udi' kef iri« THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero !ri narod — za pravico in resnico — od boja 3o zmaga! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. R DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 104^ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. MAJA — SATURDAY, MAY 29, 1926. LETNIK XXXV, ORGANIZIRANI ANGLEŠKI DELAVCI HOČEJO SLIŠATI OD VODITELJEV GENE RALNE STAVKE, ZAKAJ SO PRENEHALI S STAVKO, NE DA BI DOSEGLI KAJ KORISTNEGA ZA PREMOGARJE. rtU Old M" Ker jI* ,caie vest1 .89, nit'' a »i ■fi' i P"1' in i* jeK>° i, * ip^ London, Anglija. — Kon-fres strokovnih unij je odgo-generalno sejo na 25. juni-N>a tej seji se bodo mogli Savski voditelji, ki so privezi do generalne stavke v sim-3atiji do stavkujočih premo-&rjev, zagovarjati; zakaj so 'avko napovedali — in kar bo e bolj težko za odgovoriti, za-ai so s stavko prenehali, ne a bi izposlovali kaj koristnega premogarje. Ta seja bi se mogla že preje ^iti, a vedno se je odlašalo, znano je, da nimajo čiste Ve$ti voditelji in bo njih odgo-pred zapeljanimi delavci e2ak. Ves organiziran delav-svet v Angliji je mnenja, fii bila stavka končana polnim potom; z vsakim dnem . ašča nezadovoljnost z vo-i e'.ii, kar bo imelo zanje sla- ko Posledice. Pričakuje se, da SeJa viharna, delavstvo bo l0te)o biti na jasnem. Stavka je bila dobra šola z.a ^'avce — dasi draga. A pri- do spoznanja, da ni do^ ^ ako gledajo le na tiste, ko svoje voditelje, ki veliko Voditelji, ki so sedaj * bh'^u angleških delavcev so _SJ| ob zaupanje, pokazali so, •lini je na mar le svoj žep, P* dobrobit delavca trpina. m«" aP^ 16 rt . "V i'prji sira)0 lev 0* od* pa116 t- «0, s \w da bi se vmes vmešava-. ada. Lastniki še nikoli ni-'^eli toliko upanj,a na zma-^^akor sedaj. Poročilo pravi, jHlagajna, ki zaklada stav-Cn)°Ce' prazna. A pri vsem k^ stavkujoči vstrajni in p'H da ne odnehajo. Sla °r0Čajo> bo vlada pose-^Vnies in prisilila lastnike, z'ačeli z obratovanjem. ila IW igf i .. p A š ike- 4 I1' A if* tU« WHITMAN ODSTAVLJEN, Oi. ■■■■■pp! t ^avka angleških premogar-Je na mrtvi točki, tako da je ^ °goče enemu kot druge-reči, kdaj in kako bo kon-Lastniki premogovnikov ",el° spor s premog,arji kon- 0|)Ivvlada to hotela storiti, bi z° davno lahko storila. a vi*ani ne skluje očesa. N^SKA DVOJČKA" SE RMALNO razvijata. t„c°utb Bend, Ind. — Bessi in dvojčka, zraščeni sku 'oti dk°' da arUgi z obrazom, se nor- Za vrhovnega nadzornika jo-lietske jetnišnice je imenovan Elmer Green, državni jetni-ški superintendent. — Škandal je sramota za državo. Springfield, 111. — Vrhovni nadzornik jolietske jetnišnice, John L. Whitman, je bil po u-kazu guvernerja Len Small-a odpuščen iz službe. Na njegovo mesto je bil imenovan Elmer Green, državni jetniški superintendent in bivši šerif Lake okraja. " Chauncey H. Jenkins in Will Colvin, ter več drugih je tudi velika porota, ki se bavi s to zadevo, imenovala kot nezanesljive in bodo najbrže tudi odpuščeni iz službe. Sicer ne verujejo lokalni politiki, da bi Small odslovil Jenkinsa ali Col-vina, ker oni vedo, da je med temi gospodi neka vez za skupno delovanje. Poročilo pravi ,da so se v jo-lietski ječi dogajale nezaslišne stvari. Porota, ki je svoje delo, k.atero je trajalo dva tedna končala, imenuje škandal jolietske ječe — sramoto za državo. Porota zahteva od Smalla, da počisti in vzpostavi red, kakor se spodobi. Zahteva se tudi odstranitev Colvina, ki je načelnik parolneg.a odbora in porota tudi zahteva, da se od pusti iz službe Mrs. C. Elimor Rulien, superintendentinjo ženskih jetnišnic. Porota silno kritizira Jenkinsa, pa tudi Smalla, slednjega le bolj od strani. Poročilo porote, ki se bavi s KOLAJNE, KATERIH LASTNIKI SE NE ZGLASIJO. Zlate kolajne vidimo na dolenji sliki, katere so bile poslane iz Anglije od vlade trem ameriškim mornarjem za niih junaštvo, ki so ga skazali pri reševanju angleškega parnika Thames, ko se je potopil decembra 1924. Mornariški komisar si prizadeva, da bi zvedel za naslove John Madisona, J. Maxima in A. A. Vanderlipa, katerim IKRIZEM SVETA. — New York, N. Y. — Semkaj so prišli filmi za premikajoče slike, katere je poslal R. L. Byrd, ki je bil prvi z letalom nad severnim tečajem. Byrd je slikal pokrajino n,a tečaju in okolici; filmi se bodo kazali po ameriških glediščih v kratkem. — Palatine, 111. — Na farmi Iz neodrešene domovine. ma fcrmr TRGOVEC, OČE ŠESTIH OTROK, V PIJANOSTI RANIL SVOJO ŽENO IN IZVRŠIL SAMOMOR. — FRANCE BEVK BO IZPUŠČEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Družinska tragedija v Škofijah pri Trstu. 391etni trgovec Pavel Furla-nič v Škofijah pri Trstu in oče šestih otrok, je 5. maja popol- DAWES ¥ SPORU S COOL-1DGE0M. Farmarsko vprašanje privedlo do spora med predsednikom in podpredsednikom. — Dawes kandidat za predsedniško nominacijo republikanske stranke? Washington, D. C. — V palači kongresa je prišlo do nekaj nepričakovanega — razkol med predsednikom Coolidgeom in podpredsednikom Dawes-om. Zopet udarec za Coolidgea, zlasti še, ker se sliši, da namerava D,awes sam kandidirati za nominacijo za predsedniškega kandidata nasproti Coolidgeu. Do spora je prišlo, ker je Dawes podpisal glavne točke v predlogi, ki se nanaša na odpo moč farmarjev, v kateri se pri- ABD-EL KRIM ¥ PREGNANSTVO. Mnogo je še Rifijancev, ki se ne strinjajo s predajo in hočejo na svojo pest nadaljevati z vojno. — Težki boji v o-kolici Regaia. Tangier.—Abd-el Krim, bivši poveljnik Rifijancev, bo odpeljan v pregnanstvo, ni pa še določen kraj njegovega bodo. čega bivališča. Mnogo je še Rifijancev ,ki se hočejo še nadaljo bojevati za svobodo. Iz Regaia, v bližini Tangierske meje, poročajo o hudih bojih, kjer napadajo Španci. Mnogi, zlasti oni, ki živijo v zapadnih krajih rifijanskega ozemlja obsojajo ta korak Krima in pravijo, da ne bodo mi- dne v pijanosti nevarno ranil v bližini Arlington Heights je sv°jo 391etno ženo Ivano in se 14 letna Gladys Hotopp jezdi- nato ustrelil. Furlanič je bil la konja in padla tako nesreč- zadnja leta zelo udan pijači in no na glavo, da je kmalu nato 3e morala žena voditi vse go-v tufcajšni bolnišnici umrla. spodarstvo. Ker je neprestano _London, Anglija. — V zahteval denarja za popivanje, Wolverhampton izdelujejo av- je večkrat došlo do težkih spo-tomobile, s katerimi se bo lah- 1,ov- Furlanič je že večkrat gro-ko prevozilo v eno uri 200 do 'zil ženi> da jo bo ubil. Navede-230 milj dan Pr^el kakor navadno _ Newark N. J. _ Admi- Pijan domov in znova zahteval ral Godfrey' Lowell Cabot, denarja; ker mu je žena zahte-predsednik Aeronautical Asso- vo odbila, je Furlanič oddal ciation of America prerokuje, Proti "Jej dva strela, nato pa da ne bo dolgo, ko bodo ame- samega sebe ustrelil v usta. riški turisti z aeroplani obisko- Zena je dobila smrtnonevarno vali Evropo, in ne več s parniki. — Beloit, Wis. — "Naj prvi vstopi v hišo moški." Tako je bilo napisano na vežnih vratih Cole C. Copner-ja, ki si je pognal kroglo v glavo, ker je po>-begnila od njega žena in seboj vzela štiri otroke. Sosedje so zapazili listek in obvestili policijo, ki je našla truplo samomorilca na postelji s prestreljeno glavo. — Manila, P. I. — V neki plesni dvorani je prišlo do pretepa med filipinskimi vojaki in domačini; štirje so bili mrtvi in 19 ranjenih. poroča povišanje cene farmar-! rovali. Do 50,000 je teh bojev skih produktov na domačem nikov, ki spadajo k šestim naj trgu. Dawes vidi v tej predlogi to zadevo, je v resnici žalostno,, ..... . . . . »i ii zdravo ekonomijo; docim vidi kajti glasi se, da je t.a škandal „ , brez premere in v sramoto države Illinois. V temu poročilu je navedeno zanikamo poslovanje jetniških uradnikov, katerih večina bo odpuščenih iz službe. Ko je Whitman bil obveščen, da je odpuščen iz službe, mu je bilo, kakor bi padla pred njega strela iz jasneg.a neba. Še malo ni mislil nato, ker on ni ničesar zakrivil, kakor je zatr- v temu načrtu predsednik Cool-idge ravno nasprotno. Ako hoče kdo izzvati prepir, je že v navadi, da mora pobijati ono, kar trdi kdo drugi. Politiki so takoj ;uganili kaj vse to pomeni. Večina je tega mnenja, da namerava Dawes s tem pridobiti takozvani koruzni pas in stopiti v volivni boj nasprosti Coolidgeu. poškodbo v hrbtii in so jo odpeljali v tržaško bolnico; Furlanič je obležal na mestu mrtev. -o- Smrtna kosa. V Preserjah pri Komnu je umrl tamkajšnji župan Josip Pipan. -o- Šeststoletnica svetokriške cerkve. Župnija Sv. Križ pri Trstu je dne 3. t. m. proslavila GOOletni-co svoje cerkve. Slovesnosti v cerkvi in izven nje so potekle kar najlepše ob sodelovanju — Calgary, Alb. — Tukaj so vseh javnih činiteljev in žup-umrli trije Indijanci ker so za- jljanov. vživali strupeno žganje. Umrli so eden za drugim v groznih bolečinah. France Bevk bo izpuščen. Iz zanesljivih virov se do- c» J ti) "IKOVUll U.v« "foti i sta obrnjeni ena Razvijata. Mati deklic je Medič, kakor je že H0Jt°roeano, rojeni sta bili v v Joseph bolnišnici. >Vn,kb ki se za dvojčkai \ ^nimajo, pravijo, da ži-j \ i^k za sebe, kajti doka-k v ? 8 tem, ko ena spi, dru-aW0la.^ern Času pije mleko, o 3irna dajejo iz stekleni-V^cija bi bila P° izjavi Na v za dvojčka smrtno 1 Ko je prišlo to na uho pod-jeval preje. A nekaj krivde pal predsednika, je le — ta neje-vendar zadene tudi njega, ker voljno zamahnil z roko in re-kot glavni nadzornik jetnišni- kel, da on ne bo nikoli več kan- ce, bi mogel paziti na red, ako bi bil to storil, bi ne bilo prišlo t.ako daleč. ALASKA SE VESELI POLETJA. Nome, Alaska. — Iz tukaj-šnega mesta, ki leži daleč na severu, poročajo o zgodnji pomladi. Že 25 let ne pomnijo, da bi bila tako zgodnja pomlad. T....... I Led se hitro taja in ceste so > rZv?*« Je t0' ker "'i Proste snega. \ v°Kl1 hoditi in se pregi- 2_n_ didiral za nobeno mesto in tudi ne prevzame več nobenega u-rada. Glede njegovega stali š6a o farmarski zakonodaji je rekel, da ne ve zakaj vidijo po litiki politični motiv v potezi, katero je napravil za rešitev enega tako velikih problemov kakor je poljedelski . večjim rodovom1 na zapadu, kateri še vedno nazivajo Krima ,kot svojega emirja. Drugi, njegovi bivši pristaši pa želijo, da bi ga dobili v roke, postavili v leseno kletko in vozili po mestu ter ga na javnem prostoru kazali občinstvu, kakor je bivši sultan napravil s svojim nasprotnikom, katerega je potem obglavil. Zadnji dnevi predno se je podal Krim, so bili dnevi strahu in trepeta med njegovimi lastnimi pristaši. Za vsako malenkost so bili občutno kaznovani, mnogi so bili obsojeni na smrt. Poročilo pravi, da je po tri do štiri vsaki dan pustil u-moriti .S smrtjo je tudi grozil svojemu svaku ,ki je bil zunanji minister in delegat mirovne konference v Oujda. V nekaterih slučajih je bili sam navzoč, ko so njegovim žrtvam porezali vratove. _ Dunaj, Avstrija. - So- znava da bo obsojenemu Fran> dišče v Budimpešta je obsodilo cetu Bevku odgovornemu u- . , * , -r, jv„„ iredmku Čuka na palci , ki se-ponarejalce francoskih fran- * > kov ,vsakega v štiriletno ječo 'di v goriških zaporih, dovolje- kjer bodo morali opravljati na začasna prostost na podlagi najtežja dela. Med temi je tudi princ Ludvig Windisch-gratz. — Chicago, 111. — Prohibi-cijski agenti so bili v sredo večer precej delavni. V 42. var- Več gospodarskega duha! Tak naslov ima v "Edinosti" prav umesten članek, ki razpravlja o splošni gospodarski depresiji v deželi. Clankar nasvetu je primerno in umstveno osnovano organizacijo. Ljudstvo naj se prebudi iz mrtvila, dvignejo naj se zopet gospodarska društva in zacvete naj zadružništvo. Gospodarske sile, ki obsegajo vse panoge, bi se morale osredotočiti in skupno središče naj bi vodilo gospodarstvo po varni poti k napredku in ljudskemu blagostanju. Clankar dostavlja: Reorganizirati moramo tudi samega sebe! štedenje se mora osvežiti. Bodimo varčni in spretni gospodarji, učimo se, izobrazujmo se! Ko stopimo na to novo pot, postanejo naše razmere boljše. -o-- Na Reki je začel poslovati urad za pristaniško delo. Vršilo se je zborovanje prizadetih krogov. Na ta urad se stavi zelo mnogo nad. ■-o-- Mussolini — Čičerin. Ob priliki otvoritve ruskega paviljona na milanski konferenci sta Čičerin in Mussolini izmenjala brzojavki, v katerih povdarjata prijateljstvo, KČ veže obe državi. Mussolini je prosil Čičerina, naj ga smatra za največjega prijatelja ruskega naroda in izraža upanje, da bodo pota Italije in Rusije vedno tekla paralelno. Italijansko-rusko prijateljstvo naj tvori kamen mirovne zgradbe. -o- Za izenačenje koledarja. Zveza trgovcev in industrij-cev v Novem Sadu je poslala zdravniškega izpričevala. Kakor znano, je odlični slovenski pisatelj zelo bolehen. Bevkov J arhijerejskemu saboru v Srem-zagovornik dr. Vinci je vložil skih Karlovcih prošnjo, da na proti razsodbi goriškega tribu-j prihodnjem zasedanju reši nala priziv na prizivno sodišče i vprašanje o izenačenju kole-< v Trstu. Želimo, da bi sodno J darja. V utemeljevanju pravi, aretiralil^kršitetjev proh. po- Joblastvo čimprej vrnilo Fran- da povzroča dvojni koledar v aretirali iu kršiteljev pron. p ^ ^^ družini; ki ga tako ! gospodarskem poslovanju mno- Dalje Dawes pravi, da študi-1 ŠVEDSKI PRINC V AMERIKI. V ? so pokazali, da Mji v^ci vse normalno, sr-% 0:(Uca in vse druge notra-Xfane- Mati je silno ža-,Prosi Bo^> da bi vzel * sebi. tavale, Kana ^ C, So napadli Montgo-| te, ki ga je imela v naročju sta h Tri- ŠTIRJE OTROCI OSTALI V PLAMENU. Boone, Iowa. — Eksplozija je nastala v pečici, ki se kuri s petrolejom v hiši Harrisa; izbruhnil je ogenj, poslopje je bilo uničeno. V plamenu so ostali Štirje otroci, mati in de- «otov>ty banko in odne-' zadobila težke opekline. it>v v >n vrednostnih pa- Znesku $55,000. ra farmarsko vprašanje že par let in je prišel do tega zaključka, da načrt, katerega on sedaj podpira, je edini za rešitev tega problema. Č1TATEUEM NAZNANJE! Ker pade letos "Decoration Day'' na nedeljo in se bo obhajal v pondeljek 31. maja, naš list v torek ne izide. Prihodnja številka izide zopet v sredo 2. junija, kar naj čitatelji blago- stave. Našli so veliko množino _ žganja, katerega so zaplenili, [pričakuje — Berlin, Nemčija. — V tu-kajšnem mestu, v onem delu, kjer je gnezdo rdečkarjev, je prišlo v sredo večer do spopada med komunisti in policijo-17 oseb je bilo ranjenih, 27 voditeljev je policij.a aretirala. _ Rockford, 111. — Oskar Roos, star 35 let, delavec, je padel pri delu iz odra, ki je bil go neprilik. Samomor starega vpokojenca. V ulici Giulia v Trstu se je zastrupil 621etni vpokojenec A. Locati. Obupni korak je izvršil iz strahu pred deložira-njem. -o- Strela je ubila v Reki pri Klancu dve deklici, fe pet čevljev visoki zadobil je ena je bila stara 8, druga 17 I širite "amer. slovenca" I volijo vzeti naznanje. New York, N. Y. — Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in princezinja Louise, sta bila kraljevsko pozdravljena ko sta stopila na ameriška tla. 21 strelov iz topov je naznanilo prihod visokih gostov; vojaška ka-valkada ju je spremljala do mestne hiše, kjer se je vršil formalni sprejem. Princ je rekel, da je veliko slišal in veliko bral v knjigah in časopisih o tej naši čudoviti deželi, zato se je odločil, da jo hoče enkrat videti tudi s svojimi očmi. tako težke poškodbe, da je let. kmalu nato istim podlegel. — Kansas City, Mo. — O-krožni sodnik E. E. Porterfierd ima neke tajne sovražnike, ki mu strežejo po življenju. Pred kratkim je sprejel ' po pošti vzorec moke, katero je njegova soproga takoj porabila. Ko so jedli hrano iz te moke je po- Slovenci, stala družina, obstoječa iz treh oseb, sodnik, soproga in sinček bolana, vsi trije čutijo grozne bolečine. Ko so moko preiskali, so našli v njej veliko množino strupa. Za fašistovskega zaupnika za slovenski del goriške dežele je imenovan prof. Cavalotti iz Vidma, ki je bil že občinski komisar v Kobaridu in Medani. Cavalotti je znan po svojem brezobzirnem nastopanju DENARNA NAKAZILA. ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naSe banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pofii-ljali po teh-le cenah: 500 Din _____________■% 9-45 .9 18.60 46.25 .9 92.00 \ ..920.25 Širite "amer. slovenca" Ostre meje. V Idriji je bil na fašistov-skem občnem zboru izvoljen za tajnika zopet VlaVivič. — Mussoliniju so poslali brzojavko z zagotovilom, da je idrijski fašizem varna straža ob ostrih mejah. 1,000 2,500 5,000 10,000 100 lir 200 " 500 " 1,000 - Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vračunana. '»«•#■ Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno. A' * IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite m: ZAKRAJSEK & ČESARK 455 W. 43nd ST., NEW YORK, N. Y. E2i AMERIKANSKI SLOVENEC Amekikanski Slovenec fcrri Id Mj«tar»ji| .lorwuki H.t * Ameriki. . J £J*t»n«rlje* 1«U lift Ixhtjft Ttak dan nuraa otdtlj, pon-Mikar hi towoi wa 9tgxaim. Itd»j» In ti*k»i EDINOST PUBLISHING CO Naslov nredniitva (a i;rmj 1*4» W. 22nd St., Chic«co, I||. Telefon: Canal 0091, MaročalnaJ -15.00 , 2 JO Ha čelo leto Ka pol leta Za Chicago, Kanado In XTrsfti Za celo leto g 6.00 Za pol leta _ 1.00 Tke firsl tmd th« »Ide«! Si» vcm&n newspaper In Amerlcfr E»tablished 189 L ImM daily, «xctpt Sunday, day. aad Um day alter turiMuriL Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Addresa of publication pfiicoj 1849 W. 22nd St., Chicago, HJL 'Phone: Canal 009& Bub«criptio*"i For one year___ For half a year- .15.00 . 2.50 Chicago, Canada and Ear**«] For one year , . :l . 6.00 For half a yea« - 3.90 DOPISI Tajnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlan! aa uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko udd« li»t.—Za ndnjo številk« v tednu je čas do četrtka dopoldne,..,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. 1 POZOR:—Številka poleg VaSega naalova na li«tu mači. do kedaj Imata Mat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the po«t office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kupovanje in prodajanje nepremičnin v Ameriki Zakon glede nepremičnin (real estate) je v Združenih Državah jako kompliciran. Vsaka država ima svoje posebne postave, ki jih vsak kupec in prodajalec hiše ali zemljišča mora strogo uvaževati. Nihče naj ne kupi ali proda nepremičnin, ne da bi se oprezno oziral na posebne postave dotične države. O teh lahko izve od vsakega dobrega pravnika ali od društev za brezplačno pravno pomoč (Legal Aid Societies). Ako se najprej ozremo na vprašanje kupovanja nepremičnin, treba najprej poudariti nekatera temeljna navodila, po katerih naj se vsakdo ravna, predno podpiše kako pogodbo. V splošnem (navodila v tem članku so sploh le splošne naravi) vsaka pogodba, ki se nanaša na premičnine, mora biti pismena. Hiše se po zakonu smatrajo večinoma kot nepremičnine. Čim je pogodba podpisana je obvezna za stranke, kar se tiče v istih navedenih pogojev. Treba posebno paziti na to, da se pogodbe ne podpišejo niti denar ne izplača, dokler se stranke ne dogovorijo glede vseh podrobnosti. V večini kupoprodaj nepremičnin se stranke najprej sporazumejo, da bo eden prodal drugemu neki komad zemljišča določenega dne ob gotovi svoti in ob gotovih pogojih. Treba natančno opisati in označiti komad zemljišča, tako da ne bo ni-kakih pomot glede zemljišča ali njegovih mej. Tudi rok, kedaj naj kupoprodajna pogodba stoji v vrednost, je velikega pomena. Od tega je mnogo odvisno, kajti kupec mora uvažiti, da-li bo kupec ob dogovorjenem roku v stanu plačati pogojeno svoto. Kupnina je seveda jako važna. Treba paziti, da se resnična vrednost nahaja v pogodbi. Kasneje je vse prepozno. Kar se tiče plačila samega, mnogi kupci niso v stanu plačati takoj vso kupnino. V takih slučajih se kupec zateka k hipotekam (mortgages). Večina kupoprodaj v Ameriki se sploh vrši s pomočjo hipotek. Mortgage je dokument, s katerim se denar izposodi kupcu (ali drugi osebi) in nepremičnina se zastavi v jamstvo za plačilo na imejitelja hipoteke, dokler so posojilo ne izplača. Kupoprodaje s hipoteko so razne vrste. V nekaterih slučajih se izda mortgage na zemljišče do 80% vrednosti lastnine: Kupec plača ostanek v gotovini. V drugih slučajih se vzame prva mortgage do recimo 50% vrednosti in druga mortgage za 25 do 30% vrednosti čez to, v nekaterih slučajih utegne biti celo tretja mortgage. Da si zagotovi hipotekarno posojilo (mortgage), se kupec lahko obrne na prodajalca, na banke .ali trust company, ki smejo posojevati na ta način, na stavbene zadruge (Building and Loan Associations) ali na poedince, ki imajo razpoložljivega denarja v take svrhe. V tem- pogledu pa je na mestu svariti kupca. Nekatere hipoteke so dajajo ob takih pogojih, da so obresti na posojilo čez mero visoke. V teh aadevah se izplačuje poslovati s poštenimi ljudmi. Ko so stranke uvažile vse podrobnosti in se natančno sporazumele, se tedaj sestavi kupoprodajna pogodba (agreement of sale) v dvojpisu, podpiše in izda en primer prodajalcu in drugi primer kupcu. Prihodnji korak jc izvajanje pogodbe. Prodajalec ima gotove obveznosti. On je odgovoren m to, da je njegova lastninska pravica pravilno vknjižena ali, kakor se pravi, da je njegov lastninski naslov čist (clear title), in mora podpisati dokument, s katerim se prenaša lastnina na kupca, takozvani deed. Prodajalec naj pazi na to, da se v pogodbi nahaja točka, ki vsebuje garancijo s strani prodajalca glede njegovega "clear title." '"Title" do lastnine je najvažnejši del kupčije. Title je namreč pravica do prodaje lastnine. Ta lastninska pravica more biti omejena, ker je kupec zastavil lastnino kot hipoteko .ali ker jo je dal v najem ali ker so na isti druga bremena, kot sodnijski plačilni nalogi (judgments), zastavne pravice obrtnikov radi dela na hiši (mechanic liens), tirjatve radi zaostalih davkov (claims of taxes) ali druga bremena. Ako kupec prevzame lastnino, ne da bi poskrbel za razbremenitev teh zastavnih pravic, on utegne priti v položaj, ko bo moral za iste plačati vrh svoje kupnine. Ne moremo se tukaj spuščati v vse podrobnosti, radi katerih lastninska pravica (title) utegne biti pomanjkljiva. To stvar mora vsakdo natančno preiskati v poedinem slučaju. Ali nekaj besed Lahko povemo o načinu, kako se lahko najde in ugotovi, da je lastninska pravica čista. Predno kupec podpiše pogodbe, naj zahteva, da se ugotovi "title." V nekaterih državah to stori odvetnik, v drugih takozvane "title companies." V obeh slučajih treba plačati neko pristojbino za to. Ako je kupec obveščen, cla ni nekaj v redu kar se tiče čistega naslova, naj obvesti prodajalca, da to vredi, predno naj se podpiše kupna pogodba, oziroma kasneje, kajti v pogodbi tako stoji. "Deed" je dokument, ki dejanski prenaša naslov in lastninsko pravico do nepremičnine. V tem dokumentu so navedena imena strank, natančni popis lastnine in izjava o nekaterih pogojih, ob katerih se je lastnina prodala. Sestaviti "deed" predpostavlja več strokovnega znanja, kot ga ima povprečna oseba, in treba vprašati za nasvet odvetnika ali dobrega trgovca z nepremičninami (real estate man). Formalnosti glede "deed" so različna v poedinih državah in treba se strogo po njih ravnati. Končni korak je formalni čin, ko kupec izplača pogojeno svoto in dobi lastninsko listino (deed). V mnogih mestih se to vrši v uradu kake Title Insurance Company. Drugje v uradu odvetnika ali trgovca nepremičnin. Tedaj se poravnajo vse zadeve glede davkov, se pokažejo dokumenti, ki dokazujejo lastninsko pravico prodajalca, hipotekarne listine itd. in stvar je končana. Nekaj kar si mora kupec zapomniti je to, da zakon zahteva, da "deed" in "mortgages" morajo biti registrirani v uradu, ki se zove Office of the Recorder of Deeds ali enako. To treba storiti takoj. Slično je to starokr.ajskemu načinu vpisanje v zemljiške knjige. Ako kdo ne da registrirati teh dokumentov, se lahko pripeti, da se vrine vmes kaka n6va težkoča, ki ogroža lastninsko pravico. Postopanje registracije obstoja v tem, da se dokument izroči klerku in plača predpisana vpisna pristojbina. V nekaterih državah so posebni predpisi v tem pogledu. Problemi prodajalca niso tako komplicirani. Čim najde voljnega kupca, vse, kar mu je storiti, je to, da poskrbi za to, da more dokazati svoje čisto lastninsko pravico. Par besed glede provizij (commissions). Ako se prodaja ali nakup nepremičnine prepusti agentu, je navada, da se mu Veliko priseljevanje iz vzhoda začelo je 1. 1840 in 1. 1849 velik del naseljencev, ki so se spravili iz-srednjega zapada na pot preko puščav divjega zapada, da se naselijo v Ore-gonu, je krenil mesto tega v Californijo, ko se je razširila senzacijonalna vest o odkritju zlata v Californiji. Na to je sledil zgodovinski naval na zlato (gold rush). Ti romantični dnevi so znani v pesni in povesti pod imenom "The days of 49" (Dnevi leta 1849) in ti prvi srečelovci, ki so v velikem številu in ob ogromnih težavah in nevarnostih pridrveli v Californijo, so znani pod imenom "The Fortyniners." Amerika ni prej ni potem doživela takih dni do enako senzacionalnega navala na zlato v Alaski 1. 1898. Prva dejanska najdba zlata se je baje dogodila v o-kraju Los Angeles 1. 1842. Dan kinčanja grobov. 30. maj je proglašen v Združenih državah za dan kinčanja grobov. Na ta dan se Ame-rikanci spominjajo svojih ranj-kih, gredo in okrasijo grobove ranjkih. Amerikanci imenujejo ta dan "Decoration Day" (po naše: Dan kinčanja grobov), imenujejo ga pa tudi "Memorial Day" (po naše: Spominski dan). Letos pade 30. maj na nedeljo. Kot katoličane bo nas gotovo zanimala sledeča povestica o nekem ubogem dekletcu katoliškega prepričanja. Bila je stara komaj 12 let, ko ji jc oče umrl. Ko so obhajali prihodnji "Spominski dan," je tudi to malo dekletce se zmislilo na očeta in je šlo na pokopališče, j ^ Poklekne in moli na grobu. Po- j !(|. tem pogleda okrog in vidi, nekateri bogatejši zasajajo Kadar pade kak splošno vsakovrstne cvetlice na grobove svojih ranjkih. Kar stopi k K obvezni praznik na nedeljo, se istega v Ameriki vedno prestavi na naslednji dan po nedelji. Zato bomo v Ameriki tudi letos praznovali "Dan kinčanja grobov" 31. maja, kar bo prihodnji pondeljek. Lepo je, da se ljudje spomnijo svojih ranjkih, da jim poka- žejo pred svetpm, da jih niso Nekoliko let kasneje je Si-j še pozabili, ampak da spomin loat razobesil ameriško zasta- ina nje živi, ker so jim bili dra-vo pri Monterey in Montgome-jgi in ljubi v življenju. ry je izkrcal nekoliko moštva j Ljudje. kaj radi pozabijo pri Portsmouth m izvršil isto \ ranjke. posvetno vrvenje ceremonijo. In tako mehikan- i obstankom jih žene naprej, ska-vas San Francisco s svoji-! Q za ta svetj to jim je p mi 800 prebivalci je prešla v > d ge brigajo le> kadar ameriške roke. Od tedaj raz-1 je ^ ka dasi s0 stalen, m 1. 1860 je bila vzpo-} ani kot največji materiali-stavljena prva brzojavna zve-L. na zemlji; določm tudi goto_ Z*Z *eW YorkT , , ve dni v letu in jih posvetili kot Količina prometa preko kop- lošne narodnc praznike v nega iz Vzhoda se je bila do lZdruženih državah. očetje A- >J< »t k »H ni • d Uač tedaj ogromno povečala. Petsto j tovornih voz je dostikrat v enem samem dnevu šlo mimo merike in potem drugi nositelji velikih idej prvih, so ustanovili posebne narodne praznike v plača neka provizija. Koliko ta znaša, je različno, nekje zna-J Fort Kearny v Nebraski. Konj- T, ko imam0 v jesenj zad ša od 2% do 5% kupnine. Za vse take podrobnosti, kakor tudi za obnos odvetniških stroškov, pristojbin zavarovalnih družb, vknjižbo itd. treba natančno informirati se vnaprej. Mogoče je, da se ti stx'OŠki skupaj jako visoki, in človek more priti v zadrego v zadnjem trenotku. Pred vsem zagotovite si najboljši nasvet, ki ga morete do- neprestano na poti in potovali biti. Slabi nasvet stane dostikrat mnogo denarja in sitnosti. -o- v novembru "Za-; imamo "Dan ne-iraamo "Delavski SAN FRANCISCO. torej le 27 skozi ožine Golden Gate. Od Bilo je 1.1519 let po Kolumbovem odkritju tedaj datira ime San Francis-Amerike — ko je Cortez osvo- co, katero ime je prej označe-jil in zasedel Mehiko in ga i- valo malo luko, ki se danes na-menoval Novo Španjsko. Kma- živa Drake's Bay. lu potem je sledilo naseljevanje Naselbina (presidio) San Californije potom Mehike; dol- Francisco je bila ustanovljena nja in zgornja California sta 1. 1776 po Juan Batista de An-tedaj skupaj tvorili eno provin- za in istočasno je bila tam zgra- ba na imetku se je računala na ska pošta (Pony Express) je čeMek bi a ustanovljena ki je pnna-h^ dan> sala pošto v Californijo v de- . . ,.,, ,. , , ' . , , odvisnosti : seti dneh. Osemdeset drznih ..,,. „ , „„ n „ „„ . , v . _„„ •• v • u-i i praznik" m se druge. Dne 30. jahacev m 500 ponijev je bilo 1 . , i„+ J i maja pa slavimo vsako leto OCA ... , , ... ,"Dan kinčanja grobov" ali so po 250 milj vsak dan. Posti- j . , . , „ , . \ „ , __ . ^"Spominski dan, ko se spomi- no s; a a SiS ws\ vsa U-n lin- .... . na je znašala $5 za vsako un čo težine. Železniška zveza z vzhodom je bila postopoma izgrajena. Ustanovile so se knjižnice in šole in 1. 1880 univerza države California. Veliki požar in potres 1. 1906 — gorelo je štiri dni po potresu — je razdejal površino kakih pet kvadratnih milj. O-koli 450 ljudi je poginilo. Zgu- nja ves ameriški narod svojih mrtvih, ki spe spanje pravičnih na pokopališčih. cijo Mehika. Toda tristo let je jena misija Dolores. Ta je naj-rninulo, predno se je prva ladi- starejša zgradba v San Fran-ja Zdr. Držev zasidrala v ciscu. Tupatam so to misijo i-luki San Diego in prvo naselje-' menovali Mission San Francis-vanje čez kopno iz Združenih co de Assisi. In iz tega je ime Držav je začelo še le 1. 1810. j prešlo na naselbino. Samostan, V svojem poročilu španjske- ki danes stoji na Dolores Street mu kralju v 1. 1524 je Cortez' sredi modernih stavb, predstav-opisal Californijo kot otok in Ija malone zadnji sled starin-še dolgo let kasneje so ljudje skega San Francisco, mislili tako. L. 1539 je Ulloa' Za žaaa> ko se je na vzhodu obplul obal in še le od tedaj vodna borba za neodvisnost, je datira ime California. Hernan- bila pacjfiena obal neizmerna do de Alacron se je izkrcal t puščava. Kapitan Cook ni bil 1540 na obal sedanje države še odkril Havajskih otokov. California in to je bil prvi Ev- Nikjer ni bilo večje naselbine nekakih 400 miljonov dolarjev. Nihče v San Franciscu noče priznati, da je potres to pre-vzročil, in, kadar jih kdo spo- • Mi katoličani imamo po naši Materi, katoliški cerkvi določen dan v letu, t. j. 2. novembra, ko praznujemo "Vseh ver- njej sosedova hčerka, ki je ravnpkar prinesla velik šop i'0z na grob svoje sestrice in J° vpraša: "No, kaj si pa ti prinesla svojemu očetu?" Deklica malo zarudi, spomnila se je, da je hčerka uboge vdove, a °.1U_* nači se in na glas pove: "NlC druzega, kakor deset očenašev ^ in deset češčenamarij sem znio-lila za njega. Za cvetlice nimam denarja, če bi ga pa ime" la, bi pa rajši dala ^a , v. mase kot za cvetlice." Vsi navzoči so se ozrli na malo deklico, ki je kot hčerk3 katoliških staršev tako junaško izpovedala prepričanje svoje* ga srca. Povedale so to nekatere žene potem katoliške"111 župniku v dotični koloniji inta jim je odgovoril, da je deklica najbrž več dala svoje-mu očetu, kot vsi drugi, ki s° prinesli le gole cvetlice na =r° bove svojih ranjkih. Ta povl?st' niča je bila objavljena poten1-nekem angleškem katoliške"1 listu. re. sns] fidi k Jdi ieda 11 :us Po in Pot, ena »zdi llos 'ne 'So 1 Pre Res je, lepe so cvetlico. toda te kmalu ovenejo. V par olie' pa je vsega konec. Bolj ^ cvetlic potrebujejo naši naše molitve. To so cvet'lcC' katerih se duše naših raMf. SO vesele, te jim pomagajo, lepši venci za naše ranjk6 ^ sv. maše, naročene za njih ^ men in pa naše molitve. ^J položene pred cvetlice, tron za naše ranjke. -j, Le okinčajte grobove «^ ^J1 dragih. Lepo je, da se jp *l jj nih duš dan.". To je samo za s cvetlicami spomnite. <} !i0. "v. \t »s JO. N ti Se '(i] nas katoličane. "Dan. kinčanja grobov," t. j. 30. maja, pa je določen za vse, splošen praznik, ko se celokupen narod vseh prepričanj spominja svojih ranjkih. vsem tem ne pozabite tud1 ^ liti za svoje ranjke, ki a10' zelo potrebujejo vaše m0' ^ Moliti za svoje ranjke, sc P1 .jj, > w najlepše ranjkih! spominjati se Noy % V i»] % h minj.a na to katastrofo, nava-i. , . , . .... ..ooftd" . . , i(rn, ,' „ m slavni angleški pisatelj Kip- se smatra aa igrahsce "t** j jajo vedno "The Fire. Kali-',. ■ , , , . , , • , . ,. . , ,,f vsy, i .. . . . ,. . hng je rekel, da ima le eno hi-, hemisiere. Julian Street» « ------------- ------------MB }l0$B ropejec, ki je neposredno prišel v ta del sveta. Jezuitje (med njimi tudi Hrv.at Baron Iiataj) prišli so v Spodnjo Californijo 1. 1697, in deset let kasneje je bila osnovana San Diego misija, ena izmed mnogoštevilnih misij, ki še danes tvorijo značilno obiležje Californije in sploh vsega španjske-ga jugozapada. . L. 1775 je Don Juan Manuel priplul v z.aliv San Francisco ob vsej obali južno od Alaske. Lewis in Clark nista bila še začela svojo ekspedicijo, ki je šla raziskovat divji zapad onstran reke Mississippi. Ni bilo še Oregona, ni Washington a in Britanske Kolumbije. V kolikor se je tikalo belokožcev, tudi Japonska ni za nje še obstojala. Ves promet ob pacifični obali je obstojal iz ene galije, ki je po enkrat na leto plula od Acapulo do Manile. fornijci so veliki optimisti m konstruktivni in so se takoj lo-. , , ,, . , . „ ' 1 vzeti od njega slovo. Slovita till izgradnie novega San Fran-' 4 ,T .. . , i zaprta luka se smatra za eno cisco. V samih treh letih je bilo . , ., , , . „„ nnA ... ;3zmed najboljših. Fremont je zgrajenih približno 20,000 ve-; činoma ognjevzdržnih poslopij večje kot poprej. Razvpita pre-mestja Chinatown in Barbarv! Coast sta izginila. bo in t.a jc, da jc "tako težko, lepi knjigi "Abroad at -^a pravi: "Imamo tam dva ^ časa: spomlad, ki začne v vembru in traja do api'1 ^^ jesen, ki začne v aprilu i'1 " ^ ostalih šest mesecev. ){y poletja sploh ni." In ziU'e.®"dni S il krstil luko 1. 1846 in sedaj je za tam sploh ni, niti P^^M vročine. Vreme je vedno ^ kakor ga pričakujejo. ^ ml.adni deževni sezoni P'J^je-jejo dež in so nanj P1''!".',,,, ii1 . . , , v . ... znana po vsem svetu pod ime-in mesto 3e postalo se lepše in, nom ); moderno kitajsko vito in brez nekdanje tosti, tajiiuitvenosti in nem- nosti. Vendarle vsak tu.ll ^ leži na skali, od koder (Dalje na 4. stra"^ Rev. John Miklavčič: SPOMINI . Imajo nekateri otroci to grdo navado, da v šoli zarezavajo klop in tudi svoje ime zarežejo. Profesorji v spodnji gimnaziji so ostro na to pazili, da bi vsaj mi več ne delali škode. Poduk se je vedno pričel z molitvijo. Pridi sv. Duh in nato oeenaš in češčenamarija. Torej zjutr.aj je pouk trajal 4. ure. Vsako uro smo imeli drug predmet. Veronauk je bil zmiraj prvo uro. Poduk v latinščini, slovenščini in nemščini je bil navadno dopoldne. V tretji šoli smo se tudi pričeli učiti gr-sčint. Naj vam nekoliko povem o tem jeziku. Za latinski jezik znate, ker vsi naši duhovniki maso bero ali poj o v tem jeziku. V Ameriki je pa latinščina še bolj znana, ker v vseh priročnih masnih knjižicah so nedeljske večernice v latinskem jeziku in povečina tudi ena maša. A grški jezik je pa vam neznan. Ta jezik je starejši kot latinski. Črke so vse drugačne kot črke drugih jezikov. Je zelo blagoglasen in po trditvi učenjakov najlepši jezik. V starem veku so govorili ta jezik po vsem tedaj znanem svetu. Tudi apostoli so na binkoštni praznik prejeli med drugimi darovi dar govoriti grško. Najlepše staroveške zgodovinske dogodbe in pravljice so vpesnjene v tem jeziku pa tako lepo, da kdor to bere, meni, da se z njim in pred njim ves vrši. Lahko trdim, da je bil grški jezik svetovni jezik. Ta lepi jezik je tudi i katoliška cerkev prevzela poleg latinskega v svoje bogoslužje. V grščini o-pravlja obrede grško-katoliška cerkev. Grščina ni ravno lahka in ves sestav je zelo kompliciran in marsikateremu dijaku je delal preglavico. Meni hvala Bogu ne. Prvi moj učitelj v tem jeziku je bil razred- nik Jenko, a drugo poletje smo dobili za grščino profesorja Svaršnik.a. Ta gospod nas je dobro naučil 0110 tvarino, ki je predpisana za III. razred. V vseh 4 jezikih smo pa poleg ustnega znanja morali pokazati učenost tudi v pisanju. Zato smo imeli domače in šolske naloge. Domače nalogo smo izdelovali eno na teden, šolske pa parkrat v mescu. Alojzniki smo domače naloge dobro naredili, ker so boljši pomagali nam revnejšem. V tem oziru je bil drugim zelo v pomoč dijak Juvan, ki je bil silno talentiran in je imel skozi celo gimnazijo v vseh predmetih prav 'dobro. 2a-libog, rta je ta fant že umrl. Po dovršeni osmi šoli je stopil v semenišče, a škof ga je kmalu poslal v Rim, da se popolno izobrazi in čast dvojnega doktorata doseže. Ni bil dolgo v Rimu,, ker .je zbolel, dobil je-tiko in neke počitnice smo ga bogoslovci spremim k večnemu počitku. Šolske naloge so bile pa včasih precej težke. Odmerjena nam je bila za vsako nje je z neko neutešljivo nalogo le ena lina. Kdor ni bil* dobro podkovan, jc mencal in mencal in ni nič spravil skupaj. Od drugih prepisovati pa tudi ni kazalo, ker je profesor imel na vse strani oči. Zaveselili smo se, ko je nam ta ali oni profesor nazaj prinesel "zvezke." Ko smo pričakovali, da je že čas, da dobimo naloge nazaj, je vedno par dijakov stalo zunaj pri vratih in čakalo profesorja, ko so ga ugledali in videli, da nese zvezke ,so prihiteli v šolo in rekli: "Zvezki, zvezki!" Profesor je zvezke dal dvema dijakoma, da sta jih razdelila. Noben ni zvezka naravnost odprl. Polagoma jya je odp»l in z tintnikom je pokril nalogo in red, ki je bil sjiodaj označen. Šel je od vrste do vrste in štel glavne napake, ako je bila samo ena, je že približno vedel kakšen red bo. Ce jih bilo na pet, šest glavnih napak, ni pričakoval nič dobrega. Vsak je počasi odkrival nalogo in nazad- III III- vzel proč tintnik in videl red. D'J'1 .(1 Kr povpraševali, kaj si ti pisal. Nato . ' ^o-boljši učenec šel k tabli in smo na'^ f regimli. Glavne napake je moral praviti in ob robu prav napisati-smo dobili šolske naloge nazaj, sl11" di veseli zato, ker takrat ni i'IlC' 15 dosti časa nas izpraševati. ,C(J?' Sedaj sem pa vam prav vse JiJ lil. šoli. Okoli 15. julija smo koo1* sem dobil spričevalo z odliko. 1 ^Jir razredniku se je eden v imenu vsC lil za trud, ki ga je imel z nann- „ A, . ..„ tlld' i V Alojzi,jevlSču smo se pa r)b slovili od gospodov in ti,sto poP°( ygj S1 Id«« .V že ni bilo nobenega dijaka v hiš'- ^ijf' šli na počitnice. Nekateri dom»v- jiii'^ sorodnikom, mnogo Alojznikov jjj pa strice počitnice, ti Loki. ^duhovnike, h tnterimjjf Jaz sem jo kar peš N >0 IV »j' 'isti > ljetl.( s >d ii K t v: c* b lil "u, Ju tu h 4 AMERIKA WSK1 SLOVENEC P ovo a o ito- je oče Iniji to na šče. Po-ko iajo »boji k Ženski svet. bti r Far i jo ine-lica ,da 0 ju-•Nič išev ;mo-! nI ime-iaše 1 na >rk» iško oje-at* emu n ta DOM IN DUŠA. Kolikor bolj močna osebnost človek, tembolj vpliva na ioio okolico. Ker imamo vsak fta| posebnega, se bo prene-to seveda tudi na ono, kar obdaja. Najmočnejše izža-i je Iailje našega ženskega bistva rož ženske duše se prenese l'lom. Vsaka hiša odseva fceaj odinje, žene in ma-^ Moški je glava hiše, žen-4 Je njeno srce. Koliko je !Jsk, ki niti ne slutijo, kaj na-dom prijeten. Mislijo, da lePota in udobnost doma od-ia edino le od denarja, od ^nosti oprave. Bolj ko pa |etlajo, bolj bodo videle, da ni , 'ako. Res je, da oprava in l11s založnika veliko naredi-" bolj ko se javljata, večje ^manjkanje osebnega oku-11 samostojnega ideala za pri gospodinji sami; — duša je revna, če se ne samostojno uveljaviti. loPimo v hišo s skromno o-v°> kjer vlada duša ženske, wavi nas mičnost in samo-°st, snažnost in red, nego-e cvetlice; knjige vidimo, 80tudi uporabljene, ne samo pedalih stoječe, blazine, ki ■oje-:i so »x o-/est-:itiv kem tod« kot njk' lice, jkif fjfij' e s" o 5" Dp pri nio- itve; ,r»vl •oP ic dala oseben znak skrbna K k * gospodinje, lepe podobe, ne drage, skladnost l ' fleko življenje, ki ga*ne etno tehtati, ki ga pa ven-Vsi sicer mrtvi predmeti di-To ad»{ svoi; )i/ let»3 , i'0' M ni1'3'. bd» u/i. M \C lil sadje Bdi K h h 4i dan nekoliko lahkega sadnega soka ali paradajzovskega soka. Zlasti je to potrebno za deteta, ki se prehranjajo s kravjim mlekom ali z drugimi mlečnimi pripravami, da se tako obvarujejo pred boleznijo, ki ji pravijo kurdej (scurvy). Lahka oblika kurdeja se dostikrat komaj opazi, ali kasneje je o-čividno v tem, da rast otroka splošno zaostaja. Vedno se je treba izogibati sadju, ki ni popolnoma zrelo. Povrh tega treba, ko se otrokom daje sadje, odstraniti vse, kar je gnjilo, in dobro oprati sadje. Banane so v Ameriki običajno in jako ceno sadje, ki ima visoko hranilno vrednost. Pro-vzročuje neprebavnost le tedaj, kadar ga ljudje jedo pre-zeleno, prehitro in preveč. Ko so banane popolnoma zrele (kadar so lupine otemnele in je sad mehak ali še vedno soliden, ne gnjil), so jako prebavljive. Zrele banane navadno stanejo manj, ker trgovec zna, da ne bodo trajale dolgo. Banane se lahko tudi kuhajo na razne načine in tvorijo jako o-kusno jed. Pečene nezrele banane lahko nadomeščajo drugo zelenjavo pri obedu. Jabolka so za bananami naj-obilnejše sadje na trgu. Dobra in zdrava so, bodisi surova ali skuhana, in kakorkoli pripravljena, nudijo okusno jed. Ko žvečimo vlaknate jedi, kot je sadje, baje pritiskamo na zobe s težo 100 do 150 funtov. To zagotavlja dober tok krvi in brezdvomno razvija zobe in čeljusti pri otrocih. Surovo sadje tudi pusti zobe bolj proste od prilepljivih snovi kot mehke jedi, radi česar je priporočljivo končati obed s surovim sadjem. Ne lc da učinkuje kot čistilo za zobe, marveč tudi pomaga ohraniti jih, ker sadje vzpodbuja izločevanje jako alkalične sline, ki pokriva zobe in deluje proti vničeval-nemu vplivu drobcev jedi, ki bi drugače obtičali v zobeh. Suho grozdje je priporočljivo. Ker dostikrat ni dobro skuhano, ni istotako popularno kot zakaj bi morali je- bi moralo biti. Predno zakuhaš ak dan, so razni. — suho sadje, zmoči sadje v sve-Sa<*je vsebuje nekatere ži hladni vodi za kakih 12 ur, Znotraj ga še nadrgni s stolče- jmnogo maščobe in beljakovine, no kumno in z zdrobljenim 'Razun tega se iz semena lahko majeronom. Potem ga pa pusti iztisne okusno olje, ki se ga po-v soli eno do dve uri. Nato mu 'rablja na razne načine. Zeleno deni v vamp olupljenega in o- jlistje solnčnic daje dobro krmo pranega drobnega krompirja goveji živini, sočna njihova ali jabolk. Ko je poln, ga zašij | stebla pa so tečna hrana praši-in deni v dolgo ponev, ali pa čem. ga natakni na raženj, samo no- J Linolej obnoviš takole: Zme-žice mu moraš prej prišpiliti, šaj v pasto 1 kvort bencina, 15 kakor bi ležal. Potem pa peci 'gramov rumenega voska, 8 gr. 2 in pol do 3 ure. Od začetka špirita, 5 gramov amonjaka in ga polivaj z juho, potem ga pa jo gramov lugaste soli. S to pomaži s vežo slanino, presnim 'zmesjo namaži odrgnjeni lino-maslom, da se še malo popeče. |lej; ko se posuši, ga zgladi, da Počenemu potegni niti, zreži ga in zloži, da je kakor cel, potem ga deni v dolgo skledo (krožnik) ; krompir ali jabolka, ki si jih vzela iz njega, naloži okrog njega, okrasi ga še z limono, narezano na zrezke, in zelenim peteršiljem, v rilček pa mu daj drobno limonico. Kako se peče golobe. — Po-soli lepo osnažene golobe in položi na vsakega se bo svetil, ko porabiš žilo. To pasto tudi lahkot parketno ma- ZDRAVSTVO. je duša gospodinje; k*M>i za ohranitev rodbin-Pietete, za stremljenje po ^sti, reda in miru, za vse i^o in prijetno življenje družine. v sedanjih tako dra-koliko gospodinja če zna sama kaj nail ' Gospodinja je pravi bla-J božji, ako se zaveda h dolžnosti kot gospodinja ( nekaj. Gospodinje, ki % lere' skrbite, da izučite Hja ere kolikor mogoče ši-i^' Kako ji bo prav prišlo, 'k< postala sama gospodi-' ^v'Hležna vam bo enkrat. beljna in tanko rezino prekaje-ne slanine, poveži z nitjo ter deni v kožico. Prideni še košček korenja, čebule, peteršilja in žlico vroče masti. Potem jih peci počasi pol do tri četrt ure. Ko so pečeni, prereži vsakega čez pol in jih oblij s sokom. Nadeti golob je. — Osnaži in podrgni s soljo 3 ali 4 mlade golobe. Potem vmešaj eno žlico presnega masla in jajce. K temu prideni drobno sesekana golobja jetrca, malo majerona, ocvrto čebulo, prav malo peteršilja, popra in oreščka (od vsake dišave prav malo) ter še 2 žlici mleka in pest drobtin. S tem nadeni golobe kakor piščance ter jih peci kakor prej. Ali pa pretakni nasoljene golobe s slanino, jih potem nadeni z žemeljnim nadevom kakor piščance ter jih ;-:peci. DOJENČEK V ČETRTEM MESECU STAROSTI. Dojenček je v tej dobi dosegel starost, ko prične dobivati prve pojme o svetu in se začne listič žaj- takorekoč zavedati samega se- JE ZDRAVA JED. Maničnih kislin, ki več ali najboljše od večera do jutra delovanje Kuhaj jako počasi, tako da nikdar ne zavre. Treba zadosti ,st. Spodbujajo Jih v^ekaterc vrste sadja, smokve in češplje, vode, da jih pokriva. Ni treba ist ^tilen vpliv na telo. Sa- | dodati sladkorja med kuhajo ZaUga telo s precejšno njem. Suho sadje, pravilno pri-SLn,° nePrebavnih snovi, ki ..i c,1,11 Lsi1I d* re ik°v!' ,<4 c f ki * iii"1; iA 4 'J si!1* 1«> ll' s Plujejo vodo v črevih in „ Uspevajo k njihovemu 11 Ttw' °sebi, ^Zko! Sadje vedno osve-vzpodbuja dostikrat ki ga nima. Radi sme smatrati sadje pravljeno, daje raznovrstne in okusne kombinacije jedi. -o- KUHINJA. Prašiček z jabolki ali krompirjem. — Lepo osnaženega sJg, marveč kot jako prašička (najboljši je v staro- 'st' treh do štirih tednov) nasoli ckoni treba dajati vsak prav dobro zunaj in znotraj. Joseph Kukman 1837 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. 1(, ' 4nJani, da sem odprl v svoji lastni hiši na gornjem S'°Vu Prvovrstno vrejeno .TRGOVINO z musoin, grocerijo, zelenjavo in sadjem. Juj,.. — Sam hodim na farme kjer kupujem sveža 'k',,;1' liokoši ill meso. To Vam jamči, da boste dobili pri sanio sveže prvovrstno blago. POZOR — DANES — OTVORITVENI DAN Pooebna cena — jajca sveža s farme samo 30 centov ducat PRAKTIČNI NASVETI. Da ostane emajlirana posoda dolgo lepa, postopaj z njo takole: Novo posodo nalij do vrha z mrzlo vodo in postavi posodo na vroč štedilnik. Voda naj vre v njej najmanje pol ure, nakar posodo dobro umij in oplakni. Potem nalij v posodo zopet mrzle vode in jo pusti stati nekaj časa. V vroče lonce ne vlivaj mrzle vode in v mrzle ne kropa, ker to pokvari glazu-ro. Tudi ne praskaj z nožem ali vilicami iz posod jedil, ki so se prijele na dnu, mar^č stresi v tako posodo malo sode in pri-lij nekoliko gorke vode, da se vse počasi odmoči. Tudi se mora posoda vselej le polagoma segreti; zato je ne postavljaj takoj na hud ogenj. Saje odstraniš z loncev z volneno pleteno krpo — rokavico brez prstov — ki jo dobro namili in pomoči v pepel od drv. Stare lonce, ki so postaii znotraj rumeni, napolni z vodo, kateri si pridala malo klorovega apna (na liter vode žlico apna) ter jih dobro izkuhaj. Potem jih še dobro pomij, da izgube ves duh, pa bodo zopet čedni. Sadite solnčne rože! Do vojne je bilo malo znano, da je seme solnčne rože imenitna krma za perutnino. Kokoši, hranjene s tem zrnjem, nesejo pozimi mnogo več jajec kot druge. — Stolčeno seme je tudi izvrstna hrana za živino, ker vsebuje be. Spoznavati prične tuje o-braze in dobivati prve dojme c novih prizorih in obračati prične glavo proti strani, odkoder zasliši kak glas. To je važna doba v otroškem življenju, ko prične dojenček prehajati iz nezavednega stanja polagoma do zavesti, . in mati mora ob tem času določno vedeti, ne samo česa ne sme storiti, ampak tudi, kaj mora storiti, da si otroka ohrani pri dobrem zdravju. Veliko lažje je namreč varovati otroka, dokler je zdrav, nego ga zdraviti, kadar je bolan. Dokler se dojenček nahaja v tej rastoči dobi, si zapomni sledeče reči: Redno vsak teden tehtaj o-troka; ako pridobiva na svoji teži, se ne boj zanj. Ako pa o-paziš, da izgublja težo, je nemiren, se brani jedi, bljuje, trpi na zaprtju ali pa driski, potem ne odlašaj, ampak vprašaj za svet zdravnika. Njegova posteljica naj bo ravna, in ne podlagaj mu nika-ke blazine pod glavo. Otroška glava je namreč iste velikosti, kot so prsa, in torej ne potrebuje blazine. . Odeja naj ne bo pretežka, niti mu je ne ovijaj pretesno okrog telesa, zlasti mu ne delaj pritiska na prsi ali na noge. Posteljica naj bo dosti dolga, da se otrok lahko udobno iztegne v njej. Obleka naj bo ohlapna, brez vsakih trdnih pasov ali prevez, da ne ovira gibanja in rasti. ^ Spi naj večinoma na hrbtu; s tem se namreč olajša dihanje, ker se rebra lahko neovirano razširjajo. Od časa do časa ga obrni na stran, da se odpočije. Ko otroka držiš v rokah, ne krivi njegovega telesa, ampak naj ostane vodoravno. Daj mu tudi priliko, da se iztegne. Ne postavljaj ga pokoncu, dokler niso njegove mišice dovolj močne, da ga drže brez pomoči. Ako otrokova ušesa štrle v stran bolj, kot bi smela, to lahko popraviš s tem, da mu jih z obvezo pritiskaš nazaj; ako uporabljaš to sredstvo v dovolj zgodnji dobi, zadobe uhlji normalni položaj. Mati je pač najzadnja oseba na svetu, ki bi želela škodovati svojemu otroku, a vendar samo vsled svoje nevednosti dostikrat proti njemu zagreši. Ako opaziš, da je otrok bolan, zlasti še na kaki nalezljivi bolezni, ne čakaj do jutri, pokliči zdravnika takoj. ——o- ampak božje zdravilo, človek pade hi-! tro v še hujše pregrehe. Zato j pa sveto obhajilo nas odganja od hudega in nas utrjuje v do-1 brem." Ti zlati opomini naj zdramijo one, ki slučajno so zadremali v verskem življenju in naj zbude vse članstvo, da bi med seboj tekmovali po vzorcu svete Družine za bolj velik časni in večni blagor slavne DRUŽBE SVETE DRUŽINE. Z bratskim pozdravom in z odličnim spoštovanjem ostajam udani Vam Rev. Joseph Škur, duhovni vodja D. S. D. Op. uredništva: Ta članek smo prejeli po "Special Delivery" šele v četrtek opoldne, ko je bila petkova številka že v tisku. Najboljše kar moremo je, da smo ga objavili v tej številki. KAKŠNI ZAPRAVLJIVCI SMO: Zadnja statistična uradna poročila govore, da ameriški zdravilski račun skupno znaša 354 milijonov dolarjev, dve tretjini tega — $230,000,000— se potroši za zdravljenje pre-prečljivib bolezni. To se pravi, da bi mi lahko prihranili eno četrtino bilijona dolarjev na preprečljivih boleznih. Ako je naš želodec v pravem redu, život odžene nalezljive in deluje s protisilo nad destruktivnostno MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. TRI HIŠE NOVE, enonadstropne z lokalom za trgovino, 50x60, Areola water ht.; trgovine rentane, 1. vknjižba $15,000 za 5 let. 8409-8411 Stony Island Ave., naselbina v razvojv. — Neslo bo 12 odst. od investiranega; C. E. Ullrich, 8000 Stoney Island Ave. Ph. So. Shore 9238. 599-s do s BUNGALOW 6 sob .garaža • za 2 ka-ri. 5328 Berenice Ave. 601-s do s SEVERNO-VZHODNI vogal Maple-wood, $40,000. Martin, 7940 So. Paulina St. 591-s do s Internationalna od ministr. za trg. in obrt konces. Krojna Akademija Ljubljana išče v svrho ustanovitve filiale v A-meriki družabnika ki je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in poseduje mali kapital, ter zna slovensko in amerikansko. Krojna A-kademija nudi družabniku vse ugodnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. ČLANOM IN ČLANICAM DRUŽBE SVETE DRUŽINE: Cenjeni bratje in spoštovane sosestre! V nedeljo dne 30. maja se zaključi takozvani velikonočni čas. Sv. Mati katoliška cerkev vabi vse vernike m j se vdele-žo vsaj enkrat na leto sv. spovedi in naj prejmejo vsaj enkrat na leto sv. obhajilo in to v določenim času, ki v tej deželi se prične s prvo nedeljo v postu in se zaključi na dan Presvete Trojice. V ustavi Družbe sv. Družine je izrazito označen namen družbe "vse za vero, dom in narod." Toda, da se ohnani med svojimi člani in ^ članicami sveta katoliška vera in tako pospeševa njih večna sreča, je neobhodno potrebno, da mi vsi se pokorimo postavam Cerkve Kristusove . Bratska ljubezen, s katero se je razvila in zaključila zad-nj.n konvencija mi je poroštvo, da člani in članice slavne Družbe sv. Družine so v resnici zvesti svojemu poklicu. V zlati knjigi "Hoja za Krist. — knjiga IV., pog 111," berem: "Potrebno je meni, ki (glavobola in splošne oslabeio-se tolikrat trudim in grešim, ki sti, ampak Trinerjevo grenko tako hitro ratam zaspan in ši- vino me je postavilo zopet na bak, da se ves prenovim, oči- moje noge, jaz se sedaj poču-stim in goreč postanem s po- tim kot nov človek." Mr. J. Ka-gostno molitvijo in spovedjo in ras piše iz Ozone Parka, N.Y., pa s prejemanjem svetega ob-'5. maja 1926. Ako vam vaš le- delovanje bacilov. Trinerjevo grenko vino vam spravi vaš želodec v pravo stanje, očisti prebavni del telesa in vam ojaČa ves životni sistem. "Jaz sem trpel vsled želodčnih neredov, pomanjkanja zlasti do jedi, ODITI MORAM V KALIFORNIJO, prodam kelastone bungalow in pohištvo vse novo ,furnace lit., cesta tlakovana, bi«u "L.'' $7650, takoj $1275 .ostalo $50 mesečno in obresti. 1236 So. 20th Ave., Maywood, 111. ____618-č,p,s HIŠA 12 STANOVANJ .South Shore, 1 leto stara. 1643. E. 72nd St., 2. nad-str. Phone Midway 3527. 617-č do č ODDA V NAJEM hišo 8 sob, pogodba veljavna do 5. 1. 27, pohištvo proda. 4 sobe plačajo rent. Po 4. uri P.M. 719 Belden Ave. 610-č.p.t $500 TAKOJ, OSTALO KAKOR RENT. Honeymoon bungalow, 4 sobe, 7204-06 S. Rockwell St., tla hrast, les, hot w. lit., veliko podstrešje, 30 čev. lota, porč v steklu, odprto za pregled sobota, nedelja in Decoration Day. $7000. 5 sob na 7140 So. Maplewood Ave., na obroke $8000. 622-s,sr,č hajila Človeški občutki so naklonjeni k hudemu že od zgodnje mladosti, in če mu ne pomaga jkarnar ali trgovec z zdravili ne more poitreči, tedaj pišite na Joseph Triner Compa:rr, Chicago, 111.— (Adv.) i>str . ~ »)0 znižani ceni )11 prvovrstna. cene drugemu blagu nizke — SLUŽKINJO se sprejme k mali družini; perilo zunaj. Oglasite se: J. Rosenthal, 6837 Clyde Ave., Chicago, 111. — Phone: Dorchester 7325. p,s Mesec junij je posvečen češčenju presv. Srca Jezusovega. Posebna knjiga: "Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem," je kaj primerna za vse one, ki želijo meseca junija opravljati posebne pobožnosti. Knjiga vsebuje premišljevanje za vsaki dan meseca, kar dela to pobožnost posebno zanimivo. Stane samo 60 centov. Kipi presv. Srca Jezusovega se dobe v vseh velikostih. Navadno se rabi velikost 12 inčev, $1.50, in velikost 20 inčev, $3.50. Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. Objava in pojasni. Naznanjam cenjenim rojakom in mojim starim znancem, da prodajam hiše in lote po Cicero in Berwyn in zastopam obeeznano pošteno tvrdko A. W. KO-MAREK & CO., katera ima 7 "Subdivision" razdeljene lote, samo par blokov od prostora kjer bo Zoo — največji zve-rinjak na svetu. Lote prodajamo še po nizki ceni in ako hočete Vaš denar podvojiti in še več v kratkem času, oglasite se na mojem domu, 1941 So. Clinton Frank Jurjovec Aye > Berwyn, 111., ,ali pa pridite v naš novi pisarniški urad na 6626 W. 22nd Str., Berwyn, 111., ter vprašajte Za mene. Ako pridete, jaz Vas bom peljal na omenjeni prostor, če Vam bo ljubo boste kupili, drugače pa ne, to je Vaša prosta volja. Jaz Vam dam vsa pojasnila brezplačno, kako zaTnorete imeti Vaš denar varno naložen na visoke obresti. Namesto 3 ali 6 odstotkov, Vam lahko prinesejo Vaši prihranki od 100 do 200 odstotkov, kajti lote so v bližini Zoological, parka, kjer bodo prav v kratkem času veliko več vredne. Bolj varno naložen in z večjimi obresti ne bo Vaš denar nikjer. Ne odlašajte, ker čim dalje odlašate tem več boste plačali za te lote. Imejte zaupanje, da je to dobra investacija, kamor sem' tudi j,az naložil svoj denar, pa tudi več dr,ugih Slovencev je kupilo lote pri Komarek & Co. Subdivision. — Na svidenje! Uzemite Douglas Park "L" do konca in pojdite peš po 22. cesti vzhodno dva bloka do naše pisarne. Do mojega stanovanja pa 3 bloke zapadno po 21. cesti. Frank Jurjovec 1941 SO. CLINTON AVE. BERWLN, ILL. BUNGALOW 5 sob, moderno, nasproti parka na 91. cesti. $8000, takoj $1000, ostalo kakor rent. Chas. Horvath, 519 East 88th Pl. 623-s,sr,č BUNGALOW, 7 sob, .hot w. ht.. 33x 143, v gotovini ali obroke. 1917 So. Clinton Ave.. Berwyn, 111. 624-s,sr,č PRIDITE SI OGLEDATI 2-nadstr. hiše Rogers Park po 6 sob, cena nizka. Roger P. Minwegen, 1554 Devon Ave., Rogers Park 2000. 626-s,sr,č HIŠA S POHIŠTVOM, GARAŽA. Delaven Lake. $3500. E. A. Roes-ling, Janesville, Wis. 626-s,sr,č LES. dvonadstr. 2 in 6 sob, garaža za 2 kari. dohodki $1836. $5000 takoj. 1315 Otto St._636-s,sr,e HIŠA 6 sob, vel. klet, furnace, $6500, takoj $2000. 433 N. Avers Ave. — Phone Neveda 0032. ' 633-s do t BUNGALOW 5 sob, omara za led. jewel furnace, garaža, plin, elektrika, cesta tlakovana,, cena nizka. W. Tosch, 1330 Kenney Ave., DesPlaincs, 111. Ph. 2591.__635-s,sr,č ŠE DVE hiši za ceno $8500, takoj $750, mesečno $65.00 in obresti. Pet sob, parna toplota, jekl. konstr. 5651 S. Trumbull Ave. Ph. Hemlock 3818 ________631-s,sr,č NOVA HIŠA 4 nadstr., garaža za 6 kar, za zdravnika ali klube, lastnik na 212Q S. Millard Ave. 628-s do t FARME NA PRODAJ W1LDWOOD, Fox- Lake, 111, 50x150. 150 čevljev nad jezerom. Vpra'.ijte P. DeChene, 6549 Ellis Ave. Phone Hyde Park 4092.__612-Č do Č 20 AK. OPREMLPENO za kokošje-rejo blizu mesta. $5500. Na lahka odplačila. D. Morse, Knox, Ind, Route I._611 -č,p,s 92 AK. FARMA blizu elektr. postaje v Wheaton predmestju. A. Kearns, Wheaton, 111. Phone 1189-J. __608-č,p.s 320 AK. dobra zemlja, ob jezeru, No. Wisconsin, za letovišče, tudi zamenja za mestno hišo. J, P. Hale, Wi-thee, Wis. 150 AK. proda ali zamenja, farma, sadje, na M. 13, 12 milj severno od Grand Rapids, 200,000 čev. hrasta, pri družini 80 let, tekoča voda v hiši in hlevu. Chaffee Bros, Furniture Co, 110 S. Division Ave, Grand Rapids, Mich. 629-s,sr,t UGODNA PRILIKA. Telephone: Berwyn 2283 J. V NAJEM sobe za ženske, tri okna, parna toplota, elektrika. Za eno ali 2, s pohištvom. $6.00 in $4.00. 2344 Jackson Blvd. 621-s V NAJEM 7 sob s pohištvom, ceno. John Critton, 6345 Blackstone Ave, 3. nadstr. 632-s do t V NAJEM S POHIŠTVOM 8 sob, za naprej oddati, sobe svetle, parna toplota, elektrika, bus in "L," štiri spalne sobe. Rent $25.00 na teden. 2701 Jackson Blvd._620-s V NAJEM na vogalu Armitagc & Hoyne- Ave. $75.00. lokale za trgovino po $25.00 in $40.00. takoj za od-dati. Phone Neveda 3500.___ CANDY NOTION STORE, 4 sobe, rent in cena nizka. 6631 S. May St. 627-s,sr,i POHTŠTVO NA PRODAT. ROOMING HOUSE, 15 sob, 31etna pogodba, rent $150.00.—$2500 cena. Duffy. 929 Eastwood. 507-s do s POHIŠTVO za jed. sobo, hrastov les, 10 kosov. 5423 W. Van Buren St. 616-č.o m DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave, Chicago, III Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 AMERIKANSKI SLOVENEC IZD A J AVEC M Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V. SLEMENIK Ni ga silila z navadno jedjo, katero so ciganski o-troci željno pohlastali, sama mu je kuhala in pripravljala, kar je menila, da bode Milanu ugajalo. Mnogokrat je morala poprositi pri bratu načelniku za boljše, ugrabljenemu fantiču prikladneje stvari. Ni več mnogo marala Vida za družbo, ves čas je bila okoli Milana in deček se je res sčasoma popolno privadil v novo življenje in pozabil na Dvor in na vse. Le kakor v sanjah se je katerikrat spominjal prejšnjega življenja na slovenskem domu. Odkod pa je .ciganka Vida vzela toliko ljubezni do tujega fanta ? Zakaj je vsa izpreme-njena, odkar ima Milana? Morebiti še ni leto, kar je mlada ciganka Vida tudi nosila krasnega dečka v naročju. Takrat je bila Vida tudi tako vesela, kakor zdaj. Mlada, lepa načelnikova sestra — torej spoštovana pri vseh — je imela moža in lepega sina, prvorojenca. Vsi so si želeli, kar jih je štela družba ciganov, Vidino srečo in veselje. Pa tudi pri ciganih sreča ni stanovitna ; to vsakdo spozna. Bežala je družba nekoč pred sovražniki in Vidin mož, ki je nosil malega sina, je na strmem potu omahnil in se z Vidinem ljubljencem razbil v prepadu. Od tega je eno leto ali kaj. Vida bi bila prej ali pozneje umrla žalosti, ko bi ne bila dobila Milana, ki je bil njenemu sinu čudno podoben. Vida vsaj je trdila, da si ne moreta brata biti bolj enaka. Torej je vso materinsko ljubezen obrnila na dragega ji Milana. Bila je zopet vesela mlada Vida, bolj kot prej, in iz njenega obraza je izginila vsaka sled prestane bridkosti. Milan je imel s seboj dedov blagoslov! Iz početka v številni družbi ni nikomur prišlo na misel, da bi se spotikal nad Vidinim veseljem in obnašanjem do ujetega fantiča. Privoščil je vsakdo žalujoči načelnikovi sestri tolažbo, katero je našla v ugrabljencu. Pa sčasoma je postalo drugače. Stare ciganke so bile prve, ki so očitale Vidi, da ima preveč ljubezni do krščanskega dečka. Pri tem ni o-stalo. Podšuntale so tudi mlajše ciganke, češ, kako se Vida izogiba vseh iger in vsega družbenega življenja ;v greh so ji šteli, da ne po-peva več v krogu narodne ciganske pesmi ter se ne udeležuje več njih čudnih obredov. In kar je najgroznejse, videle so jo, da je Milana pred spanjem prekrižala. Ženski del družbe je bil kmalu ves nasproten mladi Vidi, ki ničesar ni opustila, da bi vsaj tovarišice in * * * vrtnice obdržala na svoji strani. Vidi nasprotno cigansko ženstvo enoglasno sklene grozen korak, ki se ima storiti v postavljenem času. A vendar se je našla med cigankami oseba, ki ni mogla skrivnosti za-molčati proti mladi Vidi. "Lepa mi Vida, vedno si vesela, kakor ptičice, ki skakljajo po gostih cedrinih vejah na Libanonu. Lepša si od dne do dne, kakor roža, ki se razvceta v pomladnih sapicah. Pa bojim se, Vida, lepa mi roža, da bo tvoje veselje kmalu minilo in minil cvet tvojega o-braza, kakor mine rože kras, ki jo vihar pokonča." Vida je izvedela vse. Mati, to je najstarejša ciganka, je,prevzela nalogo, da se priplazi po noči v Vidin šotor ter da spečemu Milanu strupa v usta, da deček umre in se Vida izpreobrne in zopet postane prava ciganka. Pride .namenjena noč. Ciganke so se pomenljivo pogledovale, preden so se podali k pokoju. Drugo jutro je pa po ciganskem ležišču krik, kakor ga znajo le cigani. Kaj se je zgodilo, da ciganke letajo v Vidin šotor? Kaj, da s strahom beže iz njega? Mlada Vida poje kakor navadno ter pripravlja okusnih jedil za svojega ljubljenca, za Milana, ki tako lep skaklja po šotoru ter se z rednico dobro igra. Strah prevzame vse ciganke. Kako je to? Zna li Vida čarati, bolj kakor "mati," ki je bila v tem na glasu ? "Mati," visi obešena v svojem šotoru, in po jeziku se ji cedi strup, ki je bil namenjen malemu Milanu. Hrabra Vida, v skrbeh za svojega rejenca, je storila, kar bi si nihče izmed ciganov ne bil upal storiti. Prišla je ono noč v šotor k "materi," starko zadavila ter ji pripravljeni strup potisnila v usta. Nihče se več ni upal enaki smrti se podati naproti ter zasledovati Vidinega ljubljenca. Vida je imela mir, ker je vedela Milana varnega, zakaj ciganke so se tresle pred njo. Pričele so med seboj šepetati, da je Vida umorila "mater," česar izpr-va nihčie ni hotel verjeti. Pozneje so se glasno pogovarjale o tem in može podpihovale zoper Vido. Pa kdo bi storil kaj žalega načelnikovi sestri ? Pridejo daleč na jug, do lepega mesta pri morju. Tukaj je Vida zopet točila bridke solze .Načelnik, njen brat, naglo umre! Mlada Vida, sedaj gorje tebi in Milanu! Sprememba uradnih ur Oziraje se na pravilnik čikaških bančnih društev in za lažje ravnanje po istih pravilih, je vodstvo te banke spremenilo uradne ure, katere pridejo v poštev Začenši 1. Junija 1926. odprto bo v ponedeljek in soboto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; druge dneve od 9. dopoldne do 4. ure popoldan. Vašo naklonjenost in vpoštevanje te spremembe ceni KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. -NAJVEČJA BANKA NA ZAPADNI STRANI- ^ Dobro meso se - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec 1912 WEST 22nd STREET SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. CHICAGO, ILL. CALIFORNIJA. (Nadaljevanje z 2. strani.) človek občudovati igro tulja-nov, ki se solnčijo ob skali. Ker je San Francisco ena izmed velikih luk zapaclne polu-te, je naravno, da je carinama ena izmed interesantnih stavb, ravno tako kovarna denarja in odlična je tudi ladijedelnica vojne mornarice na Mare Island. Brodarstvo v pristanišču je menda nenadkriljivo na vsem svetu glede svoje slikovitosti in raznoličnosti. San Francisco so mnogi primerili z drugimi slavnimi mesti, nekateri ga zovejo "ameriški Pariz," ali na vsezadnje San Francisco je tako značilno mesto, da mu ni para. Pač je naj- bolj čarovito mesto ob pacifič-ni obali. -o- Nemoderni zdravnik. Zdravnik je predpisal otroku ribje olje. "Toda, gospod zdravnik," je rekla mamica, "saj ribje olje ni več moderno." "Milostljiva gospa," je pripomnil zdravnik, "otroci tudi niso več moderni." * $ :k Pismo za god. Dragi Hlačoper! Vse najboljše Ti želim k Tvojemu godu. Drugič več. Tvoj Hlačon. Pripomba:—Te packe, ki je na kuverti, še ni bilo, ko sem vrgel pismo v poštni nabiralnik. Orožje proti vročini. ELEKTRIČNO PIHALO je najpraktičnejše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga y. sobo, urad ali kamorkoli hočete. — Imamo veliko izbiro. Razne velikosti in razne cene. Pridite in oglejte si jih! ELEKTRIČNE MOTORJE dobite pri nas vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas! Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. ILLINGTON PHOTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. s. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. * I WAOKEGAN-NORTH CHICAGO ROJAKOM V Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsako-, vrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrei-ba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost FRANK OPEKA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. * * * * * t + * Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so neprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU, ter podvržene spret-membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjili ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad na&e banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., Wm. Redmond, predsednik Chas. _ _Joseph Dunda, pomožni kasir JOLIET, ILL. G. Pierce, kasir i>>«M.M.'um .............................................IfVw^flSl [ PISANO POLJEj^l J. M. Trunk. Se ji pozna. Gorenjka, Chicago, 111., pravi, da še ni čitala Trunkovega "Pisanega polja," ker ne bere farških listov, a razvidi iz Pro-svete, da "mož blodi po zraku." Ona je gotovo že učena pritekla iz gorenjskih planin, in kar je učenosti še manjkalo, je črpala iz Prosvete, in farških listov se je ogibala, da bi ji učenost ne ušla, zato ta učena Gorenjka lahko daje nasvete. In 4ako dobra planinka pravi: "Jaz bi mu (Trunku) svetovala, da se naj uči od otrok." Od otrok se človek lahko marsikaj naučiš. Kar pa zdaj "od otrok" sledi, to je pa pristna mešta planinske Go-renjke, ker dvomim, da bi bil kje kak tako zarukan otrok, saj otroci še ne črtijo farjev, takih kolobocij so pa zmožni le veliki otroci, ki jim je srd do farjev pozobala vso razsodnost Ko bi jaz ne blodil že. po zraku, bi utegnil po učenju od takih gorenjskih otrok še — neumen postati, prav kakor je Gorenjka iz Chicago. * # * Pilat in Herod. Socialisti okoli Prosvete in komunisti okoli Delavske Slovenije se sicer pisano gledajo, a kakor nekoč Pilat in Herod, si sežejo v roke, kadar gre proti cerkvi, kakor je nekoč šlo proti Kristu. Kar piše nekdo v Žarkometu pod naslovom: Kapitalizem, militarizem, katolicizem, ni samo idejno posneto po komunistični mentaliteti, temveč sko-roda dobesedno, saj celo jezik, o katerem tudi Prosveta pravi, da ni slovenski, je posnet po Delavski Sloveniji. Kapitalizem zamenja s kapitalom, katerega pa tudi v rdečih krogih prav nič ne odklanjajo ; cerkev je vodila vojne, da jih je morda morala, to Pilatov in Herodov ne briga, in ker jih zdaj pač ne vodi več, pravi komunistični socialist, da jih samo radi tega ne vodi, ker jih ne more; papeži ne razglašajo več ... a tudi prepovedujejo ne ... itd. itd. Res je bila paganskim Slovencem vera nekako usiljena, a kak katoliški zgodovinar ne bo mogel trditi, da jim je usi-lila vero cerkev, to trdi samo rdeči zgodovinar, in pomeni ravno toliko, kakor bi jaz trdil, da socializem usiljuje ljudem munšajn, ker so morda med socialisti nekateri butlegerji. * *> * Nova sotrudnica. Malo sramežljiva je sicer, kakor ženske sploh, a dobra duša mora biti nova sotrudnica v Zarkometu. Sramežljiva je, ker se še ne upa na dan s pravim imenom, temveč se ponižno zadovolji samo z imenom Gorenjka, Chicago, dobra in goreča pa je, ker tudi ona krepko stoji na braniku, kakor "dobri možje v gl. odboru," in junaško brani, da duhovščina še ni in ne bo pohrustala jed-note, katero branijo vrli mož- je in sramežljiva Gorenjka. Korajža, možje, saj za va plapola tudi.janl'a. * * :!< Kakor na komanao. Od vseh krajev in vetrov piha ista sapa. Dopisniki, sotrild' niki, v hlačah in jankah, Por0' čevalci, žarkometarji trobijo1 isti rog zoper Amerikanske?1 Slovenca. Kutarskih listov je brez konca, skebskin cunj vozove, neunijskih mazace nešteto, poleg tega še p'e^ čorbe. . . Neka nervozno?*"" je prijela ljudi, ki pravijo, niso nikoli nervozni. Gospodi okoli Prosvete jaz verjel, da jih ne more PrJt nič spraviti iz duševnega notežja. Ne razumem se na izdajo kakega lista, 3 dnevnikom, kakršna je Pros^ ta, bi se pa še jaz upal izhaJj1 in sotrudnikom, urednikom1 ' plačevati, kar bi pač zahtewj ali ravno potrebovali, ker dar v kasi ni, se pa jedno jem naloži. Gotovi ljudje so li smart pri izvolitvi sv« staršev, ker drugi niso v 8 pa ™ rožnatih razmerah, zmirjajo s — skebi. Zmagal ie. Namreč Henrik Pečarič. JJ kor pripoveduje v Prol^ g pod napisom "Borba' čl°v ki se trudi misliti." Boril s«., proti "škapulirjem in sve j cam" in pri tem mu je P01? J Proletarec, kakor se P° |l[!r;. Ako je to sad njegovega ^ šljenja," potem bo taka ga" podobna zmagi D011 ^e ta, ki se je boril zoper ^ na veter. "Mi hočemo ve j. ne verovati," pravi, in K0 9 darja, da je "nevednost t ^ ovira napredku človeka- - ^ moral "zmagovalec" s® , $ in še misliti, ker glede s ^ vede je on še zelo — lie 'AMER. SLOVENEC" &1 pO-STAREJŠI, A MORIJI STATI TUDI NAJV,: S ni fils Vit Pol; jHe frei »e Dot; Da j Ir Ns volj tre( las] liti r no frO! Rdi % id I] 'o v let, P *,f CfflC it ktj C fta, DRUŠTVO SV. (Holy Family Soc*uK St. 1. D. D. D. Joliet. ' Ustanovljeno 2. nov. 1 in Geslo: "Vse za vero, a narod, vsi za enega* za vse." Odbor za leto l^2 ^ Predsednik........George p Podpredsed.....John K* Tajnik Paul J. LaUfV^ k Zapisnikar........Fran* J Blagajnik .............. Jo3' $ Reditelj ............ Marti« Nadzorniki: b p Frank Vranichar. J®?.? cel, Louis Martin* V Društvo šteje 507 f članic ter 282 otrok, -, na mesec se v „0if\ * bolezni $1.00 bolniSke P $ The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vae dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. /VuiuMaa na vsak delavni dan. ^ .J novitve do sedaj se plačalo $14,495.00 pore- c%r ae j®' Dne 1. julija 1985 hajalo v blagajni ** Rojaki pristopite v C) 'aric S h] S Ke ! H H {u h ji 0]' ; liko društvo, kjer se/o jj varujete za posmrtni niško podporo. _ nn Društvo plača de za vsakega noveg' kakor tudi Družba / ne plača $1.00 ^^ $ $2.00 za vsakega v ^ didata, ki ga pridobi Stvo. , jeK \ Naš Mladinski od« ^fi nudi lepo priliko, <*» jete svoje otroke. ^ ^ raste od dne do d'^d v kratkem eden 1 j močnejših. poj,s! Za vsa riadaljna j obrnite se na odbor- Predsednik: G*0'. 815 N. Chicago ^ " Paul J. Laurich, Bi2 C" way; blagajnik. J gfc sich, 401 Hutchinson JoUetu. 111. P ^ H N 1S % b v S h S h It N "tO S h