137. ftevlha. V LJnblJanl, i torek a. jonlja I9Z1. LIV. leto Izhaja wšk dan popoldne, lmiati m*Mi* ln praznike. HtseratJ t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljgki In uradni oglasi 1 ml m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpravnUtro .Slov. Naroda" In „Narodna Tlakama" Enafiova ulica *L 5, pritlično. — Telefon tt 304. •»Slovenekt Narod1 ool|a v L|nbl|ani In po podil t v Jagoalavili t eeloletno naprej plaćan . K 300* — polletno.......„ 150*— 3 mesečno. »..••„ 75 — 1 - ........ 25— V lnoionutvoi celoletno polletno . 3 mesečno K4S*— „240--w120w . 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno PaT P° nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarta se ne moremo ozirati. Uredništvo „Ilov. Naroda'4 Kn a II ova nlloa H S, L nadatroplf Telefon štev. 34. Popisa apre|ema le podpisane in zadostno franko v ane. sasjr Rokopisov no vrača. Posamezna Itevilka velja 1*20 K Poitnlna platana v gotovini. 21. junija 1921 u Pragi. »Dan groze« je imenovala če* Ška zgodovina ta dan in z grozo so se ga spominjali prvi in pozni po* tomci onih »božjih bojevnikov«, ki so na ta dan padli kot žrtev velike* ga boja za svobodo domovine. Da* nes je tristoletnica tega strašnega dogodka, ko je 27 voditeljev češke* ga upora proti dunajskemu habs* burškemu katoliškemu nasilju po* ložilo svoje glave pod rabljev meč. Svetovna zgodovina pozna malo enako groznih trenotkov, kaiti s te* mi 27 voditelji je bil obglavljen ta* korekoč ves narod, in kar je sledilo, je bila samo še dolga vrsta nasilij, krivic in umorov, ki jih je vršila ka* toliška soldateska nad premaganim narodom. Dan 21. junija 1621 po* meni vrhunec tragedije, ki se je za* Čela z nastopom Husovim. Ime Hu* sovo, ki ga je ožarjala kostniška gr* mada, je dvignilo ves narod na boj za »zakon božji«. L. 1421 obvladajo husiti svojo domovino in se priprav« ljajo na boj proti celi Evropi, ki jih je proglasila za krivoverce. Dvesto let traja boj za pravico in resnico. Odmeve boja je začutila neposrecU no tudi naša slovenska zemlja, naši reformatorji iščejo zvez s Čehi in naši plemiči se vežejo s češkimi v skupni boj proti habsburgovskemu absolutizmu. Toda po bitki pri Si* sku je bila turška nevarnost prema* gana in Ferdinand je imel na Slo* venskem lahek posel. Z L 1600 je uničena slovenska reformacija. Se* daj se je obrnil ves boj proti Če* hom. Dunajske jezuitske mahinaci* je so izruvale češko evangelsko plemstvo, ki je branilo stare svoje državne pravice proti nasilju tujega kralja. Mera krivic je bila polna in L 1618 so vrgli češki voditelji tri zastopnike dunajske vlade skozi okno iz praškega gradu. Začela se je vojna med Dunajem in Čehi. Če* ška vojska je pod Turnovim vod* stvom parkrat stala prav pred Du* najem in je bila celo že v pred* mest jih — a manjkalo je odločnosti Dragocen čas je bil zamujen. Med L tem se je organizirala katoliška ar* mada, dne 8. listopada 1620 je pri* šlo do bitke na Beli Gori — češka armada je bila premagana. Zmago« valci so imeli prosto pot — zasedli so Prago in pripravljali so krvavo maščevanje. Na Dunaju so si iz* misij ali najstrašnejše muke po špan* sko * inkvizitorskem načinu, fla bi z njimi kaznovali uporni češki narod Španski vojskovodja Huerta je sve* toval Ferdinandu, naj da »vse brez izjeme pomoriti, da ne bo od tega brezverskega naroda niti sledu ostalo.« (Primerjaj nemški »ausrot* ten« v začetku svetovne vojne pro* ti Srbiji!) Španski poslanik je zahte* val »iztrebitev tega brezbožnega naroda, ki je žalil tako dolgo cesar* sko visokost«. Kapucin Sabianus je pridigoval cesarju: »Z železnimi bi* či jih bičaj in razbij jih kakor Ion* čeno posodo.« Tako se je zgodilo. Za upravnike češke zemlje je bil imenovan Lichtenstein, ki se je vr« gel z vso surovostjo nad ubogi na* rod. Katoliško plemstvo je bilo pred vsem za konfiskacijo imetja, ki so ga potem razdelili s tujci. Na unaju je bilo sestavljeno posebno sodišče. Mesca februarja 1. 1621 so bili vsi češki voditelji zaprti v Pra« gi. Začela se je sodba. Bila je straš* na, tako da so se je sodniki sami ustrašili: zato je Ferdinand izkazal »upornikom« milost, da so jih samo obglavili in obesili (dočim bi jih bili sicer žive razčetverili, živim sekali roke, rezali jezike itd.). Spovednik dominikanec a Jesu Mana je pri* pravil Ferdinanda, naj se ne boji podpisati obsodbe. (Ferdinand se ie bal bolj Evrope nego Boga.) Ferdi* nand je podpisal: rekel je, da on ne sovraži »nevernikov«, ampak da jih ljubi, ker jih hoče izpreobrniti k pravi veri, če pa nočejo, jim poma* ga z mučeništvom v njihova nebe* sa. Ko je podpisal, je šel na božjo pot v Marijo Zeli in je daroval Mariji zlato krono. Dan sodbe je bil določen na 21. junij. Dokument nasilstua. Končno so se zganili tudi itali* janski listi in pričeli nastopati proti nezaslišanemu nasilju, ki so ga za* krivili za časa zadnjih državno* zborskih volitev fašisti nad našim narodom v Primorju, osobito v Istri Prinašamo danes izvleček članka iz »Lavoratora«, glasila tržaških ko= munistov z dne 12. junija. Volilni boj v Pulju. Vsaka pro* paganda neblokovcev (pod priti* skom fašistov so osnovale vse itali* janske meščanske stranke blok) je bila nemogoča. Dne 26. aprila so vdrli fašisti v sedež delavske orga* nizacije v ulici Carducci in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Vsem prisotnim so pri tem seveda grozili z orožjem. Par dni pred volitvami so bili na ulicah nabiti lepaki: »Kdor ne glasuje za blok, ta bo kaznovan.« Dne 13. maja so fa* šisti z bičanjem bomb strahovali delavski okraj Sv. Polikarpa. Na dan volitev je bil zaupnik sociali* stične stranke Lucatello napaden, pretepen in nato so mu bile odvze* te vse glasovnice. Z volilnimi iz* kaznicami, ki jih občina ni razdeli* la, so glasovali volilci, ki so že od* dali svoj glas: na ta način so glaso* vali odsotni in mrtvi. Tovorni av* tomobili so vozili fašiste s ponare* jenimi izkaznicami glasovat v Gliž= njan, Fazano in drugod, volilci iz teh krajev pa so prihajali skrivaj volit v Pulj. V Prementuri, Fazani, Meduli« nu, Pomeni, Šišanu, Gližnjanu in drugih krajih puli ske okolice so mo rali glasovati volilci javno. Kdor je hotel oditi v kamrico, je bil prete* pen. V Labinu so napadli fašisti div; jaško volilce in kmete s samokresi in bombami in pregnali vse iz me* sta. Zato je volilo od 3400 vpisanih volilcev samo 382. V Opatiji so bile zaplenjene po vsem okraju vse socialistične glasovnice in tiskovine. Socialistič* ni kandidat Fiorenti pa je bil stru* hovito pretepen. Na dan volitev so glasovali z izkaznicami, ki niso bi* le razdeljene, nacionalisti, ki so že volili. Na Čresu so pretepli fašisti do krvi na ulicah in po stanovanjih zaupnike socialistične stranke, med njimi Negovetiča, Susana in Viti* cha. Nešteto volilcev so prisilili, da odnehajo od vsakega političnega delovanja. Grožnje in pretep so bi* le sploh običajno sredstvo fašistov Najhujše pa je bilo na dan volitev. Ker je bilo očividno, da je svobod* na volitev onemogočena, so skleni« li, da se vzdrže volitev. Ko so faši* sti to izvedeli, so se navalili na vo* lilce, jih lovili po mestu in jih po* tem šiloma vlekli na volišča, kjer so jih prisilili, da volijo z blokom. »Lavoratore« našteva imena vseh. ki so bili k temu prisiljeni. Nasilje se je vršilo tako brezsramno, da je celo predsednik komisije Baicich stavi j al sam volilcu v kuverto gla* sovnico. V »Societe democratica« je bila tvornica ponarejenih doku^ mentov, s katerimi so volili celo mladoletni. Da bi bil teror bolj koncentriran, je ustregla laška vlada fašistom in določila za ves otok eno samo volišče. Upravičeno konča zato »Lavo* ratore socialista« svoj nepopoln rc* gister volilnih sleparij in nasilstev s pozivom, da vlala razveljavi istr* ske volitve, ker so popolnoma ne* postavne. Poslanci, ki so bili progla* Šeni za izvoljene v Istri, ne pred* stavljajo izraza ljudske volje, tem* več nasprotno le propagando na* silne in okrutne manjšine. Te vo* litve so sramota, ki jo je treba izbri* sati, ker so nedostojno civilizirano države. Tako končuje italijanski fisfc Njegovo sodbo moremo smatran le za milo, ker še vse drugačna groj zodejstva so vršili fašisti nad Istra* ni, kakor pa jih opisuje »Lavorato re«. Seveda so se ta godila v pnrj vrsti le nad našimi ljudmi in le pri* meroma neznatno nad italijanskim! socialisti. Vseeno pa je tudi Že članek ,Lavoratora« dokument, ki priči vsemu svetu, kako je pogazila sicet tako hvalisana kulturna Italija naji primitivne j še človečanske pravica Politične uesti. = Naredba o reda in spoštovanju države. Beograd, 17. junija. Minister pravdo je izdelal naredbo o redu in spoštovanju države. Naredba vsebuje 24 členov. Na podlagi te naredbe se smatrajo vsa dejanja revolucionarnega značaja, pismena in ustmena ter vsaka anarhistična ln teroristična propaganda za zločinstvo. Posebne stroge so odredbe proti vojaškim beguncem. Za ta zločinstva so odrejene kazni od 1000 do 10.000 dinarjev in ječe od 10 do 20 let. Ta naredba bo objavljena &e pred sprejetjem ustave in bo dobila zakonito moč na osnovi ustavnih prehodnih naredb. Z drugre strani poročajo iz Beosrra-da-. Posebna komisija, sestavljena iz delegatov ministrstva za notranje stvari, ministrstva pravde in ministrstva za socijalno politiko je izdelala in včeraj izročila ministrskemu svetu načrt o >redu i radu«. Kakor Je znano, je bila prošlo leto izdelana uredba o >redu i radu«, ki pa ni bila primerna, zlasti radi tega, ker je bila izdelana popolnoma neodvisno od naših • razmer in zakonov. Ta novi načrt je z ozirom na svojo izdelavo popolnoma akiuelen ter so vanj sprejeta nekatera določila tujih držav, ki se tudi imajo boriti s proti-državno propagando. Končna določila v načrtu so izdelana na podlagi srbskega kazenskega zakona in poglavja, ki govori o veleizdaji. Po mnenju komisije so določila zelo dobra in efektna, samo da ni?o izvrševalne oblasti srbskega kazenskega zakona dovolj strogo postopale. Izpremembe in dopolnitve v tem poglavju kazenskega zakona, ki govore o protldržavni propagandi (veleizdaji), se nanašajo povsem na kazensko postopanje in posebno na hitro in točno izvrševanje kazni. Po določilih tega zakona se morejo kazni podaljšati do 50 let, globe pa povečati do 100.000 dinarjev. Po tem zakonu bo pri komunistih koznjivo že samo izzivalno uporabljanje rdeče zastave ter vsako najmanje delo, ki bi škodovalo ugledu države in njenih or- ganov. To je važno rudi za ostalo vrsta protidržavne propagande. Kar so tio^ propagande, ki se vrsi potom tiska, ki je predvidena v tiskovnem zakonu, se: ne bo presojalo po tem, temveč po kazenskem zakonu. Razen tega so izvršene nekatere izpremembe in dopolnitve tudi v zakonu o javni varnosti, zla* sti z ozirom na razbojniško in ropar* sko akcijo v južnih krajih nafte državi Pogosto so je tudi dogajalo, da eff otroci vršili kažnjiva dejanja, ker pa se jih ni moglo pozvati na odgovor, fco bili izpuščeni na svobodo. Med tem JQ v novi načrt stavljeno določilo, da eO starši odgovorni za kažnjiva dejania svojih otrok. Končno so vstavljena v ta zakon tudi nekatera poostrena določi« Ia iz zakona o eksplozivnih snoveiu Nihče ne bo smel brez opravičene po* trebe in dovoljenja, ki ga bo izdajal^ ministrstvo za notranjo stvari, kupiti ali imeti eksplozivnih sredstev. Ta do« ločila se nanašajo tudi na prodajalca eksplozivnih snovi. To so v glavnem, določila, ki bodo stopila v veljavo, čim) se sprejme ustava in ukine obznana, po določbah nove ustave in prehodnih ox> redbah. as Skupščina zagrebške akaden> ske omladine. Zagreb, 19. junija. Danes dopoldne se je vršila na univerzi skupščina celokupno zagrebške aka» deniske omladine ter so je na njej razpravljalo o imenu univerze. Stavili ao se razni predlogi; tako le na primer frankovec Košutič stavil predlog, da naj se zove zagrebška univerza >hi^ vatska univerza<; akademik Mirkovid je stavil predlog, da naj se feovo »Strossmaverjeva univerza«, več dm* glh je stavilo predlog, da se imenuj za> grebška univerza >jugoslovensko vser učilišče v Zagrebu«, en ukademik pa ja stavil predlog, da naj se imenuje po kralju Petru. Po daljži debati jo bil f ogromno večino sprejet predlog, da naj se imenujo zagrebška univerza >jugo* slovensko vseučilišče v Zagrebu«. Za >hrvatsko« univerzo je glasovalo samo pet akademikov. Stavila so je v tora Balet. Pravljični balet »Šeherezada« po pripovedkah iz Tisoč in ene noči se Izvaja po simfonični suiti Rimskega-Korzakova. 2e sama glasba nudi prvovrsten umetniški užitek. Oprema — v nasprotju s primitivnostjo In odurnostjo gozda v »Gozdnih vilah« — je vseskoz lepa; dekoracije g. V. Skrušnega so mojsterske, v barvah in arhitekturi vele-okusne. Izvajanje pa Je po zaslugi ge. Po-IJakove pomenjalo višek, ki ga je sploh doslej dosegel naš balet. Kakor v »Gozdnih vilah« se ie še prav posebno v »Schehere-zadi« opažal blagodejni vpliv te pedagoški spretne režiserke: dejanje teče brez prestanka, nikjer nI praznote, nikdar občutka prisiljenostl ali celo dolgočasnosti. Vse sodelujoče sile so kakor elektrizirane, ln vsakdo se trudi, da poda svoje najbolje. In ob vsej pestrosti barv vlada v slikah vseskoz harmonija; kostimi so leut maske šaha, sultana. Indijskega princa, vezirja, evnuhov In sužnjev izvrstne, očividno dobro Študirane In kombinirane. Zopet ie bila središče baleta ga. Po-ljakova In kot tiha, Intrlgantna protivnica gdč Nikitina. »Šeherezada« Je modem balet, čegar dejanje teče naravno ,mimlčno In pantomimično ter je le redko prepleten 8 klaslko. Kretnje nog so večinoma podrejene kretnjam ostalega telesa, in vse se odigrava skoraj kakor drama, ki Jo sočasno Interpretira glasba. »Lez Heintze« bi ne Imela vzroka grajati niti enega giba ali prizora. Vendar vlada vseskoz Eros, sladkotrpek. na ostrini noža koketno balancirajoc, J£t*&- kajoč se smrtjo, soparen !n ciničen, čisto orijcntalski. Noblesa in diskretnost, s katero se odigrava vsa ta haremska istorija, Je okusu ge. Poljakove posebno na čast. Poleg nje, ki igra in pleše vse z umetniško vervo, in poleg gdč. NIkitine treba pohvaliti tudi vse ostale sultanove zene v dimi-jah, jašmakih In spenzrih. Izgledajo dobro, plešejo In glumijo graciozno in vedno smiselno. Slikovito figuro je postavil g. Stre<š-njev, simpatičen, eleganten, prožen Junak in kavalir, ki je v našem baletu čisto osamljen, zato neobhodno potreben. »Šeherezada« je dosegla največji uspeh. In ne dvomimo, da si Jo tudi v prihodnji sezoni ogleda rad vsakdo; Imel bo užitek ob lepoti dramatične pantomine v vzorni izvedbi In opremi ter ob Ide) bogati glasbi, ki doraste do silnega efekta. In končno smo videli »Plerctln pujco-lan«, pantomlno v treh dejanjih. Dunajski žld In madžarski žld sta JI avtorla. Špekulanta. In v tem stilu se le pravilno uprizorila tudi pri nas. 2al, da brez uspeha. Stvar, Je bila bržčas prvotno čisto realistična; Iz špekulacije pa se je moral kak Student Iz-premeniti v plerota, kaka šivilja v pieretko, a kak dunajski branjevec v harlekina. Tako je postala drama pač Interesantne]Sa« a tudi bolj bedasta. No, da, Schnltzler se Je spomnil starih mitoloških in romantičnih su-jetov, morda Hoffmanna In Puškina, zato operira z mrtvečevim duhom, ki se pojavlja na btedermeierskl, dolgočasni veselici ob zaroki dunajskih fllistrov. In DohnanvIJeva (bržčas pravilno Doh-nanega? — t .j. češko-slovaškega renegata-pomidžarjaoca} glasbi J* tega libreta Cisto vredna. Zanimiva je le za hip, ko nastopita plesalki. Toda ne vem, če se ne motim: morda sta bili zanimivi le plesalki: Polja-kova In Nikitina, dve zvezdi v mraku . . . Morda bi pantomina, ki ie po vsemogočnem židovskem vp'ivu zašla tudi na dunajsko bivšo dvorno opero, dosegla večji — morda celo velik uspeh, če bi bila oprema z ženskimi toaletami vred prvovrstna, če bi izvajali glavne uloge rutinirani umetniki, prvovrstni mimiki In pantomlmikl, Če . . . če ... če ... O teh »če« pisati je brezplodno po — toči. Vzllc vsemu: gdč\ Bežkova, ki se nI nikdar nikjer učila niti Igranja niti plesanja, zasluži priznanje. Talent Je, ki črpa vse zgolj iz sebe, Iz svoje domišljije in lastne ambicije. Seveda Je njen pterot včasih dolgočasen patron; toda tega nI kriva ona. V dolgih scenah stati sama na sceni ter le v mimiki in z gestami Izražati obup, samo-morskl sklep, nestrpno Pričakovanje, spominjanje na minolo srečo, to nI lahka stvar. Marsikaterega deset- ali petnajstletnega igralca-Jubllarja bi spravljale take scene v zadrego. Gdč. BezJakova, naša Staša, pa Je predvsem vrla bančna uradnica. Da se drži tako hrabro, da igra že tako naravno, okusno, čuvstveno {tt — relativno — s tollke-riml lastnimi domlsleki, vse to dokazuje, da je prava hči velemuzikalnega očeta-esteta. Revnejša Je pieretka gdč. Svobodo ve. Pteretskega nt nič na nje!, pač pa Je prav ljubka dunajska grlzeta. H pada lz zadrege v zadrega bega brez glave, odpira okna. prestavlja stole, idi voi svojo mučno ulogo dosti početi. Vse to tudi pri njej nI osebna krivda. V drastičnih in komičnih ulogah je vedno na mestu. — Prijatelji Pierotovi? — No, če so to dunajski študentje z ljubicami ... mi smo bili včasih pa le še objestnejši, odrezavejšl v plesu in objemu . . . Harlekin? — Gospod Pohan, koreograf In režiser, ga Je predstavljal čisto pravilno kot — dolgočasnega, brutalnega dunajskega filistra, kot kontrast Pierota, torej brez šika ln elegance, kot ničlo brez duha in srca, brez gracije in verve. Ob takem ženinu mora nevesta zblaznerl. In to Harlekin hoče in tako ga Je g Pohan Igral. S tem Je pokazal g. Pohan, da je skozln-skoz naturalist. Vendar bi mislil, da Je bila njegova žrtev prevelika. Tudi to ulogo bi bil g. Strešnjev opremil vsaj nekoliko tudi z romantiko. Kar bi jI ne škodilo«. Gospod Pohan Ima neoporečen talent za grotesknost atletiko ln akrobatiko: tu le nedvomno prav široko polje njegove sposobnosti. Morda Je tudi komik, zlasti v kostimu. Vsekakor je vidno, da Ima lahko še obširen ln hvaležen delokrog, če se končno začne tudi na našem baletnem polju energično delati in producirati. Treba je le repertoarja In neumornih skušenj. Da Je naša publika hvaležna, a da Ima tudi okus, ki dobro razločuje med umetnostjo In sarlalanstvom, se je pokazalo jasno prav letos. O. Pohan bo to gotovo rad In resno upošteval. Želimo si torej ruskega, francoskega In sploh romanskega baleta. Drugega o tem tragično pogorelem baleta menda ni povedati. Kvečjemu: ne po* greiall bi ga, ca bi ga ne bilo .,, Razpisal sem se nekoliko obširneje o baletni umetnosti. Zdi se mi namreč, da bi lahko balet dobrodelno vplival na našo pu, bliko vseh slojev. Kulture telesne pri nas nj dovolj Goji jo le »Sokol«, ki Je spreiel na svej program tudi ritmične plese. Dr. V, Murnik postopa čisto v duhu baleta: gibi in kretnje naj izražajo vsebino glasbe. Ba* let vzgajaj gracijo, smisel za ritem hi linijo, za lepoto ln harmonijo telesa in njegovega gibanja. Saj je čudno, kako maV* čuta Imajo no« kateri ljudje za držanjo telesa, za hojo, za kretanje rok. Drže se zgrbljena, koračijo kol divjaki in mahajo z rokami kakor mlini na veter. In če vidijo z lehkotno gracijo stopa«, ločo žensko, ki nosi glavo po človeško, to* rej dvignjeno, trdijo, da Je ošabna I Pravijo — prosim, drugI pravijo, ne Jaz, ki sem ved* no galanten mož! — da ima premnogo naših deklet grdo hojo: v členkih vihrajo ln stopala nekako vlačijo za seboj Tako pravijo drugI: jaz sem oženjen, zato dekletom sploh ne ogledujem nožic, prosim! — In pravijo, da je med dekleti preveč enostranskih ali z vdrtimi prsi: vse zaradi slabega držanja. Morda bo dober balet na vse te hibe vplival vzgojno. Ker naše deklice eo tudi rade lepe In tudi ljubijo ples, gracijo, lepo«« to. Samo nihče Jim ne pokaže, kako treba, EJ, ljubljanski bon-ton, ljubljanski »to se ne spodobi In ljubljanski eccleslastlcal aeru-tlny« ter ljubljanska lex Helntze: ogromno snovi za nov feljton! M. NL (Konec* 2 stran »SLOVENSKI NAKOD-, ane 21. junija it*2i. 137 He*. zjnjslu tudi resolucija, ki bo je odposlala niinistrstvu v Beogrda in v kateri se prosi, da se naj to ima tudi službeno uvede ter reši to vprašanje tudi na ostalih univerzah našo kraljevine. Nato Je prišlo med večino in radikalnim akademskim klubom »Slovenski Jug< do ostrega konflikta, ker je ta radikalni klub v imenu celokupne akademijske omladine poslal v Beograd pred dalje časa braojftvko, v kateri zahteva imenovanje SHS. Sprejela ae je tudi resolucija, v kateri se izrecno konstatira, Ida je bila dotična brzojavka odposlana samo v imenu radikalnega akademskega kluba, nikakor pa ne v imenu oelo-kupne zagrebške akademske omladine. = PaSieeva podajanja. Ministrski predsednik Nikola Paaić se še nekoliko »ni pogaja s socijalnim! demokrati, narodnima socijalistoma in republikanci. Ministrsik predsednik Nikola Pašić bi bo tel, da vstopijo socijalni demokrati v Tlado, narodna socijalista in republikanci pa da bi vodili lojalno opozicijo. JVeruje se, da bo ustava sprejeta v are- do ln đa ja Paaić zagotovil večino 220 glasov. =x O Baroša in oblatrtUu Na seji ministrskega sveta 17. i m, je poročal ministrski predsednik Nikola ra#ič o pogajanjih glede Reke ln Baroša, Pri tem je naglafial, da so nj i Italijo sklenjen noben sporazum. V raspravi o prehodnih naredbah se je. dosegel sporazum, da se črta člen So, to Je, da se imajo sestaviti oblasti. Sporazum se ni mogel doseči glede čl. fkV Sklenilo se je, da se pozoveta v Beograd -minister dr. K uma nudi in dr. Veliiar Jankovič radi morebitnega glasovanja o ustavi, ki bo bržkone v četrtek. = Madžarska se udeleži konference v Portorese. Kakor doznava madžarski dopisni urad a merodajne atra« ni, je madžarska vlada dobila povabi* lo, naj se udeleži konference nasled-stvenih držav avstro- , ojrrske monarhije^ ki se prične 2. julija v Portoroso. Madžarska vlada je sprejela to povabilo in bo na konferenci zastopana. Druga poročila ne odgovarjajo resnici. Važne izjaue jugoslovanskih poslancev o Rlmis. — Trst, 17. junija. Dopisnik tr* žaŠkega »Piccola« je imel razgovor 9 jugoslovenskimi poslanci. Pravi, da so po svojih izjavah poslanci Wilfan, Podgornik, Lavrenčič in Stanger strogi nacijonalisti, Šček pa Eodteguje absolutnemu nacijona* tiČnemu principu. Jugosloveni se ne odrečejo pravici, posluževati se tvojega materinskega jezika v zbor« £lci, sicer pa bodo najbrž govorili alijansko. Dr. \Vilfan je že vpisan kot govornik k prestolnemu govoru. Sček je izjavil dopisniku, da ni na« cijonalist v navadnem smislu bese* de in da smatra nacijonalistični princip in kapitalizem za glavni iz* vor vojne; narodno jezikovno vpra* Sanje Jugoslovenov smatra zgolj za vprašanje pravičnosti. Glede voja* Jke službe zahtevajo Jugosloveni posebne polke za vojake iz Julijske Benečije. Vojne ne maramo nobe* ne, je poudaril dr. Wilfan. Prizna« vajo pa krivičnost sedanje meje in Hočejo veljati za »prebivalstvo dru* gega jezika, usodno pomešano v Italijanske meje,« kakor je rekel fbornični predsednik De Nicola. )r. Wilfan: »Mi vzdržujemo to, da je Italija okupirala našo zemljo, ju» tfoslovensko last. Mi nismo gostje Italije, marveč gospodarji v svoji hiši.« Hočemo revizijo rapallske pogodbe. Sček: V Rapallu se ni do* segel nikak sporazum, marveč se je diktiral mir. Sporazum pa mora sloneti na srčnem dogovoru med obema narodoma, ki ga tudi priča« kujem. Sovražim vojno in sem anti* militarist. Ni zgolj narodnostno vprašanje ono, ki prihaja v poštev pri določitvi mej med državami, marveč še večje važnosti je gospo* daraki princip. Dr. Wilfan označa tržaško pristanišče za neizogiben .vir za gospodarsko življenje slo* venskega naroda. Ono je naše na* ravno pristanišče in naše potrebno okno na morje. Slovenski narod ne more živeti brez šeststotisoč svojih sinov, priklopljenih k Italiji. To je tretjina vsega slovenskega prebi* valstva, ki je bilo odtrgano od do* movine. Za nas je to vprašanje vi* talno. Nemčija in Avstrija se lah* ko odrečeta svoje Gornje Adižc, Jugoslavija pa se nas ne more odreči. Poročevalec je vprašal: »Kaj hočete doseči v parlamentu in kako mislite živeti v kraljestvu?« Odgovor: Z jasnimi in prijateljski* mi dogovori. Hočemo živeti enako* pravno, tako kakor n. pr. žive v £>vici Italijani, Francozi in Nemci. Hočemo, da se spoštuje naš jezik, naša kultura, naše narodno čustvo. Hočemo, da se rabi naš jezik poleg italijanskega v uradih, na sodnijah, v šolah itd. po vsej Julijski Bene* čiji. Torej tudi v Trstu. Dr. Wilfan: Zakaj bi delali izjeme za Trst, ki ie teritorij samo par kvadratnih kilo* metrov? Dr. Wilfan in dr. Podgor* nik sta na to v daljšem pogovoru razlagala nameravano delovanje ju« goslovenskih poslancev. Povdarja* la sta, da računajo na čut pravično* sti in italijanskega naroda. Govo* rila sta o domačih problemih, o ob* novi, o odškodninah, o potrebi za* družnega življenja itd. Ostro sta obsojala fašistovsko divljanje in grozno nasilstvo, katero je pretrpe* lo jugoslovensko prebivalstvo v Julijski Benečiji, zlasti v Istri, kjer so najhujše ovirali volilno svobodo. Dobili smo samo pet poslanskih se* dežev ali morali bi jih dobiti osem. Dr. \Vilfan se je poslovil z upa* njem, da objava izjav jugosloven* skih poslancev italijanskemu ljucj* stvu more prinesti pošteni jugoslo* venski stvari samo korist. Telefonska In brzolauna poročila. Iz seje ustaootoorne sknpSClne. — d Beograd, 18 junija. Današnja seta konstituante se je otvorila ob 9.30. Prvi |e govoril posl R a d o v i ć (demokrat) o Vin. oddelku ustave, ki je na dnevnem re-Jjn. Govornik obžaluje, ker v debati o tem Oddelku, ki je velike važnosti za državo, ae sodeluje več strank opozicije. Poudarja, idt ni opozicija napram vladnemu načrtu stavila svojega predloga, temveč več nasprotujočih predlogov. Na ta način ni moglo priti z opozicijo do sporazuma. Slične težkoče ie imela vsaka nova država. Navajal je nato interesantne primere iz zgodovine uedinjenja Italije. Pravi, da bi v Hrvatski vladni ustavni načrt je imel na- sprotnikov, ako bi slučajno Zagreb bil naša prestolica in ako bi bil tukaj naš kralj, ri koncu je poudarjal, da je treba kljub vsem težkočam iti naprej, da se ustvari temelj za ujedinjenje naše države. — Za njim je govoril socialni demokrat dr K o r u n o čl. 95 in zagovarjal čim večjo samoupravo posameznih enot — Z njegovim govorom je bila zaključena lista govornikov v imenu parlamentarnih skupin in bi imel govoriti narodni socialist posl. Brandtner. Ker pa je bilo v zbornici premalo poslancev, se je na stavljeni predlog seja zaključila ter napovedala prihodnja za sredo ob 9. dopoldne. Hlbanska federacija. —. d Beograd, 18. junija. Prcs* biro poroča iz Skadra: Kakor se jav* Jja i* Tirane, bo albanska skupšČi* Ha reševala vprašanje o razdelitvi Albanije v tri popolnoma avtonom* ne province. Severna Albanija naj bi imela za središče Skader, srednja Albanija Elbassan, južna pa Berat. Vse tri province naj bi tvorile med* sebofno zvezo pod imenom: Al* banska federacija. Kongres tretje Internadllonale. — d Moskva, 17. junija. Kon* greš tretje internacijonale ne bo Otvor j en pred 18. t. m., ker še niso dospeli vsi delegati. Med tem se bavi pet komisij z glavnimi vpraša* nji, Id se tičejo svetovnega položa* ja, taktike, vprašanja organizacije, vprašanja Trade Uniona in poroči* la izvrševalnih komitejev. Norve* ška delegacija je že imenovala svo* je govornike ter je v sporazumu s finsko sklenila, da bosta obe dele* gaciji nastopili skupno. — d Moskva, 18. junija. Rusko delegacijo na tretjem kongresu tvorijo Menin, Trockij, Zinovjev, Ka* menjav, Bukarin, Radek, Rikov, Steklov, Lunačarski, Lozovski itd., vsega skupaj 21 članov s pravico glasovanja in 29 članov s posveto* valno pravico. Avtonomne republi* ke bodo imele svoje posebne dele* gacije. «— d Lyon, 18. junija. Položaj v Gornji šleziji je neizpremenjen sa* radi trmoglavosti sveta dvanajsto* rice in generala Hoferja. Zavezniki so soglasnega mnenja, da se tako stanje ne more dovoliti. Poslanika Francije in Anglije sta včeraj stori* la zaradi te zadeve demario v Ber* linu, vendar pa se je zopet pojavilo pangermansko mišljenje, ki dobiva podporo tudi od vlade, kakor se zdi. Odgovor na to demario je dal nem* ški zunanji minister v taki obliki, kakor da bi bil v tej zadevi intpi« riran od časopisne polemike Anglija In maloazlliko vpralanfc. — d Beograd, 18. junija. Pres* biro poroča iz Pariza: Očividno je, da se lord Curzon namerava spo* razumeti z Briandom o skupnem Mdttpjflill Anglije jn Francije x iz* točnem vprašanju. Znano je, da v angleškem kabinetu ne soglašajo mnenja o tem, kako politiko naj vo* di Anglija v Mali Aziji napram Gr* Sti m TurfiLii. Uoy d Geprge ae na* giblje politiki podpiranja Grkov proti kemalistom in sploh proti Turčiji, proti kateri podpira tudi Arabce. Klerlbali3em v občini. Velikanski krik ia vik so dvignili klerikalci! ob občinskih volitvah. Hudič, pekle in nobeaa i» avtonomija so bila gesla na kit likalnih praporjih. Ko so doživeli svoj polom V občinah, so ga hoteli prikriti z lainjivimi poročili o zmagah. Toda žaloatni del rožnega ven* ca prihaja na vi-sto- O klerikalnem gospodarstvu v občini se Odkrivajo take reči, da mora biti vseh po-rc ih obči-nar>ev v klerikalnih občinah i iiivšimi klerikalnimi odborniki v n. Za klerikalnega župana in ne ob- činske odbornike nav° oljal ob- činski red. ki predrt}' fco leto redni računski zaključek in prornčim za prihodnje leto. OUvms*«o blagajno ja marsikje župan, šusteržlčev /nu< uik, jednostavno zamenjal s svojo denarnico. Zapisovalo se ni, kaj iB občina inkasirala, kaj Isdala. Za cela leta manjkajo sploh zapisniki občinskih sej, ki se marsikje niti niso vršilo. Vse polno je zapisnikov, kj so spisani kasneje, kot so se vršile seje, vse polno je takih, ki so kratkom *.lo falsificira ni llažniivi potvorjrni) Marsikje so so vršile se!e klerikalnih občinskih otj-bomikov na ta nnčin, da so se sešli župan in par odbornikov ter se zmenili v družbi župni V a in kaplana kako bo !«» občino ogoljufali za njeno naprave (poslopja, zeml'i:ča itd.). Kjer predpisuje občinski red za odtujitev občin* fikega premoženja sklepa dvotretjinske večino občinskega odbora, so ti brezvestni ljudje levili svoje nevedne »oh~ činske odbornike* za nodpise po hišah, potem pa sestavi Ti zapisnik občinske »seje* po potrebi v župnišču aH pa za mizo v gostilni. NihČS v občini ni vedel, kedai in kje se vrže seje občinskega odbora, ki so po zakonu javno in ima na nje vsakdo pristop, da lahko sliši o čem in kako sklena. Skrivali so se klerikalni občinski odbornik po kuhinjah župana ali po župnikih in prirejali posvetovanja na skrivnem kot organizirana tatinska družba. Ta posvetovanja so imenovali »seje občinskega odbora«. Klerikalni župan ni imel nobene moči. o vsem v občini je odločal župnik ali kaplan ali sicer kak £ušteršičev podrepnik. Zato se je v tolikih občinah dogajalo, da je prehajslo občinsko premoženje v last mrtve roke, Ha so klerikalni občinski odbori vrsrli tako ogromne svote v žrelo avstrijskega vojnega erarja, da je mosel dlje časa nadaljevati vojno, da je dobival častno meščanstvo in občan s t vo izdajalec SušterMč, da se Je porabljal denar občinskih ubožcev in šol za av-ntriiska vojna nosoMla, da so pe dodajale poneverbe iz občinske blagajne itd itd. Pri tako urejenem občinskem eto-j spodnrstvu so se seveda morali skri-| vati brezvestneži kot ščurki! Nevedni klerikalni občinski odborniki in svetovalci so bili slepo orožje v rokah t h brezvestnih klerikalnih voditeljev. Ko je nrišlo čiščenje in ie bilo treba oddati občino iz rok, se je zgodilo, da je izjavil klerikalni občinski gospodar, da nima zapisnikov, ker da so jih kure razpraskale in veter odnesel. Preiskava pa je dognala da manjka v občinski blagajni 10.000 kron katere mora sedaj vrniti odlični klerikalni veljak! Ni čuda, da se povsod klerikalci tako ho\e revizije občinskih računov in skuhalo pregovoril nove obbčinske odbornike, n«i je ne zahtevajo, ker bi povročila občini ptro^ke. Onozarjamo napredne občinske odbornike, naj bodo previdni! Ako se ne pobrigajo za jasnost v občinskih računih, se jim bo zerodilo pri prihodnjih občinskih volitvah, da izcube pasivno volilno pravico, ker se lih bo delalo odgovorne za nepravilnosti, ki so iih zakrivili niih klerikalni nrodniki. Te odgovornosti se morejo resiti edino s tem, da zahtevajo uradno revizijo takoj. Dokler se revizija ne izvrši, na nai natanko pregledajo sami vse zapisnike in račune in natanko ugotove, kaj so prejeli od bivšega odbora- Zapisniki občinskih sej niso nika-ka tainost Vsak občan ima pravico čitati jih ln *"htovati n« svoje PtroSke celo orepis takega zapisnika. Vask obran ima pravico prisostvovati seji občinskega, odhora, od katere se ga ne sme izključiti, kadar se obravnavalo občinski računi. Vsak občan ima pravico pritožbe proti sklepom občinskega odbora. Zanimajte se torej za občino tudi občani, ki niste odrvornlki! Klerikalni brezvestnostt mora biti v občinskem srospodarstvu konec! Iteodresena domovina. — Iz Goric*. Na god Sv. Antona je bil kakor vsako leto, tako tudi letos cerkveni prasnik. V noči med pon-deljkom in torkom pa so neznani tatovi ii cerkve Sv. Antona pokradli na kipu matere božje vse dragocenosti, alatnino in srebrnino ter novo obleko. — V soriško bolnico so pripeljali kmeta Ivana Kraglja, • Tolminskega, ki si je hotel prerezati žile v samomorilnem namena. Baje je storil to iz obupa« ker mu ie nedavno hiša pogorela. — Iz Soče bo potegnili pri pevinskem mostu truplo 181etnega mladeniča, ki je ležalo že dalje časa v vodi. Spoznali so v njem nekega Italijana iz videmeke provincije, ki ie izginil že pred kakim 40 dnevi. — loletni Peter Pisk in lOletni Mirko Humar iz Ravni pri Batab sta se igrala z granato, ki se je raznočila in lima provzro-čila težke poškodbo na glavi in na rokah. Enako se ie zgodilo 121etnemu Karlu Jakinu iz Gor. Cerovega. Ranjen je na nogah. Vsi trije se zdravijo v goriški bolnici. — Nad Gorico je letal a svojim zrakoplovom neki Faulin. Jemal seboj p as a štirje, ki so mu plačevali za polet trajajoč 20 minut, 8t) do 200 lir, kakor so Je pač hotel kdo voziti: ali čisto mirno, ali pa s prevračanjem kozolcev. Delal je dobre kupčije, la Gorice je šel v Červinian. 13. t. ni. — nesrečen dan — pa je padel ssvo-jiin zrakoplovom na polje. 2> njim sta bila v zrakoplovu njegova zaročenka Oliva Bonati in neki vojak, ki sta ob- ležala mrtva, zrakoplove^ pa leži z zlomljeno roko v bolnišnici v 1'almi-povi. Dame v Tržiču so poklonile legi "\onarjem, ki so služili na Reki daJ-inatinsko zastavo. Tanente £anto fite-fano je ob tej priliki predstavil neka-U re |e neodre.-eno legij'•narjo z otoka Krka, as spominjal sjnceniStva dalmatinskih sorojakov in z vzneseni« besedami prisegel, da bo zastavo redno branil in da Jo nekega dne postavi na dalmatinskih tleh! Vedno italijanska gonja proti Jugo-loven-m! Dneune uesfi. U Lmbtiani 20 Iz seje deželne vlade. Provizorni koncipifti Stanko Mašič, Fran Levičnik, dr. Anton Megnšar, Ivan Subic in Ivan Mftač se. imenujejo za okrajne komisarje, prov, koncipisti Bogomir Kobi 1. dr. Alojzij Trstenjak in Janko Osojnik pa za definitivne vladne koncipiste. Sprejme se naredba, s katero se razpušča komisija za upravo kranjske deželne imovine. Njeni posli se izroče poverjeništvu za notranje zadeve. Inž. agr. Fran Mikuž se pomakne v IX. činovni razred. Odobri se novi poseiski red, ki vpošteva težnje poslov, kakor to zahteva socijalna pravičnost. Mesto začasnega upravitelja studenčnega obrata v Rogaški Slatini se podeli Jaki Šosterju, trgovcu v Celju. — »Brat bratu nož v srce!« Klerikalci bi utajili, ako bi to šlo, tudi zvezdo z neba. Tako hoče se* daj >Slovenec« utajiti oni zloglasni govor dr. Natlačena pred deželnim dvorcem, ki ie in ostane eden naj* o^abnejših dokumentov klerikalne? 2a petoiizništva in klerikalne protis srbske gonje med Slovenci, — večni madež na stranki in onem, ki ga ie govoril. Ako ni res. kar se možu očita, naj toži. Naj pokaže, da ne zna biti samo junak v ščuvanju na poboj bratov Srbov pod habsbur* ško zaščito nego tudi zdaj, ko mu je ta patronanca — upamo, da za vedno — odpadla. Le korajžno izza plota na dan, — kakor takrat! — Revidirana stanovanjska na= redba. Dasi nimamo še avtentične* ga besedila revidirane stanovanjske naredbe, ki je izšla v Službenih no* vinah ter velja za vso kraljevino, izvzemši Srbijo in Črno goro, jo smatramo temeljem došlih časopis* nih vesti za najemnike še za manj sprejemljivo kot prvo in zato za prenagljeno. Uveljavi naj se nače* lo, da se predvojna stanovanjska najemščina zviša štirikratno, t. j. vsota v kronah se poslej plačaj v dinarjih. Najemnik pa mora vrhu tega trpeti še doklade za občino in podobna bremena. Za najemnike, ki imajo 60.000—100.000 K letnih dohodkov, naj je dopustno šest* kratno zvišanje stanarine, plačeva* ne julija meseca 1914. 1. K temu pa pridejo menda še občinske in druge doklade. Pri najemnikih z letnimi 100.000 K naj ima gospodar povsem svobodno roko. Prav tako pa naj ima gospodar povsem svobodno ro* ko glede višine najemščine za po* slovne prostore. Edino pri onih na* jemnikih, ki so ekonomsko slabi, ki žive le ali pretežno od stalne plače ali imovine, se sme najemščina zvi* sati največ za trikratno najemščino julija 1914. Nova, revidirana stano* vanjska naredba je torej za najem* nike še neugodnejša kot je bila preklicana. Uvaja se razlika med dohodninskimi vrstami, kar bo iz* zvalo sovražnosti in preziranje med raznimi stanovi in poklici, katego* rijami itd. Tudi solidnim hišnim posestnikom bo naredba neprijet* na, ker bodo morali iskati davčnih ovaduhov, da bodo stranke glede dohodkov nadzirali. Letni dohodek 100.000 K pomenja danes pri nas, kjer so moka, premog, meso i. dr. najdražji in kjer so zaslužki rela* tivno najnižji, za srednje stanove faktično eksistenčni minimum. Si* cer pa se k temu vprašanju še vr* nemo, ko prejmemo uradno bese* dilo naredbe. — Vidov dan ln šolski sklep. V torek 28. junija t. L proslavijo ob sklepu šolskega leta vse šole po mestih tudi Vidov dan, na deželi pa ta narodni praznik na običajni način, t. j. z mašo in predavanjem o pomenu dneva. — Ambolatoril za jetične se baje namerava zgraditi na Mirju v neposredni bližini nove tehnike in višje obrtne šole. Ce je to res, potem kar najodločneje protestiramo, da bi se tak lavod zgradil sredi mesta in to poleg sol, kamor zahaja naša nadebudna mladina. Tak zavod spada na izoliran kraj daleč izven mesta.' Da smo v tem ozim na (istem, prosimo takojšnjega pojasnila od merodajne strani. — Uradne ure poverjenika za javna dela. Uradne ure bo imel poverjenik za javna dela dipl. agr. A. Jamnik in sicer v četrtek dne 23. t m. v Litiji, V ponedeljek dne 27. t m. v Novem mestu] v Četrtek dne 50. t. m. v Črnomlju, v ponedeljek dne 4. Julija v Maribora in četrtek dne 7. julija y Kočevju* K Junija 1921. vsakem teh krajev bo sprejemal eti\in- ke na okrajnem glavarstvu od deveta do trinajsta ure, •r- Izjava. Prejeli smo to-le izjavo i prošnjo, da io priobčimo; V lato 1921 pe lvr. rojstvu, dne -i. t. m. slov« 17.,'avljain, da izstopam s tom dnom javno- iz k:it«jli^u.o corkvo, UuUto btun /.e itak davno izstopil. Anton Pvdbevžek, pesnik. — Spilje - Ljutomer, Marlbor-Cclovcc, Une 20. junija t. 1. se otvori direktni osebni In^ tovorni promet i: Maribora preko Spili in Radgone v Ljutomer, dalje preko Dravograda, Labuda v Avstrijo in Iz Maribora čez Prevalje v Celovec. Na progi Maribor - Ljutomer vozi vlak 70 lsji z odhodom iz (Maribora ob 6.11 in prihodom v Ljutomer ob 10.19, ter vlak 74/1827 z odhodom iz Maribora ob 19.15 in prihodom v Ljutoler 23.34. V nasprotni smeri vozita vlaka 1824/73 z odhodom iz Ljutomera ob 8.55 in prihodom v Maribor ob 13.22 ter vlak štev. 1826/77 z odhodom Iz Ljutomera ob 16.47 In prihodom v Maribor ob 20.52. Na prosi Maribor - Celovec vozita vlaka 411'425. z odhodom iz Alaribora ob 5. in prihodom v Celovec ob 11.07 in vlak ste v. 413;429 z odhodom iz Maribora ob 15. in pri-hodom v Celovec ob 20.59, v nasprotno smer vozita vlaka štev. 420 414 z odhodom iz Celovca ob 6.23 in prihodom v Maribor ob 12.25 ter vlak 424/416 z odhodom iz Celovca ob 14.17 in prihodom v Maribor 20.45. — Dopusti učiteljstvu za Izobrazbo v glasbi. Višji šol. svet. je dovolil učitelju Jos. BrnoblČu v Ljubljani, nadučitelju Ivanu Primožiču v Mekinjah pri Kamniku in učiteljici Angeli Trostovi v Vodicah, studijski dopust za izobrazbo v glasbi na konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani in sicer do konca šolskega leta 1922—23. — Akcijske družbe, pridobitne zadruge in — i žitelj s tvo. Učitelji ki hočejo biti udeleženi pri teh družbah ali zadrugah kot člani upravnega sveta ali odbora, si morajo izposlo-vati odslej dovoljenje višje šolske oblasti. — Davek na poslovni promet je smatrati glasom poročila Jugoslov. Llovda po sklepu ekonomsko finančnega komiteta za režijsko postavko. V poslovnem letu dejansko plačani davek na poslovni promet pri industrial-nih podjetjih, ki polagajo javno račune, je smatrati za režijsko postavko (odbitek) in ga vsled tega ni prišteti Čistemu dobičku podjetja, kateri služi kot temelj za piedpis posebne pridob-nine. Vprašanje, ali je davek na poslovni promet odbitna postavka ali ne, je za podjetje življenjskega pomena. Gospodarske korporacije naše so opozorile svoj Čas na to okolnost. Akcija je torej imela uspeh. — 50° o naplačilo (surtaxe) za blago iz Nemčije nabavljeno, je odpravljeno. — Nova banka v Mariboru se snuje glasom poročila Jugoslov. Llovda v trgovskih krogih. Med projektanti je prejšnji ravnatelj Mariborske eskomptne banke. V Mariboru poslujejo sedaj podružnice Ljubljanske kreditne banke, Jadranske banke, Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Centralne banke (hrvatska banka), nadalje ima v Mariboru svoj sedež Mariborska eskomptna banka, istotam se nahaja še doslej ne-nacionalizirana filialka avstrijske Anglo-banke. — Izprememba nase izvozne carinske službe, ki jo sklenjena, se tiče dopuščenja izvoza 5000 lahkih konj, goveje živine brez razlike teze in starosti izvzemši brejih krav, lignita in premoga. Znižana je carina za konje, govedo, svinje, sveže in predelano meso in slanino. Izvoz lignita je svoboden, izvoz prenioira v kosih pod 80 mm in prahu je svoboden, premog plača sicer 100 dinarjev za 100 kg. — »Krščanski nauk« v Mostah. Včeraj popoldne so prišli ljudje od krščanskega nauka vsi besni in divji. Kričali so moški in ženske: proč z liberalci, ne pustimo, da bi tako delali T nami, proč z vlado, ki dela proti veri, tudi če teče kri, hočemo braniti svojo cerkev, itd. Kazali so na ljudi, ki niso njihovega mišljenja, »glej ga, ta je tudi eden tistih« itd. Tako so se obnašali divje ves popoldan. Pričenja se po cerkvah nova velika gonja, politični shodi ee vrše v cerkvah, hujska ee in in draži. — Kristusov nauk je zbežal iz cerkva. Le tako naprej! Bodo že w i37. štev. .jt-UVCN&rU NHKUU\ Uuc 2!. junija 1^1. stran 3, •teli posvečeni gospodje, kakšen bo konec! — G. R. Kiffmann, mestni stavbenik v Mariboru, nam pi£e: Ni resnično, da bi bil prodal svojo hišo za dva milijona. 2alibog tudi nimam sredstev in nisem tako bogat, da bi si dal sezidati palačo za osem milijonov. Morebiti se razlaga informacija Vašega poročevalca s tem, da sem zaprosil mestni magistrat za gradbeno dovoljenje za sezida-nja štirih eno- in dvodružinskih hiš in sicer za prodajo, da bi tako vsaj malo pripomogel olajšavi stanovanjske bede. — Kje bomo obhajali letošnji kresni večer? I kje drugod kot v Bel-leuve, ker bo >Kolo jugoslov. sester« s prireditvijo v korist bednim Rusom nudilo vsakomur raznovrstno zabavo. Začetek ob 8. zvečer. — Raki na ljubljanskem barju. V Gradaščici in Malem grabnu, zadnji čas pa tudi v stransih vodah in v barjanskih jarkih se je zaredilo precej rakov. Bilo bi jih pa še znatno več, da bi se jih tako ne trebilo ko so komaj dorasli. V kolikor jih krakovski ribiči ne polove v navedenih vodah, so jarki v najemu, t. j. pod Sv. Ano, Preserjem in Podpečjo. Na trg pride poleg lepih komadov tudi precej nedoraslih, kar bi moral tržni nadzornik kratkomalo prepovedati. — Stavbišca, kupljena ob trgu Tabor. Ob cesti, ki pelje od mitnice na Radeckega cesti do Škofje ulice, je zdaj odkupljenih troje stavbišč, kjer nameravajo lastniki zgraditi v bližnji bodočnosti svoje hiše ko postanejo gradbene razmere ugodnejše. Zemljišča imajo nad vse ugodno lego: razgled na planine, svetlobo in zdrav zrak. — V Celju je kupil lekarno pri »Mariji pomagajc na Glavnem trgu Andrej Posavec, bivši dobro voljec, navdušen narodnjak. Obe lekarni v Celju sta sedaj v slovenskih rokah. — Novo kavarno otvori v Celju gostilničar Skoberne v salonu poleg svojega hotela. — Kočevski premog. Kvaliteta tega premoga se je v zadnjem času zboljšala. Zvedenci trdijo, da so v premogokopu prišli že do boljše žile. Državna železnica uporablja, kakor znano, kočevski premog za tovorne vlake. Strokovnjaki trde, da pelje žila kočevskega premoga v smeri proti Žužemberku. — NaČelni&tvo gostilniške zadruge poziva vse zadružne člane, da se zanesljivo udeleže pogreba tovariša Valentina Mraka, ki bo v torek ob pol 6. uri. — Smrtna kosa. Po kratki bolezni je nenadoma umrl g. Valentin Mrak, posestnik in gostilničar na Rimski resri. Njegova gostilna »Pri starem Rimljanu« je splošno znana in na najboljšem glasu. Pokoinik si je z delom in z mravljinsko pridnostjo ustvaril lepo pozicijo. Bil je zaveden narodnjak in vsikdar zvest pristaš napredne stranke. Umrl je na zastrupljeni u krvi. Pogreb bo torek 21. t. m. ob pol 18. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin. — V soboto zvečer je umrl g. Anton TJ 1 r i h, oče ge. Jelke dr. Bretlove. Pogreb bo jutri 21. t m. ob 16. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Na Koroški Beli je umrl g. Fran Potočnik. Bodi jim zemljica lahka. ffu!*nra. — I. favna produkcija gojencev Sole Glasbene Matice v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 20. junija 1921 v veliki dvorani hotela »Unipn«. Začetek točno ob 8. zvečer. Gojencem ni dovoljeno ponovno se odzivati aplavzu občinstva. — IT. javna produkcija gojencev sole Gl. Matice v Ljubljani, bo v sredo, dne 22. junija 1921 v vel. dvorani hotela >Union<. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gojencem ni dovoljeno ponovno se odzivati aplavzu občinstva. — Literarne novosti. Kosor Jo« sip: Nepobjediva ladja. Tragedija ljudske svijesti. U pet činova. Na* klada St. Kueli, Zagreb, 1921. K 30. — Simunović Dinko: Mladost. Ti* sak i naklada St. Kugli. Zagreb, 1921. Avtobiografiia. — Krklec Gu* stav: Beskućnici. Roman izgublje* nog naraštaja. Ista izdaja i založba. Str. 173. Vezano K 30. — >Novi Rod«. Vsebina lepo ilustrirane 5. številke: Čika-Jova-Grad-nik: Joža pase goske. — Cv. Golar: Orna noč je. — Fr. RoŠ; Pesem lasta-vic. — Fr. Roš: ©krjanček. — Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika, — E. Gangl: Junaška. — R. K.: Iz naše zgodovine. — Slika, — Igo Gruden: Naš Jože. — V. Mazi: Igrače. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — >Novi Rod« izhaja 1. vsakega meseca v Trstu ter stane za vse leto 12 lir. Uredništvo in uprava sta v Trata (Janko Samec. Trst, Ruggero Manna, 20, I. nadstropje}. — Razstavo risb dijakov kr. drž. gimnazije v Kranju bode v neie'jo, dne 26 t m. odprta od 9. dopoldne do 6. popoldne. Vstop prost — Otvoritev »Javne Slmon-OreiorCIče-ve knjižnice«. Preteklo nedeljo dopoldne je bila po večletnem presledku znova otvorje-na ta najstarejša ljubljanska ljudska knjižnica. Vojna je napravila veliko škodo tej knjižnici. Pred več meseci je prevzel Sokol 1. v Ljubljani knjižnico v svojo upravo In najel v ta namen primeren pritlični prostor v hiši kavarnarja g Stritarja na Vi-dovdanski cesti. Društvo le investiralo mnogo tisočakov za preureditev in spopol-nitev knjižnice, ker se dobro zaveda svojih posvetnih In moralnovzKojnia nalog. Knjiž- nični odbor se le vishio potrudil In izročil pravočasno knjižnični zaklad lavnemu prometu. Knjižnic« ie bila okusno s zelenjem in s slikami ter kip} našttt literatov-kUsikov dekorirana. Predsednik prosvetnega odseka Sokola l, g. šlajpah in glavni kmUnlčar g. DcrmelJ sta pozdravila zbrano pbčlnstvo in zastopnike raznih prosvetnih organizacij poudarjajoč pomen ljudskih knjižnic in ljudske prosvete za spioSen napredek- Zastopana je bila mestna občina, Hcealna Knjižnic«, poverjentftvo za soclalop skrb, spJoSno žensko društvo v Ljubljani ln lavna knjižnica za dvorski okraj. Zastopnik te knjižnice 8 Petrič Je. naglaSal. da knjižnice vršijo važno nalogo lavne duševne prosvete, pri sedanll draginji knjig in popravil obrabljenih knjig, so pa vse Javne knjižnice obsojene na smrt* ako Jim država z Izdatnimi podporami ne priskoči na pomoč. Dr. Pes to tn i k, sta rosta Sokola I., je v daljšem nagovoru omenjal prosvetno delovanje Sokola I., skrb za moralpo vzgojo m'adine k onim lastnostim in vrlinam, ki jih nujno moramo zaiitevati od sedanje in bodočih generacij v vsakdanjem občanskem življenju — Dobr«»inan| kvartet prof. dr. Kozine Je dal prireditvi s krasnimi narodnimi pesmami kulturno in nacionalno vsebino. Vzhodna Ljubljana je dobila s to knjižnico novp središče ln ne-usehljiv vir duševnega življenja. Smisel za izobrazbo in duševnost je tudi tu nastopila v zadnjih letih svojo zmagovito pot -- ln temu se umikajo zastarele podedovane misli in nazori izza prejšnjih pokoletij. Novi knjižnični odbor in vrli Sokol I., ki mu je od nekdaj zgoja ln prosveta glavni smoter, pa jamčita za uspevanje prenovljene Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice. — Slikarska šola v Ljubljani, Kakor nam je bilo javljeno, da se otvori taka škola v Ljubljani, se je tudi udej-stvilo. Kako potreben ie bil ta zavod nam priča veliko število obiskovalcev, različnega sloja in poklica. Šolo je udejstvil g. akad. slikar Franjo Sterle. in si izbral tudi najboljše učne moči, predvsem pa take, ki Žele povzdigniti naa narod v umetnosti in jim dati obenem naš čut tudi za našo domačo umetnost. Pouk se vrši redno i vsemi akademičnimi predavanji. Na koncu šolskega leta, ki ga zaključi dne 3. julija t. 1. bode tudi javna razstava napravljenih del, ki se pa bode še pravočasno poročalo. Tej udejstitvi je veliko pripomogel tudi g. prof. Grebene predsednik društva >Probuiac na tehn. sr. šoli in se kot taka priklopila društvu in se bode kratko imenovala >STi-karska šola Probuda«. Hvalevredno je šel tudi na roke g. ravnatelj vi. svetnik Šubic. da se je šola otvorila na tehn. sr. šoli in dal vee šolske pripomočke radovoljno na razpolago ter tudi s primernim govorom kot hišni gospodar otvoril šolo in podal prvi temelj te šole. Tako je bila ustvarjena ta šola potom teh ljudi, ki jim bode n^rod gotovo hvaležen. S tem amo dobili nov kulturni zavod, ki bode danes ali jutri to, kar imajo že drusri narodi namreč — umetniška akademiia. Druero l^to se šola zopet otvori in želeti bi bilo, da so šola tudi gmotno podpre, tako od privatnikov, kakor tudi od države. Ka-kakor slišimo se že interesira jo gotovi krogi za šolo in so baje že storili primerne korake, kakor n. pr. nam že znani narodnjak g. Fr Gresrorin in njegova soproga, v Ameriki in Angliji, kar ml iskreno pozdravljamo. Tnko bode mogoče sprejemati tudi pridne in talentirane revne učence brezplačno, v Solo. Slišimo, da le bilo tudi te letos sprejetih veliko brezplačno. — Cndra Atfy. Novo ime: F.ndre Ady! Madžarski pisatelj Ludvik ifatvany je pa* pisal knjigo »Ranjena dežela^, ki je pravzaprav pismo Romainu Rollandu. Knjiga je Izšla zdaj na Dunaju ter je na Ogrskem prepovedana. Hatvany prosi Rolianda sočutja, razumevanja in pomoči za Ogrsko ki krvavi iz tisoč ran- Niegova knjiga Je kulturno zgodovinska ter popisije madžarsko kulturno, gospodarsko in politiko zgodovino do zadnjih let. V tej knjigi zvemo, da imajo Madžari povega Petoiija — velikega pesnika Endreja Advja. Hatvauy trdi, da ie Ady genij, kakršen se Madžarom še ni rodil. 2ivl v Parizu in piše verze tolikega poguma in divjosti ter v tako novtm, bujnem, krepkem jeziku, da ga smatra llatvanv za velikega pesnika med največjimi poeti i.ve-ta. Idejni in čustveni svet AU.kv je ogromen, trdi pisatelj. Pri nas o Ad.iu še nismo čuli ali čitali doslej ničesar. — vSavremmik-, knjižavnoumPt-ni^ka revija zafne zopet izhaiati še ta mesre in bodo do konca tega leta izšle štiri kniisre, vsaka po osem tiskanih pol velikega formata na najfinejšem umetniškem papirju z ilustracijami. Prva kniiga prinese okoli 40 ilustracij v barvi. Naročnina za vse žtiri knjige znaša 400 K. Zvezki se razpočljeio naročnikom franko priporočeno. >Savre-menik« izdaja in ureja društvo hrvatskih književnika u n a k 1 n d i: Cirilo-Metod*ke knjižare d. đ., Z-'r^b. Pre-radovicev trg št. 4, kamor Dftj s© vso naročnine pošiljajo. Tnristlfta In spsirf. — Rezultati nogometnih tekem 18. in 19. t. m. Ilija : Sturra, Grac 0 : 2, ravansna tekma v pedelio se vsled deževja ni igrala. Sparta : Akademiki 4 : 0. Jadran rez. : Svoboda rez. 4:3. DruStuens uesfl. — Občni abor društva > Kasino« je danes v ponedeljek ob 20. v mali dvorani >Narodnega doma<. Pozivamo Mane, da se ea polnnSt^vilno ndeleže. — Češka obec pofada v utery dne 21. t. m. v 8 hod. v Narodnim domČ členskou sehtizi. Na pofadu: 1.) Vžpo mlnka 300 leteho vyroči šteti českych panu 1. 1621. 2.) Učast na sjezdu v Osjeku. — »Svobodna Misel«. V soboto zvečer se je vršilo v zadnji sobi >Na-rodne kavarne< posvetovanje brezken-fesiionalcev in svobodomi-elcev o ustanovitvi društva >Jucro?lovenska Svobodna Miselc v Ljubljani, ki je bilo nepričakovano dobro obiskovano; posebno udeležba brezkonfesijonalcev iz vrst akademikov je bila zelo velika. Vsi provorniki so opudarjali nujno potrebo, da se že v jeseni ustanovi v Ljubljani svobodomiselno društvo, katerega pravila naj imajo med dr. rudi določbo, da more biti član >Jugoslo-venske Svobodne Misli< le tak državljan, ki ie brez konfesije; v uvažavanja vrednih slučajih more izjemo dovoliti odbor. Slednjič se je izvolil petčlanski odbor, ki bo izdelal pravila in v jeseni sklical ustanovni občni zbor. — Zanimivo je, da je bilo na posvetovanju navzočih par klerikalnih akademikov, ki pa v razgovor niso pobegli, temveč so z drugimi vred celo glasovali za ustanovitev >Svobodne Misli«. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR IN PLEBISCIT O ZDRUŽENJU Z NEMČIJO. — Gradec, 20. junija. Štajerski deželni zbor bo sklican še ta teden v svrho, da reasumlra svoj sklep slede plebiscita na Štajerskem dne 3. julija. Z ozirom na to, da tudi socialni demokrati soglašajo s tem, da se plebiscit odgodi, se sodi, da bo sklep o reasumiranju sprejet z glasovi vseh strank, izvzemši Velenem-ce. Velenemška stranka vztraja na stališču, da se mora plebiscit izvesti, kakor je bilo prvotno sklenjeno, dne 3. julija. Stališče »Bauernhunda« odJožHre ulobi.-iita na štajerskom t>al«fci »Der Mortjenc tole zanimivost: Vlada jo nalašč Barlacevala podajanje i bU^foraki mi deleerati, dokler ni prinesla »All^e-iticino \Vii»>erzeitungi poročilo o io-toTwiowu z italijiinskim poslanikom Tor^tto o stnli.-eu Italijo v vprašanju združitve Avstrije z !semčlk>- 6klic»-vaje se na to izjavo italijanskega poslanika fe vlada na V60 načine pestil* Štajerce in pritiekala nunje, dokler Bi pridobila tri izmed njih za svoje stališče. >Der Morgen< zatrjuje, da je zvezni kancelar dr. Maver direktno naročil intenvic\v z italijajiHkim poelaai-k«m Toretto in njegovo izjavo o plebiscitnem vprašanju. Soft o! strni. — Sokol Polje je imel 12. t. m. izborno uspelo vrtno veselico na vrtu br„ staroste A. Kuharja na Vevčah. Cisti donos je bil namenjen zsrradbi Sukol-ske^a doma. Da vedo občani ceniti idejo in smotreno delo Sokolstva, so pokazali z mnogoštevilnim posetom. Vladal je pravo veselično razpoloženje ob zvokih tamburaškega orkestra, ki je neumorno sviraj pod spretnim vodstvom br. pod staroste A. DraŠčcka. Mladi orkester je nastopil s sigurnostjo in žel vseobco pohvalo. Uspeh prireditve je bil v vsakem oziru zadovoljiv in prinesel par voz opeke za tako potrebni lastni dom. Zdravo! — Sokol I. Pretekli četrtek Je zbrala sokolska družba v gostilni Zupančiča, na Ahaeljevi cesti K 1171 v prid društvu za zgradbo sokol, doma pod geslom >osveta za goro Tabore Posnemajte! — Gradba Sokolskega djma v Radovljici. Do sedaj je prejel gradbeni odsek sledeče prostovoljne prispevke: I? nahiral-nih pol društvenih članic 4945 K 40 v. Iz nabiralne pole br. Pogačnika, Podnart 1894 kron, iz nabiralne pole br. V. Kibica, LJubljana 1044 K, iz nabiralne pole br. M. Kuščarja, Ljubljana 1500 K. ^ranganjc rri poroki br. Masrusarja, ravnatelj Rus H LJubljane 1100 K, šranganje pri poroki ga. Klimana v Ljubnem, darovali Llubenjskl šrta-garii 160 K. Br. dr. M. Triiler Iz treh aod-nijskih poravnav njegovih klijentov 756 K iti j br. dr Dobravec \z dveh ravnMaklh poravnav 561 K 20 v. S. H u tova nabraJa n« učiteljskem zborovanju 167 K SQ v. Gojena podoficirske škole v Kragujeevca po M. Dobovišku 412 K. G. Fister iz Ovsii daruje izvedeniško pristojbino 40 K. br. Patlk daruje 20 K. Iz Ljubljane: Odon Koutny daruje 400 K, Pevalek 100 K. Medved 200 K, E. Koba! 20 K, nadsvernlk Peterlin 40 K, A. Petrič 100 K. V počaSčenje spomina br. Boštjana Olipa daruje g. sodni svetnfk v P. F. Kobler 1000 K in kot »Hoitjanov sklade br dr. Janku Olip 10.000 K. Dr. lostp Stular povodom svoje poroke in v svrho plačila gradbenih delavcev IftOO K. Za odkupnino pri gradbenem delu sta darovala br. A. Pegan 200 K in br. Jos. Pogačnik 200 K. Razpisanega sokolskega posojila za eradbo doma je do sedaj podpisanega 91.600 K. Z grdbo smo pričeli in upamo, da borno v leseni že delovali pod lastno streho. Vsem darovalcem in tudi onim, ki prispevajo z brezobrestnim posojilom pa najsrčnejša hvala. Izkaz o podarjenem materijalu priobčimo prihodnjič. — J. ^picnr, blagajnik stavbnega odseka. — Efektaa loterija aa SokoUkf dom v Novem mestu. Ministrstvo polje-terijo v korist zgradbe Sokolskeira do-privrede i voda je dovolilo efektno loma v Novem mestu pod pokroviteljstvom Mestne hranilnice. Loterija oi>-sega 300.000 srečk a 1 dinar z 1297 dobitki v skupni vrednosti 21 J..cK)0 K: srlavna dobiteljica v gotrAini 60.000 K. Žrebanje se vrši 2. julija t L ob 13. pod državnim nadzorstvom v dvorani mestnega magistrata novomeškega. Poživljamo vse SokoJe in prijatelje S6-kolstva, da pridno segajo po teh srečkah, ki jih oddaja vsako sokolsko dru-£tvo, vsaka narodna trgovina, rasni denarni zavodi in ki se dobivaro na zi-htevo direktno pri Mestni hrnrtftoioi v Novem mestu, le na ta način bo uspeli zastgiiran. Bodoča zgradba bo v korist in ponos vsera Jugoslovensteaiea Sokolsrva. Zdravo! Upravni svet efektne loterije. Poizvedba. — Rokavice so se našle. Inva* lid brez prstov naj pride ponjev upravo »Slov. Naroda*. — Zgubila se je v soboto popoldne črna usnjata listnica z vierni listinami in denarjem na Fu&nah. Najditelj dobi nagrade 2000 K. Na* slov izgubitelja v upravi »Slov. N a rod a«._- ~ ,. • Gospodarske vesti. BORZE. —d Cnrlh, 18. Junija. Devi««: DerUta BJ , Holandija 195.50, Newyork 586, Ul-don 22.28, Pariz 48.15, Milan 29.70, Hruselj 47.20, Kodani 101, Stockholm 132, KriatUa-nija 85, Madrid 78. Buenos A i res 180. Praga 3 20. Varšava 0 425. Zagreb 4. Budtn*©-šta 2.325, Bukarešta 9.125, Dunai 1 §h#, .•suh tassiLftafc. ***mi 4. stran. .SLOVENSKI NAKUD*, ane 20. junija 1921. 137. tšev. —g Kmetijski in gospodarski te-Saj. Prošnje za učiteljska tečaja na kmetijski šoli na Grmu in na gospodinjski šoli v Marjinišču v Ljubljani naj se predlože potom dotičnega Šolskega vodstva. Prošenj ni treba kole-kovati in je vse potrebne podatke navesti brez prilog, kar naj prosilci uvažujejo. g Razpisani ste mesti uradnih, ži-vjnozdravnikov pri okrajnem glavarstvu v LiOgatcu in Radovljici. Natančnejše določbe so razvidno iz razpisa v >Uradnem listne —g 50% doplačilo odpravljeno. Beograd, 17 junija. Kakor doznava vai dopisnik iz zanesljivega vira, je 50% doplačilo na uvoz iz Nemčije odpravljen. —g Državna žrebarna na Selu pri Izubijani ra-zpisnje službo podkovske-ga mojstra. Natančnejši podatki se raz-vidijo v >Uradnem listu« št. 67 od ponedeljka, dne 20. t m. PraShl oelesemenj. Izdelovanje kovin, železarska obrt s 31 visokimi pečmi |n letno Izdelavol milijon 700.000 ton surovega železa ima svoja središča posebno na srednjem Češkem, na se- verovzhodnem koncu Moravske bi na sred- nJem Slovaškem. Surovo železo izdelava 19 jeklaren in 15 11 varen. Velika večina se izdela v takozvanih Martlnskih pečeh, le surovega železa se dalje izdelujejo v mnogoštevilnih tovarnah lopate, cevi, vijaki, Pile itd. Na posebni višini stoji izdelovanje mehanične konstrukcije s svojimi sredliči v Pragi, Brnu, Plznu, Moravski Ostravi in Bratislavi Tu se izgotavljajo aajraznovrst-nejši stroji, posebno za tovarne sladkorja, piva in liha. Ravnotako znamenita je tudi izdelava lokomotiv in vagonov. Na najboljšem glasu so dalje osebni in tovorni avtomobili, kakor tudi motorni plugi »Praga« bi »Excelsior«, ki so posebno sposobni za pre-oranje vsled vojske opustošenih pokrajin. Naši poljedelski stroji so znani po celem svetu in se Izvažajo kljub ameriški konkurenci povsod. Znamenita je elektrotehnična obrt in izdelovanje drobnega železnega blaga, od katerega se nahaja 80% nekdanje Avstro-Ogrske v češkoslovaški republiki, ln izvaža štiri petine vseh Izdelkov. KoneČ-no opozorimo še na Izdelovanje gumbov, katero izvaža devet desetink v inozemstvo. V 94 otvarnah s© izgotovi letno 400 vagonov blsernastih, roženih, galllitovih gumbov, dalje gumbov iz raznih kovin in surovin. Češkoslovaška republika ima izmed vseh srednje - evropejskih držav najlepše urejene notranje in gospodarske razaiere, kar se tudi iz kurzov tujih menjav dobro razvidi. Aktivna trgovinska bilanca |e presenetila celi svet in z naglimi koraki hiti mlada republika k razvoju na gospodarskem polju. Praški sejem obsega mjrazno-vrstnejše industrije, kar |e iz sledečega štetja razvidno: Število razstaviteljev v I. 1920: 1930, število obiskovalcev 80 000; v 1. 1921: 2543 razstaviteljev in 127.000 obiskovalcev Svetovna stagnacija, katero smo občutili tudi v češkoslovaški republiki je Imela, kar se trgovine tiče, tudi na praški sejem neugoden vpliv. Na drugi strani pa je bil moraličnl uspeh tako velik, da je prvič ž njim potreba Praških sejmov, o katerih so se tuji nakupovalci zelo hvalevredno izrazili, zagotovljena, in drugič podan jasen dokaz, da je Praga po mnenju tujcev središče srednje-evropejske trgovine In ima vsled tega veliko prlhodnjost. Prostor, na katerem se sejem vrši, leži zelo ugodno v najožji bližini romantične Prage na koncu električne poulične železnice. Tramvajski vo2ovi k sejmišču so za čas veleseimov posebno pomnoženi. Iz razstavnih palač so najglavnejŠe obrtna palača, katera iznaša 12 000 kva- dratnih metrov razstavne plohe, potem pa« lača za stroje f 4000 kvadratnimi metri, zlatarski paviljon in devet drugih stavb, katere znašajo skupaj 30.000 kvadratnih metrov pokrite plošče. Namerava se postaviti še več daljših paviljonov, kateri naj * časom izpremene Prago tako rekoč v trgovsko, na obeh bregovih Moldave ležeče mesto. Razstavljeni tedeikl so razdeljeni v sledeče oddelke: 1. Stavbna industrija II železarska obrt in kovine. HI. Elektrotehnika IV.Lesna industrija* V. Tkanin«, VI. Konfekcija. VII. Galanterija. VTIL Usnje, IX. Steklo In porcelan. X. Umetnost. XI. Kemija. XII. Prehrana. XIII Godala. XIV. Igrače. XV. Sport XVI. Oralika. XVII. Dragulji ln zlatnina, XVIII. Mešana skupina. Raznoterosti. * Curih, mesto milijonarjev. Kakor poročajo iz Švice, je v mestu Curihu največ vojnih milijonarjev. Leta 1912. je stanovalo v Curihu samo 90 milijonarjev, danes pa jih je 344. Med njimi Je 22 takih, ki imajo nad 20 milijonov frankov. * Esperantski koaares v Pragi. Od 31. julija do 6. avgusta t I se bo vršil v Pragi 13 sveto vol esperantski kongres, za katerega so se prijavili udeleženci Iz vseh koncev sveta. Med drugimi bo govoril na kongresu rodi profesor na Sorbonni, Charles Klchet Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. DMAiifi mg* dobro ohranjeno FrUUa W motko kolo u at leto staro, malo rabljeno, inmki .Waffenrada ln avtczaarJćnl ova* moten. Hrene?* vtiča št. 8. sritllc't. Uto, j. 0. 4228 Fornir, Proda se 1500 I čevljev prvovrstnega orehovega fornlrja. cena 250 — 300 K kvadratni čevelj. Poizve se: Sv. Petri Cesta št 20. pri g. Petku, od 12 — 1 4234 ure 80 n3 okreolega mrekivioa lesa na žagi ležečega se odda. Žaga «e takoj po tahtevi. Ponudbe pod .A &. C/4242' na uprav. Slov. Naroda. 4242 Velezanimiva burka iz vojaškega življenja. Vprizarja se z velikim uspehom na številnih odrih. Cena K 9. Dobije t narodni knjigarni v LjnbljanU Prešerna¥a ul. It. 7. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Franc Potočnik previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 18 t. m. v Gospoda zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil iz hiše Žalosti na pokopališče na Koroško Belo 20. t. m. ob 5. uri popoludne. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Koroška Bela, dne 19. junija 1921. Marija, soproga, Marija, France« Janko in Josip, otroci. Brn pAttftatft obvestila. V najglobokejši žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Anton Ulric danes, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer po kratkem trpljenju v 70. letu svoje dobe mirno v Gospodu za* spal. Truplo nepozabnega blagopokojnika se bo preneslo dne 21. junija ob 4. uri iz mrtvašnice deželne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. Večni pokoj njegovi duši in blag mu spomini V LJUBLJANI, dne 18. junija 1921. Jelka dr. Bretlova, Mara 'leinicke, Rezi Heinicke. Emilija Loeser, Štefanija Fink, hčere. — Anton, Josip, Kari, Robert, M Irko, sinovi. Mostno tentnico le rabljeno a v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na Srebotnjik. lesni Industrija. S?. Peter, Sar. dolina. 4251 Velika zaloga: &&!e:^. ki, šivalni In razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. T* Batjal, L|nbljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno popravo, is emajliranje t ftffojero in ponlklanje: dvokdeta, otroški vozički, šivalni in razni stroji ln deli. Mehanična dalav-nioa, Karlov«ka cesta 4. llj^laiSL za sukneno in manu-"OlSSiPl fakturbo stroko sc išče za Jugoslavijo, posebno za Slovenijo. Ponudbe z navedbo referenc na Wansel Bottelner, Lini (Donau). 4245 31 čem dobro, pošteno kuha- »{f A ki zna dobro kuhati ln oprav-■ »**f ljati ter v redu držati vsa hišna dela. Nastop takoj. Ponudbe na Grozdić Bjelofsr, Hrratska. 4247 Stavbena parcela v Koleziji se pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Poizve se v upravništvu Slovenskega Naroda. 4233 lili se za 1. juli ali takoj feia, mohlirani šaha z električno razsvetlja-niCOlllOBU MJUfl vo prot< donrl najem nini. Ponudbe pod .Cisto/4195' na uprav. Slov. Naroda. 4195 Lepo mesečno sobo s posebnim vhodom, po možnosti z uporabo kopalnice, tace proti dobromu plačila mlad podjetnik Ljubljančan. Ponudbe pod .Stalen dom 4121" na upravo Slov. Naroda. 4121 Z ineblov. sobi se odda ra dobo 2 mesecev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 422fj Iščemo črtata (Rastrierer) za takojšnji nastop proti ,dobri plači. Cenj. ponudbe na tvornico trg. knjig in zavod za črtanje M« Bs-moaaak Zagreb, Mažuranleev trg br. 11. bolnica v Sars|eva po- trebuje 2 pošteni ln sposobni kuharici. Nastop službe takoj. Potanke Informacije pri upravi imenovane bolnice. Preklic. Podpisani preklienjem vse neutemeljeno obrekovanje proti nared, vod. Karižu. Ljubljana, dne 20. 1921. Anton Mifcllč. Išče se mesečna soba za eden ali dva poletna meseca z dvema posteljama, ako tudi brez perila Ponudbe pod »Poletje 4230« na upravo Slov. Naroda. 4230 Ha predaj dve tespletoi Ml s peresnimi in navadnimi žimnicami, blazinami in prešitimi odejami (kovtri). Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 4237 mesečno sobo v Ljubljani ali na periferij išče zakon-1.1 car brez otrok za takoj. Cenj. ponudbe na inž. Dedek, tovarna voz >v. Kerštč, Spodnja Slika. 4240 Stanovanje. Mesečno sobo iš*e mlad stavbeni tehnik, če mogoče s kuhinjo, brez vsake sobne oprave. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4235 Popravila! raznovrstnih tvornifiklh, po-Itedelsfeth, mlinskih In vseh dragih strojev In naprav Is* vranjo strokomlaiko ln točno „BISTRA", kovinska industrija, Domžal*. 4182 Strni pagretat »h« v ijsMjui. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri in skrbni oče, brat in stric, gospod Valentin Mrak posestnik in gostilniiar9 v ponedeljek dne 20. t. m. ob 2. ponoči, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 21. t. m. ob pol 6. pop. iz hiše žalosti Rimska cesta št. 4. na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo rajnkega v molitev in blag spomin. V Ljibljanl, dne 20. junija 1921. Antonija Mrak, soproga. Valentin, Ivan, sinova. Frane in Andrej Uršk, brsta. Misi, Praga, lata, hčere. Proda so majamo enonadstropnn hiSa. Poizve se: Rožna dolina, gostilna pri .Ceha" 4215 Kotarski pomočnik se takoj sprejme. Daljnja pojasnila daje Rudolf Anderlič, trgoroo v Ormoin. 4218 Gospodična se želi izobraziti v kuhinjstvu, najrajša v privatni hiši. Pripravljena je pomagati domaČa dela in plača po dogovoru. Ponudbe pod .Privatna hiša 4220" na upravo Slov. Naroda. 4220 Sprejmo so vse : mehanikov 1 za dvokolesa in otroške vozičke. F. Batjel, Ljubljana, Earloveka o. 4« 4221 Trgovina z deželnimi pridelki, moko ln Špecerijskim blagom na debelo in drobno zelo dobro vpeljana v prometnem obmejnem kraju Slovenije, ob glavni cesti, se radi družinskih razmer takot odda. Prodajalna z velikim skladiščem je sedaj v najemu. Potrebna glavnica 400.000 K. Naslov pove upravništvo Slovenske Naroda. 4126 Sobo išče bolišl soliden goipod za 1. julij v bližini poŠte. Ponudbe pod .loljši 4107" na ueravo Slov. Naroda. 4107 Po zelo usodni ceni as prodaata t kotla (TntlardAna- p»r) 80 in 100 litrov. Istotam se proda različna kuhinjska oprava. Poizve se ti do vak« ntlca St. S. 4225 Družabnika (kompanjona) iščem za trgovino z manufakturo. Lokal pripraven. Ni tieba tekočega kapitala, samo garancijo do 60.000 K. Začetek takoj mogoč. Ponudbe pod .Družabnik takoj 4196" na upravo Slov. Naroda. 4196 zanesljiva, samostojna spričevali, so sprojmo. nudbe s prepisi spričeval se slika in stavijo cogoji), •t. ai, 4192 moc*, z letnimi Pismene po-(priloli naj je oddati na Tražite cjenike ruskih originalnih knjiga od Ceikejugotlovenske naklade J. Herejk. Zagreb. 4232 Prodam hišico v sredini mesta z vrtom za 40 000 K. oziroma celo poslopje z lepim želeti jadnim in sadnim vrtom aa 160 000 K, Mirna solnčna lega. Stanovanje 1. novembra 1921. Polde, lesar st 19. 4249 Prodai nov, lep vos na dva scdeia (izredno lepo delo), rabljen voz na dva sedefa, voz na peresih (zapravljivec). Vozovi se ogledajo pri Janez Zonam, Sp. Siska Celovška cesta 91. 4227 mešane ln papirna stroko, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, tOSO »htlbe. Sprejme tudi kako drago primerno slulbo. Naslov pove n prava Slov. Naroda. 4238 J(a dobro hrano se sprejme vež gospodičea. * SpedJdjska flrsaa Lndovlk Ševar, rd- Rakeku Izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle. tudi ooartnjenje. 253* Jirasek: niozoTska butama H 30. Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo iza&ao. Naručite si odmah kod Coakolngoalavan« aka naklada J. far sik, Za* grab. 4067 Jfagrobni spomeniki, gt&ZZFUZZ rave in strojarje, luksuzni izdelki In dekoracije), kipi in portTcti po fotografiji, cerkvena dela, kot vsa stavbena dela. Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik. Ljubljana. Ustanovljeno i. 1860. Knjigovodjaf popolnoma samostojen, zanesljiv, bilancist, vešč ilov. in nemik. jezika, aa sare]me pri večjem tovarniškem podjetju. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je vposlati na Ljubljano, poštni predal 9. Itftna rasprodala vsak vrst spotifaHiogo MAVCA-GIPSA za celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz, KindberR, Semertng, Schottarien, Puch-berg, Auseewfese etc nudi po najnižjih cenah Tz svojth zalog: L j obijan«., Osijek, Novi sad, lom on. Bosta Kovakorie, veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska uL 1. Proda se posestvo tik cerkve v Zalogu okr. Kamnik na Oorenjskem, obstoječe \z hiše, gospodarskih poslopij, travnikov, gozdov m njiv. Dražba se bo vršila dne 25. junija na Itcu mesta. NatančnejSa pojasnila pri notarju v Kamniku aH pa pri A. Kranjc, Ljubljana Stara pot St. 15. 4248 Nabavka 20,000 kg petroleuma ta Drav, diviiiisko oblast Pozivajo se svi zainteresovanl, da podnesu svoje pismene IH usmene ponude 25. juna ove godine do 11 Časova pre podne bilo intendanturi Drav. div. obi., bilo Komandantu Vojnog okruga a Mariboru, pošto će se toga dana zaključivati pismena direktna pogodba za isporuku 20.000 kg petroleuma. Predaja franko Intendantsko slagalište Maribor u sudovima (bačvama ili malim kantama) ponudjaca, predaja 15 dana po odobrenju pogodbe. Izmedju svih interesovanih vršiče se užja pogodba licitiranja. Uslovi stoje na uvidjaj kod Intendanture Dravske divizijska oblasti i Komande Vojnog okruga u Marinom. Primaju se ponude od 1.000 kg pa na više. Ponude snab-devati sa taksom od dva dinara. Kavcija 10% od vrednosti isporuke a za strane državljane 2O°/0. Dravska divizijska ovlast E. broj 9145. 4239 Na predlog lastnic Josipine Christof v Ljubljani m Antonij« Vriee v Zagrebu, bo 17. fnatfjn 1921, ob l ari zjnira] s sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11. junija 1921, Nc I 164/21-1 dovoljena prostovoljna dražba posestva vlož. štev. 236 kat obč. Poljansko predmestje, obstoječe z pare. št. 156 hiše štev. 7 na Domobranski cesti v pisarni notarja dr. Andreja Kuhurja, Kolodvorska ulica št. 3. Zemljišče je cenjeno 645.030 K; izklicna cena znaša 500.000 K in se pod isto ne proda. Vadija je položiti 50.000 K v gotovini ali v pupilarnih vred-notnicah. Rok za nadponudbo znaša 10 dni. Izkupilo je plačati pri sodišču v 14 dneh. Vknjiženim upnikom se pridrže njihove pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju dr. Andreju Kuharju v Ljubljani. 80 ED7X BU FU 38^639