AÍV B£AT ? ALL OF AS/A AN' / ÙON'T AIEAN PROSVETA 1 • Jur.-V ti GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrtdalâM in uRwmüáki pro«Urti IM7 S. Untek A v». Of fits of Publication: Ml Houth Lawadal* At«. III. pondeljek, 27. marca (March 27), 1933. 1800 ŠTEV.—NUMBER «0 to CiL in farmarja, so pri- ^onUiiiveodmve- agpitala, od obrestnih Adividend. Kriza za 0rUU »dnji teden v fe-ju to je kredit dokraja Tedaj je prišla Ame- M točko, ko je bila velika edini izhod iz sploine- pomeni, da pade denarja, obenem pa se vrednost sirovin. Z de-vred pade vrednost bon-|b posojil sploh. Inflacija reducirala vrednote v meje vrednote v papirjih , hipotekah itd.), na-bi naraščala vrednost v ih pridelkih in industrij-tirovinah. nt tej točki je prišel Roo-na krmilo in njegov prvi je bil — inflacija. Banke i uprte in potem odprte federalno kontrolo in siste-reorganiziranja. Natisnili iv denar; nihče — rasen _ ne zna, koliko milijard •jev v papirju — bre« ga-J v zlatu — so natisnili, me kopice tega papirja le-federalnih rezervnih ban-io — čakajo. I novega denarja še nI zu-Inflacija je zadržana! Nič poročajo, vse je tiho, pojasni. Kaj se godi za kulisami tohingtonu, je znano le maj-krogom in iz teh krogov je tole: fvelt je zadržal inflacijo ijem momentu pod silnim m onih, ki bi bili adarjenL To so on IF »podal rat» of p—tag» prorkhd for ; to m lastniki bondov, hipo-* delnic, velikih vlog itd. Na-■to tega je Roosevelt storil peraten poskus, da dvigne i farmskim pridelkom in slinam na umeten način, ne da potisnil navzdol mestnih inot. i poskus je farmski zakon, «•evelt je nam rekel, da je tkiperiment, o katerem še ne k ie obnese, toda "nekaj je ki storiti." Z drugimi bese-li: predsednik se je oprijel ¡ovečnega recepta, da bo A sit in koza cela". Farmarji dobe višje cene in vred-« v mestih ostanejo. Med-». fe bo treba, naj inflacija t tako počasi, da je nihče ne «i. Seveda, ako se farmSld Périment ne obnese, je naval jcije neizogiben. Vendar, Dtor 1)0 mogel Roosevelt po-tti. odrine inflacijo čim dalj n. farmski eksperiment brez težke žrtve. Nače-tmeriAke vlade, da mora dr- r<*e proč od privatnega je pokopano. Produk-¡J" distribucija farmskih ««ov in sirovin prideU pod v°ntrolo federajne vlade. ™rii bodo smeli pridelati le Pienice, rita, bombaža" in *»>r zrediti le toliko klav- T"*" porabo, ko-P* Jim dovoli vlada in nič več; Uko ^o strogo nadzoro- r^redovalcj, tPfovd in CmHnaril, klavni- Itoor « . CfM Z* «or. čeprav vl*. Ul4mv!Uprtvi »iHJar- ¿j^n^kci0ntrnl ^^ U o ¿J#,J° 1 **>m« si ite^u T drlavn«niu kapl-Pr"v za prsv ni ^ LflVSKI kRTHENT NAJ SLUZI DELAVCEM Inženir pravi, da M moral sode lovati pri organiziranju delavcev _ Washington. — "New deal" ne bo popolen ali pa vsaj večje vrednosti, dokler delavski department ne bo služil delavstvu v isti meri kot služi na primer trgovinski department bizniau ali poljedelski agrikulturi. Tega mnenja je inženir Otto Beyer, Id pravi, da je priiel čas, ko se mora delokrog tega departments razširiti ter smotreno delovati za interese delavcev. Opravljati bi moral dve temeljni funkciji: odkrivati gnile delovne razmere v industriji, na katere naj obrne svoj žaromet, ter kooperirati z unijami pri organiziranju delavcev. Glede prvega, to delo že več ali manj vrši z zbiranjem statistike. Ampak v preteklosti ni to niti z daleka odgovarjalo potrebam, ker je bil department razen prvega tajnika R. B. Wilsons vedno v rokah polltičarjev, Davisa in Do&ka, ki sta splezala na vrhunec po delavskih hrbtih. Doak je faktično degradiral department na najnižjo točko. Z ozirom na drugo funkcjo, katero urgira Beyer, je delavski department še nI niti načel, dasi je prav tako važna ali pa še bolj kot Obiranje statistike. Doak je na primer Iše celo pomagal razbijati stavke, dasi je bil dolgs leta voditelj kondukterjev. pa je na pri-trgovin-4fcni- Hitler izvaja štra-hovlado Takoj internira 10,000 pomičnih jetnikov. Splošen izgon Židov — Strajk stavcev na Dnaaju proti cenzuri Oct », W7, authorlfd l> Jta» 14. 1911 _ . — podob- 4» K, . 0 * ,Ur» h« r1 «it in kosa * taiob- * Pa r, , ,Ar °PO">oi* - Plač«! '¿TT. m0r* P^al bo delavski raz- «•32Ïkonfumtt,t •C Na drugi stkani pa j< mer tarsdno agresiven *« ¿apartment v M$m sa. Po vseh deželah Ima svoje atašeje, ki iščejo trgov. Department tudi nudi vsakršne informacije podjetnikom, ki so vredne milijone dolarjev letno. Velik aparat ima tudi poljedelski department in pomaga farmarjem na sto različnih načinov. Dežela na primer točno ve koliko prašičev zredijo farmarji na leto in koliko jih pade pod nožem, ne ve pa koliko delavcev je brez dela in koliko v pomanjkanju. • Dober rekord v delavskem de-partmentu ima le otroški biro. To vsled tega, ker je od začetka dobrih rokah in bil nedostopen vplivu polltičarjev. Na drugi strani pa je bil delavski department pašnik za "zaslužne" unljske politike. V rokah nove tajnice, ki ima sijajen rekord za sabo, se bo najbrže mnogo izboljšal, nI pa verjetno, da bi aktivno sodeloval pri organiziranju delavcev. Tak "new deal" bo mogoč le pod delavsko vlado. Unijskl uradnik ustrelil brezposelnega fQntfkega operaterja Chicago. — Ralph O'Hara, 11-pravltelj (business agent) un i je filmskih operaterjev, je v petek ustrelil Freda Oserja, sta-rega 50 let in brezposelnega člana te unije. O'Hara je bil aretiran. On pravi, da je streljal v silobranu. Umor je bil izvršen v glavnem stanu unije v poslopju Oongress State banke, Conrees st. In Wabash ave. Oser, ki zapušča ženo In pet otrok, je Ml pred kratkim Izključen Iz u-nije, ker je nastopil proti odbornikom. O'Hara ima $180 tedenske plače. Trije Harrisburg, HI.—Trije rudarji, člani progresivne rudanrios unije, so bili v petek obstrelje-ni v spopadu s člani Lewisove unije pri šahtu Derin* Mine No. 2 v Eldoradu. Kaj pa, če višje cene farm-sktti pridelkov ne dosežejo cen industrijskih pridelav, ali bo potem vlada izvajala enako kontrolo nad Industrijami, da potisne eene industrijski produktov Berlin, 25. marca. — Diktator Hitler, ki je v četrtek izjavil pred svojim parlamentom, da njegov program je "barbarska strogost proti vsem izdajalcem" javno usmrčenje onih, ki so zažgali palačo državnega zbora, dvig nemškega kmeta in trgovca, luščita privatne lastnine in mir a sosedi, že izvaja ta program potem, ko mu je zbornica podelila diktatorsko oblast za »tiri leta. Vlada je odredila, da se takqj internira 10,000 političnih jetnikov — večinoma komunistov, a tudi mnogo socialistov — v dveh taboriščih* Eno taborišče je na Bavarskem pri Monakovem in drugo v Wirtemberg»u. V Prusiji bo več tsborišč zs tisoče drugih jetnikov. Otto Braun, bivši socialistični pruski premier, je pobegnil v Švico. Kari Severing, socialistični vodja in bivši minister notranjih zadev v Prusiji, je bil aretiran, toda kasneje izpuščen. Hitler je tudi odredil, da »e fzženejo židje iz Palatlnata. Vse tamkajšnje banke in poštni uradi so dobili nalog, da ne smejo Židom ničesar izplačati. Zveza nemških industrijcev, ksteri načeluje Gustav Krupp von Bohilen, je izrekla Hitlerju udanost In podporo. Dunaj, 25. marca. — Stavci vseh' dunajskih časopisov so včeraj zastavkali v protestu proti cenzuri, ki jo je izvajala vlada. Časopisi danes niso izšli. Fašistični "Mitta»gsblatt" je včeraj poročal, da so socialisti opremili svojo armado "Schutzfcund" s strupenim plinom in ročnimi granatami. «EINST FARMSKE GA ZAKONA Vsebuje nove kontradikclje, katerim bi se Kari Marz najbolj smejal. Bo usoden sa male biznismane in drag sa konzu-mente Pomožna komisija pretrgala pakte a premogovnimi družbami Chlcago. — Illinoiska pomožna komisija poroča, da je razveljavila pogodbe s tremi čika-škimi tvrdkami, ki so dostavljale premog bednim družinam na njen račun. Te tvrdke — ki so Calumet Coal Co., Reading Coal Co. in Illinois Coal and Material Co.—se niso držale pogodbe, ki določa, da mora biti dostavljen čist premog v žakljih. Komisija pravi, da bo odslej strogo nastopala proti verolomnim tvrd-j kam. I i Chicago. — (FP) — Roosevel-v farmski program, ki je se-j pred kongresom, je nsiveč-a doza medicine, ki je bila že cdaj vbrizgana v bolno telo ks-»talizma. Koliko mu bo pomagala, če mu bo aploh, ne vedo Klgovora niti njegovi sdrsvniki. Načrt je mešanica vseh "re-nedur", ki so bile pred kongre-iom v zadnjih letii. In to je ti-i to, kar naj vsebuje čudodelno noč in ozdravi ekonomsko jeti-[0 ameriških farmarjev. Vsebu-e precejšnjo dozo Hooverjevega Seruma, katerega je vbrizgaval farmski odbor z znanimi posledicami, ki so bolezen še poslabšale. Z evolucijskega stališča so največje vrednosti klavzule, ki pre-d vidu jejo kooperacijo zvezne vlade s farmskimi tržnimi zadru-gsmi, kar je skušala izvajati tudi Hoo ver jeva administracija z majhnim uspehom. Kot takrat so tudi sedsj dvignili večji krik proti tem idejam špekulanti in kupčevalci farmskih pridel-Strah pa je bil večji kot dalekosežnost pri "reorgantzira-tržnega sistema. Možnost v tem pogledu pokaza-rezultate Rooseveltovs Administracij*. Odvisno bo koliko daleč bo šla z negovanjem tržnega zadružništva. I V ostalem je načrt velikanaks fontraftittij* za ozdravitev ne-soglasij kapitalističnega sistema. Najbolj bi se jim smejal Karl Mara, ki je te kontradikci-je do danes najbolje analiziral. Največja kontradtkcija je na primer, da kapitalistična vlada a« tem načrtom daje premije za sabotažo produkcije. Vssk farmar, ki bo zmanjšal produkcijo, bo na primer dobil nsgrsdo. Ta nagrada bo v direktnem prizadevanju vlade za zvišanje cen. Zanimivo je s tem v zvezi pre-motriti položaj tovarniškega delavca, kateremu nlkdo ne obljublja nagrad za sabotiranje, to je znižanje produkcije, ampak zahtevajo od njega vedno večjo •(Dalj* na t. strani.) I preki kov. !iju" tržn s, da bo i slične Načrt delavske civilne armade zadržan v kongresu Zbornični odsek sklenil spremeniti naredbo, ko Je aliial ugovor Greena, predsednika Ameriške delavske federacije. Green je dejal pred odsekom, da Roosevel-tov načrt Mdiši po fašismu in sovjetismu." Federacija je proti vojaiki regimentaciji delavcev Moeiey debil nove eb- Prva zmaga po šestnajstih letih. Sodnijska razprava se začne 26. aprila San Francisco, Cat, 25. marca. — Tom Mooney je danes i* vojeval prvo zmago po šestnajstih letih sapora, odksr je bil obsojen na smrt in kasneje v dosmrtno ječo na obtožbo, da je on v družbi s drugimi položil smrtonosno bombo, ki je usmrtila deset oseb med patriotično parado vojne pripravljenosti 81. septembra 1916 v tem mestu. Vrhovni sodnik Louis H. Ward je danes dovolil Mooneyju sodni jsko obravnavo ns podlagi stare obtožnice, ki izvira is iste bombne afere in katera je po prvi obravnavi odpadal. Mooney-jev obrambni odbor že dolgo časa zahteva, ds bi Mooney dobil priliko, da ponovno predloži evidenco, na podlagi katere ss lahko izkaže nedolžnega. Sodnik je določil, da se nova obravnava začne 26. aprila. Mooney je zelo vesel. On trdno pričakuje, da bo oproščen in to nedvomno prinese popolno av obod i te v Is ječe. Ko je sodnik odredil novo obravnavo, je distriktni pravdnlk Matthew A. Braddy takoj Izjavil, ds on ne bo vodil tožilsks stranke. Sodnik je nato določil, da generalni držsvni pravdnik izbere drugega tožilca. Obtoženi Angleži v Rusiji dajali podkupnino Moskva, 26. marca. — Sovjetski držsvni tožilec Višinskij je razkril, da so štirje angleški nameščenci tvrdke Metropolitan-Vlckern v Moskvi, ki so obtoženi sabotaže, daj sli in prejemali podkupnino ter namenoma pokvarili opremo za več elektrarn v Rusiji. To so delali po navodilih, toda po čigavih navodilih, tega Višinskij ni razkril. Jwisr.) je sa ft* VVaahingten, D. C., 26. marca. — Predsednik Roosevelt je včeraj dovolil, da se njegov načrt vojašksgs rekrutiranja delavcev nekoliko omili. Zakon bodo spremenili v toliko, da odpadejo besede "civilni ohranitveni kor" in maksimalna dnevna mesda |1 bo umaknjsna. Wsshlngtoa, D. C. — Roose-veltov načrt sa mobilisacljo brezposelnih v "ohranitvenih civilnih korlh" bo spremenjen v kongresu. To so saključlll v petek voditelji obeh kongresnih odsekov aa dalo, ko so sasUiall VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, ki je v imenu delavskih unij protestiral proti "vsaki regimentaciji ameriškega delavstva in prisil-mm uposiovaajt! istega po bera* škl mesdl enega dolarja na dan." Green je dejal članom senat-nsga In rborničnega odseks, ki sta imsla skupno sejo, da Roo-sevsltov načrt "dlll po hitleris-mu, Mussollaijavem fašismu In nuskem sovjetismu in je v velikem nasprotju s temeljnimi principi smeriške demokracije". "V fašistični Italiji, Hitlsrje-vi Nemčiji In sovjetski Rusiji rs-glmentlrsjo delavce proti njihovi volji", je rekel Orten. "To js morda dopuatljlvo v teku vojne, nikakor pa al v mirnem času. iSirrs delavce fn^ot^bo imelo slab efekt na vse delsvts v Ameriki, kajti delodajalci bodo imeli potuho, da lahko snttajo mesde po vsgledu vlade." Green je dajal, da ne nasprotuje najemanju delavcev po federalni vladi za rasna javna dala, ampak to ae naj lsvršl ns Ms« morilki način". Vlada naj sprej. me 80-urni tedenski delovnlk ln odpre javna dela na vaej črti, dovoli dostojno mesdo In poma-gano bo milijonom delavcem. Nobenih vojaških taborišč nI trebsl Delavci naj dobe toliko plače, da si lahko sami dobe sta-novsnjs, hrano in <{ruge potrebščine kjer sami hočejo, 8 tam, ds vlada rsglmentira 250,000 mož, ne bo ostalim štirinajstim milijonom brezposelnih nič pomaga-no. Prejšnji dan Je nova tajnica sa delo. miss Franees Perklns, nsstopils pred sbomlčnlms odsekoma In sagovarjala Roose veltov načrt regimentlranja. London, 26. marca. — Winston Churchill, stari vodja torijev, Je včeraj ostro nspsdel MacDonsl-da, ko Je ta poročal v zbornici o svoji mirovni misiji v ženevi, Rimu In Parisu ter sagovarjal Mussollnljev načrt, ki js spojen s njegovim rszorožltvenim načrtom. Churchill je rekel, da Mac-Donald pripravlja veliko polomijo, ki porine Anvlljo v vojno namesto v mir. Gladovna stavka po4 zemlje 8osnowiee, Poljska, 26. marca. — Sedemsto rudarjev Je včeraj zaključilo nenavadno sta« vko. Bili so šest dni potTsem-IJo In odklonili vsako hrano v znak protesta proti izporu. Šele potem, ko jih Je vodstvo rovov sagotovllo, ds bo delo le začasno ustavljeno, so prišli na površje. jal bitki Knoavllle. Tenn. — Dve skupini prohiban i kov, ki sta druga drugo smatrali za butlegarje, sta ss 26. t m. napadli v f urios-nl bitki v tukajšnji okolici. Ko je Mlo konec bitke, je bil mož mrtev In dvs ranjena. Glasovi iz naselbin the bnlightbnmcnt fiLAMLO IN LAST*«* SLOVSHSaS »abodnc Zanimive beležke Is rajnik krajsv POUPOBMB «WW Of|w ti m* MwwiiMi » aw»» M) te i«*- H« - ^r/JlT. ciJw y. iimu ««Ut Ut» ; ChtM— '» CU»» Si'L JS M.. RM -HM.--^ TChÎÎI r.«-, «-"-/J InMil CM«*«) H-** K ^ ¿S«!, «ni Ctearw IT" »W V-*. ^ M7-M k i vat, k«/ PR OH V KT A u«*m« am.. Ima atfk ■ IMoMt MEMBER OF THE FEDERATED PaSSS Novi (grobovi Milwaukee. — Umrl j« John Sionar v West Allisu, star 53 . let in doma iz DravelJ pri Ljubljani. Tu je bil 26 let in zapušča ženo in hčer. — Umrla je Ana Kobe, stara 40 let in doma is Bučke pri Krškem. Zapušča moža in sedem otrok. Podlegla je operaciji. — Istega dne je podlegla operaciji Mildred Hočevar, stara 19 let in članica društva št. 192 8NPJ. Pred štU rimi leti je priila sem • starši iz Aurore, Minn. — Is starega kraja je prišla vest, da jo v Le-tušu, Savinjska dolina na fita-jerskem, umri bivši MilwauČan Frank Puncer, ki je šel tja pred dvema letoma, da si poišče zdravja. Bolan je bil na jetiki. Tu zapušča ženo in enega otroka. r —) Hm rt v starem kraju Cleveland. — Math Petrovič Je prejel vest iz stare domovne, da mu je umrl 73-letni oče Jakob Petrovič v Uncu -pri Rakeku. Tam zapušča sina in hčer, v A-meriki pa dva sinova in omože-no hčer. Houston, Pa.—Anton Rožanc je prejel vest iz starega kraja, da je umrl njegov ljubljeni oče Jožef Rožano v vasi Vareje pri Divači na Primorskem, Stal1 71 let Mot j« bil naprednega mišljenja in vedno v konfliktu z reakcijo. Tam zapušča enega sina in hčer, v Ameriki pa tri sinove in dve hčeri. Jontes ae je preselil Cleveland. — Ivan Jontes se Je preselil z Grovewood Ave. na 1221 E. 170 street. Prijatelji in snanci so naprošenl, da upoštevajo to obvestilo. Vladna posojila slovenski banki Cleveland.—'Cleveland Preaa* poroča, da je vladna korporaci« ja sa finančno rekonstrukcijo posodils slovenski banki North American Trust Co. vsoto $1,-629,000. Od te vsote Je banka vrnila $44,744, toda dodatno posojilo je bilo a v tor Isi rano v vsoti $800,000 v preteklem decembru. IMonir umri Cleveland. — Po kratki boles-ni je umrl Frank Vouk (Wolf), star 72 let in doma is Straže pri Novem mestu. V Ameriki je bil 42 let in zapušča leno ter orno-ženo hčer. Hm rt v Ha r her tonu Rarberton, O. — Tu Je umrl rojak Jos. Dormlš, star 38 let In rojen tu, njegovi HtarAi pa so bili doms iz Iga pri LJubljani. Med vojno Je bi! v ameriški armadi na francoaki fronti. Rojak umrl Canonsburg, Pa. — Tu 4e u-mrl Mihael Meda*, star r>4 let in «loma is Vlniee v Beli Krajini. Mr. Plrr nas je «Mukal Chicago. — Mr. Loui* J. Pire, solastnik in urednik Ameriške Domovine v Clevelandu, Je v soboto zjutraj nenadom* padel v uredništvo Prosvete. Rekel je le "halo" in hitro odšel s pojasni-lom, da se mu selo mudi. ftet Je skosi Chicago po opravkih. Kapitalist Hlevens se je imtrelll Chicago. — Raymond W. Stevens, bivši predsednik propadle Illinois Life Insurance Company In solastnik dveh največjih hotelov v Chicagu, La Halle In" Stevens, se Je ssdnjl četrtek u-strelll na svojem domu v High« land Park«. Vzrok: finančna krte. Nemarnost Kveleth, Mina. — Ako pogledamo po svetu, vidimo kako smo raexieljeni. Vsaka država i-ma svojo mero, vsgo in denar. V tem se najbolj vidi umno gospodarstvo sveta, ona prašna fraza. Svet, ki je tako razcepljen, kakor je sedanji, ne bo mo-Uel nikdar doseči tistegs blago-ra, o katerem se govori. Zakaj ne? Prvič — preveč časa »pravimo v naših šolskih dobah ter skozi vse nsše življenje, trudeč se naučiti tujega jezika itd. A-ko pride popotnik s kanadskim denarjem v Združene drfave, mu odbijejo petnajst centov od dolarja. Men j sive so rešeto, na katerem zmerom kaj povitiu o- stane. , Kje Je enotna preprostost, kje enotna linija? Ali ne «tremijo vsi narodi za enim in istim idealom prospeha in za boljšim življenjem? Ali bi n.e mogli vsi narodi sprejeti enoinisto mero, vago in denar? AH niso tu bre*-miselni predsodki o strahu ter o izgubah? Noben narod ne bo imel nobene izgube, ako sprejme enoinisto mero, vago in denar. Nasprotno vsak narod s takim sprejemom pridobi. Kdo naj izvrši to ogromno nalogo? Prezi-denti, kralji, cesarji In premi-jerji? Kdaj? Čakajo bolJUtti časov. Mladina naj zgrabi za boljše ideale. Z neslogo med nami nimam v mislih političnih struj, ampak najožji krog naših prijateljev ter tovarišev, s katerimi živimo aH pridemo pogosto v stik. Prijatelja poznamo v potrebi, človeka pa najbolj, ako z njim živimo pod eno streho. Nesloga tam zunaj nas ne doseže, vse kaj drugega pa je z neslogo med nami. Tu vsak preoster glas rani, vsaka malenkost zagrenjuje življenje tovarišev. Kadar se tako pobližno spoznamo, ono spoštovanje, katerega smo poprej gojili do človeka, odpade. Pravimo, da je domač, poznamo ga, čemu bi se ga le bali. Pa ga Naskočimo, skušamo na vse načine, da pronajdemo, ako se bo kaj branil, jezil, ali bo vse lepo prenesel. Pri tem bi pa radi z vsako razpravo smagali, da dokaiemo naša izkustva ter do-življaje in si s tem sopet pridobili spoštovanje tovarišev. Ako ne moremo smagati z našimi načeli, tedaj samrzimo človeka ter ga postavimo na stopnjo hlapca ali pa I« nižje. Ruski humorist je dejal, da nilhče ne «nore biti prerok v svoji domovini. Domačega človeka podcenjujemo, bolj spoštujemo tujca, akoprav ga ne posnsmo. V tem času krize se prav očitno Čuti ta ostali duh nekdanjega mogočnega fevdalizma, duh hla-pčevanja. Mnogo časa je te preteklo od takrat, ali duh tistih dob se še vedno pojavlja med nami. Eden drugemu delamo krivico in bi s njo radi smagali. Krivica v ožjih krog* je naj. hujša. Človeka, ki hrepeni po svobodi Jn prsvicl, nič bolj ne rsni kakor ootisnenje na stopnjo hlapca. človeka bi morali spoštovs-tl. Vedeti bi moral, da m «Ml menjajo. Boljši js tovariš brez plačo, kakor pa hlapae s plačo. Mnogo je še ledine na tem polju, mnogo bo treba 1« dela, pre-dno spravimo naše olj« raame-re v soglasje s časom, v katerem živimo. V tem je dnevnik Proeveta osvetlil mnogo temnih kotov ne Is peščici naših ljudi v Ameriki, ampak večini našega ljudstva po vsem svat«. Ne prosim milosti, zahtevam pa pravi, cpjta vsakega. Minnesota ja čudna Mêla. A-ko sa napotiš a juga proti severu, te v enem dnevi» saloti vročina, det in snsAenl vihar. Pro-Ilo širno smo Imeli vsak mesec Jako oster mraa, ki je dital po sedem dni. Mraa In snelent same t i so otstkočali promet po cestah, v kUtii pa je premnogim tmranil krompir In drugi poljski prideljkL Ljudje ae mnenja, da mrn> prthajn t ledene-gs severa. Da. pride, ampak pravi v »rok je vpliv mesten. Kadar ja mesec na skrajni točk l na severnem tečaj«. Mal dospe med nas In med soins*. To po. vsroša Izredni mraa. S «asledo-vanjem slinnj» meseca je mogo. še napovelaati v Ameriki debata končana, so se po-|eden Je Japonec in dru* slušalci z veliko večino izrekli m J« — rta baje prepr Thomasa. J« precej zanesljivo«« Po končani debati se je vršil kitali smo dela r^-k socialistični sestanek v 'Palace I ridkih seksoloških Csfe. Tukaj je Thomas imel kra- M omenjajo "varno tek govor, v katerem je pozival Do danes so dognali fe socialiste na večjo aktivnost. So-1 "varna perioda" ien* drug Podboj mu je stavil več I vprečno deset do petniia vprašanj glede akcij sedanje de- mesecu, ampak «p^JV mokretske administracije, po-vite za vse ienske m moči za bedne itd., na katere je Me, da ima vsaka I Thomas odgovarjal. Ženska krajšo aH dalZ Thomas Je zelo uljuden in pre- periodo, toda kdaj ta J prost človek. Meni se je zdelo kot J stopi in kdaj preneha bi ga poznal že več let. To je bilo fcnu* ienska pri gebi 7** morda zaradi tega, ker sem o ume«. 8o navodila k* njem že veliko slišal in pridno či- dožene, ali če so ta'«ZLI tal njegove članke, ki jih <*j«V-Ugljivit nam ni znarl S Ija v socialističnih listih. ženske, ki spioh ni^S Omenim naj še, da smo Tho- periode" in lahko zanoL masa sprejeli na postaji in pp-ča8. To so seveda i z Z tem ofdšli z njim v rudarsko na- dar nteo redke. SpefiL seTbino Cassandra, kjer rudarjiU DravIjo da ^^^ stavkajo že dlje časa. Btavkar-Mf ^ ^ Ji so sklicali shod na Ju^U,^^ ^ je Thomas govoril in jih nav- d „ J .varno P n«j V^io v boju « X,™ fiK svoje pravice. Shoda se je udele- ____. ..' . IW1W"N svoje pravice, onuua »e je uuews- . . žilo krog štiristo rudarjev, tatelj, pa bo gotovo prišel dO bovih žen in otrok. Na shodu jel ' lahko m zaključka, da Je mnogo krivo bil navzoč tudi neki komunist ^ {e varnf M delavstvo, ker ima tako vlado, W je motil govornika in mu sta• J* .8tv;r» ki pusti delati denarnim raogotr vil razna vprašanja. KomunUt ^^ * * je vpraševal, zakaj so socialisti Sg®* ^ k v * proti enotni fronti, m hotel manjka, jed vedeti, kakšno stališče je sociaii-R J" kr«J*a jiJ stična stranka zavzela v času|2flrav6™nin oblasti—te ps i svetovne vojne. Thomas je nal1^® «olčati, ker je molk ti vprašanja lepo odgovarjal in[vedan na komando morali ljudje so mu navdušno ploskali. Pater Nikodem pravi, da Rekel je, da so socialisti vselej kev nosI nobene odgovor odločno nastopili proti vojni in Cerkev le dovoljuj« so vedno agitirali za mir. Pokoj- bonskim vernikom, da *] ni Debs je bil poslan v zapor, ke* ko poslužijo svoje "pravi«» je kot vodja stranke odprto na-1 »o v času "varne period*" stopal proti kapitalistični vojni «« hočejo očuvati otrok-t dočim je Foster, komunistični | »«n pa pater svari, da jezk junak, kupoval v istem času li I ba tega dovoljenja ^vriik pi berty bonde. Pozneje sem čui, dal Hm, morda bi verniki dobn je dotični, ki je motil Thomasa I koristili naravno kontroli na shodu, aktiven v agitaciji medlmorda celo dekleta! — utt rudarji in so gs že nekoč vrgli!baba brž namalati velikega' is dvorane, ker je zagovarjal ko-ld(ča, ki naj 'ubogim IjodMj munistično taktiko in netil ras-1 levari vse veselje in vaško« dor.—Anton Ttttlt. Itinico sreče. RJLTJL m dMroitsUm edrs, Detroit, Mich. — V nedeljo c^,kve g0 ln stanejo otrod 2. aprila nam bodo mladinski od- ^ to namen ^ seki soc. klubov 114 in 11« «pri- |rmelft uVong ^ zorili, znaraen^o fantastično me- dv0jlcjlin ki prekoračij<) w Roboti" «pisal Karel Capek i ne * Ja, AJquieta. Prične se nova do- v Akjuistu posornost. ba — doba enakosti in brntst- informacijah sposns AJqwJ' va Novi vladni aparati prično sto oba roboU produkt G*1** funkcionirati s prseisno natanč- gnUjnsgseksperim«ts» nostjo. Učinek je presenetljiv—l tegn kvslificirsna ort^J roboti so svobodnL Toda roboti raščaj nove druibe po««* m lumlrajo — treba jih bo nado- vnega procesa. mestRi. toda kako? Kje so na-1 Naša mlsdins se črti (manuskripti) ? Odbor pri- no dramsko delo priprtij de do Alquista, ki je še edino vnMM. V svihe človeško bitje ns svstu. 8 pret-lansabel posetfl I*****. njsmi in bombastičnimi obljuba- houss, kjer je bils B mi ga prosi, naj prične produci- daaa po piuifssier ^ rsU nove robota. Ubogi Alquist BsMJo vodi mlad si sestavlja formule, toda btm laeteij Pred Orrirk. manuakripta ne gre. Končno ss-i čisto nova. Odlikuje je Po »krajnem arsdstvu. V svr modernistični slog. ho študije hoče rasteiesiti sama da bo Slov. delavci ga Radiusa, toda v tam tranot- del jo k« stopita v laboratorij Yesti iz Jugoslavije Clirtrm« fc^Trsil k« SplerajakeR« me- r ^o Ha'Kljelovié il U je bil obsojen na namerevsnege* "S oaebni vUk «» P™* ¡fü Po njegovi izjavi ¡I ^ klenska streja po ten>ruti¿ne organizaciji; pokrajina" v Sofi-e gtroje so sicer pra-odkrili in s tem aten-vr ili, storilca pa bo ven-obsodili na smrt kravate—polhovfce*-*-se klerikalni pristali po dogovorili za skupen po kiterem naj se prista-feboj spoznavajo. Dómese xa zeleno kravato. Pri v Šenčurju in drugod mstrantje nosili zelene „ Posebne trgovine na so imelé cele zaloge teh Toda oblasti so zelene prepovedale in neproda-»plepile. Letos pozimi v Velikih množinah po-polhovke. Priile so men-o in nosijo jih dame in A sumljivo so nekate-ali veliko število pol-deželi, posebno okrog in Kranja. Začeli so ligivati, da je polhovka zelenih kravat, kar ne bo drialo. Polhovk morejo privoščiti tako lah-kravate. učin.—Brezposelni ko-If Kovač v Celju si je jem tako zelo utrdil telo, oplje tudi pozimi ob naj-mrazu. Pred kratkim sS v Savinji in se je zbra-bregovih mnogo gledalcev, se je brezposelni Kovač da bo napravil kar jav-ukcijo svojega kopanja Savinji. Oznanil je, da nedeljo kopal v Savinji 1 precej daleč. Vabi lju« vstopnine, a pobiral tovoljne prispevke. Rad ibral vsaj toliko, da bi Ijo vaaj pošteno obedoval.* akovce hoče tiskati—Pred I tedni je bil izpuščen is borske kaznilnice 60 letni ikar Jovan Popovič, ki je fcl dve leti ječe, ker je ho-pnarejati angleške funte, poru se je seznanil z nekim kom iz Polenšaka. Ko je bil dé izpuščen, se je kmalu »I k očetu svojega znanca fcnšaku ter predlagal, da bo tiskal denar, če mu potjo. 0 tem da sta govorila kmetovim sinom v kaznil-Posestnik je bil pripravili pridobila sta še nekega Tadva posestnika pa sta »It poskrbeti za nekaj de-f. da bi z njim nakupil Po-; vse kemikalije. In res sta •trnka preskrbela 12,000 »tem denarjem je Popovič ■> od kmetov odpotoval v * in tamkaj je Popovi« Posestnika le v tiste tr- kJer tega materljala 1 Prodajali niRo. Nazadnje ! "Peljal v neko krčmo in "Pregovoril, da mu je za» *"tr, ieš, da gre sam ku«- ^!?,danaj Ra P°se8tnlk » gostiln, počaka. Kmet je ÍÍTViču 4°P "lm je P(>povié izginil, ne * vrnil. Kmet je čakaL J« videl, da ga ji stegnil za nos. Pa j« policijo, pa je tam-v"? Povedal. Seveda T*»prli in poslali y Ma- • P°Pov»ča pa začeli iskati. 3t®rul L PopOVié po ^»cem oddihu spet pE I n»< ■ kaznilnico. Nikakor JWdjbl prišel do Zr1^ «• ie talotijo. kenanje--Ob zašli. J«** v velikem belgrafc % l in drugih Z* Pobrali tudi, kaj j. ta ra IM naj ae Dom- __ _ , Pomoč. Ne da K C™* > «boni ter M 17 ,r M,H,*ai »Ztti¡a« in jih devet pripeljal v Mengeš. Ljudje so napadli njegov avto a kamenjem. Potem «< pridrveli v njegovo gostilno de-monstrantje, kričali nanj in grozili, da jih ne bo nikoli več v gostilno. In priča pravi: "Dejstvo je le to, da je od tistega časa moja gostilna skoro popolnoma propadla. Ne pretiravam, če trdim, da imam pri gostilni najmanj 75% izgube, de huje pa je v moji mizarski obrti. Tu sem prišel ob vsako delo. Moral sem odpustiti v»e delavce, katerih sem imel deset, zdaj imam le le dva pomočnika. Izgubil aem mnogo naročil, novih naročil pa «ploh ne dobim. Celo moja so-rod niča v Mostah, ki bo zidala novo hišo in se je že zmenila z menoj za «mizarska dela, mi je vsako delo odpovedala, Tako so ml odpovedali tudi drugi, ki so bili doslej moji stalni naročniki in odjemalci." — Takole je torej ta priča potožila, kako se maščujejo nad njim ljudje, ker je pripeljal devet žandarjev nad-nje. Priča, ki je tako uslužno pripeljal žandarje, ne da bi sploh kaj pomislil, je najbrž spoznal, da je c žandarji odgnal svoje odjemalce in da jih niti z žan dar ji ne more prignati nazaj. Smrt mi svatbi. — V nedeljo 26. februarja je odšel posestnik Ivan Pešec iz Dražencev pri Ptuju na svatbo svojega nečaka Martina Kureša v Dražencih. Tamkaj so se kajpada dobro i-meli in vina je bilo v izobilju. Pešec si ga je privoščil do mere in čez mero. Nenadoma mu je zvečer postalo slabo in njegova sestra ga je prepeljala domov. Tamkaj pa se je opotekel in o-mahnil. Iz posteljine stranice je molel žebelj in prav na ta že belj je zadel Pešec s čelom. Žebelj se mu je eapičil v čelo. Oez nekaj ut je Pešec izdihnil. Ni dognano, ali ga je kap ali pa je umrl zaradi udarca jia žebelj. Razprava proti Lombarju spet Pred kratkim odložena razprava proti Jožetu Lombairjti iz Zgornje Šiške, ki je obtožen roparskega umora bosanskega prekupčevalca Vojnikoviča, se je nadaljevala 1. marca dopoldne. Zaslišanih je bilo novih dvanajst prič, katerih nekatere zelo obremenjujejo obtoženca. Tako je iz-povedala neka priča, da ji je bil Lombar nekoč rekel, da bi šišenskega mesarja Brecelnika kar u-bil, če bi ga dobil na samem, češ, da ima zmerom precej denarja s seboj. Druga priča je spet izpovedala, da Je usodne dni plačala Lombarju 200 Din za neke kroglice, ki naj bi preprečile zanositev. Zaslišan pa je bU tudi župan ii Križev pri Kranju. Neka priča, in sicer Mali, trdi, da je bil usodnega dne popoldne skupaj z Lombar jem v neki gostilni v Ljubljani, ker je takrat prignal nekaj živine na semenj. Poizvedbe pa so dognale, da Mali ni septembra meseca dobil ni-kakega živinskega potnega lista. Zdaj je to znova potrdil župan Ahačič, ki pa je izpovedal tudi, da sta ga prišla dva Malijeva brata prosit, naj bi naknadno izdal potni list z datumom o>d septembra 1980. Tega župan seveda ni maral storiti. Ker je bi! zaradi tega Mali osumljen krive prisege, je zahteval državni pravdnik aretacijo in so Malija res v sodni dvorani aretirali. Napetost v razpravi pa je povzročila zahteva obtoženčevega branilca, naj zasUftijo obtožeričevega brata, razbremenilno pričo Korošca in obremenilno pričo Kremžarja. Ti trije so se nam- reč v noči pred današnjo razpravo srečali v avtomatičnem bifeju Daj-Dam in ob tej priliki j« Kremiar izjavil, da ga zelo peče vest, ker je Lombarja obremenil in da bo vse preklical. Takoj po tem sporočihi odvetnika pa je vstal ditavni tožilec, ki pa je predlagal zaslišanje jetniškegs nadzornika Camemika, ki naj is. pove, da je srečal zjutraj ob dveh imenovanega Korofea i Kremdarjero v bifeju Slamfcč kjer je Korošec Kremžarja napajal in sicer tako, da so Krem-Urja vinjenega in besnega aretirali in privedli v policijske zapore, kjer je v celici vae razbil. Obstoji namreč »um, da je Lom-barjev prijatelj Korošec napaja) Kremžarja zato, da bi pred sodiščem preklical svoje izpovedi, ki najbolj bremenijo cbtožeaoa. Ko so nato res privedli Kremžarja iz zaporov, se je še ves pi->jan zgrudil na sedež in začel godrnjati in rasgrajati. Ker nI bil zmožen za zaslišanje, je sodišče razpravo ponovno preložilo na 9. marca. Takrat mislijo z dokaznim postopanjem zaključiti in obsodbo čez nekaj dni izreči. .' Denar za Sokola. — Ministrski svet je na predlog ministra za telesno vzgojo (minister za sokolstvo) razdelil več tisoč dinarjev podpore raznim eoloolskim organizacijam ž i ram Jugoslavije. Tudi nekaj slovenski! sokolskft društev je dobilo podpore. Koliko denarja pošiljajo Ijend domov? ! Narodna banka vodi tudi posebno statistiko, koliko denarja pošljejo vsako leto izseljenci v domovino, svojcem in denarnim zavodom. Leta 1929 so poslali 887 milijonov dinarjev, leta 1980 799 milijonov dinarjev, leta 1931 pa samo še 578 milijonov dinarjev. In koliko so poslali lani? Jedva tretjino vsote, ki io jo poslali leto poprej. Lani so poslali namreč samo še 206 milijonov 400 tisoč dinarjev. Ta statistika zelo zgovorno kaže, kako ae pogrezajo v krizi izseljenci vsepovsod. Zmiznila v snežnem zametu. — Iz Pragemkega poročajo O nesrečni smrti hčere velikega posestnika Motalna iz Frajha-ma. Sla je obiskat sorodnike v dve ure oddaljeno vas, zvečer pa ae je vračala domov, čeprav so jo sorodniki svarili, naj ne hodi in naj prenoči pri njih, češ, da utegne v temi zaiti kam. A Motalnova ni slušala, Šla je v temi domov. Blizu domaČe vasi je zašla v visok zamet tet» o-magala. Našli so jo naslednje jutro. Odkopali so veliki zamet ter našli zmrznjeno mater treh otrok. I UmrH ao: v ljubljanski bol nicl uradnica Marija Hafnerjeva, v Škof j i Loki 72 letni An ton Lapajne, v Celju 78 letna posestnica Terezija KorošČeva, v Zavodni pri Celju 82 le}na Ivana Knina, v Javorju pri Po-brunjah 84 letni Jože Smrekar, v Smledniku Katarina Lombar-do, v Ljubljani najstarejši Ljubljančan Matija Briški, star 98 let, v Skofji Loki 21 leltna u rad niča Anica Ankeldtova, > v bolnišnici Leonišče v Ljubljani 67 letna Marijs Mesec z Viča, v Celju 81-letni davčni upravitelj Matij s Vondrašek, v ljubljanski bolnici trgovski sotrudnlk Anton Baale. . • Samomor. — V Kamnici pri Mariboru se je ustrelil 82 letni viničarjev sin Stafan Glazer. V nedeljo 26. febr. je prišel zvečer nekoliko vinjen domov. Ker je zvedel, da ze njegova zaročenka še ni vrnila iz sosedne vasi, je pobesnel, stopil na hodnik In sa je zgrudil mrtev. (Clefelandski rodoljubi gotovo tt trdijo, da je bil tudi ts socialist In da Je zaradi tega šel v smrt.) ftrali ftlmkm po»oi- *»&e čuvajo zakfcde, opice nabi- rajo orartto, pri tihotapijo Ms- go čes mejo Na otoku Cejlonu je neverjetno dosU podgan. Primeriti, ki merijo 30 om in več v dolžino, ao tam nekaj običajnega In lahko si predstavljamo ogromno škodo, ki jo delajo poftreini glodav-ci človeku. Vae so že poskusili ptoti tej nadlogi — najrafinlra-nejée pasti in najboljše mačje Mane, a uspeh je bil neznaten. Rasteta so se naučile podgane i-zogibati, mačke so se od obilnega in lahkega lova kmalu pole-nfle. Nekega dne pa je začel nekdo uporabljati kače, in sicer ne-k» vrsto nestrupenih naočark, ki so strašno požrešne na podga-nev Odtlej se j« kača v vlogi mačke na Cejlonu udomačila in jo drše v vsaki hiši. Število podgan pa je začelo obenem padati. « Kače, in sicer strupenice, u-porabljajo v Indiji v ostalem tU-di v vlogi psov čzvajev — in Bioer z mnogo večjim uspehom* Mnogi indski knezi jih imajo v svojih zakladnicah in nihče ae ne bo drznil približati se mamljivim dragocenosti» razen čuvajev, ki uživajo knezovo zaupanje in ki vedo nevarne živali s svojimi čudnimi nape vi uspavati za kratek čaa. Najlažje se dado opice adresi-rati v človekove pomočnice. V južni Afriki živi lastnik neke sadne plantaže, ki mu jabolka in oranže nabira trop zdresiranlh pavianov in jih tudi prenaša v košarah v »kladiAča. Vsaka «ival zaleže za tri d j udi in stane samo to, kar velja njena prehrana. Ameriški raziskovalec dr. Roy Carpenter Je imel na svojem zadnjem potovanju skozi pa-nameke pragozda tucat izšolanih opic, ki so mu prinašale cvetlice in druge botanične dragocenosti z dreves velikanov. V Siamu imajo banke in menjalni* ce opice za čuden posel. V deželi kroži mnogo ponarejenega de-htarja. Opica pobira kovanoe it vreč ter ugotavlja z rahlim u-grizom, da-li ao pristni ali ponarejeni in jih sortirat s Na meji med Mehiko in Zedi-njenimi državami imajo tlhotap-ci baje okrog ®000 «psov, ki so zd resi rani za prenašanje tihotapskega blaga čez mejo. Tihotapsko žival j« teéko opsziti ln še težje ujeti, zato ni čudno, da v določenem pasu ob meji brez posebnega dovoljenja so prepovedani celo pel čuvaji — kar pa ne zaleže mnogo. Tudi ob drugih mejah so psi že dsvno v rabi kot pomočniki tihotapskih tolp. 0 ¡Na Kitajskem in Jsponsksm uporabijo dresirane kormorane za ribji tov, in sicer pred vsem za dražje vrste rib. Kormorane, ki jim za vsak primer okoli vratu dado še osek obroč, dz ne morejo ujete ribe požreti, prepeljejo a čolni do znsnih lovišč in jfti nato spustijo v vodo. V dobrih dneh prinese ptica 80 do 40 velikih rib v čoln. Med najuspešnejše pobijake malarije v tropskih in subtrop-sk!h ozemljih epada majhna severnoameriška rtt>s, gambusia hofcroki, ki strahovito gospodari med ličinkami nevarnega komarja malarije. V mnogih deželah, kjer so zarsdili to ribo In kjer Je bilo prej do 40 odet ljudi malaričnlh, so bolni komaj és 8 odat., umrljivost za malarijo ps js padla na desetino. V širnih argentinskih stepsti uporabljajo živinorejci dreeira-ne kondorje, da kažejo pastirjem kraj, kamor se je izgubila kakšna čreda. Kondorji ae dvignejo tako visoko v zrak, da s lahkoto tastodljo lagubljeno čredo, in se neto spustijo tako ala-ko nad njo, da jik pastirji lahko obdržijo v očeh in pridejo do črede. IMarji prod platen«)« mm M« V low i ao aakUučtlt, da ne bodo plačali nobenega aaeamenta več. Mošaeat ustanovitve no. ve unija Des Moines, la. — Tudi v Io-wi se dviga revolucija proti Le-wisovl uniji. Ce bo udušena v povodu ali pa rezultira v novi liniji, bo pokazala bodočnost Možno vsekakor je slednje, vsaj to je pokazal rudaraki shod, na katerem je bik» navzočtti 1,000 rudarjev, ki so odglasovali, da Le-wivsu ne plačajo beliča voč. _ Stara unija v tej drttavi, kakor tudi v Missouri ju, domalega skrahirala. Je le še nekaj ostankov, komaj senca organizacij«. In šs U rudarji, ki so obdržali unijo, ao so pričeli kujati. Na shodu so bili navzoči tudi glavni uradniki 1*. dtstrikta, ki pa niso prišli do bsssde niti jim nI uspelo ra4>Kii shoda. Shod se je vršil kot protest proti znižanju plač sa 28% od kontrakt-nega dela in fl.IO pri drieVnem delu. Rudarji pravijo, dz jim znižanje skušajo vsiliti voditelji 18. distrikta, član Lewlsove ek-aekutlve Neal Crooks t«r pred-ssdnik državne delayske federacije. Distriktni predsednik WMson js rszpustil ves testvični odbor, ki ga je članstvo izvolilo, 1« nastavit svojo ljudi, take, kt so pritrdili sniianju. Ko Jo prišla nova lsstvica ns splošno tflaso-vanje, je bila porsšena s veliko večino. Ker pa z tem As ni rešeno vprsšanjs redukcije in nove lestvice, Js bil sklican protestni shod, na katsrsga so povsbiU zastopnik« Progresivne rudarske unija, Rezultat je bil, da so rudarji odglasovali proti plačevanju aeesmenta. KaaaMn vlada prana* la radijska programa 8 prevzet Jem industrije Je ogla-ševsnje skrčeno aa pet odštet-kov časa. Izboljšanja programov Ottawa. — Vlsdns komisija za obratovanje radiopostaj js tedni zapisala prvo poglavjs v nov) knjigi vlsdnegs lsstništva radio Industrije, ko je prevzela tri od-dajne postaje državne železnice. To Je drugi korak v podržavljanju te Industrije. Prvsgs Js storil psrlsment, ko Je laneko leto sklenil, ds vlada prevzeme privstne radlopoetaje kakor tudi postaje državne železnice In jih spoji v Jsvnl sistem. V ta namen Je psrlsment nedsvno določil en milijon dolsrjsv za začetno delo. Komisije prsvl, ds bo v prvi vrsti gledsls ns kvsliteto programov, Zskon določa, ds ogls-ševanje ne sme vseti več kot pet odstotkov čsss, ksr pomsni, ds rsdio ne bo slutil v prvi vrsti ko-merciallzmu. Pri tem so «del J učene tudi ameriške družbe, ki i-majo podružnice v Kanadi ell ps oglašajo po rsdia. Odkar js komisijs pričela oddajati programs, ss je izboljša-ta tudi kvaliteta. NJsn namen Je, J* dobi najboljšs umetnike.! Vajaa farijs ►Os zaradi as v Psraja (Jaftaa Amsrfka) Im ■ UMI* mtfvtrJ* Dvaaaaa vridaast aavaga farmskafa zakaaa (N*daU«*aaJ« s t strast.) kvantiteto. Kdor ne zmore dohajati najhitrejšega delavca a-II atroja, ne dobi v tovarni nagrade, ampak je ob delo, ker je pre-počaaen in "inefficient". In manufakturna produkcija ne saoataja v kaosu sa anarhistično produkcijo na farmah Vlada je sedaj dolina delavcem in podjetnikom, da omeji produkcijo tudi v tovarnah na alt-čen način kot jo namerava itve-eti na farmah, ktr Če je to gospodarska zahteva farmake industrije v interesu epioinoetl, velja slična potreba tudi sa tovarniško proisvodnjo, prsv sa prav še v večji meri. Edino s akcijo na vaej črti bi vlada amela upati na osdravitsv te kapitalistične kontrsdlkdjs. Za dvignjenje cen načrt pred-vlduje obdavčenje **proceaorjevM — mlinarjev, klavnic itd. Tendenca tega davka bo, da bodo is-ginili vsi manjši podjetniki in trgovci, namreč tiatl, ki Imajo vieoke produkcljekc stroške ln koneekventno majhne proflte. Udarjeni bodo vsled tega, ker najbrž ne bodo mogli preneeti vsega davka na konzumente. Pod bremenom bodo vsdrlaie le močnejše korporseije, M bedo del davka asms absorbirale In del zvrnile na konzumente. Ds bodo farmarji prišli Is bolj v ro. ke vslebisnlsu, Js Jasno. Najvsčjl hokuspokus v tem nsčrtu pa Je poglsvjs nanašajoč ss na bombažno industrijo. Ksr Ima vlada ns rokah ogromne sa« loga bombaža, načrt določa, ds ga proda bombažnim farmarjsm po nižji ceni kot eo produkcijski stroški. Z drugo bessdo bo farmar na dobičku, če kupi bombaž od vlade kot pa če bi gs skušal pridslati. Ta bombaž bi prodal la višja cene In rasllko spravil v lep, ne da bi mignil s pratom. To bo njegova nagrada pri "nsw dealu". 6s nobsna vlada ni priporočala taks HremedureM kot je ta na* Črt za rešitev res tslksga problems. Dvomljivo pa Je, da ga bo rešila. Ce bi v deželi ne bilo pomsnjkanja, če bi bilo ljudstvo dobro oblečeno In živelo v izobilju, potem bi bila restrikcljs produkcije, čeprav nelogična, vsaj pa bi je bilo mogoče zagovarjat! v neki situaciji. Kritično analiziranje tega načrta in premotranje situacije pokatuje, da Js to "rsšsvsnjs" na glavo postsvljsno. Dejstvo js, ds milijone ljudi dense rssno potrebuje obleke, dobre Obleke. Ne-vadns pamet vodi Človeka de se-ključka, da bi vlada storila bolj modre, šs bi subvsncirsla kupno silo brssposelnlh. Ce bi to etori-ls, bi zaloge bombaža, kakor tudi drugih dobrin, kmalu pošle, vaaj pa ss Črpale, kar bi avtomatično dvignilo cene produktom, Id eo dsnss v resnici pra-nisks posebno glede farmskih prldslkov. Namesto tega pa vlada pri-|M>rro8ila in zatftokala Minka ter zamahnila z rokama proti oknu v kretnji, ki ji gotovo dekle samo ni vedelo pravega pomena in namena. e V mesečni zdravniški reviji sem prebiral učeno poročilo francoskega kolege o njegovih najnovejših uspehih pri zdrav 1 jen ju želodčnega raka. Trudil sem se in napenjal iz vseh možganov, da se dokopljem članku do dna, ali so pogledi neprestano bežali v cvetoče kostanje pred odprtim oknom in misli so se borile s ščebetanjem lastavic, ki «o si na obzidku pod žlebom popravljale gnezda. Od čaaa do časa je katera dolgoreptti naga j i vk komaj slišno pripolzela v sobo, nekoliko povedala pod stropom in po kotih in zopet zdrsnila ven-kaj v pomlad. Po dvorišču se je sprehajala gruča bolnikov. Drugi so se v udobnih naslanjačih, zatlačenl in zapaženi v blazine In pokrivače, greli za vrtno o-grajo v mehkem solncu. "Gospod doktor," je poklicala pri vratih usmiljenka. 'Nujna operacija, prosim." "Kaj je?" "žensko so pripeljali z reševalnim vozom iz tovarne. Kolo ji je zdrobilo obe roki v zapestjih." "Grem. Kje Je?" "V operacijski sobi. Vse je pripravljeno, gospod doktor." V operacijski sobi so stala bolniška nosila. Na njih je ležala ženska, robec pregrnjen čez glavo. Oblekel sem plašč in nataknil rokavice. "Omedlela je,*' je govorila u-smiljenka. "Polno krvi je izgubila revlca —" . Odmaknil sem robec na zglav-nem koncu nosil. Pogledsl ženski v obraz. "Mlnka—T Rahel drget je stresel telo na nosilih. Dvoje iz nesvesti se bvidečih senic se je s topim strme-nJem vseaavalo v moje oči. Po-časi ae bistrijo. "Minka! Nesrečnica!" Dve v krvave krpe povazeni štuli, ki sta nadomestovali dla- "Prekleto življenje! Trikrat in stokrat prekleto!" sem bruhnil, da je usmiljenka v strahu odskočila in sklenila roke, in prvikrat v svoji več kakor tride- ilVi^S'' ■■ setletni praksi sem do solz obžaloval, zakaj nisem namesto v zdravnike o4iel med čevljarje. Obrokovic, Za kratek čas Naš profesor Naš goapod profesor ima avto. Zadnjič ae pripelje pred ga-ražo, jo odpre in vidi, da je prazna. Na vrat na nos plane nazaj v avto in oddrvi na policijo. "Avto so mi ukradli!" zavpije ves obupan. . . _______ Uradnik plane ven. Cez nekaj minut ae vime. "Vaš voz je pred vrati," pove očltaje. "To ate ipa sijajno napravili," vzklikne profesor. "Kje imate pa tatu r e Gospodična Otilija je gospoda profesorja že najmanj štiride-setkrat povabila na čaj, on se pa ne more in ne more odločiti, da bi jo zasnubil. Temu plahemu siromaku moram kako pomagati, ai miali gospodična Otttija. In zvečer se s pomembnim nasmehom obrne na svojega zamišljenega gosta: "Mislite si, dragi profesor, da sem lepa kraljica iz devete dežele in da vam rečem: Umreti morate! Toda pred smrtjo vam hočem izpolniti še eno željo, naj bo še tako drzrna . . . Česa bi ai zaželeli r* "Zaželel bi si," odgovori gospod profesor, ves žareč od veselja, 'Ma bi smel prevesti koran v kitajščino." I Toda po dolgem onega vi jenju in zavlačevanju sta se vendarle našla. Gospodična Otilija je po-stala gospa profesorica. Tisto jutro po poroki ae naš profesor zbudi, zagleda tujo postavo v postelji zraven aebe in vpraša začudeno in očitajoče: "Gospodična Otilija!! Kaj. pa vi tu počnete?" Babjet«*! ISft^ček, tvoji èl ■jnpljejo," «e je ^J "Bedasta btbjev« branil gospod bi moral, če bi biloojh J»ti po vsem teleta,» Sodobno "Mina," reče bomo imeli gotUt ijfct virali. Zato vaa pr ne obešate za vrat m špa!" "O saj posebnega mam, milostljiva - od vljudno, "toda kij* milo8tljivi za «varilo; • Taki so Nend! Znamenitega modriL vprašali, kako bi popjJ Nemcev. In je takood^ "Ce bi Nemec videl tablico: 'Vhod v raj/ M drugo tablico: 'Pred«, raju*, potem bi gotovo na desni." s Nasprotje "Jaz ee ogrevam %uaa\ ske, ki so popolno naton* ni." ^ "Siromak!" "Zakaj?" "Nu, ko je vendar tihi inteligentnih ženAna, V JUGOSLAV Pivko Him Na Hitrem Elupreaua H PARIS 18. APRILA?—19. MAJ 10. JUNIJA CHAMP L APRILA—22. ILE DE 29. APRILA—27. Tiff m sms v vti kraft v SreaeK •06 N. MICHIGAN AVL,) I m 8. Third SU Mi ■ NAROČITE SI DHEVNK UST PROMETI se sedaj lahke mars* hMPmÍ f.____ dva all tri «m« Ig ms ármÜM Is Ii List Pr—sls sisas ss vse easing ss flaae aH irsMaa. Esr »s Osai le pls6i|e pH aeeweáa IUI i se Iba te »Hitole k aareêateL MI »Hfte)e»e «ega, 4» « « eae Mttae k sal aareCalal. Teref sala) té vuelu. re*, fc * I drag ss Osas S. N. P. J. IM PrtwveU Je vale batata» h | ■here ▼ veaki drsMal aekie, U M rad Atel Hetveakiaa. Tmjnft prilike, da ae tadl Ti aarsBte aa la Uni Ma ve la Keaade 1 tedatt la.............. • tsfcdks la............ t tedaflte la............ la Chfetca Orier v plana te al aareilte Pnevets, Bat, ki Je vaia_ PejaemOe :—VseUJ kakor hitro kateri teh Aa&ov preaaha all ie se praeell proi od ¿milne te he aahteval aaa svoj I moral tiat! élan la dotUne dm line, kl Je take «kupno Prosveto, to takoj nameniti npremiitvn Meta, te oboi veoto Meta Proaveta. Ako tega ae store, tedaj mora datum ss te veoto aaroisilts. PB08VBTA, 8NPJ. Mf7 Sa. Lswadale Ave* TISKARNA S.N.P >1 SPREJEMA VBA «tara manca sva a Tina- nI, su se trudoma premaknili in ae mi isproftili naproti. Is dekletovih ust ja vrelo u-molklo grgranj«, prid utonem u joku podobno. In Minkln obras, njen ofarai, prelit s neskončno bridkostjo, j« bil do pikies altten licu Matere Bolje Žalostne, ki eem ga tolikrat gfedal v oltarju farne podruftnlce na Gori--- v tiskarsko obrt »padajoča Tiska vabila ta veselica In shode, visitni*. knjiga, koledarja, letake itd. v alovensketn, H slovaikem, če*fc*m, nemikevn, angleškem jeiiH # J __APELIRA NA CU* A TISKOVINE NAROČI SVOJI TISKARNI VODSTVO TISK a N. P. J V Vea pojasnile daje eedetvo tUk.n* Ceae anMrae, aaCJehe dele prve S.N.P.J. PRINTER' 2657-S» Saw Telefea