ireklorNT&RCd.o.o.JoieCerovšek ŠT. 21 - LETOStir - CEUE, 25.5.'95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Branko StGmeičič ^Ijen je v mirni hribovski vasici so skalili spori z vikendaši. Vroča tema na strani 7. ISLANDIJA Dežela ledu in ognja v reportaži. Stran 20. PROMET Pet dni, enajst smrtnih žrtev na cestah celjskega območja. Stran 24. DENAR Zamenjava nemških bankovcev. Stran 4. PESEM Celje v znamenju 21. mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Stran 10. ATLETIKA Kladivar Cetis v soboto v Beograd. Stran 17. Kmetovalci proti uvozu manj kvalitetnega mesa. Stran 5. Krajanom Kasaz je smradu dovolj. Bo Savinjska dolina ostala brez vode? Stran 8. DOGODKI O občinski upravi in proračunu Mozirski svetniki bodo morali biti na seji, ki bo predvi- doma danes, 25. maja, precej delavni, saj se bodo lotili obravnave nekaterih kompleksnejših vprašanj. Tako bodo med drugim razpravljali o predlogu poslovnika občin- skega sveta, obravnavali predlog o organizaciji in delov- nem področju občinske uprave, dotaknili pa se bodo tudi predloga letošnjega občinskega proračima. KL Poplačana prizadevanja Botlo ceslo Liubno-Luče vemlatle sanirali? v predlogu letošnjega dr- žavnega proračuna kljub šte- vilnim obljubam predstavni- kov države ni bilo predvidene- ga niti tolarja za sanacijo ene najbolj kritičnih slovenskih cest, ki vodi iz Ljubnega do Luč. Ta odločitev je dvignila precej prahu v občinah Zgor- nje Savinjske doline, še pose- bej v Lučah in Ljubnem se s takim razpletom kar niso mogli sprijazniti. Po neurad- nih informacijah, ki so prišle na uho lučkemu županu Mirku Zamemiku, pa se bojda pri- pravlja razpis za to cesto. Če so informacije točne, so vik in krik zgomjesavinjskih občin vendarle slišali. Prebi- valci doline so nad dejstvom, da sanacije ceste Ljubno-Luče ni bilo v predlogu proračuna, ogorčeno ostrmeli, kajti toliko obljub, kot jih je imela ta ce- sta, dobi le redkokatera. Na srečo jim ni povsem prekipelo in so skušali izkoristiti še zad- njo legalno možnost, ko je par- lamentarni odbor za infra- strukturo konec aprila v pred- videnem roku vložil amandma na predlog proračuna, v kate- rem so zahtevali, naj v prora- čunu zagotovijo denar za ce- sto. Vodilni v občinah so nave- zali stike z vodji vseh poslan- skih skupin in vsemi ostalimi, ki bi jim pri spreminjanju od- ločitve lahko kakorkoli poma- gali, pri čemer sta jih še pose- bej podprla dr. Franc Zagožen in dr. Jože Zupančič. Kot je povedal Zamerruk, so tudi na ministrstvu za promet in zveze kar naprej ponavljali svoje zahteve. Prejšnji teden, v torek, so si cesto Ljubno-Luče ogledali še republiški inšpektor za ceste, predstavniki celjske uprave za notranje zadeve in upravljalci te ceste, spremljala pa sta jih predstavnika občin Luče in Ljubno. Najbolj kritične odse- ke so poslikali, naredili zapis- nik in dokumentacijo poslab na ustrezne naslove. Ključna ugotovitev v zapisniku je, da je cesta izredno nevarna in da jo je treba nujno sanirati. Od leta 1990, ko je po dolini rjizsajala poplava, se je stanje vozišča le še slabšalo, medtem ko sred- stev v sanacijo niso vlagali. Za zavarovanje prometa in voziš- ča regionalne ceste, so ugoto- vili v zapisniku, je treba sani- rati poškodbe na številnih od- sekih, vse najbolj kritične vdo- re vozišča in bankine, na posa- meznih odsekih bi bilo nujno opraviti preplastitve in večje krpanje asfaltnega vozišča. Večja popravila terjajo tudi mostovi, Rogački most bi mo- rali dokončati, most Luče pa v celoti sanirati. Za zagotovi- tev minimalne prometne var- nosti, so še zapisali, je treba takoj zagotoviti sredstva in pristopiti k sanaciji. Ugotovi- tve so posredovali tudi mini- strstvu za promet in zveze, in sicer državnemu sekretarju za ceste Marjanu Dvorniku. Za sanacijo tri kilometre dolgega, najbolj kritičnega od- seka bi potrebovali okoli 300 milijonov tolarjev, za vodar- ska dela pa še dodatnih 80. Jih bodo res dobili? KSENIJA LEKIČ Veto na državo Bo lokalna samouprava korak k Irdnelšl cenirallzacUl? s sprejemom zakona o lo- kalni samoupravi so se uteče- ne poti delovanja države moč- no spremenile. Največ nejas- nosti je bilo prav v razmejitvi pristojnosti med državo in ob- činami. To naj bi rešili z Zako- nom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. decem- bra 1994 opravljali organi ob- čin. Na predlog zakonskega besedila so imeli v občinah ve- liko pripomb, a državni zbor ga je vseeno potrdil - le teden kasneje, v ponedeljek, pa je državni svet nanj sprejel odlo- žilni veto. V Celju so že pred časom na predlog zakonskega besedila oblikovali vrsto pripomb. Z njimi so seznanili državni svet, ki je vodstva novih občin v marčevskih razgovorih si- rom Slovenije pozval k tesnej- šemu sodelovanju. Celjani so v svojem pozivu zapisali, da se je uresničevanje lokalne samo- uprave zaradi nedomišljenih določb zakonov sprevrglo v svoje nasprotje in dejansko predstavlja še močnejšo cen- tralizacijo. Piko na i temu po- stavlja predlog zakona o prev- zemu državnih funkcij, ki ne omogoča uveljavljanja in ures- ničevanja javnega interesa na lokalni ravni ter zavira inici- ativnost lokalne skupnosti. Konkretne pripombe so v Celju po besedah župana Jo- žeta Zimska strnili v 8 točk. Menili so, naj bi z izjemo izra- zito državotvornih nalog vse pristojnosti, ki so jih do konca lanskega decembra občine že imele, le-tem ostale tudi vna- prej. To zadeva zlasti vse upravne zadeve na področju urejanja prostora (izdajanje lokacijskih in gradbenih dovo- ljenj) ter upravne postopke v zvezi z razvojem oziroma po- speševanjem obrti in podjetni- štva. V Celju menijo, da je to bistvena razvojna komponen- ta lokalnih skupnosti, ki je dr- žava občinam ne bi smela odv- zeti. Ob tem opozarjajo, da je največji delež pritožb občanov v Celju prav glede obratoval- nega časa posameznih obrato- valnic in lokalov ter izdajanja dovoljenj za opravljanje neka- terih dejavnosti v določenih mestnih predelih, na to pa ob- čina nima več vpliva. Celjani so opozorili še na prenašanje izdajanja dovoljenj za lokalne prireditve na raven države ter menili, da je sklepa- nje zakonskih zvez v pristoj- nosti lokalne skupnosti oziro- ma župana. Občine bi morale imeti večji vpliv na področjih vzgoje, izobraževanja, kulture, športa in rekreacije, osnovne zdravstvene ter lekarniške de- javnosti. Z vsem tem so seznanili dr- žavni svet, ki je podobna sta- lišča dobival tudi iz drugih slovenskih občin. Svetniki so tako v ponedeljek sprejeli od- ložilni veto na zakon, s tem pa vrnili žogico v državni zbor. Poslanci so znova pred nalogo, ki jih je spravljala v dilemo že pred dobrim tednom. Pod težo odločitve ustavnega sodišča, da morajo odločitve o razmeji- tvi pristojnosti med državo in občinami sprejeti do 1. junija, so namreč zakon sprejeli po hitrem postopku - zdaj pa jih bo pri ponovnem odločanju spet spremljala napoved dr- žavnega sveta, da bo, če bi po- slanci spet potrdili zakon, svet sprožil ustavni spor. L STAMEJČIČ Celje se predstavi Včeraj začetek slovenskega tedna v SIngnu Razstavo Sodobne sloven- ske grafike v Mestni hiši v Sin- genu je včeraj odprl slovenski državni sekretar za kulturo Jože Osterman, Slovenski te- den v sejemski dvorani Schef- felhalle pa minister za gospo- darske dejavnosti doktor Maks Tajnikar. Gre za doslej največjo gospodarsko, turi- stično in kulturno promocijo Celja in Slovenije, udeležuje pa se je več kot 40 podjetij celjske regije. Zastopane so pravzaprav vse gospodarske panoge od lesne, kovinske, tekstilne, do živilske in keramične industri- je ter grafike. Sejem je izrazito komercialno naravnan, zato velja še posebej izpostaviti ju- trišnji dan, ki bo posvečen tu- rizmu. Dopoldne bo najprej turistična borza, zatem se bo- do predstavila regijska zdravi- lišča in turistične agencije, sledila pa bo pokušina sloven- skih kulinaričnih dobrot. Nemško tržišče je za slovenska naravna zdravilišča še posebej pomembno, saj v Sloveniji že nekaj let beležimo porast noči- tev nemških turistov. Podjetniki in obrtniki, sled- njih je letos zelo malo, se bodo z nemškimi poslovnimi part- nerji srečali v ponedeljek, v okviru Poslovnega dne go- spodarstva Celja in Slovenije. Obe gospodarski zbornici sta se namreč dogovorili da bosta poskrbeli za stike med gospo- darstveniki obeh držav. Celje ima sicer s Singnom stike že več kot 20 let, vendar so do pred dvema letoma ostali predvsem na kulturni ravni. Lani pa so gospodarstveniki Singna, ki so razstavljali na Mednarodnem obrtnem sejmu, predlagali razširitev sodelova- nja tudi na gospodarsko raven. Organizatorji sejma, med katerimi je tudi direktor Fit Medie Jože Volfand, so s po- stavitvijo sejma in celotno promocijo zadovoljni. Kako tudi ne, saj so pravzaprav mi- slili na vse. Razen monografij, publikacij in brošur, kot sta deli Biser na Savinji in Celjski knezi v Evropi, so s seboj od- nesli tudi drobne spominke, kot je na primer idrijska čip- ka, pa srebrnike in zlatnike celjske Zlatarne ter kristal iz Rogaške Slatine. VL O nacifašizmu v Muzeju novejše zgodovine Celje so minuli četrtek pripra- vili odmevno predavanje dr. Vekoslava Grmiča o ideolo- ških osnovah nacifašizma. Predavanje je bilo prvo iz niza prireditev ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašiz- mom, ki se bodo v celjskem Muzeju novejše zgodovine vr- stile vse do septembra. Jeseni pa prihaja v Celje osrednja razstava ob 50-letnici zmage, ki se v teh dneh seli iz Ljublja- ne v Maribor. ^_____^ja Za športnike, rekreativce in boinike Zdravstveni dom Celje ima nov, pomemben diagnostičen aparat za testiranje vrhimskih športnikov, ki hkrati omogoča vsakemu posamezniku rekreativcu kot tudi bolniku, da se rekreira oziroma telesno obremeni do tiste meje, ki jih njegovo srce, žilni in dihalni sistem še preneseta. Aparat so predstavili v torek v prisotnosti direktorja Etola, ki je prispeval tretjino sredstev za nakup, Jožeta Fermeta in direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Celje prim. mag. Braneta Mežnarja. »Aparat omogoča ob računalniško podprtem sistemu kontrolo številnih fizioloških funkcij med obremenitvijo. S pomočjo kontinuiranega spremljanja dela srca (12-kanalni EKG) in hkratne kontrole večih metaboličnih funkcij (maksimalna poraba kisika, ventilacijski pretoki, produkcije CO2, kontrola laktatov), lahko posamezniku določamo varno območje med obremeni- tvijo. Pri tem je pomembno, da si posameznik sam izbira način telesne obremenitve, potem ko mu s pomočjo tega aparata določimo zgornjo mejo obremenitve,« opisuje pridobitev dr. Brane Mežnar. Foto: EDI MASNEC Proslava v Žaicu Občina Žalec, Združenje borcev in udeležencev NOE občine Žalec ter Zavod za kulturo bodo to soboto organizrali osrednjo občinsko proslavo v počastitev 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Prireditev se bo začela pred Domom II. slovenskega tabora ob 17.30 s koncertom Godbe na pihala iz Zabukovice, ob 18. uri pa bo udeležence v dvorani pozdravil žalski župan prof. Milan Dobnik. Slavnostna govornica bo poslanka v državnem zboru ' Breda Pečan, v kulturnem programu bo sodelovala recitatorka Anka Krčmar, proslavo pa bodo zaključili s koncertom Parti- zanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta prof. Franca Gornika. IB Za boijše voiilne rezuitate člani Združene liste socialnih demokratov Celje so na svojem zboru minuli teden posvetili največ pozornosti pripravam na državnozborske volitve. Menili so, da je stranka z rezultati lokalnih volitev lahko kar zadovoljna, saj so dosegli več zaupanja, kot jim je marsikdo napovedoval, a vendarle manj, kot so pričakovali sami. Zato, so menili v Celju, se je treba na državne volitve še bolje pripraviti. Osnova pri tem jim bo jasna predstavitev strankinega programa ter izpostavitev vseh tistih konkretnih rezultatov, ki so jih v združeni listi dosegli s svojim delom. Sicer pa so člani ZLSD v Celju ocenili svoje delo v preteklem obdobju, predsednik stranke mag. Janez Kocijančič pa je spre- govoril o aktualnem političnem dogajanju in položaju ZLSD. IS Najnižja in najvišja piača LJUBLJANA, 25. maj, (Delo) - Državni zbor sprejel zakon, ki določj najvišjo in najnižjo plačo Za najnižjo bruto plačo določeno 45 tisoč, za naj.| višjo, ki velja tudi za po.' slance in vse, katerih plg^^ se ravnajo po njihovih, pj 700 tisoč tolarjev. V najviš. ji znesek ni zajeta le osnov, na plača, ampak vsi pre. jemki in ugodnosti, torej vse, kar je obdavčljivo, ra. zen stimulacij (lastniški deleži podjetja, v katerem zaposleni prejema plačo). Opozarjajo na nizice piače LJUBLJANA, 23. maja (Delo) - Sindikati ne- gospodarskih dejavnosti opozarjajo na nizke plače, Predsedniku vlade dr.Ja. nezu Drnovšku predlagajo nujen pogovor o uresniče- vanju socialnega sporazu- ma in dogovora med vlado in sindikati o postopnem izenačevanju izhodiščnii plač zaposlenih v gospo- darstvu in negospodarstviL S premierom in pristojnim ministri naj bi se pogovori- li še zlasti o poslabšanji delovnih razmer v posa meznih javnih službah ii realnem zmanjševanji plač. Podpora stavici LJUBLJANA, 23. maji (Delo) - Glavni odboi Sndikata vzgoje, izobraže- vanja in znanosti Slovenijf je na svoji seji brez omaho^ vanj a dal potrebno formi no soglasje k stavki zapo- slenih v osnovnih in sred- mh šolah in dijaških domo- vih v Ljubljani in okolici razglašeni za 31. maj. Sli- šati je bilo tudi več odloč- nih zahtev po splošni, vse slovenski stavki učiteljstvi 16. junija (ko se začne ma tura) in celo po stavki, k naj bi se začela 1. septeni bra in trajala do izpolnitvi stavkovnih zahtev. Razdeiitev pristojnosti nejasna LJUBLJANA, 22. maj) (Večer) - Člani državnegi sveta so presodili, da j' razdelitev dela med državf in občinami nejasna, slab« pripravljena in nesprejeffi' Ijiva. Zato bo moral držav- ni zbor o zakonu o prevze- mu državnih funkcij, ki ^ jih do konca preteklega 1^ ta opravljale nekdanje ob čine, odločati še enkrat. ■NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: BraJ Stamejčič. I Pomočnica odgovornega ur«" nika: Milena Brečko-Poklič Uredništvo: Marjela AgJ^ Irena Baša, Tatjana Cvirn, ^'i nja Intihar, Brane JeraiJ"^| Ksenija Lekič, Edi Masnec, ška Selišnik, Ivana Stamejč'' Želj ko Zule. Tehnično lU*^ nje; Franjo Bogadi, Ro*'^ Kojterer, Igor Šarlah. ObliH vanje: Minja Bajagič. Tajoin uredništva: Mojca Marot. j Naslov ure. podpisali, potem Slovenijo , kot zadnja (in dokaj zah- tevna) faza čaka še ratifi- kacija sporazuma, ki bo \ potrdila njegovo veljav- j nost. j Kučan obisifal Izrael Predsednik Slovenije Milan Kučan je bil na ' uradnem obisku v Izraelu, .j kjer se je sestal z najvišjimi - predstavniki židovske dr- ^ zave, med njimi tudi prvič i s predsednikom Weizma- ] nom. Kučan je v pogovorih - z Izraelci največ časa na- menil dvostranskemu so- ■ delovanju; predvsem pogo- vorom o sklenitvi sporazu- ; ma o prosti trgovini, spora- zuma o izognitvi dvojnega ^ obdavčevanja in sporazu- . ma o promociji in zaščiti i investicij. Pogovori so po- tekali tudi o sodelovanju ] na obrambnem in varnost- i nem območju, pri čemer so \ izraelski sogovorniki ob- ^ ljubili, da bodo v Evropi in * ZDA uporabili svoj vpliv i za odpravo prepovedi pro- - daje orožja Sloveniji. Slo- ; venski "predsednik je dose- \ danje odnose med država- \ ma ocenil kot zelo dobre, '{ poleg tega pa Izrael postaja - eden ključnih gospodar- ' skih in političnih partner- • jev Slovenije. j Zajeli vodjo sekte i Japonska policija je po ■ osmih tednih preiskave' aretirala Šoka Asaharo, i vodjo sekte Najvišja resni- ^ ca. Ta je osumljena, da jej 20. marca v tokijski pod-^ zemni železnici izvedla; atentat z bojnim plinom; sarinom, v katerem je živ-' Ijenje izgubilo 12 ljudi, več;: kot 5000 pa jih je bilo ra- , njenih. 40-letni napol slep ^ guru Asahara, je bil med' aretacijo v prostorih sekte,' kakih 120 kilometrov od ■ Tokia, in se policiji ni upi- ; ral. Če bodo sodniki njega-: in njegove sodelavce spoz-; nali za krive, jih čaka smrt- ; na kazen. Asahara je imeli na Japonskem več kot 10] tisoč privržencev, ki so muj vneto sledili in mu preda-; jali vse svoje premoženje. Denar je sekta uporabljala j za nakup najsodobnejše j tehnologije, s katero se je; pripravljala na konec sveta j in na ameriško-japonsko i vojno, ki jo je Asahara na-; povedal za leto 1997. In še zgovoren podatek o tem, da je bila (ali pa še je) sekta zelo nevarna: policija je v njenih prostorih poleg kemikalij našla tudi najso- dobnejšo lasersko opremo za obogatitev urana. Nova francosica vlada Novi francoski predsed- nik Chirac, ki je te dni tudi uradno prevzel državniške posle, je za predsednika vlade imenoval 49-letnega Alaina Juppeja, ministra za zunanje zadeve v dose- danji Balladurjevi vladi. Juppe je kmalu zatem že sestavil novo vlado, v kate- ri je 26 ministrov, dva po- močnika zunanjega mini- stra in 14 državnih sekre- tarjev. Pri sestavljanju vla- de se je Juppe držal načela o ravnotežju med vladajo- čima strankama v Franciji, neogolistično RPR, ki jo je leta 1976 ustanovil Chirac ter konservativne stranke UDF, ki jo vodi nekdanji francoski predsednik Vale- ry Giscard D'Estaing. Naj- pomembnejša ministrska mesta je Juppe razdelil ta- kole: zunanji minister je Herve de Charette, znan po svoji proevropski drži. Do- sedanjega notranjega mini- stra Pasquo, zagovornike trde roke, je zamenjal Phi- lippe Debre, obrambnega ministra Leotarda pa Charles Millon. Skupna evropska vojska v Lizboni je potekalo srečanje zunanjih in obrambnih ministrov Za- hodnoevropske unije, ki so največ pozornosti namenili pomenu Sredozemlja za evropsko varnost. Francija, Španija, Portugalska in Italija so tako ustanovile dve skupni vojaški enoti. Prva, pehotna, se bo ime- novala Euroforce, v njej pa bo 10 tisoč vojakov, izurje- nih za hitro posredovanje. Druga enota bodo pomor- ske sile, imenovane Euro- marforce, ki bodo na raz- polago za sodelovanje v skupnih akcijah. Ministri so menili, da največjo ne- varnost v Sredozemlju predstavljajo: naraščanje prebivalstva, predvsem na jugu, razlike v razvoju med severno Afriko in Evropo ter delovanje teroristov in skrajnežev. Ob tem so izpo- stavili tudi krizo v nekda- nji Jugoslaviji, ki da bo za Evropo nevarna tudi po koncu vojne, saj je na tem območju nakopičena pre- komerna količina orožja. Menem ostaja predsednik Na predsedniških voli- tvah v Argentini je zmagal dosedanji predsednik Me- nem, za katerega je glaso- valo 48 odstotkov ljudi, ki so mu ponoven mandat za- upali predvsem zaradi nje- govih reform, s katerimi je ukrotil hiperinflacijo in oživil argentinsko gospo- darstvo. Se leta 1989 je bila iivflacija namreč 5000-od- stotna, danes pa je komaj 4-odstotna. Menem je ta- krat tudi odpravil zaščitne gospodarske ukrepe, priva- tiziral na desetine državnih podjetij, uveljavil svobodni trg in ukrotil vojsko. Preki- nil je odnose z neuvrščeni- mi in se odkrito postavil na stran Washingtona, kar se je pokazalo v Zalivski voj- ni. Zdaj pa se bo moral 65- letni Menem, ljubitelj hi- trih avtomobilov, nogome- ta in življenja na veliki no- gi, spopasti še z brezposel- nostjo, ki znaša kar dobrih 12 odstotkov, in s praznimi pokojninskimi in zdrav- stvenimi skladi. Št.21. - 25. mai 1995 GOSPODARSTVO Preoblikovanje podjetij in tržno gospodarstvo Danes se na Rogll začenja tradicionalna Tribuna tržnega gospodarstva Preoblikovanje podjetij in tržno gospo- darstvo - pod tem skupnim naslovom se danes v hotelu Planja na Rogli začenja le- tošnja, že enajsta Tribuna tržnega gospo- darstva. Udeleženci tega tradicionalnega srečanja slovenskih gospodarstvenikov se bodo danes pogovarjali z ministrom za go- ; spodarske dejavnosti dr. Maksom Tajni- karjem, guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem ter predsednikom j slovenske gospodarske zbornice Dagmar-j jem Šusterjem. i Gospodarski minister, guverner in pred- sednik zbornice se bodo z gospodarstveniki pogovarjali o trenutnih gospodarskih raz- merah v Sloveniji ter bodočih ukrepih. Sre- čanja na Rogli pa naj bi se popoldne udele- žil tudi premier dr. Janez Drnovšek. V program letošnje Tribune so organiza- torji, Društvo ekonomistov Celje in Klub podjetnikov Zlatorog v sodelovanju z GZS in Društvom za marketing, uvrstili tudi razprave o ključnih spoznanjih strateškega preoblikovanja slovenskih podjetij, izbolj- ševanju konkurenčne sposobnosti, izkoriš- čanju možnosti financiranja razvojnih in ostalih projektov ter tuje tehnične pomoči, upravljanju in poslovodenju podjetij oziro- ma družb ter trgovanje z vrednostnimi pa- pirji. Jutri, v petek, pa se bo Tribune tržne- ga gospodarstva udeležil še minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deže- lak, ki bo udeležencem predstavil sodelo- vanje slovenskega gospodarstva z Evrop- sko unijo. IB Etoi in Kovinoteiina v CBH Dve uspešni celjski podjetji, Etol in Kovinotehna, sta pred kratkim postali družbenika Celjske borzne hiše. To pome- ni, da ima CBH po novem tri družbenike, ki imajo enak de- lež, poleg Etola in Kovinoteh- ne je družbenik še bivši večin- ski lastnik CBH Filba, ki je doslej imela 51 odstotkov. Tri- je družbeniki imajo po novem vsak po 26 -odstotni delež. Osnovni kapital CBH znaša zdaj 100 milijonov tolarjev. S poslovanjem so namreč pr- votni kapital, ki je julija lani znašal 30 milijonov tolarjev, povečali na dobrih 39 milijo- nov tolarjev, razliko do 100 milijonov tolarjev pa sta v naj- večji meri vplačala nova sou- stanovitelja, v manjši meri pa tudi ostali oziroma prejšnji so- ustanovitelji. Po besedah direktorja CBH Zdenka Podlesnika je bil na- men povečanja osnovnega ka- pitala dvojen: »Pri doseda- njem delu in poslovanju CBH smo ugotovili, da je bilo ustvarjenega največ dobička z investiranjem lastnih sred- stev v vrednostne papirje. Drugi razlog pa je bil pridobiti tako imenovano veliko poo- blastilo Agencije za trg vred- nostnih papirjev. Na podlagi obstoječe zakonodaje namreč borzno posredniške hiše, ki ni- majo osnovnega kapitala v vrednosti 100 ali več milijo- nov tolarjev ne morejo oprav- ljati vseh poslov, kot so deni- mo prvi odkup ter prodaja vrednostnih papirjev. Za vse ostale posle je CBH že imela licenco, za ostale bomo kandi- dirali zdaj, ko smo ustrezno povečali kapital. Partnerstvo Etola in Kovinotehne v CBH pa pomeni tudi pridobivanje novih izkušenj pri poslovanju z vrednostnimi papirji za obe podjetji. Ob zaključku lastni- njenja bodo takšna podjetja potrebovala kvalitetne stori- tve borzno posredniških družb, saj pričakujem, da se bosta odločili za aktivno sode- lovanje na trgu vrednostnih papirjev. Že samo en odstoten delež v vseh na novo nastalih delniških družbah bi namreč pomenil 100-odstotno poveča- nje števila vrednostnih papir- jev na Ljubljanski borzi. V CBH pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje vodilna borz- no posredniška hiša na Celj- skem, razmišljamo pa tudi o svoji poslovalnici v Ljub- ljani.« IB Zamenjava nemšliili banicovcev_ stari nemški bankovci bodo konec lunlia izgubili funkcUo zakonitega plačilnega sredstva Deutsche Bundesbank iz Frankfurta je slovenske banke obvestila, da bodo 30. junija iz obtoka izločili vse stare serije bankovcev za pet, deset, dvaj- set, petdeset, sto, petsto in ti- soč nemških mark, izdane v obdobju od 2. januarja 1960 pa do 2. januarja 1980. S prvim julijem bodo nave- deni bankovci izgubili funkci- jo zakonitega plačilnega sred- stva in po besedah Janeza Majceta, direktorja oddelka za gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije, bo stare mar- ke po nominalni vrednosti mo- goče zamenjati le še pri nem- ški centralni banki. Prav tako bo od posameznih poslovnih bank pri nas odvisno, ali bodo po omenjenem roku bankovce še menjavale, pa čeprav s pro- vizijo, ali ne. To bo njihova odločitev ali bolje rečeno do- bra volja, ne pa obveznost. Banke bodo v tem primeru za- računavale večjo provizijo, saj bodo imeli z zamenjavo starih bankovcev za nove izgubo, pravi Boris Rigler, namestnik direktorja trezorja v Novi ljubljanski banki in poudarja, da je zamenjava starih nem- ških bankovcev povezana z vi- sokimi stroški, tako da bodo banke te stroške po prvem ju- liju strankam tudi zaračunale. Vsekakor je bolje, da ban- kovce zamenjate pravočasno. Starih nemških mark že precej časa ne izplačujejo, normalno pa jih seveda sprejemajo, kot je bilo to predpisano. Kakšne- ga večjega navala za menjavo še ni bilo opaziti, pravijo v bankah, kjer smo zbirali po- datke. V Banki Celje izključno me- njave starih bankovcev za no- ve ne opravljajo, sprejemajo jih pri menjalniških poslih in pologu na devizni račun, tako kot tudi drugje. Po prvem juli- ju pa bodo opravljali menjavo bankovcev za vse stranke, vendar z določeno provizijo, ki pa še ni določena. Nominalne vrednosti za marko seveda ne bo več možno dobiti. Ljudska banka, Hmezad banka in Kre- kova banka same menjave ne opravljajo, ampak le preko te- kočega poslovanja. SKB ban- ka menjavo zaenkrat opravlja še brez provizije, A banka pa računa provizijo vsem tistim, ki niso njihovi komitenti. Če stranka položi marke na de- vizni račun ali na hranilno knjigo, provizije seveda ne plača, samo za zamenjavo pa tri odstotke od vrednosti za- menjanega bankovca, naj- manjša provizija je sto tolar- jev. Nova ljubljanska banka pa vzame petsto tolarjev pro- vizije, ne glede na višino DAMJANA SEME Letos več gostov Slovenska naravna zdravilišča so letošnjo sezono dobro začela Od začetka tega leta pa do konca aprila je slovenska na- ravna zdravilišča obiskalo 91.140 domačih in tujih go- stov, kar je za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po podatkih, ki jih zbirajo v skupnosti slovenskih narav- nih zdravilišč, so med petnaj- stimi kraji najboljše rezultate v primerjavi z lani zabeležili v Termah Zreče. To naše naj- mlajše naravno zdravilišče je v prvih letošnjih štirih mese- cih obiskalo skoraj dva in pol- krat več gostov kot v enakem lanskem obdobju. Zlasti je bi- lo več domačih gostov, pa tudi tujcev je bilo več kar za 77 odstotkov. Več gostov kot lani so imeli v osmih zdraviliščih, po številu nočitev pa so števil- ke slabše od lanskih le v šestih. V zdraviliščih s celjskega ob- močja so imeli manj nočitev na Dobrni, v Rogaški Slatini in v Atomskih Toplicah, vendar je pri slednjih treba povedati, da se je zmanjšalo število noči- tev domačih gostov, pri tujih gostih pa se je povečalo za 12 odstotkov. Zelo dobre rezulta- te so zopet zabeležili v Zrečah, kjer se je število domačih noči- tev povečalo za 135 odstotkov, tujih pa za 51 odstotkov. Gotovo je za naša zdraviliš- ča spodbudno, da število tujih gostov narašča, le njihova struktura ostaja bolj ali manj enaka. Največ je Avstrijcev, ki tudi letos predstavljajo skoraj polovico vseh tujcev, drugi so Italijani, tretji pa Nemci. Ne- koliko več kot lani je bilo letos gostov iz Švice, ki so se odlo- čali predvsem za Portorož in Rogaško Slatino, za dobro tretjino pa se je povečalo tudi število gostov iz sosednje Hr- vaške. JI Oblikovanje in ekologija z okroglo mizo Vloga oblikovanja in ekologija pri kompeti- tivnosti podjetij, ki je bila v prostorih Informacijsko dokumen- tacijskega centra Gospodarske zbornice v Ljubljani, so v pone- deljek sklenili mesec dni trajajočo razstavo Ekologija in obliko- vanje — nova generacija varčnih gospodinjskih aparatov iz Gore- nja Gospodinjski aparati. Na okrogli mizi, ki jo je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, so strokovnjaki z različnih področij, ekonomije, trženja, oblikovanja in ekologije, sprego- vorili o povezanosti različnih razvojnih področij ter vplivu izdelkov in njihove življenjske poti na okolje. Ena od misli je bila tudi ta, da je oblikovanje multidisciplinarni proces, hkrati pa tudi strateško orodje, ki prinaša kompetitivno prednost izdelkov na trgu. M.L. Najboljša slovenska bankai Angle.ška revija Cent European je v svoji apri številki objavila raziskj ki ugotavlja, da ima m narodna javnost SKB h ko za najboljšo doin banko v Sloveniji. Sle< ji Nova Ljubljanska baj ter Kreditna banka 1^. bor. Med tujimi bank ima po ugotovitvah an ške raziskave v Slov« največji ugled Societe nerale, sledita ji Bank stria in Creditanstalt. Pol milijona aparatov Aprila so v Gorenju ( spodinjski aparati izde skoraj 120 tisoč kuhali pralno sušilnih in hladi zamrzovalnih aparat V prvih štirih mesecih 1 tošnjega leta je bilo na t kočUi trakovih skupno 5 tisoč velikih gospodinjsk aparatov, največ v mes« marcu, ko so Gorenjevi d lavci naredili skoraj 1501 soč izdelkov. Predstavitev slovenskega gospodarstva Slovenska gospodanH zbornica pripravlja v sodi lovanju z območnimi zb( nicami predstavitev s venskega gospodarstva mednarodnem indust skem sejmu v Bukare Sejem bo od 30. septeml do 5. oktobra letos. ( močna gospodarska zb niča Celje pa bo konec i ja v sodelovanju s Centij za tehnološko usposabl nje organizirala dvodne seminar z naslovom Pot odličnosti storitev v tm mu, gostinstvu in trgo\ Vse podrobnejše infon cije o posameznih srečal so na voljo v območni spodarski zbornici Celj( Vinogradniško vinarski sejem Tudi letos bo na Gos darskem razstavi v Ljubljani vinogradni vinarski sejem. Na pobu! Poslovne skupnosti za v nogradništvo in vinarsti Slovenije ter razstavljalo so sejem iz zgodnje jei premaknili na poletni ( tako da bo letos sejem \ 95 od 5. do 9. junija. Vi tednu pa se v Ljubljari odvija tradicionalno m narodno ocenjevanje v Tokrat enologi ocenjuje! preko 1400 vzorcev kaki vostnih vrst vina. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Nizozemsko podjetje G. Jonker Agenturen-En Handel- sonder Neming BV želi poslov- no sodelovati s slovenskimi proizvajalci sanitarnega in centralnega ogrevanja, masaž- nih kabin, kabin za prhanje, umivalnikov in raznovrstnih napeljav. Informacije: tel. 0031/70-395-5172 in fax 0031/ 70-399-2381 (G. Jonker). - BelgijskopodjetjeOverseas želi navezati poslovne stike s slovenskimi podjetji na po- dročju trženja živilskih izdel- kov, malega orodja in drugih pripomočkov. Informacije: tel. 0032/2-646-9099 in fax 0032/ 2-646-3667 (Francis Dor). -Italijansko podjetje CAT Imp. Exp. nudi izdelke zabav- ne elektronike, telefone, alarmne naprave, kalkulator- je, svetlobna telesa, male go- spodinjske aparate in fotoapa- rate. Informacije: tel. 0039/59- 908-585 in fax 0039/59-906- 104 (Fausto Magni). -Slovaško podjetje Casso- med, ki se ukvarja z raziskavo, razvojem in izdelavo specialne zdravstvene tehnike, nudi svo- je izdelke s področja litotripsi- je, magnetoterapije, vakupres- ne tehnike in pripomočke za imobilne osebe. Informacije: tel. 0042/95-439-603 in fax 0042/95-424-638 (Peter Ho- lečko). - Češka trgovska firma Va- dol nudi tekstilne izdelke (no- gavice, srajce, trenirke), blago za drogerije in volnene prešite odeje. Informacije: tel. in fax 0042/68-541-2216 (Vaclav Do- ležel). - Grško podjetje J. Karagi- annis LTP nudi novo in rablje- no strojno opremo za opekarne in keramično industrijo. Opre- mo montirajo in poskrbijo za zagon. Informacije: tel. 0030/ 41-254-020 in fax 0030/41- 252-948 (J. Karagiannis). -Češko podjetje VT-Kom- trans nudi brezšivne cevi iz karbonskega jekla po standar- dih DIN in ASTM. Informaci- je: tel. 0042/396-343-560 in fax 0042/396-25-073 (Jan Mraz). - Poljsko proizvodno trgov- sko podjetje Hydrometal nudi široko izbiro nadomestnih de- lov za težka vlečna vozila, po- sebej za tipe Ursus, Zetor, Cryatal, UR-11, c385, u-902 idr. Informacije: tel. 0048/43- 235-425 in fax 0042/43-236- 102 (Bogomila Kurus). Povpraševanje: — Ameriško podjetje Saku- Shima Intl. Inc. išče distribu- terja za nekatere njihove koz- metične izdelke, posebej za kremo »Aduanced dream cre- am.« Informacije: tel. in fax 001/602-981-6186 (Josep Lassus). Center za informacijski sistem Gospodarske ztKJrnice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. Izbrali vodjo strojnega krožka Savinjski kmetovalci so že lani kot eni prvih v Sloveniji ustanovili strojni krožek. Da bi lažje usklajevali delo, so pred kratkim imenovali vodjo strojnega krožka. To je Simon Gajšek iz Latkove vasi, ki bo svoje delo zaenkrat opravljal neprofesi- onalno. IB Št. 21. - 25. mai 1995 GOSPODARSTVO [osedovo meso v domačih loncih ^gr M spoilbulall aomačo živinorejo, ne pa uvažali manj kvalitetno meso Iz tujine,^ menijo Igtovalcl — Koliko tuje živine In mesa na Celjskem? slovenski kmetijci se že ne- jezijo na državo, ki po Lvem ubira povsem na- ^0 kmetijsko politiko. Do- prireja je zaradi nizkih ^pnih cen vse bolj na psu, ^di manjše kupne moči se ^aja mesa zmanjšuje, po ^ strani pa država dovo- s vsaj tako trdijo rejci, ^'nekvalitetnega mesa. Kaj jgotavljajo veterinarski in- ^torji in kaj pravijo prede- »Ici? jodja celjske enote veteri- jke inšpekcije Franc Le- I in veterinarski inšpektor jgvko Novak s podatki do- ^jeta, da se uvoz mesa na Ijskem letos ne povečuje, jrimerjavi s prejšnjimi leti jaenkrat zmanjšuje, meso ni nič manj kvalitetno tistega, ki ga pridelajo do- ji rejci. jivino na Celjsko in nasploh jovenijo uvaža zasebno po- tje iz Murske Sobota, vso to geno živino pa jim usluž- itno koljejo v Celjskih mes- ah. Poleg tega podjetje 13 J Murske Sobote izvaža tu- živino, odkupljeno na slo- skih tleh. io pa na celjsko območje etošnjem letu uvozili 184 govedine, namenjene za delavo ter dobrih 427 ton jjskega mesa. Tudi te koli- enaj bi bile kljub očitkom lev manjše v primerjavi istimi, ki so bile vsaj na jskem uvožene pred leti. Ni jeveda rečeno, da to velja telotno Slovenijo. Svinjina I glavnem uvožena iz Mad- žarske, Belgije in delno iz Ni- zozemske, medtem ko govedi- no uvažajo iz Nizozemske. Me- so so porabili za predelavo na našem območju ali pa so ga v hladilnici Celjskih mesnin zgolj hranili za potrebe drugih strank. Očitki nekaterih zdravnikov in kmetovalcev o oporečnosti uvoženega mesa so po trditvah veterinarske inšpekcije neres- nične. »Verjamem, da imajo kardiologi evidentirane srčne bolnike, prepričan pa sem, da nimajo nobenih analiz o kvali- teti uvoženega mesa,« je menil Lemut. »Za svinjsko meso ve- mo, da sodi med rizično pre- hrano, ampak tudi slovensko prase ni nič manj mastno kot meso madžarskega ali pa nizo- zemskega kmeta. Tudi kmetje, sem prepričan, nimajo analiz o kvaliteti, jih pa seveda moti konkurenca. Izjave o oporeč- nosti mesa so neodgovorne in pomenijo zavajanje potrošni- kov. Ko se podjetje odloči, da bo uvozilo določeno količino svinjskega ali govejega mesa, mora najprej pridobiti uvozno dovoljenje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Tam so jasno napisani pogoji, kje se mora meso razložiti in skladiš- čiti, ter iz katerih objektov gre lahko meso v promet. Na na- šem območju je to celjska klavnica, ki je registrirana za izvoz v Evropsko skupnost. Nadalje so določeni natančni pogoji o tem, kakšno blago lahko gre v promet, zagotov- ljen mora biti nadzor, da meso ne vsebuje substanc, ki so škodljive zdravju ljudi. Veteri- narska služba izvoznice mora vse to potrditi s certifikati, po- leg tega pa obstoja še medse- bojna kontrola. Tako je treba iz vsakega objekta vzeti vzorec in kontrolirati težke kovine, hormone, ugotavljati je treba morebitno radiacijo, bakterije in podobno. Ko pride meso do Šentilja, ga avstrijski cariniki in veterinarji obravnavajo kot tranzit ter preverjajo morebit- ne kužne bolezni. Ko pa pride meso čez mejo, ga prevzame slovenski veterinar. Pri sve- žem mesu veterinarska služba vzame vzorce, naredi preiska- ve, v primeru, da je pošiljka zamrznjena, pa na certifikatu to sporoči občinskemu inšpek- torju in se vzorci jemljejo pri razkladanju. Lani smo preve- rili preko 40 vzorcev, če je bilo meso iz vzhodnih držav, smo vzorce še temeljiteje kontroli- rali, pri zahodnih državah pa smo bolj pozorni pri kontrolah hormonov. V vseh teh letih ni- smo ugotovili nobenih poseb- nosti, razen pri kakšnih dalj- ših transportih je bila ugotov- ljena bakteriološka oporeč- nost. Na primer svinjske polo- vice vozijo predolgo časa, v takšnih primerih je treba meso poslati na termično ob- delavo. Niso pa bile ugotovlje- ne zdravju škodljive substan- ce. En sam primer smo imeli pred leti, ko smo v vzorcu me- sa ene telice ugotovili preveč PCB in to meso smo seveda izločili. Takrat smo pregledali celotno pošiljko, ampak samo ena telica je pač imela poveča- no vsebnost PCB,« je pojasnje- val Lemut. Zagotovo pa v Sloveniji in tudi na Celjskem lahko v pri- hodnje pričakujemo povečan uvoz teleline, kar bo posledica sprejetega odloka vlade o pre- povedi klanja telet. Ali kar zna biti še huje - kljub vsem kon- trolam se bo na slovenskih do- mačijah spet povečalo klanje telet na črno. Da ne govorimo o primerih, ko so ljudje celo sami lomili noge teletom in si na ta način pridobili dovolje- nje veterinarjev za zakol. Člo- veška domišljija pač ne pozna meja, ko gre za zaslužek. Vete- rinarji in rejci so zato enotne- ga mnenja: Nobena represija ne bo rešila slovenske živino- reje, rešitev je le večja stimu- lacija za pitanje telet. Država pa vsaj zaenkrat očitno razmi- šlja drugače. Za dogovor z domačimi rejci In kaj pravijo o uvozu mesa predelovalci? Direktor Celj- skih mesnin Nenad Dronjak je povedal, da v njihovem po- djetju sveže meso za malopro- dajo odkupujejo izključno pri domačih rejcih oziroma v do- mačih zadrugah, za predelavo pa uporabljajo tudi uvoženo meso. V pomladanskih mese- cih je že vsa leta odkup živine nekoliko slabši, živino odku- pujejo enkrat tedensko, pri- bližno 20 komadov na teden, medtem ko so v najboljših le- tih odkupovali desetkrat več živine. Glavni razlog za manjši odkup vidi Dronjak v manjši kupni moči in manjši porabi mesa, na njihovo prodajo vpli- va tudi večja razpršenost pro- daje oziroma nakupa po novih trgovinah, poleg tega pa so Celjske mesnine v zadnjih le- tih izpadle iz nekaterih siste- mov podaje, kjer so bili večji dobavitelji. »Sveže meso v glavnem pro- dajamo v naših mesnicah, iz- delke pa izvažamo na Hrva- ško, v Bosno in Makedonijo, izvoz pa obsega že 35 do 40 odstotkov proizvodnje. V treh letih se je naš izvoz izdelkov vsako leto podvojil, kar smo dosegli predvsem z dobro kva- liteto,« dodaja Dronjak. Pri tem je zanimivo, da imajo naj- manj težav ali praktično nič s plačili z Bosno. Celjske mes- nine so namreč v tem trenutku največji izvoznik z našega ob- močja v Bosno, devizna plačila tečejo preko bank, največji za- miki in nered pri plačevanju pa se pojavlja pri kupcih na domačem tržišču. Za predelavo uvažajo meso iz Nemčije, Madžarske, Av- strije in Nizozemske. Za letos načrtujejo 2800 ton izdelkov, v kratkem naj bi se spet pribli- žali številki 3 tisoč ton. Kot pravi Dronjak, njihov cilj ni v čim večjem uvozu mesa, tem- več povezovanje z zadrugami. »13 zadrug ima po zakonu v Celjskih mesninah 45 odstot- kov lastnine. V teh zadrugah je po naših ocenah potencialno 9 tisoč komadov in ta živina se v vsakem primeru proda na domačem tržišču. V Celjskih mesninah smo zato močno za- interesirani za sodelovanje s temi zadrugami, mi želimo to živino odkupiti in po naših ocenah bi bili zadovoljni vsi. Mi imamo zagotovljeno živino, potrošnikom bi ponudili do- mače meso, rejci pa bi imeli dolgoročno zagotovljen od- kup. Poleg tega bi se na osnovi tržnih razmer skupno z zadru- gami dogovarjali o cenah, na ta način pa bi rejci imeli tudi manj pripomb na račun od- kupnih cen,« še dodaja direk- tor Celjskih mesnin Nenad Dronjak. IRENA BAŠA [DVO NABORZI Konferenca ljubljanske borze dneh od 21. do 23. maja le- « je v Portorožu odvijala konferenca Ljubljanske bor- ^voritveni govornik dr. Jože Ocinger, predstojnik Eko- Bskega inštituta pravne fa- lete, je v govoru komentiral boekonomsko situacijo v veniji in njene perspektive. (Ivsem je opozarjal na spre- libe, ki bodo obvladovale foj v naslednjem desetletju in vale na dejanske možnosti lodarske politike; to je: raz- igospodarstva iz socialistič- 1» v kapitalistično, iz regi- ijnega v neodvisno in iz indu- iskega v storitveno. Po stan- [teih makroekonomskih ka- oh: gospodarski rasti, infla- 1 tekoči bilanci, brezposelno- 16 zdajšnja gospodarska situ- P v Sloveniji dobra. Indu- feka produkcija še raste, in- dija je, natanko po petih letih ^ negativno stopnjo rasti, '"ca bilanca je v prvem kvar- Jostala pozitivna; očitno pa to bo brezposelnost ostala na "ivno visoki stopnji ne glede ^banja gospodarske aktivno- * nadaljevanju govora je dr. icinger komentiral kombina- ' rahlo restriktivne denarne «ike z nerestriktivno dohod- "^0 politiko in pasivno fiskal- •"flitiko. Do takšne kombina- prišlo bolj nenamerno kot ^^tio. Neuspeh politike »naj- rtabilizacija, nato rast«, ka- \^ je formalno zagovarjala f v letu 1992 in v letu 1993, j^. sredi 1993, kratkoročno rilni element hitrega oživ- gospodarstva. Dr. Men- podal analizo denarne politike, fiskalne poli- Lpforačima za leto 1995 in J^kovne politike (plače). Pri ia^'^ o denarni in tečajni *i so predstavniki Banke ((^■»'ie (g. dr. Kranjec, g. l; 6 Bohnec), napovedovali ^'^le trende rasti tečaja to- ^ primerjavi z deviznimi kar je dr. Mencinger j 'itiral, da imajo 4 ekonomi- , *2ličnih mnenj, od tega sta zanimivejšimi govorniki L tudi magister Tone Rop, sekretar za privatizaci- jo; govoril je o sistemski ureditvi prevzemov podjetij v Sloveniji. Zbrane je opozoril na temeljna izhodišča pri pripravi Zakona o prevzemih; sami po sebi po- membno prispevajo h gospodar- skemu razvoju iz več razlogov: preko ekonomije obsega z raci- onalizacijo proizvodnje in orga- nizacijo z večjo produktivnostjo, preko uvajanja novih tehnologij, novih znanj in trgov, preko na- stavljanja novega in pogosto boljšega managementa z večjimi znanji, obstoj možnosti sovraž- nih prevzemov spodbuja manag- ment, da ohranja ceno delnic na najvišjem nivoju, kajti na ta na- čin zboljšuje privlačnost podjet- ja za prevzem, možnosti prevze- mov privlači novi kapital name- njen gospodarski rasti, ki je pro- fitabilna, sistemska ureditev možnosti prevzemov povečuje zaupanje investitorjev, preko prevzemov se odpirajo alterna- tivne možnosti za transakcijo preko organiziranega trga vred- nostnih papirjev, s čimer se za VP povečuje javni interes in za- upanje v trg kapitala. PiSe Jožica Maltarij V icoraic z Evropo Naslednji četrtek, 1. junija, bo v Termah Topolšica simpo- zij o kakovosti »V korak z Evropo«, ki ga organizirata Gorenje in Območna gospo- darska zbornica Velenje. Os- novni namen simpozija je, da bi povezali strokovne institu- cije s področja kakovosti, iz- vozno usmerjena podjetja in vse, ki bi radi šli v korak z Evropo. Organizatorja sta poskrbela za predstavitev slovenskih in- stitucij, ki sodelujejo pri celo- vitem obvladovanju kakovosti in svetovalnih firm, ki poma- gajo podjetjem premagovati poslovne težave. Uvodoma bo spregovoril mag. Jožko Čuk, predsednik slovenskega zdru- ženja za kakovost, dr. Bogdan Topič bo predstavil Urad za standardizacijo in meroslovje ter njegovo povezovanje z Evropo, Igor Likar in Peter Kune pa slovenski Institut za kakovost. V nadaljevanju bo- do predstavili še Gorenj ev In- ženiring poslovnih procesov in spregovorili o izkušnjah pri uvajanju certifikata kakovosti ISO 9001 v Gorenju Gospo- dinjski aparati. M.L. Pivo in mineraina voda? Zdravilišče Rogaška Slatina bo v okviru programa de- zinvestiranja prodalo tudi Polnilnico mineralne vode. Med kupci tega že nekaj let najbolj akumulativnega dela zdravilišča mnogi omenjajo tudi Pivovarno Laško, vendar direktor Tone Turnšek takšno možnost za sedaj zavrača. Pivovarna Laško je ponudbo za nakup polnilnice sicer dobila, vendar v tovarni doslej o tem niso sprejeli še nobene odločitve. Turnšek pravi, da bo pivovarna svoj dosedanji program res razširila še na proizvodnjo brezal- koholnih pijač, kar pa še ne pomeni, da bo to prav mine- ralna voda. Zato bodo počakali, da bo Koržetov sklad, ki je lastnik Zdravilišča Rogaška Slatina, objavil licitacijo za nakup polnilnice, in se šele takrat dokončno odločili. Vendar pa direktor Turnšek že sedaj poudarja, da je 8 ali 9 milijonov nemških mark, kolikor naj bi stala Polnilnica mineralne vode, previsoka cena za pivovarno. JI Novi prostori za T.T.E. v velenjskem podjetju T.T.E., v katerem so se že kar nekaj mesecev ukvarjali z iskanjem novih poslovnih prostorov, so to vprašanje naposled razrešili. Doslej so namreč svojo dejavnost opravljali v hali, ki so jo imeli v najemu od podjetja EKO. Ker pa je to podjetje delovno dvorano preneslo na Sklad za razvoj, so morali iskati novo rešitev. Po besedah direktorja T.T.E. Bojana Penška so našli ustrezno pot, saj se nameravajo preseliti v prostore znotraj Gorenja, obenem lastnika podjetja T.T.E., ki zaposluje 200 delavcev. Selitev naj bi opravili v času kolektiv- nega dopusta, med 22. julijem in 10. avgustom. Najprej bodo morali urediti nove sprostore, nato pa bodo lahko pričeli s seli- tvijo opreme. KL Banica Celje odprla ekspozituro v Velenju »Zadovoljni smo z rezultati poslovanja v prvih mesecih letošnjega leta,''ocenjuje NIko Kač v začetku maja je Banka Celje pričela poslovati v Kr- škem, minuli petek pa so odpr- li še ekspozituro v Velenju, s čimer je banka svojo poslov- no mrežo razširila na 29 enot. Pred otvoritvijo Ekspozitu- re Velenje je vodstvo Banke Celje sklicalo tiskovno konfe- renco, na kateri so spregovori- li o poslovanju banke v prvih mesecih letošnjega leta. Kot je povedal generalni direktor banke Niko Kač je Banka Ce- lje konec lanskega leta od No- ve Ljubljanske banke d.d. od- kupila prednostne delnice in jih do začetka aprila letos v večjem delu tudi že prodala. Število lastnikov banke se je s to prodajo več kot podvojilo, krog delničarjev pa se je pove- čal predvsem za fizične osebe. Sedaj ima banka preko 700 lastnikov, od teh 315 pravnih oseb in 386 fizičnih oseb. Vrednostno imajo fizične ose- be 5,5 odstotkov ustanovitve- nega kapitala, dokončna struktura lastništva pa bo znana po zboru banke v začet- ku junija. Letos je bila uspešno zaklju- čena prodaja prve emisije ob- veznic, ki jih je banka novem- bra lani izdala v višini 10 mili- jonov mark. Večji del emisije so vpisale pravne osebe, ob- veznice pa so se že uvrstile v kotacijo A na Ljubljanski borzi. Po besedah Nika Kača je tu- di likvidnostna situacija v banki ugodna. Na vseh po- dročjih poslovanja je dosežena pozitivna rast, povečan je ob- seg plačilnega prometa s tuji- no, finančni rezultat je bil ob zaključku prvega kvartala po- zitiven v višini 81 milijonov tolarjev. Bilančna vsota banke je v treh mesecih porasla za 3.577 milijonov tolarjev oziro- ma za 7 odstotkov in dosegla 55.292 milijonov tolarjev. Kot je povedal pomočnik general- nega direktorja Jože Veber pa so v Banki Celje zadovoljni tu- di z uveljavljanjem plačilne kartice Activa Eurocard Ma- stercard. V slabih dveh mese- cih so kartico, s katero je mo- goče plačevati tudi v tujini, iz- dali skoraj 400 komitentom, povpraševanje po njej pa na- rašča iz dneva v dan. Poleg tega so letos pričeli z intenziv- no montažo POS terminalov pri trgovcih na širšem območ- ju, nove bankomate pa so montirali v Podčetrtku, Šem- petru, Bolnišnici Celje ter še enega v osrednji bančni stavbi v Vodnikovi ulici. Za delovanje Banke Celje je pomemben tudi Zakon o po- ravnavanju obveznosti do bank iz izplačanih deviznih hranilnih vlog, sprejet konec marca. S tem bodo tudi za Banko Celje dokončno rešena razmerja do bivše NBJ. Za ce- lotno obveznost v višini 57,7 milijonov mark bo namreč dr- žava izdala banki obveznice z 20-letnim rokom zapadlosti. Niko Kač je ob tem dejal, da so s tem dokočno pospravili zgo- dovino, poslej se bodo lahko ukvarjali le s prihodnostjo. IRENA BAŠA Ekspozitura Velenje bo opravljala kompleten bančni servis za občane in obrtnike. Ciljna skupina Banke Celje Ekspozitura Velenje so zahtevnejši komitenti, ki ne zahtevajo od banke samo solidno bančno poslovanje temveč bančne usluge na višjem nivoju. Ekspoziruta je locirana v delu poslovne stavbe Era Standard, po dograditvi nove poslovne zgradbe v središču Vele- nja pa se nameravajo preseliti na novo lokacijo. Enota bo odprta ves dan, za začetek opravljajo delo trije delavci, katerih naloga bo predvsem individualno delo s strankami. Banka vpeljuje za ta okoliš tudi finančno svetovanje. Tako bo vsak komitent imel svojega bančnega referenta, preko katerega bo urejal finančne zadeve, povezane z banko. Banka Celje Ekspozitura Velenje se s širitvijo v ta prostor širi v šaleški del Slovenije in vztrajno uresničuje svoj cilj, da postane vseslovenska banka. Širitev poslovne mreže namerava Banka Celje nadaljevati tudi jeseni, ko bodo odprli še enoti v novem centru Interspar v Celju ter v Mozirju. Žt.21. - 25. mai 1*95 DOGODKI Novi iZZivi za prihodnie leto y okviru 13. Pomladanskega obrtnega selma v Celju vsebinsko izstopal program Vse za otroka v šestih sejemskih dneh si je 13. Pomladanski obrtni sejem, ki so ga na razstavišču Celj- skega sejma zaprli v nedeljo zvečer, ogledalo blizu 30 tisoč obiskovalcev. Prve ocene or- ganizatorjev kažejo, da bo se- jem prihodnje leto zaživel v precej drugačni podobi, saj v Celjskem sejmu napoveduje temeljito prevetritev sejmskih programov in dodajanje nekaj novih vsebinskih zasnov. Pred začetkom 13. POS so organizatorji napovedovali kakšnih 40 tisoč obiskovalcev, razstavišče Celjskega sejma pa si je v dneh od torka do nedelje ogledalo blizu 30 tisoč ljudi. Direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl ob tem pravi: »Velika številka še ne pomeni tudi poslovnega uspeha. Po- membno je, da so s sejmom, predvsem pa s svojim nasto- pom na njem, zadovoljni raz- stavljalci. Organizatorji smo z izvedbo letošnjega POS za- dovoljni, za sam sejem pa lah- ko rečem, da je odraz današ- njih ne ravno najbolj ugodnih gospodarskih razmer. Kljub temu je bil opazen določen na- predek, predvsem glede po- nudbe razstavljalcev. Še prav posebej pa smo zadovoljni z obsejemskimi prireditvami v okviru programa Vse za otroka. Bile so izredno dobro obiskane, program, ki ga je pravzaprav pripravila celjska enota Zavoda za šolstvo in šport, pa je bil po našem mne- nju tudi najbolj popolno izpe- ljan segment POS. Tudi za druge lahko damo zadovoljivo oceno.« Podrobnejše analize 13. POS, ki je združeval 7 zaokro- ženih sejemskih programov, bodo v Celjskem sejmu naredi- li še te dni. Natančneje pa bo- do razvojne spremembe sejma začrtali jeseni, saj so zdaj v Celjskem sejmu že sredi pri- prav za največji sejemski do- godek, septembrski Medna- rodni obrtni sejem. Razstavne zmogljivosti za ta sejem so na- mreč že 90-odstotno razpro- dane. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Znaki Ceieia in zibke V novi upravni zgradbi Celjskega sejma, v Celjanki, so v petek podelili tradicionalna posebna sejemska priznanja Znak Ceieia za najbolj kvalitetne izdelke in storitve na POS. V okviru sejma Vse za otroke so podelili priznanja, ki so jih že pred leti poimenovali po zibki, komisija pa se je odločila še za podelitev dodatnih priznanj, letos pa so prvič ocenjevali tudi šolska glasila. Znake Ceieia so prejeli: Zlati znak Ceieia podjetje M- GAL Metoda Smrtnika iz Horjula za proizvodnjo serijo ventilatorjev, avtomatske zapornice za reguliranje pro- meta in različnih izvedb pomičnih dvoriščnih vrat. Sre- brni znak Ceieia podjetje precizne mehanike in elektro- nike Tehtnica iz Železnikov za električni posnemalnik za maščobo v mleku tip EP 80, Bronasti znak Ceieia M&T Design Mateje Kokotec za ročno poslikan je unikatne ste- klene in keramične okrasne in uporabne izdelke. Zibke, priznanja sejma Vse za otroka, so letos prejeli: Zlato zibko podjetje Mobit iz Maribora za proizvodnjo otroške konfekcije Dindolina, Srebrno zibko Fructal iz Ajdovščine za Frutek sadni sok in Frutek jabolčno kašico. Bronasto zibko podjetje Magnet iz Šentjurja za praktično previjalno mizo. Komisija se je tudi odločila, da podeli posebna priznanja šolam in vrtcem za projektno delo in prikaz likovnih izdelkov in glasil. Izpostavili so: projekt celjske enote Zavoda za šolstvo in šport Vrtec in šola z roko v roki, ki ga izvajata II. OŠ in vrtec Anice Čemejeve iz Celja ter je edinstven v Sloveniji, projekt eksperimenti- ranja pri oblikovanju prostora in v kiparstvu OŠ Miha Ptntar Toledo iz Velenja, celostno podobo in svežino pred- stavitve Srednje tekstilno-obutvene in gumarske šole iz Kranja ter ustvarjalno in praktično predstavitev poklic- nih dejavnosti Srednje živilske šole iz Maribora. Posebna komisija je letos prvič ocenjevala tudi glasila in mied tremi vrtčevskimi, 42. iz osnovnih in 9. iz srednjih šol izbrala najboljša. Strateglla razvoja turizma Na pobudo občine Vojnik je celjska občinska Upravna enota minuli petek na Dobrni pripravila zanimiv posvet o turizmu, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar za turi- zem pri Ministrstvu za gospo- darske dejavnosti Republike Slovenije, Peter Vesenjak. Razgovora so se udeležili domala vsi predstavniki turi- stičnih organizacij, ki delujejo na ožjem celjskem področju, direktorji hotelov ter nekateri drugi delavci s področja turiz- ma. Beseda je tokrat tekla predvsem o strategiji razvoja turizma v Sloveniji, o pristoj- nosti upravnih enot in občin na področju turizma ter o novi organiziranosti na področju turistične dejavnosti. Predsed- nica Celjskega Turističnega društva, Danica Doberšek, je izpostavila kriterije za status turističnega kraja, ki jih pred- videva zakon, saj že delovni osnutek zakona o turizmu predvideva odtok sredstev iz turistične takse (ta predstavlja največji del financiranja turi- stičnih organizacij) v državno blagajno. Poleg tega pa mora po kriterijih predloga zakona o turizmu tiuistični kraj imeti najmanj 500 ležišč in še kup dodatnih kapacitet. Dober- škova je še poudarila, da Celje, kljub svoji bogati zgodovini, geografski legi in izročilu po- temtakem sploh ne more biti turistično mesto, saj vsi štirje celjski hoteli skupaj ne premo- rejo 500 ležišč. Vesenjak je za- tem kot temelj dobre organizi- ranosti turizma v prvi vrsti iz- postavil angažiranost občin. Te naj bi se na eni strani odpo- vedale kakšnemu kilometru vodovoda ali ne tako pomemb- ni lokalni cesti, po drugi strani pa naj bi na račun tega prido- bili potrebna sredstva pri ure- ditvi mesta, občine in pa drža- ve kot celote. Vesenjak, ki je Ptujčan in zato dobro pozna turistični razvoj mesta, ki je v zadnjih nekaj letih nenormalno hitro napredovalo v razvoju turizma ve povedati, da so se Ptujčani zavestno odpovedali nekate- rim drugim stvarem, da so do- bili mesto s podobo, ki je lahko za zgled prenekaterim sloven- skim »turističnim« krajem. Prednost pri celoviti ureditvi kraja ali mesta je po njegovem potrebno dati tistim projek- tom, ki se izvajajo na kratek rok in z razmeroma malo vlo- ženega denarja, rezultati pa so ponavadi večji od pričakova- nih. Celjski turistični delavci so nekajkrat izrazili potrebo po celovitem prospektu, ki bi ga brezplačno delili v vseh tu- risičnih birojih, agencijah in seveda v tujini. AL Odprta vrata vojašnice v celjski vojašnici so prejšnji teden pripravili slovesnost v počastitev dneva slovenske vojske in zaključka služenja vojaškega roka 10. generacije vojakov. Po krajšem kulturnem programu so organizirali dan odprtih vrat in predstavili orožje in opremo. Ob tej priložnosti so odprli slikarsko razstavo stotnika Mireina Škrubeja. Foto: SHERPA Projekt Jezero Veliki načrti za turistični razcvet Šaleške doline šaleška dolina se je iz agrarnega okolja razvila v ti- pično industrijsko območje, ki prinaša svoje prednosti in sla- bosti, v zadnjih letih skušajo tudi v podjetjih, ki okolje naj- bolj onesnažujejo, marsikaj postoriti za višjo kakovost živ- ljenja v dolini. Investicije se bodo poplačale nenazadnje tu- di z možnostjo turističnega razvoja, ki je bil zaradi neure- jenih ekoloških razmer še pred nekaj leti zelo nerealna vizija. Čistejše okolje pa ponuja nove priložnosti in spodbuja vrsto idej. Minuli petek so se člani ve- lenjskega projektnega sveta za razvoj turizma pogovarjali z državnim sekretarjem za tu- rizem Petrom Vesenjakom in predstavili marketinški plan za področje turizma v Velenju in Šaleški dolini. »Samo to do- lino imamo, v njej pa ne skri- vamo ničesar, kar je slabega,« je dejal velenjski župan Sreč- ko Meh in poudaril, da so bila prizadevanja za očiščenje oko- lja pogoj, da se lahko pričnejo ukvarjati z razvijanjem turi- stičnega proizvoda. Na tem področju so že marsikaj dose- gli, je zatrjeval dr. Milan Med- ved iz velenjskega premogov- nika, in menil, da so v njiho- vem podjetju še pravi čas spoznali, da je treba naravi povrniti tisto, kar so ji odvzeli. Po dolgih letih, je povedal dr. Medved, se naposled kažejo pozitivni učinki vlaganj v po- novno urejanje degradiranega zemljišča. Predstavil je razvoj- no idejo turistično rekreacij- skega centra ob Velenjskem jezeru, ki naj bi omogočil večjo kakovost življenja prebival- cem Šaleške doline, obenem pa naj bi privabljal tudi goste iz ostalih slovenskih krajev. V velenjskem premogovniku so zadnje čase namenili precej denarja za sanacijo brežin Ve- lenjskega jezera, ob katerem so uredili pešpoti in klopi, si- cer pa se celotno področje se- verovzhodno od obale jezera preobraža v rekreacijske povr- šine. Dr. Medved je poudaril, da bo turistični center ravno v industrijskem okolju še kako dobrodošel, saj ljudje potrebu- jejo nove možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Jasno izdelana turistična po- nudba pa bo tudi učinkovit način za promocijo Velenja. Tako bo letos na novem mest- nem stadionu v juniju evrop- ski pokal v atletiki, na jezeru bo julija srečanje objezerskih mest, avgusta pa tradionalna jezerska noč. K.LEKIČ Tancig brez imunitete? LJUBLJANA, 18. (Republika) - Mandat, imunitetna komisija bo, žavnemu zboru predlagj naj poslancu in nekdaj mu ministru za znanost' tehnologijo dr. Petru % cigu (LDS-ZESS) ne na poslanske imunitete bo ta sprejel predlog, državni tožilec lahko sp, žil preiskavo v zvezi z n meljenim sumom, da Tancig v času ministroi nja zlorabil položaj. Remont JE Krško KRŠKO, 21. maja (D, - Remont JE Krško h koncu. Zaradi redi vzdrževalnih del je api dosegla le 70,2-odstoi razpoložljivost. Doslej zamenjali tretjino gorivi elementov, zdaj pa izbi šujejo še varnostne sistei Dela naj bi končali v zač ku junija. Konferenca ljubljanske borzi PORTOROŽ, 21. m (Delo) - Na enajsti kon renči Ljubljanske borze imel uvodno predavanje Jože Mencinger, predst nik Ekonomskega inštiti Pravne fakultete. Med d gim je dejal, da se slovi ska gospodarska politi v prihodnje ne bo moglal stveno spremeniti, saj naša držva s pridobih politične samostojnosti stala gospodarsko nesai stojna. Vse gospodau dogajanje v Sloveniji j« mreč močno odvisno odS gajanja v tujini, je ma dr. Mencinger. Zahtevki po spremembi občil LJUBLJANA, 21. n (Delo) - Sedanja teritor na členitev povzroča pn nezadovoljstva, zato čudno, da je bilo na vlai službo za lokalno sam pravo naslovljenih že kot 30 zahtevkov za us novitev nove občine ali preoblikovanje sta V skladu z odločbo ust nega sodišča bo zato tn v naslednjih treh letih ^ praviti neskladnosti z us vo, kar pa ne bo lahko d Drnovšek z izvozniki LJUBLJANA, 22. K (Delo) - Predsednik vli dr. Janez Drnovšek s« s predstavniki največjili voznih podjetij pogovai o njihovih težavah. Iz* niki so izrazili pričako nja, da bo Banka Slovel skušala »nevtralizirati čajno politiko«, vlada proučuje nekatere di ukrepe za izboljšanje p" žaja izvoznikov. Kmali v parlament poslala P" log novega zakona i" predlagala, da ga spr* po hitrem postopku Potresna sunka LJUBLJANA, 22. < (Delo) - Potres pri D* Bistrici so v ponedelj^* tili po vsej Sloveniji' sunek ob 13.17 je do^ četrto stopnjo po Ri'^^, jevi lestvici, drugi ob' pa 4,2. Potresna sun^^ povzročila manjšo škodo. J Šl. 21. - 25. mai 1995 VROČA TEMA 10 v Hramšah tekla kri? Lpše so zaselek v krajev- L^nosti Galicija. Še pred :j leti je življenje domači- l^ldo po utečenih kolesni- ' fetežno kmečkega vsak- ih Vaški mir, pravijo do- L), so uničili vikendaši, Ifpem priseljeni Velenjča- Lo na črno poselili okoli- L^guve. Kraj pretresa na- L|na mržnja. V Hramšah tekla kri, svarijo ljudje, ki možje, očitajo kraja- ne storijo nič konkret- Lodba se pričenja pred ne- toti, ko je domačin Branko začel prodajati zem- rMed drugim je, menda r vsakršnih dovoljenj in J, nasprotovanju gozdar- posekal dva hektarja goz- preoral zemljo in sklenil, lio uredil pašnike, za kar M dobil tudi denar za Ibujanje živinoreje v hri- bih zaselkih. Z živinorejo ^nič, zemljišče je Lešnik terceliziral in ga začel pro- k Večinoma rudarjem, tlienim Velenjčanom. ^janom je že takrat za- |kri. Občinske može so na kjanje v Hramšah začeli prjati že leta 1992, leto eje so zahtevali pogovor Iskim županom Milanom likom. Namesto njega je bor krajanov prišel ta- li sekretar za urejanje in vo okolja Vinko Debelak ljubil, da se v Hramšah ne radilo. Pa je bilo spet vse larem, vikendašev je bilo dan več, danes je v vasi ia 20 domačij in 60 do 80 idov. Pravzaprav si ime id zasluži le malo objek- II glavnem so to lesene ko- pa kontejnerji ali kar po- ška prikolica. Vse to, pra- iomačini, stoji na črno. Kakršnih dovoljenj. Bd, kraje, grožnje še marsikaj drugega vedo idati ljudje v Hramšah. Na skrivaj seveda, brez imen in priimkov. Priznavajo, da je med priseljenci sicer nekaj redkih izjem, ti imajo v Hram- šah res samo košček zemlje, ki jo vzorno obdelujejo. V glav- nem pa jim vikendaši uničuje- jo ceste, v kraju da sploh ni mogoče zagotoviti vode in elektrike za toliko ljudi, ob le- senih kolibah ni nobenih sani- tarij, konec tedna je tam nao- krog nepopisna gneča. Jeseni, pravijo domačini, ne ostane nobeno jabolko več na dreve- su, zaradi vikendašev ljudje nimajo več dostopa do lastne- ga gozda, spet drugje so si brez soglasja uredili cesto. V prote- stu, ki so ga krajani aprila na- slovili na žalske svetnike, so med drugim zapisali: »Prise- ljenci postopoma pritiskajo in grozijo domačinom, vikendaši n* opozarjajo, da so številčno močnejši, prišlo je že do prete- panja domačinov.« Nekateri sicer menijo dru- gače, tudi v Hramšah so ljudje, ki gradnjo vikendov podpira- jo. Bodisi zato, ker v tem ne vidijo nič slabega ali pa pre- prosto računajo, da bodo tudi sami prodali kakšno zemljišče in s tem zaslužili dodaten tolar. Zgovorni niso niti vikenda- ši. Vse očitke zavračajo, po njihovem problemov ni, pove- do, da hočejo le svoj mir na zemlji, ki da so jo pošteno pla- čali, da nikomur nič nočejo, papirje pa da bodo že uredili. Nojevska politika Ravno tega, da bi vikenda- šem v Hramšah res dovolili gradnjo, se ljudje najbolj boji- jo. Ko je žalska občina zahte- vala, da čmograditelji prijavi- jo svoje gradnje in zaprosijo za legalizacijo, se je namreč za ta korak odločil eden izmed tam- kajšnjih čmograditeljev. Če- prav so menda občinski možje še lani krajanom zagotovili, da zemljišče ni zazidljivo, so na tej isti občini februarja letos vikendašu izdali lokacijsko dovoljenje in v bistvu prižgali zeleno luč za legalizacijo črne gradnje. Če bo vikendaš dobil tudi gradbeno dovoljenje, je seveda drugo vprašanje, zanj bo moral izpolniti še vrsto zahtev, pravijo na občini, kra- jani pa terjajo, da črnogradite- Iju vrnejo vplačani denar za legalizacijo in lokacijsko do- voljenje razveljavijo. A na žalski občini očitno še sami ne vedo, kako bi se rešili iz vroče kaše, ki so si jo sami zakuhali. Ko smo pred časom povprašali župana Dobnika, kako bo razrešil problem v Hramšah, je povedal, da bi na občini radi ustregli kraja- nom in da v kraju pač naj ne bi zidali vikendov. Zato naj bi pripravili predlog, da se Hramše izvzamejo iz območja zazidljivosti, čeprav sploh menda nikoli ni bilo povsem jasno, ali to območje sodi v meje zazidljivosti ali ne. Da Hramše niso primerne za gradnjo vikend naselja, so se dogovorili tudi na pogovoru s predstavniki krajanov, ki je bil v začetku maja v občinski hiši. Načelni sklepi pa seveda še zdaleč ne prinašajo rešitev. Dejstvo je, da so v Hramšah legalizirali eno samo črno gradnjo, vse ostale objekte bi torej lahko in po zakonu tudi morali porušiti. Na občini pra- vijo, da lahko sklep o rušenju izdajo samo v Ljubljani, a če- tudi bi ga tam napisali - kdo konkretno pa si bo upal poru- šiti te številne vikende v Hramšah, se sprašujejo ljudje. Čeprav žalski občinski mož- je zdaj očitno prelagajo breme na državna ramena, so v pri- meru Hramš vsa leta vodili no- jevsko politiko. Kako je mogo- če, da jim pred nosom na črno zraste vikend naselje, pa kljub glasnim opozorilom ljudi nih- če ni ukrepal? Kje so bili ves ta čas takšni in drugačni inšpek- torji? Kako so se lahko kmetij- ska zemljišča prodajala ne kmetom in kako so se lastni- ška razmerja urejevala v zem- ljiški knjigi? In nenazadnje, kako je lahko ta isti Lešnik, ponovno menda spet brez vseh dovoljenj, pred kratkim na svoji domačiji praktično brez zemlje odprl kmetijo odprtih vrat? Če problema ne vidiš, ga ni, so včasih rekli ljudje in po tem načelu se obnašajo žalski občinski možje v primeru Hramš. »Če bo šlo tako naprej, bo v Hramšah tekla kri,« je bilo slišati med ljudmi. Kaj pa porečete takrat, gospodje ob- činski in državni možje? Še najbolj žalostno pri vsem sku- paj pa je dejstvo, da se stiska ljudi že izrablja v politične na- mene. Predstavniki strank slo- venske pomladi v žalski obči- ni, ki se zavzemajo za delitev sedanje enotne občine na več novih, samostojnih občin, so namreč pohiteli in kot enega izmed argumentov, zakaj je potrebna delitev občine na- vedli ravno primer Hramš. Da se kaj podobnega ne bi zgodilo denimo na Dobrovljah ali pa v Mariji Reki. IB Vlada z dopolnili LJUBLJANA, 17. maja (Delo) - Najvišje in najnižje plače so bile osrednja tema nadaljevanja aprilske seje državnega zbora. Poslanci so končali drugo obravna- vo zakona, ki naj bi določil razpon od minimalnih 50 do največ 600 tisočakov bruto. Obravnavo zakona so prekinili, ker je vlada pripravila sveženj dopol- nil, ki v bistvu povzemajo rešitve iz predloga zakona o uresničevanju dogovora o politiki plač. Ta vladni zakon pa je bil že umak- njen z dnevnega reda, zato so dopolnila sprožila kar nekaj razprav med po- slanci. Vlada o obisku patriarha LJUBLJANA, 18. maja (Republika) — Slovenska vlada je obravnavala napo- vedani obisk srbskega pa- triarha Pavla v Sloveniji in menila, da v sedanjih raz- merah obisk ni sprejemljiv. Obravnavala je tudi poro- čilo pogajalske skupine, ki je bila na pogajanjih s predstavniki Evropske imije v Bruslju. Vlada je ocenila, da so bila pogaja- nja uspešna, pogajalski de- legaciji pa je odobrila man- dat, da v opredeljenih ok- virih zaključi pogajanja in parafira besedila spora- zuma. Višje pokojnine LJUBLJANA, 18. maja (Republika) - Upravni od- bor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sprejel sklep o uskladitvi pokojnin, s katerim bodo majske pokojnine višje za 2,7 odstotka. Za povišanje velja poračun za nazaj. dločilev pivovarne trdna kot mosi Iboffn/e lefo se bo levi breg Savinje v Laškem spremenil v gradbišče — Prvi kopalci v novem turističnem centru najkasneje t štiri leta oročali smo že, da se je Fi- lma Laško pred nekaj me- odločila, da bo sama prev- celotno naložbo v izgrad- Dovega turističnega in re- icijskega kompleksa na le- 'Wgu Savinje v Laškem. •lalni center v naselju Ja- ' je bil sprva skupen pro- ;Pivovame, laškega zdra- •fa, občine in družbe Ter- vendar se je zaradi neka- pomislekov laških svet- ov in bojazni, da bo lastni- Pfeoblikovanje Zdraviliš- "Term potekalo prepočasi, ^arna raje odločila, da '"a začetku, sama vzame "»e razvoj turizma v La- Za samostojno naložbo ^ lahko odločili tudi zato, J Pivovarni velja investi- V pioratorij, saj so letos ^'i 15-letno obdobje veli- ' ^'laganja v posodobitev |j besedah direktorja pivo- Toneta Turnška, bodo p!'^ve na začetek gradnje ^ale še največ leto dni. Če po sreči, bo Pivovarna ^^^n lastnik zemljišča, na bo zrasel turistični ijl' Zemljišče, gre za okrog ^^eklarov večinoma na le- deloma tudi na desnem ^ Savinje, kjer bodo par- je sedaj v lasti dveh fiikov in občine. Ko so se javnem odboru Pivovarne .'^i. da bo podjetje samo elo celotno naložbo, niso vedeli, da zemljišča še niso od- kupljena, niso pa tudi priča- kovali, da jih bodo že pri tem prvem koraku čakale težave. Porabili so namreč kar dva meseca, da so se z dosedanjima lastnikoma dogovorili za ceno, ki je sprejemljiva za obe stra- ni. »Če zemljišča ne bi mogli odkupiti za ceno, ki je za nas še sprejemljiva, bi od celotne- ga projekta odstopili,« po- udarja Tone Tumšek. Denar, ki ga bo pivovarna plačala za občinsko zemljišče, bo občina v celoti vložila v nov most čez Savinjo. Če bo potrebno, bo Pivovarna za most v Jagoče prispevala še več denarja, saj brez povezave med levim in desnim bregom reke ne bi mo- glo biti novega turističnega centra. V enem letu pripravljalnih del bo na levem bregu reke treba poiskati tudi nove vodne vire, saj bo od količine, pred- vsem pa od temperature vode odvisno celotno projektiranje novega centra. Zato bodo že kmalu začeli vrtati v zemljo, vrtina pa bo globoka tisoč me- trov. Najkasneje do maja pri- hodnjega leta bodo gotovi tudi vsi programi, ki jih izdelujejo v mariborskem podjetju Pro- jekt. Po že narejenih globalnih programskih zasnovah bo iz- gradnja kopališko rekreacij- skega centra potekala v dveh fazah. V prvi, ki naj bi bila končana najkasneje čez tri le- ta, bodo zgradili okrog 1200 kvadratnih metrov pokritih in 800 kvadratnih metrov zuna- njih vodnih površin. Poleg ba- zenov s tako imenovano »divjo reko« in toboganom, bodo pod streho še savna, solarij, kneipp in fitnes center, gostinska in ostala dopolnilna ponudba ter drugi funkcionalni prostori. Zunanji del kopališkega kom- pleksa bodo sestavljali tobo- gani, drča in divja reka s pri- stajalnim bazenom, okrog 200 kvadratnih metrov pa bo zase- del povezovalni hodnik med zunanjimi in notranjimi baze- ni. Ponudba laških bazenov torej ne bo le sezonskega zna- čaja, v bazenih pa se bo naen- krat lahko kopalo in zabavalo okrog tisoč kopalcev vseh sta- rosti. Seveda bo bazene polni- la termalna voda. Po prvih izračunih bo prva faza izgradnje turističnega centra stala Pivovarno okrog 25 milijonov nemških mark. V drugi fazi, ki jo sicer že pro- jektirajo, vendar za sedaj še ne želijo govoriti o rokih in o ce- nah, bodo zunanjo bazensko ponudbo razširili na dva tisoč kvadratnih metrov vodnih po- vršin, uredili bodo nabrežje Savinje in preostale travnate površine, ob reki pa bodo zgradili tudi večnamenski ob- jekt, v katerem bosta med dru- gim tudi restavracija in čol- narna. Ko so načrte za razvoj turizma na levem bregu delali še v delniški družbi Terme, je bila v projekt rekreacijskega centra vključena tudi izgrad- nja hotela. Pivovarna je od takšnih načrtov odstopila in se raje odločila za več manjših depandans, ki jih bodo dali v nekakšno koncesijsko upo- rabo podjetjem in zasebnikom. Pivovarna Laško je za sedaj edini investitor novega turi- stičnega centra, tako pa bo, kot pravi Tone Tumšek, naj- verjetneje tudi ostalo. Z more- bitnimi drugimi vlagatelji bi se namreč zapletel program lastninskega preoblikovanja tovarne, pa tudi sicer v pivo- varni že od samega začetka ni- so računali na večja vlaganja ^g*- JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Minuli četrtek so nov most, ki bo povezoval levi in desni breg Savinje v Jagočah, zalili z betonom. Izgradnja torej poteka tako, kot je bila načrtovana. To pomeni, da bo most, ki bo stal 192 milijonov tolarjev, končan do letošnje jeseni. Št.21. - 25. mai 1995 VROČA TEMA Smrdljiva, ne Savinjsica dolina »Dovoli nam le. ¥ Kasazah letos ne bo več smrdelo,^ pravilo kralani In očitno mislilo resno — Bo Saviniska tlollna ostai^ brez votle? Neštetokrat so ljudje iz Ka- saz, pa tudi prebivalci iz bliž- njih Liboj, Petrove in Migojnic opozarjali na neznosen smrad, ki se iz čistilne naprave širi daleč naokoli. Zahteve, proš- nje, grožnje - vse je zaenkrat naletelo na gluha ušesa, pa če- prav so jih naslovili na vsa ob- činska in tudi že republiška ušesa. Zdaj bodo ukrepali sa- mi, če ne bo šlo drugače, pra- vijo da bodo zaprli vodovod, iz katerega dobiva pitno vodo pretežen del Savinjske doline. Ali pa kar razstrelili čistilno napravo. O življenju v soseščini čistil- ne naprave pripovedujejo kra- jani. Anton Jurak je povedal, da je na problem začel opozar- jati že pred tremi leti, ko je bil še poslanec v občinski skupš- čini. »Večkrat sem ljudem na občini povedal, da v takšnem smradu ne moremo živeti in da bomo sami nekaj ukrenili, za- prli vodovod ali razbili čistil- no napravo, če se odgovorni ne bodo zganili. Pred kratkim si je žalski župan ogledoval po- dobne naprave v Nemčiji, po- vedal je, da tam ni nobenega smradu. Pa naj še tukaj nare- dijo tako, da se bo dalo živeti. Preko tisoč krajanov nas je tu- kaj prizadetih. Če občina tega problema ne misli rešiti, naj odkupi vseh 30 do 40 hiš. To ni več Savinjska ampak Smrdil- na dolina. Niti oken ne more- mo več odpreti, ponoči človek ne more spati, otroci jočejo, tako smrdi. Zdaj slišimo, da je vse pripravljeno, da bi na či- stilno napravo priključili še Polzelo in Šempeter, ampak tega ne bomo dovolili.« Jože Avsec dodaja, da sicer živi kar precej daleč stran od čistilne naprave, a ob določe- nih dnevih smrdi tako, kot bi imeli polno hišo crkovine. »Pri vsej tej sodobni tehnologiji bi stvari lahko drugače uredili. Sam sem bil v Nemčiji, tam je bila mlekarna, ob njej bunker- ji in to je bila čistilna naprava, pa nobenega smradu.« Helena Jošovc, njihov dom je v nepo- redni bližini čistilne naprave, pravi: »Zjutraj včasih odprem okna in že smrdi. Hudo je zla- sti ponoči, sploh ne moreš pre- zračiti stanovanja. Nekaj časa ne smrdi, pa spet začne. Ne- mogoče je živeti tukaj. Najbolj neumno pa se mi zdi, ko gle- dam otroke, kako jih stalno vodijo k tej čistilni napravi in jim menda govorijo, kako je to koristno. Nihče jim pa ne po- ve, da cela okolica smrdi. Vča- sih si mislim, da nalašč nočejo ničesar storiti. Pa saj je bil de- nar za čistilno napravo, kam so ga pa dali?« Podobno pripoveduje tudi Simon Napotnik: »Živim v ne- posredni bližini in iz čistilne naprave čedalje bolj smrdi. Zapiramo se noč in dan, če imaš oko odprto, se zbudiš, še diha človek težko. Okoli hiše si človek ureja okolico, sadi rože, pa pride kdo na obisk in vsak je prepričan, da imamo polno hišo dreka. Ne da se lepše po- vedati, tako je. Lani smo na pogovoru sklenili, da bomo ukrepali. Najprej preko po- slancev, če ne bo nič pomaga- lo, bomo pač ukrepali sami. Iz Liboj dobiva dolina čisto pitno vodo, vso svinjarijo pa dobiva- mo nazaj. Bomo pa vodovod zaprli, potem se bodo že zga- nili.« Štefan Frece, krajan in svet- nik v občinskem svetu dodaja: »Za nas je onesnaževalec či- stilna naprava. Pravijo, da je glavni onesnaževalec mlekar- na, ampak nas to ne zanima. Ne zanima nas, kako bodo problem rešili, za nas je po- membno samo to, da ne bo več smrdelo. Najbrž ni treba zapi- rati vodovoda, dovolj sta dve vreči cementa, da zapremo ce- vi in mi bomo to naredili. Lju- dje iz Kasaz in Liboj nimamo speljane kanalizacije v čistilno napravo, imamo lastne grezni- ce. V proračunu je predvidenih 15 milijonov tolarjev za iz- gradnjo kanalizacije do Polze- le. Še to bi nam radi priključi- li, ampak tega ne bomo dovoli- li. Celotna ureditev čistilne naprave bo stala toliko, da problem ne bo rešen še 20 let. Kolikor smo izvedeli, je nare- jena samo tretjina prve faze, predvidene pa so štiri faze. Če je glavni onesnaževalec mle- karna, ki je v rokah kmetov - zakaj ne bi denarja, ki ga iz proračuna dobivajo za posipa- vanje cest, čiščenje drenaž in kaj vem kaj še, uporabili za ureditev čistilne naprave? Am- pak to se naj sami dogovorijo, mi pravimo samo, da pol leta ne bomo čakali, letos smrdeti več ne sme. Komunalci naj se odločijo, ali delajo v mejah zmogljivosti, da naprava ne bo več povzročala smradu ali pa naj jo zaprejo. Sam živim tu- kaj, še naše obleke se nalezejo vonja in ko pridemo na primer v Celje, si ljudje najbrž mislijo, da sploh ne poznamo vode. Zdaj nas je župan povabil, da bomo vsi svetniki šli pogledat čistilno napravo, prišel naj bi strokovnjak iz Nemčije. To je pesek v oči, zaradi tega bo še vseeno smrdelo. Kdor onesna- žuje, naj plača, mi pa nismo dolžni živeti v smradu, ki ga povzročajo drugi. Sklicali bo- mo zbor krajanov in če se stva- ri ne uredijo, bomo delovanje čistilne naprave fizično pre- prečili.« Potem, ko so krajani zagro- zili, da bodo fizično preprečili delovanje čistilne naprave ali pa zaprli vodovod, so sicer de- ležni prvih ukrepov. A ne takšnih, kot bi si želeli. Po be- sedah Antona Jiu-aka so na- mreč z železnimi ograjami in ključavnicami že zavarovali vodovod oziroma čistilno na- pravo, poostren je nadzor ob- jektov s strani policistov. »Za to pa imajo denar,« se jezijo krajani. Smrad pa se še vedno širi. Problem bo rešen, zagotavljajo komunalci Občinski možje si bodo za začetek torej čistilno napravo ogledali. Direktor žalskega Javnega komunalnega podjet- ja Andrej Zakonjšek ter vodja DE Kanalizacija Polona Barič pa sta probleme v zvezi s či- stilno napravo pojasnila tako- le: »Čistilna naprava Kasaze je preobremenjena. Organska obremenitev po uporabnem dovoljenju znaša 18.75() dejansko dosegamo od j 60.000 enot. Zaradi pJ obremenitve prihaja doi du že v prezračevalne, zenu. Blato se v prezračev bazenu ne stabilizira. p( ca tega je, da se v Ij sproščajo plini. Večkral se blato iz lagun deh v mokrem stanju ga ne y odlagati na komunalni niji, pred tem in ves čai dracije pa se blato mej povzroča smrad na nj Za izboljšanje stanja aprila začasno uvozili tj zračevalce. S tem smo p< vnos kisika v prezraj bazen, na ta način sedaj segamo zadovoljive kisika v bazenu. Vpliv p bolj viden čez nekaj mi ko bomo staro blato ods iz lagun. Glede na tako obremenitev naprave b goročno še potrebno po vnos kisika. V tem letu smo na n vgradili tudi nove fine g ki služijo za odstran; mehanskih delcev. V tei se tudi končuje idejni p dograditve in posodobit prave, kjer se predvidev tev linije blata in pov aeracijske kapacitete. I bo predvidel ukinitev o lagvm, s tem bo tudi a Ijen smrad. Vse invest« napravi so povezane z v( vlaganji, zato bodo v občinskem proračunu njena bistveno večja fii sredstva kot doslej. Zal nimo, da se bo problem' du na napravi kmalu re Krajani, ki živijo v so čistilne naprave, imajo' kaj predlogov, kako b problem čistilne n v Kasazah. Denimo ts bodo voz gnoja iz čisti prave pripeljali pred ol stavbo. Ali pa bodo ob i napravo postavili poč prikolico in tja na dopi slali žalskega župana, i nekdanjega predsednil vršnega sveta Borisa K Za brezplačno hrano, { ljudje, bodo že poskrbel jarjeni kot so, ni dvak reči, da bodo kaj takšnq uresničili. Morda bi pa i magalo. J IRENAJ Izsiljevanju ne popušča Sonla Punčub oHločno zavrača obtožbe vitaniskega občinskega sveta Predstavniki občine Vita- nje nasprotujejo imenovanju v.d. načelnice Sonje Punčuh za načelnico Upravne enote Slovenske Konjice. V javni izjavi, ki so jo podpisali žu- pan Slavko Krajnc, predsed- nik občinskega sveta Zdenko Plankl, tajnik občinske uprave in sekretar občinske- ga sveta Srečko Fijavž ter član sosveta upravne enote Slovenske Konjice Jože Ja- kop, Sonji Punčuh očitajo nepravilnosti in neenako- vredno obravnavanje občin Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice, ki tvorijo eno upravno enoto. Sonja Pun- čuh očitke odločno zavrača in jih ocenjuje za izsilje- vanje. Prva nepravilnost, ki so jo Vitanjčani zabeležili, je po- vezana s poslovanjem bivše občine Slovenske Konjice, kjer je bila Sonja Punčuh se- kretarka za gospodarstvo in splošne zadeve. Trdijo, da jim ni omogočila vpogleda v potrebne dokumente. So- nja Punčuh pravi drugače: »Na sejo občinskega sveta, na kateri so o tem govorili, me niso povabili, občini Zre- če in Vitanje pa sta me. Tako jim nisem mogla odgovoriti na vsa vprašanja, zahtevano prvo obrazložitev pa sem jim dala. Sicer pa sem sedaj za- poslena na upravni enoti in ne na občini in z zahtevani- mi podatki ne razpolagam. Prosila pa sem konjiškega župana, da jim podatke da.« Glavni očitek Sonji Pun- čuh, kot so ga zapisali, pa je zavlačevanje upravne enote pri reševanju denacionaliza- cijskega postopka za vračilo gozdnih površin na Rogli bivši razlaščenki Karolini Hubmajer-Pikl, ki jo imajo za svojo občanko. Z zavlače- vanjem postopka da se dela škoda tako njej kot občini Vitanje, pišejo in zahtevajo, da se do rešitve postopka na Rogli ne smejo izvajati inve- sticije, če niso v soglasju z bivšo lastnico in občino Vi- tanje. Vse kaže, da so v Vitanju poskušali narediti prav vse, da bi postopke pospešili: »Iz Vitanja so me pokhcali že pred sejo občinskega sveta, po ^ji pa še enkrat. Jože Ja- kop mi je postavil pogoj: ali podpišem odločbo o denaci- onalizaciji ali pa ne dajo so- glasja. Na' takšna izsiljeva- nja nisem in ne bom prista- jala. Sporni denacionaliza- cijski postopek je vodil Zdenko Plankl, predsednik občinskega sveta Vitanje. Glede na izsiljevanja menim, da ga je vodil subjektivno in ga bom iz postopka izločila. Ves postopek bom preverila in pri tem vključila tudi zu- nanje institucije,« povzema bistvo Sonja Punčuh. Očitno pa je, da so se stva- ri doslej že kar lepo zapletle: »Poklicali so me na pogovor v Vitanje. Plankl mi je odloč- bo o denacionalizaciji poka- zal preko mize in zahteval, da jo podpišem. Pojasnila sem mu, da je sedež upravne enote v Slovenskih Konjicah in da samo tam podpisujem odločbe. Med pogovorom je vstopila Piklova, kar ocenju- jem še za dodatni pritisk na- me,« je ogorčena Pimčuhova. Pa še nečesa ne more kar prezreti: »Za stike z javnost- jo je zadolžen načelnik upravne enote. Plankla ni- sem nikoli pooblastila, da bi dajal izjave v zvezi s tem upravnim postopkom. Kot diplomirani pravnik bi mo- ral vedeti, da ne more dajati izjav brez pooblastila.« »Občina Vitanje nima pra- vice niti prepovedovati niti dajati nikakršnih soglasij in dovoljenj za posege v prostor na širšem področju Rogle,« zavrača vitanjsko zahtevo in grožnjo, da bodo, če bo po- trebno, blokirali posege v prostor s fizično zaporo cest na Roglo. »Res je, da Unior v času postopka na Rogli ne more graditi. Obči- na Vitanje pa pri tem nima ničesar. Pri vseh denaciona- lizacijskih postopkih smo skušali doseči poravnavo. Globoko sem prepričan, da se bosta tudi Unior in Piklo- va dogovorila, čeprav Plankl pravi, da poravnava ni mo- goča. Ne vem, na osnovi če- sa, saj Piklova sama ugotav- lja, da je samo tako mogoče rešiti njen zahtevek v do- glednem času. Ponovno po- udarjam, da ne v tem ne v nobenem drugem postopku ni prihajalo do namenskega zavlačevanja. Res pa je, da so težave pri vodenju po- stopkov velike, še zlasti za- radi pomanjkanja strokovno usposobljenih ljudi. Na raz- pis za vodenje postokov za denacionalizacijo se nam ni prijavil nihče. Kdo pa bo opravljal to zahtevno delo za 70 do 80 tisoč tolarjev?« Negativno mnenje Vitanj- čanov o imenovanju za na- čelnico Upravne enote Slo- venske Konjice Sonje Ptm- čuh ne prizadeva: »Vlada se bo odločila, če bo to mnenje upoštevala ali ne. Imam čisto vest, da delam pošteno.« MILENA B. POKLIC Ogorčenje v mošej Lastniki lokalov v novem poslopju šentjurske Tržnice, znane pod imenom Mošeja, so ogorčeni. Kot smo poročali, se je pred kratkim začel nagibati strop pri glavnem vhodu s par- kirišča, zato so ga morali pod- preti z železnimi podporniki. V velenjskem Vegradu, ki je bil izvajalec ter investitor gradnje za trg, so s popravilom zares pohiteli, lastniki pa ostajajo nezadovoljni zaradi drugih napak. V ponedeljek, po razmeroma hitri obnovi vhodnega izola- cijskega stropa, sta bila na vr- sti le še barvanje ter namesti- tev luči. Pretekli teden pa je prišlo tudi do izrednega se- stanka \a§tii}km^ Jokstliw v šentjurski Tržnici, ki so go- vorili tudi o drugih resnih re- klamacijah. Najbolj jih moti neurejeno prezračevanje po- slopja, pri čemer ugotavljajo, da je v poletnih mesecih, v nadstropnih lokalih, tudi po 50 stopinj temperature. Po drugi strani pa so nezadovolj- ni lastniki nekaterih pritličnih lokalov, ki se pritožujejo zara- di slabe talne izolacije in vla- ge. Zato je predstavnik lastni- kov, Martin Amon, povedal, da so se že odločili za sodni spor. Pred začetkom gradnje je idejno zasnovo tržnice, uni- katne gradnje, na željo šent- jurske občine pripravil Janez Anderluh, rojak s Kozjanske- ga. V osnovnem projekt zračevanja Tržnice natf bilo. Kot nam je uspelo i ti, naj bi Anderluh zd* knadno, pripravil še P načina prezračevanja p* in to do začetka maja-J zamudil, v velenjskemj du pa so povedali, da f^. jejo Anderluhov projj pred poletjem. Kot je H Vegradov tehnični Matija Blagus, pa med drugim, poskrbefll finančni del ureditve P čevanja. Ali se bodo v šen| "Mošeji" topili od vro*| prihodnje poletje? BRANE iM\ St. 21. - 25. mai ^995 DOGODKI »rektor Urez soglasja ,jg torkovi seji sveta mestne ■jpc Velenje so namenili ve- del razprave obravnavi jjloiijov o soglasju k imeno- jjij direktorjev treh zdrav- ^pih zavodov, in sicer Le- Velenje, Zobozdravstva l^nje in Zdravstvenega do- ^ Glasovanje se je razpletlo da kandidatu za direk- zobozdravstvenega zavo- ]ylilošu Lcžaiču niso dali ,|3sia, imenovanje ostalih f\i kadidatov pa so podprli, flani komisije za mandatna rašanja, volitve in imenova- I ki so predloge o imenova- l direktorjev predhodno proučili, so svetnike seznanili z obrazložitvami za vsakega kandidata posebej. Predloga o imenovanju Jožice Bulajič za direktorico zavoda Lekarna Velenje v komisiji niso podpr- li, saj so nekateri člani menili, da bi moral ustanovitelj naj- prej doreči bodočo organizaci- jo lekarniške dejavnosti na ob- močju treh novih šaleških ob- čin ter urediti lastniška raz- merja. V nadaljevanju seje je bilo slišati mnenja nekaterih svetnikov, da je lekarniška de- javnost v Velenju zelo dobro organizirana in da ima tudi dobro vodstvo. Bulajičevi, se- danji direktorici lekarniškega zavoda, so svetniki potemta- kem dali soglasje k imenova- nju. Dobil ga je tudi dr. Jože Zupančič, sedanji direktor Zdravstvenega doma Velenje. Sicer pa je komisija tudi v pri- meru zdravstvenega doma za- stopala mnenje, da bi morala pred določanjem direktorja postati nova organiziranost zavoda bolj jasna. Najbolj sporno je bilo soglasje k ime- novanju direktorja javnega zobozdravstvenega zavoda Miloša Ležaiča, doktorja sto- matologije, o katerem so svet- niki izrazili zelo deljena mne- nja. Komisija tudi temu kan- didatu ni izrekla podpore in opozorila na nedorečenost pri razvoju zasebne zobozdrav- stvene prakse. Po mnenju svetnikov Ležaič ni primerna oseba za vodenje velenjskega zobozdravstvenega zavoda v prihodnosti. Tako je pokaza- lo glasovanje, v katerem se je za soglasje izreklo 10 članov sveta, 9 jih jih je glasovalo proti, 8 pa se jih je vzdržalo. Brez razpravljanja pa so so- glasno sprejeli sklep o soglasju k imenovanju Metke Čas za ravnateljico Javnega vzgojno- varstvenega zavoda Velenje in potrdili še imenovanje štirih predstavnikov občine v svet in strokovni svet Kulturnega centra Ivan Napotnik ter ene- ga predstavnika v svet velenj- skega centra za socialno delo. KL Med drugim so sprejeli tudi predlog sklepa, s katerim pre- neha mandat trem članom sve- ta zaradi nezdružljivosti funk- cij; Anton Brodnik, Bojan Kontič in Peter Kovač so na- mreč za določen čas zaposleni v občinski upravi. Potrdili so še imenovanje novega člana sveta, Antona Koširja (De- SUS), ki bo nadomestil umrle- ga svetnika Rudolfa Delopsta. spet I. Gimnazija v Celju Gimnazija Celje je s svojo [ kot 185-letno tradicijo fi dnevi spet dobila nazaj (je staro ime, 1. Gimnazija Celju, pod katerim so šolo jnali v letih od konca D. ttovne vojne do konca pet- setih let. Gimnazija Celje, v kateri ijjo leto zaključi šolanje pri- dno 200 učencev, je bila do Dca II. svetovne vojne edina iinazija v mestu ob Savinji, [konca vojne do leta 1958, so bile gimnazije osemlet- ke Celje dobilo še eno to- tno šolsko ustanovo, v ta i pa sega tudi numerično imenovanje šol. Uvedba mletnega osnovnega šola- I je v letu 1958 odpravila šen šolski sistem in za ne- jmanj kot četrt stoletja, do cdbe usmerjenega izobraže- ija v letu 1982, smo imeli lelju spet samo eno splošno pravljalnico za Univerzo, rat se je Gimnazija Celje m let preimenovala v Sred- Idružboslovno šolo, a že fe- iiarja 1990 kot prva v Slove- ispet dobila nazaj svoj gim- zijski naziv. Ker so v Celju zadnja leta srednje šole, ki izvajajo gim- zijske izobraževalne pro- ame, v javnosti pogosto pri- ja do zamenjav šolskih usta- V. Poslanci občinske skupš- le so tako še v prešnjem mandatu, leta 1993, sprožili pobudo za preimenovanje »stare« gimnazije v Gimnazijo A.M. Slomška, ki je bil tudi izjemno uspešen dijak Gimna- zije Celje, vendar je kasneje prevladalo stališče, ki ga je sredi leta 1994 sprejel tudi svet šole in srednješolsko usta- novo ponovno poimenoval I. Gimnazija v Celju. Vlada Republike Slovenije je s tem sklepom soglašala v začetku letošnjega maja, pred dnevi pa je novo ime regi- striralo tudi Okrožno sodišče. V gimnaziji z novim starim imenom se v tem času na ma- turo pripravlja 217 učencev, vodstvo šole pa glede na šte- vilna priznanja, ki so jih nji- hovi učenci prejeli v tem šol- skem letu, ocenjuje, da bo prav letošnje eno najuspešnejših in najučinkovitejših v skoraj dvestoletni zgodovini šole. IS DeSus na Ponikvi v dvorani zadružnega doma na Ponikvi v žalski občini bo v nedeljo ustanovni zbor krajevne organizacije Demo- kratične stranke upokojencev DeSus. Na Ponikvi ima namreč območni odbor Demokratične stranke upokojen- cev približno 130 članov, zato so se odločili za ustanovitev krajevne organizacije. Zbor, na katerega vabijo čim večje število upokojencev, se bo pričel ob 17.uri. IB Proračun v javno razpravo Na izredni seji žalskega sveta, ki je bila minuli četrtek, so svetniki potrdili osnutek proračuna. Ta naj bi znašal dobri dve milijardi tolarjev. Največ pripomb na predlagani proračun, ki je zdaj v 15-dnevni javni razpravi, so imeli svetniki iz vrst strank slovenske pomladi. Po njihovi oceni se v proračunu namenja preveč denarja predvsem za kulturo, temu pa ostro nasprotujejo v žalskem Zavodu za kulturo. (iovenica tudi v Celju v ulici XIV. divizije 14 v Ce- lje od minulega petka odpr- celjska enota zavarovalni- «hiše Slovenica. Zavarovalniška hiša Slove- ifa d.d. je po velikosti četrta ivarovalniška hiša v Sloveni- Delovati je začela januarja '93 na temeljih nekdanje za- iTovalniške hiše Croatia, ki sicer ponaša s stoletje dolgi- ' izkušnjami. Zavarovalni- ^ hiša Slovenica d.d. ima '"je enote po vsej Sloveniji, beli lisi zaenkrat ostajata le Koroška in Dolenjska, poleg enote v Celju, ki jo vodi Ne- venka Rezek in ki naj bi čim- prej dobila status filiale, pa nameravajo letos odpreti še enoto v Dobo vi. Direktor Zavarovalniške hi- še Slovenica Herman Jesenšek in svetovalec direktorja Dušan Novak sta na otvoritvi v Celju povedala, da se ukvarjajo z vsemi vrstami zavarovanj, prizadevajo si za organsko rast in razvoj, predvsem pa gradijo na kvaliteti svojih sto- ritev. To pomeni takojšnje iz- plačilo škod, posebnost te za- varovalniške hiše pa je tako imenovano življenjsko pokoj- ninsko zavarovanje ter zdrav- stveno zavarovanje v tujini z asistenco. Zato so v Zavaro- valniški hiši Slovenica prepri- čani, da bodo tudi ljudje na Celjskem zadovoljni s po- nudbo. IB Foto: SHERPA /j!!''"pva/niška hiša Slovenica ima svoje prostore v neposredni Razvojnega centra v Celju. Trojke pri I. Gimnaziji v Celju Dobrodelni košarkarski turnir, na katerem se bodo v soboto po 11,30. uri po- merile 3-članske ekipe po- litikov, glasbenikov, novi- narjev, umetnikov in dru- gih znanih osebnosti iz slo- venskega družabnega živ- ljenja, bo na košarkarskem igrišču I. Gimnazije v Celju med Malgajevo in Trubar- jevo ulico. Organizatorji so turnir, katerega izkupiček bo namenjen Fondaciji Ana, sprva načrtovali na parkirišču pred Barflyem, vendar so ga zaradi boljših pogojev prestavili na gim- nazijsko igrišče. IS Gaberiada '95 5. športno, poslovno in družabno srečanje Danes se začenja tradici- onalno športno in družabno srečanje Gaberčanov in njiho- vih prijateljev »Gaberiada '95«, ki bo tokrat že petič za- pored. Športno društvo Ga- berje-Celje, ki je organizator Gaberiade, je tudi letos pri- pravilo bogat program aktiv- nosti, ki se začenjajo danes in bodo trajale vse do tretjega ju- nija. Uvod v letošnjo Gaberiado je bila okrogla miza z naslo- vom Leto kasneje, ki jo je ŠD Gaberje pripravilo prejšnji če- trtek. Na okroglo mizo so po- vabili pomembne Gaberčane: Jožeta Zimska, župana mestne občine Celje in pokrovitelja Gaberiade '95, Ludvika Tra- unerja, dekana gradbene fa- kultete v Mariboru in Jožeta Brodnika, direktorja Dars, ki so predstavili svoje poglede in cilje za razvoj Gaberij in Celja. Gaberčanom so seveda ob- ljubili marsikaj, od vrnitve višjega šolstva v Celje, dogra- ditve avtoceste, vse do ureje- nosti prometne zmede, Gaberij in celega mesta. O tem, kaj se bo zares naredilo in katere ob- ljube bodo izpolnjene, pa bodo Gaberčani presojali drugo leto. Športni del Gaberiade se bo začel danes ob 17. uri na let- nem telovadišču športnega društva Gaberje s srečanjem predšolskih otrok v spretnost- nem poligonu. V nedeljo pa se bo ob 10. uri začel finale Fren- kovega memoriala, kjer se bo- do veterani Slovenije pomerili v namiznem tenisu. Udeležen- ci Gaberiade bodo še posebej aktivni naslednji teden, ko se bodo vsak dan ob 16. uri zvr- stila športna srečanja. Tako se bodo športniki, mladi in stari, lahko pomerili v odbojki, ko- šarki, balinanju, igrah spret- nosti, namiznem tenisu in te- nisu. Po besedah Metoda Tre- bičnika, pfedsednika športne- ga društva Gaberje, se bodo vse aktivnosti dogajale na ob- jektih športnega društva Ga- berje-Celje. vsakodnevne ak- tivnosti pa bo spremljal tudi kulturni program. Športne ak- tivnosti se bodo zaključile v soboto, 3. junija ob 11. uri s tekom in pohodom po gaber- skih ulicah. Popoldne pa se bo začelo tradicionalno zabavno in družabno srečanje, kjer bo poleg družabnih iger, nasto- pov in srečelova mogoče tudi zaplesati. S.M. Ocvetličenje oken in balkonov Turistično društvo Celje je lani začelo z akcijo ocvetličenja oken in balkonov na Glavnem trgu v središču mesta, minuli konec tedna pa so to akcijo ponovili in zasajena cvetlična korita razdelili še stanovalcem Trga Celjskih knezov. Po besedah predsednice Turističnega društva Celje Danice Doberšek bodo z dobro zamišljeno akcijo polepšanja mestnega videza nadaljevali in prihodnja leta ob stavbah na Glavnem trgu in Trgu Celjskih knezov poskušali ocvetličiti še pročelja drugih ulic in trgov v mestu. Kako hitro bodo akcijo lahko širili pa bo seveda največ odvisno od denarja. Za letošnje ocvetličenje (razdelili so 185 cvetličnih zabojčkov) so del denarja zbrali sami, ob izkupičku Valčkovega večera, ki ga pripravljajo skupaj s celjskim zdravniškim društvom, pa so za denarne prispevke zaprosili še vse lastnike oziroma najemnike lokalov na obeh trgih. Odzvali so se v Vrtnarstvu Celje, trgovskih podjetjih Center in Potrošnik, Modi Celje, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zlatarstvu Tajnšek, Biroservisu Rehar ter podjetjih Viro in Maksim, na pomoč pa so priskočili tudi v Občinski službi za komunalno dejavnost. IS, Vse gre navzdol Medicinske sestre v vedno hujšem primežu delovnih razmer in odnosov »Ko smo lani slavili 30-let- nico društva, smo ugotavljali nenehen razvoj stroke. Iz leta v leto smo beležili napredek, pričakovali še boljšo prihod- nost. Letos pa je drugače. V zadnjem letu zdravstvena nega stoji na mestu, torej v bi- stvu nazaduje,« z grenkobo povzema položaj medicinskih sester in tehnikov predsednica društva, ki na Celjskem pove- zuje 1118 članic in članov, Ol- ga Nezman. O položaju medicinskih se- ster in tehnikov so govorili v torek na letni skupščini, ki so jo obogatili s pogovorom o ženski včeraj in jutri, ki ga je vodila prof. Katarina Lavš in z večernim koncertom. Stopicanje stroke na mestu se po večinskem mnenju odra- ža v strokovni kakovosti dela, v delovnih pogojih, predvsem pa v odnosih. »Profesionalni in delovni odnosi so porušeni. Govorimo lahko že o nestrpnosti pri delu z ljudmi. Glavni razlog so raz- mere, v katerih živimo in dela- mo. Vse se postavlja na nove tirnice. Potreben je čas, da se prilagodimo, pa še tirnice niso vedno prave. Menim, da nas zelo prizadeva negotovost, ki je še posebej povezana s priva- tizacijo. Zdravnik zasebnik bo morda svoje delo opravljal enako ali še bolj kvalitetno kot ga je v javnem zavodu, žal pa zbornica ne zahteva dovolj strogo strokovne doslednosti. Zdravnik, ki odhaja na svoje, pogosto s seboj ne vzame stro- kovno usposobljenega delavca za področje zdravstvene nege, s tem pa pušča za seboj tudi nezaposleno sestro. Problem je zaenkrat večji v zdravstvenih domovih, a obeta se tudi bol- nišnicah.« S tem se že resno ukvarja leto dni star sindikat zdravstvene nege Slovenije, v katerega je vključenih preko 60 odstotkov medicinskih se- ster in tehnikov. Čeprav je bil z uvedbo viso- košolskega študija v izobraže- vanju sester narejen pomem- ben korak naprej, pa to ni do- volj. Hudo primanjkuje sester z višjo izobrazbo: »Kljub temu smo odločno proti, recimo ta- ko, uvozu sester iz tujine. Bolj pametno bi bilo, da bi naše sestre tako nagrajevali, da bi ostajale v tem vse težjem po- klicu. Da je res hudo, priča podatek, da vse več srednjih sester odhaja v druge poklice, četudi na slabše plačano delo, ker preprosto ne zdržijo obre- menitev. Gre za slabo plačano turnusno delo, za psihofizične obremenitve, ki vodijo v bo- lezni in izjemno velike bolni- ške odostnosti z dela, pred- vsem pa za psihične strese. Vse to se šele učimo obvladovati,« pravi Olga Nezman in dodaja: »Nismo brez idej, nismo brez iluzij, a tako kot je, je nemo- goče.« MILENA B. POKLIC Nagrade za izdelovalce želodcev 12. maja so izdelovalci želodcev, znane zgomjesa- vinjske specialitete, oddali svoje izdelke v pregled strokovni komisiji, ki jo je vodil dr. Božidar Žlender, profesor z ljubljanske bi- okemične fakultete. Ocenjevanje je organizi- ralo Turistično društvo Re- čica, s svojimi izdelki pa so sodelovali številni kmetje iz vse doline. Potem, ko so strokovnjaki opravili še natančno mikrobiloško analizo želodcev, so lahko razglasili končne rezultate. Le-ti kažejo, da so izdelo- valci želodcev letos dosegli veliko višjo kakovost kot prejšnja leta. Zlate medalje so prejeli Jože Marolt iz Mozirja, Brecl po domače, Franc Privošnik iz Dober- teše vasi in Florjan Kaker iz Gornjega Grada, po do- mače Droben. Srebrni me- dalji sta si prislužila Ivan Atelšek, Rženičnik po do- mače, prav tako iz Mozirja, in Anton Napotnik, Rbe po domače, iz Rečice. kL Ustvarjati, to pomeni dvakrat živeti Pod tem naslovom so na preboldski osnovni šoli letos pripravili 13. srečanje mladih tehnikov žalske občine. Učen- ci so prikazali delo na področ- ju tehnične vzgoje, v 13. ra- zličnih zvrsteh. Prva mesta so zasedli: Primož Mavric, Alek- sandra Kotnik (oba OŠ Polze- la), Tina Zelene, Katarina Lobnikar (obe OŠ Prebold), Tomi Latoš (OŠ Žalec), Peter Rajh (OŠ Polzela), Matej Seni- ca (OŠ Petrovče), Tomaž Za- vršnik (OŠ Prebold), Jernej Kovačič, Miran Benetek, Mar- tin Jelen (vsi OŠ Šempeter), Bogdan Slapnik, Andrej Piki (OS Vransko), Marjan Klanč- nik, Mitja Modenjak, Dušan Pinter (vsi OŠ Braslovče) in Milan Fijačko (OŠ Ljube Mi- kuš Žalec). T. TAVČAR it.21. - 25. mai 1995 KULTURA Satira in humor našli dom Točno opoldne — na Brecljevem, pranger Homo Humanos y Šmatju Slovenci smo dobili nov festival. V petek zvečer so ga z vsemi državniškimi častmi pospremili na pot na osred- nji prireditvi v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. Prvi slovenski trienale satire in humorja - Aritas. A se je vse skupaj začelo že pred leti, na malem kuclju pod cerkvico svetega Toma- ža na Brecljevem, kjer je do- ma slikar Stane Jagodic in kjer so s prizadevnostjo do- mačinov, ZKO in občine ure- dili majhno, prijazno galeri- jo. Slikar, vselej poln pronic- Ijivih zamisli, je skupaj s pri- jatelji prišel na zamisel o fe- stivalu humorja, ki naj bi imel domicil v teh prijaznih krajih. V galeriji, točno opoldne, ob zvokih ansambla Adama Bicskeya in umetniški besedi Tanje Jurjec in Igorja Habja- na so številni gostje pozdra- vili častna gosta trienala Aritas, akademskega slikar- ja Franceta Miheliča, kate- rega dela so postavljena na ogled v Jagodičevi galeriji in slovenskega pisatelja, humo- rista Žarka Petana. Njima je bila namenjena slovesnost ob domačem kruhu in rde- čem vinu. »S prazno glavo se laže kima«, je eden od števil- nih Petanovih aforizmov, ki smo jih slišali na Brecljevem, obdani s podobami in hudo- mušnimi odtenki slikarja Franceta Miheliča, pri kate- rem si je na ljubljanski li- kovni akademiji likovno znanje nabiral tudi Stane Jagodic. Festivalske prireditve so se nato nadaljevale popoldne z otvoritvijo razstave likov- nih del satirikov iz tujine, v razstavišču Zdravilišča Rogaška Slatina. Poseben dogodek je bil od- kritje slovenskega prangerja Homo Humanus, na Ašker- čevem trgu v Šmarju. Spo- menik človeku in človečnosti je odkril Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Noč pred tem do- godkom so pranger oskrunili zlikovci, ki jih bo prav goto- vo dosegla roka pravice! Kajti, sporočilo Šmarča- nov, tudi na večerni sloves- nosti, kjer je festival pospre- mil na pot tudi slovenski mi- nister za kulturo, Sergij Pel- han, ostaja: »Odprimo vrata - Aritas prihaja!« Pa berimo besedo z leve proti desni ali z desne proti levi! »Smeh ustvarja žlahtne človeške odnose«, je na pri- reditvi dejal Rudi Bric, diek- tor Hermes Softlab iz Ljub- ljane, ki je bil generalni po- krovitelj festivala. Festival, ki je pognal korenine na Brecljevem, je dobil na Šmarskem prijazen dom in streho nad glavo tudi po za- slugi številnih drugih spon- zorjev in posameznikov, ki so se strinjali z izrečeno mi- slijo Jožeta Volfanda, pred- sednika pripravljalnega od- bora Aritasa, da je »humor drugo človekovo sonce.« Slovenski trienale je raz- pisal tudi natečaj za likovno in besedno satiro in humor. Med likovniki jih je konkuri- ralo 40, ki so na natečaj po- slali 114 del v različnih teh- nikah. Medalje Aritas so prejeli: Bine Rogelj (zlato), Peter Čeme (srebrno) in Ce- Ijanka Lilij ana Praprotnik- Zupančič (bronasto). Prizna- nja, listino Aritas so prejeli: Matjaž Fucks, Vladimir Ma- kuc in Klavdij Tutta. Poseb- no priznanje pa kipar Janez Boljka. Posebno nagrado Zlata strela, nagrada Bouti- que Nedeljskega, za najbolj aktualno karikaturo je dobil Borut Pečar, nagrado Satir, občine Šmarje pa Tone Demšar. Za besedno satiro in hu- mor je konkuriralo 52 litera- tov, s poudarkom na aforiz- mih. Medalje Aritas so preje- li: Janko Messner (zlato), Boris Kuralt (srebro) in Ev- gen Jurič (bronasto). Prizna- nje Aritas listino so prejeli: Franjo Frančič, Matija Lo- gar, Jolka Milic, Žarko Pe- tan in Meta Rainer (post- humno). Posebno nagrado Satir, nagrado občine Šmar- je za epigrame in aforizme je dobil Igor Torkar. Častni na- gradi Aritas pa sta pripadli slikarju Francetu Miheliču in pisatelju Žarku Petanu. Čestitke veljajo vsem na- grajencem, organizatorjem za skrbno izvedbo festivala in žlahtni zamisli, da se pro- nicljiva misel, beseda ali po- doba vgnezdijo med klene prijazne ljudi na Šmarskem, ki bodo znali zibati in nego- vati festival. V petek, 2. juni- ja pa bodo ob 20. uri v avli Doma kulture v Šmarju še predstavili zbornik Satira Multi, v katerem 30 uglednih slovenskih intelektualcev razmišlja o našem odnosu do humorja. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Častna gosta in nagrajenca festivala: književnik Žarko Petan in slikar France Mihelič. I KOMENTIRAMO Nov festival Končno smo Slovenci dobili tudi festival humorja in satire. Zakaj pa ne, če ga imajo glas- beniki na vseh področjih, če imajo literati Vilenico in Šta- tenberg, slikarji kup kolonij in društvene razstave, ljubljan- ski, novomeški in beneški bi- enale grafike, filmarji svoj Portorož, Gorico, Benetke, Cannes in Berlin, gledališčniki svoje Borštnikovo v Mariboi-u, svojo komedijo v Celju in dra- mo v Kranju, plesalci svoje de- lavnice in opuse in še bi lahko našteval. Humor je sol življenja, je preseganje samega sebe. Tega nam v zadnjem času manjka. V politiki se gremo do konca zares, v biznisu tudi, še na ce- sti do konca tiščimo na plin, do smrti, če je treba... Jagodičeva ideja, da bi Slo- venci, ki smo pred leti ponov- no izgubili edini satirični list Pavliho, prišli do svojega fe- stivala humorja in satire, je v njegovem mladostnem Šmarju pri Jelšah obrodila dragocen sad. Vnesla je novo duhovno razsežnost v celoten slovenski kulturni prostor, če- prav je bila zamisel v Ljublja- ni sprejeta dokaj medlo, v pro- gramu nacionalne televizije celo omalovažujoče (prvi pri- spevek z novinarske konferen- ce) in pri številnih gospodar- skih subjektih - sponzorjih do- kaj nezaupljivo. Toda šmarska trma, pred- vsem pa vera v idejo, sta ob strokovnem znanju izvajalcev in organizatorjev postavili te- melj trienalu, ki bi zmogel biti Slovencem nekakšen svetilnik v sivini preživetvene ihte. Sve- tilnik v tem smislu, da bi hu- mor znali živeti tudi v vsakda- njih trenutkih m ea tvoriti ter sprejemati kot kakovost živ- ljenja, satiro pa uporabljati v smislu »con grano salis« za zdravo distanco v kritiki vse- ga, kar nas moti. Oboje pa uži- vati predvsem kot duhovno hrano in sproščujoči užitek. Kakor so Šmarčani in vsi, ki so v petek pokazali svojo du- hovno širino, opravili izpit za- upanja z odliko, so se našli po- samezniki, ki so se morali z oslovo dlako podpisati na pranger, s čimer so se kar sami prostovoljno priklenili nanj. Ne glede na to, ali jih je k temu vodila objestnost, poniglava pritlehnost zavisti ali klasična slovenska maščevalnost. Nekateri so se prangerja branili, češ da bo okrnil ugled Šmarju in kraj naredil za nove »Lembržane«. Toda v tem pri- meru je zmota velika: Lem- berg s tem znamenjem opozar- ja na svojo staro slavo, zgodbe o Lembržanih so del tega, so preseganje življenja samega. In Lembržani to že znajo vna- šati v svoj imidž in na najno- vejši prospekt kraja so pran- ger ponosno povečali, a ne skrili. Šmarje pa je z novim prangerjem dobilo ob po- membnem vsebinskem sporo- čilu, seveda za tiste, ki so pi- smeni, kajti na njem je tudi veliko črk, tudi zanimiv likov- ni in arhitekturni objekt. Mla- da občina, ki znotraj svojih novih in močno skrčenih geo- grafskih meja išče svojo samo- bitnost, s prangerjem pridobi- va v kulturnozgodovinskem in turističnem smislu. In še mar- sikaj bo morala najti, kakor je doslej že našla. Aritas je le en dokaz več, da Ljubljana ni edino središče Slovenije... DRAGO MEDVED Znova bo zvenela pesem CeUe v znameniu 21. mednaroilnega mlaainskega pevskega festivala Festival mladinske pesmi bo iz dvora- ne Narodnega doma, kjer se bo začel danes, 25. maja s slavnostnim koncer- tom, bo s svojim utripom in spremnimi prireditvami odmeval tudi izven dvora- ne: po mestnih ulicah, na prizoriščih, kjer se bodo odvijale spremne prireditve in v srcih mladih in njihovih pevodovij. Nagnil se bo, kot mu je v svojem uvodni- ku na pot napisal letošnji predsednik fe- stivala dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti v vladi republike Slovenije in slavnostni govornik na no- cojšnji otvoritvi, v »novo obdobje v zgo- dovini celjskih mladinskih festivalov«. Letošnji festival bo slavil torej 21, po vseh mednarodnih zakonih polnoletnih let, pa vendar želi ostati mladostno razi- gran, mlad, prijateljski, na drugi strani pa izkušen, z novimi organizacijskimi zamislimi, temelječ na tradiciji in uspe- hih minulih let. Mladinsko zborovsko petje ima v Celju tradicijo, mesto kot organizator s podpo- ro Republike in številnih sponzorjev, brez katerih ga ne bi bilo, pa je tako tudi v Evropi znano kot mesto »ptic pevk.« Zato ni naključje, da se tudi kot razpoz- navni znak festivala pojavlja pisana pti- ca pevka, ki se je vrasla v srca mladih, oblikoval pa jo je Jože Domjan. »Pojte znova to pesem!« je ob slovesu na mno- žičnem koncertu v Mestnem parku na jubilejnem, 20. festivalu, dejal predsed- nik države Milan Kučan. Pesem, kot poslanico mladosti, miru in prijateljstva bo zvečer ob osmih v Na- rodnem domu poslal v svet Mladinski pevski zbor RTV Slovenije, dirigent bo Matevž Fabijan. Tekmovanje otroških zborov, ta kategorija je letošnja novost festivala, pa se bo začelo v petek popold- ne ob petih. Nastopilo bo pet slovenskih otroških zborov. Ob osmih bo občinstvo, pa seveda tudi strokovna žirija, prisluh- nilo dekliškim zborom, sobota bo v zna- menju mešanih mladinskih zborov. Ve- čer tega dne je rezerviran za najboljše zbore in podelitev priznanj in nagi Razglasil jih bo predsednik glasbene rije profesor Edvard Goršič, ki bo t dirigent množičnega zbora v Mesti parku. Med novostmi letošnjega festi' velja omeniti predvsem glas občinstvi bo z glasovalnimi lističi imelo priloži izbrati najboljši zbor na vsakem teltJ valnem koncertu. Zato si organiz* Zavod za kulturne prireditve Celje, v dvorani čimveč poslušalcev vseh st' sti. Vstopnice za posamezni koncert b na voljo uro pred koncertom. Množični nedeljski koncert v Mesf parku je tudi že po tradiciji pravi f nik mladinskega zborovskega pet]^ praznik za srce in dušo Celjanov, ki''^ tudi to nedeljo prišli v mestni park- datelj Lojze Lebič bo kot slavnostni vomik nagovoril tisočglavi zbor. Zborovsko petje, ki so mu pi< napovedovali krizno obdobje, je nem cvetju, zlasti v vzhodnih dežel'' koder je vseh 11 zborov. Domačih J^j Naj ta številka prinese srečo vsem u^' žencem 21. mednarodnega mladin^^ festivala, prav tako organizati''^ osrednjih in spremnih prireditev' Da bomo lahko ponovili besede: znova to pesem, drobne ptice!« MATEJA POV' ZAPISOVANJA Nacionalni ponos in ameriški dolarji Zakaj festivalne prireditve? Zakaj je skupina zanesenjakov letos prvič (menda gre za »tra- dicionalne« ambicije) organi- zirala sredi Ljubljane festival sodobnih odrskih umetnosti in ga naslovila Exodos? Zakaj skratka vsi ti festivali, ki kot gobe po dežju rasejo sirom sta- re celine? S festivali, zlasti mednarod- nimi, je pač vselej tako, da si jih izmislijo tisti, ki menijo, da imajo nekaj pokaza ti, ki se po- čutijo po krivici zapostavljene, ki bi se radi tudi medijsko (če so se že kvalitativno!) dvignili iz sivega povprečja. Exodos, denimo. Festival sodobnih odrskih umetnosti, na katerem se bo ob kopici tujerodnih predstav predstavilo tudi ne- kaj domorodnih stvaritev. Štos pričujočega festivala je torej v tem, da se med množico tujih projektov predstavijo tu- di domači. Da se slovenska so- dobna odrska produkcija vme- sti v sodobne evropske in sve- tovne trende, ki se razlivajo po tovrstnem umetniškem polju. Za razliko od kakšnega latin- skoameriškega festivala, ki se na svoje domače ustvarjalce preprosto požvižga, ki skuša na svoje festivalske odre pri- vabiti čim več zanimivih go- stov z vsega sveta, ne glede na to, kakšna je domača naci- onalna produkcija, kam se ta skratka vmešča oziroma, ali se sploh kam vmešča, si slovenski organizatorji prizadevajo v Slovenijo povabiti neslo- venske zvezde zato, da bi se jim lahko priključili tudi slo- venski zvezdniki. Računica je seveda preprosta; ne gre za fe- stival, ki bi prezentiral, kar počnejo recimo južnoameriški gledališki festivali, marveč za festival, ki bi promoviral. Kar je pravzaprav taktika in stra- tegija slehernega evropskega festivala. Tudi tistega filmske- ga, ki se je pričel prejšnji teden v francoskem Cannesu. Pustimo ob strani vse tiste interese, ki jih ob festivalu v Cannesu, izraža država: tu- ristična promocija s pomočjo filmskih in glasbenih zvezd, zanemarimo dejstvo, da gre za predstavitev nacionalnih ki- nematografij. .. Cannes je fe- stival zaradi francoskega fil- ma. Še več, Cannes je festival zaradi evropskega filma, ki bi rad svetu pokazal, da obstaja tudi ne-ameriški film. Hej, ali ni zanimivo ravno to; ameriški film pozna ves svet, pa čeprav Američani oziroma Hollywood še ni organiziral enega samega filmskega festivala. Jasno \ ga pa ne potrebuje. Amerj film promovirajo celo v C; nesu. Seveda povsem neha S tem, ko forsirajo evropj kinematografijo, Francozi veda mislijo, da evropski^ pomeni že tudi francoski /j ko naglašujejo, kako zelo S( razlikuje od ameriške, posn no dolivajo vodo ravno na ti mlin, ki vrti kolesje amenj filmske industrije. Prepros medtem, ko evropskega vn nacionalne kinematogra, z vsemi svojimi posebnosti največkrat avtorskega znai ja, vrtijo ameriškega dok In zvezde, ki so tam zato, dolarji nenehno pritekajo. Seveda je med sodobno a sko umetnostjo in, recimo mu, sodobno umetnostjo pfl na, ogromna razlika. iVepj merljiva razlika. Pa vendj Exodos se za razliko od Ci nesa s svojo domačo prodi^ jo skuša vključiti v svetoi trende, Exodos kolaborirasl stim, kar ta svet trenutno n boljšega premore. Brez vi kršnih nacionalnih zadri in precej pogumno. Cannes kolaborira le s tistimi, ki počutijo ogrožene, ki frusb rani menijo, da bi si usfk ameriškega filma zaslužihi di evropska filmska indusi^ Žal pa so dejstva popolnai drugačna. Medtem, ko nem ri obladujejo festivale, si dri lastijo svet. In Exodos je, če seveda ne bo sesul sam vaseji ob svojem rojstvu, že v s\\ konceptualni uokvirjena zasnovi, na najboljši p da... hja, da ne postane b šen kot filmski festival v O nesu. Piše: Tadej Čatet it. 21. . 25. maj 1995 lit KULTURA pragotine v mestni galeriji ^00ietnlk Franc Riemer zasebno zbirko na ogiea postavi gpict naključij, nagnjenost] u podjetništva, ki se zlasti j povejšem času odlično pove-j Lje in nadgrajuje z umetnost- i L so minuli četrtek pripeljali! ^jgovor z lastnikom bogatel kjrke umetniških del svetov-; J), slikarjev, Francem Ri-i pjerjem iz Slovenskih Konjic \ I županom občine Janezom i l^becem, do podpisa pogodbe-; odprtju mestne galerije 1 filovenskih Konjicah. -i ■pogodek je bil odmeven, ne.\ Kio v mestu pod Konjiško jro, ampak tudi v širši slo- fiiski javnosti. Kdo je mož, ki iflseduje takšne umetniške; Iragotine in del katerih je po- i ^vljen zdaj pred oči naroda ! p stroke? ■ Franc Riemer je podjetnik- ^gradbenimi stroji in ne skri- ^ p, da se je začelo njegovo zbi- ? ijteljstvo pred petimi leti in še j, bolj slučajno. »Bil pa sem ledno poln idej, že od malih \ lOg«, je povedal na novinarski ^ [onferenci, ki jo je pripravilo ' iredništvo konjiških Novic. Tako sta si, podjetnik in žu- ' lan, kot mož možu, stisnila ro- ] ki in dala besedo in obljubo. Franc Riemer je dobil za nedo- ločen čas v najem in upravlja- nje dvesto kvadratnih metrov na novo urejenih galerijskih prostorov v obnovljeni 850 let starj hiši starega mestnega je- dra. Mesto je dobilo mestno galerijo, na katero je lahko po- nosno. Na stenah visijo slike starih likovnih mojstrov. v dveh prostorih je razstavlje- no staro pohištvo, prav tako iz Riemerjeve zasebne zbirke, ki bo bržčas še burila duhove javnosti. »Najbolj mi je pri srcu avto- portret Ivane Kobilce«, pravi zbiralec, ki priznava, da je zgolj velik ljubitelj umetnosti, ne strokovnjak, vendar je oce- no del, ki jih poseduje, prepu- stil stroki. Tako si je sliko, z naslovom Marija, ki prinaša srečo in izhaja iz Vincijeve sli- karske šole, ogledal ugledni strokovnjak dražbene hiše Sotheby's Julian Stock. Ocenil je, da je žensko na sliki skoraj gotovo narisal mojster Le- onardo da Vinci sam, ozadje pa je delo njegovih učencev. Riemer je v novi mestni ga- leriji iz domače zbirke postavil na ogled še okoli sto del zna- menitih slikarjev. Tako se bo obiskovalec galerije, poslej se bodo Konjice upravičeno lah- ko ob turističnih znamenito- stih postavljele še s kulturni- mi, srečal še s slikarji Rem- brandtove šole, z dvema slika- ma Van Dycka, Chagala, Rodi- na, Harlamova... pa domačih slikarjev. »Te še posebej ce- nim«, pravi Franc Riemer, ko gledalca popelje od Kobilce do Jakopiča in drugih. Lastnik slik in najemnik ga- lerije pa bo te lepe prostore, kot pravi, rade volje odstopil tudi morebitnim drugim raz- stavam slovenskih slikarjev. MATEJA PODJED iravate Nataše Čagalj Nataša Čagalj, ki se je mednarodni avnosti predstavila lani na Smimoff fe- tivalu in je temelje svoje mednarodne tariere postavila pred dnevi, ko je bila prejeta na elitno londonsko šolo za unetnost in oblikovanje (Central St. lartin School of Art and Design), kjer la oddelku modnega oblikovanja sprej- aejo le šest študentov letno, uspešen štu- ij na tej šoli pa odpira vsa modna vrata la svetu, tokrat v celjskem Pop teatru azstavlja kravate, ki jih odlikujejo iz- imo oblikovanje, različni materiali in bdatki ter ročno delo. Ker je razstava prodajna, imajo Celja- ido 31. maja priložnost, da za zmeren ■lar kupijo unikatni izdelek bodoče pdnarodne zvezde. 'Med tem organizatorji poizvedujejo za lepridipravi, ki so dan po otvoritvi uspe- 5 odtujiti tri kravate. Za njimi bodo po iradni dolžnosti poizvedovali še drugi, nesmi kronisti pa se bodo veselo muzali )b dejstvu, da so organizatorji razpisali lenarno nagrado za informacijo, ki bi jih Jripeljala do izginulih kravat. B.V., Foto: SHERPA* Poje nai ljudje ^efof koncert Mešanega komornega ^^vskega zbora Mešani komorni pevski zbor je minuli petek priredil ^ svoj 12. letni celovečerni ^•»cert. Tradicija je že, da ^^ci pod vodstvom svojega ^P«!šnega zborovodje Pavla ^"kovca vsako leto v maju r^^stavijo sadove svojega de- ^- V dvorani Narodnega doma telju so pod geslom Pojo naj ^i^, pevci nanizali vrsto no- ;";skiadb. ' *^srčno šegavi nagovor zborovskega moderatorja Mi- he Macurja je vzpostavil pri občinstvu naklonjeno pozor- nost. V prvem delu koncerta so se zvrstile predvsem tuje skladbe ter dve domači: Lebi- čeva Luba vigred in Ježev Kovač. Po odmoru je tajnik ZKO Celje Štefan Žvižej izročil te- noristu Bertiju Korošcu dr- žavno priznanje ZKOS za uspešno dolgoletno delo v kul- turi in srebrno plaketo ZKO Celje, zborovodji Pavlu Bu- kovcu pa Gallusovo listino za dolgoletno in uspešnp razvija- nje ljubiteljske glasbene de- javnosti. V nadaljevanju koncerta je zbor zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi in priljubljeni tuji Dremlje mi se, dremlje in Dvanajst razbojnikov. Solisti so bili Vida Bukovac, Berti Korošec, Janko Mimik, Mar- jan Petan, Vlasta Plavčak, Štefka Pobirk in Tanja Zilli. Zbor je koncert zaključil s 4. pesmijo Odhodnica svatov vo- kalne suita Ziljska ohcet v pri- redbi Sama Vremščaka. iJilANnir.R UTERA Uspešno končan 3. Opus 1 v nedeljo zvečer se je v Slo- venskem ljudskem gledališču končalo tretje državno tekmo- vanje mladih plesnih ustvar- jalcev. In že tretje leto zapored so ostale vse glavne nagrade v plesnem Celju. V mlajši kategoriji 9 do 12 let je po oceni strokovne žirije dosegla prvo mesto plesalka Maja Kalafatič iz Plesnega fo- mma Celje. Drugo mesto je za- sedla Brina Vidmar z oddelka za izrazni ples SGBŠ Ljublja- na, tretje pa Alja Kapun iz celjskega Plesnega foruma. V starejši kategoriji 13 do 20 let je bil prvi Marko Peperko iz Plesnega foruma Celje, dm- gi sta bili Aleksandra Vučko- vič in Anja Rebek, obe iz Ples- nega teatra Igen Studia za ples Celje, tretji pa Tina in Mojca Majcen iz istega teatra. Občinstvo je za najboljši ples izbralo dve koreografiji Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje, in sicer »Spomin na Lepo Vido« Aleksandre Vuč- kovič in »Tako« Tine in Mojce Majcen. Plesalci so si zaslužili šola- nje v poletni plesni šoli in plesne kolonije v Piranu ter več praktičnih daril. Opus 1 je bil odlično obiskan in zelo do- bro organizacijsko izpeljan. PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v okviru predsta\ Oderpododrom, danes, v četrtek ob 11. uri, za Abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole I v Celju, uprizorili Hočevarjevo. predstavo Smejči. V petek ob 11. uri bodo najprej za Abonma j Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole II v Celju, ob 17. uri pa še.j za 1. abonma Gimnazije Celje, uprizorili Shakespearovo predstavo j Beneški trgovec. V soboto pa bodo isto predstavo ob 17. uri, uprizo-j rili še za abonma sobota popoldan in izven. V ponedeljek ob 11. uri^ za abonma Čebelica 1, v torek ob 10. uri za abonma Čebelica 3 ter ob 17. uri za Gimnazijo Ravne, pa bodo uprizorili predstavo Sluga dveh gospodov. ■■■■_________.r..._.. ^ . ^: V koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo danes ob 19. uri, koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi dirigentka Marija Zavšek. V Glasbeni šoli v Velenju bo jutri, v petek 26. maja ob 19. uri, absolventski klavirski recital dijakinje Jerneje Grebenšek. V Kulturnem centru Laško bo drevi ob 19.30, koncert pevskega zbora Cetis iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v sredo, 30. maja ob 20.30, koncert mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi Jure Krajnc. j V cerkvi Sv. Martina v Velenju bo v soboto ob 19. uri, koncertna maša z Mešanim pevskim zborom Sancta familia iz Nizozemske, ki ga vodi Tone Kropivšek, na orglah pa bo zbor spremljala Katja Kovač. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Orkestra Akord, ki ga vodi Matjaž Breznik. V hotelu Dobrna razstavlja slike slikar Zlatko Prah. V galeriji Radeče papir si lahko ogledate dela akademskega slikarja Nemesa Istvana. V razstavišču Gorenje servisa v Velenju razstavlja do 17. junija svoja dela akademski slikar Albin Polajnar. V galeriji Mozaik v Gosposki 3 v Celju bo do 3. junija na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. V Baziliki Marijinega obiskanja v Petrovčah bo do 4. junija na ogled razstava slikarja Norberta Grčarja z naslovom Onstran nas. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so do konca maja podaljšali razstavo akademskega kiparja Ferenca Kiralyja. V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju bo do 9. junija na ogled razstava ob 650. letnici trga Planine z naslovom Planina nekoč in danes. V knjižnici in galeriji Velenje je na ogled razstava fotografij Luciana Kleva. V Laškem dvorcu je do konca maja vsak dan med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro, odprta razstava liko\Tiih del umetnikov iz Pliezha- usna v Nemčiji. V knjižnici v Šentjurju bodo do 15. junija na ogled dela Anice Žula, ki predstavlja svilo in barvo. V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo v provinci, iz življenja celjskega meščanstva v 19. stoletju. V avli kulturnega doma v Gornjem Gradu si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Andreja Pavlica. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Generacija 82, dela trinajstih umetnikov, ki jih veže leto diplome na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V pop Teatru v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij Jasmine Vidmar. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas, avtorja Branka Lesjaka. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta mednarodna likovna delavnica 1995 z naslovom Znaki na prtih. Poleg tega sta na ogled tudi dve-Stalni razstavi in sicer Razvoj mesta Celja v letih 1945-1980 in Slovenska zobozdravstvena zbirka. V otroškem muzeju pa je na ogled razstava Herman Lisjak spoznava denar, vzporedno s to razstavo, pa potekajo tudi občasne delavnice, ki jih vodi Mihela Jezernik. V avli hotela Dobrna bodo do konca maja na ogled likovna dela Zlatka Praha, profesorja likovne pedagogike iz Slovenskih Konjic. V podjetju Interlaro finance v Celju do konca maja razstavlja dela v tempera tehniki Dragica Fajs. V boutiqu Steklar so na ogled dela Karoline Fajs. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8. julija na ogled razstava ob 10-letnici Muzeja, kjer so skozi stare grafične liste predstavljena orodja, s katerimi so mojstri nekoč gravirali, pred- stavljeni pa so tudi originali nekaterih velikih mojstrov grafike. Union od 25. do 31.5. ob 17., 19. in 21. uri ameriški film I.Q.; Mali; Union od 25. do 31.5. ob 20. uri ameriški film Vse, kar si želiš; j Metropol od 25. do 28.5. ob 18. uri ameriški film Izbruh, ob 20.30 avstralski film Priselila - kraljica puščave, od 29. 5. dalje pa ob 18. in ; 20.30 uri avstralski film Priselila - kraljica puščave.(Kinopodjetje,j Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). ^ Kino Rogaška Slatina 26. in 27.5. bodo ob 18. in 20.15 uri, vrteli; ameriški triller Izbruh, v nedeljo 28. maja, pa bodo ta film vrteli ob : IB.uri. Kino Žalec 26.5. ob 18. in 20. uri ter 28.5. ob 18. uri ameriški filmi Nori profesor, 27.5. ob 21. uri ter 28.5. ob 20. uri pa ameriški lilmi Nell. \ Kino Dobrna 27. ob 19. luri in 28.5. ob 17.uri ameriški film Kviz. j Na Teharjah bo v soboto ob 17. uri prireditev z naslovom Pozdrav prazniku, kjer bo nastopila tudi godba na pihala z mažoretkami KUD Ljubečna, recital pa bodo izvedli člani amaterskega gledališča Teharje. St.21. - 25. mai ^995 NASI KRAJI IN LJUDJE O blagrih Atomskih Toplic Dr. Lojze Medved med Portorožem in Obsoteiiem Dr. Lojze Medved je tri de- setletja skrbel za zdravstvo v portoroških termah, pred sedmimi leti pa je začel v Atomskih Toplicah. Speci- alist fizikalne medicine in re- habilitacije, balneolog in aku- punkturolog, predstojnik zdravstvenega oddelka, piše na njegovi vizitki. Širši javno- sti je znan tudi po poljudnih člankih v različnih časopisih in revijah ter po radijskem na- stopanju na osrednjem radiu ter na lokalnih postajah. V ordinaciji visi njegov por- tret, delo Božidarja Jakca, ki ga je naslikal pred dobrim de- setletjem. Dr. Lojze Medved je zdravil tudi druge znane slo- venske umetnike, pa tudi ne- kateri politki, na primer Franc Leskovšek-Luka ter Miha Ma- rinko, so cenili njegovo znanje. Med znanimi Slovenci, svojimi pacienti, omenja tudi ugledne- ga zeliščarja, patra Simona Ašiča iz cistercijanskega sa- mostana v Stični. Dr. Medved izhaja prav iz Stične, z Dolenj- skega, kjer je v letih med dru- go svetovno vojno ministriral duhovnikoma, pisatelju Ksa- verju Mešku ter Jakobu Sokli- ču, ki so ju nacisti pregnali s Štajerskega. Doma pri Med- vedovih so imeli veliko kmeti- jo, zato so jim po vojni zemljo odvzeli. Lojze je dobil pečat sina kmeta »kulaka«, med štu- dijem pa je bil prikrajšan za različne ugodnosti. Preživljal se je z instrukcijami, se spomi- nja povojnih let, študijskega časa. Po diplomi so ga z dekretom poslali v takratno cono B, na Koprsko, kjer je dvanajst let delal kot pediater, po speciali- zaciji na področju fizikalne medicine ter rehabilitacije pa je prevzel vodstvo portorošldh term. Tam so zdravili s pomoč- jo talasoterapije, z dobrinami morja - s slanico, z morskim blatom, masažo, oblogami, s solarno terapijo... Začenjal je tako rekoč iz nič. Pred sed- mimi leti se je odločil, zaradi družinskih razlogov, za delo v Atomskih Toplicah, kjer je medicinsko dejavnost precej razširil. Pionir akupunkture v Atomskih Toplicah delata trenutno dva specialista, ima- jo pa še dva zunanja sodelav- ca. V glavnem se srečujejo z bolniki z revmatskimi teža- vami, s tegobami starostne do- be ter nenalezljivimi kožnimi boleznimi. Potem ko je prišel v priljub- ljeno obsoteljsko zdravilišče dr. Medved, so začeli še z zdravljenjem managerskih bolezni in to s kitajsko ter la- sersko akupunkturo in glasbe- no svetlobno terapijo. Danes zdravijo z najrazličnejšimi sredstvi, vse od e-vitaminskih oblog za revmatike do medi- cinske bioenergije. Kljub ved- no večji konkurenci domačih in tujih zdravilišč, so Atomske Toplice odlično obiskane. V novem hotelskem prizidku bodobno prakso. Tako kot je bil pred 32. leti prvi slovenski zdravnik, ki je začel z zdrav- ljenjem z akupunkturo. Mar- sikdo iz zdravniških krogov je takrat hudo dvomil v staro- davno kitajsko medicino, čas pa je vendarle dal prav dr. Medvedu. Na Kitajskem je do- bil predlani, po štirih tečajih, diplomo C. »To je najvišja stopnja, ki jo lahko doseže tuj zdravnik,« ne skriva ponosa. »Tudi ta medicina ne ozdravi, le lajša,« poudarja. Njegov delavnik v Atomskih Toplicah se začenja ob 7. uri. Ko se prepriča, ali so vsi na svojih delovnih mestih, odpre vrata ordinacije, vrstijo pa se tudi stiki z upravo ter marke- tingom, z računovodstvom, di- rektorjem, poskrbi za vizito, svetuje fizioterapevtom in ma- serjem, se posvetuje z zdravni- ki... Polovico delovnega časa mora nameniti za administra- tivne zadeve, zaradi številnih sprememb v zdravstvu pa se je, kot pravi, spremenil v gara- ča. Kljub vsemu ostaja izredno vitalen. Pred dnevi, ko sem ga obiskal, se je po najinem pogo- voru odpravil še na večerno predavanje za goste Atomskih Toplic, ki jim je predaval o bo- lečini ter njenem lajšanju. Zdravilišče Atomske Topli- ce doživlja velik razvoj tudi po zaslugi dr. Medveda, ki se prav tako udeležuje nastopov na tu- rističnih sejmih. Povsod po- udarja bogastvo bližnje obso- teljske, kozjanske pokrajine, brez vsakega tovarniškega dimnika, odlično podnebje ter edinstveno termalno vodo v Sloveniji. Vodo z močnim antibiotičnim ter antimikrob- nim učinkom, za katero so strokovnjaki kliničnega centra ter inštituta Jožefa Štefana ugotovili marsikaj ugodnega. Dr. Lojze Medved zato po- udarja, da bakterije v tej vodi poginjajo po treh urah, glivice pa že po četrt ure. »Sestavni del zdravljenja v Atomskih Toplicah je tudi športna de- javnost, od sprehodov po lepi okolici do plavanja in kolesar- janja.<' Predebeli Slovenci Zdravilišče ob Sotli je zara- di svojih prednosti vse bolj priljubljeno. Kopališke terme so postale premajhne že kmalu potem, ko so jih postavili, gra- dijo pa tudi hotelski prizidek. Letos so prišli celo prvi ruski gosti, strokovnjaki z naftnih polj, zato je dr. Medvedu pri- šla prav ruščina iz gimnazije. Z ljudmi z evropskega seve- ra, s Skandinavci, se je veliko srečeval že v Portorožu, kjer so posamezniki pretiravali z do- ma močno omejenim uživa- njem alkohola. Ce je kakšen gost na portoroški cesti po- vsem obnemogel, so mu seveda pomagali v hotelsko sobo. Dr. Medved je potoval tudi v se- verne države, kjer je Island- cem, kot prvi tujec, predaval o akupunkturi. Ali živijo Slovenci dovolj zdravo? »Ne, tudi v prehrani ne,« ugotavlja vedno znova. Preveč je industrijske prehra- ne, na primer kemično hranje- nih farmskih piščancev. Dnev- ni bioritem je pogosto podrt, ljudje uživajo neredno prehra- no. Kot pediater se je pred leti srečeval s številnimi podhra- njenimi otroci, danes pa je ve- lika večina ljudi predebelih. Prevelika teža je seveda pove- zana z zvišanim krvnim priti- skom, celo s psihičnim kom- pleksom. Predebeli nato zač- nejo s prestrogimi dietami, kar povzroči stres. S stresom pa se pojavljajo tudi nespečnost, te- žave z želodcem, nevroze ali celo depresije, ugotavlja obso- teljski zdravnik. Dr. Lojze Medved živi v Rogšaki Slatini, njegovi hče- ri pa sta v Porotorožu. V pro- stem času poskrbi zase s spre- hodi v naravo, rad tudi plani- nari. Tako ga je mogoče srečati med rednim obiskovanjem Bo- ča. V obsoteljski pokrajini se dobro počuti, okolje je bolj na- ravno kot v Portorožu, pravi. BRANE JERANKO V ordinaciji dr. Lojzeta Medveda visi njegov portret, delo Boži- darja Jakca. Nova centrala na Poilpiatu { v Podplatu je že montj, rana nova digitalna tele, fonska centrala. Nov opto. linijski sistem je vključci, na pred kratkim polozenj optični telekomunikacijsltj kabel, v okviru slatinskcg^ vozlišča. Halkom, Teleko, mov izvajalec del, gradj novo telefonsko onu-ežj^ v KS Kostrivnica, Kristan vrh, Mestinje ter Sladka Gora. Nova digitalna telefon- ska centrala, ki obsega 72o telefonskih priključkov, b^j v celoti nadomestila staro, analogno centralo, ki s svo- jimi 200 priključki že dolgo ni zadoščala. Prvih 220 te- lefonskih naročnikov bo lahko telefoniralo s pomoč- jo nove telefonske centrale še maja. Delo je bilo finan- cirano z lastnimi sredstvi Telekoma, krediti uporab- nikov, namenskimi sred- stvi države za demografsko ogrožene kraje ter z inve- sticijskim kreditom banke. Tega je najel Telekom, pri odplačilu pa del obrestne mere subvencionira doma- ča občina. BRANKA BIZJAK Pogorela iiiša bo kmalu spet vseijiva Februarja je v majhni vasici, v Borku nad Zreča- mi, zaradi napake v elek- trični napeljavi pogorelo ostrešje stanovanjske hiše zakoncev Angele in Ludvi- ka Samca. Ker je ogenj po- polnoma uničil notranjost hiše, je Območna organiza- cija Rdečega križa Sloven- ske Konjice sprožila huma- nitarno akcijo zbiranja de- narne pomoči in gradbene- ga materiala za obnovo stanovanja. Tako so zbrali 159 tisoč tolarjev prispev- kov raznih darovalcev, po- samezna podjetja, zreška občina ter bližnji sosedje pa so prispevali pomoč v gradbenem materialu in lesu. Po dobrih dveh mese- cih ve in ostrešje, dokončno vseijiva pa bo hiša predvi- doma do konca avgusta. B.F. Konjičani se pripravljajo na tekme Po večletnih prizadevanjih članov Aerokluba Slovenske Konjice za postavitev letalske- ga hangarja, so v klubu po be- sedah predsednika Petra Rav- naka prepričani, da bodo tudi dolgo pričakovani hangar do letošnjega poletja vendarle postavili. Sicer pa so svoje aktivnosti člani usmerjali predvsem v priprave za tekmovanja in pripravo letal. Ono vili in z no- vimi napisi so opremili jadral- no letalo, ki je zaenkrat sprav- ljeno v Mariboru. Pripravljajo pa se tudi na organizacijo mednarodnega prvenstva v Slovenskih Konjicah. Letos bodo tekmovali v ok- viru ekip, katerih sponzorstva so prevzele posamezne organi- zacije. Tako bosta za ekipo Unisoft nastopala Peter Rav- nak in Matija Gorjup, za ekipo Wravor Ljubo Pliberšek in Aleš Ledinek ter za ekipo Leti Branko Rek in Rudi Velnd Prvo tekmo za državni poli^ so izpustili, kar pa bodo poi skušali nadoknaditi že ta pe! tek na mednarodni tekmi m relaciji Slovenj Gradec-Veli- kovec. Zadnji vikend v maju si bodo udeležili državnega pri venstva v Mariboru, nato paši državnega prvenstva v acro rallyju na Ruju. 10. junija jil čaka odprto državno prven stvo v Zagrebu, nato pa še tek mi v Konjicah in Celju. Člane Aerokluba Slovensic Konjice bo letos prvič obiska kamp jadralnih in motomil pilotov iz Nemčije. Pri njih 1» do med 3. in 11. junijem. Še- stega avgusta - do takrat najdi na njihovem letališču že sta! hangar - pa bodo konjiški Ifr talci organizirali letalski mi BJ Prospekt šmarske občine Šmarski svet je kakor biser v školjki, piše v uvodu 16- stranskega prospekta nove ob- čine Šmarje pri Jelšah. Bogat prospekt je izšel pred dnevi, pred prireditvijo Aritas, ter predstavlja izjemno naravno, umetnostno in etnološko bo- gastvo Šmarja, Sladke Gore, Sv. Štefana, Tinskega nad Zi- biko, Kristan vrha ter Šentvi- da pri Grobelnem, krajevnih skupnosti nove občine. V prospektu hkrati opozar- jajo na znamenite osebnosti šmarskega kraja, na svojo, pr- vo slovensko lokalno radijsko postajo ter na predvojno leta- lo, delo graščakovega sina. Šmarje se predstavlja tudi kot upravno ter gospodarsko sK dišče, z vinogradništvom, kil najpomembnejša kmetijs*' panoga, pa opozarjajo na ra^ voj kmečkega turizma na Ti"' skem ter na prihodnje načr" Prospekt, ki ga je izdala šm*!' ska občina, pripravilo pa cen sko podjetje Perfekta, je ov^ koval Drago Medved. V nj«* se pojavljajo fotografije Soij Kamplet-Rotar, Draga Mej veda ter Foto Drago iz Lji*^ Ijane, posebnost pa so starJJ^ ske fotografije domačina Sl^j ka Ciglenečkega. Prospekt^ izdali v nakladi 3500 izvodj v slovenščini, 100 pa so jih"* tisnili v nemščini. Tekmujejo za najlepši kraj Turistična zveza Slovenije pripravlja od maja do okto- bra veliko akcijo, posvečeno urejanju in varstvu narave, pod geslom Moja dežela - le- pa, urejena in čista. Tekmo- vanju slovenskih krajev, ki se bodo pomerili na področju turizma, se bo pridružilo tu- di Velenje. V mestni občini je velenj- ska turistična patrola v mar- cu že opravila natančen ogled mesta in okolice, pri tem pa odkrila in zabeležila kar 56 črnih točk. Še ta me- sec si bodo kraj ponovno ogledali, nato pa z rezultati in novo oceno stanja sezna- nili vse, ki so odgovorni za okolje in bi lahko po svojih močeh prispevali k večji ure- jenosti mesta. V akcijo, ki jo bodo vodila turistična dru- štva, so pritegnili tudi mest- no občino, podjetje za ureja- nje voda in prostora, svete krajevnih skupnosti, svete stanovalcev, upravi j alce sta- novanjskih zgradb, osnovne šole. Center srednjih šol Ve- lenje, razna društva in šte- vilna podjetja. Letošnja ak- cija Turistične zveze Slove- nije ima prav poseben po- men, saj se bo odvijala v evropskem letu varovanja narave. KL Združitveno gibanje v Celju Združitveno gibanje oziro- ma Združitvena cerkev, ki jo je ustanoril Sun Myung Moon, ki se je rodil leta 1920 v korej- ski kmečki družini, zdaj deluje tudi v Celju. Minuli petek je bilo v Pionirskem domu v Ce- lju predavanje z naslovom Bog kot realnost in vrednost življe- nja. Predaval je Martin Herbst iz Danske, ki je med drugim poučeval filozofijo na univerzi v Pragi. Ko je bila Koreja ob koncu druge svetovne vojne končno osvobojena, se je častiti Moon, ki je bil med študijem na ja- ponski univerzi zaprt kot član korejskega gibanja za neod- visnost, vrnil v svojo domovi- no. Postal je znan podeželski pridigar. Leta 1946 je bil mla- di duhovnik zaprt in mučen skoraj do smiti. Kasneje je bil zaprt tudi v severnokorejsko taborišče sovjetskega tipa. Osvobojen je bil ravno v noči, predno je bil na vrsti za usmr- titev. Leta 1954 je Moon v Se- ulu ustanovil Sveto duhovno združenje za zedinjenje sve- tovnega krščanstva, znano pod imenom Združitvena cerkev. Čez tri leta so bile cerkve usta- novljene v tridesetih korejskih mestih, potem je prvi misijo- nar odšel na Japonsko in nato v Ameriko. Od tam pa seveda v Evropo in po celem svetu. Tako imamo danes to združe- nje tudi pri nas, začelo se je v Ljubljani, širilo v Maribor, od februarja pa je tudi v Celju. Vseh članov je okrog devet- deset. In kaj je bistvo njihovega nauka? »Naš nauk poudarja družino kot osnovo dobre družbe in ker je dobrih družin zelo malo, je družba slaba. Do- kazano je, da problemi člove- štva izvirajo ravno iz slabe družine, saj je družina osnov- na celica družbe. Naša teorija se ravno v tem precej razlikuje od krščanske, ki daje pouda- rek posamezniku. Pa ni tako. Nauk pripelje posameznika do tega, da spozna samega sebe. Velik pomen pa dajemo poro- kam, ki naj bi bile večne. V svetu smo prisotni v različ- nih aspektih življenja, ne le v sklopu verskega delovanja. Organiziramo številna preda- vanja, sodelujemo v humani- tarnih akcijah in še mnogo stvari počnemo,« pravi Silvo Šardi, predstavnik združitve- nega gibanja v Celju. D.S. it. 21. . 25. maj 1995 |3 NASI KRAJI iN LJUDJE L Ponikvi pri Grobelnem so se spet srečali najboljši mladi tehniki. Majboljši mladi tehniki v osnovni šoli na Ponikvi [i Grobelnem so v soboto pri- tavili regijsko tekmovanje Jadih tehnikov, pred tem pa I se s čolni pomerili v celj- kem Golovcu, z aviomodeli trraketoplani pa v Levcu. Na onikvi so za začetek postavili izstavo s področij varstva kolja, energije ter fotografije. Znano je, da so na Ponikvi preteklih letih pripravili že EČ najrazličnejših tehničnih bnovanj, porikovski učenci 1 so drugod dosegali visoke (Tstitve. Na sobotnem tek- ovanju se je zbralo 181 učen- [V ter 32 mentorjev iz celjske igije. Na sobotnem tekmova- ju so za lesni izdelek najvišje mili Klemena Volavška iz pmjega Grada, za razstav- il oddelek učence OŠ Mo- le, za predmet iz učenčeve Biače delavnice pa Aleša lahuto iz Dobja. Z jadralnim »delom letala se je najboljše iTstil Aleš Volf iz celjske OŠ Lava, z raketoplanom Robert Vrečer iz hudinjske OŠ, z av- tomobilčkom na električni po- gon Jože Borovšak iz Šmarja pri Jelšah, s konstrukcijo s po- dročja elektrotehnike pa Jer- nej Gorišek iz Celja. Nalogo s področja elektro- tehnike sta najboljše zagovar- jali Tjaša Centrih ter Alenka Goter iz Štor, s področja stroj- ništva Urška Vrečko ter Simon Bele iz Štor, za tradicionalno tehnologijo je dobil največ točk Roman Novak iz Dobja ter za Legodacto Franci Hri- beršek, z Ljubnega. Ekološko nalogo sta naj- boljše zagovarjali Preboldčan- ki Tina Zelene in Katarina Lobnikar, pri oblikovanju ter tehničnih postopkih sta se naj- višje uvrstila Klemen Vodišek in Damjan Leskošek iz Dobja, v spuščanju raket Andi Lisec s Ponikve pri Grobelnem, z iz- delavo ter spuščanjem zmaja Rok Dimec s Ponikve, s sestav- ljanjem robotov Celjana Du- šan Cvahte ter Mitja Jurkov- nik, z uporabljanjem računal- niških programov pa Tomaž Završnik iz Prebolda. Pri nalogi iz elektronike je pokazal največ znanja Peter Rajh s Polzele, pri konstrukci- jah z elektronsko zbirko Matej Senica iz Petrovč, pri spozna- vanju proizvodnega procesa in sestavljanju s Fischer tehniko Tomi Laptoš iz Žalca, na tek- movanju s čolni pa je bil naj- boljši Peter Sinkovič iz Bistri- ce ob Sotli. Pri predstavljanju novih učil so na ponkovskem tekmovanju sodelovali tudi učitelji, pri čemer so najboljše ocenili Borisa Srdoča, učitelja tehnične vzgoje iz Šmarja pri Jelšah. Najboljši iz celjske regije bodo lahko sodelovali na dr- žavnem tekmovanju, ki bo pri- hodnji mesec v Murski Soboti. B. J. Foto: E. M. Srečanje bodočih strojnikov V petek, 19. maja, je bilo na Srednji tehniški šoli v Celju srečanje predstavnikov sred- njih strojnih šol Slovenije. Dr- žavnega srečanja v organizaci- ji STS so se udeležili mladi strojniki, ki so že prej dosegli dobre rezultate na regijskih tekmovanjih. Ob glavnem delu prireditve, ki je bila na STŠ, so bile neka- tere discipline tudi na Srednji frizerski, tekstilni strojni in prometni šoli v Celju ter na Srednji strojni šoli v Štorah. V okviru srečanja je bil na Srednji tehniški šoli tudi aktiv ravnateljev srednjih strojnih šol Slovenije. Sicer pa so se tekmovalci v okviru petkovega srečanja pomerili v naslednjih discipli- nah: CNC tehnologija, mate- matika, mehanika, regulacije in krmilja, avtomehanika, elektro varjenje, ključavničar- stvo, orodjarstvo, plamensko varjenje ter strugarstvo. Poleg tega so bodoči strojniki sreča- nje izkoristili tudi za srečanje športnikov v malem nogmetu, odbojki in šahu. Po besedah ravnateljice STŠ Marije Marovt, je v okviru tek- movanja pozitivno predvsem, da so bile posamezne regije za- stopane enakovredno, kar je bilo opazno tudi ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priz- nanj najboljšim. Srečanje se je zaključilo s kulturnim programom, poro- čilom centralne strokovne ko- misije, z razglasitvijo rezulta- tov in podelitvijo diplom, priz- nanj in nagrad. Kot spremlje- valno dejavnost ob srečanju predstavnikov strojnih šol Slovenije, so organizatorji v knjižnici STŠ odprli tudi razstavo zlatarskih izdelkov, ki^so jih oblikovali dijaki zla- tarske smeri te šole, ter orga- nizirali ogled specializiranih učilnic na STŠ v Celju. N.-M. SEDLAR Glavni sponzorji srečanja strojnih šol Slovenije so bili Plinarna Celje, Alpos Šentjur, Emo-orodja in naprave. Zava- rovalnica Triglav, STŠ Celje ter Varstroj. Paša za oči Pod mentorskim vodstvom svojih učiteljev so učenci Srednje frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole Celje minuli četrtek pripravi- li izredno zanimivo in privlačno modno revijo. Obiskovalci so dodobra napolnili veliko dvorano celjskega Narodnega doma in z zani- manjem spremljali predstavitev šestih vsebin- sko zaokroženih oblačilnih sklopov. Vsa pred- stavljena oblačila in nakit so izdelale učenke tekstilnih delavnic, za oblikovanje pričesk na- stopajočih manekenk in manekenov so poskr- bele učenke 3. letnika frizerskega programa, oboje seveda pod skrbnim vodstvom učiteljev praktičnega pouka. Šoli pa so na pomoč pri organizaciji privlačne modne revije priskočila številna podjetja s širšega celjskega območja. IS, Foto: EDI MASNEC Bolnišnična olimpijada za otroke Prejšnji petek je bila v pro- torih celjske poliklinike prva lolnišnična olimpijada, ki so o za male bolnike, ki spomla- danske dni preživljajo v bol- nišnici, v sodelovanju z zdrav- tvenimi delavci pripravili de- lavci L osnovne šole iz Celja. Kot je povedala Alenka Uptoš, učiteljica s I. OŠ, ki 'odi tudi šolo v bolnišnici, je Savni namen tako olimpijade ^ot tudi vseh podobnih prire- •litev, ki so organizirane v ok- % bolnišnične šole, da bi bili "troci, ki so v bolnišnici, de- žni čim več zabave in spro- itve. Po besedah Laptoševe je reditev zelo dobro uspela, posebej pohvalen je bil od- ' občinstva in zdravstvenih lavcev, saj je bila dvorana, tateri so se v šestih discipli- h pomerile štiri ekipe, nabi- polna, pa tudi kar tresla se ^ od navijanja in ploskanja '''»činstva. Ob ekipi bolnikov "'roškega oddelka celjske bol- J^nice (pediatrija) in bolni- ^''v iz otroškega oddelka ki- '"'^kih strok, sta se na olimpi- pomerili še zdravniška ekipa (člani le-te so bili zdrav- niki obeh oddelkov) in pa eki- pa delavcev I. osnovne šole, kar se je izkazalo kot dobra zanjisel, saj so otroci »svoje« zdravnike in učitelje tako spoznali tudi z druge, športne in zabavne strani. Prireditev, na kateri so za dobro razpoloženje skrbeli člani glasbene skupine 12. na- sprotje, je odlično povezoval dr. Jože Robida, k vzdušju pa so pripomogli tudi profesi- onalni športniki - državni mla- dinski nogometni reprezen- tant Nenad Ulaga ter znana rokometaša Tomaž Jeršič in Rolando Pušnik, ki so mladim olimpijcem iz bolnišnice pode- lili nagrade in priznanja. Kot je povedala Laptoševa, je bil glavni namen prireditve omogočiti otrokom prijetnejše bivanje v bolnšnici, cilj orga- nizatorjev pa je, da bi znali tudi v celjski regiji prisluhniti željam in potrebam otrok, ki jim vsaka prireditev oziroma vsaka pozornost ali novost, ki spremeni bolnišnični vsakdan, pomeni zelo veliko. Organizatorji se bodo trudi- li, da bi olimpijada - ob vseh ostalih prireditvah, ki jih pri- pravljajo za male bolnike - po- stala tradicionalna, za kar si — tako kot za odlično zastavlje- no in organizirano petkovo prireditev - zaslužijo vso poh- valo. Z željo, da bodo prihod- nje leto ob organizaciji prire- ditve naleteli na večjo podporo in odmev sponzorjev ter jav- nosti. N.-M. SEDLAR Foto: SHERPA Ob prvi bolnišnični olimpijadi so pomagali: Društvo prijate- ljev mladine Celje, Kovinoteh- na. Izletnik Celje, Grafika Gracer, Vrtnarstvo Celje, trgo- vina Košara Hudinja, trgovina Barve in laki Polak Celje, NT&RC ter Coca Cola Žalec. Ena od disciplin, v kateri so se pomerili mali olimpijci - bolniki, je bila tudi presipavanje riža iz skodelic v steklenico. Kdo bo prvi in komu se roke najmanj tresejo? Osnovnošolski ^aziskovaici ^ letošnjem šolskem letu so ^^lovnošolci celjske, štorske ^ vojniške občine pripravili ^''^ko 60 raziskovalnih nalog ^ ll različnih področij. Ped- J^vitev svojega raziskovalne- ^ dela pred člani strokovnih J|''^isij pa so pripravili včeraj >oldne v prostorih IV. os- *^ne šole Celje. IS Princ in Kekse v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Celje so se minuli teden v mestu ob Savinji zvrstile številne prireditve tradicionalnih Kekčevih dnevov. Otrokom pa so zaključno pri- reditev pripravili v petek v osnovni šoli Frana Roša, kjer so se Kekcu in njegovim prijateljem z uspešno predstavo Malega princa predstavili še člani šolskega gledališkega krožka. IS, Foto: SHERPA Center za varstvo in delo Golovec Celje, Od 26. junija do 17. julija letos se bosta 2 varovanca centra udeležila specialne olimpiade v New Havnu v Zdru- ženih državah Amerike. Specialna olimpiada je organizirana po modelu standardnih olimpijskih iger, pomeni pa višek športne in rekreativne dejav- nosti za populacijo odraslih ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Organizator slovenskega olimpijskega gibanja bo Centru za varstvo in delo Golovec delno kril stroške udeležbe na olimpi- adi, del stroškov pa morajo pokriti v zavodu. Zbrati morajo 400 tisoč tolarjev. Kot proračunski porabnik morajo v zavodu denar za udeležbo svojih varovancev na olimpiadi zagotoviti sami, zato prosijo vse, ki bi lahko prispevali denar, naj ga nakažejo na žiro račun 50700-603-31039. Pomagajmo prizadetim! Št.21. - 25. mai 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3] Dejavni upolcDjenci V celjskem Društvu upo- kojencev Karel Destovnik- Kajuh, ki združuje okoli 700 članov, pripravljajo od 29. maja do 3. junija aktiv- nosti, s katerimi bodo obe- ležili teden starejšega ob- čana. Na klepet ob kosilu bodo povabili 65 starostnikov, okoli 30 pa jih bodo obi- skali v domačem okolju, domovih za ostarele in bol- nišnicah. V tem tednu bodo organizirali tudi razne športne prireditve, denimo turnir v kegljanju, balina- nju, streljanju z zračno pu- ško in šahovski turnir. Tu- di sicer so člani omenjene- ga društva na športnem po- dročju zelo aktivni, saj so v petih letih, odkar je pri- čelo društvo delovati z de- setimi ustanovnimi člani, osvojili kar 25 pokalov. KL Skrivna bitja iz gozda Savinjsko gozdarsko dru- štvo je v sodelovanju z Zavo- dom za gozdove Nazarje in Zavodom za kulturo Mozirje ob Tednu gozdov pripravilo razstavo »Skrivna bitja iz goz- da«, ki so jo v mozirski galeriji odprli prejšnji petek. Razstavljena so literarna in likovna dela osnovnošolcev, del razstave pa je posvečen do- kumentarni naravoslovni fo- tografiji Jožeta Svetličiča, ki je svoje življenje posvetil od- krivanju redkih, ranljivih in ogroženih živalskih vrst Zgor- nje Savinjske doline. Vsaka fotografija, razstavljenih je 36, ponuja svojo zgodbo. Ravno ti utrinki iz zakladnice narave pa naj bi bili vsem, ki bodo razstavo obiskali, v spodbudo, da se tudi oni odpravijo ven, na polje, ob vode, v gozd, da vstopijo v svet doživetij, v svet skrivnih bitij. Po svoje so ob- čutili naravo tudi osnovnošol- ci, ki so v likovnih in literarnih delih vnovič presenetili z ustvarjalno domišljijo. Otro- ci so pokazali, da čutijo nara- vo in znajo odkrivati njene skrivnosti, poslušati in opazo- vati nenavadna bitja. S po- močjo fantazije jih znajo tudi nadvse izvirno narisati. Obenem naj bi razstava pri- čala o delu in dosežkih goz- darjev, ki se ukvarjajo z opa- zovanjem in raziskovanjem ži- valskega sveta. Tako je skupi- na Skoviki pri Savinjskem gozdarskem društvu poskrbe- la za prikaz problematike red- kih in ogroženih živalskih vrst na nazarskem gozdnogospo- darskem območju. Morda naj- važnejše sporočilo razstave Skrivna bitja iz gozda pa bi bilo to, da je ohranjena narava okrog nas stalen vir novih iz- kušenj in navdihov, zaradi te- ga pa je naša dolžnost, da jo spoštujemo in po svojih močeh ohranjamo. KL Prva konjiška iikovna koionija Prve konjiške likovne kolo- nije so se poleg petih domačih likovnih umetnikov, Milana Lamovca-Didija, Sama Oniča, Zlatka Praha, Francija Sker- bineka in Arpada Šalamona udeležili tudi Dušan Amano- vič iz Celja, Jure Cihlar iz Por- toroža, Ema Ferjanič-Fric iz Rogaške Slatine, Marjan Je- lene iz Maribora, Jože Kotar iz Novega mesta, Silvester Plo- tajs-Sicoe iz Ljubljane, Vojko Pogačar iz Maribora, Božidar Ščurek ter Milan Todič iz Celja. Likovniki so delali tri dni. V tem času so nastala likovna dela, ki prikazujejo predvsem Konjice z okolico. Seveda je vsak umetnik pristopil k delu na njemu svojstven način. Za- to so bila tudi dela, ki so bila razstavljena v hotelu Dravinja raznovrstna in zato za gledal- ce nadvse zanimiva. Na raz- stavi je potekala tudi prva jav- na dražba likovnih del v Ko- njicah. Tako umetnikom kakor pri- rediteljem pa velja tudi vsa pohvala za zamisel, da k ustvarjanju pritegnejo tudi mlade likovnike konjiških os- novnih šol. Le-tem so namenili petek dopoldan, ko naj bi učenci slikali motive svojega kraja pod mentorstvom slikar- jev, udeležencev kolonije. Žal je tokrat dobro načrtovano ak- cijo pokvaril dež. Ob velikem odzivu umetni- kov, zanimanju krajanov in nenazadnje ob izdatni pomoči sponzorjev, brez katerih akcije ne bi bilo mogoče izpeljati, ob- staja realno pričakovanje, da bo zamisel o likovni koloniji živela dalje in se v bienalni obliki realizirala tudi v pri- hodnje. Temelji so postavljeni. J. H. Hugoiina na Kozjanskem v Lesičnem so se v soboto številne ekipe pomerile v računal- niških igrah. Sodelovalo je 17 ekip s širšega področja Kozjan- skega, pridružila pa se jim je tudi ekipa Celjanov. Na tekmova- nju, ki so ga pripravili Mladi krščanski demokrati občine Kozje, so tekmovali v računalniškem veleslalomu, tridimenzionalnem tetrisu ter Hugovi igri drvarja in pilota. Na prireditvi z naslovom Kdo bo rešil Hugolino na Kozjan- skem? so zmagali Celjani, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Bistrice ob Sotli, tretja pa je bila iz Podčetrtka. Nagradili so tudi najmlajšo ekipo Lesičnega ter iz Gubnega, ki jo je bodrilo največ navijačev. Med posamezniki je bil v veleslalomu naj- boljši Elvis Žlender iz ekipe Polančanov, v tetrisu je bila brez prave konkurence Jerneja Kocman iz Lesičnega, Huga pa je najuspešneje združil s Hugolino Klemen Ogrizek, iz Rogaške Slatine. Prireditev so popestrili z nastopom plesalcev Leonide ter Zorana Perčiča, po tekmovanju pa je za dobro voljo skrbela skupina Magic. O boiečinali v križu in nogah v Domu Svobode Zidani Most bo v nedeljo, 28. maja ob 9.30 uri, predavanje o Zdravstvenih težavah v križu in nogah, o kate- rih bo predavala dr. Nuša Konec-Jurečič iz Zdravstvenega doma Laško. Predavanje je namenjeno vsem krajanom in članom Rdečega križa, ki se soočajo s tovrstnimi težavami, dobrodošla pa so tudi vprašanja. MM Ročna deia na ogled Upokojenke iz Griž se ob četrtkih že deveto leto zbirajo v prostorih doma upokojencev v ročnodelskem krožku, pona- vadi pa v maju pripravijo razstavo svojih malih umetnin. Ob letošnji razstavi so pripravile tudi izdelke za srečolov, razne druge nagrade pa zbrale pri svojih prijateljih in znancih. Izku- piček od srečolova bodo namenile za opravljanje svojih dejav- nosti. SLAVA ŠALAMON Pomoč pri nakupu opreme < Osnovni šoli Šmartno Velenje je pri nakupu nekatere nove specialne opreme, namenjene invalidnim in motenim otrokom, priskočilo na pomoč podjetje Vid, v katerem se ukvarjajo z organizacijo dobrodelnih akcij po vsej Sloveniji. Tokrat so osnovni šoli podarili specialno opremo v vrednosti 5000 mark, izročili jim jo bodo ravno danes, 25. maja. Na osnovni šoli Šmartno si že najmanj osem let prizadevajo, da bi ljudje dojeli, kako nesmiselno se je prepirati o tem, kdo je dolžan preskrbeti opremo za invalidne in motene otroke. Neizpodbitno je, da ti otroci potrebujejo posebno opremo tako doma kot tudi v oddel- kih, kjer preživijo tudi več kot osem ur dnevno. Opremo torej morajo imeti, pri nakupu le-te pa je dobrodošla prav vsaka pomoč. KL O čisto vsakdanjiii rečeh Kulturni center Ivana Napotnika Velenje pripravlja danes, 25. maja, ob 20. uri v velenjski knjižnici pogovor z dr. Metko Klevišar, onkologinjo, utemeljiteljico slovenskega Karitasa, pisateljico »Čisto vsakdanjih stvari« in drugouvrščeno med kandidatkami za Slovenko leta 1994. KL Predsednik Ribiške zveze Slovenije podeljuje plaketo /va«, Franketa Venceslavu Bauerju, kije bil predsednik RD Šempet(, vrsto let. 40 let šempeterske ribiške družine Osrednja slovesnost ob praznovanju 40-letnice Ribi- ške družine Šempeter je bila v soboto pri ribiškem domu Presarje. Zbrali so se številni gostje sosednjih ribiških dru- žin, člani RD Šempeter in RD Ptuj, in podpisali listino o po- bratenju med družinama. Slavnostni govornik je bil Borut Jerše, predsednik Ribi- ške zveze Slovenije. Po poz- dravnih besedah je med dru- gim dejal: »Mislim, da je prav zdaj tisti trenutek, ki je za slo- venske ribiče zelo pomemben. Ravno v tem obdobju smo pri- če številnim odločilnim tre- nutkom za slovensko ribištvo. Smo tik pred sprejemom zako- na o društvih, smo pred spre- jemom zakona o vodah, na za- četku priprav zakona o slad- kovodnem ribištvu, vendar moram reči, da sem optimist in sem prepričan, da bomo te prelomne trenutke uspešno prebrodili in nadaljevali tra- dicijo slovenskega ribištva, ki smo jo začeli pred 106. leti na Slovenskem. Gojenje medse- bojnih odnosov, odprtost, so- delovanje, pomoč tistim, ki so te pomoči potrebni, tako med druzmami kot znotraj dmiji je lahko garancija, da bo 6] ribiških družin, ki so danes v Sloveniji, združenih v 9 po. dročnih zvez uspešno in plod no živelo tudi v naprej.« V nadaljevanju so podelil odlikovanja RZ Slovenije I stopnje. Prejeli so jih: Toij Privošnik, Alojz Urankai Ivan Zupane, Miha Hočevar Ivan Žohar, Alojz Žgank; pU- kete RZS Marjan Juteršek,' Franc Šuler, Drago Vrečar) Štefan Bednjačič, Edi PeterJ nel, Čedo Lončar; plaketo Iva- na Franketa pa je prejel Veni ceslav Bauer. \ Odlikovanja RZ Sloveniji III. stopnje je prejelo 25 č\am RD Šempeter, II. stopnje pj šest. i Že dopoldne so pripravili ijj ribniku Presarje tekmovanj v lovu rib s plovcem za menw rial Alojza Agreža. Zmagal j Zvone Vincek, ki je ulow 5,780 kg rib, drugi Branb' Vrečar 4,420, (oba RD Celjeji tretji Franc Trbuc 4,000 ^ s Ptuja, četrti Roman Ramšd 3,900 kg (RD Šempeter), peti Franjo Bogadi 3,480 kg (No« tednik), itd. TONE TAVCAJ Razstava in predstavitev knjige Ob 40-letnici Ribiške druži- ne Šempeter, ki ima več kot 500 članov, so v sodelovanju z Zavodom za kulturo Žalec pripravili razstavo z naslovom Ribištvo v Spodnji Savinjski dolini, ki je do 26. maja odprta v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Ob otvoritvi razstave so predstavili knjigo Ribogoj- stvo, ki je prva te vrste v Slo- veniji, napisal pa jo je dr. Bo- risa Skalin iz Žalca. O knjigi se je z avtorjem pogovarjal dr. Jože Ocvirk, direktor Zavoda za ribištvo v Ljubljani. Knjiga je nastala na osnovi bogatih izkušenj in na osnovi strokovnih ter znanstvenih prizadevanj avtorja. Knjiga nam ponuja celostni odnos med ribo, kot vodnim prebi- valcem, naravo in človekom, ki hoče ribe gojiti. Ponuja nam znanje, ki ga lahko uporabim pri gojenju hladnovodnih i toplovodnih rib. Obravnai^ tehnologijo gojenja rib, nara^^ ne možnosti, tehnične rešitvj odnos do narave in človeka,! vse to počne. Omeniti velja, i je ta tematika povezana s pn zadevanji športnih ribicfl družine Šempeter, saj je avta knjige tudi avtor ideje in m jekta ribnika Presarje, kjer jI iz smetišča v opuščeni grJi moznici nastal lep ribiški obj jekt. Na enak način in pobufl je nastal ribnik v Vrbju pj Žalcu, kjer je bilo 13 ha vem smetišče, danes pa je ribffl s proizvodnjo rib in prijetB okolico. Tudi ribnik v Moziij! je nastal iz smetišča, na osnovi projekta dr. Borisa SkaliD» Na sliki: dr. Jože Ocvirk in av tor knjige dr. Boris Skali* (desno) med pogovorom. , T. TAVČA« Nastopilo tisoč mladih pevcev Konec minulega tedna sta bili v žalski občini kar dve večji pevski prireditvi. Prvo so pripravili v okviru dnevov odprtih vrat Osnovne šole Žalec. Naslovili so jo Slovenska ljudska pesem in ples. Nastopilo je pet zborov in folklorna skupina. Druga prireditev je bila Pesem v maju. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol občine Žalec. Mladinski pevski zbori so zapeli kantato Radovana Gobca Naše trate, otroški pevski zbori pa so družno zapeli sedem pesmi. Na obeh prireditvah je skupaj nastopilo kakih tisoč mladih pevcev, obe prireditvi pa sta bili tudi dobro obiskani. T. TAVČAR Šl. 21. - 25. mai 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Balicija ni več kar je bila tgn razvoš i^Večkrat se spominjam, ka- jo včasih ljudje dobesedno Igli iz naše krajevne skup- iti. Leta 1970 je bilo kar ^^inpetdeset domačij brez jednika, vsi otroci so odšli j tod. čeprav jih je bilo pri Iji tudi po pet ali šest. Zakaj Ker ni bilo tukaj ničesar, (este, ne vode, ne elektrike, jjobus ni vozil, skratka nič ni Še zdravnik ni mogel pri- hiše in če je kdo zbolel, jO ga morali nositi do tam, jpjor je rešilni avto še lahko ^peljal. Hudo je bilo, zato je llo potrebno nekaj storiti,« jjpovedujc Stanko Verdel. Osemnajst let je bil predsed- llt krajevne skupnosti. »Lah- , trdim, da sem za ta kraj jliko naredil. Odločili smo se, J bomo zgradili cesto in ireh letih je bila cesta Galici- .pirešica res gotova. Ljudje |-imeli voljo in z udarniškim [lom smo prišli do nje, ker je ila povezava z dolino nujna, judje najprej sploh niso ver- ji, da bo cesta res asfaltirana ida bo nekega dne tu še avto- iis vozil. Moram priznati, da ibilo odprtje te ceste zame scen trenutek, pravzaprav ir najsrečnejši. Ves teden ni- jn nič jedel, lakote pa sploh itil nisem,« opisuje Stanko erdel in dodaja, da je bilo iino v Hramšah vedno težko jj narediti, ker so bili vsi so- dje .skregani med sabo in so vedno. V tistih časih so po- ibeli tudi za bližnji kanrmo- m in s pomočjo občine rešili oblem pitne vode. Napeljali I še elektriko in tako je bilo e pripravljeno za normalno fljenje. In kako je na Galiciji danes? pdje se vračajo, okoliške va- šo spet postale zanimive, ta- ila je tam tudi veliko viken- if. Tam, kjer včasih ljudje še ive niso hoteli kositi. Stanko tavi, da bi moral biti vaški «t tudi zdaj bolj aktiven in itediti razvojne programe za naprej. Škoda je, da nimajo svojega svetnika v žalski vladi. Zanimati bi se morali za de- narna sredstva, ki so po njego- vem mnenju neustrezno raz- porejena. Stanko Verdel izhaja iz kmečke družine iz Zavrha. Štiri otroke je bilo včasih kar težko preživeti, zato so morali doma trdo delati. Leta 1962 se je poročil in dva dni pred po- roko, ko je bilo že vse priprav- ljeno, je moral na vojaške vaje. Mislil je, da se bo lahko dogo- voril, da na vaje ne bi šel, a mu ni uspelo. Poroka je morala počakati. Veliko stvari rad počne, am- pak televizije pa ne gleda rad. saj se politične stranke ves čas samo prepirajo, pa nič v korist ljudi. Pravi, da medtem rajši petkrat prebere Novi tednik. »Novi tednik je moj zvesti spremljevalec, ki je iz leta v le- to boljši. Ne bi ga zamenjal za noben drug časopis. Zanj sem se odločil sprva samo zaradi naslovne fotografije, ki mi je bila tako všeč, čeprav se sploh ne spominjam, kaj je bilo na njej. Ni mi žal, saj sem z njim zelo zadovoljen. Brati ga zač- nem na zadnji strani, vedno najprej pogledam, kaj pravijo v stranki šaljivcev, potem pa vse ostalo. Nestrpno pričaku- jem križanko in vse ostale za- nimivosti, ki mi jih časopis da- je. V zadnjem letu so se never- jetno izboljšale in razširile go- spodarske teme. Morda v časo- pisu manjkajo samo kakšni koristni kmetijski in ekološki nasveti,« pravi Stanko Verdel, ki je naš naročnik že .35 let. Precej se zavzema za ekologi- jo, saj pravi, da je čisto okolje osnova za življenje. Zelo ga moti, da se ljudje tega ne zave- dajo. To podkrepi s primerom umetnih gnojil, ki jih nekateri potem, ko jim rok trajanja že poteče ali ko jih ne potrebujejo več, odvržejo v potoke. Strupe pojedo ribe, ribe ljudje in tako dobimo vse strupe nazaj. Tudi zaradi tega je Stanko Verdel vključen v društvo za varstvo okolja. Večkrat ljudi opozarja na nepravilnosti, a mu potem zamerijo, čeprav ne misli nič slabega. DAMJANA SEME Planina se predstavlja Na Planini, v šentjurski občini, se letos spominjajo 650- letnice domačega trga. Osrednja prireditev bo 13. avgusta, spomin na preteklost ter sedanjost pa so najprej obudili v domači šoli. Kazstavo planinskih učencev so pretekli teden postavili še v občinskem središču, v razstavnem salonu podjetja Alpos. Učenci so se dalj časa pripravljali z raziskovanjem zgodovine celotne KS Planina, izvora posameznih krajev- nih imen ter hišnih imen, ugotavljali so število prebival- cev, opuščenih hiš, gospodarske zmogljivosti kraja... Razstavo so najprej prikazali na Planini, kjer je naletela na ugoden odmev, nato pa so jo še približali Sentjurča- nom, občinskemu središču. Otvoritev, v preteklem tednu, je bila razmeroma slabo obiskana, čeprav so jo prilagodili zanimanju najširšega kroga ljudi. Učenci so na prireditvi povedali o svojem raziskovanju ter predstavili svoj, pre- pogosto pozabljeni kraj. Na razstavi ponazarjajo s svojimi kiparskimi izdelki tudi kmečka opravila, pa turistične spominke po zamislih učencev ter risbe, ki predstavljajo KS Planina. Bj Brez strahu v Nerezine čeprav so v zadnjem času razmere na Hrvaškem nekoliko bolj zaostrene, bo večina doslej prijavljenih otrok iz Laškega ven- darle letovala v Nerezinah. Počitnice na Malem Lošinju je odpovedala le peščica staršev predšolskih otrok, prosta mesta pa bodo lahko zasedli nekateri; od tistih osnovnošolcev, ki bi sicer zaradi preštevilnih prijav zaj junijsko letovanje na morju morali ostati doma. ] Kot je povedala Pavla Lapornik iz laške občinske uprave, jej po besedah upravnika počitniškega doma v Nerezinah vse pri-; pravljeno za prihod otrok, ki bodo na otoku zagotovo lahkoJ uživali brezskrbne počitnice. .T11 O Pravi Rogaški V Rogaški Slatini pripravljajo slovesno predstavitev knjige Prava Rogaška, dela mlajšega domačega zgodovi- narja Dušana Mlacoviča. Uradna predstavitev znanstve- nopoljudnega dela bo 26. maja, ob 19. uri, v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma. Po predstavitvi bo koncert komornega orkestra Windstrings iz Zagreba, pod vod- stvom Alana Bjelinskega. BJ Obletnica koronarnega kluba v četrtek, 1. junija 1995 ob 17. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju vseslovensko srečanje koronarnih klu- ; bov. Proslava bo ob deseti obletnici koronarnega kluba Celje, j slavnostni govornik bo profesor dr. Josip Turk, v kulturnem i programu pa bodo nastopili dijaki Srednje tehniške šole iz^ Celja. Po proslavi bo na ogled razstava o delu koronarnega j kluba in predstavitev ter pokušina varovalnih živil priznanih j proizvajalcev. hn celjskega zobozdravstva Društvo zobozdravstvenih slavcev Celje je v petek, 19. HJa organiziralo prvi dan fljskega zobozdravstva, ki so 'poimenovali Cedens. V dvorani kina Union so fipravili številna str okovna ffdavanja domačih speciali- •"v iz vsake posamezne veje tomatologije, gostili pa so tu- ' specialista za protetiko iz jibljane, profesor doktor l«nada Funduka. Po besedah "ktorja Igorja Kosa, predsed- 'ka celjskega društva zoboz- favstvenih delavcev, so se or- ^zacije seminarja lotili lamenom, da bi predstavili 'jnovejše dosežke na področ- ' Zobozdravstva in prikazali "iiače stomatološko znanje. Župan mestne občine Celje, Jože Zimšek, je v uvodu po- udaril velik ugled celjskega zobozdravstva v Sloveniji in prizlianost celjskih stomatolo- gov. Dodal je še, da so takšna strokovna srečanja nujna za izmenjavo delovnih izkušenj in za ohranitev doseženega ugleda. Podpredsednik slo- venskega društva zobozdrav- stvenih delavcev, primarij doktor Franc Štolfa pa je v svojem predavanju z naslo- vom Zobozdravstvo na Celj- skem včeraj in danes povedal, da za zobozdravstveno varstvo v celjski regiji danes skrbi 97 ekip, od tega 33 v zobozdrav- stvu predšolskih, šolskih otrok in niladine. Dodal je še, da Društvo zobozdravstvenih de- lavcev Celje organizira vsako leto tudi tradicionalno dru- žabno srečanje Polona, poleg tega pa najzaslužnejšim podeli priznanje po doktorju Antonu Schwabu. V avli kina Union so si udeleženci seminarja, ki so prejeli peto številko zoboz- dravstvenega občasnika Ra- diks, lahko ogledali tudi raz- stavo slovenskih proizvajalcev in prodajalcev opreme in ma- teriala v stomatologiji. Po se- minarju so si strokovnjaki v Muzeju novejše zgodovine v Celju ogledali še stalno zgo- dovinsko zbirko zobozdrav- stvenih instrumentov, na kate- ro so celjski stomatologi še po- sebno ponosni. SM Tekmovanje gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Teharje je minulo soboto pripravilo tradicionalno tekmovanje gasilcev veteranov, ^kr se je pomerilo 24 moških in sedem ženskih ekip. Pri koških je zmagala ekipa Mežice, druga je bila ekipa Sinkov Turn, tretja pa ekipa Šalek. Pri ženskah je zma- gala ekipa Šalek, druga je bila ekipa Mengeš in tretja *kipa Šmartno ob Paki. Prvo veteransko tekmovanje na Teharjah je bilo na pobudo pokojnega Štefana Krumpaka že leta 1968, in je "ilo prvo takšno tekmovanje v Sloveniji. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah >hitro oblačenje« in >raznotemosti<. ^^ko zastavljena oblika tekmovanja se je izkazala kot Uspešna in priljubljena. Tekmovanja za gasilce veterane postala tradicionalna in so vsako leto na Teharjah, ^^^l^lotnici, Matkah, Bevčah, Smokuču, Dekanih, Mengšu Saleku. Zanimivo je tudi vsakoletno takmovanje s sta- •^mi ročnimi črpalkami in motornimi brizgalnami ^ Šoštanju. Sprejeli so pravilnik o gasilskih veteranih, ki PJ"edpisuje starost tekmovalca v ekipi (najmanj petdeset '^M, in Teharčani se lahko pohvalijo s prvimi in tretjimi "^^sti na republiških oziroma državnih tekmovanjih. D.S. Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča sta bila igralec Be- kim Fehmiu in igralka Olivera Vučo, prizor pa iz filma Zbi- ralci perja. V poštev za žreb je tokrat prispelo le 21 kuponov. Izžrebali smo Matejo PRI- MOŽIČ iz Cankarjeve 13 v Ce- lju, ki jo prosimo, da se čim prej oglasi v našem oglasnem oddelku, kjer jo čaka sodček laškega piva; v oglasni odde- lek, kjer bosta prejela torbo NT&RC, pa naj se oglasita tu- di Boštjan ZORE iz Brodarje- ve 22 v Celju in Majda TAŠ- NER iz Iršičeve 6 v Celju. Vljudno prosimo, da se iz- žrebanca po torbo oglasita v naš oglasni oddelek! Kupone z rešitvami tokrat- ne uganke pošljite do 30. maja. Poglejte, kaj znamo! Minuli petek so otroci konjiških vrtcev na ploščadi pred Kulturnim domom in v njem pokazali staršem in številnim drugim obiskovalcem, kaj vse so se naučili v različnih krožkih. Pritegnili so tako pevski zbori kot ritmične in športne skupine, navdušila pa je tudi razstava v avli Kulturnega doma, kjer je med izdelki, risbami, fotografijami, videoposnetki in projekti ročnodelskega, naravoslovnega, pravljičnega in likovnega krožka še posebej izstopala predstavitev dela turi- stično raziskovalnega krožka. . MBP St.21. - 25. mai 1995 ŠPORT 1^ Brez gola deset ur in pol Nogometaši Unioria prepričijivo Hobiii prvenstvo MNZ Ceiie - OHUčna obramba aHut za kvaiifikacije za vstop v tretio iigo v Murski Soboti je bila vče- raj povratna finalna tekma nogometnega pokala med Mu- ro in Publikumom, s prven- stvom pa so že končali v celj- ski podzvezi. Naslov je z re- kordnim naskokom osvojil Unior, ki je v dvajsetih tekmah oddal samo pet točk; Zrečani so izgubili z Laškim (0:1), re- mizirali s Kovinarjem (0:0), Vranskim (1:1) in Krškim (2:2), njihova razlika v golih je 44:5, gola pa niso dobili kar 697 minut. Naslov podzveznega prvaka je največji uspeh zreškega klu- ba, ki je bil prvič ustanovljen leta 1958. Po razpadu na za- četku sedemdesetih so bili pred desetletjem pokusi oživi- tve z igranjem v občinski ligi, dokončno pa je bil klub formi- ran leta 1992. V prvi sezoni je bil Unior v čudnih okoliščinah in tolmačenjih rumenih karto- nov tretji, lani so bili podprva- ki, letos pa so si zanesljivo za- gotovili nastop v kvalifikaci- jah za popolnitev tretje lige- vzhod, ki se bodo začele 14. junija. »Primanjkuje nam močnih tekem, zato bomo do kvalifi- kacij trikrat igrali z drugoli- gaškimi klubi. Tim Laško in spomladi Krško so bili v podz- vezni ligi edini enakovredni tekmeci, v boju za napredova- nje pa bo veliko odvisno od sreče pri žrebu in borbenosti. saj bosta le dve prosti mesti,« pravi trener zreškega moštva Božo Kukovič, ki za začetek junija načrtuje krajše priprave na Rogli. Uniorjevo jedro sestavljajo nogometaši z bogatimi drugo- ligaškimi izkušnjami (Gom- boc, Videčnik, Vogelsang, Kranjc, Matavž, brata Kokol), prav vsi pa so domačini ali pa iz bližnje okolice. Doslej so edini zanesljivi za kvalifikaci- je, s prijateljskima zmagama s Staršami pa se ne slepijo, kajti v dvobojih na vse ali nič bodo motivi povsem drugačni. Prvi naslov v zgodovini klu- ba je samo vmesni cilj novega vodstva kluba (predsednik je Bojan Zver, podpredsednik Gorazd Korošec), ki prihod- nost gradi na mladih. Obe pi- onirski ekipi sta v finalu podz- veznega prvenstva, kadeti so tretji in zreško zaledje veliko obeta. Era in Šentlur pred naslovom Šentjur za tretjeligaški na- slov v soboto potrebuje proti Pohorju vsaj točko (v zadnjem krogu je prost), bolj zapleten pa je položaj v drugi ligi. Poleg Steklarja je odpisana že tudi Dravinja, v dobrem položaju pa so Radeče, ki igrajo še z Domžalami, Slovanom (do- ma) in Steklarjem (v gosteh). V boju za vrh ima Era Šmart- no samo še točko prednosti, a daleč najlažji razpored. Vijo- ličasti bodo igrali s Steklarjem (d), Slovanom (g) in Elanom (d), v dvobojih z ekipami z dna lestvice pa pričakujejo šest točk in zato je naslov prvaka realen. iViladinci v Nemčili v Grevenbroichu se je vče- raj začel 24. mednarodni tur- nir mladinskih ekip, na Ijj rem sodeluje tudi repr tanca MNZ Celje. Se Franc Nežmar in trener J Cugmas sta v ekipo uvrst Kosa, Ulago, Dobrška, Mlar„, novica (vsi Publikum), ' čiča. Mernika, Vedenil;,i čenoviča, Zlodeja (vsi Ruclanl Šmida, Krkleca (oba Stekla| Očko, Petka (Dravinja), pj| čovnika (Era Šmartno), Mitij, (Radeče) in Zoriča (Svobocjj Na turnirju sodelujejo še ekip, iz Avstrije, Belgije, Nemčije i Nizozemske. MNZ Celle versus Pubiii(um Pionirski ekipi Publikim sta že dva meseca suspendira ni zaradi neplačanih denarn kazni in vse tekme so za zeli mizo izgubile s 0:3. Spor jei stal sredi marca, ko je v stai ši ekipi zaigral Draženko 1 ilič, ki naj bi bil prestal. C ski klub se je branil s trditv da so v izkaznici vpisani pačni podatki igralca, medt ko naj bi bila v arhivu M Celje shranjena fotokopija | trdila o državljanstvu, s kat( dokazujejo Publikumov po redek. Denarne kazni na Sk ni kleti iz protesta niso plača pionirji so ves čas igrali le p jateljske tekme in na relac MNZ Celje-Publikum so c nosi ohlajeni... ŽELJKO ZU Foto: MATEJ NARE Zrečani so z naslovom podzveznega prvaka dosegli največji klubski uspeh. Nogomet i i. liga 28. krog: Beltinci-Rudar 3:3 (2:1); Ekmečič (29), Komar (57) in Žurman (78) od 0:2 do 3:2, brez zmage pa so ostali v predzadnji minuti; Publi- kum-Mura 0:0, Vevče-Izola 6:1, Jadran-Maribor 0:7, Gori- ca-Olimpija 2:1, Naklo-Ko- čevje 8:0, Železničar-Primorje 1:2, Koper-Korotan 2:2. Vrstni red: Olimpija 41, Maribor 38, Gorica 37, Mura 36, Beltinci 35, Publikum, Rudar 34, Koro- tan. Železničar (Lj), Primorje 30, Koper 24, Vevče, Izola 20, Naklo 19, Kočevje 16, Jadran 3. 11. liga 27. krog: Domžale-Era Šmartno 1:1 (1:1); Mešanovič (17); Steklar-Mengeš 3:0 (1:0); Krašovec (41, 78), Neskič (90); Turnišče-Dravinja 3:0 (0:0), Rudar-Radeče 1:0 (0:0), Želez- ničar-Piran 1:0, Slovan-Za- gorje 0:5, Drava-Beltrans 1:0, Elan-Nafta 0:4. Vrstni red: Era Šmartno 40, Zagorje, Naf- ta 39, Rudar (T) 32, Drava 30, Domžale 28, Radeče 27, Piran, Mengeš, Železničar (Mb), Tur- nišče 26, Dravinja 23, Slovan 19, Beltrans, Steklar 17, Elan 14. Ili.iiga 24. krog: Bakovci-Šentjur 0:0, Renkovci-Aluminij 1:2, Pohorje-Starše 2:1, Bistrica- Kungota 1:1, Pobrežje-Kovi- nar 0:2, Dravograd in SI. Gra- dec prosta. Vrstni red: Šentjur (+) 33, Aluminij 31, Dravograd 30, Bakovci, Pohorje 26, Kun- gota (+), Bistrica 20, Renkovci (+) 19, Starše 18, Kovinar 17, SI. Gradec 9, Pobrežje 7. IViNZ Celje 20. krog: Kovinar-Tim La- ško 2:1, Usnjar-Kiv Vransko 0:2, Krško-Unior 2:2. Končni vrstni red: Unior 35, Tim La- ško 24, Kovinar 20, Krško 19, Kiv Vransko, Usnjar 11; mla- dinci: Steklar 22, Krško 19, Šentjur 17, Šmarje 9, Odred 5, Radeče, Kiv Vransko 3, Žalec 1. Rokomet i. liga ženske — od 5. do 8. mesta — 6, krog: Kočevje-Branik 14:23, Žalec-Piran. Končni vrstni red: Branik 11, Žalec 7, Piran 6, Kočevje 4. Za obstanek - 6. krog: Izola- Vegrad 22:28 (11:11), Kranj- Bakovci 23:20 (11:10). Končni vrstni red: Vegrad 15, Izola 8 Bakovci 5, Kranj 2. Tenis 1. liga 1. krog: Domžale-Velenje 2:7, Triglav-Slovan 4.5, Mari- bor-Koper 2:7, Branik-Siča preloženo; 2. krog: Slovan-Ve- lenje 7:2, Koper-Branik 5:4, Triglav-Maribor 7:2, Soča- Domžale 7:2. Vrstni red: Slo- van, Koper 4, Soča (-), Triglav, Velenje 2, Branik (—), Maribor, Domžale 0. II. liga 1. krog: Brežice-Žalec 6:3, Celje-Konjice 7:2, Ptuj-Rad- gona 6:3, Krško-Bistrica 5:4; 2. krog: Žalec-Bistrica 2:7, Radgona-Krško preloženo, Konjice-Ptuj 3:6, Brežice-Ce- Ije 2:7. Vrstni red: Celje, Ptuj 4, Bistrica, Brežice, Krško (-) 2, Radgona (-), Konjice, Žalec 0. III. liga 1. krog: MG Laško-Ravne II 1:4, Ravne I-Mladost, Mežica- Hoče preloženo; 2. krog: Mla- dost-Ravne II 5:0, Ravne I- Mežica 4:1, Hoče-MG Laško preloženo. Vrstni red: Mla- dost, Ravne I, Ravne 2, MG Laško, Mežica, Hoče 0. Kegljanje Državno prvenstvo ženske (Celje): 1. Petak- Grobelnik (Mir) 1753, 2. Ur- banc-Čadež (Nor) 1711, 3. Kardinar-Tkalčič 1698...6Le- dinek-Filipčič 1648, 7. Šeško- Zupanc 1645, 11. Razlag-Špo- Ijar (vse Mir) 1595, 23. Pod- brežnik-Hojan (Šošt) 1509. Območno prvenstvo Borbene igre: 1. Petrol I 1531, 2. Petrol II 1438, 3. Ko- vinotehna 1395, 4. Avto Celje 1392, 5. P. Laško 1284, 6. Ka- juh 1279, 7. Komcel (ž) 1224, 8. Ostrožno 1193, 9. Komcel I 1192, 10. Komcel II 1134, 11. Cetis 1031. Nogometni zamik V 35. krogu športne stavnice je bila tudi včerajšnja povratna tekma finala nogomet- nega pokala med Muro in Publikumom, za- to je ustaljeni sistem spet nekoliko porušen in bodo rezultati obljavljeni čez teden dni. Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 27. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešer- nova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Mladinke za EP v ponedeljek se bodo v Žalcu začele štiridnevne priprai rokometne reprezentance mladink za kvalifikacijski turnir| avgusta v Braziliji. Trener Aleš Filipčič je v ekipo uvrstil ti Jelenovo, Klinčevo, Dolarjevo, Hudejovo, Randlovo (vse Žale? Stevanovičevo in Grudnikovo (obe Vegrad). Mladinke so v Brj tislavi v skupini s Slovaško, Rusijo in Grčijo, na zaključni tum' pa se bo uvrstila samo zmagovalna ekipa. Nižjeligaški rokomet Rokometna prvenstva so končana tudi v nižjih ligahi moških sta nova prvoligaša Trebnje in Krško, v ženski koj renči pa Novo mesto ter Polje ali Lokastar. Končni vrstni red n. ženske lige-vzhod: Novo mesto 26, Ž B 22, Branik B 16, Sevnica 14, Vegrad B 12, Brežice in Račell Drava 0; III. moška liga - vzhod: Gorenje B 27, Moškanjci2l Prevent B 20, Vuzenica 14, Fužinar, Drava B, Radgona 10J Besednjak 0. , Zlati iubilej Vranskega Na Vranskem se nogomet igra že pol stoletja, ob jubileju bil tudi memorialni turnir Poznič-Lapuh za veteranske e Domači nogometaši so v pred tekmo van ju premagali KU z 1:0 in izgubili s Kanmikom z 0:5 iz druge skupine pa odpovedi dveh ekip v finale neposredno uvrstilo Gomilsl izgubilo s Kamničani z 0:5. ^ ŠI7WTNI KOLEDAR Sobota, 27, 5. Atletika Beograd: 21. evropski pokal prvakov skupine C za moške ekipe z udeležbo Kladivarja Cetisa (od 15. ure). Košarka Slovenske Konjice: Sloveni- ja-Bosna in Hercegovina (pri- jateljska tekma moških repre- zentanc, 19). Nogomet Šentjur: Šentjur-Pohorje (25. krog III. lige, 17). Nedelja, 20. 5. Nogomet Velenje: Rudar-Jadran, Pre- valje: Korotan-Publikuni (' krog I. lige); Šmartno ob Pa Era Šmartno-Steklar, Slove ske Konjice: Dravinja-Žel< ničar, Radeče: Radeče-Do Žale (27. krog II. lige, vse 30). Sreda, 31, 5. Nogomet Celje: Publikum-Kop< Izola: Izola-Rudar (30. krog lige); Rogaška Slatina: St klar-Radeče, Trbovlje: Ruda Dravinja, Ljubljana: Slova Era Šmartno (29. krog II. W 16.30). ^ it. 21. - 25. mai 1995 ŠPORT pokal prvakov: f Jugoslavijo! S^i¥ar Cetis v soboto v Beogradu na 21, evropskem pokalu HOV skupine C v atletiki — Rezultati že na lanski ravni jlleti Kladivarja Cetisa so |j„i nastopu na evropskem ^lu prvakov v Izraelu od- dali zaradi visokih stro- ^ v soboto pa bodo v Beo- jji končno štartali v elitni i^urenci. Kot novinci so v skupino C, v kateri Hidi evropski prvak izpred jli let Cr\'ena zvezda in ru- jampion CSKA Moskva, I bo tekmovanje najnižje ,0Je vseeno kvalitetno. (apredovanje je namenjeno pa ekipama in pravzaprav niaprej rezervirano za pr- j Jugoslavije in Rusije. )0ji lani niso tekmovali in ivtomatično padli v skupi- C, v kateri bodo zanesljivo lO eno sezono. V konkuren- I Duklo (Slovaška), Sporo i^emburg), Maccabijem ael), 01ympio (Ciper) in jnio (Albanija), ki je v zad- m hipu zamenjala island- ga prvaka FH, za našo epljeno ekipo ocenjujemo, je najmočnejša in zato je 3. mesto,« napoveduje vo- moštva Marko Božiček, ki jiel polne roke dela. bkal prvakov skupine C je 0 uradno, prvenstveno tek- (anje v ZRJ po embargu, 1 Kladivarja Cetisa v Beo- ju pa je odobrilo tudi naše anje ministrstvo. Težave so ačele pri pogajanjih z avto- iiimi prevozniki, saj celjske ekipe nihče ni želel voziti po jugoslovanskih cestah. Po nekdanji domovini se bo 22- članska odprava tako preva- žala z avtobusom organizator- ja, ki je pripravljen celo zago- toviti policijsko spremstvo. »Tek na 400 metrov je na sporedu pred nizkimi ovirami. zato bo Kocuvan štartal samo v svoji specialni disciplini ter poskušal izpolniti normo za nastop na svetovnem prven- stvu, ki je okroglih 50 sekund. Najslabši smo v šprintu, v teku na 110 metrov z ovirami, 3000 metrov z zaprekami in krogli, največ točk pa se pričakuje od Kocuvana, Cankarja v skoku v daljavo in Bahtirija,« je tak- tični načrt razložil Božiček. Med tekmovalci je bilo zara- di slabih izkušenj še iz časov skupne Jugoslavije nekaj po- mislekov glede odhoda v Beo- grad, toda odpoved v nobenem primeru ni prišla v poštev. »Evropska zveza je Sloveniji že lani postavila ultimat: če prvak še drugič ne bo nastopil v evropski konkurenci, potem vas za vse čase izključimo iz pokala prvakov. Škandala se- veda nismo hoteli tvegati, saj bomo jeseni v elitni konkuren- ci prisotni tudi z obema mla- dinskim ekipama. Vrhunec forme je načrtovan šele za ko- nec junija in julija, toda večina se je že v uvodnih tekmah zelo približala najboljšim lanskim rezultatom, kar je samo potr- ditev dobrega dela na pripra- vah v Medulinu in Pulju,« je zadovoljen tehnični vodja Ro- man Lešek, ki je skupaj s stro- kovnim teamom izkoristil pra- vico do štirih okrepitev. V Beogradu bo kapetan Mi- ro Kocuvan, ki je po podpisu štiriletne sponzorske pogodbe s firmo Nike poln motivov. »Na vsaki tekrni štartam na normo za SP. Spremembe v tehniki mi ne povzročajo te- žav: do šeste ovire v trinajstih korakih, čez naslednji dve v štirinajstih in nato do konca v petnajstih korakih. Koristilo mi je tudi nekaj skupnih tre- ningov v Medulinu z evrop- skim prvakom Tvrdohlebom, zato že pričakujem rezultat okrog 50 sekund,« pravi celj- ski kapetan. Kladivar Cetis za 21. pokal evropskih prvakov - 100 m: Acman (lani 10, 85); 200 m: Acman (21,70); 400 m: P. Pra- protnik (49,35); 800 m: U. Pra- protnik (1:55,82); 1500 m: Bahtiri (3:40,70); 3000 m za- preke: Srebot (9:52,14); 110 m ovire: Škobeme (15,15); 400 m ovire: Kocuvan (50,15); viši- na: Cankar (212); daljava: Cankar (804); palica: Kranjc (500); krogla: Stepišnik (15,75); disk: Prime (58,38); kopje: Teršak (73,14); kladivo: Kevo (67,38); 4x100 m: Cankar, Acman, U. Praprotnik, P. Pra- protnik (41,50); 4x400 m: Ko- cuvan, P. Praprotnik, U. Pra- protnik, Hartman (3:21,67). ŽELJKO ZULE Na mitingu v Novem mestu je Cankar v daljavo skočil 779 cm, v Ljubljani je Kocuvan na 400 m z ovirami tekel 50,58, Steblovnikova (Vel) pa je v te- ku na 800 m izboljšala mladin- ski državni rekord na 2:06,43. V Beogradu bo kapetan celjskega moštva Miro Kocuvan. * četrtek na olimpijski tek Po lanski uspešni premieri, ko je v dežju teklo več kot isoč Celjanov (v preostalih štirih slovenskih krajih je bilo ikupaj ravno toliko udeležencev), bo čez teden dni, v četr- tek, 1. junija, v mestu ob Savinji spet olimpijski tek, ki je zgolj manifestativnega pomena. Start bo ob 10. uri v Novi vasi, slabih 5 kilometrov dolga proga pa bo speljana do Šmartinskega jezera in inazaj. Časovnih omejitev ni, tako da je ob lahkotnejšem teku dovoljena tudi hitrejša hoja. Štartnina je samo 100 tolarjev, vsak udeleženec pa bo dobil olimpijsko listino s podpisom predsednika MOK Samarancha ter spominsko majico. Zaradi zagotovitve zadostnega števila majic so zaželene predhodne prijave, ki jih v pisarni AD Kladivar Cetis (tel. 32-200, fax. 32-151) sprejemajo vsak dan od 9. do 13. ure. Prijave s plačilom štartine so možne tudi na dan olimpijskeg teka. ^^no Zauii s pokrito tribuno jj^^ slaba dva tedna bo v Velenju največja ekipna atletska prireditev pri nas, drugoligaško (j^anje za evropski pokal Bruno Zauli. Velenjčani se na pomembno tekmovanje že nekaj zavzeto pripravljajo, med najbolj opaznimi pridobitvami pa je pokrita tribuna za 2000 y'cev (na sliki). ^dnost naložbe ocenjujejo na 41 milijonov tolarjev, štadion pa so začeli postopno prenavljati \f^^^' ko so razširili steze in položili umetno maso. Do tekmovanja bodo izboljšali še infrastruk- in uredili poseben prostor za ogrevanje, obe slovenski reprezentanci pa bosta skupaj L ^'^ami določeni 31. maja. Velenje je bilo dvakrat organizator balkanskega prvenstva ^^M,' ^^^^^^ ^^^^ desetkrat slovenski prvaki v teku v naravi, enkrat tudi jugoslovanski, bvp so bili najboljši na krosih za pokal Dela, trikrat pa so zmagali v atletskem pokalu Foto: LOJZE OJSTERŠEK Gimnazijke zadovoljne v Sopronu na Madžarskem so bile minuli teden 5. svetovne športne igre srednješolskih ekip, med katerimi je bila prvič zastopana naša država. Celjske gimnazijke so nastopile v košarki in zasedle 14. mesto, čeprav so med 24 ekipami načrtovale nekoliko boljšo uvrstitev. Celje je v predtekmovanju premagalo ekipo iz Danske s 54:47 In Luksemburga s 57:25 ter izgubilo dvoboje s Turkinjami s 57:60, Slovakinjami s 37:54 in Francozi- njami z 51:56. V skupini za uvrstitev od 13. do 16. mesta so ginmazije najprej premagle Bolgarke z 68:38, nastop na igrah pa končale s porazom proti Poljakinjam z 48:50. Zmagale so Grkinje (njihovi rojaki so dobili tudi moški turnir) pred Čehinjami, Kitajkami in Francozinjami. -Koše so dosegle Temnik 137, Potočnik 62, Olup 59, Pertinač 37, Ramšak 34, Grajžl 17, Slatenšek 12, Čurkovič 7, Mihevc 3 in Fijavž 2. Vodja celjske odprave Matej Polutnik je bil zadovoljen tudi z uvrstitvijo v spodnji del nastopajočih: »Večina ekip se je s pomočjo športnih zvez pripravljala dlje časa, v nji- hovih delegacijah pa so bili celo ministri za šport. Sred- nješolskemu športu torej namenjajo bistveno več pozorno-: sti kot pri nas, celjske gimnazijke pa bi se z nekaj več sreče lahko borile tudi za 9. mesto.« JOŽE KUZMA Št.21. - 25. mai 1995 ŠPORT Hokeja ni več Na Izredni skupščini Igralci sprejeli sklep o prenehanju delovanja Hokejskega kluba Inntal - Simšič In Rojšek na Bled . Nekajmesečna agonija celj- skega hokeja se je v torek kon- čala s sklicem izredne skupšči- ne in pričakovanim sklepom o prenehanju delovanja kluba. Nakopičeni problemi so tako le delno rešeni, v ozadju pa še vedno potekajo priprave za ustanovitev novega kluba, če- tudi nekateri vztrajno trdijo drugače. Propadli klub je za seboj za- pustil okoli 200.000 mark dol- gov ter dodatnih 270.000 mark (po Hriberškovih podatkih 225.000) neizpolnjenih obvez- nosti do igralcev, med najbolj spornimi postavkami pa so prihodki od vstopnin. »Žiro račun je blokiran že pol leta, zato smo operirali z gotovino, z denarjem od vstopnin smo sproti plačevali sodnike, teko- če stroške in deloma tudi igralce,« je zadrego pojasnil Hriberšek, toda poslovanje kluba bo v kratkem vseeno pod drobnogledom osebne ko- misije. V zadnjih tednih so se že oglasili nekateri upniki (naj- večji je Atka), ki so bili vmeša- ni v transfer Luke Simšiča in Roka Rojška na Bled; za prve- ga je odškodnina 40.000, za drugega pa 20.000 mark. Oba zagotavljata, da sta z majem zaradi neizpolnjenih obvezno- sti prosta igralca, a sta skupaj z drugimi hokejisti - sklep je bil sprejet soglasno - vseeno glasovala za razpustitev kluba. Predlog je posredovala čla- nica UO Tatjana Rojšek, med večumo razpravo pa je bilo še nekaj nelogičnih zadev. Neka- teri igralci so zanikali odtuji- tev klubske opreme, vprašjiva je veljavnost njihovih pogodb s klubom, odnos po neodigra- nih tekmah polfinale končnice (bili so v rednem delovnem razmerju)... Med prestopnim rokom so izpisnice zahtevali še nekateri igralci, a si nihče ni izbral no- vega kluba. Trener Krikunov naj bi odšel k Mariboru, vod- stvo Bleda pa v posebnem spo- ročilu zahteva 80.000 mark odškodnine zaradi neodigra- nih tekem končnice za 3. me- sto. Bolj skrbi neodgovorna iz- java enega najbolj vidnih igralcev: »Vse je zrežirano, zvezo pa je mogoče podku- piti!« ŽELJKO ZULE Košarka: BiH in Hrvaška ženska košarkarska reprezentanca je uspešno štartala na kvalifikacijskem tiimirju za uvrstitev na EP, v izbrani ekipi pa je tudi Metka Obrovnik (Celje). Kandidati za moško reprezentanco so že teden dni na pripravah v Slo- venskih Konjicah, kjer bodo v soboto ob 19. uri igrali s selekcijo BiH. Vstopnina je 400 (odrasli) in 100 (otroci) tolarjev, dvoboj s Hrvaško pa bo v torek ob 20. uri v Ve- lenju. Oraža vas v finaiu POP MNZ Celje: v 17. krogu Štraus-Sportklub 1:4, D. že- lj a-Juventus 3:12, Galero-Re- bus 6:2, Aranžerji-Allo Allo 10:1, Goldhom prost. Vrstni red: Juventus 31, Sportklub (-) 27, D. želja, Aranžerji (—) 16, Allo Allo 15, Galero 14, Štraus 13, Goldhom 7, Rebus 6. Celje: v 7. krogu Stalin- Umetniki 4:2, Šmartno-Skavti 5:1, Klateži-Pelikani 1:6, Ke- win-Ščurek 9:6, Č. baron-Ma- rinero 1:4, Cosmos-Sokoli 0:6; v 8. krogu Cosmos-Skavti 4:4, Marinero-Pelikani 6:2, Šmart- no-Kewin 3:1, Ščurek-Stalin 2:3, Č. baron-Umetniki 6:2, Klateži-Sokoli 2:2. Vrstni red: Sokoli 20, Klateži 17, Kewin, Marinero 15, Pelikani, Stalin 13, Ščurek, Šmartno 12, Co- smos 8, Č. baron 7, Umetniki 4, Skavti 2. Laško: v 6. krogu Koln po- bi-Cosmos 6.1, Goldhom- Zimšek 10:1, Komunala-Zla- torog 4:16, Strmca-Gren 2:2, Aranžerji-Breze 5:4; zaostali tekmi: Komimala-Zimšek 3:8, Zlatorog-Gren 6:3. Vrstni red: Zlatorog 12, Goldhom 10, Aranžerji 8, Koln pobi. Strmca 7, Gren, Breze 3, Zimšek, Ko- munala 2. Slovenske Konjice: v 18. krogu Nirvana-Mineral 3:5, Dobrava-Blato 2:3, Zlakova- Vitanje 12:5, Oplotnica-D. vas 4:4, Stranice-Bazar 1:2, Eco- tip-Loče preloženo. Vrstni red: D. vas, Oplotnica, Blato 25, Ecotip (-) 24, Vitanje 21, Nirvana 19, Loče (-), Mineral 18, Dobrava 14, Bazar 10, Zla- kova 7, Stranice 6. Šentjur: v 16. krogu Dram- Ije-Slivnica 4:2, Čirčki-Juven- tus 2:3, Loka-Jakob 3:7, Trat- na-M. Dobje 3:1, Maratonik- Gremlini 8:0. Vrstni red: Ju- ventus 27, Loka, Dramlje 25, Črički 19, Jakob 16, Marato- nik 15, Tratna, Slivnica 10, Gremlini, M. Dobje 6. Šmarje: v 6. krogu: Kostriv- nica-K. vrh 1:2, Atom-Zibika 0:5, Rebus-Rodne 3:1, Štraus- Janina 1:5, Dobovec-Alatnica 0:1. Vrstni red: Janina 16, Do- bovec 15, K. vrh 12, Alatnica 11, Atom 10, Zibika 9, Štraus 8, Rebus 4, Kostrivnica 2, Rod- ne 1. Velenje: v 3. krogu Muške- tirji-V. gora 3:0, RBM-Kozjak 1:3, Fori-Madl 2:1, Bambino- Mister X 2:1, Pascal-Škale 6:3. Vrstni red: Pascal 6, Bambino, Kozjak 5, Fori 4, Mušketirji, RBM 3, Mister X 2, Skale, V. gora 1, Madl 0. Celje: v povratnih tekmah četrtfinala pokala prvakov Slovenije Draža vas-Fori 5:1 (skupaj 11:2), Loka-Cocktail (Mb) 3:6 (8:8, naprej Cockrtail zaradi večjega števila golov v gosteh). Draža vas se je uvr- stila na finalni turnir. Oplotnica: na turnirju za re- vialni pokal zmaga Oplotnice, ki je bila v odločilni tekmi boljša od Rogiča (Lj) s 5:4. Na- slednji tumir bo v soboto v Draža vasi, kjer bodo igrali tudi Oplotničani. Celje: na igriščih TSŠ bo 3. junija tumir v malem nogome- tu za pokal Dairy Queen. In- formacije in prijave na tel: 090 4216. Smučarski vrh v Veienju v soboto bo v Velenju skupščina Smučarske zveze Slovenije, intemo iriVenturo pa so že opravili skakalci. Milan Živic je zmagal v pokalu Cockta med dečki do 14 let, med leto dni starejšimi skakalci pa je bil tretji. Skupni bron je osvojil še Marcel Klemenčič (oba Velenje) med tekmovalci do 13 let. Na osnovi dobrih rezultatov in napredka sta Rolando Kaligaro in Peter Čeh postala člana reprezentance A v nordijski kombina- ciji, Peter Kolenc in Jure Jerman pa bosta v naslednji zimi štartala v reprezentanci B. V kadetski selekciji je Živic, v per- spektivni ekipi planiških skakalnih šol pa so Ograjenšek, Hri- beršek, Zorko, Zep, Tovornik, Globočnik in Kočnik. L.O. Šport niso zgolj sekunde Center za varstvo in delo Golovec iz Celja je letos organizator letnih športnih iger za populacijo ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za štajersko in koroško regijo. Igre priprav- ljajo danes, v četrtek, na stadionu Atletskega društva Kladivar Cetis in v telovadnici osnovne šole Glazija. Letnih športnih iger se udeležuje 12 ekip iz Čme na Koro- škem, Dobme, Mozirja, Mute, Slovenj Gradca, Šentjurja, Žalca in Celja, namenjene pa so popestritvi življenja drugačnih ljudi, njihovemu druženju z vrstniki, za nekatere pa pomenijo tudi dragoceno potrditev njihovih sposobnosti. Tako se posamezniki z dobrimi rezultati uvrstijo na državne igre, res najboljši pa imajo priložnost sodelovati tudi na specialni olimpiadi, ki je za to skupino ljudi organizirana po vzoru olimpijskih iger. Na letošnjo, ki bo julija v New Havnu v Združenih državah Ame- rike, sta se uvrstila tudi dva varovanca Centra za varstvo in delo Golovec. Zaključek letnih športnih iger s podelitvijo priznanj in zabavnih srečanjem bo v Modri dvorani Celjskega sejma. IS Košarkarske kazni v prvi ligi za košarkarice je bilo ekipi Celja izrečenih za 141.400 tolarjev kazni (največkrat trener ni imel ustrez- nega licenčnega kartona), Cometu pa samo 16.800. V B moški ligi je rekorder Kemoplast s 313.800 tolarji kazni, Celje je plačalo 185.400 (v obeh primerih trener brez ustreznega kartona). Mik Prebold pa 103.200 to- larjev. Sankaku srehrn, Ivo Reva bronast Mnoga domača temovanja v judu na najvišji ravno so od sobote bogatejša še za ekipno državno prvenstvo za ženske, premiera pa je bila v Grižah. Naslov je osvojila ekipa ljubljanskega Bežigrada, srebro je osvojil Sankaku, tretje mesto pa so si z Jeseničankami razdelile tekmovalke Iva Reye. V prvi predtekmovalni skupini si je ekipa Ivo Reya uvrstitev v polfinale zagotovila po ogorčenem boju in zmagi proti Sankaku II z 8:6, nakar je gladko izgubila dvoboj z Bežigradom z 2:12. Sankaku - mlajši celjski klub je bil tudi organizator prvenstva - je v skupini B premagal Slovenj Gradec z 10:4, Jesenice z 8:6 in v polfinalu še mestne tekmice z 12:2. V finalu so bile Ljubljančanke boljše (4:10), srebrne kolajne pa so osvojile Petra Nareks, Rozmari Nareks, Urška Žolnir, Olga Ignjatovič, Regina Jemejc, Tina Škerget in Valentina Kobale (z leve). Foto: TONE TAVČAR NA KRATKO Ljubljana: na kolesarski dirki Po Sloveniji je Iztok Me- lanšek osvojil 11 .mesto in se uvrstil v reprezentanco za dir- ko Po Avstriji. Med ekipami so bili Celjani osmi in premagali tudi državno reprezentanco, Autko pa je zmagal v točkova- nju mladih kolesrajev do 23 let. Freiburg: na kegljaškem tekmovanju dvojic za pokal Vollmer sta Kardinarjeva in Petakova zasedli 3. mesto. Od- ločilni dvoboj za vstop v finale sta izgubili z nemško dvojico s 430:473. Zaragoza: na evrofestivalu je v ženskem nogometu je eki- pa Škal zasedla 3. mesto. Na- slednjo zimo bo evrofestival na Bledu. Donja Stubica: na odprtem prvenstvu Hrvaške v duatlonu (7 km teka, 30 km kolesarje- nja, 3,5 km teka) je med mla- dinci zmagal Dejan Glavnik (Triatlet), ki je bil absolutno četrti. Velenje: končni vrstni liga- škega prvenstva v squashu - moški: Squashland 33, Fittop 23, Konex 22, Hrast 20, Unli- mited 14, Velenje 7; ženske: Konex, Squashland 22, Hrast 16, Velenje, Fittop 0. Šmarje: v 1. krogu rtii činske teniške lige PonjjB Šmarje 3:2, Finalco-ElegJ 0:5, Bistrica vet.-ETS 1:4] gaška-Ten Ten 2:3. V drug' igra devet moštev, v soboto se bo začelo še prvenstvo J skih ekip. " Črenšovci: na strelske i z zračno puško serijske izd^i ve med pionirji zmaga (Šelekar 183, Trifunovič u Mesarec 180) z novim di^ nim rekordom 545 kroJ pred Mrožem 537. Med mezniki je Šelekar osvojil K nasto kolajno. (T. J.) Celje: nekdanji Publiku^ nogometaš Robert Pevnik se hudo ponesrečil v promet nesreči pri Vranskem. Zloi Ijeni ima obe nogi in poč^ sedmo vratno vretence. Griže: na tradicionaln; šahovskem turnirju je med] igralci iz štirih držav zmai Kožul (Mb), 17. Črepan (Pe| 24. Vombek (Gr), 27. Jazb 31. Pešec (oba Ce). (J. G.) Pozdravi v športno uredništvo stj se s pozdravi oglasili mla, dinska košarkarska repre. zentanca s kvalifikacijske, ga turnirja za EP v Turči} in mladinska kegljaška re. prezentanca s svetovnegj prvenstva v Romuniji. Factorv store - za izbran okus Blagovni znamki NATURE PROJECT in OCEAN PAC potrjujeta BENETTON ŠPORT SYSTEM kakovost v FACT STORE. Z odprtjem prodajahie FACTORY STORE, po zamisli dega športnika in podjetnika Boštjana Verdnika iz Gri trgovski center pri Vrtnici v Celju bogatejši še za eno trgo Lepa izbira kakovostnih oblačil za mlade in tudi starejše, j nalašč za vse, ki dajo kaj nase in jim ni vseeno kaj nosijo. Odprto imajo vsak dan med 11. in 19. uro, ob sobotah p pričakujejo med 8.30 in 12. uro. it. ai. - 25. mai 1995 RADIO laiholj poslušan rartio na Štajerskem dal se le skupni radliskl avtlltotlh ki se le tudi pomladil je rezultat spomla- ^ IVledianine raziskave, jtavljen na 7. sejem- grečanju ponudnikov ^bnikuv marketinških plovnih storitev, mate- jp opreme in v sklopu 1. ^kega medijskega sej- (Ivjubljani. ^0 Celje je v skupini lo- in regionalnih radij- postaj v spomladanski jjni dosegel izvrstno 2. p po poslušanosti na (pskem, takoj za Mur- I valom in pred Koro- I radijem iz Slovenj La. To pomeni, da je olj poslušana regionalna jsica postaja na Štajer- p oziroma na območju [Muro in zahodno mejo ^nije oziroma slovenm- obalo. I, upoštevanju tudi ko- palnih radijskih postaj, aterih se nekatere pona- s skoraj nacionalno sliš- jo, pa se je pred nas fdijskim dosegom posta- amo še Radio Gama MM. I tradiciji je najbolj po- in radijski medij ljub- ki Val 202. Celjski ra- smo z rezultati merje- poslušanosti, ki ga je ivil Inštitut za razisko- j medijev na vzorcu »anketiranih in v dveh ih - marcu in aprilu, t zadovoljni, saj so po- e nekatere dosedanje renff^ Radia Celje: status a Naj-radia, dose- r,a festivalu Združenja jskih postaj v Sloveniji bra lani v Celju, prvo o, celo pred Valom 202, območju telefonske Ene skupine 063 po Ulju 10 tisoč anketiranih Icev Nedeljca aprila letos obogatena programska ponudba, s katero smo se svojim poslušalcem predsta- vili s 1. februarjem letos. To pomeni, da ne gre za srečna naključja, ampak za sad vztrajnega prizadevanja za iskanje novih in inventiv- nejših radijskih program- skih prijemov, za stalno in konkurenčno borbo za kako- vost v gostem radijskem etru te države na regionalni lo- kalni, pa tudi nacionalni ravni. Zanimivo je, da so nam naj- večjo zvestobo izkazale po- slušalke, ki so na splošno ve- činski avditorij Radia Celje, hkrati pa poslušanju radij- skega programa RC nameni- jo največ časa. Tudi glede gostote radij- skega etra je povsem logično, da je radijski medij na sploš- no dvignil svoj rating, da lju- dje vse bolj poslušamo radio in kanček manj gledamo te- levizijo in manj beremo ča- sopise vseh vrst. To je pose- bej poudarila na novinarski konferenci Mediane direkto- rica Inštituta za raziskova- nje medijev Janja Božič Ma- rolt____ V medijski hiši NT&RC smo veseli, da se je povečala tudi branost Novega tedni- ka, ki je po letošnji Mediani zadržal imenitno 3. mesto med tedniki - pred njim sta samo Primorske novice in Gorenjski glas, za njim pa murskosoboški Vestnik, no- vomeški Dolenjski list in ve- lenjski Naš čas. MITJA UMNIK Razveseljivo je, da se nam po Medianinih primerjavah po- mlajuje avditorij: prvič je največji odstotek med poslu- šalci dosegla kategorija od 25 do 29 let, takoj za njo pa kategorija od 30 do 39 let. s stili in trendi na vinsiil sejem Zaključena akcija Radia Celje In Novega iednika S terensko radijsko oddajo na razstavnem prostoru Po- slovne skupnosti za vinograd- ništvo in vinarstvo Slovenije, ki je pokrovitelj akcije, v okvi- ru Spomladanskega obrtnega sejma smo končali akcijo Ra- dia Celje in Novega tednika »50 potnikov na vinski sejem v Ljubljano«. Naši nagrajenci si bodo 41. mednarodni vino- gradniški-vinarski sejem ogle- dali na dan odprtja sejma, 5. junija. Načrtovali smo žrebanje potnikov za vinski sejem, ven- dar pa nam tega ni bilo po- trebno opraviti, saj je kupone, ki so bili objavljeni v Novem tedniku, poslalo točno 50 na- ših poslušalcev in bralcev. Se- veda smo pričakovali več ku- ponov, vendar pa je dejstvo, kot je v sejemski oddaji Stili in ti'endi povedal Karel Recer, predsednik Poslovne skupno- sti za vinogradništvo in vinar- stvo Slovenije, direktor Vino Brežice in eden izmed sedmih vitezov Gradiščansko-panon- skega reda vitezov vina, da je proces dvigovanja vinske kul- ture šele na začetku in je tak- šen odziv pravzaprav tudi re- alen. To potrjuje malo število pravilnih odgovorov na različ- na vprašanja s področja vinar- stva in vinske kulture. Veseli pa, da so med potniki zvesti bralci in poslušalci, saj je veči- na poslala vse kupone, kar do- kazuje, da so se za akcijo ogre- li. V prihodnjih akcijah Stilov in trendov, pa seveda pričaku- jemo še večji odziv. Vse potnike na vinski sejem v Ljubljano bomo pisno obve- stili o organizaciji in progra- mu izleta, zbirnem mestu itn. Vse potnike prosimo, da nam zaradi korektne izvedbe izleta pravočasno odgovorijo in po- trdijo ali se bodo izleta udele- žili. Okvirno, pa tale informa- cija: v Ljubljano bomo odpo- tovali zgodaj popoldan, pri- bližno ob 14.30 uri. Vsi udeleženci izleta bodo prejeli majico Stili'in trendi z znakom NT&RC in Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, v Ljubljani pa bodo ob vstopu na prizorišče sejma na Gospodarskem razstavišču prejeli tudi knjižico našega znanega strokovnjaka za zdra- vo prehrano dr. Dražigosta Pokoma: Siri, kruh in vino. Ob ogledu sejma, za katerega smo pripravili strokovno vo- denje, se bodo naši poslušalci in bralci udeležili tudi degu- stacije izbranih vrhunskih vin. Mednarodno ocenjevanje vin, ki spremlja ljubljanski vi- nogradniško-vinarski sejem, sodi po kriterijih Mednarod- nega urada za trto in vino v Parizu med štiri najbolj ugledna ocenjevanja na svetu. Ocenjevanje vinskih vzorcev se je začelo že v ponedeljek, letos pa je prijavljenih približ- no 1500 vzorcev iz 28 držav. Vzorce so poslali vinogradniki iz Argentine, Avstrije, Avstra- lije, Bolivije, Brazilije, Češke, Čila, Francije, Grčije, Hrva- ške, Italije, Japonske, Kanade, Madžarske, Makedonije, Špa- mje, svice, l^inizije, Turčije, Urugvaja, ZDA in seveda iz naše države, ki so prispevali večino vzorcev. Ocenjevanje bo potekalo v petih komisijah, ki jih poleg predsednika in enologa svetovalca sestavlja še sedem degustatorjev, ocenje- valci pa prihajajo iz 23 držav. Na letošnjem že 41. medna- rodnem vinogradniško-vinar- skem sejmu bo torej res kaj za videti in pokušati. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA *Ha7o, seslišimo?i< Tehnična ekipa Radia Celje, vodja tehnike Bojan Pišek in tonski tehnik Mitji Tatarevič, ki je poskrbela za brezhiben prenos oddaje Stili in trendi z razstavnega prostori Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije na spomladanskem obrtnem sejmi v Celju. sem vas reši vseli Skrbi? larsikomu se zdi na moč lirana trditev, da je glasba jenje. Verjetno ni glasbeni- pravega glasbenika, ki s to itvijo ne bi živel. Glasbeni- >kaj pa ostali? Zadnjič mi «kdo zabrusil; »Ne prene- glasbe! Najraje imam tiši- ' Pa tudi tišina je lahko sba svoje sorte. Nekaterim 'lia pomeni življenje, za vse ^elja: brez glasbe ni živ- la! Bani rek pravi, da vas pe- resi vseh skrbi. Nekaj "ih Slovencev smo p>ovpra- ' če si tudi oni kdaj lajšajo ^' s pesmijo. 'l*fka Bizilj: »Tudi, čeprav ■^11 paziti, da me nihče ne saj velja mnenje, da ka- Pojem, strašim ljudi okrog Mila Kačič: »Pesem te poto- laži, čeprav skrbi ostanejo.« Bojan Adamič: »V prenese- nem smislu mi pesem povzroča največ skrbi. Mislim, da bi imel neprimerno lepše življe- nje, če se s tem ne bi pečal. Zal nisem ostal samo pri pesmi kot tolažbi. Ko pa to postane pro- fesija, je enako kot z vsako profesijo. Mislim, da v tem smislu ni razlike med predsed- nikom države in dimni- karjem.« Razvpita ameriška pop zvezdnica Madonna pa doda- ja: »Mislim, da sem zelo nad- ležna. Mnogo skrbi imam, s katerimi se moram boriti vsak dan sproti. Toda trudim se biti vesela. S pesmijo ali brez. Obstajajo celo trenutki, ko sem srečna.« SIMONA H2O Odgovorni urednik: Mitja Uiimik. Pomočnik odgovornega urednika: Robert Goijanc. '^''"i^tvo: SinioBa Brglez, Nataša Gerieš, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko. Janez Vedenik in Tone VraM. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva; Radio Celje, Prešernova 19, Ceije. Telefon: 442 - 500. Studio: 441-310, 441-510. V okviru sejemske oddaje Stili in trendi smo na razstav- nem prostoru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije med prispelimi dopisnicami izžrebali tudi nekaj lepih nagrad: zemljevid Vinorodne Slovenije prejmejo: Niko Žolnir, Peter Petrovič in Ana Klakočer iz Celja, Andrej Korber iz Polzele in Ivan Jazbec iz Lesič- nega. Termometre za merjenje temperature vina in kar- tonček s preglednico primernih temperatur in kakovostjo vinskih letnikov prejmejo: Robert Podlipnik, Majda Taš- ner, Slavko Kamenik in Betka Petrovič iz Celja, ter Nina Cvim iz Loke pri Žusmu. Steklenico vrhunskega buteljč- nega vina prejmejo: Ivan Korošec, Gojko Kovačevič, Ida Petrovič, Rudi Mustabašič, Ivan Strmole in Slavko Kame- nik iz Celja, Marica Begovič iz Vrbja, Silvo Žveplan in Alja Ocvirk iz Škofje vasi, Sonja Špes iz Nove cerkve in Andrej Korber iz Polzele. Videkaseto o slovenski vinski pokrajini prejmeta: Vida Pejša in Herman Pepelnak iz Celja. Monografijo Slovenski vinogradi prejmeta: Mar- jana Šmajs iz Polzele in Tatjana Krašovec iz Celja. Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših prejmeta: Nada Šertl iz Vrbja in Robert Podlipnik iz Velenja. Monografijo Joče Žnidaršiča in Toneta Pavčka Vinogradi pa prejme Vinko Kolander iz Zidanega Mosta. Nagrajence prosimo, da nagrade prevzamejo na oglas- nem oddelku Radia Celje od 7.30 do 15.30 ure. OŠ Frana Kranjca Hrašovčeva 1, 63000 Celje razpisuje naslednji prosti delovni mesti: - učitelj matematike za nedoločen čas Pogoj: VI. ali VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri. Nastop dela: 1. september 1995. - učitelj angleškega jezika za nedoločen čas Pogoj: VI. ali VII. stopnja ustrezne smeri. Nastop dela: 1. september 1995. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov šole. O izbiri boste obveščeni v 15. dneh po končanem postopku. Št.21. - 25. maf 1995 REPORTAŽA Dežela ledu in ognla Islanaua, nalboll severna Hežela na svetu - Ledeniki, vulkani, gelzirll In letos že skoraj toliko turistov kot prebivalcev Fire and Ice. Ogenj in led. Vulkani in ledeniki. In gejzirji. Dežela protislovij, na prvi pogled dolgočasna, a z vsakim dnem bolj zani- miva. Islandija. Dežela le- du, dežela z dvesto aktivni- mi vulkanimi, dežela z naj- bolj čistim zrakom na sve- tu, dežela z zeleno energijo, dežela... V glavnem mestu Reyk- javiku živi polovica vseh prebivalcev (po zadnjem štetju lanskega 1. decem- bra 226.786 ljudi), toda prava Islandija se začne kakšnih sto kilometrov od glavnega mesta. Gejzirji, ledeniki, vulkani, slapovi in nepregledna polja lave. Pokrajina je popolnoma vulkanska, neugledna, si- va. Majhni kraterji, vmes zaplate nizkega grmičevja in nečesa, kar naj bi bila trava. Zoprno, dolgočasno, enolično, a tudi polno skrivnosti in protislovij. »Vsota denarja, ki jo pri nas pusti en sam turist, ustreza zaslužku od proda- je tone polenovk,« trdijo domačini, ribe pa pred- stavljajo tri četrtine celot- nega izvoza, ki v pravem pomenu besede pomeni preživetje. Pred desetlet- jem je njihovo deželo obi- skalo 100 tisoč turistov, le- ta 1990 že za polovico več (toliko, kot ima prebival- cev Reykjavik z okolico), lani preko 180 tisoč tujcev; tretjina iz Nemčije, v večini pa so še Američani, Danci in Švedi. Ribe in turizem sta njihovi najbolj donosni panogi, kaj pa uvoz? Vse, razen rib, v največji meri avtomobili, gorivo, gospo- dinjski pripomočki in hrana. Stoodstotna pismenost Islandija je z 2,5 prebi- valcema na kvadratni kilo- meter najmanj poseljena evropska država in samo šest držav na svetu ima še nižje povprečje. Poseljena je slaba četrtina otoka: juž- na obala, jugozahodni del in nekaj zalivov na severu. Nešteto je vasi z manj kot dvesto prebivalci, v katerih so zakonske zveze med so- rodniki v drugem ali tret- jem kolenu povsem običaj- ne, kajti družina je v deželi ledu najbolj cenjena vred- nota. Toda v številnih drugih ozirih je dežela pod sever- nim tečajnikom povsem v svetovnem vrhu. Pisme- nost je stoodstotna, avto- mobil in telefon prideta že na vsakega drugega prebi- valca, televizijski sprejem- nik na tri, vsak peti ima univerzitetno izobrazbo, današnji jezik se od staro- davnega tudi po tisočletju skoraj ne razlikuje.. .p Od vzhoda do zahoda otoka je 490 km, od severa do juga samo 312 km. Dobro dese- tino dežele prekrivajo lede- niki (Vatnajokul je z 8500 m^ površine največji v Evropi), še več vulkanska polja, ki spominjajo na puščavo, luno. Nasa je pred leti prav v osrčju Islandije našla idealne razmere za vadbo svojih astronavtov in jih z dovoljenjem vlade tudi izkoristila. Politiko zategovanja pasu konservativnega premiera Davida Oddssona občudu- jejo po vsem svetu. Inflaci- ja je s 30 odstotkov padla pod dva, tečaj krone je sta- bilen, izvoz narašča in tudi stopnja brezposelnosti je s sedmimi odstotki še ved- no pod evropskim pov- prečjem. Najbolj severno državo v Evropi od leta 1980 dalje vodi Vigdis Firmbogadot- tir, ki nima telesnih stra- žarjev, v eni najbolj miro- ljubnih držav na svetu pa so prepovedali celo boks. Policije skoraj ni videti, redki kriminalci za rešet- kami ne ostanejo dlje kot sedem let, življenjski utrip pa je že na prvi pogled la- goden. Povsem atipičen za prehod v 21. stoletje. Srednji vek in ogromen napredek Nedolgo nazaj je bilo po- vsem drugače. Islandijo so pred drugo svetovno vojno uvrščali v srednji vek in še pred kratkim je veljala prepoved gledanja televizi- je ob četrtkih ter točenja alkoholnih pijač ob sredah. Med najbolj preganjanimi so bili maloštevilni lastniki psov, ki še danes nimajo pravice vstopa v mestne parke. Do leta 1915 je bila na otoku popolna prohibi- cija, šest let pozneje so le- galizirali vino, leta 1937 tudi žgane pijače in šele le- ta 1989 na vsesplošnem re- ferendumu pivo. Sčasoma se je položaj sunkovito spremenil. Vi- gids (na Islandiji je vsako- gar potrebno ogovoriti z imenom, saj samo deset odstotkov prebivalcev upo- rablja evropski način pri- imkov) je bila leta 1980 pr- va ženska na svetu, ki so jo na svobodnih volitvah iz- brali za predsednico drža- ve. Tri leta pozneje je Islandska ženska stranka kot prva interesna skupina na svetu postala parlamen- tarna stranka, ena najbolj priljubljenih >zabav< pa so štrajki. Zaradi prazne državne blagajne uslužbencem v javnem sektorju že dolgo niso zvišali prejemkov, za- to je februarja in marca vseh 5000 osnovnošolskih učiteljev stavkalo šest ted- nov. Nekaj dni pred april- skimi volitvami (znova je zmagala koalicija konzer- vativcev in socialdemokra- tov) so jim za 20 odstotkov zvišali plače, tik pred sve- tovnim prvenstvom v roko- metu pa so s stavko zagro- zile še stevardese monopo- listične letalske družne Icelandair. Islandija ima devet letališč za domači promet (v Eeyk- javiku kar na robu središ- ča; kot da bi na Hudinji pristajali Dashi), ozkotirno železnico pa so ukinili že v začetku stoletja. Uporab- ljali so jo le za dovoz grad- benega materiala v reykja- viško luko, po končanih delih pa so tire enostavno odstanili. Po njihovih zakonih o upravičenosti stavke gla- sujejo panožni sindikati, ki jih je več kot sto. Stevarde- se so stavko napovedale in po dovoljenju preklicale zaradi opravljanja manj častnih del, ki naj ne bi so- dile v njihov poklic. Na Islandiji so sposobni stav- kati za vsako malenkost, eden najbolj tipičnih pri- merov pa je >nogavičarski< štrajk stevardes pred štiri- mi leti. Uslužbenke so ustavile delo zaradi hlač- nih nogavic, ki so obvezni del delovne garderobe, a jim jih Icelandair ni bil dolžan plačevati. Končalo se je s šestdesetodstotnim zvišanjem plač, za nasled- nje tedne pa je svoje prote- ste že napovedalo nekaj sindikatov delavcev v jav- nih službah. Brez vojske v zvezo Nato Skoraj 25.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca je štirikrat več kot pri nas, čeprav vses- plošno recesijo čutijo tudi na Islandiji. »Pred nekaj leti smo mesečno zaslužili po 8000 mark, zdaj polovi- co manj,« je pripovedoval rojak, ki v ribiško-predelo- valni industriji opravlja eno zahtevnejših del. V za- četku devetdesetih let so zaznali prve pojave brez- poselnosti, zdaj so hudi družbeni problemi tudi aids, narkomanija, retardi- rani otroci in samomori, o katerih sploh ne govorijo. Med leti 1952 in 1976 se je Islandija zaradi razširi- tve ozemeljskih voda - vzrok je bil v večjem ob- močju ribolova, saj v At- lantiku nalovijo tretjino od skupaj 1,5 milijona ton rib, kar pomeni 16. mesto na svetu - z Veliko Britanijo zapletla v ribiško vojno, zdaj pa se z Rusi pogajajo o lovu v Barentsovem mor- ju. Ribolov (polenovke, vahnja, sled, raki) v neos- naženih vodah, jih dobe- sedno drži pri življenju, dr- žave evropske skupnosti pa jih vse bolj privijajo. Špan- ci so jim p>o legalizaciji to- čenja piva zagrozili z ulti- matom, ki se je končal s kompromisom: Islandija na Pirinejski polotok izva- ža ribe, Španija na otok pi- vo, saj edina domača pivo- varna ne more zadostiti vsem potrebam. Islandija je tudi edina članica zveze Nato, ki nima oboroženih sil in je pod vo- jaško zaščito Pentagona. V drugi svetovni vojni je bila med ZDA in Veliko Britanijo pomembna stra- teška baza zaveznikov v borbi proti Nemcem. Američani takrat niso bili preveč priljubljeni, toda z njihovim prihodom se je standard močno dvignil. Nacionalni dohodek se je v hipu povečal za 60 od- stotkov, po končani vojni pa so otok zapustili le za kratek čas. Vrnili so se že leta 1951 in na polotoku Keflavik zgradili letališko bazo, ki je še danes edino mednarodno letališče. V oporišču je nameščenih 3000 ameriških vojakov ter njihovi najbližji, tako da je Keflavik pravzaprav kar ameriško mesto. Največja znamenitost Islandije so gejzirji in vroči vrelci, po katerih je Reyk- javik dobil ime (v prevodu kadeči se zaliv). Kar 86 od- stotkov ljudi živi v hišah, ki jih ogrevajo z geotermal- no vodo in jo morajo pred distribucijo v ogrevalne si- steme celo hladiti. Zato je Islandija najmanj onesna- žena dežela na svetu, če- prav je pokrajina povsem drugačna. Otok je močno razčle- njen in gorat. Večina pla- not je visoka med 400 in 1200 metri, vmes pa se dvi- gajo višji vulkanski vrhovi, med katerimi je najbolj znan Hekla. Povprečno vsakih pet let zaznajo ak- tivnost kakšnega večjega ognjenika, ki obsežna polja prekrije z lavo ali pa se skrije pod kakšnim od šte- vilnih ledenikov. Narava se nenehno spreminja, leta 1963 pa je s podmorskim izbruhom vulkana ob južni obali nastal otok Surtsey, ki je najmlajši na svetu. Islandija je pač polna pre- senečenj in zato je vedno večji obisk turistov razum- ljiv. ŽELJKO ZULE Ženske povprečno živijo 80 let, moški pa šest let manj. Dojenčki so za tistimi s Ferskih otokov največji na svetu, možje so s pov- prečnimi 179,9 cm večji in težji od ostalih Evropejcev. Od maja do avgusta se sploh ne znoči, sredi junija pa je svetlo ves teden. Islandija ima 17 državnih praznikov. Najbolj zanimiv je praznik pomladi, ki je vselej na četrtek med 19. in 26. aprilom in po vsej drža- vi pripravijo parade. Turistične agencije za 700 mark ponujajo osemurni izlet z avionom na 370 km oddaljeno Grenlandijo. Kosi plavajočega ledu so opazni že kakšnih 100 km pred obalo, letališče v Ku- lusuku je posuto s peskom, eskimi pa živijo v hišah. Pozimi je na južnem, pose- ljenem delu Grenladije do 10 metrov snega (zdaj je vi- šina prepolovi jena), tempe- ratura je krepko pod ničlo, v notranjosti pa tudi -50 stopinj Celzija. V bližini Kulusuka je tudi ameriška vojaška baza. Islandija je z 2,5 prebivalca na kvadratni meter najmanj poseljena evropska država. Tudi v večnem ledu je življenje: ledenik SidujokuH se je lani premaknil za dva kilometra. Puščavo sredi otoka je Nasa s pridom izkoristila za urjenje astronavtov. it. 21. - 25. mai 1995 REPORTAŽA 20,21 bvanje, bo tebe zeval? ^ 53 zaman prosilo za ureaitev aotralanih Emovo hišo, ni pričakovati, da bi se podjetje lotilo večjih vzr- ževalnih del, kar sta na svoji koži zlasti občutila zakonca Kos, ki v nekdanji konjušnici živita že 25 let. Alojz Kos je bil 22 let zapo- slen v Emu in tovarna mu je dala sedanje stanovanje, zad- njih 15 let pa je v službi^ri Varnosti. Štiričlanska družina je živela na dobrih 47 kvadrat- nih metrih, v zadnjem času pa sta z ženo Anico ostala sama, saj sta se hčerki po poroki od- selili. Kosovi se prej nikoli ni- so pritoževali zaradi stanova- nja. Nekdanja stanovanjska skupnost jim je pred leti zame- njala okna in vrata, to pa je bilo tudi vse. Prostore pa so sami vzdrževali po lastnih mo- čeh, saj je bila pri hiši le Aloj- zova plača. Zato se pred leti tudi niso odločili za nakup stanovanja. Pred časom pa so se odločili v kuhinji zamenjati obloge na stenah, saj so naenkrat opazili, da izza njih lezejo majhne črne živali. Zanimalo jih je, če niso morda tudi v tleh. Ko so uma- knili elemente in dvignili pla- stične talne obloge, so se poka- zala preprela lesena tla, ki so tam že od takrat, ko so iz hle- vov urediU stanovanja. V kotih so lesene deske že povsem raz- jedene. Prepričani so bili, da jim bo lastnik stanovanja, to je Emo, pripravljen urediti nova tla, saj navsezadnje redno pla- čujej najemnino v višini okrog 4 tisoč tolarjev mesečno. Po ogledu pristojnih iz tovarne pa so ti soglašali le s popravilom dela stene, ki je odpadla zara- di vlažnosti po odstranitvi le- senih oblog. Steno so medtem že popra- vili, vendar Kosova vztrajata, da jima uredijo še tla, saj na tako dotrajana ne nameravata položiti nove plastične prevle- ke. Dosedanja prizadevanja niso pomagala, v Emu vztraja- jo pri svojem, Alojz Kos pa pravi, da ne bo več plačeval najemnine. Do župana In Kučana Tla so menda še vedno pri- merna, še zlasti, če jih bosta Kosova pokrila s talno oblogo, je prepričan Jože Klun, ki je v Emu odgovoren za stano- vanjsko vzdrževanje in ki si je stanovanje tudi ogledal. Ob tem pa dodaja, da ni nobena skrivnost, da Emo tudi ta sta- novanja prodaja in da so s tem seznanjeni tudi sedanji najem- niki, saj so si potencialni kupci stanovanja ogledali. Zato tudi ni v interesu Ema, da se loteva večjih vzdrževalnih del, če naj bi že v kratkem stanovanja do- bila nove lastnike. Da bo ver- jetno vsak novi lastnik stano- vanj boljši kot je Emo, pa priz- navajo tudi sami v tovarni. Stanovalcem in družini Kos vsaj zaenkrat to bolj malo ko- risti. V kuhinji, ki si sedaj ne zasluži tega imena, je razdeja- nje. Tla bi bilo treba pošteno urediti, da bi jih ne najedala vlaga. Vendar v kratkem reši- tve ni videti. Alojz Kos pravi, da ne bo odnehal in da bo za- hetval to, kar mu kot poštene- mu najemniku pripada, če bo treba, bo šel do župana in do republiškega vrha. V svojih težavah pa gotovo ni edini. Težave najemnikov stanovanj so velike zlasti tam, kjer so lastniki stanovanj s stanovanjskim zakonom po- stala obubožana podjetja, ki nimajo denarja niti za redno poslovanje, kaj šele za stano- vanjsko vzdrževanje. Stanova- nja medtem propadajo, druži- ne kot so Kosovi, pa ne vedo, na koga naj se obrnejo za po- moč. In kot kaže primer v Emu, se jim ne obeta nič do- brega. Stare lastnike bodo si- cer zamenjali novi, vprašanje pa je, če se bodo reševanja stvari tudi na novo lotili. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA ijaia, da jima Emo kot lastnik stanovanja obnovi tla. Anica in Alojz Kos pred vhodom v stanovanje. Vlažna stena nad^ njima je dovolj zgovorna. Alojz Kos kaže lesena tla v kuhinji, ki so po robovih že sprhnela. ne domačije in pustote tistih na obrobju) je mnogo razsežnejša Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina v svojih osrčjih premogla dva trga. Gornji Grad in Ljubno, če ne štejemo Mozirja in Rečice, ki sta še v podaljšku ravninskega sveta. No in še v 12. stoletje segajoči Gornji Grad je treba pripisati gradu in samostanu, medtem ko se je Ljubno kot f^tržno središče razvilo šele v 15. stoletju. Medtem ko je Kozjan- sko kot zelo staro naselitveno območje lezlo v siromaštvo in zaostalost šele zadnjih sto, dvesto let z drobitvijo posesti in propadom malih manufak- tur, rudnikov in topilnic, je bi- lo razsežno območje pod Sa- vinjskimi planinami postopo- ma kolonizirano. Veliki fev- dalci so tjakaj naseljevali tudi ujetnike in kaznovane uporni- ke. V nepreglednih gozdovih So nastale krčevine, ki so jih pridobivali s poseki in požar- jenjem in ni rečeno, da se za nastanek kakšne gorske kme- tije lahko sedanji gruntarji Zahvalijo tudi velikim gozd- nim požarom, ki so jih povzro- čile ujme. Kako je to potekalo, je razvidno recimo v opisu go- ratega sveta med Dreto in Sa- vinjo, ki nosi ime po katastrski občini Florjan, pač po sv. Flor- janu nad Gornjim Gradom, na nasproti ležečem vznožju Me- nine. Jakob Božič je zapisal, da veliko sedanjih domačih in rodbinskih imen izvira iz le- dinskih poimenovanj, kot so Pustoslemšek, Plaznik, Pu- stotnik, Gornek, Jamnik, Za- vršnik, Požežnik, Stenšak in drugi. Kmetije, višje ko ležijo, bolj so vsaksebi, večje površine imajo. Večinoma pa so to goz- dovi in pašniki, precej manj pa je obdelovalne zemlje, senožeti in seveda najmanj njiv. V viši- nah okoli 1.000 metrov so kmetije tudi po uro hoda nara- zen, vsaka je svet zase; nekoč so bile povezane le s pešpotmi, danes z gozdnimi in občinski- mi cestami, največkrat tudi z brezžičnimi telefoni. Še pred petdesetimi leti je morala takšna samotna kmeti- ja imeti vse pri hiši: tudi žago in mlin, sirarno, kovačnico in kolamico, prekajevalnico, do- volj veliko kaščo. V tistih časih so imeli pri vsaki hiši tudi tkalne statve, priročno lekar- no, predvsem zeliščarsko z na- pitki in mažami. Ni čudno, da so se ravno po teh odmaknje- nih bivališčih obdržali zago- vorniki in izganjalci bolezni ter zlih duhov, »coprniki« s kolomanovim žegnom. Kjer ni bilo nikogar, ki bi znal rešiti človeka posledic kačjega pika, tam ni bilo za tak primer po- moči. Gorski gadje so hudo strupeni, zdravnik pa je bil ure daleč. Tudi drugi ljudje, razen sorodnikov. Bolj kot drugje so bili po teh raztresenih kmeti- jah primeri nezakonskih otrok pogostejši, tako med posli in domačimi. V času takoj po drugi vojni se je šušljalo o in- cestu, o krvoskrunstvu med bratom in sestro, ki sta se mo- rala pred jeziki umakniti v tu- jino. Tak dogodek je imel v tamkajšnji osami več možno- sti kot kje drugje, ne pa tudi več razumevanja. Tudi redko- besednejši so bili hribovci, pretok informacij redkejši in pot do izobrazbe daljša in dražja. Učitelj in duhovnik sta bila enako daleč. Ko je bil nadzor nad izvajanjem zakona o obveznem šolanju doslednej- ši, so morali tudi za osnovno- šolce organizirati, recimo v Solčavi, zimske internate. Še za uro oddaljene je bilo pogo- sto hudo in izostanki so bili pogosto opravičeni. Novinar- ski kolega Janez Sever je pred kakšnimi tremi desetletji pri- nesel za ta časopis iz Logarske doline prav presunljivo repor- tažo o otrocih, ki so se skozi žamete od zadnje avtobusne postaje do svojih domov prebi- jali za hrbti graničarjev, ki so jim delali gazi v strmine pod Olševo. Najbrž naraščanje števila prebivalstva ni edini, je bil pa poglavitni razlog, da so ljudje segali po zemlji v vedno težjih pogojih, kdaj v preteklosti pa tudi druge stiske: begunstvo pred dolgoletno vojaščino, trši boj v dolini za vsakdanji kruh v kriznih časih. Manjše so bile oddaljenosti med domačijami na drugih ob- močjih, recimo na Kozjan- skem, v posavskem in zasav- skem hribovju. Tu je svoje sto- rilo nenadzorovano dedova- nje. Zlasti so se začela drobiti fanečka posestva po prvi sve- tovni vojni, deloma tudi že prej. Na gruntih, kakršne sta zastavila cesarica Marija Te- rezija in njen naslednik Jožef II., so nastale po dve, tri manj- še kmetije, ob njih pa peščica bajtarjev. Sčasoma je le malo kdo hotel ostati na »očetini« svojeihu bratu ali sestri za de- klo ali hlapca. Za primer postavljam vasi in naselja v Lahomski dolini vzhodno od Laškega. V prejš- njem stoletju je bilo le nekaj kmetij ob potoku Lahomnici, trdne kmetije so bile v Stopci in Harju, ki so imele gozdove v temačnem Šimerku, na pri- sojnih bregovih Lahomske go- re pa vinograde. Potem je po- djetnik Witthalm postavil v dolini cementarno, odprt je bil Trobendolski rudnik. Ob prelomu stoletja je trsna uš uničila vinograde, kmetje so na vrat na nos prodali zidanice fabriškim delavcem in kna- pom, nekaj so jih podedovali domači in ko je propadla ce- mentarna in so zaprli rudnik, je bila dolina rezervat iskalcev »šihta«. Samostojnih, tako imenovanih zaščitenih kmetij je še nekaj, vendar ima skoraj vsaka koga v službi, v tovarni ali pa se lastniki ukvarjajo še z dodatno dejavnostjo. Nekaj podobnega se je zgo- dilo tudi višinskim kmetijam nad Dreto in gornjim tokom Savinje, kjer je polovila grunte tudi agrarna reforma. Pred de- setletji so tako izginile malone vse pustote. Pustote so bile svojčas hlevi za živino, ki se je čez poletje pasla v planini. Nad hlevi so imeli grvmtnarji krmo in so jo hodili od doma poklajat živini. Pod temi prebivališči za živino je bila navadno večja njiva, ki so jo spomladi pognojili z gno- jem, nakopičenim in stepta- nim v hlevu, jo preorali in po- sejali z jarim žitom. Tem pu- stotam so marsikje prizidali še prebivališče za pastirja, včasih kar črno kuhinjico in izbico, no, v novejšem času pa so pu- stote dobivali domači kot de- diščino in zgradili okoli nje še vse drugo. Ker so te pustote gradili, če je bilo le mogoče, blizu vodnih virov, še v začet- ku zapisana ljudska poskočni- ca ni bila upravičena. Št.21. - 25. mai 1995 PISMA BRALCEV 22 Pečovnik brez asfalta In telefona v Novem tedniku sem brala, kako se pritožujejo krajani le- vega brega Pečovnika ob Savi- nji. Strinjam se z njimi, a ne povsem. Oni imajo cesto, če- prav makadam. Vendar do njih lahko pripelje tovorno vo- zilo, pri nas pa ne. Pri nas je le pet hiš in zato moramo plačati dvakratni prevoz. Vrhu tega pa moramo nositi stvari do hi- še v košu. Telefona še tudi ni- mamo, čeprav smo že tudi po- ravnali račun, ki nam je bil dodeljen. Upamo, da ga bomo dobili do zime. Da bomo lahko poklicali vsaj bližnjega sose- da, če nam bo dolgčas, saj smo pozimi, ko zapade sneg, popol- noma odrezani od sveta. V naj- večjo oporo nam bi bil telefon. Gospod Zimšek nam je oblju- bil tudi, da bodo obnovili našo pešpot do Celjske koče in bo najbrž prav tako ostalo le pri obljubah. Moram končati, če- prav bi bilo še marsikaj za po- vedati. Lepo pozdravljam vse tiste, ki so zato odgovorni, da se tudi nas usmilijo. In tega našega zapuščenega kraja. FANIKA TERŽAN, Pečovnik Petdeseta obletnica zmage nad fašizmom II. Spoštovani gospod Mirko Fajs! Opozoriti vas moram, da ste moje pismo površno pre- brali in mi očitate stvari, ki jih nisem zapisal. Petdeset let konca druge svetovne vojne in petdeset let miru in kar je bilo v tem času dobrega storjeno za slovenski narod, se z veselim srcem in s hvaležnostjo spomi- njam. Nič pa mi ne pomeni petdeseta obletnica režima, ki nas je petinštirideset let (hu- mano in zakonito) ropal in nas še vedno ropa. Na položajih so še vedno iste barabe. Dobro se spominjam tistih strašnih in hudih časov med drugo sve- tovno vojno, ko je gestapo za- piral in zverinsko mučil ne- dolžne in zavedne Slovence. To je bil čas hudega gorja in trpljenja, vendar ne bom po- navljal kar sem že enkrat na- pisal. Na uredništvu je moj ro- kopis, pojdite na tiredništvo Novega tednika, pa preberite vse kar sem napisal (pa ni bilo čisto tako objavljeno). Tisti, ki smo zdaj 60-letniki, se počutimo za marsikaj oro- pane. Zaradi vojne si nismo mogli pridobiti niti osnovne izobrazbe. Ko se je po vojni začel reden šolski pouk, nam mnogim starši zaradi revščine niso mogli omogočiti, da bi ga redno obiskovali. Spomladi in v jeseni nas pa zaradi dela na polju niso (starši) pustili, da bi šli v šolo. Takrat je na deželi veljalo; prvo je delo, šola lah- ko počaka. V socialistični Ju- goslaviji je bilo za zaposlitev res vzorno poskrbljeno. Tudi vsak lenuh je dobil delo. Lenu- hi so bili zaščiteni bolj kakor severni medvedi. V sedemde- setih smo že kar dobro živeli, eni živeli, drugi dobro života- rili. Eni so uživali in se kopali v morju. Drugi pa poleg službe še dodatno garali na zemlji in se kopali v »lavorju«. Veliko se je tudi gradilo, vendar večino- ma na posojilo. Dolgove bodo še moji vnuki plačevali. Dobro jesti in slabo gospodariti, to ne gre skupaj. Organizacija dela je bila v socializmu zelo slaba. Delati smo morali veliko na- dur. Plačevali nam jih pa niso in jih je veliko vrag vzel. Os- novna plača za navadne, tudi kvalificirane delavce, je bila zelo nizka. K osnovni plači so nam dodajali razne dodatke. Zato plače niso bile tako zelo slabe. Za pokojnino se je odvajalo oziroma plačevalo samo od os- nove. Če bi bil ta denar dobro naložen (kapitaliziran), bi bile naše pokojnine na evropskem nivoju. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo znaša pri- bližno 37 tisoč slovenskih to- larjev. To zadostuje komaj za preživetje. To, kar sem napi- sal, ni politika, to so življenj- ske izkušnje. Rožni venec je osebna zadeva. Nihče se ne sme ob to spotikati. Pameti ne primanjkuje sa- mo meni, ampak tudi mnogim, ki mislijo, da so pametni. Bla- gor vam, gospod Mirko Fajs, če se ne počutite oropanega. Politika me zanima samo toli- ko, kolikor služi resnici in po- štenosti in kolikor se trudi za blagor ljudi. Vem, da sem ne- umen, to so mi že pred leti povedali moji sodelavci, ko sem vestno opravljal svoje de- lo. Spoštovani gospod, brez zamere. L.M., Laško PREJELI Iz doma v Dom Naslednja zgodba nakazuje, kako hitro se lahko nekdo znajde v takšni situaciji, da mora poiskati zatočišče v Do- mu. Pri najboljši volji ne more ostati doma pri mladi dnižini. Mami Mariji je v kuhinji sr- ce prekipevalo od sreče. Sepe- taje je ponavljala: »To je živ- ljenje, to je življenje. Naš rod še ne bo izumrl.« Seveda ne. Danes je Jerica prinesla iz po- rodnišnice tretjega otroka, vnučko Katjo. Tega se je že dolgo veselila. Takrat pa jo je v glavi zaskelelo, pred očmi se ji je stemnilo, kakor da bi nek- do potegnil težko zaveso in no- ge so se ji zašibile. K sreči je še pravi čas ujela stol in se nanj zgrudila. Našel jo je sin Jože. Toliko, da ga ni kap. Zavpil je: »Mama, mama, kaj vam je? Ali ste se udarili?« Ni mogla odgo- voriti. Besede so se ji samo va- lile po ustih. Čez četrt ure jo je rešilec odpeljal v bolnišnico. Tam si je v nekaj dneh precej opomogla. Sprejemala je obi- ske, dajala znamenja, da poz- na kdo je kdo, tu in tam izre- kla kakšno razumljivo besedo, le leva roka in noga je nista čisto nič ubogali. Prej kot čez tri tedne so jo pripeljali v do- mačo oskrbo in nego. Jerica ji je stregla, da ji lastna hči ne bi mogla lepše in boljše, toda na- porno delo jo je vidno izčrpa- valo. Saj ji je mož Jože poma- gal, a kaj, ko je bU tako malo doma. Služba je služba. Mama Marija je sama opazi- la, da je pretežko breme za mlado družino. Zato so jo na njeno željo pripeljali v Dom. Vendar z z(i-avljenjem ni šlo tako hitro, kot si je predstav- ljala. V njej je še tičal strah, ki se ga dolgo ni mogla rešiti. Ko ji je sestra fizioterapevtka po- magala obleči trenerko in dvignila v sedeč položaj, je zo- pet na glas zastokala: »Ne, ne morem, padla bom, strah me je.« »Gospa Marija, kaj ste tako boječi? Nič se vam ne bo zgo- dilo,« jo je mirila prijazna se- stra. »Ali se nisva že pogovar- jali, da je zaupanje močnejše kot strah? Zaupajte, recite si, zmogla bom in boste zmogli. Človek zmore vse, če hoče, če dovolj veruje in upa. Zanesite se tudi name. Z vami sem.« »Hvala, sestra. Imate prav, to- da vseeno malo počakajte, da pridem k sebi. Saj zaupam in verujem, a še premalo.« »In še tole gospa Marija: Skušajte dihati malo počasne- je in globlje. Pomislite na svoje domače, ki vas imajo radi in vi njih. Kjer je ljubezen, tam ni prostora za strah.« »Tudi o tem sem že sama razmišljala, sestra. Vem, da prava ljubezen vse premore. Toda pot do nje je dolga in strma.« »No vidite, kako sva istih misli,« jo je pohvalila sestra. »Na pravi poti ste. Uspeli bo- ste. Kar poskusiva. Počasi spustite noge na tla. Oprite se name in na berglo. Da, takole. Sedaj pa se malo zravnajte, dvignite glavo in poglejte sko- zi okno. Ali vidite tisti grm, kako že poganja, kmalu se bo razcvetel. Tako, krasno, za da- nes bo dovolj,« in ji pomagala leči v posteljo. Ko je gospa Marija čez nekaj tednov prvikrat sama poskusi- la hoditi s pomočjo bergle, je mislila, sedaj sem pa že na ko- nju. Še malo pa se bom lahko vrnila nazaj domov k svojim. JANEZ BRACUN, Dom upokojencev Polzela Med Topolšico in Mozirlem Avtobus se je ustavil pred hišo v Topolšici kjer je urejena spominska soba podpisa kon- ca vojne v Sloveniji. Tu je bila podpisana brezpogojna vdaja enot armadne skupine E. Pot smo nadaljevali mimo bolniš- nice Planika, pot se je strmo vzpenjala do vrha nad Topol- šico proti Šentvidu pri Zavod- njah, nakar nas je pot vodila po lepi gozdni poti do našega prvega cilja, Andrejevega do- ma na Slemenu, po slabih treh urah hoje. Dom je odprt skozi vse leto, razen ob torkih. Mo- rate pa imeti malo potrpljenja, da ste postrežem - na nadmor- ski višini 1086 metrov to tudi ni greh. Naša pot nas je vodila po lepo markirani poti proti na- šemu cilju Snu-ekovcu. Pot je primerna tudi za manj izkuše- ne planince, saj vodi do križiš- ča kapelice Kramarice skoraj po ravnem. Od Kramarice se je pot strmo dvigovala proti na- šemu cilju, prečkali smo šta- jersko Kramarico, kasnejši iz- vir Ljubije. Pot od Slemena do Smrekovca je označena, da ze- lo malo takih, pohvala PD Čr- na. Planinski dom na Smre- kovcu je oskrbovan od 1. juni- ja do 1. oktobra vsak dan. V zimskem času pa samo po predčasni prijavi. Dom je bil zelo vzorno urejen, vse je bilo čisto, prijazni upravitelj doma je ustvarjal prijetno domač- nost, lepe sobe, kakor tudi urejena okolica. Pot od Smrekovca do Mozir- ske koče nas je vodila po poti, ki traja skoraj tri ure. Videli smo snežne zaplate, iz katerih so si teloh, norice in vresje s si- lo utirali pot k soncu, viru živ- ljenja, prav tako je med sne- gom ril tudi podlesek soncu nasproti. Vse to je treba samo doživeti. Vendar se je pot str- mo dvigala do prehoda Bo- skovca-Ojstri vrh, čez preval Kala. Tu nas je presenetil proti Mozirski koči skoraj meter vi- sok sneg, ki je preprečeval normalni korak, tako da smo prišli do Mozirske koče kar dobro mokri, po dobrih treh urah hoje. V Mozirje smo šli po krajši poti, dve uri dolgo. Eden član naše poti se je napotslabo oskrbovano in vzdrževano. RUDI MRAZ, Celje Izjava za javnost št.146 Slovenska nacionalna des- nica (SND) podpira zamisel o postavitvi spomenika vsem žrtvam II. svetovne vojne. Dr- žavni zbor bo kot celota moral zbrati toliko politične strpno- sti, da bo vseh osem strank imenovalo po enega poslanca, ki bo sodeloval v posebnem odboru. Ta odbor naj bi poleg drugih stvari pripravil program pri- reditev, s katerimi bo država Slovenija končno izkazala dolžno obžalovanje za izven- sodne poboje in za množične poboje ter zamolčane žrtve ne- posredno po vojni. V okviru vseh teh opravil bi sledila tudi posebna žalna seja Državnega zbora Republike Slovenije. Potrebno bo tudi sprejeti spravno deklaracijo na držav- ni ravni, ki ji še vedno naspro- tujejo ZL, LDS in SNS. Imenovanje tega posebnega odbora sestavljenega iz vseh poslanskih skupin je bilo spre- jeto na zadnji seji tako imeno- vanega Častnega odbora 24. aprila letos, kjer nacionalni desničarji nismo sodelovali od prvega dne. Rok za oblikova- nje odbora je 19. maj. Slovenska nacionalna des- nica bo imenovala člana v ta Odbor in v njem tudi aktivno sodelovala. SAŠO LAP, predsednik SND Strpno in dostojanstveno v zadnjih dneh je nekaj des- nosredinskih političnih strank izjavilo, da se odpovedujejo sodelovanju na prireditvah, s katerimi bomo v Sloveniji počastili obletnico zmage nad fašizmom. Zaradi nekaterih nekorektnih izjav teh strank in zaradi nepotrebne politiza- cije počastitve pa smo se odlo- čili, da seznanimo javnost z našimi stališči do počastitve obletnice zmage. Prireditve v počastitev obletnice zmage nad fašizmom za nas, liberalne demokrate pomenijo predvsem pravico slovenskega naroda, da skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi sveta počasti svetovno zmago dobrega nad zlim ozi- roma svetovno zmago demo- kracije nad tiranijo, h kateri je slovenski narod ogromno pri- speval v narodnoosvobodil- nem boju. Prireditve v poča- stitev obletnice zmage pa v no- benem primeru ne dojemamo kot počastitev začetka vlada- vine ene politične stranke in njenega totalitarizma, kot nam to nekateri naši politični nasprotniki pripisujejo. Nena- zadnje zato ne, ker je naša strardca, kot tudii vse politične predhodnice LDS, pred petimi leti odigrala ključno vlogo pri mirnem prehodu iz totalitar- nega v parlamentarni sistem. Do sedaj zgodovinsko potr- jena dejstva so, da je osvobo- dilni boj zaustavil in preprečil načrtovani okupatorjev geno- cid nad Slovenci, da smo Slo- venci s tem bojem ponovno pridobili del po prvi svetovni vojni izgubljenega narodnega ozemlja Primorske in ne na- zadnje, da je ta osvobodilni boj omogočil, da smo si kot narod že v času druge svetovne vojne in po njej zagotovili ne- katere elemente državnosti, ki so nam v letu 1991 omogočili relativno hitro in učinkovito oblikovanje lastne države. Dejstvo, da je bil narodnoo- svobodilni boj na Slovenskem zlorabljen za prevzem totali- tarne oblasti, ki je med drugim zagrešila povojne poboje, poli- tične procese in politično eno- umje, obsojamo. Vendar to ne more zmanjšati veličine in po- mena narodnoosvobodilnega boja ter zaslug slovenske par- tizanske vojske in Osvobodil- ne fronte za obstoj slovenske- ga naroda in za svetovno zma- go nad fašizmom. V državi, kjer svoboda govo- ra ni samo mrtva črka na pa- pirju, imajo posamezniki in politični subjekti pravico, da različno ocenjujejo vlogo voja- kov vojskujočih si strani. Vprašanje pa je ali so vse izja- ve, ki jih posamezniki in poli- tični subjekti v zadnjem času pošiljajo v javnost, zgodovin- sko objektivne, politično mo- dre v skladu z nacionalnimi interesi Slovencev in Republi- ke Slovenije. Izjave, ki danes dvigajo napetost med ljudmi in v slovenskem političnem prostoru, bistva zgodovine ne bodo spremenile, prav tako ne bodo obudile mrtvih in tudi ne bodo popravile krivic, ki so bi- le storjene na eni ali drugi strani, med Slovence pa lahko vnesejo zle duhove preteklosti; nestrpnost, ločevanje in raz- dor, duhove, za katere bi bilo bolje, da ostanejo zakopani. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spomin na dogodke izpred petdesetih let Borci skupnosti 2. bataljona III. brigade VDV smo dostojno počastili spomin na konec voj- ne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Zbrali smo se iz vse Sloveni- je na osrednji proslavi 13. ma- ja na Poljani pri Preval j ah. Po svečanem delu proslave sta imela odbor in nadzorni odbor skupnosti razširjeno svečano sejo v počastitev spomina. Seje so se udeležili tudi borci in gostje. Seja je bila na parti- zanski domačiji pri Levovniku v Straži pri Mislinji. Nasledni- ca gospodinja Jožefa Vrhnjak gospodari z domačijo in se uspešno ukvarja s kmečkim turizmom. Lepo nas je sprejela in pogostila s svojimi kmečki- mi dobrotami. Nekaj besed o naši skupno- sti. Bataljon je imel operativno območje na Kozjanskem. So- deloval je v zaključnih opera- cijah na Koroškem. Kozjanske občine so bataljonu podelile domicil. Tako je, tudi v povoj- nem času, s prenašanjem spo- mina ostal prisoten na tem ob- močju. Bataljon je štel v polni formaciji 170 borcev. V vojni je padlo 15 borcev. Po vojni je umrlo 70 borcev in skupnost tako šteje še 85 borcev. Bata- ljon je v boju izgubil dva ko- mandanta. Delovanje bataljo- na je zapisano v »Monografiji tretje brigade VDV«. Tudi po spremembi občin- ske samouprave, z občinami, ki jih je sedaj več, poskušamo sodelovanje nadaljevati. Pred- lagali smo jim, da se odločijo o prevzemanju domicilnih pravic. Prve odzive že imamo. Med prvimi je sevniška obči- na. Občinski svet je 19. aprila sprejel sklep, s katerim je prevzel podeljeni domicil. La- ška občina nas je že za to pro- slavo gmotno podprla. Potek seje je bil res svečan, popestren z Zdravljico in s partizansko pesmijo. Izkori- stili smo priliko in spregovori- li tudi o predstoječem delu skupnosti. Sklenili smo, da se bomo udeležili osrednje pro- slave (tudi v okviru 50.letnice), 17. septembra v Brestanici. Proslavo pripravljamo kozjan- ski borci in aktivisti ter preg- nanci iz cele Slovenije. Prosla- va bo v brestaniškem gradu. Borci, čeprav že stari, najmlaj- šemu v bataljonski skupnosti je 66 let, imamo pa 80 in več letnike, smo še vedno priprav- ljeni, da prispevamo svoj delež zgodovinskemu spominu. Ob tej priliki se iskreno zah- valjujemo za izkazano pomoč in sodelovanje vsem, ki so in nam še pri tem delu pomagajo. Posebno se zahvaljujemo Pi- vovarni Laško, ki nas je gmot- no podprla in borcem nazdra- vila ob svečanosti, s svojim kvalitetnim pivom »Club«. Gmotno so nas podprli tudi: občina Laško, trgovina Med- ved, trgovina Tehnos Laško, Zdravilišče Laško pa je obda- rilo borce z izkaznicami za brezplačno kopanje in svojim lepim prospektom. Z njihovo pomočjo smo uspeli pripraviti to svečano srečanje. Želimo, da bi bilo tudi v bodoče sode- lovanje trdno in uspešno. Za skupnost borcev 2. bataljona III. brigade VDV IVAN SUŠA, Laško Poziv Državnemu zboru in vladi RS ZLRP poziva DZ in vlado RS za pospešitev postopka in sprejem Zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč. S spremem- bo pravice uporabe in dnižbe- ne lastnine teh zemljišč v last- ninsko pravico, bi prispevala k nadaljnji privatizaciji druž- bene lastnine in urejanju no- vih lastninsko pravnih raz- merij. Pri sprejemu tega zakona gre predvsem za zemljišča, ki so bila poleg drugih načinov, v večjem delu podržavljena. Kljub izgubi lastninske pravi- ce in vzpostavitvi družbene lastnine teh zemljišč, pa so nekdanji lastniki v mnogih primerih obdržali pravico uporabe (posest) na teh podr- žavljenih zemljiščih. Tako sta- nje pa je veljavno še danes. Sedanji 31. člen veljavnega Zakona o denacionalizaciji re- šuje oziroma lastnini samo ti- ste primere, ko so nekdanji lastniki podržavljenih zem- ljišč še vedno imetniki pravice uporabe. To pomeni, da se de- nacionalizirajo le primeri, ko je nekdanji lastnik podržavlje- nega zemljišča in sedanji imet- nik pravice uporabe ista ose- ba. Tedaj lahko nastopi bivši lastnik podržavljenega premo- ženja kot denacionalizacij ski upravičenec in se na družbe- nem zemljišču vzpostavi last- ninska pravica. V drugih primerih, ko je bila pravica uporabe s strani nek- danjih lastnikov podržavlje- nih zemljišč, prenesena bocisi z dedovanjem, darilnimi po- godbami ali drugimi pravnimi posli na ožje družinske člane ali tretje osebe. Ko so številni občani pridobili pravico upo- rabe z zakupom ali na druge načine in so bila tako zgrajena na takih zemljiščih cela nase- lja, pa prehod družbene lastni- ne v zasebno ni predviden z Zakonom o denacionalizaci- ji. Zato je nelastninjen velik del družbenega premoženja. Ker skoraj dve leti po uve- ljavitvi ZDEN to področje še ni bilo lastninjeno, je ZLRP preko svojih predstavnikov in Gospodarske stranke (GS) da- lo pobudo in zahtevalo takojš- njo rešitev tega vprašanja. Dr- žavni zbor je potem, in sicer v septembru 1993, opravil pr- vo obravnavo Zakona o lastni- njenju stavbnih zemljišč. Kot nam je znano, je ob tem sprejel sklep, da se zakon sprejme do konca leta 1993. Odgovor, da bo lastninjenje teh zemljišč urejeno predvidoma do konca leta 1993, so posredovali pri- zadetim občanom tudi Mini- strstvo za okolje in prostor. Urad predsednika Republike in še nekatere druge ustanove. Danes pa še vediio nimamo tega zakona. Zato pozivamo Državni zbor in Vlado, da končno rešijo to vprašanje. FRANC IZGORŠEK, predsednik ZLRP Slovenije it. 21. - 25. mai 1995 93 PISMA BRALCEV Pojasnilo V Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ali interes pis- ca, o ostalih pismih pa se odloča v skladu z uredni- ško politiko. Kučanova matematika Naključje je naneslo, da sem moral poslušati »slavnostni« Kučanov govor v soboto, 13. maja zvečer, ker sem se peljal v avtobusu, ki je imel prižgan radijski sprejemnik. Z nekate- rimi njegovimi tezami je mož- no sicer soglašati, s tistimi na primer, ko pravi, da naše pre- teklosti in zgodovine ni m.oč spreminjati, zamolči pa dej- stvo, da so avtorji bili primo- rani pisati zgodovino tako imenovane »NOB« - pod tak- tirko totalitarne oblasti, zelo pristransko, kar dejansko po- meni, potvarjanje zgodovine. Povedal je, da naše prihodno- sti ni mogoče graditi na sovra- štvu, ni pa povedal, da so par- tijski oblastniki 45 let gradili svojo in našo prihodnost izk- ljučno na sovraštvu in nasilju do drugače mislečih. Omenil je državljanjsko vojno, ni pa po- vedal, da je zanjo odgovorna tista stran, ki je pričela z revo- lucionarnim pobijanjem Slo- vencev. Govoril je, da bi le bilo potrebno poravnati storjene krivice, ni pa še bilo slišati, da bi kaj storil, da bi zakon o po- pravi krivic v Državnem zboru - tudi od poslancev levice dobil zeleno luč. Govoril je o pravni državi, človekovih pravicah, nenasilju, socialni pravičnosti, ni pa povedal, kdo je izvajal 45 let nad večinskim delom naše- ga naroda fizično in duhovno nasilje, kdo je teptal človekove pravice in človeško dostojan- ■ stvo, kdo je razdelil naš narod na izbrance, ki živijo v izobilju in na tiste na robu preživetja. Izgovoril je celo besedo domo- branci, zato, da je ponovil ko- munistično laž, da so to bili okupatorjevi sodelavci, ni pa povedal, da je to bil posledični silobran pred komunistično podvijano gverilo. Tudi ni po- vedal, da so slovenski komimi- sti do nemškega napada na SZ - do 22.7.1941 še simpatizirali in sodelovali s Hitlerjem, vse do leta 1948 pa z enakim tira- nom in zločincem - Stalinom. Povedal je še, da je bilo v goz- dovih dovolj prostora za vse, ni pa povedal, kako so opravili in kam so poslali tiste soborce, ki so hoteli ostati versko in narodno zavedni. Prav tako tudi ni nič povedal, da so ko- munisti razglasili monopol nad uporom proti okupatorju in zagrozili, da bodo ubili vsa- kogar, ki bi organiziral odpor izven OF in KP. Kučan tudi ni pojasnil, iz katerega arhiva mu podatek, da je bilo po vojni ubitih le 1000 vrnjenih domo- brancev. Po še vedno neizda- nih mrliških listih sodeč, niso komunisti ubili nikogar. Pove- dal je, da je temeljna človeko- va in narodova pravica - upreti se nasilju, ni pa povedal, po čem se nacifašistično nasilje razlikuje od komunističnega. Da je po njegovem le nacifaši- stičnemu nasilju upreti se he- rojsko, upreti se komunistič- nemu, pa je po njegovem zlo- činsko dejanje. Prav tako ni povedal, da so prve strele ko- munistični partizani sprožili na slovenske domoljube in ne na nemške naciste, kakor tudi ni povedal, da so komunisti pobili več naših rodoljubov, kakor nemških nacistov. Revolucijo je lepo in previd- no zamolčal, ker se tako potem tudi opravičiti ni treba, saj je po njegovem KP vodila le »ča- sten osvobodilni« boj in nič drugega. Kučan tudi sicer trdi, da so se komunistični borci borili na pravi strani in za prave vred- note in cilje. Niti prvo niti drugo ne drži. Borili so se - če- prav večina nehote in proti lastni volji - na strani Sovjet- ske zveze, Stalina in po navo- dilih Kominteme za njihove boljševiško komunistične inte- rese in cilje. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Cesta ob Slivniškem jezeru Cesta med Gorico pri Sliv- nici in Dobrino (KS Loka pri Žusmu) je zagotovo ena naj- bolj zanemarjenih občinskih cest v občini Šentjur. Ob sa- mem Slivniškem jezeru je že praktično povsem neprevozna. Precejšnji del pa je še v maka- damski izvedbi. Večletno izko- riščanje številnih kamnolomov in gozdov za potrebe izgradnje celotne občine je pustilo gro- zovite posledice. Cesta je vi- talnega pomena za te kraje in razvoj turizma. O tem nepre- stano prepričujem odgovorne v občinskem svetu, ki odloča o delitvi proračunskega de- narja. To cesto je potrebno urediti pod nujno. Strinjam se z vsemi, ki se s tem vpraša- njem obračate name, da je po- trebno takoj odločno in ostro nastopiti, v koUkor se k reše- vanju tega vprašanja ne bo pristopilo še letos. To pa se bo pokazalo že v kratkem pri [ sprejemanju občinskega pro- računa. Nesistemske oblike pritiska, kot je naprimer zapo- ra ceste, o kateri se razmišlja tudi v LDS, ostanejo na razpo- lago, v kolikor odgovorni ne bodo voljni rešiti tega velikega problema. Vse, ki dnevno uporabljamo to cesto, bom o razpletu obve- stil in vas v primeru neugod- nih rezultatov prosil za sode- lovanje in podporo. JOŽE ARTNAK, član Občinskega sveta občine Šentjur ZAHVALE,: POHVALEi Obisic z Dobrne na Polzeli Zgodilo se je 10. maja ob 10. uri. Tiste minute nekaj pozne- je kar zanemarimo, saj je za zamudo bilo krivo vreme, ki se je ravno tisti dan skisalo. Mi pa smo pohlevno čakali, pa tu- di dočakali. Obisk smo pričakovali iz oddelka za duševno prizadeto mladino na Dobrni. In splača- lo se je. Muziciranje, petje, prijazna voditeljica in povezo- valka Liljana, pa še odlična pevka, menda Mateja, pa naj ne zameri, če ne vem točno imena. Bil sem preveč zadaj s svojimi očmi. Glavni pa je bil seveda na- stop gojencev te šole. In priz- nati je treba, da so jih te točke, pevske in ritmične, lahko na- učili samo ljudje, ki imajo za svoje varovance ogromno zna- nja, še več potrpljenja, največ pa ljubezni. Skratka, bilo je imenitno. In pesem ni zadonela samo do nastopajočih, pridnižilo se je poslušalstvo iz jedilnice, ki nam sicer velikokrat služi kot dvorana. Dragi Dobrnčani, skrajšali ste nam dan in prinesli lepo razpoloženje v naš sicer enoli- čen vsakdan. Hvala vam in pridite še! Bo- ste dobrodošh! IVAN VODUŠEK, Dom upokojencev Polzela Revija pevskih zborov v Kozjem v ponedeljek, 1. maja je bila v Kozjem IV. revija kozjanskih zborov. Nastopilo je sedem zborov. Radi bi pohvalili izredno dobro organizacijo ce- lotne prireditve. Vse je bilo dobro organizirano. V teh ča- sih je res težko povabiti toliko zborov in jih na koncu še tako dobro pogostiti. Kajti tudi po- strežba je bila v Kozjem res enkratna. Zato hvala vsem, posebej gospodu Karli ju Vo- la všku, ki je vsako leto »duša« prireditve. Veseli smo, da lah- ko tudi mi prepevamo v Koz- jem. Še enkrat hvala za tako lep in nepozaben večer. ČLANI MePz, Šentvid Nepričakovana dobrota Optike Rožič Mnogokrat sem že bila v raznSi zdravstvenih ambu- lantah v Celju, a tako presene- čenje kot pri gospodu optiku Rožiču, še nisem nikjer doži- vela, do skorajšnje 80 letne starosti! Poslala me je zdrav- nica iz Doma upokojencev. Bila sem pri zelo prijaznemu sprejemu naročena za dan 16. maja ob 15.uri. Ko sem se tega dne točno ob 15. uri javila, mi je zelo prija- zen mladi gospod Karli, strež- nik različnih del, takoj poiskal sedež med ostalimi, ki smo vsi sedeli na zelo lepih tapecira- nih klopeh z naslonjalom. Vsa- kega prišleka je vprašal, če že- li kakšno pijačo, tudi vino ali sok ali kavo. No sem si mislila, to ni ambulanta - čakalnica, ampak po videzu krasna resta- vracija. Bilo nas je več kot deset, malo je bilo potrebno počaka- ti, da je vsakega po vrsti naj- prej pregledal za očesne potre- be sam gospod - lastnik te am- bulante Rožič, nato pa še očes- ni specialist za prava očala in zelo prijazna sestra, oba v be- lih plaščih. Po strokovnem pregledu smo se dogovorili za očala za branje in za daljavo in za ceno. Ko sem v sobi potem razmi- šljala, da ne bom naslednji dan zmogla plačati zaslužene vsote za očala, steklo in okvirje, sem jim poslala pismeno sporočilo, naj me črtajo iz naročila, da mi že smrt stoji za hrbtom. Ni- mam denarja, sem sporočila in jim opisala vse vzroke svojega težkega življenja v teh zadrijih letih. In kaj sem doživela kot od- govor na moje pismo? Po tele- fonu me je v Dom upokojencev poklicala, mislim, da je bila tista sestra pri zapisu v belem plašču, in mi sporočila, po na- jinem pogovoru, da mi bo tisti prijazni fant očala prinesel sem v dom, da mi jih bodo po- darili, ni mi treba nič plačati, to je njegov dar, potrebnim bolnim na očeh. Še tisti večer, 18. maja mi jih je prinesel. Kdo se ne bi zjokal ob tako nepričakovani dobroti. Iskrena hvala gospodu šefu in vsem v tej restavraciji am- bulantne čakahiice. ANA BABNIK, Dom upokojencev Celje Prijeten iziet Bili smo na manjšem izletu, ki ga je priredila Zveza zdru- ženj borcev NOB pod vod- stvom Jožeta Omahna. Peljali smo se iz Laškega proti Jur- kloštru po tako imenovani ce- sti Babje koleno, pot pa nato nadaljevali do Trobnega dola. Za kratek čas smo se ustavili pri Salobirju, nato pa nadalje- vali pot do Brez in se ustavili v gostilni Kocman, kjer smo imeli konferenco z zakusko. Zatem smo se po dolini Grač- nice vračali nazaj proti La- škemu. Zahvaljujemo se društvu ZB za prijeten izlet, z željo, da bi tak izlet še kdaj ponovili. Zah- valjujem se tudi za pozornost, ki ste mi jo izkazali. E. P., Laško PRITOŽNA KNJIGA Blišč in beda Karaok Znana in priljubljena odda- ja Karaoke je prav prijetna stvar za oči in nemalokrat tudi za uho. A vendarle je pot do oddaje kar preveč kruta, kruta za vse tiste, zaradi katerih od- daja sploh nastane, za otroke namreč. Vse izgleda tako, kot bi vsi odrasli, ki oddajo pri- pravljajo, pozabili, da k njej vabijo predvsem otroke in to s parolo »dobra volja je najbo- Ija«. Ta dobra volja namreč zapusti kar premnogo tistih, ki so se odločili javno zapeti. Za- kaj? Zato, ker se je vsak otrok zadeve lotil povsem resno in odgovorno. Že nekaj dni pred javno avdicijo se je zavedal dogodka, čakal nanj, se pevsko pripravljal, skušal se je otresti treme... in končno je dočakal dan, ko se je avdicija pričela. Malo jih je bilo ali pa sploh nič, ki so vedeli, kaj jih čaka. Prišli so v sončnem popoldne- \ai, dobro razpoloženi, nekoli- ko nemimi a vendarle pri- pravljeni. Le nečesa niso vede- li, tega nanu-eč, kdaj bodo na vrsti. Stali so tam tudi še po- tem, ko sonca že dolgo ni bilo na nebu, ko tanka vetrov- kqNič ne de«, so si mislili naj- bolj optimistični, »bo pač na- slednja.« A niso vedeli, da je bilo do naslednje še vu:o ali dve, morda manj. Kdo bi ve- del. Dan se je nato prevesil v noč, otroci pa so še vedno stali tam, nekateri sami, neka- teri skupaj s starši, ki so se zdeli sami sebi neumni, ki jih je skrbel jutrišnji dan, ko bo moral otrok zgodaj k pouku in so kljub vsemu skušaU ohrani- ti mirne živce, zaradi otrok, seveda. No, končno je bil poklican tudi zadnji otrok. Kljub mrazu (verjemite, da je bil), lakoti in zaspanosti se je zravnal in za- pel, lepo, glasno in ubrano, na- to pa, ni bil izbran za javno oddajo. Govorim o enem, bilo pa jih je mnogo. Mnogo tistih, ki so pokazali dobro voljo in lepo prepevanje, na koncu pa so jo- kali ali pa bili samo žalostni. Kako naj takemu otroku do- povemo, zakaj ni bil izbran? Kako naj razume, da je dolge ure (nekateri celih sedem, do polnoči) čakal zaman, saj lju- di, ki bi poslušali ali morda vsaj zaploskali, ni bilo več? Kako naj verjame, da so kara- oke za vse, ki radi prepevajo in si to upajo javno? Če sedaj pomislim na tiste- ga, ki je bil izbran, vem, da na to ne more biti ponosen, am- pak preprosto hvaležen. KONJIČANKA Barake razpadajo Pozivam občinske organe, da ukrepajo glede odstranitve dotrajanih lesenih barak, ki so postavljene na dvorišču stano- vanjske hiše, na vogalu Jenko- ve-Ipavčeve ulice. Razpadajoče barake že dol- go ne služijo svojemu namenu- ,ampak so leglo glodalcev (mi- ši in podgane) ter raznega mr- česa, ki se razmnožuje in širi tudi na sosednja dvorišča in vrtove, posebno glodalci. Tudi dvoriščna enokapnica je v razpadajočem stanju, ne- uporabna in za mimoidoče ce- lo nevarna, saj dobesedno raz- pada. Neestetski videz in zane- marjenost okolja nikakor ni v skladu s težnjami po čisti in urejeni Sloveniji, posebno še, ker je lokacija v neposredni bližini bolnišnice in ob zelo frekventnih ulicah. Prosim, apeliram na občin- ske organe, da s svojimi in- špekcijskimi službami ukre- pajo. Saj končno ne gre samo za estetski videz, ampak tudi za higiensko zdravstveno zaš- čito okolja. MILICA GROBELNIK, Celje Versko posiijevanje Ogorčen sem nad sistemom, ki dovoljuje, da tako imenova- ne »Jehove priče« hodijo od vrat do vrat ter posiljujejo nas, preproste smrtnike z njihovo versko zmešnjavo, z grožnjami o koncu sveta (to počnejo že desetletja, konca sveta pa še ni bilo), z nekakšnimi slikanica- mi, ki so prepolne nasmejanih lic, blaženih pogledov in hi- navske ljubezni (v resnici pa ti ljudje že pogledujejo drug drugemu v košaro, kdo je na- bral več jabolk, pa tudi hiše je videti v ozadju, nekatere so velike, nekatere majhne, kar mi odpira videnje sistema, v katerem razlike vsekakor obstajajo!). Ne samo, da ti takšnile fa- natiki po dvakrat ali trikrat pridejo na vrata (ali pa samo enkrat, če jih že prvič spustiš v stanovanje in »pokramljaš« z njimi), celo na cesti so me že stare babnice cukale za rokav in mi ponujale raj, blaženost in usmiljenje, kako pretre- sljivo! Da se razumemo, sem demo- kratičnega duha in proti niko- mur nimam nič, kar mi je všeč, vzamem ali zavrnem. Ne pre- nesem pa, da mi hodijo zvonit na vrata kakšni zaslepi j enci (to velja tudi za akviziterje, tr- govce in vso podobno rajo) in mi kradejo čas, živce in zaseb- nost. Sploh pa ne prenesem vere, ki se norčuje iz drugih ver in verskih skupnosti. Kako bi izgledalo, da bi jaz hodil od vrat do vrat in ponu- jal svoje kasete? Lepo vas pro- sim! Raje kar neham. V tistih slikanicah niso sa- mo bebasti nasmeški. Tam so tudi razdrapana trupla, ki nas opozarjajo na »vojno« (ha - kot da tega ne vidimo na televizi- ji!), ter sestradane otročičke, ki nas spominjajo na »lakoto«, kako neokusno, s človeškim trpljenjem na čmobelih fotkah si gradijo reklamo in nabirajo nove (nore) vernike. Škoda, da v slikanici ni še kakšnega go- lega ženskega telesa, ki bi sva- rilo pred še kakšno »strahoto pekla«... Cicciolina bi kar »pasala« v takšno literaturico! ALEX BASS, profesionalni glasbenik ZARADI POGOSTO PREPOZNO VLOŽENIH VLOG ZA IZDAJO USTREZNIH DOVOUENJ PRI ORGANIZACIJI JAVNIH SHODOV IN JAVNIH PRIREDITEV, UPRAVNA ENOTA CELJE POSREDUJE NASLEDNJE JAVNO obvestilo ORGANIZATORJEIUI JAVNIH SHODOV iN JAVNIH PRIREDITEV (Zakon o Javnih shodih in javnih prire- ditvah - Ur. list SRS, št. 20/73, 42/86) in Zakon o varnosti cestnega prometa - Ur. list SRS, št. 5/82) ROKI ZA PRIGLASITVE JAVNIH SHODOV OZ. JAVNIH PRIREDITEV: 1. JAVNI SHOD - vsaj 3 dni pred nameravanim javnim shodom (člen 8.) 2. JAVNA PRIREDITEV, za katero po Zakonu o javnih sho- dih in javnih prireditvah ali po posebnem predpisu ni potrebno poprejšnje dovoljenje - vsaj 5 dni pred nameravano priredi- tvijo - člen 10. 3. Javni shod oz. javna prireditev, za katero je potrebno POPREJŠNJE DOVOLJENJE - najpozneje 30 dni pred pri- reditvijo. To so npr.: prireditve na cesti, ognjemeti, kresovi, vžiganje raket, vrtiljaki, streljanja in podobne prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogro- ženo življenje, zdravje in premoženje ljudi - 77. člen in drugi predpisi. POPREJŠNJA DOVOUENJA IN SOGLASJA: Organizator si mora, preden prijavi javno prireditev oz. javni shod pristojnemu organu, pridobiti glede na vrsto prireditve naslednjo dokumentacijo: 1. javna prireditev oz. javni shod na cesti - poprejšnje dovo- ljenje za ceste pristojnega organa; 2. javna prireditev oz. javni shod, na kateri se nudijo živila izven poslovnih prostorov - dovoljenje za nudenje živil izven poslovnih prostorov; 3. javna prireditev oz. javni shod, na kateri se izvaja glasba oz. se uporabljajo zvočne naprave - dovoljenje za izvajanje glasbe oz. uporabe ozvočenja; 4. javna prireditev oz. javni shod, v zvezi s katerim je treba postaviti začasne objekte - dovoljenje; 5. druge listine, ki jih je glede na aktivnosti, ki se txxJo odvijale, potrebno priložiti. V vseh primerih gre za prekluzivne zakonsko določene roke, zato je dolžna upravna enota prepozno vložene vloge za- vreči. Poleg upoštevanja rokov je potrebno upoštevati tudi druga določila citiranih zakonov. UPRAVNA ENOTA CEUE Št.21. - 25. Mai ^995 24 Slovenika štirje mrtvi Na cesti rezervirani za motorna vozila zunaj naselja Ruše, se je, v soboto 20. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so štirje udeleženci umrli, eden pa je utrpel hude telesne po- škodbe. Gorazd M. (29) iz Ljubljane je vozil osebni avtomobil znamke bmw po >hitri cesti< iz smeri Celja proti Žalcu. Ko je pred izstopno postajo Arja vas v Rušah pripeljal v levi pregledni ovinek, je zapeljal na desno bankino in zaradi tega sunkovito zavil v levo, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom. To je pričelo bočno drseti po pasu za promet vozil iz nasprotne smeri. Med bočnim drsenjem je iz žalske smeri pripe- ljal voznik osebnega avtomobila znamke za- stava jugo, 50-letni Henrik G. s Ptuja, ki mu kljub umikanju ni uspelo preprečiti trčenja. To je bilo tako silovito, da je vozilo Heru-ika G. vrglo z vozišča in odbilo na streho, potem pa se je še vnelo, vozilo Gorazda M. pa je obrnilo za 180 stopinj, a je obstalo na vozišču. Ogenj, ki je bruhnil iz razbitin juga, je takoj pogasil nez- nani voznik, žal pa so bili v njem mrtvi voznik in njegovi sopotnici, 48-letna Greta G. s Ptuja in 53-letna Frida R. iz Maribora. Mrtva je bila tudi sopotnica v vozilu Ljubljančana, 23-letna Andreja P. iz Kranja, voznik bmw pa je utrpel hude telesne poškodbe. Slovenika - pet mrtvih Na sloveniki se je te dni zgodila še ena tra- gična nesreča. Pri izvozu za Slovenske Konjice je 22. maja ob 7. uri življenje izgubilo pet ljudi, ena oseba pa je utrpela hude telesne poškodbe. Tale I. (25), makedonski državljan in začas- no stanujoč v Italiji, je vozil osebni avtomobil znamke alfa romeo tip 33 iz smeri Hoč proti Arji vasi. Pri izvozu za Slovenske Konjice je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik kombiniranega vozila znamke hyundai, 38- letni Franc S. iz Medvod. Trčenje, ki je sledilo, je bilo tako močno, da so poleg voznika itali- janske alfe umrli tudi ostali štirje potniki: Dželal R. (31), Dževair M..(26), Nazmi Z. (33) in Aleksandar N. (20), vsi državljani R Make- donije, ki so začasno prebivali in delali v Itali- ji. Hude telesne poškodbe je utrpel voznik kombiniranega vozila. Slovenika, v dveh dneh devet mrtvih. V razbitinah vozila alfa romeo je v ponedeljek zjutraj življenje izgubilo pet Makedoncev, v kombiju ljubljanske registracije je bil težko ranjen voznik. Kmalu po tej tragični nesreči sta posledice fotografirala Matej Nareks in agencija Sherpa. PROMETNE NfZGODE Padel s prikolice Na lokalni cesti v Bovšah se je, v torek 17. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno po- škodovala. Anton G. (26) iz Straže na Gori je vozil neevidentiran traktor s prikolico po lokalni cesti v smeri Dramelj. Ko je vozil na ravnem delu ceste, ga je sopotnik, 321etni Slavko K. iz Dramelj, z roko potrepljal po rami, zaradi česar je voznik pogledal nazaj in prestavno ročico nehote prestavil v višjo prestavo. Zaradi sunka ob po- večani hitrosti tn rahlega za- voja je sopotnik, ki se je držal le z eno roko za stranico priko- lice, padel na asfaltno cesto in se pri tem hudo telesno poško- doval. Na mestu mrtev Na magistralni cesti v Voj- niku se je, v sredo 17. maja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla. Peter L. (23) iz Stranic je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Višnje vasi proti Arclinu. Ko je v Vojniku pripeljal v oster dvojni ovinek, ga je na mo- krem vozišču pričelo zanašati. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovor- njaka, 47-letni Jože L. iz Slo- venskih Konjic. Ko je ta opazil vozilo, ki ga je zanašalo, je močno zavrl in vozilo ustavil, a je kljub temu prišlo do silo- vitega trčenja, v katerem je bil voznik osebnega avtomobila na kraju nesreče mrtev. Trčila tovornjaka Na magistralni cesti v Čep- Ijah se je, v sredo 17. maja po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, gmotna škoda, ki je pri tem nastala, pa znaša okoli milijon 500 tisoč tolarjev. Sergio K. (54), italijanski državljan iz Gorice, je vozil to- vorno vozilo s polpriklopni- kom iz smeri Vranskega proti Prekopi. V Čepljah je dohitel voznika tovornega avtomobi- la, ki je zavijal desno na par- kirni prostor, zaradi česar je italijanski voznik močno za- vrl, pri tem pa je vozilo pričelo bočno drseti na nasprotni voz- ni pas. Iz nasprotne smeri se je takrat pripeljal voznik tovor- nega vozila s polpriklopni- kom, 42-letni Franc M. iz Ljubljane. Vozili sta trčili, pri tem pa je italijanskega vozni- ka vrglo skozi vetrobransko steklo na vozišče, kjer je oble- žal s hudimi telesnimi poškod- bami. Ranjen sopotnik Na magistralni cesti Ljub- Ijana-Celje se je, v četrtek 18. maja zjutraj, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, na vozilih pa je škode za poldrugi milijon to- larjev. Vesna R. (22) iz Kopra je vo- zila osebni avtomobil po magi- stralni cesti iz smeri Celja pro- ti Vranskem. Ko je v bližini mostu čez Bolsko pred Vran- skim dohitela strnjeno kolono vozil, je kljub neprekinjeni čr- ti pričela prehitevati. Ko je bi- la vzporedno z voznikom oseb- nega avtomobila, 41-letnim Danijelom D. iz Mrzlega Polja, je sunkovito zavila v desno, in trčila v levi bok tega vozila. Pri tem je vozilo Danijela D. odbilo na bližnjo njivo, kjer je obstalo. Vozilo Vesne R. je pri- čelo bočno drseti in je trčilo v zadnjo stran polpriklopnika, zatem pa se je prevrnilo in ob- stalo na strehi. V nesreči se je hudo telesno poškodoval so- potnik Vesne R., 26-letni Ro- bert P. s Polzele. Nesreča v križišču V križišču Kidričeve in Kersnikove ceste v Velenju se je, v četrtek 18. maja dopold- ne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude te- lesne poškodbe, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 30 tisoč tolarjev. Pavel G. (55) iz Raven pri Šoštanju je vozil osebni avto- mobil po Kidričevi proti kri- žišču s Kersnikovo cesto. V križišču je zavil levo v tre- nutku, ko mu je nasproti pri- peljal voznik kolesa, Slavko T. (22) iz Velenja, ki je vozil na- ravnost. Vozili sta trčili, kole- sar pa je utrpel hude telesne poškodbe. Zaneslo ga Je Na regionalni cesti v naselju Žiče se je, v petek 19. maja dopoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena, gmotna škoda na vo- zilih pa znaša približno 200 ti- soč tolarjev. Jože K. (20) iz Zbelovske Gore pri Ločah je vozil osebni avtomobil skozi Žiče proti Lo- čam. V Žicah ga je na mokrem vozišču zaneslo v levo, tam pa je trčil v nasproti vozeče to- vorno vozilo, ki ga je upravljal 54-letni Ivo M. iz Poljčan. V nezgodi se je Jože K. hudo telesno poškodoval. Nezgoda na obvoznici Na zahodni magistrali v Ce- lju se je, v petek 19. maja po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, ena pa je utrpela lažje poškodbe. Gmot- na škoda znaša okoli milijon tolarjev. Alojz V. (59) iz Murske So- bote je vozil osebni avtomobil po zahodni obvoznici iz smeri Čopove ulice proti Žalcu. Ko je pripeljal v neposredno bliži- no Cestnega podjetja, je zape- ljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila, 25-letni Alojz R. iz Čemšenika. V trčenju, ki je sledilo, je voz- nik iz Murske Sobote utrpel hude telesne poškodbe, njegov sopotnik, 46-letni Alojz R. pa je bil lažje ranjen. NI bil pripet Na regionalni cesti v kraju Bezina se je, v petek 19. maja ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozi- lih pa je škode za okoli milijon tolarjev. Aleš V. (20) iz Oplotnice je vozil osebni avtomobil iz Ko- njic proti Oplotnici. Ko je pri- peljal v bližino naselja Bezina, je zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem se je ta- krat pripeljal voznik osebnega avtomobila, 47-letni Jožef V. iz Miklavža na Dravskem Po- lju. V trčenju je vozilo Aleša V. večkrat obrnilo okoli osi, pri tem pa je voznik, ki ni bil pri- pet z varnostnim pasom, padel iz avtomobila in se hudo teles- no poškodoval. V kovinski steber Na regionalni cesti v Pe- trovčah se je, v petek 19. maja ponoči, pripetila nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilu in ograji pa je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Peter I. (24) iz Velenja je vo- zil osebni avtomobil iz Kasaz proti Petrovčam. Ko je v Pe- trovčah pripeljal v oster levi ovinek, je zapeljal v desni be- tonski obcestni robnik in nato trčil v kovinski steber vrtne ograje. V nezgodi je bil voznik huje ranjen. Do smrti povozil kolesarja Do nesreče, ki je v manj kot tednu dni terjala enajsto! smrtno žrtev prometa na ce- stah UNZ Celje, je prišlo v po- nedeljek 22. maja ob 10.45 uri, na magistralni cesti zunaj na- selja Veliko Širje. Ludvik Š. (70) iz Zidanega Mosta je vozil kolo od doma proti Velikemu Širju. Tam ga je dohitel voznik tovornjaka, 39-letni Milan Š. iz Murske Sobote, ki je v levem pregled- nem ovinku in na rahlem klan- cu pričel prehitevati kolesarja, ter ga pri tem zadel z desnim delom priklopnika. Kolesar je padel po vozišču, takrat pa je zadnje kolo priklopnika zape- ljalo čezenj. Zaradi težkih po- škodb je bil kolesar na mestu mrtev. Po sredini vozišča Na lokalni cesti v kraju Vo- denovo se je, v soboto 20. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesno poškodovan. Franc J. (38) iz Srževice pri Šentjurju je vozil kolo z mo- torjem iz Vodenovega proti domu, ko je v desnem nepre- glednem ovinku peljal po sre- dini vozišča in trčil v 15-letne- ga Primoža O. iz Vodenovega, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in prav tako po sredini vozišča. V nezgodi je hude te- lesne poškodbe utrpel voznik Franc J. M.A. 31. ^ 25. mai 1995 psumljen za požig v torek 16. maja ob 22.45 uri u izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju v Dobovcu j\ Ponikvi št. 14, last Albina f.(43). Ogenj je zelo hitro zajel vso .(jspodarsko poslopje, ki je, Idjub hitri intervenciji gasil- (.fV iz Ponikve in ostalih bliž- njih krajev, zgorelo v celoti, je pa uspelo obvarovati bližnje objekte. V notranjosti jiničenega gospodarskega po- jlopja so zgoreli še traktor, jve kosilnici, dve nakladalki jena, 3 kubični metri rezanega jinrekovega lesa in drugo. §kode je za okoli poldrugi mi- lijon tolarjev, komisija, ki si je Icraj požara ogledala, pa je ugotovila, da je bil ogenj pod- taknjen in da gre za kaznivo dejanje požiga. Osumljen je lastnik gospodarskega poslop- |ja Albin T. eorela stanovanjska hiša v sredo 17. maja ob 3.27 uri je zagorelo na stanovanjski hi- ši v Skomarju, last Dragice M. Družino je med spanjem prebudilo močno prasketanje na podstrešju. Ko so zagledali, da gori, so takoj pričeli gasiti, a se je ogenj hitro širil in hišo, i inventarjem vred, povsem uničil. Gmotna škoda znaša okoli 2 milijona tolarjev, požar pa je povzročila nepravilno zgrajena dimna tuljava. Gasili so gasilci iz Zreč in sosednjih manjših krajev oziroma dru- štev. Čebelnjak v ognju v Matkah je minuli četrtek popoldne izbruhnil požar na čebelnjaku s 40 panji čebel in ga povsem uničil. Tega dne je lastnik Filip K. iz Prebolda z drevesno gobo dimil čebele. Ko je končal to opravilo, je gobo, ne da bi jo dobro pogasil, odložil na mizi. Ogenj se je z mize razširil na ostali inventar čebelnjaka in kljub gašenju lastnika in po- moči gasilcev, je od objekta ostal le še pepel. Škoda znaša milijon 500 tisoč tolarjev. Barake ni več Minuli petek ob 3.25 je iz- bruhnil požar na opuščeni le- seni baraki na Rudniški cesti v Zrečah, last Ingrada Celje. Baraka je popolnoma zgore- la, zraven pa še 4 termoaku- mulacijske peči in pogradi z jogi posteljnimi vložki. Sko- da znaša okoli 230 tisoč tolar- jev. Vzrok tega požara še ni znan. S kleti na vso hišo V soboto 20. maja okoli 13. Ure se je rdeči petelin oglasil v Mali Brezi, ko je začela gore- ti pol zidana in pol lesena prit- ^čna stanovanjska hiša Marije Lastnica je bila v zgodnjem popoldnevu v kletnih prosto- rih in na plošči štedilnika suši- la drva ter odšla na njivo. V času njene odsotnosti so se ^rva vnela, ogenj pa zajel tra- ^ove in kmalu zatem vso hišo, ^ je pogorela tal. Od nje je Ostala le zidana klet. Gmotna Skoda znaša približno 400 ti- soč tolarjev. zgorelo ostrešje V Kristan vrhu na Šmar- skem je izbruhnil požar na go- spodarskem poslopju Terezije H. Ogenj je hitro zajel ostrešje 'Objekta, ki je v celoti zgorelo, ^faven pa še dve nakladalki ^^na. Škoda znaša okoli pol "bilijona tolarjev, vzrok poža- pa še ugotavljajo. M.A. Izdal ga je strah Kriminalisti UKS Celie razkrivalo mrežo preproilalalcev mamil. Kilo vse le še zraven? _____^. ^ . _ _ _ Delavci urada kriminali- stične službe pri UNZ Celje, ki so osredotočeni na zatiranje organiziranega kriminala, so 18. maja v večernih urah na enem izmed večjih parkirišč v Žalcu prijeli K.S., ki je pri sebi skrival večjo količino ha- šiša, namenjenega prodaji na ožjem domačem tržišču. Za to tržišče pa velja, da je povpraševanje po drogah vseh vrst vse večje, pa zaradi tega ni (še) nikogar pošteno zabole- la glava, razen morda tistih nekaj staršev, ki bijejo težko bitko, ko rešujejo svojega za- svojenega otroka pred do- končnim propadom. Policisti so pri tem le gasilci, zatiralci nečesa, kar je že tu in kar se nezadržno širi v glavnem med mladino. Pojav narkomanije je tudi na Celjskem zelo zaskrb- ljujoč, pa če si to hočemo priz- nati ali ne. Prijeti K.S. je imel pod svojo jakno skritih pet ploščic haši- ša, vrednega najmanj 12 tisoč nemških mark. Očitno slabo vešč posla, ki od akterja na tržišču mamil zahteva določe- ne psihofizične lastnosti, je K.S. že od daleč vzbujal po- zornost z nenavadnim, nemir- nim in nervoznim obnašanjem, ki sta ga povzročala nestrp- nost in strah. Kupca, ki bi mu bil moral predati »robo« na- mreč ni bilo od nikoder. So se pa nenadoma in nepričakova- no pojavili policisti. Ko so v kriminalističnem la- boratoriju testirali vzorec za- sežene rjave smolnate snovi, je reagent potrdil, da gre za ha- šiš. Naslednji dan je bila v centru za kriminalistično tehnične preiskave ministr- stva za notranje zadeve R Slo- venije opravljena analiza, ki je potrdila rezultat predhodnega testiranja v Celju. Na osnovi te najdbe se je pričela preiskava, v kateri so (zaenkrat) odkrili, da K.S. ni deloval sam, ampak da sta bili z njim tesno povezani vsaj še dve osebi, G.D. in M.Ž. Kot je značilno za osebe, ki trgujejo z mamili, tudi osum- ljeni K.S., G.D. in M.Ž. sami niso uživalci mamil, s temi po- sli so se ukvarjali izključno iz koristoljubnih nagibov, kot je pokazala preiskava. Zato so kriminalisti zoper to trojico napisali kazenske ovadbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z ma- mili. Osumljenemu K.S. so na kraju prijetja odvzeli prostost in izdali odločbo o pridržanju, naslednji dan pa so izsledili tudi G.D. in ravnali enako, tretjega udeleženca pa še niso izsledili, verjetno mu je uspelo pobegniti čez državno mejo. Policijska preiskava pa s tem še ni končana, mreža preprodajalcev, posredno ali neposredno povezanih s to najdbo hašiša, naj bi bila še bolj razvejana. ' MARJELA AGREŽ Foto UNZ Celje V Žalcu zaseženi hašiš, vreden najmanj 12 tisoč nemških mark. Kako prepoznamo hašiš In marihuano? Hašiš in marihuana spremi- njata oziroma motita sposob- nost razumnega mišljenja, pri- lagajanja na dogajanje v oko- lju in seveda tudi vedenje uži- valca. Ti učinki so lahko zelo dolgotrajni in so navzoči tudi potem, ko uživalec drugih sprememb (na primer v razpo- loženju) ne zazna več. Torej če je nekdo užival marihuano oziroma hašiš, potem naj ne sede za volan in tudi naj ne počne nikakršnih »junaških dejanj«, ki bi lahko vplivala na varnost nas samih ter na var- nost okolice, saj ti dve mamili upočasnita reflekse, motita or- ganizirano mišljenje in spo- minske funkcije ter otežkočata koordinirano gibanje. iz revije Sled Ste že zasvojeni z mamili? Mnogim ljudem, ki bolj ali manj redno sežejo po mami- lu, ni popolnoma jasno ali mamilo že res nujno potrebu- jejo. Večina jih meni, da priložnostno uživanje za zabavo ne more škoditi, še zlasti pa, da se bodo že znali kontroli- rati in preprečiti, da ne bi postali odvisniki. V ZDA je svet za izobraževanje o mamilih pripravil zanimiv vprašalnik, na katerega lahko odgovarja vsak, ki uživa kakšno mamilo in je v dvomih glede odvisnosti. Če želite ugotoviti, ali imate morda tudi vi že resne težave z mamili, odgovorite na sledeča vprašanje z DA ali NE. • Ste že kdaj vzeli večjo dozo mamil, kot ste načrtovali? • Vam jemanje mamil povzroča kakšne težave pri delu oziroma pri učenju? • Ali zaradi jemanja mamil pogostokrat prihajate v spor z učitelji, delodajalci, starši? • Se zjutraj počutite depresivno, krivo ali skesano, ker ste jemali mamila? • Imate pogosto glavobole? • Imate težave s sinusi ali krvavenjem z nosu? • Vas bolijo pljuča in ali čutite razbijanje srca, ko uživate mamila? • Imate med jemanjem mamil težave z dihanjem? • Imate finančne težave zaradi jemanja mamil? • Imate težave s spanjem tudi takrat, ko ne jemljete mamila? • Ste opazili, da postajate razdražljivi in hitro vzkipite? • Se počutite izolirani, izključeni in osamljeni? • Imate kdaj občutek, da ljudje o vas govorijo in vas opazujejo? • Jemljete mamila vedno v enaki količini ali pa se ta povečuje? • Ste že kdaj poskušali prekiniti z mamili zato, da bi sami sebi dokazali, da to zmorete? • Vam je kdo od prijateljev ali članov družine svetoval, da ne jemljite mamil, ker boste imeli zaradi tega pro- bleme? • Ste že kdaj lagali svojim bližnjim o tem, kako pogosto in kolikšno količino mamil uživate? • Ste v zadnjem času shujšali? Če ste na tri ali več vprašanj odgovorili pritrdilno, je to že lahko dokaz, da imate težave z zasvojenostjo. mini KRIMICI Vinogradnik z napako v dneh od 13.do 15. maja je neznani storilec kradel v vino- gradu v Škalcah na Konji- škem. Iz zemlje je izruval in odnesel 1.500 trsnih cepljenk sorte renski rizling. S tem je kmetijsko proizvodno podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic oškodoval za milijon tolarjev. Tat »poštenjak« Neznani storilec je 16. maja stopil v ambulanto II bolnišni- ce v Topolšici. Tam se je zagle- dal v odprto omaro in potem še v denarnico v njej. V denarnici je bilo 80 tisoč tolarjev gotovi- ne, a si je »poštenjak« od te vsote vzel samo 20 tisočakov. Toliko, kot je potreboval, in niti tolarja več. Nekateri so pa čisto zares že v komunizmu. Okradel bife v noči na 19. maj je neznani storilec vlomil v bife Jezero v Ločah pri Celju. Ukradel je glasbeni stolp, 3 steklenice vi- skija, 30 zavojčkov cigaret in druge drobnarije. Lastnica Zvonka B. iz Celja je oškodo- vana za okoli 150 tisoč to- larjev. Rop v ponedeljek okrog dveh zjutraj je neznani storilec na parkirišču pred diskoteko Jungle v Celju oropal Silva L. iz Celja in zbežal s 166 tisoč tolarji gotovine. Oškodovanca je ropar tudi lažje ranil. Kradel v kontejnerju v dneh od 19. do 22. maja je nekdo vlomil v kontejner, ki stoji na gradbišču Gradisa pod viaduktom Dramlje. Ukradel je več kosov priročnega orodja in okoli 130 metrov električne- ga kabla. Z gradbišča je odpe- ljal še okoli 20 cevi za fasadni oder ter 3 kubične metre grad- benega lesa. Podjetje Gradiš je oškodovano za približno 500 tisoč tolarjev. Avtovloma v noči na 22. maj je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil znamke VW golf, ki je bil parkiran pred stanovanj- skim blokom v Slovenskih Ko- njicah. V vozilu je demontiral avtoradio in lastnika Božidar- ja S. oškodoval za okoli 80 ti- soč tolarjev. Neznani storilec je vlomil tudi v osebni avtomobil zasta- va jugo, ki je bil parkiran na Golovcu. Ukradel je avtoradio in Franca P. oškodoval za oko- li 45 tisoč tolarjev. Policijska zaseda Anton Z. (22) iz Rifengozda pri Laškem si je 20. maja zgo- daj zjutraj privoščil avanturo, ko je na Ulici Kozjanskega odreda v Rogaški Slatini vlo- mil v osebni avtomobil zastava 850 in se v družbi dveh prija- teljev z odvzetim vozilom od- peljal v smeri Poljčan. Ker so bili policisti o odvzemu hitro obveščeni, so trojici mladeni- čev postavili zasedo, da bi ra- zigrane potnike v avtomobilu pri povratku domov ustavili. Pa se Anton Z. za znake polici- stov še zmenil ni, vožnjo je na- daljeval vse do Šentvida, tam pa so fantje z vozilom obtičali in se razbežali naokrog. Poli- cisti so jih hitro polovili in zo- per Antona Z. napisali kazen- sko ovadbo ter predlog sodni- ku za prekrške. Ukradena bmw In mercedes v noči na 21. maj je neznani storilec ukradel osebno vozilo bmw tip 850 i, zelene barve, reg. št. KR 30-69R. Avtomobil z vgrajenim mobitelom je bil parkiran v Žalcu, lastnica Ta- nja P. iz Kranja pa je oškodo- vana za okoli 8 milijonov to- larjev. Izpred hotela Merx v Celju pa je v noči na 21. marec izgi- nil osebni avtomobil merce- des, tip E 220, modre barve, reg. št. KP 85-73A. Pogreša ga Stojan K. iz Ankarana, ki je oškodovan za okoli 4 milijone tolarjev. M.A. Sejem Varovanje-Securitv že petič Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo še danes in v petek odprt letošnji, peti po vrsti, sejem Varovanje-Security Na več kot 2.500 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 120 domačih in tujih razstavljalcev v halah A, A2 in C ter na zunanjih površinah. Največ razstavljalcev se predstavlja ?i.izdelki in storitvami iz programa mehanske zaščite, dobro pa so predstavljeni tudi vsi segmenti elektronske zaščite. V največjem številu doslej se predstavljajo razstavljalci s področja fizičnega varovanja in varnostnega inženiringa. • Patrulja jo je 17. maja zvečer mahnila na Tkalsko. Tam jih je čakala reva, ki jo je soprog Ivan razveselje- val s kravalom in grožnja- mi, da bo kar celo dnožino premlatil. Ivan, ki očitno ni prav posebno prijazen dru- žinski član, bo moral k sod- niku za prekrške. • Istega večera je bil žrtev družinske klasike gospod Bojan. Ko se je okoli 21. ure vrnil domov, ga je za večerno uverturo nazijala in napadla lastna gospa so- proga. No, menda bo Bojan kmalu rešen vsega hudega - pa njegova žena najbrž tudi. • Prejšnji četrtek so pokli- cali z Grevenbrojske. Tam je Jože G. razgrajal in sose- dom grozil in vpil, da jih bo kar vse po vrsti s sekiro fental. Nagajivi Joža bo povabljen k sodniku za prekrške. • Še ena žrtev nežnega spola. Borislav je v četrtek ponoči prijavil, da njegova najdražja doma razgraja. Kako so jo umirili policisti, ne vemo, jo pa čaka pot k sodniku za prekrške, ki ji bo nemara povedal, da mo- ra v bodoče s svojim sopro- gom lepše in bolj nežno ravnati. • V marketu na Ostrož- nem naj bi v petek zgodaj popoldne neznani osebek kršil javni red in mir, so sporočili ogroženi občani. Kmalu zatem je utrujenega Ivana S. policijska patrulja napotila domov, a se je teč- než čez slabo uro spet poja- vil v javnosti. Tokrat v pro- dajalni Živila v Novi vasi, kjer je bil še bolj zdelan. In potem ni kazalo drugega, kot da I veku postelj ej o v policijski spalnici. • V petek zvečer so šli in- tervenirat v lokal Diesel na Savinovi ulici. Tam je pija- ni mladoletnik Boštjan ro- govilil in bil neugoden še potem, ko so ga možje po- stave vprašali, od kod je doma in koliko je star. Fanta iz bližine Rogaške Slatine so umirili šele po- tem, ko so ga namestili v prostor za pridržanje. Vmes so po telefonu pokli- cali njegovega očeta in mu naročili, naj pride po sina, pa atek zanj ni pokazal no- benega zanimanja. Povabi- lo je gladko odklonil, čez približno dve uri pa se je le prikazal pred vrati policij- ske postaje. • In sploh je bila konec ^ tedna v policijski alko trez-j nilnici velika gneča. Tam^ se je treznil tudi Momčiloj S., ki je v bistroju Counti-yj razgrajal in razbijal steklo-" vino in ni nehal niti potem, ko so mu policisti lepo po- vedali, da se grdo obnaša. • Aleš J. je v nedeljo pono- či prijavil, da mu je redar v diskaču Cibbv razbil zad- nje steklo na petki. Ko so se policisti o zadevi pozani- mali, so ugotovili, da je Aleš v omenjeni diskoteki kršil javni red in mir in da stekla na njegovem avto- mobilu ni razbil redar. Laž ima še zmeraj kratke noge, je pa tudi res, da je laž po- stala stonoga. M.A. Št.21. - 25. mai 1995 GLASBA 2*1 Četrt stoletja Glasbene mladine Slovenije Glasbena mladina Slove- nije (GMS) povezuje, uči in podpira glasbeno mladino na Slovenskem že 25. let. Ob tem lepem jubileju so se vče- raj končale, 13. maja začete, kulturne prireditve. Najbolj slavnostno je bilo v soboto, ko so se na velikem koncertu v Slovenski filharmoniji predstavili nekateri najbolj znani slovenski umetniki, ki so v svojih študentskih časih sodelovali z GMS. Poleg sve- tovno znanega Tria Lorenz je bilo na tem izjemnem kul- turnem dogodku mogoče sli- šati še Trobilni kvartet Gal- lus, Jerka Novaka, Evo Nov- šak - Houška, Lada Jakšo, Cveta Kobala in pihalni trio Slowind. Glasbenomladinsko giba- nje se je v Sloveniji prvič po- javilo že leta 1964, ko so v slovenski prestolnici usta- novili Glasbeno mladino Ljubljane. Idejo zanjo je iz Pariza prinesel Ciril Cvetko, predsedovanje pa je prevzel dr. Heli Modic. Po začetnih težavah in nezaupanju oblastnih struktur se je, s posredovanjem Cvetka Budkoviča, leta 1969 končno le ustanovila vseslovenska Glasbena mladina. Isto leto je začel izhajati tudi časopis Glasbena mladina, že leto kasneje pa je bila tudi prva mednarodna izmenjava glas- benikov - Trio Lorenz skupaj z Evo Novšak - Houška od- potuje na dvomesešno turne- jo po Kanadi. Kmalu zatem so se v delovanje glasbene mladine vključili profesi- onalni domači orkestri, GM pa je pripravila cel kup kvi- zov, matinej, koncertov, glasbenih taborov, temat- skih revij, zadnja štiri leta pa je GMS tudi organizator mednarodnega glasbenega festival Druga Godba. Glasbeno mladino Slove- nije tvorijo manjše samostoj- ne območne enote. Vsaka iz- med njih oblikuje glasbeno dogajanje na svojem prosto- ru in mlade glasbene talente nato preko GMS usmerja na večje slovenske odre, pa tudi v tujino. V zadnjih 25. letih je GMS nedvomno veliko prispevala k izobraževanju in splošni glasbeni kulturi mladih slo- venskih glasbenikov, sedanji predsednik GMS Nenad Firšt (na sliki) pa se zavzema za nacionalni program glas- benomladinske kulture - se- lekcionirano ponudbo do- godkov, ki bi bili dejansko dostopni vsem šoloobveznim mladim, in ne bi temeljili na marketinških prijemih, ki so danes tako zelo popularni. V končni fazi naj bi to pome- nilo, da ima mlad človek, ko preneha z obveznim šola- njem, zadosti ustreznih in- formacij o glasbi. SŠ Grajske prireditve za mladince Dan mlatlih in kulture '95 v Velenju Dva dneva, polna dogod- kov, namenjenih mladim in »posvečenih« kulturi, se bo- sta ta konec tedna spet zgo- dila v okolici velenjskega gradu. Že petič zapored bo organizator, Šaleški štu- dentski klub, poskrbel, da se bo našlo za vsakogar vsaj ne- kaj zanimivega. Prireditve se bodo pričele jutri, v petek, 26. maja. Med 10. in 19. uro bodo svoja dela v centru Velenja raztavljali likovniki in fotografi, urad- na otvoritev letošnjih Dne- vov mladih in kulture pa bo ob 19.30 na velenjskem gra- du. Tej bo sledil nastop Šale- škega komornega zbora. Po krajšem nastopu Dixie ban- da, bo Mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti odigralo predstavo »Pogovo- ri«, med nastopi plesne sku- pine Queen in plesnega tea- tra In pa bo zaigral Braco Doblekar & Manč Kovačič Quintet. Prvi, bolj »kultur- no« obarvan večer, bodo zaključili Jani Kovačič, Alenka Goršič in Žarko Ig- njatovič s»Tolovajskimi ba- ladami«. Sobota bo v znamenju ročk & rolla. Na velenjskem gradu se bo ob 18. začel pra- vi mali ročk festival. Šale- škemu študentskemu klubu je tokrat, seveda ob izdatni pomoči sponzorjev, uspelo privabiti kar 10 skupin. Daddy's Puding, Pet Ambu- lance in V Okovih spadaja v mlajšo generacijo sloven- skih ročk bendov, Transcen- dence bodo svoja verska pre- pričanja izražali skozi elek- trične kitare, Lolita pa bo poskrbela za bolj jazzovsko usmerjene. Velenjski bend DIG bo s cyber grungom za- gotovo spet presenetil, dober vtis z nastopa laških It's Not 4 Sale pa bo skušal pokvariti Marko Brecelj. Mamojebac bo prišel z one strani Kolpe, Dnevi mladih in kulture pa se bodo končali v zgodnjih nedeljskih urah z nastopi skupin Ego Mulfunction in Demolution Group. V prime- ru slabega vremena se kon- cert prestavi na naslednji te- den. Vstopnine ni! SŠ Najprej seveda pregled svetovnih lestvic - tokrat si bomo ogledali po katerih LP-jih najraje segajo ljubitelji glasbe v Evropi. TAKE THAT (na sliki) so s svojim najnovejšim albu- mom »Nobody Else« na prven mestu na angleški, nemški, itali- janski, nizozemski, švicarski in danski lestvici, na ostalih evropskih lestvicah pa so tik pod vrhom. Odlično se prodaja tudi novi album »Picture This« škotskih pop zvezdnikov VVET WET VVET. Največ albumov je v Evropi letos prodala Kanad- čanka Celine Dion. Z angleško in francosko verzijo albuma »The Colour Of My Love« že več kot pol leta zaseda najvišja mesta lestvic najbolje prodajanih LP-jev. Izmed ameriških izva- jalcev se v Evropi trenutno najbolje prodaja zbirka hitov BRU- CEa SPRINGSTEENa, dobro pa se držita tudi predstavnika novega ameriškega punka GREEN DAY in OFFSPRING. Sled- nji so še posebej priljubljeni v Skandinaviji, saj se drugi single »Self Esteem« z njihovega istoimenskega prvenca že več kot mesec dni zadržuje prav pri vrhu norveške, švedske in finske lestvice. Danes, v četrtek, 25. maja, bo v Festivalni dvorani na Bledu sklepna prireditev Zlata Nota 94, na kateri bodo podelili priz- nanja za najpomembnejše glasbene dosežke v lanskem letu v Sloveniji. Med nominiranci so dosedaj največ glasov zbrali - Helena Blagne, Chateau, Čuki, Vlado Kreslin, Andrej Šifrer, Alfi Nipič, Jan Plestenjak, Pop design, Adi Smolar in Dominik Kozarič. Slovenski Anglež ALEKSANDER MEŽEK je maja lani, sku- paj z angleškim prijateljem, klaviaturistom Steveom Smithom, na koncertu v Študentskem naselju, posnel kar za tri ure mate- riala. V začetku leta je posnetke studijsko obdelal Aco Razbor- nik, Mežek pa jih je pred kratkim v samozaložbi izdal na CD plošči »Luči v naselju«. V štirinajstih skladbah in več kot 50 minutah glasbe, so v unplugged varianti zajeta vsa Mežekova ustvarjalna obdobja od samih začetkov (Siva pot. Julija) do današnjih dni, na plošči pa so se znašli tudi trije povsem novi, dosedaj še neobjavljeni posnetki. 15 let po smrti (samomor) lana Curtisa, pevca alter roc- kerjev JOY DIVISION, bo za- ložba London Records jutn objavila LP »Permanent: The Best Of Joy Division«. Na tem albumu bo 16 najboljših skladb tega legendarega ben- da, med njimi pa bo seveda tudi komad »Love Will Tear Us Apart«, ki je na single for- matu, skupaj s še nekaterimi remixi, izšel 15. maja. Prejšnjo soboto je angleški rhythm & blues pevec JOE COCKER praznoval svoj 51. rojstni dan. Prvo abrahamovo leto je Cocker začel več kot uspešno. Že lani je nanizal kar nekaj uspešnic s svojega zad- njega albuma »Have A Little Faith«, na proslavi ob 50. obletnici zmage nad fašizmom je v Moški igral predsedniko- ma Clintonu in Jelcinu ter pre- mieru Majorju, prejšnji pone- deljek pa se je predstavil pred stotisočglavo množico na World Liberty Concertu na Nizozemskem. Konec tega me- seca bo Joe Cocker krem] trimesečno evropsko turnejo ki bo zajemala tudi nekaj kun.] certov v Rusiji, pri nas pa Ictoj ne bomo videli. i Privlačni energetski kitarsl^j rifi, trdne in vrtoglave funkv bas linije, mšilni ritmi m stif, sko precej sofislicirano pelje odlikujejo enega izmed naj.! boljših slovenskih heavv rocjt bendov SKYTOWER. No. tranjska peterica je za svoje nastope doslej prejemala \^ najvišje ocene, te dni pa so na več kot 100 naslovov v Slove, niji in tujini poslali promocij- sko kaseto s petimi novimi in štirimi starejšimi skladbami. Pri nas manj znani, v Veliki Britaniji pa zelo vplivni tchno trio, THE BLACK DOG, se je prejšnji teden razšel. Ed Handley in Andy Turner se bosta posvetila pisanju skladi) za druge avtorje - nekaj njunili skladb se bo znašlo tudi na drugem albumu islandske pevke Bjork — Ken Downie pa bo že zbira nove člane, ki bi skupaj z njim nadaljevali kari- ero pod imenom The Black Dog. P*red kratkim je razpadel tu- di eden izmed najboljših an- gleških dance pop bendov, trio SAINT ETIENNE (na sliki). Pevka Sarah Cracknell se na- merava posvetiti solo karieri, Pete Wiggs in Bob Stanley pa s tremi novimi pevkami že pri- pravljata material za album, ki naj bi izšel sredi poletja. V petek je bila na MTV-ju svetovna premiera videospota za najnovejši single MICHELa JACKSONa. Prvi single, z dol- go pričakovanega albuma »Hi- story«, ki bo izšel 15. junija, je skladba »Scream«, Michael pa jo je posnel v duetu s svojo mlajšo sestro Janet. Slovenski Anglež ALEK- SANDER MEŽEK je maja la- ni, skupaj z angleškim prijate- ljem, klaviaturistom Steveom Smithom, na koncertu v Štu- dentskem naselju, posnel kar za tri ure materiala. V začetku letošnejga leta je posnetke stu- dijsko obdelal Aco Razbornik, Mežek pa jih je pred kratkim v samozaložbi izdal na CD plošči »Luči v naselju«. V štirir j najstih skladbah in več kot 50 minutah glasbe, so v unplug' ged varianti zajeta vsa Meže- j kova ustvarjalna obdobja - od samih začetkov (Siva pot. Juli- ja...) do današnjih dni - na plošči so se znašli tudi trije povsem novi, dosedaj še neob- javljeni posnetki. STANE ŠPEGEL St. 21. . 25. maj 1995 GLASBA ?piili & Gogi & Mi radi Jemo solatos I^akliučje je hotelo, da sta .^eti Čudežnih polj in dua Ljdi&Gogi izšli hkrati. Po plati sicer to zveni kot ^ jve muhi na en mah - v res- ici src za nenormalne plovne obremenitve, tako |j se postelja začudi, če (njej poležim več kot štiri na noč. O tem, kaj vse je jjeba postoriti pred, ob in po Ijjdu nekega projekta, sem je pJsal- Kljub temu, da duet Spidi- jjGogi že deluje več let, sva J Gorazdom odlagala • izid ^asete na čas, ko bo projekt jozorel in ko bova dobila jovolj močnega sponzorja, Ijbi se želel s svojimi izdelki fjcljučiti v najin imidž. To se je zgodilo ob začetku leta, ko je perspektivna firma Par- iy's iz Slov. Bistrice, ki slovi pO tem, da izdeluje manj ka- lorične delikatese in uvaža francoske paštete, izrazila jeljo po sodelovanju z nama. [Nedvomno je bila to posledi- ca odmevne oddaje Radia jlaribor, za katero prihaja največ pošte, ki pa je tudi [jajbolj čudnih oblik in vse- bine. Nič kaj redek pojav so npr. v kozarec vloženi kak- tusi, kaktusov čaj, sveče iz Icaktusov ipd. Kljub temu, da sva obred- la že številne šole in vrtce po Sloveniji, naj za tiste, ki naju še ne poznajo v kratkem ori- šem lika Spidija in Gogija. Gogi, ki je pameten, resen in fzgojno delujoč, mora ne- prestano miriti nagajivega, lerodnega in nepredvidlji- vega Spidija, starega že pre- ko dva tisoč meksikanskih let. Svoje poreklo ima v dalj- nem Meksiku, deželi kaktu- sov, h kateremu se, sodeč po rekvizitih, pesmih in govoru neprestano nostalgično vra- ča. Zelo je navezan na svojo brkato meksikansko babico, kitaro, plešoči kaktus in ka- čico Popokatepete. Takšna je tudi najina nova kaseta »Mi radi jemo sola- tos,« ki je poleg »Babi moto- cross« najbolj tipična spidi- jevska pesmica, primerna tudi za vse tiste, ki prisegajo na shujševalne kure. V ra- perski skladbici »Zobna ščetka Jordan magic« Gogi Spidija in seveda s tem tudi otroke pouči o umivanju zob. Ob »Vlakcu ugankarju« se otroci tudi razgibajo saj jih navaja na miganje s prsti, cepetanje z nogami... Ob skladbici »Razbojnik La Ku- karača se je zaljubil« mimo- grede spoznajo danes tako opevani pojem playbacka, saj ob Pedru Operetasu, ded- ku Rodrigezu, babici in spremljevalnem ansamblu Los Trompetos mora zapeti tudi Spidi. Vse pesmice so povezane z dialogi med Go- gijem in Spidijem, ki nepre- stano uganja norčije, si od strica Juvana, ki ima Rent a car sposodi celo avtobus, da z njim odpelje pismo na pošto in še in še. Skratka obilo zabave za najmlajše in izbor tistega kar je ničkoli- kokrat otroke pa tudi starej- še na živih nastopih sprav- ljalo najbolj v smeh. Sama ovojnica kasete je narejena v obliki pregibne slikanice, saj sva želela, da je ob naji- nih likih prisotna tudi Spidi- jeva babica na njenem slav- nem motorju. Projektu so priskočili na pomoč še računalniška firma MDM store, konfekcija Naf Naf, Bavaria Woltex in buti- ček Oki. Kaseta je izšla pri ZKP Slovenija, kjer so veseli otroškega programa, saj teh kronično primanjkuje. V po- letni sezoni se bova pojavlja- la zlasti na Živ zavih, ki jih tudi vodiva, organizirava in zanje pripraviva program. Če ima torej kdo tovrstne že- lje, naj zavrti (062) 221-052 ali 35-939. SLAVC L. KOVAČIČ Pretežno breztežno Piše: Aleš Jošt Ja, tudi sem dol se sliši glas, ki že dober mesec prej najavlja koncert Fugazijev v rokomet- nem hramu na Kodeljevem. Iz male menze, preko velike do športne dvorane je Pot zmer- nega napredka pripeljala le- gendarno skupino nazaj v raj. Neutrudljiva četverica, ki je pred leti fascinirala alkomane z grčavo ekspresivnostjo zalito s kislo vodo, je tudi pri nas počasi prišla do številnih ob- čudovalcev, ki jih ni več moč zbasati v Kudovo mini dvora- nico ali celo v Metelkino pod- trijo. Ljubljana pač ne premo- re koncertnega prostora, ki bi lahko sprejel tisočpetsto do dva poslušalcev, plesalcev, ka- dilcev in pivcev. Na vse to je pri rock'n'rollu pač treba ra- čunati, čeprav potem vedno pride kakšen tečen hišnik, ki teži kot kakšen gaulajter. V športnih dvoranah to vlogo prevzamejo ponavadi kar »do- mači« gasilci, vsi talentirani specialci kajpak. Če se torej 23. jvmija srečamo tam in tam, mi prosim ne ponujajte piva, ker ga že dolgo ne pijem in dobro vem zakaj. Estonska atrakcija Ne Zhdali je prav gotovo pustila nekaj tudi pri tistih, ki so vi- deli njihovo najnovejše rovar- jenje na turneji prejšnji teden, ko so nastopili po vseh večjih in manjših centrih naše Male. Mi smo uživali v autsajderstvu in tačas nažagali drv, pokosili okoli hiše, nasadili tri čete fi- žoletov in preživeli obisk šmi- tovščine z nekaj kategoričnimi ugotovitvami, ki bodo tako ali drugače vplivale na prihod- nost. Emerson nam je lepo oči- stil raufnke, iz katerih se še vedno kadi, čeprav je že druga polovica maja in mraz grabi še po zadnjih suhih drvih. Sobotna snemalna vaja v Kif-kifu je bila lep dokaz, da bo treba še piliti, zato smo se z Ervinom in Natalijo zmenili za paket aranžma, preden udarimo v drugo na novi me- šalni mizi.,Pa nohtov ne griži! Drugače smo se že kar pobolj- šali. Demolišne, denimo, smo tokrat zamudili samo za štiri- indvajset ur, kar je več kot zmeren napredek. Brežice so bile prelepljene s plakati za petkov koncert, ki ga ponuja ZPSIV (Zveza plemenskih skupnosti in vračev) v Krškem kulturnem domu. Na vnebov- hod bodo 25. maja kričali Dan mladosti tudi takšni molzni kiti kot so Mamojebac in po- dobne formacije. Od Džanija sem slišal, da omenjena Zveza bojkotira Polsko malco in jo šikanira kot religiozen bend, ker je Uroš pač vso svojo ener- gijo usmeril v spoznavanje Vedskih znanj, kar je boleče zadelo tako predsednika, kot doglednika, ki sta tako ostala brez bobnarja. Mia špinača, bolana brisača. In kako je kaj tam, kjer pre- morete dva šminkerska naci paci pankerja, ki rada plešeta na Dead Kenedys v Kljubu. Ja seveda, se razume! Pir in pika- do, za mlado pa še kako limo- nado. Lep pozdrav Kosti, ki me nikoli ne bo obvestil kdaj lahko začnem z glasbenimi ve- čeri kvariti mladino v hiši ofi- cirskih duhov. Če mene kdo vpraša, potem povem kar na- ravnost, da bi občina morala za potrebe mladinskega ustvarjalnega in kulturnega živi j a nameniti nič manj kot bivši dom JNA. Vse drugo je ena sama slovenska zlaganost in nevoščljivost! Pa v rit se piš'te! Odlom! Pop loto Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 1. junija. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio.-Celje, Prešernova 19, Celje. it.21. - 25. mai 1995 ZA AVTOMOBILISTE 2« Slovenske zadrege s polom Povpraševanje po VW polo na Slovenskem skoraj ne poz- na meja in zaradi tega prihaja do težav in tudi slabe volje. Pri uradnem predstavniku kon- cema VW pri nas, ljubljan- skem podjetju Porsche Inter Auto, pravijo, da so zagotovili 600 dodatnih polov, vendar je to kljub vsemu manj kot bi jih lahko prodali. Po drugi strani prihaja pri dobavi teh avtomobilov do ne- katerih nelogičnosti, ki pa jih ni zakrivil uvoznik, pač pa je takšen sistem naročanja avto- mobilov. V Ljubljani so na- mreč preko računalniške mre- že direktno povezani z Volks- wagnom. Polo naročajo po ta- ko imenovanem modulnem si- stemu, kar pomeni, da obstaja izjemno veliko različnih kom- binacij. Računalnik nato v proizvodnjo sam sporoča vrstni red naročil, vendar se dogaja, da so tisti kupci, ki so naročili enostavnejše izveden- ke, avtomobil že dobili - če- prav so ga naročili kasneje kot drugi. Drži namreč, da v VW prej izdelajo tiste avtomobile, ki imajo manj opreme, manj vrat, so brez servo volana ipd. Sedaj pri ljubljanskem zastop- niku pravijo, da bodo vse av- tomobile, ki so jih kupci naro- čili že lani, dobavili do 10. ju- lija. Sicer pa naj bi letos pri nas prodali kakšnih 3000 po- lov, kar je nedvomno izjemen uspeh, vsega skupaj pa naj bi slovenskem trgu ponudili sko- raj 7000 vozil. Na sliki: VW polo. Rabljeni v ospredju, ZDA in Japonska v vojni? v ZDA, najpomembnejšem avtomobilskem trgu na svetu, ugotavljajo, da gredo rabljeni avtomobili vse bolje v promet. Cene rabljenih avtomobilov se zato neprestano povečujejo in dosegajo v po\T>rečju ceno 11 tisoč dolarjev, kar je približno polovica vrednosti novega av- tomobila. Seveda je to predvsem po- sledica vse boljše kvalitete no- vih avtomobilov, kar med dru- gim pomeni, da si avtomobil- ske tovarne same kopljejo grob manjšega povpraševanja po novih vozilih. Tudi zaradi tega v ZDA menijo, da lanski prodajni rekord (15,1 milijo- na) letos ne bo presežen, kajti aprila je bila skupna prodaja manjša za 6,1 odstotek. Po drugi strani vse kaže, da bo prišlo med ZDA in Japonsko do manj obsežne in ne tako zagrizene vojne, kajti propad- la so dve leti dolga pogajanja o zmanjšanju deficita, ki ga imajo ZDA v trgovini z Japon- sko. Znano namreč je, da pri- bližno 70 odstotkov vsega de- ficita nastane zaradi neurav- notežene trgovine z avtomobi- li. ZDA naj bi v prihodnje prav zaradi neuspelih pogajanj bi- stveno povečale carine za ja- ponske avtomobile, vendar analitiki menijo, da se kaj takšnega kljub vsem grožnjam ne bo zgodilo. Ni mogoče na- mreč zanemariti dejstva, da imajo skoraj vse japonske av- tomobilske tovarne veliko to- varn prav v ZDA, po drugi strani pa bi ti ukrepi povzroči- li tudi težave dobro utečenemu sodelovanju med ameriško in japonsko avtomobilsko indu- strijo. Ugodna prodaja, velik sivi uvoz v letošnjih štirih mesecih so na Slovenskem prvič registri- rali 17.208 osebnih avtomobi- lov ali za 4,2 odstotka več kot lani v tem času. V aprilu so prodali 5275 avtomobilov, kar pomeni, da je bil to drugi le- tošnji najuspešnejši mesec (najboljši je bil doslej marec s skupno prodajo 5354 avto- mobilov). Francoski Renault je letos pri nas prodal 3689 avtomobi- lov, kar je za 18,5 odstotka manj kot lani. Dobro gre Fi- atu, ki je za svoje avtomobile našel 2314 kupcev ali za 56,5 odstotka več kot v lanskih šti- rih mesecih. Na tretjem mestu med najuspešnejšimi tovarna- mi pa je Volkswagen, ki je pro- dal 1709 avtomobilov ali za kar 108,2 odstotka več kot lani v tem času. Najbolje prodajani avtomobil letos je renault 5 (1299), dobro gre v promet fiat punto (1145) in seveda re- nault clio, ki je s skupno pro- dajo 1075 avtomobilov zasedel tretjo mesto. Največji tržni de- lež ima tako tudi po štirih me- secih Renault (21,4 odstotka), Fiatu pripada 13,4 odstotka trga, Volkswagnu pa 9,9 od- stotka. Tržni delež južnokorej- skih avtomobilskih hiš pri nas je 8,1 odstotka, japonskih pa šest odstotkov, kar je dokaz visoke vrednosti jena. Če te podatke primerjamo z uradni- mi podatki uradnih zastopni- kov tujih avtomobilskih to- varn, potem je očitno, da sivi uvoz še naprej cveti. Enaintri- deset zastopnikov je namreč do konca aprila prodalo 12.057 avtomobilov, kar torej pomeni, da je bilo v okviru si- vega uvoza uvoženih več kot pet tisoč avtomobilov oziroma več kot tretjina vseh prodanih ali prvič registriranih avtomo- bilov pri nas. Tudi to je razlog, da uradni prodajalci tako močno nasprotujejo sivemu uvozu. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov je bil tokrat zaradi POS 95 ,v rezervni lokaciji dvorane Golovec. Na prodaj je bilo 610 vozil, podatkih organizatorjev pa se jih je prodalo 20. Izdanih je bilo tudi 75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Jeseni tudi laguna kombi Na letošnjem ženevskem av- tomobilskem salonu je Rena- ult postavil na ogled tudi lagu- no v kombijevski izvedenki in z imenom evado. Sedaj pa je na barcelonskem avtomobil- skem salonu ponudil enako iz- vedenko, vendar z imenom ne- vada. Ob tem je tudi postalo jasno, da je to že različica, ki bo doži- vela serijsko izdelavo. Laguna nevada se bo tako imenovala le v Franciji, drugje pa naj bi bila naprodaj brez imena ozi- ^roma^samo^ i>znaka kombi. Vsekakor gre za zanimivo oblikovan avtomobil, delo oblikovalske ekipe, ki jo vodi uspešni Patrick Le Quement Laguna nevada oziroma kom- bi bo na voljo s štirimi motorji: trije bodo bencinski z gibnimi prostorninami 1,8, pa 2,0 in 2,0 16V litra, na koncu pa bo tudi dizelski motor z gibno prostornino 2,2-litra. Po sedaj njih napovedih novomeškej Revoza, ki je uradni predstai nik Renaulta pri nas, lahl pričakujemo prve lagune koi bi oktobra ali novembra. I sliki: laguna kombi. it. 21. . 25. mai 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH ^ ŽEROVNIK 2adnjo majsko soboto bo ob L 30 uri na sporedu Radia Ce- lijo tekla beseda o tistem prvem L najbolj neposrednem stiku Ljnovejše mode z njenimi bo- Kčimi uporabniki: o modnih Uijah. O teh vse bolj privlač- L}) spektaklih, njihovem za- Llisju, o tem, postati mane- l^gti in še kakšno skrivnost, bo jposlušalcem zaupal gost v stu- dii, direktor podjetja MOS ,nfiodno oblikovalnega studia Maribora, gospod Marjan Ipodlesnik. Modni strokovnjak, L je sam začel svojo kariero Lt maneken, sodeloval z ma- [lelcenko svetovnega slovesa [jernardo Marolt in ki trenut- jo poleg šolanja novih mane- ^jnov pripravlja dekleta za iz- lior Miss Slovenije, bo v radij- jla oddaji odgovarjal na vpra- šanja poslušalcev. Med oddajo pa bomo poklicali tudi v ured- ništvo Modne Jane in prelistali pravkar izšlo poletno številko ter se seznanili z modnimi smernicami za vroče mesece. Tudi nagrade bomo podelili v oddaji 27. maja, nagrajenki meseca aprila. Romana Sluga iz Griž in Kristina Simler iz Šmartnega, pa lahko od sobote dalje v uredništvu NT&RC dvigneta ročno narejeno plete- nino in ročno poslikan svilen šal. Uredništvo Valeta v hlačah St' enkrat se bomo posvetili i.o\ esnostim ob zaključku os- novne in srednje šole. Tema je res že rahlo obrabljena, a kaj, vprašanj zanjo kar noče zmanjkati. Osmošolki Tadeja in Maja sta z izbiro obleke za valeto odlašali do zadnjega trenutka, zdaj pa, saj veste - panika. Obe sta zapriseženi ljubiteljici hlač, pravzaprav kavbojk, od katerih se ločita le ponoči. Ker bi se zaradi tega v obleki po- čutili slabše kot zanič, saj je sploh ne bi znali nositi in ker sploh ... No, torej hlače. Pa ne kavbojke, dragi dekleti! Letošnja moda, tudi tista slavnejša, obožuje hlače - širo- ke ali ozke in malce prekratke v stilu petdesetih let, zagleda- na je znova tudi v kombinezo- ne, ki pa so »pisani na kožo« le vitkim mladim postavicam. Nesmiselno bi se bilo takole na splošno petij ati okrog deta- Ijev v stilu »kakšen ovratnik na bluzi in kako globok izrez na majčki«. Nemara bo katera izmed idej na skici prav to, kar si želita, pri izbiri krojev pa izhajaj ta iz dveh osnovnih pravil: čimbolj enostavni kroji in čimbolj bleščeča kitenja! Že res, da si najstnice želijo blesteti za ta izjemen dogodek kot še nikoli, še bolj pa je res, da lahko načičkani dodatki ali prečeč vsiljiv (četudi žlahten) nakit mlademu obrazu odvza- mejo milino in razigrano sve- žino. In ne nazadnje - tudi v naj- novejših modnih trendih je za- slediti pomisleke glede glamo- urja in obleke kot statusnega simbola. Zato bo morda plat- nen hlačni komplet požel več občudovanja kot bahavo valo- vita svilena obleka. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca maja: KJE OBIČAJNO KUPUJETE SVOJO GARDEROBO? 3) kupujem konfekcijo v naših trgovinah; b) po lastnih idejah mi jih šiva šivilja; kupujem v tujini in domačih butikih; d)........................................ Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:......... Točen naslov:.......... Starost:..........Teža: Najljubše barve:........ ... Tel.št.:....... Konfekcijska št.:. ZDRAVNIŠKI NASVET Krči v mišicah icrač Krči v mišicah krač so zelo boleči, ponavljajo se pretežno ponoči in zelo motijo spanje. Občutimo jih kot pikanje, cu- kanje, vlečenje v mečah in imajo številne vzroke: motnje prekrvavitve, motnje presno- ve, pomanjkanje vitaminov, mineralov, prekomerna obre- menitev mišic, vnetja živcev, prirojene napake stopal, ne- pravilna obutev, jemanje di- uretikov (zdravil, ki pospešijo izločanje tekočin iz telesa), je- manje odvajal za blato in še in še... Krči v mišicah krač so znak, da v telesu nekaj ni v redu. Pogosto mišice niso dovolj prekrvavljene in tako je po- manjkljiva preskrba s hranlji- vimi snovmi ali pa preostanki presnove niso dovolj izločeni. Nenadna zbadajoča boleči- na nastane tako, da se številna mišična vlakna skrčijo, zato se mišica napne. Ta bolečina se ne more omiliti z našo voljo, ampak z naslednjimi nasveti: Prste na nogah dvignite čim višje tn nekaj časa tecite po petah ali po prstih po sobi. Mi- šičje krač močno masirajte, krači tuširajte izmenično s to- plo in hladno vodo (3 minute v hladni in 3 minute v topli vodi). Topli obkladki hitro po- magajo, ker oskrbijo mišico z boljšo prekrvavitvijo ter jo ohlapijo. Predvsem pa je po- membno, da pri naporih po delu ali po športu, če je prišlo do močnega potenja, nadome- stite izgubo tekočine in mine- ralov z mineralno vodo, ki vse- buje magnezij, pomešano s sadnimi sokovi, nikakor pa ne z alkoholom in kavo, kajti oboje poveča izgubo mineralij. Preventivno priporočamo: redno gimnastiko nog (kole- sarjenje), izmenične kopeli (toplo-hladno). Toplota ohlapi mišice, nogi in krači morata biti ogreti pred spanjem. Krče omili tudi svitek, ki ga ponoči položimo pod kolena, podnevi pa ne izvajamo prekomernih naporov mišičja spodnjih okončin. V mnogih primerih je v oza- dju bolečine pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje mag- nezija zmanjšamo, če pojemo dve do tri jabolka ali banane dnevno. Kdor si s temi nasveti ne omili krčev, mora k zdravniku. še posebej bolniki s kronični- mi boleznimi, ki jemljejo di- uretike in odvajala proti za- prtju. (Pri driskah pride do iz- gube tekočine, ki jo najlažje nadomestimo s paradižniko- vim sokom). Magnezij aktivira številne encime v telesu, sku- paj s kalcijem pa je pomemben za prenos dražljajev iz živca na mišico, nujen je za uravna- vanje mišičnega napora. V zdravilih je skupaj s kalci- jem, zato ni odveč opomba, da bolna ledvica prečisti le 1 mgr kalcija dnevno, zato naj ne bo odveč opomba, da je potreben pregled pri zdravniku. ,... -di:. med. JBI*A^ RATAJ ZDRAVILNE RASTLINE Giadišniif Gladišnik (Agrimonia eupa- toria L.) je trajnica iz družine rožnic. V zemlji ima razraslo korenino iz katere poganja eno samo pokončno, do 1 meter vi- soko, dlakavo steblo. V zgor- njem delu je samo nekoliko ra- zraslo. Listi so pernati, po zgornji strani temnozeleni, po spodnji pa so svetlejši, gosto svileni ter lepljivo žlezasti. Steblo se končuje v dolgem, grozdastem socvetju iz zlato- rumenih cvetov. Cvetovi se razcveta j o od spodaj navzgor in po oprašitvi se iz njih razvi- • jejo kegljasti plodovi z orije- malnimi kavljastimi ščeti- nami. Gladišnik cveti od junija do avgusta in raste po suhih pu- stih travnikih, gozdnih obron- kih, živih mejah ter med gr- movjem povsod po Sloveniji. Nabiramo cvetočo zel brez spodnjih olesenelih delov ste- bla. Zelišče sušimo v senci na prepihu, na soncu ali v sušilni- ku. Posušena rastlina ima nez- naten vonj in je grenkega, aro- ma tičnega okusa. Vsebuje ve- liko čreslovin, eterično olje, grenčine, flavonoide, kumartn, saponine, alkaloide, rudninske soli kremenčeve kisline, vita- mine, sladkorje itd. Vse te snovi blažijo vnetne procese, težave pri kroničnih jetrnih boleznih, žolčnih kam- nih, spodbujajo delovanje led- vic in vranice. Iz gladišnikovih listov pripravljamo napitek tako, da eno veliko jedilno žli- co droge poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pusti- mo, da se ohladi. Nato prece- dimo in pijemo po tri skodelice ali več na dan. Z rednim pit- jem tega čaja se uredi tudi pre- bava. Če pa prelijemo eno veliko žlico zdrobljenega gladišnika s pol litra mrzle vode in počasi segrejemo do vrenja in nato še nekoliko pokuhamo, dobimo tekočino, s katero grgramo pri vnetem grlu in drugih vnetjih v ustni votlini. Grgranje s to tekočino koristi ljudem, ki morajo veliko govoriti. Ljudsko zdravilstvo pa pri- poroča, da tri velike žlice dro- ge prelijemo s pol litra vročega vina, pokrijemo in ohladimo. Nato precedimo in v tekočini namočimo metersko gazo. To uporabljamo za oblogo nog pri krčnih žilah, nekaterih kožnih obolenjih, ranah in vrezlinah. Boris Jagodic^ TRGOVSKO PODJETJE MODA Prešernova 7, 63000 CELJE razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili vodje finančno računovodske službe Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje po- sebne pogoje: - VI ali VII stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju financ in računovodstva - znanje enega tujega jezika - mandat traja 5 let Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi oglasa. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni. Št.21. - 25. mai 1995 VRTILJAK 30 Ponovno podavljeni! Tole aprilsko vreme sredi maja me močno mori, ampak prija- telji in moja draga skrbijo za to, da mi ni dolgčas. Zadnjič me je hotela na vsak način povabiti na nedeljsko kosilo k svojim staršem, vendar se mi je bližnjemu srečanju tretje vrste zaen- krat uspelo diplomatsko izogniti. Ker pa je življenje, če ni natanko načrtovano (kar je v naših letih skorajda nemogoče) sestavljeno predvsem iz naključij, dvomim, da se dolgo ne bomo srečali. Usoda poskrbi za vse; ponavadi ravno takrat, ko od nje to najmanj pričakuješ... Zato... ostanite relativno trezni, s čim manj cveki in s tem večjo žepnino!!! , Misli o svobodi »Tišina. Zven korakov, katerih od- mev se približuje in oddaljuje. Moj bog, kako dolgo že. Devet- najst let. Celih devetnajst let eno in isto. Devetnajst let v moreči tišini... Stopim k oknu in ro- ka mi objamem rešteke. Hlad- ne so, hladne kakor roka smr- ti. Bogve, koliko jih je že pred mano objemalo iste rešetke in zrlo skozi koščene prste v svo- bodo. Zazrem se v daljavo. Prijet- na, topla sapa se mi poigrava na obrazu in majhen, kopast oblaček se izgubljeno klati v neznano. Zavistno opazujem ptice na svobodnem nebu, da me stiska v prsih in drobna solza mi spolzi po obrazu. Glo- bok, težak vzdih se mi izvije iz prsi, ko opazujem zlato žito, ki valovi v večernem vetru, obsi- jano z žalostno rdečo svetlobo. Daleč proč na obzorju se ši- rijo nepregledne planjave goz- dov in travnikov, ki opojno di- še v toplem večeru. Trop srn in srnjakov se ozira proti soncu in se počasi izgublja v skriv- nostne gozdove. Odstranim se od okna, skozi katerega zrem v življenje, kar pomnim. Reka solz se mi vije po obrazu in pijano se opote- čem do ležišča. Izpod žimnice izvlečem bodalo in si ga naslo- nim na prsi. Zabadam... prvič... dru- gič... tretjič... Odvržem kr- vavo bodalo na umazana tla in se z zadnjimi močmi zvlečem do stene. Prste pomočim v svo- jo kri. Topla je. Čutim, kako me zapušča življenje. Krvave prste pritisnem ob steno in začnem pisati...« Odložim dnevnik in se za- zrem v obraz mrtveca, na ka- terem igra srečen in globok smehljaj. Na steni je beseda, ki izstopa iz okolja, napisana s krvjo. Napisana v vsej svoji veličini. Beseda, ki večini nas pomeni več kakor pa življenje samo. Preberem jo še enkrat... in še enkrat... in še enkrat: SVOBODA! RIHARD NOVAČAN Manlpuiator (časopis dijakov druge gimna- zije Maribor) Časopis je bil v okviru raz- pisa celjskega Zavoda za šol- stvo za najboljše šolsko glasilo v letošnjem letu, nagrajen kot drugo najboljše glasilo v Slo- veniji v kategoriji srednješol- skih glasil. Manipulator je dober časo- pis; zanimiv predvsem zato, ker se loteva obravnavanja problematike, ki srednješolce v današnjem času najbolj pe- sti. Eden največjih tovrstnih problemov je seveda tudi ma- tura, o čemer se je s tipičnim predstavnikom slovenskega gimnazijskega planeta pogo- varjal novinar in urednik Ma- nipulator ja, Borut Mihurko. Odgovoren Srečaš ga kjer koli, na cesti, v šoli, na WC-ju, na strehah hiš, na zunanji strani ograje mosta, na tračnicah, v univer- zitetni knjižnici, torej kjer ko- li. Spoznaš ga po demoralizi- ranem obrazu in Dorianu Gra- yu v žepu, označenem na 18. strani. Kupuje, si priročnik 1001 nasvet kako narediti ma- turo, za vsak slučaj pa stopi še po ciankalij v lekarno. Ko sto- pi iz lekarne, nenadoma trčiš ob njega, kajti v tem trenutku je razmišljal, kaj ga je vendar »sral« pri »poskusni«, da je bil odstotek tako nizek. In ko ga dobro pogledaš, ugotoviš, da imaš intervju. Kako ti je ime? Kunec. Zakaj misliš, da delam ta in- tervju s teboj? Ker nisi našel nikogar dru- gega in ker se ti mudi oddat članek. Kako to veš? Razumem ljudi v stiski. Hvala. Kaj želiš, da te naj- prd vprašam? Ce sem cinik. Si cinik? Ne. Slovenski maturant leta 1995. Kakšen je občutek biti ma- turant? Približno takšen, kot biti Lingviston. Sebi in nekomu, ki ga sploh ne poznaš, odkrivaš nekaj, kar je pravzaprav že ze- lo dolgo znano in obstoječe. Kaj misliš o ljudeh, ki pri- pravljajo maturo? Približno nekaj takšnega kot o polinezijskih božanstvih. Ne vem, kdo so in kaj pravza- prav hočejo od mene. Vem le to, da nekje so in da se jim sploh ne sanja, kaj delam jaz, vseeno pa hočejo voditi moje življenje. Jih pojmuješ kot avtoriteto? Sploh ne. Le kot nekoga, ki me postavlja v možnem boju proti njim in njihovemu siste- mu v nemočen položaj. Kaj te moti pri maturi? Toliko je bilo že izrečenega, da je vsa voda iztekla in bi jo bilo potrebno prečrpavati na- zaj, kar pa bi bilo naporno in dolgočasno. Pravzaprav ne vem, zakaj to sploh sprašuješ. Saj sam veš, da nikogar ne za- nima. Zanima le novinarje, ki ob spraševanju tega hkrati že razmišljajo, kako bodo dvigni- li honorar na banki. Očitno nisi prepričan, ali boš naredil maturo? Ha, vraževemosti in zareče- nega kruha se največ poje. Ampak mislim, da bom. Vpra- šanje je le, kako. To se ti zdi pomembno? Od tega je odvisna moja na- daljnja prihodnost. Problem je samo v tem, da ni popolnoma odvisna od mene, ampak tudi od drugih dejavnikov, ocenje- valcev, sestavljalcev nalog. V eksistencialističnem smislu torej nisem svoboden, ne mo- rem odločati o svoji prihodno- sti popolnoma sam, razen se- veda v negativnem smislu. Če pustim vse skupaj, potem izk- ljučim vse ostale dejavnike. Po vseh teh odgovorih si ne morem izkristalizirati mnenja, ali zanikaš maturo nasploh. Se ti zdi torej matura potrebna? Vsekakor. Če ne zaradi česa drugega, pa zato, da se lahko važiš pred bivšimi generacija- mi, kako oni niso nič delali, ti pa si ubogi junak našega časa, ki trpiš. Ampak gre za to, da je stvar napačno zastavljena. Osebno sem imel vedno neke klasične ideale, že ob samem pojmu gimnazija in k temu nujno sodi matura, vendar ne tako zastavljena kot je. Kako pa? M Kot zadnji finale tega J kratnega obdobja biti gii^f zijec, kajti brez cinizma, nazijec biti, je nekaj posew| ga. Torej kot neki zadnji^ tissime lega obdobja, |^ združitev in zaokrožanje kega odraščanja in poti dijt navzgor. In predvsem ne (^j^ odprtje pot za naprej, ne ^ prehod in pogoj v nasle^ obdobje. Za to bi morali jj kaki drugi principi in sist^j Kako pa poteka življ«, enega gimnazijca? ' Normalno in navadno, p« kleto, saj ne mislite vendar, ( smo neke posebne živali! ]^ tiče, ki so določene za oprav, Ijanje ene same funkcij« V prostem času pa smo rM stavni eksponati, a ne? ^ No ja, oprosti. Samo pomilovanja nj prosim! Za konec. Kam greš zdaj? Domov. Z namenom, da bi bil odgovoren. BORUT MIHURKo Pesem za veiilcega človelca Ko tkal si niti dve, v tkanino najinih odnosov, sreče iskal si za naju, a bilo bolj malo je nje zosov. Ni bila bol, le radost je ob tebi klila in v opoj sreča naju je le ovila. Ne vzljubila bi te ko bi ne ljubil me vse dni, dni, ko nihče drug se zmenil ni zame, ko roke so bežale v utrujenosti od trpljenja vina vse pijane, s smehom žalosti bile so čez in čez obdane. Uhuhu, lepo, da si se oglasila! Tisto, kar želiš, lahko pridobiš nazaj, vendar je številka žal izgubljena, zato te čakam jaz! Hvala za sonček in nasmeške; tudi jaz ti želim enako! In čakam... RINGO ŠPD. Povej mi, kadar čas, sovražnik večnosti premine, povej mi, ko pomlad človeštva zimo proč odrine, takrat postavil spomenik bom času, in prenehal bom obujati spomine. Do takrat mi drugega ne preostane, ker smrt je kot bolezen, ki za časom izostane, in ko star si in ves obnemogel, se odprejo duri časa in nadte smrt brezsrčno plane. Zato rotim te, glasnik časa: Povej mi, kadar čas, sovražnik večnosti premine, povej mi, ko pomlad človeštva zimo proč odrine, takrat postavil spomenik bom času, in prenehal bom obujati spomine. RIHARD Return To innocence (Enigma) . Love - Devotion Feeling - Emotion Don't be afraid to be weak Don 't be too proud to be strong Just look into your heart my friend That will be the return to yourself Teh return to innocence. If you want, then start to laugh If you must, then start to cry Be yourself dan 't hide Just beliva in destiny. Don't care what people say Just follovv your own way Don 't give up and use the chance To return to innocence. ThaVs not the beginning of the end ThaVs the return to yourself Teh return to innocence. Ni važno, da človek pride prav na vrh; kar velja je, da ostaneš živ. (Bertolt Brecht) it. 21. - 25. nai 1995 Sli FELJTON - ROMAN Ženska iz neznanega sveta Iz misli me je zdramil šum pri vratih. Sunkovito sem se obrnil: bližala se mi je ženska, pila je gola in bosa, izraz mo- jega obiaza jo je očitno zaba- val- Zelo lepa je bila in čisto drugačna, kot so ženske, ki jih poznam. Njeni lasje so bili [nehki in svetli, malone beli. fjosila je prečo po sredi, vršič- Ici las so bili zavihani navzno- ter, proti tilniku. Imela je veli- ke modre oči v obliki mandelj- nov. Njen nos je bil raven, ne- navadno visoke ličnice pa so dajale obrazu svojstveno po- dobo. Bil je mnogo širši kot jobraz južnoameriške Indijan- • ke. Zaradi koničaste bradice je I postal skorajda trikoten. Ime- tja je tanke ustnice, njena ušesa - to sem opazil šele kasneje - pa •^SO bila takšna kot pri naših ženskah. Imela je najlepše žensko telo, kar sem jih kdaj videl. V pasu je bila ozka, v bokih široka, imela je lepo oblikovane prsi. Manjša je bila od mene, z glavo mi je segala le do ramen. Molče je prišla k meni in me pogledala, kot da bi kaj hotela od mene. Nenadoma me je ob- jela in podrgnila svoje lice ob moje, nato pa je pritisnila svo- je telo obrne. Imela je belo polt naših plavolask, roke pa posu- te s pegicami. Zaznal sem njen značilno ženski vonj, sicer pa ni imela parfuma ne na koži in ne v laseh. Vrata so se spet zaprla. Bil sem sam z žensko, ki mi je ra- zločno kazala, kaj želi... Zelo sem se vznemiril. V mojem ta- kratnem položaju se zdi sicer kaj malo verjetno, mislim pa, da je bila tega kriva tekočina, s katero so mi natrli kožo. Vem samo še to, da svoje spolne vzburjenosti nisem več mogel krotiti. To se mi ni prej še ni- koli zgodilo. Pozabil sem na vse, objel sem žensko in ji za- čel vračati nežnost. Bila je normalna spolna združitev. Vedla se je kot vsaka druga ženska - tudi po ponovnih ob- jemih. Potem je bila utrujena in je težko dihala. Jaz sem bil še vedno vznemirjen, a me je zavrnila. Ko sem to opazil, sem se streznil. To je torej, po- trebovali so me kot plemenja- ka za osvežitev vrste. Jezil sem se sicer, vendar ne pretirano, saj se mi je ponudilo prijetno doživetje. Vendar bi jo takoj zamenjal za eno naših žensk, s katerimi se lahko tudi pogo- voriš, v intimnem razmerju z njo, pa so me v določenih trenutkih zelo motili kruleči glasovi. Poljubljati očitno tudi ni znala, razen, če so imeli lah- ni ugrizi v brado enak namen in pomen. Kmalu potem so se odprla vrata, eden izmed moških je žensko poklical k sebi. Preden je šla, se je obrnila in najprej pokazala na svoj trebuh, po- tem pa z nasmehom name in nazadnje proti nebu, mislim, da v južno smer. To kretnjo sem razumel kol svarilo, da bo spet prišla in me bo odpeljala s seboj tja, kamor pač. Se zdaj se bojim, da se utegnejo vrniti. v dnevni sobi vesoljsice ladje Takrat je prišel vesoljec z mojo obleko pod pazduho. Oblekel sem se. Razen vžigal- nika ni nič manjkalo. Sicer pa bi ga bil kaj lahko izgubil v spopadu, ko so me zgrabili. Šla sva v drug prostor, kjer so trije člani posadke sedeli na vrtljivih stolih in krulili - mi- slim, da so kramljali in se za- bavali. Tisti, ki je prišel pome, je stopil k njim, mene pa je kar pustil. Medtem, ko so »ugoto- vili« med seboj, sem si posku- šal vtisniti v spomin vsako po- drobnost. Na mizi sem opazil četverooglato skrinjico s ste- klenim pokrovom. Ta je varo- val ploščo, ki je spominjala na številčnico budilke. Videl sem kazalec, na prostorčkih za 3, 6 in 9 (na naših budilkah) pa nekakšne znake. Tam, kjer je dvanajst, so bili štirje drobni znaki drug ob drugem. Zakaj to, ne vem. Najprej sem pomislil, da je ura, ker jo je kateri izmed mož kdaj pa kdaj pogledal. Pa ni bilo tako, zakaj gledal sem ne- kaj časa, kazalec pa se ni pre- maknil z mesta. Potem me je obšla misel, da bi tisto reč izmaknil kot dokaz za svojo dogodivščino. Če bi možje videli, da se zanimam za tisto škatlico, bi mi jo morda podarili. Kadar me niso gleda- li, sem se previdno bližal, po- tem pa sem instrument z obe- ma rokama dvignil z mize. Bil je težak, prav gotovo je tehtal več kol dva kilograma. Vendar si ga ni.som utegnil po- drobneje ogledati, ker je eden izmed mož skočil, me sunil, mi iztrgal skrinjico iz rok in jo postavil na svoje mesto. Umaknil sem se k steni in tam obstal. Bal se sicer nisem, vendar sem tokrat mirno stal, ker sem spoznal, da so le ta- krat prijazni z menoj, kadar se dostojno vedem. Čemu bi torej tvega tam, kjer ni pričakovati uspeha! Tako sem stal in čakal. Ženske nisem več videl, ven- dar sem uganil, kje je. V spred- njem delu velikega prostora so bila še druga vrata, ki niso bila povsem zaprta. Tam sem kdaj pa kdaj slišal korake. Ker so bili vsi moški v istem prostoru kot jaz, sem torej lahko slišal skozi priprta vrata le ženske korake. Domnevam, da je bila v sprednjem delu okrog navi- gacijskega prostora, seveda pa tega ne morem dokazati. Ogled pred odhodom Končno je eden izmed čla- nov posadke vstal in mi po- mignil, naj grem z njim. Drugi se niso zmenili zame. Šla sva skozi majhen prostor do že od- prtih zunanjih vrat s spuščeno lestvijo. Pa nisva šla dol. S kretnjo mi je dal vedeti, naj grem z njim na ploščad, prav- zaprav polico, ki je bila na obeh straneh vrat. Ozka je bi- la, vendar si lahko šel po njej okrog naprave v obe smeri. Najprej sva šla k sprednjemu delu, kjer sem opazil nekaj, kar je štrlelo iz stroja. Na na- sprotni strani je bila enaka reč. Po obliki bi sklepal, da s tistim kontrolirajo vzlet in pristanek naprave. Priznati moržmi, da nisem tega dela ni- koli videl v gibanju, tudi ta- krat ne, ko je naprava vzletela, zato si ne znam razlagati po- mena. Spredaj je mož pokazal na že omenjene kovinske konice. pravzaprav kovinske ostroge. Vse tri so bile trdno povezane s strojem, srednja izmed njih s sprednjih delom. Po obliki so bile vse enake, iz široke osnove so se bolj in bolj tanjšale. Sve- tile so se sicer kot žareča kovi- na, a niso oddajale toplote. Nekoliko vi.še .so bile rdečkaste lučke. Obe stranski sta bili majhni in okrogli, tista v sprednjem delu pa naravnost orjaška - glavni žaromet, ki sem ga že omenil. Nad ploščadjo je bilo v kro- gu nešteto četverooglatih žar- nic, vstavljenih v trup napra- ve. Njihova rdečkasta svetloba je padala na ozko plo.ščad. Ta se je spredaj končevala ob ve- liki in debeli stekleni plošči, vloženi v kovino in ob strani nekoliko stanjšani. Ker oken ni bilo, so verjetno gledali sko- zi to šipo, čeprav je bilo to po mojem mnenju dokaj težko, zakaj steklo je bilo od zunaj videti zelo motno. Po mojem so bile ostroge v sprednjem delu v zvezi s po- gonsko energijo, ker so se ob vzletu močno za.svelile, tako, da so se pov.sem zlile s svetlobo glavnega žarometa. Po ogledu sprednjega dela stroja sva šla proti zadnjemu, ki je bil močneje obokan, vmes pa sva ob.stala, kajti mož je pokazal navzgor, kjer se je vr- tela orjaška, krožniku podob- na kupola. Medtem, ko se je vrtela, jo je oblivala zelenka- sta svetloba, katere izvora ni- sem mogel odkriti. Vrtenje je spremljalo nekakšno piskanje, ki je spominjalo na šum sesal- nika za prah oziroma je zvene- lo tako, kot da bi naprava vsr- kavala zrak skozi veliko majh- nih lukenj. Ko se je naprava kasneje dvignila, se je kupola vrtela čedalje hitreje, dokler ni ostal le še svetlo rdeč sij. Hkrati je šum prerasel v glasno tuljenje. Ob tem sem si bil na jasnem, da je bila vrtilna hitrost kupo- le v vzročni zvezi s šumi. Odšel je v garaže, da bi si ob ropotu strojev sprostil nabrano, že težko obvladljivo šrd na hinavskega šefa. Tam je iskal tudi znanca Dolfeta. Prehodil je že vse garaže in delavnice, o Dolfetu pa ni bilo ne duha ne sluha. Povprašal je pri njegovem delovodji, kje neki bi ga lahko našel. »Aha, za tistega nesrečnega pijančka, Dolfeta, sprašujete. Takoj, ko je dobil plačo, se je zopet do onemoglosti zapil, kot prvikrat. Ko je bil trezen, ko ni imel denarja, je bil kar v redu in zelo priden fant. Prvič smo mu še spregledali, jaz bi mu morda še enkrat, saj je že kazalo, da bo morda le premagal pijačo. Šef Valentin pa ga je takoj pognal iz službe, čeprav sem jaz predlagal, da mu damo še eno prilož- nost, saj sem imel siromaka po svoje rad.« se je razgovoril prijazni delovodja. »A, takšna je ta zgodba. Nekaj dni me ni bilo, zato nisem vedel, da je Dolfe ob službo.« Malo je potem Janez šaril okoli stroja pri svojem tovor- njaku, pobrisal prah v kabini in kar je še bilo takšnih opravil. Nenadoma mu šine v glavo imenitna misel in dolgo si je dal opraviti z delom pri ceveh, po katerih priteka v motor gorivo. Ko je opravil z delom, je hitro odšel iz garaž proti samskemu domu, kjer je prej stanoval Dolfe. Neka ženska je ravno pospravljala sobo, v kateri je imel Dolfe svoj mestni dom. »Ali se je prejšnji stanovalec izse- lil?« je vprašal Janez čistilko. »Sem slišala, da so ga v podjetju zaradi pijače nagnali!« je ženska grobo odgovo- rila. »A, poglejte si tole, skoraj pol steklenice starega vina ni imel časa požlampati!« »Kaj vi veste o siromaku?!« je razdraženo odvrnil Janez, da ga je ženska začudeno pogledala. Janez je nekaj časa zamišljeno zrl v steklenico, ki je ostala od takrat, ko sta 2 Dolfetom skupaj večerjala. »Le zakaj je znova izgubil oporo?!« je razmišljal in počasi, brez pozdrava zapustil neprijazno stavbo in odšel, brez pravega cilja v mesto. XXVIII. Kljuka na vratih Valentinove pisarne se še najbrž ni ohladila od Janezove roke, že je bil na vratih Fcrv. »Da se nista srečala, kje na stopnicah?« je pomisli Valen- tin, ko je zagledal Fervja. Vse te dni, odkar se je odločil, da izpelje svojo podlo odločitev do zločinskega konca, je bil, ^ot na vroči žerjavici. Zase je bil prepričan, da je dovolj iznajdljiv in pameten za izpeljavo načrta, le za Feryja se je bal, da se ne bi kje po nepotrebnem zagovoril. Na zadnjem razgovoru, v Valentinovi pisarni je Feryju pravzaprav že povedal, zakaj v bistvu gre pri vsej stvari. Danes bo moral izreči samo še zadnjo, odločilno besedo. Vso sinočnjo noč, se je kot v vročici obračal in premetaval po postelji. »Ali boš zbolel, da nimaš miru in še meni ne daš spati?!« je godrnjala Amalija v polmraku spalnice in se obrnila na drugo stran. »Težke odločitve me čakajo v podjetju!« se je izgovoril. »Ti le zaspi in si ne delaj brezpotrebnih skrbi!« Žena je hitro zaspala, črni kolobarji pod Valentinovimi očmi so govorili, da prejšnjo noč ni bilo zanj spokojnega spanca. Že se je, proti jutru prikradla misel, da bo zanj najbolje, če bo na vse skupaj pozabil in živel naprej po ustaljenih tirnicah življenja. A njegov demon, ga ni nameraval tako zlahka izpustiti iz krempljev. Že naslednji hip je podžgal v njemu, silno željo po voljnem Mirinem telesu, ki bo potem, ko odstrani Janeza, samo njegova last. Od silne mešanice divje ljubezni in telesnih strasti, je tiho zastokal in se ob tem popolnoma prebudil iz polsna. »Ne, tako ne morem in nočem več živeti!« se je končno odločil ob tej temni nočni uri. »Jutri bo kocka padla!« si je še tiho zamrmral in znova poskusil zatisniti oči. Spokojnega spanca seveda za tako pokvarjeno dušo ni in tako je Valentin dočakal jutro v blodnih sanjah, ki so ga še bolj izmučile. Janez, ki po vsem, kar je izvedel od Petra, ni hotel več pogledati Valentina v obraz, ob kratkem razgo- voru ni opazil spremembe na šefovem licu. Toliko bolj je to videl Ferv, ki je zdaj molče zrl Valentinu naravnost v oči. »Izgleda, da ste slabo spali šef?!« je zastavil z vsakdanjimi besedami, pomenljivo vprašanje. »Res sem bolj slabo in malo spal. Sinoči sem imel sestanek s pomembnimi ljudmi,« se je mimogrede, kot bi mu nekdo polagal laži na usta, zlagal Valentin. Fervja je pomenljivo pogledal, skrivaj namignil, da je treba pred tajnico molčati, na glas pa potem rekel: »Pravkar je odšel šofer Janez, morda ga še dohitiva pri garažah, da se bomo tam skupaj dogovorili o naslednji vožnji v tujino.« Hitro je potem vstal in odhitel iz pisarne, da je lahko Fery samo z zamahom roke pozdravil Suzano, že hiteč za šefom. Ko sta prišla iz stavbe, nista zavila h garažam, ampak je Valentin hitro stopil do svojega avtomobila in rekel s tistim sikajočim glasom: »Brž se odpeljiva, da se bova lahko] v miru dogovorila!« Peljala sta se iz mesta, kjer so se ie' začenjala velika polja,, zasajena s koruzo. Previdno je tam}, zapeljal avto po poljski poti in na mestu, kjer je smatral, da ] ju s ceste ni mogoče opaziti, ustavil. ; Med vožnjo ni nobeden spregovoril besedice, ko sta usta- ' vila je hitro povzel Valentin besedo: »Tukaj naju ne bo- nihče videl ali slišal, saj je prav, da ostanejo takšne stvari prava skrivnost. Povedal sem vam že, da sem dobil sinoči na sestanku od naših ljudi, dokončna navodila,« je znova] poudaril prejšnjo laž Valentin. \ »Nisva še govorila o nobenih navodilih in prav čudno se> mi zdi, da ste prejeli navodila šele sinoči, saj mi je Suzana \ rekla, da bi se moral že včeraj oglasiti pri vas?!« je zapičil' Fery strm pogled v Valentinove oči. Valentinu je postalo za\ hip vroče ob misli, da bi ga utegnil dobiti Fery na laži in bi\ se podrl ves peklenski načrt, zaradi ene nepremišljene: besedi. A zopet je priskočil na pomoč njegov črn demon in hitro je prišla iz njegovih ust nova, zelo verjetna laž. ■ »Seveda, saj sem želel, da bi šli z mano na sestanek. Tam j bi vam nadrejeni tovariši, z dokazi o Janezovem protidruž- \ benem delovanju, pregnali dvome, ki vas še vedno oči- ! gledno mučijo.« Takšni obrazložitvi Ferv ni mogel ugovar- jati, zato je nejevoljno vprašal: »Povejte mi zdaj že enkrat, ^ kaj in kako je treba storiti s tem Janezom?! Res me daje radovednost, zakaj je potrebna vsa ta skrivalnica, saj bi] lahko Janeza prijeli in kaznovali po uradnih poteh, ako je ] res storil kaj tako hudega.« »Stvar je bolj zapletena, kot vi predvidevate Ferdinand,« . je znova zelo uradno poprijel Valentin, ki je opazil, da : Fervju ni posebej všeč pustolovščina, v katero je potisnjen \ brez lastne volje ali želje. »Težko bi uradno, kot vi pravite, ] Janezu karkoli dokazali, saj niti vi niste opazili, da je bilo karkoli narobe v tujini. Ampak ljudje, ki nam od tam i poročajo so preverjeni in njihove trditve so resnične in t neovrgljive. Povsod po svetu je navada, da se ljudi, ki se jim ] pride na sled izdajstva ali spodkopavanja političnega sistema, kot je primer pri Janezu, odstranijo tiho in i neopazno. Največkrat še njihovi domači ne vedo, da je bila ] nad nekom pravzaprav izvršena kazen. S kotičkom očes je Valentin, ne da bi obrnil glavo, opazo-i val, kako so besede, o katerih je premišljeval vso noč, ; učinkovale na Feryja. Ferv ni kazal navzven nobenega " razburjenja, saj se je sam pri s, nevidne organizacije, zah- '. teva od njega. Da ne bi Valentin vanj posumil, je še enkrat: vprašal: »Kako mislite, da bi se dalo to opraviti, da ne bi i nihče, niti domači karkoli posumili?« ? »Majhna Janezova nepazljivost in dovolj bo, da ga bo, ob j primernem trenutku, kam stisnil tovornjak. Na poti se tudi [ večkrat zgodi, daje treba kaj pogledati pod tovornjak - ta se i pa v pravem trenutku, seveda z vašo pomočjo, malo prema- ^ kne in čisto verjetna nesreča je tukaj,« je Valentin delili zločinske nasvete, kot kuharske recepte. - ; Št.21. - 25. mai 1995 INFORMACIJE 3al Na podlagi 8. in 16. člena Statuta Sklada za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur objavlja Upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z Ljudsko banko Celje: RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Šentjur 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki, - podjetja oziroma gospodarske družbe z do 30 zapo- slenimi delavci, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasi- tev podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni regi- ster, in priložili vse predpisane dokumente za ustano- vitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Šentjur. 2. Skupni okvirni znesek razpisanih posojil znaša 50 mio SIT. Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom oziroma podjetnikom začetnikom, ki še niso pričeli obratovati. Rok za začetek obratovanja je 6 mesecev po prejemu sredstev. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup nove opreme; - nakup zemljišča v obrtni coni; - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oziroma teh- noloških procesov; 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba: 4 leta - obrestna mera: DEM + 9% ali R + 8% - moratorij: po potrebi največ 1 leto - znesek posojila: največ 30% predračunske vrednosti - rok koriščenja posojila: po prejemu sklepa o odobritvi in najdlje do 15. oktobra 1995 - stroški odobritve posojila do 2 mio SIT: 20.000 SIT - stroški odobritve posojila nad 2 mio SIT: 20.000 SIT + 1 % zneska odobrenega posojila - anuitete: mesečne - plačilo obresti za čas moratorija: mesečno 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih, - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, turizmom in podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše, - pospeševanje in spodbujanje razvoja MG z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij, - za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti. 6. Vloga za posojilo mora vsebovati: a) prošnjo v kateri so podatki: ime in priimek, stalno bivališče oziroma firmo in naslov firme in prosilca, dejavnost, opis investicije z obrazložitvijo namena, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri finan- ciranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila. b) original dokumentacija s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratovalnice v regi- ster obratovalnic, oziroma podjetnika v vpisnik podjetni- kov, sklep o vpisu podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni register (z vsemi prilogami) in dovoljenje (odločba) za opravljanje dejavnosti, oziroma potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma prigla- sitev podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oziroma gospodarske družbe v sodni register, ter priložil vse predpisane dokumente za usta- novitev: C) dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno po- godbo - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec lastnik: zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje, oziroma; priglasitev del in predračun i - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor] je prosilec najmenik: soglasje lastnika oziroma uprav-j Ijalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana delaj in gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del na imel lastnika oziroma upravljalca in zemljiškoknjižni izpisekj oziroma dokazilo o lastništvu na ime lastnika oziroma! upravljalca, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena : najmanj za dobo vračanja posojila in predračun J - pri nakupu opreme: overovljen predračun ali račun i d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem i razmerju v tem podjetju oziroma gospodarski j družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna \ oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju oziroma \ gospodarski družbi najkasneje v roku 6 mesecev od \ odobritve posojila; e) izjavo o zaposlitvi določenega števila novih ; delavcev za dobo. ki ne sme biti krajša od štirih let. j f) dokazilo o kreditni sposobnosti: - davčno napoved za preteklo leto (potrjen obrazec za ; odmero davka od dejavnosti z vsemi prilogami) in ' podatki o poslovanju v tekočem letu - izjavo o dosedanjih kreditih - potrdilo o plačanih obveznostih državi - za podjetje oz. gospodarsko družbo: zaključni račun j za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti \ (obrazec BON 1, 2, 3, - SDK). \ - dokazilo o možnem zavarovanju posojila: original; zemljiško knjižni izpis nepremičnine, ki je bremen pro- ] sta in ustrezno zavarovana, za obrtnike je zavarovanje ; možno tudi preko zavarovalnice , 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilo- ^ jemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v pri-: meru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne; pogodbe oziroma, da je bila pogodba sklenjena na' podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo' ali neodplačani del indeksiranega posojila z realno i obrestno mero 30%. Prav tako posojilna: pogodba j vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mese- ] cih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriš-; čenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugo- * tovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki jih ni vračal ali j če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 1 9. Vloge podjetij oziroma gospodarskih družb, ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobe- \ nega delavca ne bomo obravnavali. i 10. Rok za oddajo prošenj je do 15. junija 1995 nai naslov Sklad za razvoj malega gospodarstva občine^ Šentjur, Mestni trg 10. 11. Upravni odbor Sklada bo najkasneje v 20 dneh po' končanem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga' posredoval vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne i bomo obravnavali. i UPRAVNI ODBOR SKLADA i Št. ai. - 25. nai "^995 33 ZA RAZVEDRILO it.21. - 25. mai 1*95 INFORMACIJE 34 ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 12.5.: Marjeta BORŠIČ iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Zla- ta ARNAVTOVIČ iz Šentjurja - dečka, Mojca HRŽICA iz Ce- lja - dečka, Anja GLASENČ- NIK iz Šmartnega ob Paki - dečka, dvojčka, Ivanka PA- STIRK iz Velenja - deklico in Marinka SAMEC iz Frankolo- vega - deklico; 13.5.: Zlata METELKO iz Studenc - deklico. Dragica KOZOLE iz Studenc - deklico, Nevenka DEBELEC iz Celja - dečka, Mateja UMBREHT iz Polzele - deklico, Milena HREN iz Slovenskih Konjic - dečka, Ivanka VEBER iz Šentjurja - deklico in Ivanka MUSKATEVC iz Dramelj - de- klico; 14.5.: Katja FINK iz Celja - deklico in Lea TURNŠEK iz Celja - deklico; 15 .5.: Liljana ČOŽ iz Celja - dečka, Simona LEŠNIK iz Griž - dečka, Polonca LEVEČ iz Gomilskega - deklico in Po- lona FOŠT iz Oplotnice _dcčks * 16.5.: Irena KNEZ iz Vele- nja - dečka, Vesna KRKLEC iz Velenja - deklico, Suzana VERLAK iz Celja - dečka, Na- taša PERKO iz Polzele - dekli- co in Mojca DROFELNIK iz Braslovč - dečka; 17.5.: Gabrijela POVALEJ iz Podplata - deklico, Boža GOJZNIK-JELEN iz Šempe- tra - dečka, Marija ŠKRATEK iz Dramelj - dečka, Marlen HREN-ROSENSTEIN iz Mo- zirja - deklico in Snježana STOJANOVIČ iz Celja - dečka; 18.5.: Tatjana HORVAT iz Podčetrtka - deklico, Bernarda BOŽAK iz Rogatca - deklico, Polona RATAJC iz Šmarja - deklico, Alenka ČREP iz Ce- lja - deklico, Irena PEKOŠAK iz Šmarja - dečka in Nataša STERGAR-KLADNIK iz Luč - deklico. POROKE Celje Poročilo se je 12 parov, od teh: Gregor PRAH iz Celja in Jadranka ČIŽIČ iz Petrovč, Aleš BIZJAK in Simona OJ- STERŠEK oba iz Celja, Ro- man RATEJ iz Celja in Branka KARLATEC iz Zadobrove ter Martin PUŠNIK iz Rov in Mir- iam TUŠEK iz Celja. Šentjur pri Celju Poročili so se štirje pari in sicer: Bernardo TERBOVŠEK iz Ponikve in Mojca DOBNIK iz Celja, Jurij KOROŠEC iz Spodnje Brežnice in Bernarda KOŽUH iz Pletovarij, Zvonko FILIPŠEK iz Luterij in Darja REČNIK iz Zagaja pri Ponikvi ter Andrej KAUCIC iz Brano- slavcev in Romanca KUPEC iz Gorice pri Slivnici. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Peter KOKOL iz Slovenske Bistrice in Alek- sandra DROFENIK iz Dobov- ca pri Rogatcu, Igor PRAH iz Brezovca pri Rogatcu in Mojca VODUŠEK iz Zahenberce ter Srečko POŽEG iz Kozjega in Olga BELCER iz Sp. Sečo- vega. Velenje Poročili so se: Karel BELEC iz Velenja in Simona HRU- STEL iz Vinske Gore, Amir DURAKOVIČ in Elvira ŽBA- NIČ oba iz Velenja, Mirko OCEPEK iz Raven in Polonca KRAJNC iz Paškega Kozjaka, Matjaž PEČOVNIK in Suzana LUGAR oba iz Velenja in Izi- dor PEČNIK in Tatjana GRUDNIK iz Raven. Žalec Poročili so se: Dušan VER- DEV iz Studenc in Andreja ES iz Laz, Ladislav ŠTARKEL iz Šentjanža nad Štorami in Si- mona PODLESNIK iz Galici- je, Jože SEDMINEK iz Podlo- ga v Savinjski dolini in Mateja REZMAN iz Gotovelj, Roman ANTOLINC in Liljana VASLE oba iz Pongraca, Krunoslav JAMBREK in Janja SELČAN oba iz Prebolda, Slavko PA- DEŽNIK iz Vranskega in Ber- narda MARKO iz Polzele ter Damjan KOKANOVIČ HOJ- KAR iz Ljubljane in Mateja SMREKAR iz Andraža nad Polzelo. SMRTI Celje Umrli so: Marija FLICK, 73 let iz Slovenskih Konjic, Av- guština ROJC, 89 let iz Celja, Ana ZAGRAJŠEK, 67 let iz Boštanja, Alojzij BOŽNIK, 60 let iz Zlateč, Martin ZAPU- ŠEK, 59 let z Železnikov, Franc KRIVEC, 60 let iz Naza- rij, Franc VODIŠEK, 56 let iz Primoža pri Šentjurju, Vinko KRAMAR, 66 let iz Mahh Ro- den, Hedvika BARIČ, 60 let iz Šmarij pri Jelšah, Gorazd KO- ČAR, 41 let iz Celja, Martina KENDA, 68 let iz Celja, Oto PERPAR, 66 let iz Štor, Jožef REPNIK, 43 let iz Podvina pri Polzeli, Sabina LEŠNIK, 89 let iz Celja, Nada PROSENC, 64 let iz Celja, Franc PESJAK, 64 let iz Arclina, Kari BOR- LAK, 68 let iz Celja, Ivanka ČEBELA, 82 let iz Celja, Pavel BOŽIČ, 79 let iz Celja in Franc GLAVNIK, 60 let iz Polzele. Šentjur pri Celju Umrl je Anton SELIČ, 63 let iz Vodruža pri Šentjurju. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Jožef CAJZEK, 73 let iz Tlak, Alojzij JAGRIČ, 63 let iz Osredka pri Podsredi, Franc ŽURMAN, 45 let iz Ve- likih Rodn, Eduard FIKET, 91 let iz Lesičnega in Martin VREŠAK, 46 let iz Predela. Velenje Umrli so: Vincenc OCEPEK, 65 let iz Velenja, Alojzij MER- MAL, 78 let iz Gornjega Gra- da, Matilda VRABEC, 81 let iz Kasaz, Ivan DOBERŠEK, 73 let iz Celja, Pavel FIJAVŽ, 60 let iz Bukovelj pri Stranicah, Matilda MERZDOVNIK, 82 let iz Slovenj Gradca, Ivana KOVAČ, 83 let iz Starega Dvora, Ema ŽUNTER, 53 let iz Mozirja, Albin JAGODIC, 69 let iz Brestovca in Julijana SAMEC, 76 let iz Velenja. Žalec Umrla je Štefanija GLAV- NIK, 56 let iz Polzele. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- ■ jev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dani (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17.; ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. i VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od ; 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. ; Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotno- \ sti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri i vratarju Pivovarne, telefon 731-121. ; VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na I veterinarski postaji: 754-166. i VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- i rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem: delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- ^ 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob^ nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. y ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna: dopoldanska ambulnta pa je od 7. do 9. ure. Do 28. maja bo ■ dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon 0609 616-978, od 29. • maja dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 0609 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure [ do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.: V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na tele- fonsko številko mobitela 0609 618-772. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne 22.05.95. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah aH delodajalcih Sff. 21. - 25. mai ^995 35 INFORMACIJE St.21. - 25. mai ^995 MALI OGLASI - INFORMACIJE Si it. >1. - 2S. «a| 1»»S 37 MALI OGLASI - INFORMACIJE it.il.. as. mai MALI OGLASI - INFORMACIJE 3» $t. 21. - 25. maj 1995 .----- MALI OGLASI - INFORMACIJE it.21. - 25. mai 1*95 RUMENA STRAN »To je bil včeraj žur. Veš, ampak zdi se mi, da je bil moj Fredi še nedolžen.« »Nedolžen? Po čem pa to sklepaš? Ali je bil tako ne- spreten?« »To ne. Ampak... še vedno je imel >zapakiranega< v poli- vinil...« Satira kot bič Slikar in idejni oče Aritasa ter prangerja Homo Humani- kus Stane Jagodic zgovorno komunicira z državnim varu- hom človekovih pravic Ivom Bizjakom. Verjetno mu hoče dopovedati, da je vrednotenje umetniškega in intelektual- nega dela v Sloveniji na tako nizki ravni, da bi ga lahko: označili za kršenje človekovih pravic. Da je to slišal tudi minister za kulturo Sergij Pelhan, potrjuje njegov izraz, ki trenutno ni usklajen s simboliko festivala humorja in satire. Ali pa - satire, ki ie bič! Navai na Veienje Velenjčani se v zadnjem času intenzivno ukvarjajo z mislijo, kako bi v Šaleški dolini na novo odkrili turi- stični biser. Ker je pri njih bojda tako lepo, lahko v bližnji prihodnosti priča- kujemo množično preselje- vanje v Velenje. Kaj hočemo, zdravo okolje je kot magnet. Vsak bi bil pokroviteil, če... Celjski župan Jože Zimšek je zelo rad pokrovitelj različnih pri- reditev (zadnji primer Gabe- riade). Vse lepo in prav, če primakne kakšen tolar iz svojega žepa zato, da se nje- govo ime pojavi na plakatih. Bojimo pa se, da se kiti sp^ kroviteljstvom kar iz občin, skega proračuna. To navst zadnje tudi ne bi bilo prvič Skupna usoda Doslej smo bili prepričati da imajo samo zaposlen v družbenih dejavnostih nii ke plače. V Celju pa očitn tudi občinskemu »šefu« ^ družbene dejavnosti Želji Ciglerju ne gre dosti bolj^ Kako naj si drugače razlagi mo vest naših obveščevalcem ki so ga pred dnevi zaloti na tržaškem Ponte Rossu? Bodice Največja optična pre- vara je - pravna drža- va, gledana skozi luk- njo v paragrafu. Povej mi, koliko pravnikov imaš, in povedal ti bom — kako daleč si od pravne dr- žave. Mnogim je najbolj všeč — beneficiran stai pri koritu. Po zaslugi politikov mora tudi zdrav člo- vek - požirati grenke pilule. MARJAN BRADAČ Imena prvih potnikov, ki bodo prihodnje leto z nami potovali na nagradni izlet Stranke šaljivcev NT&RC si preberite v naj- novejši Petici, kjer objavljamo tudi nekaj drobcev z zadnjega izleta. Justina Gostečnik je dobila daleč največ glasov za Šalo tedna. Žreb pa je med kuponi izbral še Jožeta Hrovatina iz Liboj. Šaia tetina Naj boii pazi Dva podjetneža sta na sej- mu kupila kravo, za katero jima je prav tako podjeten prodajalec zagotovil, da daje toliko mleka kolikor vode popije. Ob poti domov sta zagledala potok in sta želela žival kar takoj preizkusiti. Janez ji je porinil glavo k potoku, da je pila, Francelj pa je medtem molzel. Naenkrat se je krava podelala. »Ej, Janez!« zavpije Francelj. »Dvigni ji malo glavo, blato je potegnila!« Potnika Dva potnika sta med vožnjo govorila raz- ne stvari. Naenkrat vpraša prvi drugega: »Kaj pa vi kaj pijete doma?« »Mi pozimi in poleti pijemo vino in vodo.« In zopet vpraša prvi: »A, mešano?« »A kaj še! Vodo pije moja žena, jaz pa vino.« Ki i C ¥ si i i Pri dežurnem policistu zazvoni sredi noči telefon. »Prosim, pridite hitro! Hudobna mačka je spet v sobi.« »Saj ste nori!« odvrne policist ves jezen. »Zaradi take neumnosti me kličete sredi noči! Kdo pa pravzaprav ste?« »Papagaj.« UgotO¥itev tetina »Postelj ne potrebujemo več, kajti: po- slancem je z rožicami postlano, vlada dela dan in noč, opozicija ne spi, ljudje so na cesti, vojska in policija pa sta budni.« SumiJi¥o spremst¥0 »s kom si bila sinoči na žuru?« je zanima- lo četa, ko mu je hčerka vrnila avtomobil. »S prijateljico Suzano.« »Dobro, potem ji telefoniraj, naj ne skrbi za pipo, ki sem jo našel na zadnjem sedežu.'« Beiokranjski Janezek Janezek pride v ponedeljek iz šole in pra- vi atu: »Vsi moji sošolci iz prvega razreda znajo šteti do deset, jaz pa do sto. Ali je to zato, ker sem Belokranjec?« »Da, to je zato, ker si Belokranjec« Janezek pride domov v torek in pravi: »Vsi moji sošolci v prvem razredu znajo napisati le pet črk, jaz znam pa vse. Ali je to tudi zato, ker sem Belokranjec?« »Da, tudi to je zato.« Pa pride Janezek iz šole v sredo in pravi: »Danes smo imeli zdravniški pregled in sa- mo jaz sem bil poraščen po prsih, vsi ostali pa ne. Ali je to tudi zato, ker sem Belokra- njec?« »Ne, ne sinko. To pa je zato, ker si ti star dvajset let, ostali pa ne.« Gneča ¥ gostiini Iz gostilne so poklicali na policijsko po- stajo in povedali, da je v gostilni gneča. Takoj sta se dva policista odpeljala z avtom tja. Eden je odšel noter, drugi pa je ostal v avtomobilu in kadil. Čez dve minuti se prvi vrne nazaj brez zob. Pa ga drugi vpra- ša: »Ali je res takšna gneča?« Ta pa mu odgovori: »Ne, takoj sem prišel na vrsto!« '^Boreki^ Janez je peljal svojo Micko v gozd, da ji pokaže kakšno dediščino ima. »Vidiš Micka tistega >boreka,< kako je lep? Pa oni >borek,< kako ježe debel, kmalu boža posekat, pa bo denar.« »Veš kaj, Janez, meni ni za >boreke,< jaz bi rajši kakšnega kuščarja vidla.« Potnica Neka gospa, ki se je rodila s sedmimi meseci, se je odpravljala z vlakom v Atom- ske Toplice. S seboj je vzela velik kovček. Ko je pripeljal vlak na postajo v Štore je gospa zaprosila sprevodnika: »Gospod, a bi mi hoteli tale kovček odnesti na vlak. Veste sem malo šibka, saj sem se rodila s sedmimi meseci!« Sprevodnik ji prijazno ustreže. Ko pripelje vlak do Šentjurja, se gospa odpravi z vlaka in zopet zaprosi sprevodnika: »Go- spod, a bi mi hoteli tale kovček odnesti z vlaka. Veste sem malo šibka, saj sem se rodila s sedmimi meseci!« Sprevodnik ji ustreže. Ko stopi z vlaka, vpraša sprevodni- ka, kateri vlak pelje v Atomske Toplice? Sprevodnik odgovori: »Ja, tale s katerega ste izstopili!« Ko misli gospa zopet prositi sprevodnika za uslugo, ji le-ta jezno zabru- si: »Veste kaj gospa, pojdite vi za dva mese- ca tja, od koder ste prehitro prišli, potem pa si sami odnesite kovček na vlak.« Šale so prispevali: Slavko HOFMAN z Polzele, Anica TIČER iz Loke pri Žusmu, Vera PINTA- RIČ iz Slovenskih Konjic, Helena VODEB iz Gorice pri Slivnici, Jana KAMEN$EK iz Ro- gaške Slatine, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi in Irena POVH iz Zibike. KUPON Najbolj sem se nasmejal šali:. MoJ naslov:__ NAJ SALJTVCI POVEDO »Ta mala, spet si not'« Pravijo, da tistemu, ki se poroči, pade »cigu« na glavo. Ampak pri Slavici Planko ni bilo tako, saj ji je opeka do- besedno padla na glavo, že ko je pred cerkvijo čakala na birmanski obred. Še danes je ledik, smejejo pa se ji od ta- krat naprej. »Daj ta mala, hitr' en vic povej!« mi večkrat rečejo v službi v Timu. Kar tako na suho mi seveda nič kaj pa- metnega ne pade v glavo, če pa je družba prava, potem jih lahko pripovedujem celo noč. Če je kakšen >pameten< vic, potem mi ostane v glavi, dolgočasni gredo mimo. Še nikoli si nisem nobenega za- pisala. Tisti, ki govorijo o seksu, seveda najbolj vžge- jo in takšnih imam največ. In takšne mi v vašem >cajtngu< skrbno reducirate. Zasto- pim, da ne smemo vsega na- pisati, kar povemo, vemo pa okrog česa se ves svet vrti,« pripoveduje Slavica, ki jo si- cer tudi večkrat vidimo na- stopati v našem Foto humor- ju. In v četrtek navsezgodaj jo bo vratar spet pričakal z besedami: »Ta mala, spet si not'...« EDI MASNEC Ena iz Sia¥ičinega roka¥a Ljudožerca, oče in sin sta po gozdu iskala nekaj za vloni^^\ Naletela sta na lepo mladenko. »A ta, ta bo za v >pisker.« »Veš kaj sinek, rajši imejva deklino za domov, pa ma^ skuhajva...« Šf. 21. - 25. mai 1995