Stav« 234 MUH dftl V w>wM gHanatttalipcM V Trstiit ir petek 7. oktobra »M Posamezna številka 20 stolinfe letnik XLV1 lehtj* — ierzat« p— ttftljali — vnk «Jmra|. — ulica sr. Fr«mkt Asiikega SUr. L n»«*opje. — Dopis« atf ae priU jftfo nlltm — Ncfranklruu piJHM se ae sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. — {a odgorcrni urednik Štel®a Godina. — Lutattc tiskara« Cđtuost — Tisk tiskarne Edinort. — Naročnina zaaJa aa nieaec L T.—. pol lata L 33,— in cai> let« L . — Telefo« uredništva fa uprave Stor. II-5T. m Posamezne Številke v Trstu (a okolici po 20 stotink. — OfUri se rtfauf« « šibkosti ene kolone (72 mm). — Oblast trgovcev in obrtnikov m*i po 40 slo j . osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMU pa L I,—v oglasi dcu.rti* *ar<»J*#. mm po L % — Mali oglasi po 24 stat be*erU, najmaaj pa L 2. — naročal« Ia reklamacije aeooSitlain tzktiu&ia uor*»* Edinosti, v Trstu, ulica s«' FrančiSka AaUksga Štev. 20, L oaastrupj«. — Taetoa oredoUt?« i« uprava 11-57' Pred težko nalogo V laških časopisih Čitamo čudne stvari. •Te dni sta bila pred parotosn sodiščem oproščena dva fašista, ki sta umorila nekega socialističnega voditelja. Takoj na to je bil ubit neki socialistični posla* nec. A to ne morda v navadnem poboju, marveč so sc ubijalci pripeljali na me* sto, kjer so znali, da bo imel poslanec shod. Tam so ga čakali, ubili in potem zbežali. Skoraj istočasno — menda dan ali par dni pozneje — je bil ranjen tudi neki fašistovski poslanec. Imena oseb in mest so postranska stvar: danes tukaj, jutri tam, danes meni, jutri tebi! Med socialisti in fašisti je bil sklenjen in for* malno podpisan mir; imenujejo ga celo —- po vzoru mednarodnih »mirov« — »rimski mir«. Ministrski prdesednik Bo* nomi pa izdaja in brzoj avl j a prefektom najstrožja povelja, naj z vsemi sredstvi vzdrže red! Ali, kakor nalašč, se — rav* no nasprotno temu — z vsemi sredstvi vzdržuje in izvršuje vedno večji nered. Tudi v teh slučajih so zastopniki so* cialistov in menda celo fašistov prote* stirali pri Bonomiju. Ta pa se sklicuje na svoje telegrame in obljublja, da bo brzo* i a vi j al svojim prefektom še bolj energi* čno. Do sedaj je nemarne prefekte le premeščal iz enega mesta na drugo, se* daj pa baje jih namerava celo odstavi j a* ti. Težko da bi pomagala tudi ta odred* ba; v zraku se že čuti vedno večja obne* moglost državnih oblasti. Stranke čutijo to in se oborožujejo kljub vsem nared* bam proti zlorabljanju orožja. Delo dr* žavnih organov postaja vedno bolj ogromno, odgovorno in nevarno; naj* vestne j šim in naj marljivejšim uradni* kom padajo roke v cbnemoglosti in go* tovo se marsikakemu prefektu in odgo* vornemu komisarju odvali težek kamen od srca, ko ga zadene Bonomijeva ka* zen v obliki odpusta, ker gotovo mnogi ne blagoslavljajo dneva, ko so stopili v to službo, ki je v sedanjih razmerah po* stala naravnost peklenska. Treba je po* misliti, da ni šala izvrševati v današr 'h dneh policijsko službo, ko je dela črez glavo, ko se dan za dnevom vršijo ob o* roženi konflikti, ko človek ne ve, ah ustreže svojim višjim bolj s popustljivo* stjo, ali bolj z odločnostjo, ko ne gre več za borbo proti posameznim zločincem, marveč z organiziranimi in oboroženimi političnimi stru j ami. Ob takih razmerah človek kaj lahko pretrdo zadene ob eno, ali drugo stran, in obe sti oboroženi; in slednjič so poli* cijski organi, nižji in višji, tudi ljudje iz krvi in mesa, kakor vsi drugi. In 'čeravno bi po svojem poklicu morali starti nad strankami, jim današnja burna doba ne dovoljuje tega in nehote se njih srce in njih živi j enaki interesi nagibi jejo na de* sno aH na levo. Oni sicer skušajo, koli* kor se dat, prikriti te njim prepovedane simpatije, ali stranke so jako nezaupne in tenkočutne ter spoznavajo takoj na licu »nepristranskega« organa, več aH manje tajnega zaveznika ali nasprot* nika. Kakor hitro se zgodi to, se izpreminja ves položaj in namesto da bi imeli pred seboj dve boreči se stranki in nad isti* mi stoječo nepristransko državno oblast, ostajate na pozorišču le boreči se stran* kii ter izginjajo državna oblast, državna avtoriteta in država sama. Ti pojavi se množijo vedno bolji in postajajo vedno bolj jasni ne*le profe* sionainim politikom, marveč tudi širokim masam. Izhoda iz tega položaja ni videti kajti gospodarska kriza dela borbo ve* dno bolj ostro in brezobzirno, dai ruši državni red in spoštovanje do zakonov in državnih oblasti. Brez strogega državnega reda pa ni mogoča vzpostavitev razbitega narodne* ga gospodarstva. Gospodarski nered po* spešuje državni nered in obratno: držav* ni nered pospešuje gospodarski nered. Izgledi v bodočnost so vsled vsega tega zelo žalostni. Vsekakor bo treba možem, ki so na vladi, mnogo več energije in korenitosti, kot so jo pokazali v svojih dosedanjih odlokih, ako mislijo resno na- rešitev tež* ke naloge, ki jo imajo pred seboj. Jugoslavija Kraljev pevratek BELGRAD, 6. Kakor jiavlja «Balkan», je pričakovati povratek Njegovega Ve* iicanstva kralja Aleksandra še pred je* senskim zasedanjem narodne skupščine, katere prva seja je določena na 20. t. m. Albanci napovedujejo generalni napad Sklepi ministrskega sveta. — Poziv res serv. — Nota vlade zaveznikom BELGRAD, 4. Vesti iz Skoplja pravi* jo, da se ob vsej albanski meji z vsakim dnem razvrščajo čete tiranske vlade. Na araški fronti so se obstreljevale jugoslo* venske in albanske izvidne patrule. Gpa* ža se gibanje topništva na albanski stra* ni. Ugotovilo se je, da: so municija za topništvo in puške italijanskega izvora. To trdi tudi veliko število ujetnikov, granate pa, ki niso eksplodirale, nosijo italijanski žig. Albanske čete so večino* ma oblečene v francoske uniforme, gle* de katerih trdijo ujetniki, da so jih do* bili od Italijanov. Pri ujetem 'častniku ti* ranske vlade Aliju Prištincu so našli pi* smo albanskega vojnega ministra izi Ti* rane, s katerim se odreja Albancem, naj napadejo jugoslovenske postojanke in naj zavzamejo mejo iz 1. 1913. BELGRAD, 5. Tiranska vlada noče čakati odločitve veleposlaniške konfe* renče in napada neprestano jugosloven* ske meje. Ponoči, 2. t. m. okoli polnoči so Albanci napadli jugoslovenske po* stojanke pri radimirskem potoku. Ker so napadli z vseh strani, se jim je po* srečilo prekoračiti potok z enim vodom. Kasneje so jugoslovenske čete zavrnile sovražnika in ga potisnile nazaj. Na al* banki meji se opaža zadnje dni zelo ži* vahno gibanje albanskih čet. Cuje se tudi ogenj topov. Albanska oblastva na* stopajo zelo kruto proti jugoslovenske* mu življu. Ubojstva so na dnevnem redu. BELGRAD, 4. Danes dopoldne so bile v vojnem ministrstvu dolgotrajne kon* ference glede zavarovanja jugosloven* skih mej proti Albaniji in Ogrski. Kon* ference je vodil vojni minister in so se jih udeležili vojvoda Bojovič, polkovnUc generalnega štaba Petair Markovič in drugi vojaški strokovnjaki. Konferenca je odobrila predloge generalnega štaba za močno zavarovanje mej proti Albani* ji in Ogrski. BELGRAD, 4. Ministrski svet je na današnji seji odobril vse sklepe vojnega ministrstva in generalnega štaba, ki so bili sprejeti na dopoldanski konferenci v vojnem ministrstvu. Vojni minister Te podal izčrpno poročilo o položaju v Al* bani j i. LJUBLJANA, 5. K včerajšnjemu kratkemu poročilu o seji ministrskega sveta dodaja dopisnik «Slov. Naroda« še sledeče podrobnosti: Seja ministrske* ga sveta je trajala do 1. ure popoldne. Predmet obširni diskusiji je bilo pereče albansko vprašanje, dogodki zadnjih dni ob albanski meji, koncentracija alban* skih čet in sumljivi pojavi na ogrski me* i i, ker tudi Ogri koncentrirajo številne čete. Položaj na albanski meji je zelo kritičen. Albanci oz. tiranska vlada: pri* pravi j a jo faktično na jugoslovenske po* stojanke splošno ofenzivo na celi mejni črtu Vojni minister general 2ečevič je po dolgi konferenci z generalnim šta* bom in operativnim oddelkom vojnega ministrstva poročal o predlogih in resul* tatih te konference ministrskemu svetu. Ministrski svet je odobril in sprejel v ce= loti vse predloge, izdelane od general* nega štaba v svrho zavarovanja mej, ta* ko proti Albaniji kakor tudi proti Ogr* ski. Sklenjeno je, takoj poslati znatna vojaška in žandarmerijska ojačenja na vso albansko mejno črto. Faktično odhajajo polki, divizije in po* samezne artilerijske edinice v ogrožene kraje. Ker se dan za dnem koncentrira* jo Ob meji albanske čete, je za slučaj splošnega napada ministrski svet skle* nil, da vojno ministrstvo pozove na 6 tedensko orožno vajo vojaške reserve. posebno one letnike, ki so služili v letih 1918 do 1920. Ministrski svet je tudi odobril ministru vojne in mornarice zato potrebne kredite. Vojni minister je do* bil pooblastilo, da ukrene vse potrebno v obramba meje. Vojni minister general Žečevič je na tej seji podal tudi obširno poročilo o za* dniih dogodkih na albanski meji. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je kot zunanji minister podal poročilo o situaciji z diplomatičnega stališča. Na? glašal je dejstvo, da je Zveza narodov sklenila v rešitev razmejitvenega vpra* sanja poslati v Albanijo mednarodno komisijo, v kateri Jugoslavija nima svo* jiega zastopnika, čeprav je ona- najbolj interesirana. Tendenca zaveznikov je bila, da Jugoslavijo v tej komisiji prezro. Ministrski svet je sklenil, poslati vsem zavezniškim državam obširno oto, v ka* t eri bodo pojasnjene vse sporne točke glede Albanije. Takojšnje klicanje narodne skupščine BELGRAD, 6. Z oziram na resne đo* godke v Albaniji priobčuje včerajšnja «Epoha» daljši članek, v katerem nasto* pa za takojšnje sklicanj« narodne skup* ščine, to je še pred 20. t. m. — Socialno demokratični klub je poslal vladi pisme* no zahtevo, da se v zmislu paragrafa 51. vidovdanske ustave skupščina takoj skliče, ker je dan slučaj, da bo naša dr* žava napadena od zunanjega sovražni* ka in je na podlagi tega zakona sklicati skupščino k permanentnemu zasedanju. Narodna skupščina mora stati na brani* ku proti navalom albanskih in ogr* skih čet. _ Nemški železniški material za Jugoslavijo PARIZ, 6. Listu «Information« poro« čaj o iz Belgrada: V Belgradu pričakuje* jo za 9. oktobra 25 nemških lokomotiv in 2000 vagonov. Ta material bo izročila Nemčija naračun vojne odškodnina Javni red in mir v Jugoslaviji LJUBLJANA, 6. Belgrajski Usti pri* našajo zanimivo vest da ni bilo tekom zadnjih đveh dni v vm$ dritart aa podla* I gi poročil nikakega uboja nki požiga. Tudi v južni Srbiji vlada popoten mir| m tsdL ■- fehoslovaSka Beneš in italijai*ko poaredofvanje radi Zapadne Ogrske PRAGA, 6. «Lidove Noviny» objav. Ijajo podrobnosti o delovanju Cehoslo* vaške z ozirom na zadevo Zapadne Ogr* ske ter pravijo med drugim: Ko je Be* neš, ki so ga prosili za posredovanje, iz* vedel o italijanskem posredovanju in o noti zaveznikov, je javil ogrski vladi, da ne more sprejeti posredovanja. Pogoj za čehosk>vaško posredovanje bi bil ta, da bi Odrska morala priznati veljavnost trianonske mirovne pogodbe, dočim bi se čthoslovaška vlada morala snorazu* mtti < 'ede svojega posredovanja z veli* kim in malim sporazumom. Vse priza* dete države, tuoeajanjL katera so se za* I čela po posredovanju Italije. Ogrska se ne bo dala zapeljati po nobenem nepre* mišljenem dejanju In bo šla po poti, ki vodi k vzpostavitvi miru v Srednji Ev* ropi Morilec grofa Tisze obsojen na smrt BUDIMPEŠTA, 6. Obravnava proti morilcem grofa Tisze je končana. Mori* Iec Kepi je bil obsojen na smrt, ai Gart* ner, ki ie sokriv umora, na 14 let ječe. Drugi obtoženci so bili oproščeni« Anglija in f*111 posredovanje med ^vvstnjo as Ogrsko LONDON, 6. Angleška vlada ni sma* trala, da je treba sprejeti italijanski pred* log, naj bi se rok za izpraznitev Zao a* dne Ogrske podaljšal za 6 dni. Pač pa je Anglija sprejela predlog glede posred o* vanja italijanskega ministra za zunanje zadeve. Reuterjev dopisni urad jo objavil o tej zadevi noto, v kateri se pravi: Redne ogrske čete so izpraznile Burgenland v roku. ki je določen v noti zave t* nikov. Orožništvo razen enega bataljo* na, ki je sporazumno z medžavezniško komisijo ostal v Šopronju, se je tudi umeknilo. Italijanski predlog o posredo* vanju med Avstrijo in Ogrsko bo mora* la proučiti poslaniška konferenca. Francija Velika železniška nesreča pri Batignolles ^ARIZ, 6. Pri Batignoliesu se jo do* godila; velika železniška nesreča. Vlak št. 333, ki je zapustil postajo Saint La* zare ob 18, se je moral ustaviti, ker so se bili nekateri vagoni odpregli. Med tem je prisopihal po isti progi vlak št. 233 in je zaneljal v stoječi vlak. Štirje potniki so bili ubiti, 17 jih je bilo težko in 50 lahko ranjenih. Reka Otvoritev ustavodajne skupščine Zanella izvoljen za predsednika REKA, 6. Včeraj je bila otvorjena ustavodajna skupščina reške države. Pri otvoritvi so bili vsi člani avtonomistične večine pod vodstom prof. Zanelle in za* stopniki manjšine (demokrati, naciona* listi, ljudska stranka). Od fašistov je bil prisoten samo stotnik Host Venturi. Skupščino je otvoril poverjenik itali* janke vlade general Amanteo. Imel je kratek govor, ki ga je manjšina burno pozdravljala. Nato jt? general Amantea povabil najstarejšega člana skupščine Raicicha, naj prevzame začasno pred* sedništvo. Čim je p osi. Raicich prevzel predsedstvo, so se izvolile komisije za overovljenje volitev. Nato je bil posl. Rudan izvoljen za predsdnika skupščine, za podpredsednika pa avtonamist Bissi in pristaš manjšine prof. Depoli. Zatem je dobil besedo voditelj avto* nomistične stranke Zanella. Imel je dalj* ši govor, v katerem je obrazložil, kako je prišlo do neodvisnosti Reke, in na* glašal zasluge svoje stranke, da je Reka dosegla svobodo. Za to svojo svobodo se ima zahvaliti v enaki meri Italiji in Jugoslaviji. Reka ima nalogo, da bo ne* kak sklep med Italijo in Jugoslavijo. V notranji politiki bo njegova stranka de* lala na« to, da se država pomiri in da se vzpostavi red. Nato je govoril kom. Bellasich v ime* nu manjšine. Izjavil je, da bo manjšina vstrajala pri svojem programu, ki vse* buje zahteva po aneksiji k Itailiji. Opo* žici j a je prepričana, da se bo nova vla* da morala naslanjati na Italijo. Zatem se je vršila volitev predse d ni* ka začasne vlade. Izvoljen je bil načel* nik avtonomistov Zanella, ki je dobil vse glasove večine, dočim so pristaši manjšine oddali bele glasovnice. Predsednik začasne vlade bo tudi po* glavar države, dokler ustavodajna skup* ščina ne izdela ustave. Zanella se je zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izrazila skupščina, nakar je hi* la seja zaključena. Prihodnja seja je skli* cana za 8. oktobra. Mala Azija Položaj na maloazijskem bojišču LONDON, 6. Listu «Daily Expressu» javljajo iz Carigrada, da utrjujejo Grki svoje zimske položaje vzhodno od Eski Sehra. Grki so opustošili vse kraje med Potakli in Sejd Gazi. CARIGRAD, 5. Zadnje vesti iz Male Azije pravijo, da turške čete dalje pro* dirajo, ker hočejo Grke preprečiti, da bi se zbrati pri Ine hej u. Mesto Eski Sehr je skoraj popolnoma obkoljeno. Govori se, da so oddelki turške konjiče zavzeli mesti. Bulvadiz in Tekaj blizu Afium Karahisarja in da prodirajo dalje. Moč* ne kolone gredo proti Tuhi Bunar j u in ogrožaj'o umikanje grških 'čet. Grki javUajo o notvih v Mali Aziji ATENE, 6. Grško vojno poročilo od 4. t. m. pravi: Na fronti pri Afium Ka* rahisarju se nadaljuje naša ofenziva pro* ti turškim četam. Sovražnik se je umak* nil na vse$ fronti ter je imel velike zgu* be. VI. turška divizija, ki je branila vi* šave pri Potidziku, je bila popolnoma po* ražena. Naše zgube so neznatne. Japonska Japonski cesar no smrtni postelji TOKIO, 5. Uradno poročilo z japon* skega dvora pravi, da se je cesarjevo zdravje zelo poslabšalo, tako da se pri. čakuje vsak hip nastop smrti. Zveza narodov Občni zbor Zveze narodov zaključen ŽENEVA, 6. Na včerajšnji popoldan; ski seji so bili dosedanji izredni člani odbora Zveze narodov zopet potrjeni. S tem je bil dnevni red izčrpan in pred* sednik je nato pozdravil odposlance in zaključil letošnje zasedanje občnega zbora. Delavsko ilUanje Italijanska socialistična stranka nc razpotju. Iz Rima poročajo da je posl Costantino Lazzari izročil vodstvu ital. social. stranke predlog, naj bi se Turati in njegovi pristaši, t. j. ona struja, ki pri* poroča sodelovanje z meščanskimi stran« kami, izključili iz stranke; ta prediog je namenjen za predstoječi strankarski kon* greš. Aka bi kongres sprejel Lazzariiev predlog, bi se s tem đzpclnili pogoji za sprejem it. soc. stranke v III. internacio* nalo. Lazzari je eden izmed ustanovite* ljev socialističnega gibanja v Italiji in bivši glavni tajnik ital. social. stranke. Treba mu je priznati, da je eden izmed najuglednejših, najbolj poštenih in iskrenih italijanskih socialistov. Njego* vo stališče je lahko tako ali drugačno, ali vedno odgovarja njegova politika le nje* govemu naj globokejšemu prepričanj; brez najmanjše sence osebnega ali strar* karskega oportunizmai. Do nedavno, iii sicer še na zadnjem strankarskem {con* gresu v Livornu je bil Lazzari odločen nasprotnik izključenja reformističnih turatijancev iz stranke in sicer radi te* ga, ker je bil prepričan, da so italijanski reformisti boljši nego nemški šajdema* novci, toda najnovejša taktika reformi* stov, ki javno priporočajo sodelovanje z meščanskimi strankami, je Lazzari j a bržkone prepričala., da tudi italijanski reformisti gredo po poti nemških in vseh drugih reformistov, vsled česar predlaga sedaj njih izključitev. Ta najnoveiši Lazzarijev korak nam dokazuje, da mora tudi delavsko gibanje v Italiji fatalno iti skozi vse one faze razvoja, kakor v drugih deželah in da bodemo tudi v Italiji kmalu imeli tri de* lavske stranke, t. j', reformistično Turati* jevo, srednjo stranko v smislu Lazzari* jevega predloga in komunistično. Morda se bo social. stranka razcepila že na pri* hodnjem kongresu ali pa pozneje, že se* daj pa je popolnoma gotovo, da se bo r&zcepila. Ko se srednja stranka loči od reformistov, bo sprejeta v III. internacio* nalo in se gotovi spoji s sedanjo komu* nistično stranko v novo zedinjeno ko* munistično stranko, kakor se je to do* godilo na Nemškem. Iz zedinjene komu* nistične stranke pa potem skoraj gotovo izstopijo bolj radikalni levi elementi, ki po vzoru Nemcev, Holandcev in Angle* žev osnujejo novo neodvisno komunisti* čno stranko. Odlok o razorožitvi državljanov Iz Rima poročajo, da je objavil službe* ni list «Gazzetta Ufficia!e» od 5. t. m. odlok z veljavo zakona, kateri vsebuje določbe za udušitev protizakonitega po* sedovanja in nošnje orožja. Besedilo odloka je sledeče: 1. člen. Kazni, ki iih določata 23. in 24. člen zakona od 2. julija 1908. štev. 319 za ranitve, povzročene z orožjem, in za prestopke glede nošnje oro>:" se raz* tegnejo na slučaj, da nosi kdo izven lastnega stanovanja ali njegovih priti* klin z železom okovane gor jače, palice z nabrušeno špico ali žilavke katerekoli vrste, oblike in dimenzije. 2. člen. Povelje, naj se zapro, se lahko izda proti osebam, ki so obdolžene: 1. kaznivih dejanj po predidočem členu ter po 460., 461., 462., 463., 464. in 468. členu kazenskega zakonika; 2. kaznivih dejanj, katera so predvidena in za katera so določene kajzni vil., 19. in 20. členu za* kona o javni varnosti, ki je bil odobren s kraljevskim odlokom od 30. junija 1869. štev. 61 (3. serija); v 23. in 4. členu zakona od 2. julija 1908, štev. 31912; V 5. in 6. členu odloka od 3. avgusta 1919. štev. 1360 ter v 1. členu z^&ona od 24. decembra 1920- štev. 1819. 3. člen. Glede kaznivih dej aro-, o ka* terih govorita predidoča člena, se je tre* ba ravnati po nastopnih določbah: a) obdolžencem se ne more dovoliti, da ostanejo začasno na svobodi; b) v takih1 primerih ne more sodnik odrediti odlo* žitev izvršitve obsodbe ter odložitev vpi* sa obsodbe v spričevalo sodnega obla* stva. 4. člen. Določba, ki jo vsebuje zadnji odstavek 17. člena! goriomenjenegat za^ kona o javni varnosti, se razveljavi. Pre* fekt torej ne more dati dovoljenja za nošnjo orožja v onem slučaju, v kate* rem ga predvideva ta odstavek. 5. člen. Pričujoči odlok z veljavo zaj kona ima veljavo od dneva, ko je bi| razglašen v listu »Gazzetta Ufficiale del Regno«, vse do konca; marca 1922. 6. člen. V postopanjih, katero so se uvedla pred to razglasitvijo, se lahko uporabljajo doJočbe predidočega 2. in 3. člena, v kolikor stanje goriimenovanih postonanj to dovoljuje. 7. člen. Pričujoči odlok se bo predio* žil parlamentu, da se izpremeni v zakon Ministrski predsednik Bonomi je po slal prefektom okrožnico, v kateri jim daj a natančna in podrobna navodila, kas ko naj ravnajo, da se bo dosegel v polni meri tisti uspeh, ki pričkuje vlada da ga bo imel odlok. Predvsem polaga mini* strski predsednik odgovornrm činiteljem na srce, da se morajo na novi odlok opo? zoriti vsi organi javne varnosti. Organi naj nastopajo strogo in naj vsakogar, ki se pregreši proti veljavnim določbam, aretirajo, obdržijo v zaporu ter vložijo ovadbo pri predstojnem sodnem obla? stvu. Dalje pravi okrožnica, da morajo varnostna oblastva vselej, kadar se kdo zasači,da nosi orožje protipostavno, nas praviti pri dotičniku hišno preiskavo. Tudi morajo oblastva s vso strogostjo uveljavljati določbe odloka od 3. avgusta 1919. št. 1360 o naznanitvi in izročitvi orožja in raznesli. Prefekti imajo pr&= klicati vsa dovoljenja za nošnjo orožja, ki so bila dana mladoletnim, četudi iz^ puščenim iz očetovske oblasti. Oblast? vom se nalaga, naj revidirajo vobče vsa dovoljenja za nošnjo orožja ter čim bolj skrčijo število orožnih listov, ki je že pretirano. Glede preklica in revizije se bo občinstvo poučilo o oglasih, kakor določa 18. čin zakona o javni varnosti. 5. točka okrož. se glasi: »Gospodje pre* fekti bodo morali posvečati svojo pozor? nost formaciji oboroženih zborov, kate-Ti spadajo pod kazenska določila 253. in 254. člena italijanskega kazenskega* za* k tunika brez ozira na to, ali je njihov na? men, izvrševati kazniva dejanja, ali ne. Zlasti pa ne bodo dovoljevali prefekti (11. člen zakona o javni varnosti m 10. člen odnosngea pravilnika) obhodov oboroženih čet v obliki vojaških nasto« pov ter opozarjali, da se bodo uveljavile proti kršiteljem zakona poostritve naj* novejšega odloka z veljavo zakona o ia-zorožitvi državljanov.« Okrožnica za? ključuje s pozivom, naj oblastva strogo nadzorujejo trgovino z orožjem ter naj vsaki mesec ministrstvu natančno poro= čajo o položaju. Pri izvrševanju svoje naloge naj pa oblastva stopijo v stik s činitelji javnega mnenja in najuplivnej= šimi državljani, zakaj »noben kazenski zakon in noben ukrep policije ne zamo? re sam od sebe spremeniti stanje vsled pobude k nasijju do krajnosti razburka^ nih duhov.« To sta odlgk in okrožnica. Dasi ne dvomimo o dobri veri ministrskega pred? sednika, mislimo vendarle, da ne bosta imela niti odlok niti okrožnica; zaželjc* nega uspeha. Mere, ki jih predvidevata, ne bodo zadostovale. Zlasti nima nobe? nega pomena, nalagati oblastvom, naj »posvečajo svojo pozornost formaciji oboroženih zborov«, dokler se obstoječe na vojaški način oborožene organizacije ne razpustijo, kij ti že obstoječe oboro* žene organizacije so zadostna hrana za nerede in izgrede, ki vznemirjajo pre* bivalstvo. Domače vesta Poročil se je 5. t. m. gosp. Janko Grampovčan uradnik pri gospodarski zvezi v Ljubljani iz znane rodbine na Vrhniki, z gdč. Tončko Baraga doma iz Stare vasi pri Postojni. Vrlima mladoporočencema obilo sreče. Naša «periidia». «Piccolo» je zagrabil po včerajšnji naši notici pod naslovom « Trstu grozi polom». iztrgal pa je iz sestavka le tiste stavke, ki so mu bili v prilog, da nam more očitati perfianost. Mi smo sicer citirali svojedobno sodbo nemškega lista. Da pa to ni naše mnenje, je razvidno iz vsega besedila, ki ga je *Piccolo» izpustil, in ker smo izrecno priznali, da se italijanska vlada trudi, da bi pomagala, da pa jo pri tem ovirajo predstavniki interesov drugih luk v kraljevstvu. A to je dejstvo, ki ga priznavajo tudi mnogi italijanski listi pri nas in v kraljestvu. Neki tržaški nacionalistični list je govoril pred kratkim celo o neki zaroti (cospirazione) proti Trstu. In tudi vsi zadnji dogodki v Trstu potrjujejo, da v resnici obstoji tako navzkrižje interesov. Kako nam more torej «Piccolo» očitati per-fidnost ali celo sovraštvo proti državi, če ugotavljamo isto, o čemer govore tudi italijanski listi?! Ali ni marveč resnična perfidnost v tem da je «Piccolo» po tajil ravno tisti del naše izjave, ki je kazal naš pošteni namen?! Saj smo vendar državljani Italije! Saj je naša gospodarska usoda navezana tudi na usodo Trsta! Kako naj bi torej ne želeli, da se Trst reši iz sedanje križe?! Na poti k poloma! En amerikanski dolar, ki je pred vojno stal približno 5 kron, stane na Dunaju, po borznem tečaju dne 23. sept. t. I., že 1809 avstrijskih kron in 5427 poljskih mark. En švicarski frank, čigar vrednost je bila pred vojno manjša od ene avstrijske krone, stane sedaj skoro 315 kron, na Poljskem pa skoraj 1000 poljskih mark; za eno švicarsko stotinko treba je torej sedaj plačati 3 krone in 15 stotink, oziroma 10 poljskih mark. Kilogram svinjskega sala stane na Dunaju 570 kron i:* mesarji trdijo, da ga bodo morali kmalu prodajati po 1000 kron. Nekemu čistilcu kanalov na Dunaju so te dni ukradli par škornjev vrednih 20.000 kron. Kdo bi si bil nekdaj mislil, da bodo čistilci kanalov postali taki ^kapitalisti*; v poljskih markah bi stali ukradeni skornji celo 60.000. Bilo bi res zanimivo vedeti, kako daleč pridemo se z valut« nim pustom. Ne tako naglo, kakor avstrijska ali pa celo poljska, vendar stalno pada tudi italijanska valuta, ki je padla že pod četrtino svoje prejšnje vrednosti. Dosedanja izkušnja nas uči, da navadno pada valuta le polagoma, dokler dospe do ene desetine svoje normalne vrednosti; ko prekoračimo to mejo, pa postane pot navzdol mnogo bolj strma, vsled česar pada tudi valuta z vedno večjo brzino, dokler ne dospe na dno gospodarskega poloma. Zanimivo je pri tem, da se nahajajo na Dunaju — kakor poročajo listi — taki tepci, ki se mučijo a ponarejanjem avstrijskih deset- kronskih bankovcev. Mari ni ftoda papirja, in — dela? Not iohki boj. Pod tem nasinvom se buri bocenski list «Der Tiroler* z dekretom italijanske vlade, ki bo Silil italijanski govoreče stariše, da morajo svoje otroke poiiljati v italijansko šolo in ki jim strogo prepoveduje pošiljati deco v slovenske ali nemško ljudsko šolo. Mi smo že povedali svoje mnenje o tem dekretu-zakonu. «Der Tiro!er» meni, da hoče biti ministrski svet na eni strani tolmač še veljavnega avstrijskega zakona, na drugi strani pa da omenjeni dekret nasprotuje toliko besedilu, kolikor duhu tega zakona. Po avstrijskem zakonu so mogli nemški stariši ' pošiljati otroke v laške, laški pa v nemške šole. To je bilo popolnoma prepuščeno njihovi vo-lji( Novi zakon pa hoče — tako pravi rečeni list — odpraviti to svobodo. V soglasju z nami izjavlja «Der Tiroler», da nima nič proti temu, da se italijanskim otrokom daje možnost pouka v materinem jeziku, ne priznava pa te potrebe za malo število 15 otrok. Naučnemu ministru pa da niti ne gre za to, marveč je hotel pokloniti dar nacijonalistom, ki so bili zbrani na zborovanju šolskega društva «Dante Alighieri». Rečeni zakon da je torej koncesija najhujšim nasprotnikom Nemcev — torej udarec tem poslednjim. Tirolski list naglasa, da mora biti izključno le starišem prepuščena izbira šole, v kateri hočejo vzgajati svoje otroke. Na to opozarja na — kakor pravi — gorostasne posledice, če se ta zakon uveljavi. Ustanavlja namreč krivično in hudo zapostavljanje neitalijanskih državljanov. Hoče braniti le italijanske državljane pred raznarodovanjem, otroke Nemcev in Slovanov pa bodo tudi nadalje — z vabami in grožnjami — silili v italijanske šole in jih tako raznarodo-vali. To nam dokazuje — tako zaključuje — da novemu zakonu ni toliko na tem, da bi branil italijansko narodnost, marveč stremi le po poitalijančevanju neitalijanskih otrok. — Soglašamo. Vendar pa ponavljamo svojo izjavo. da bi se sprijaznili tudi s tem zakonom, toda, to edino le pod pogojem, da bo ista mera veljala tudi za nas, da se namreč ustanovi povsod možnost našim otrokom za pouk v materinem jeziku! Nočemo biti državljani druge vrste, ker v redni državi so alt bi morali biti v^i državljani enaki pred zakonom! Kraljevo potovanje v ccvc pokrajine. Agencija Štefani javlja: «Ukrcnjeno je vse potrebne za potovanje kralja in kraljice po novih pokrajinah. Obisk kraljeve dvojice v Tridentin ski Benečiji dne 11. t. m., na dan obletnice odkritja Dantejevega spomenika v Tridentu. Obisk mest Tridenta in Rovereta, krajev ob Gornji Adiži do Brenerja in krajev, ki so bili opustošeni vsled vojne, bo trajal štiri dni. V Julijsko pokrajino pride kralj po končani veliki svečanosti, ki se bo vršila v Rimu v po-česčenje neznanega vojaka. Tržaško mesto želi, da bi kralj prišel v Trst na dan obletnice svojega prvega obiska v Trstu takoj po premirju^* Davek. Kr. uprava davkov v Trstu I. naznanja: S 1. oktobrom 1921. je zapadel četrti četrtletni obrok davka na obrt. Davek se ima plačati v davčnem uradu na trgu Chiesa Evan-geiica 2, L — Trst, 6. oktobra 1921. — Kr. uprava davkov Trst I. Za bivše orožnike. Vsi orožniki, ki so služili pod bivšo upravo in ki bivajo v Julijski Benečiji, so povabljeni, da obvestijo urad za mirovno pogodbo (1'Ufficio Tratt.) v ulici Genova št. 4: o svojem državljanstvu, o sedanjem službovanju, ali imajo pravico do prihrankov pri fondih dotičnega starega orožni-škega poveljstva za nabavljanje obleke, če imajo poravnati dolgove pri rečenih fondih, če imajo še dobiti plačo od bivše avstrijske uprave, in naj podajo sploh vsa pojasnila, ki so potrebna za sklep pogodbe med vsemi dr-žavami-naslednicami Avstrije, ki naj določi sedanji položaj teh orožnikov. Od sv. Ivana. V soboto, 1. t. m. se je pri nas otvoril zasebni slovenski otroški vrtec. Sprejemajo se dečki in deklice od 3-—6. leta starosti. Pouk traja od 8 in pol do 1. ure popoL Slovenski stariši vpišite svoje otroke v domači vrtec, ker le tam se bodo duševno in telesno razvijali. Vodstvo. CKrosko zabavišče pravoslavne cerkvene občine se odpre v ponaeljek. Otroci ostanejo v zabavišču od 9. ure predpoldne do 4. popoldne ter dobivajo med tem dvakrat jedi. Druga pojasnila se bodo dobivala povodom vpisa. Vpisovanje bo danes v petek in v soboto od !0. ure do poludne. Šola «Glasbene Matice«. Radi izredni razmer se bo nadaljevalo vpisovanje v šolo *GI. M.» za mesto, Rojan in Sv. Ivan jutri in vsak dan od 9—12 in od 15—18 v ulici Torre bian-ca, 39, I., za šentjakobski okraj jutri od 15—18 v otroškem vrtcu pri sv. Jakobu. Vpisani gojenci, ki se niso še zglasili radi urnika, naj se javijo v času vpisovanja. Letno poročilo »Glasbene Matice* je izšlo pred kratkim in se dobiva pri društvenem šolskem vodstvu in v trgovini g. Štoke. Tržaško kolesarsko društvo «BaIkaa» sklicuje za danes zvečer važno odborovo sejo, na katero so vabljeni tudi vsi Člani, ki se ne bodo udeležili dirke in tekem. Od borova seja «Organizacije oskrbnic voj-niških sirot» v Trstu bo v soboto, 8. t. m. ob 4 popoldne. Vodstvo otroškega vrtca pri Sv, Jakoba, vabi one stariše, kateri nameravajo vpisati otroke v vrtec, naj jih nemudoma vpišejo. — Vpisovanje se vrši vsak dan od 9.-13. ure. Vodstvo. Kmetijsko-vrtaarska zadruga vabi svoje odbornike na sejo, ki se bo vršila v nedeljo ob 9. uri. Učiteljsko društvo sa Trst In okolico sklicuje za nedeljo, 9. oktobra ob 1. uri občni zbor v katinarski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev enega člana v upravni odbor Zveze. 3. Razno. Priporoča se mnogoštevilna udeležba. — Za odbor: Ivan Daneu, t č. predsednik. Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo imelo v soboto, 8. t. m. ob 4. uri popoldne redno sejo v navadnih prostorih. NaproŠeni so vsi odborniki, da se je udeleže polnošte-vilno. — Ivan Daneu, t. č. predsednik. Slušatelji kr. veterinarske visoke sole v Zagrebu pozor! Na kr. veterinarski visoki šoli v Zagrebu se ne bodo vršila predavanja za slušatelje V. semestra v zimskem semestru šolskega leta 1921.—1922, pa se zato opozarjajo, da bodo morali nadaljevati svoje visoke nauke na inozemskih veterinarskih visokih šolah. Obenem se slušatelji, ki so že uživali Stipendije, ako so iz Hrvatske, Slavonije in Med-murja, opozarjajo, da morajo svoje po predpisu sestavljene prošnje takoj predložiti kr. brv. slav. dež. vladi, poverjeništvu za narod no gospodarstvo, odseku sa veterinarstvo, radi nadaljnega uradovanja, a oni iz Istre poverjeništvu za notranje posle, odseku za Istro, isto tako tudi oni slušatelji, ki jih dose-daj niso uživali, ako reflektira jo na eventodno podelitev štipendije za nauke v inozemstvu« t kolikor eni in drugi niso Že vložili proienj navedenim oblastvom ali poverijeništvu za uk in bogočastje. Protestirati pa moramo proti temu, da so oblasti iele sedaj priobčile ta razglas, to je v zadnjem času krji stavljajo s tem naše sluša-telje-veterinarje v veliko zadrego, kam naj gredo seđ&j. Ali ni bila dolžnost gospoda poverjenika^ za prosveto, da bi se informiral na inozemskih visokih šolah, ali sprejmejo naše visokošolce V. semestra in v kakem številu ter da bi bil obvestil o tem javnost in dijaštvo. Kdo je okradenec? V sredo, 5. t. m., popoldne, po odhodu ljubljanskega osebnega vlaka (15.20), je bilo aretiranih na tržaškem glav nem kolodvoru par tatičev, ki so se izdali : zapravljivim popivanjem. Pri enem teh areti-rancev so našli listnico z večjo svoto denarja v lirah in dinarjih. V listnici se je nahajal tudi listič, na katerem je bil zabeležen moj zasebni tržaški naslov in poleg tega tudi še priimek < Mandić», pisan s hrvatskim mehkim poleg lističa pa fotografija 6 do 8 letnega dečka z otroško «raketo» za metanje žoge v rokah. Ta slika je oČividno odrezana od večje slike, na kateri je bila upodobljena poleg dečka stoječa ženska, ki drži svojo levo roko na dečkovi levi rami. Okradenec naj se zglasi na tržaški kvesturi. — Anton Ekar, urednik. Iz triaSkega iivllenia Požar v bivši čistilnici riža pri želežniški postaji Sv. Andreja. Včeraj zjutraj okoli 8. ure je nekdo telefoniral glavni postaji ognjegas-cev, da je izbruhnil nevaren požar v poslopju, kjer se je nahajala svoj čas čistilnica riža, v ulici Campo Marzio (v bližini želežniške postaje S*. Andreja.) Kmalu so bili na licu mesta agnjcgasci in začeli brizgati z vodo po bližnjih poslopjih, posebno pa po vojaškem skladišču, kjer so ležale ogromne množine vojaških oblek in perila, da bi se ogenj ne raznese! dalje. Po dolgem trudu se je posrečilo ognje-gascem rešiti bližnja poslopja, da jih ni objel plamen. V poslopju bivše čistilnice riža je zgorelo kakih 15.000 bal sena, ki so bile last tvrdke Mattucci. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša nad pol miljona. Ni se moglo še dognati, ali je izbruhnil ogenj po nesreči ali pa ga je zanetila zlobna roka. Ob 1. uri popoldne je še tu pa tam gorelo po skladiščih čistilnice, a nevarnost je minula. Pogorišče so si prišli ogledati podkoimsar Crispo Moncada, kvestor Perilli in nekaj višjih častnikov. Fašisti in pijanec. Bilo je pred snočnjim okoli 7. ure. ure. Mimo sedeža fašistov v ulici Gabriele D'Annunzio se je prigugal pijanec in začel nekaj vpiti, kar je fašiste tako razkačilo, da so pritekli iz sedeža z okovanimi palicami, prijeli pijanca za prsa in začeli udrihati po njem, da so mu pokale kosti. Ko so ga pošteno premlatili, se jim je zasmilil: priejli so ga pod pazduho in ga spremili v sedež, kjer so mu jih našteli z besedami. Končno so poklicali zeleni križ, ki je dal odpeljati oboževalca Boga Baha v mestno bolnišnico. . * ♦ * Ob 8. uri je drdrala čez trg Uni t a kočija, v kateri so sedeli štirje mladeniči in vpili isto kot pijanec. Fašisti, ik so sedeli ob tistem času v kavarni •*»■•••••«« 255 • 345 Tripcovich 310 Arapelea 61 o Cement Dalmatia ..................320 Cement Spalato . •............. 274 Tuja vala ta na tržaikem trga; avstrijsko nemške krone . ......--.90 1.— češkoslovaške krone 26.-- 26 50 dinarji ..............44.--46.— lejl. . . . ............ 20 50— 21.50 marke .............. 20.25— 21 25 dolarji..................24.55— 24.75 francoski franki..............180.--181.— švicarski franki...............434.-- 438.— angleški funti papirnati....... 93.25— 93.75 angleški funti, zlati ........ 113.--115.— napoleoni ............. 9375— 94.50 MULI OOLMM NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70,—, žimnice L 50.—, ponoćne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izrecno nizkih cenah. Ul. Fonderia 3. 1830 Vesti z Goriikega Nesreča na trgu Poste Rosso. «Edinost* je poročala, da je zadela ena izmed krogel, ki )ih je izstrelila Albrechtova proti Novellijevi, po naklučju Rozino Coljevo. Usoda je hotela, da je bila krogla smrtna. Rozina Colja, dekle v cvetu dvajstega leta starosti, je rojena v Škrbini na Krasu. Pozemeljski ostanki mlade žrtve se bodo peljali danes, 7. t. m. ob 9. uri iz mrtvašnice mestne bolnišnice k sv. Antonu novemu ter od tam v rojstno vas Škrbino na domače pokopališče. Sorodnikom ponesrečenega dekleta izrekamo k bridki izgubi naj-iskrenejše sožalje. _ Šport Tržaško kolesarsko društvo *Balkan» bo priredilo v nedeljo, 9. t. m. veliko cest* no dirko zia ^Primorsko prvenstvo leta 1921» na crti: Opčine * Štivan pri Devi* nu * Gorica * Kanal * Gorica * Ajdov* ščina * Razdrto * Senožeče * Štor je * Op* čine. Vsi, ki so poslali svoje prijave, so napTOŠeni, da se dirke gotovo udeleže. Oni, ki bi se še radi priglasili, lahko sto* re to do nedelje zjutraj, pol ure pred dirko, vendar pa je želeti, da se vpišejo že prej ter tako olajšajo odboru delo. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu v dveh skupinah: dirkačih in turistih. Po* sebno je pričakovati, da se v slednjo sku* pino priglasi čim največjte število, upo® števaje, da je to v resnici za turiste neka kratka tura brez odmorov, kjer bo lahko vsakdo uveljavil svojo vstrajnost, moč in spretnost. Tega dne se bo vršila tudi hodna in hitrostna tekma pod že objav* ljenimi; pogoji. Nanialjna natančnejša po* ročila v jutrišnji številki. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan», prosi posestnike avtomobilov, katerim se je že pisalo, da sodelujejo pri tej dir* ki, po možnosti brezplačno ali pa proti primerni odškodnini. Upoštevajo naj, da brez nikake zaelombe ni mogoče nikjer delovati in tako tudi ne v športu. Tudi motociklistL so naprošeni, da sodelujejo. STARO ŽELEZO, med, bron, baker in svinec kupujem. Miheučič, via S. Francesco 10. 1S2S LISIČJE KOŽE, neizdelane se prodajajo po nizki ceni. Ul. Gatteri 23, II. 1829 SOBA, meblirana, čedna za enega ali dva uradnika ali vpokojenca, se odda. Naslov pri upravništvu. IS03 POHIŠTVO za sobe in kuhinjo se proda. Eventuelno odciam stanovanje. Naslov pri upravništvu. (18()4) IZREDNA PRILIKA. Prodam žimnice za 1 osebo po L 55.— kakor tudi vzmeti po L 70.—. Solitario 1, Choen, skladišče. 1801 BED NJE, velike In male, stiskalnico in mLitilnico prodam. Via Udine 18, skla* dišče vina. (1807) SREBRNE krone olačujem po Valdirivo 36, II. L 1.65. Via 1777 POZOR! Srebrne krone in ziato najvišjih cenah plačuje edini grosisl Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 V Opatiji se proda v sredini mesta na robu zdraviliščnega parka, v bližini pristanišča parnikov in tramvajske postaje, obstoječa iz 15 sob, 5 sob pori streho, vse popolnoma opremljeno, vodovou in električna razsvetljava. Pismene ponudbe na Tt. Mirko Kozina, Karlovac-Banlja, 799 Jugoslavija. Trgovina z mešanim blagom, 4 poslopja, 23 oralov zemlje, njive, travniki, gozdi, vinograd, mala hišica, tik železniške p oštrije, v lepem prometnem trgu na Spodnjem Štajerskem se z živini in mrtvim inventarjem takoj proda za 1,5000.000 jugosl. K. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri Janku Č»rvu, mizarju in v kasarni nasproti vojašnici 79S v Tolminu, NEAPELJSKE in bolonjoke testenine ima v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašaj te za pojasnila in uzorce. 1825 TROPINOVEC, rum, konjak, lek, po konkurenčnih cenah sta Pavaneta v Sežani. najfinejši izde v zalogi Avgu-1826 ISTRSKO, novo, belo vino, zajamčeno grozdnega soka, 10J4 stopinj, po originalnih cenah v zalogi Avgusta Pavanetto v Sežani. Na zahtevo se pošljejo uzorci. 1827 KMETOVALCI! Kdor rabi nove kmetske vozove in pluge, naj se obrne na Frana Makuc gostilničarja v Cerknem. 1823 NA PRODAJ je lepo posestvo v lepem prometnem kraju blizu Maribora. Obstoji iz novo zidane hiše, hlevov, 20 oralov njiv, gozdov in travnikov kjer se lahko redi 20 glav živine. Cena 400.000 Kron. Direktni interesenti naj se obrnejo na lastnika Jožeta Zrako, Račje pri Mariboru, Jugoslavija. 1824 HISA z devetimi prostori, vrtom, 300 trt, lep razgled, tik nad vrdeljsko postajo se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu. 1816 VESTEN krojaški pomočnik za navadna dela išče službe kot tak v mestu, najraje v Postojni ali Gorici. Cenjene ponudbe pod «Vesten» na upravništvo «Edinosti». 1817 KDOR želi idrijske čipke ter všite in nevšite mil je je po izredno nizki ceni, naj vposlje naslov upravništvu pod «Lastni izdelek 1818 POSESTVO H ure oddaljen od Gorice, obstoječe iz vinogradov, sadovnjakov, polja, in gozda se proda po ugodni ceni 25,000 lir. M. Kerds, Volčjadraga. i 819 GOSPODIČNA želi vstopiti v službo kot prodajalka ali blagajničarka. Naslov pri upravništvu. 1821 MLADENIČ iz poštene družine, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine, z lepo pisavo, zmožen tudi pisarniškega dela, želi službe kot trgovski pomočnik, agent ali potnik. Naslov pri upravništvu. 1822 VELIKO POSESTVO. Iz proste roke je na prodaj posestvo, oddaljeno % ure od postaje Sv. Lucija. Obstoji iz senožeti za 12 do 13 glav živine, velikega bukovega gozda, sadovnjaka, deloma na novo nasajenega. Poslopje je v dobrem stanju, krito z opeko. Posestvo leži v lepem solnčnatem kraju in rodovitni zemlji. Pojasnila daje Franc La-harnar, Idrija ob Bači 2, p. Sv. Lucija. 1815 pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva, grajščine, vinogradska p-^se-vtva, mlin, žage, hiše in vile. — Pojasnila daje Karol Breznik, Celje, ul. Dolgopolje 3 Slovenija - Jugoslavija. V večjem prometnem kraju Notranjske v srediSču trga tik državne ceste, se proda radi selitve enonadstropna hiša, v kateri je že več let dobroidoča gostilna in trgovina z velikim prometom, kakor tudi ves k gostilni in trgovini spadajoči inventar. Pojasnila S02 daje Franc Zadnik, Senožeče. srebro in zlato- kupujem po zvlšaniH cenah. Via Pondares 6, I. desno. Kmečko posojilnica m hranilnica pri Sv. Antonu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. oktobra t. I., ob 15.30 v prostorih g. Dellasavla s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1.1920. 4. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsltd istega. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnosti. Sv. Anton, 1. oktobra 1921. 804 NAĆELN1ŠTV0. ______NB. Ako bi ob določeni uri ne bilo pri- KUPUJEM staro železo in svinec. Via del Olmo šotno zadostno število članov, se bode gla-št. 4, Cerneca. _1J23; som g 35 2acjru2njh pravil vrSil pol ure KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 165S, vsakem številu navzočih zadružnikov. ob Dami za nesretne irtve v Istri Nab. pola g. Frana Babuder 220, nab. pola it. 254 g. Frana Renko-Sv. Jakob 18, N. S. 1700, Janko Gartaer, seda) v Valparaisu v spomin pok. mu priptelja dr. Širna Kurelića 100, menjava 1100 rabljev, 550 nepr. kron, I dolarja, 110 marke m čk. krone 25.55 L. Zadnji izkaz: 136.902.80 L, 3959.50 din., 1100 rabljev, 550 nep. kron, I dol, 140 marke in 1 čk. krona. Skrpaj: 137.266.80 L in 5659.50 din. S tužnim srcem javljam? vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalos*no vest. da je danes predpoludne nenadne tragične smrti preminula v cvctu mladosti naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra ROZINA COL J M. v dobi 21 let — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil 7. t m., ob 9. uri, iz tukajSnje mestne bolniSniee v cerkev St. Antona. Od tu se prepelje n* domače pokopališče v bkrbino (Komen), kjer se bo Vr&il pogreb ob 2 pop. TRST-ŠKRBINA, 5. oktobra 1921. 805 Justina, Josip, stariši. — Kristina por. Štolfa, Ema por. Tomaži?, Olga, Berta, sestre, Marija, svakinja. — Edvard, Just, Kristjan, Emil, Rastislav, Ciril, bratje. — Karol Stolfa, Josip Tomaiič, svaka. — Tnutipuž Ludvik, zaročenec. — Nečaki, nečakinje in sorodniki.