PRIMGkSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	*• Abb. postale I gruppo	“ LiCDfl 4U 11F		Leto XXI. Št. 124 (6102)	TRST, četrtek 27. maja 1965		
Fanfani poročal kolegom o s	rojem obisku v Mehiki in ZDA		Leehin napoveduje	PRVI DAN TEKA STEDO
Na včerajšnji seji ministrskega sveta razpravljali o proračunu za leto 1965
Petletni načrt bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1966 Tremelloni meni, da davčnega pritiska ni moč več povečati Zakonski predlog o povišanju rente predsednika republike
RIM, 26. — Predsednik republike Saragat je sprejel na razgovor tajnika KD Rumorja.
Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Fanfani, ki se je vrnil pol ure prej s svojega obiska v Mehiki, Washingtonu in New Yorku, poročal o razgovorih ki jih je imel z mehiškimi državniki, s predsednikom John-
sonom, Ruskom in generalnim tajnikom OZN U Tantom, nato pa so razpravljali o državnem proračunu za prihodnje leto, ki ga morajo predložiti parlamentu najkasneje do 30. junija.
Po seji sta ministra Pieraccini in Colombo demantirala, v razgovoru z novinarji, vesti o domnevnih nesoglasjih med ministri, ki zagovarjajo reforme in ministri, ki bi se jim zoperstavili. Oba ministra sta potrdila, da so vprašanja izdatkov proučili v zvezi s petletnim gospodarskim načrtom. Finančni minister Tremelloni pa je dodal, da je informiral kolege o davčnem pritisku in pripomnil, da so davki vrgli v prvem štirimesečju 6,9 odst. več, kot v istem razdobju lani; dohodki v tem četrtletju pa da so za 0,1 odst. nižji od predvidevanja, ker so računali, da se bodo dohodki povečali v letošnjem letu za 21 odst. Spričo tega je po mnenju ministra potrebno nadzorovati izdatke, ker da ni moč povečati davčnega pritiska. Prosvetni minister Gui je izjavil, da še niso razčistili vprašanja o financiranju načrta za razvoj šolstva in da se bo ministrski svet sestal ponovno v kratkem, ko bodo sprejeli dokončen sklep tudi o tem vprašanju. Minister je hkrati dejal, da bo petletni gospodarski načrt stopil v veljavo s 1. januarjem 1965, ker ga mora ministrski svet ponovno proučiti, nato pa bo o njem razpravljal parlament, da bi z njegovo odobritvijo postal zakon in dobil s tem izvršno moč. Zaradi tega bo po njegovem mnenju tudi načrt za razvoj šolstva, k: bi moral stopiti v veljavo s 1. julijem letos, stopil v veljavo verjetno hkrati s petletnim načrtom.
Senatna komisija za notranje zadeve je odobrila zakonski osnutek senatorjev Gronchija, Segnija, Pa-ratoreja, Ruinija in Parrija, s ka-
Mednarodni položaj kaže v zadnjih dneh vedno slabše. Najnovejše znamenje tega poslabšanja je izjava ameriškega tajnika za obrambo McNamare, da se bodo količine taktičnega atomskega orožja ameriških čet, ki so na prednjih položajih vzhodnih področij Zahodne Nemčije, znatno povečale ter da razpolagajo ZDA «ne glede na Polarise s približno 900 medcelinskimi raketami, ki so pripravljene za istrelitev, proti približno 270 sovjetskim raketam te vrste*. Glavni vzrok slabšanja je vsekakor ameriška intervencija v Vietnamu zlasti pa vsakodnevno ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. O vietnamskem vprašanju je poročal včeraj na seji ministrskega sveta v Kirnu tudi zunanji minister Fanfani, ki se je vrnil iz Amerike, kjer je imel o tem važne razgovore.
Tudi včeraj se je bombardiranje Severnega Vietnama nadaljevalo: v zadnjih 24 urah je bilo osem bombnih napadov. Vodstvo laburistične stranke je v Londonu v posebni izjavi poudarilo, da britanska vlada podpira ZDA v Vietnamu, da pa se trudi doseči začetek pogajanj. Iz Avstralije pa je na poti v Južni Vietnam 900 avstralskih vojakov, ki se bodo pridružili ameriškim. Istočasno je skupina francoskih intelektualcev v Parizu — med njimi tudi Sartre in Mauriac — podpisala poziv proti ameriški intervenciji. «Pravda» pa piše, da je McNamara vojni zločinec, ker ZDA vodijo vojno v Severnem Vietnamu proti civilnemu prebivalstvu, ter da ni res, da je bilo bombardiranje prekinjeno en teden.
Včeraj je odpotovalo prvih 600 ameriških vojakov iz San Dominga, kjer je še vedno vse mimo, in nadomestili jih oodo vojaki latinskoameriških držav. Francoski zunanji minister je z zadovoljstvom u-gotovil, da je Varnostni svet skoraj soglasno odobril francosko resolucijo, in poudaril, da je «VS sedaj kvalificiran, da prispeva k rešitvi obsojanja vrednega položaja, v katerem je Dominikanska republika*. Ameriški državni tajnik Kusk je dejal da je sedaj glavni smoter ZDA v San Domingu sestaviti začasno vlado, ker da «se je zmanjšala nevarnost glavne vloge komunističnih elementov*. Za Francijo pa je dejal, da «ne gre za vprašanje, glede katerega bi francoska vlada izvajala zelo aktivno odgovornost*.
Bolivijski sindikati so sklenili z vlado generala Barrientosa sporazum o ukinitvi sovražnosti in o prekinitvi stavke. Trdi se, da je med spopadi v preteklih dneh bilo 70 mrtvih in 200 ranjenih.
V ponedeljek in torek sta se v Ženevi sestala voditelja KPI in KP Francije Longo in Waldeck-Rochet ter poudarila vso podporo borbi vietnamskega ljudstva proti ameriškemu napadu.
Včeraj se je v Kairu začela konferenca predsednikov arabskih držav v odsotnosti Tunizije. Glavni tajnik arabske lige je poudaril sledeče naloge: obnovitev pravic a-rabskega palestinskega ljudstva, odgovor izraelski vladi glede Jordana in podporo osvobodilni borbi arabskega sveta.
terim se renta predsednika republike zviša od dosedanjih 12 na 30 milijonov lir letno. Renta v višini 12 milijonov je bila v veljavi od leta 1948, in takrat je 12 milijonov pomenilo nedvomno več, kot pomeni danes 30 milijonov.
Skupina senatorjev PSIUP je predložila zakonski predlog o ukinitvi člena 340 kazenskega zakonika, ki prepoveduje stavkanje v javnih službah, ker je ta člen v nasprotju s pravico do stavke, ki jo 39. člen ustave jamči vsem kategorijam delavcev.
Senatni komisiji za industrijo in zdravstvo sta na skupni seji izglasovali prekinitev razprave o zakonskem predlogu senatorjev KPI, ki predlaga nacionalizacijo proizvodnje zdravil, ki so pretežno socialnega značaja. Zahtevo po prekinitvi je Monni (KD) utemeljil s tem, da v vladnem programu niso predvidene nove nacionalizacije m ker vsebina zakonskega predloga zahteva globljo proučitev.
V	poslanski zbornici je po zaključku splošne razprave o zakonskem osnutku o državni podpori filmski proizvodnji spregovoril minister Corona, ki je zagovarjal vladni osnutek in prikazal neveljavnost vsakršne drugačne alternative v sedanjem trenutku. Razprava o posameznih členih osnutka se bo začela 3. junija. Ker pa je tudi minister priznal, da so nekatere kritike osnutka upravičene, in je izjavil, da je vlada pripravljena sprejeti izboljševalne popravke nekaterih določil, so se sestali predstavniki PSDI (Tanassi, Orlandi in Bertinelli) in predstavnika PST Brodolini in Paolicchi, da bi se sporazumeli o skupnem stališču glede nekaterih izboljševalnih popravkov, ki jih bodo socialisti in socialdemokrati skupno zagovarjali.
V	senatu se Je začeia razprava o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da izdaja ukrepe v okviru pogodb EGS in Evratoma.
Predsednik poslanske zbornice
ucciarelli Ducci je bil danes pa vljudnostnem obisku pri de Gaullu. Spremljal ga je italijanski veleposlanik v Parizu Fornari. Buccia-relli Ducci je bil na kosilu, ki so mu ga priredili italijanski novinarji v Parizu, jutri pa bo odpotoval v domovino.
V	bocenski pokrajini, pri Rifianu v dolini Passiria, so neznanci razstrelili opornik za električno napeljavo visoke napetosti zasebne družbe ((Edison«, ki dobavlja električni tok za industrijske potrebe neke tovarne v Mezzocoroni.
Erhard pojde v ZDA
BONN, 26. — Danes so uradno potrdili, da se bo bonski kancler Erhard prihodnji teden med svojim obiskom v ZDA sestal s predsednikom Johnsonom in z Deanom Ruskom. Predstavnik vlade von Ha-
nadaljevanje borbe
LA PAZ, 26. — Bolivijski radio je sinoči javil, da so sindikati sklenili z vlado generala Barrientosa sporazum o ustavitvi sovražnosti in o prekinitvi stavke. V poluradnih krogih javljajo, da je med spopadi v preteklih dneh bilo 70 mrtvih in 200 ranjenih.
Sporazum vsebuje pet točk. Med temi se tudi določa odškodnina družinam irtev, povratek vojakov v vojašnice in postopen umik tistih vojakov, ki so zasedli rudarske centre.
Uradno sporočilo pravi, da so zaprli sedež bolivijske komunistične stranke
Bolivijski radio je javil, da je general Barrientos sprejel včeraj sindikalno delegacijo, kateri je obrazložil .poslabšanje gospodarskega položaja. Trdil je, da je za to odgovoren sindikalni voditelj in bivši podpredsednik Juan Le-chin. Obtožil je zatem bivšega predsednika Estenssora, da je zapravil 400 milijonov dolarjev.
Sindikalni voditelj Juan Leehin, ki ga je Barrientos izgnal iz Bolivije in živi sedaj v prestolnici Paragvaja, je časnikarjem izjavil, da je namen vseh ukrepov proti bolivijskemu ljudstvu samo zadovoljiti ambicije predsednika vojaške junte Barrientosa Leehin je dodal, da hoče bolivijsko ljudstvo ohraniti svojo pravico, da izvoli svoje predsednike, Dalje je Leehin dejal, da se želi čimprej
škega orožja "veliko"prednost pred I Staierske novinarje je spre- vrnltl v- ^olivijo, zato da skupno s?nvieis>o	^	P jel danes tudi predsednik mestne- s. sindikalnimi m političnimi vo-
jetsko zvezo in je pripomnil. ga sveta Ljubljane inž. Marjan Te- ditelji nadaljuje borbo »proti ti-«Ne glede na Polarise, razpolagamo pina.	' ramji, ki vlada v Boliviji..
......................................................
IZJAVE DEANA RUSKA 0 VIETNAMU
ZDA bodo nadaljevale vojno
Tudi avstralski vojaki v Južnem Vietnamu ■ Protest pariških intelektualcev proti ameriški intervenciji
se je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Erhard govoril pred senatno komisijo za odnose s tujino. Razgovarjal se bo tudi z glavnim tajnikom OZN U Tantom; v ZDA bo ostal pet dni. Odpotoval bo v torek in se bo vrnil v soboto v Bonn.
Ameriški tajnik za obrambo McNamara je izjavil, da bodo ameriške čete, ki so «na prednjih položajih vzhodnih področij Zahodne Nemčije«, še vedno na razpolago s taktičnim atomskim orožjem in količina tega orožja se bo še «znatno povečala«.
Minister je pripomnil, da ZDA nimajo namena spremeniti svoje strategije in taktike v Zahodni Nemčiji. Dalje je dejal, da imajo ZDA, kar se tiče strateškega jedr-
s približno 900 medcelinskimi raketami, ki so pripravljene za izstrelitev, proti približno 270 sovjetskim raketam te vrste.« McNamara je dalje dejal, da imajo ZDA veliko prednost pred Sovjetsko zvezo, tudi kar se tiče medcelinskih bombnikov in podmornic.
Avstrijski novinarji na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA, 26. — Podpredsednik republiškega izvršnega svata Slovenije Beno Zupančič je sprejel danes v Ljubljani skupino avstrij-skih novinarjev iz Gradca, ki seo pod vodstvom vodje tiskovnega u-rada Štajerske Karla Hacka prispeli na šestdnevni obisk v Slove-
WASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da je mogoče, da v Severnem Vietnamu pripravljajo še dve postojanki ali več za sovjetske protiletalske izstrelke. Dodal je, da do sedaj nimajo poročil, da bi v Severnem Vietnamu bili taki izstrelki, čeprav se lahko domneva, da postojanke, ki so pripravljene za izstrelke, ne bodo dolgo prazne. pe,an Rusk je dejal, da so sovjetske naprave v bližini severnovietnamske prestolnice.
Rusk je zatem potrdil, da bo v kratkem prišel v Washington ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor, da se posvetuje o političnem, vojaškem in gospodarskem razvoju v Južnem Vietnamu. Kar se tiče vojaškega položaja, je Rusk dejal, da v zadnjih dveh tednih ni bilo velikih sprememb, kljub povečani dejavnosti osvobodilne vojske. Med bivanjem Taylora v Wa-shingtonu bodo govorili o novih pobudah. Rusk je ponovil, da bodo ZDA nadaljevale vojno v Južnem Vietnamu, in je hkrati trdil, da ZDA «nimajo namena razširiti vojne«. Toda ((nasprotnik bi napravil hudo napako, če misli, da bi s povečanjem svojih operacij mogel prisiliti Washington, da umakne svoje sile«.
Ameriško vojaško poveljstvo v Južnem Vietnamu javlja, da so a-meriška letala v zadnjih 24 urah osemkrat bombardirala Severni Vietnam. Bombardirali sc radarske naprave, petrolejski kompleks južno od Hanoja, mostove in vo-
iiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||ll|„l„llll,l|lll|||l||||||||||
De Gaulle je znova obsodil napad ZDA na S. Domingo
Zadovoljstvo, ker je bila sprejeta francoska resolucija v Varnostnem svetu
PARIZ, 26. — Na današnji seji francoske vlade je zunanji minister de Murville poročal o svojih razgovorih v Bonnu za pripravo razgovorov generala de Gaulla z Erhardom v Bonnu in o sklepih Varnostnega sveta OZN v zvezi z Dominikansko republiko.
V zvezi s svojim obiskom v Bonnu je de Murville, kakor je povedal na tiskovni konferenci predstavnik vlade Peyerfitte, izjavil, da so bili njegovi razgovori s Schroderjem koristni. Poudaril je, da je šlo za prve stike za pripravo sestanka, ki bo 11. in 12. junija. Govorili so tudi o velikih vprašanjih, ki so skupnega interesa za obe državi. Med drugim sta govorila tudi o kmetijskem skupnem tržišču, zlasti v zvezi z rokom, ki poteče 30. junija. S tem v zvezi sta ministra obrazložila stališče svojih vlad, da se pripravi pot za prihodnji sestanek med Erhardom in de Gaullom.
Glede Dominikanske republike pa je de Murville poudaril rezultate, ki so jih dosegli, ko je Varnostni svet soglasno (z vzdržanjem enega delegata) . odobril francosko resolucijo. S tem v zvezi je Peyer-fitte prebral naslednjo izjavo: ((Francoska vlada poudarja svojo popolno odobritev resolucije, ki jo je 22. maja sprejel Varnostni svet OZN na pobudo francoske delegacije. S to resolucijo se poudarja, da je Varnostni svet kvalificiran, da prispeva k rešitvi obsojanja vrednega položaja, v katerem je Dominikanska republika.
Francoska vlada je prepričana, da bi podaljšanje tuje intervenci-
je, ki je sedaj v teku it Dominikanski republiki na političnem in vojaškem sektorju, pripeljalo samo do raztegnitve neredov, ki povzročajo zaskrbljenost za mednarodni mir.«
Bcltramini izgnan
iz Venezuele
CARACAS, 26. — Venezuelska vlada je na svoji sinočnji seji sklenila izpustiti na svobodo dr. Beltrami,nija in Josefo Ventosa Jimenez. Izpustili so tudi druge osebe, ki so jih aretirali pred poldrugim mesecem pod obtožbo zarote proti vladi. Uradno sporočilo notranjega ministrstva pravi, da spričo dejstva, «da je prenehalo nevarno politično ozračje, zaradi katerega so bile potrebne aretacije, je bilo sklenjeno, da se izpustijo na svobodo vsi politični priporniki, proti katerim so bili sprejeti preventivni ukrepi*.
Predstavnik venezuelskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bosta Alessandro Beltramini in Josefa Jimenez izgnana iz Venezuele kot nezaželena. Dodal je, da ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval prinašanje deviz v Venezuelo. Toda dolarji, ki so jih našli pri Beltraminiju, »predstavljajo trgovsko blago, zaradi česar pomeni njih tajen prinos tihotapstvo*. Sporočili so, da bosta Bel tramini in Josefa Jimenez lahko vložila pritožbo, da bi preklicali zaplembo dolarjev.
jaška taborišča. V južnem Vietnamu so ameriški helikopterji napadli v bližini Dananga tri čolne, ki so prevažali vojaški material.
Iz S.vdneja poročajo, da se jv.dOO avstralskih vojakov vkrcalo na ladjo, s katero bodo prispeli v Južni Vietnam in se pridružili ameriškim vojakom.
V	Južnem Vietnamu, ki je eden glavnih pridelovalcev riža, se začenja čutiti pomanjkanje te hrane. Med glavnimi vzroki je dejstvo, da se riž ne odvaža več v mesta, medtem ko je večina podeželja pori nadzorstvom osvobodilne vojske. Zaradi tega je južnovietnamska vlada podpisala sporazum, na podlagi katerega bodo ZDA dobavile 25.000 ton riža in 7000 ton konden-. siranega mleka.
Kar se tiče političnega položaja v Južnem Vietnamu, ugotavljajo, da predsednik republike ni še podpisal dekreta o spremembah v vladi, ki so bile izvršene pred 24. ura-tni. Glede tega je nastal spor med predsednikom republike in predsednikom vlade.
V	Londonu je vodstvo laburistične stranke objavilo izjavo, v kateri poziva člane stranke, naj podpirajo vladno politiko glede Vietnama. Izjava poudarja, da vlada podpira ZDA, kar se tiče operacij v Južnem Vietnamu in bombnih napadov na Severni Vietnam. Hkrati pa dodaja, da se britanska vlada trudi, da bi dosegla začetek pogajanj.
V	veliko zadrego pa je prišla britanska vlada, ko je skupina 700 angleških prostovoljcev zahtevala dovoljenje za odhod v Južni Vietnam, da se pridruži ameriškim vojakom v vojni proti osvobodilni vojski. V ta namen se je južnoviet-namski poslanik razgovarjal s podtajnikom v angleškem zunanjem ministrstvu. Do sedaj niso o tem še nič sklenili, zlasti še, ker je britanska vlada v neugodnem položaju spričo dejstva, da je sopredsednica ženevske konference o In-dokini.
V	Parizu pa je skupina francoskih intelektualcev in umetnikov podpisala poziv proti ameriški intervenciji v Vietnamu. Med podpisniki so pisatelji Jean Paul Sartre, Francois Mauriac, Simone de Beauvoir, Roger Garaudy, Laurent Schwatz, časnikar Georges Monta-ron, rpžiser Alain Resnais, slikar Eduoard Pignon in predsednik državne zveze francoskih študentov Nallet.
Poziv poudarja, da je nujno nastopiti, da preneha pobijanje prebivalstva in da preneha stanje, ki bi se lahko sprevrglo v splošno jedrsko vojno.
V	Severnem Vietnamu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da hanojska vlada zavrača nedavni indijski predlog, naj bi ustanovili afriško-azijsko silo, ki naj bi nadzorovala področje na demarkacijski črti med Severnim in Južnim Vietnamom.
Moskovska &Pravda» pa objavlja članek, v katerem pravi, da je laž trditev Washingtona, da je bilo bombardiranje Severnega Vietnama prekinjeno en teden. Dopisnik pravi, da Američani dejansko vodijo vojno proti civilnemu prebivalstvu, ter imenuje ameriškega tajnika za obrambo McNamaro vojnega zločinca.
Razgovor
Longo-Rochet
RIM, 26. — Vodstvo KPI poroča, da sta se glavni tajnik francoske komunistične stranke Waldeck Ro-chet in glavni tajnik italijanske komunistične stranke Luigi Longo
ga interesa. Oba sta poudarila vso podporo njunih strank borbi vietnamskega ljudstva proti ameriškemu napadu. Govorila sta o številnih drugih važnih zadevah na svetu in v Evropi, zlasti pa o hudih posledicah vedno večje nadvlade monopolov v vseh državah skupnega tržišča ter o potrebi sodelovanja vseh delavskih in demokratičnih sil v borbi za zaščito delavskih pravic in svoboščin ter za uveljavitev demokratične politike. Poudarila sta tudi nasprotovanje atomski oborožitvi Zahodne Nemčije, širjenje jedrskega orožja. Prav tako sta poudarila potrebo uvedbe novih odnosov med vsemi državami Evrope ter organiziranje skupne varnosti. O vseh teh zadevah sta ugotovila široko enakost pogledov.
Sporočilo pravi dalje, da spričo nevarnosti za svetovni mir in za obstoj delavcev je potrebna enotnost vseh sil, ki se sklicujejo na socializem, demokracijo in napredek in ki hočejo uveljaviti miroljubno sožitje. Obe strani bosta okrepili svoje sodelovanje v skupni borbi za mir, demokracijo in socializem.
Titova čestitka Franzu Jonasu
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito je ob izvolitvi dunajskega župana Franza Jonasa za predsednika avstrijske zvezne republike poslal novo izvoljenemu avstrijskemu predsedniku prisrčno čestitko z najboljšimi željami, da bi uspešno opravljal svoje odgovorne funkcije. »Izkoriščam to priložnost,* poudarja maršal Tito v svoji brzojavki, »da Vam sporočim najboljše želje za srečo in napredek avstrijskega ljudstva, za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja med našima državama v interesu utrditve miru in mednarodnega sporazumevanja.*
Včeraj: od Belopeških jezer preko Matajurja do Števerjana
Danes od Števerjana do Doberdoba, jutri pa do Nabrežine . Svečani govori V. Svetine, I. Predana, H, Podveršiea in K. Primožiča
Spominski tek je včeraj startni v Kanalski dolini in mladinci so skozi Beneško Slovenijo prinesli Spominsko palico na Goriško v števerjan. Zamejska mladina se klanja milijonom junakov, ki so žrtvovali, večkrat premlado, življenje za svobodo, za pravice, za domovino in narod. V tem pravičnem boju so bili naši liud-je vedno v prvih vrstah. Krvni 'davek, ki so ga prispevali v dvajsetletnem odporu proti fašističnemu nasilju, je neizmerno velik. Vsaka najmanjša vas od Kanalske doline do Milj je žrtvovala svoje najboljše sinove! Zato je sveta dolžnost mladine, da se v današnjem čaru, ki je včasih prežet s preveliko brezbrižnostjo, spominja svetle preteklosti in jo oživlja ter se dostojno pokio-ni spominu padlih, ki so nam s svojim življenjem priborili svobodo in nam zagotovili obstoj na naši zemlji.
Prav je tudi, da predvsem v tem primeru vsa zamejska mladina nastopa skupno, saj so pripadnike narodnoosvobodilnega boja vezali isti ideali in globoko duhovno edinstvo nad vsemi ideološkimi razlikami, kajti bil je to boj za lasten dom in narod, za materin jezik, za osnovne človeške pravice, ki sta jih nacizem in fašizem teptala. Ti ideali, prepričanje v pravičnost boja, vera v boljše in lepše življenje so dajali moč našim ljudem, ko so romali v ječe, v konfinaci-je in taborišča, prenašali naj strašnejše muke in padali v partizanskih vrstah.
že od vsega začetka — kmalu po prvi svetovni vojni — je najprej naša manjšina .občutila porajajoči se fašistični teror, ki ni trpel v mejah svoje države obstoja ljudi druge narodnosti in je začel z nasilnim --načrtnim raznarodovanjem. Vzporedno s fašizmom se je porajalo pri nas tudi odporništvo in že leta 1930 so bazoviški mučenci s krvjo plačali ljubezen do lastne grude. Znani dogodki, ki so sledili do osvoboditve, pričajo, da je prav mladina bila vedno v prvih vrstah in da je brez obotavljanja sledila Tomažičevemu vzgledu in žrtvovala svoje mlado življenje v prepričanju, da žrtve niso zaman.
Zato je mladinski tek manifestacija, s katero se današnja zamejska mladina na skromen način oddolžuje spominu na številne žrtve in obenem manifestira svojo privrženost idealom, ki so prevevali osvobodilni boj, in svojo nerazdružlji-vost v boju za narodnostne pravice, ki nam jih sedaj — 20 let po zmagi nad fašizmom — nekateri še odrekajo.
Spominska palica, ki od včeraj potuje iz roke v roko od Kanalske doline skozi vse slovenske vasi do Miljskih hribov in končno v Bazovico, kjer bo v nedeljo osrednja proslava, hoče biti otipljiv dokaz, da je mladini naša junaška preteklost nadvse draga in da jo mora skrbno čuvati.
Živ spomin na tiste junaške dni je najboljše jamstvo, da bo zamejska mladina tudi v bodoče sovražila vsako nasilje, ljubila svoj narod in se borila za uresničenje in spoštovanje pravic, ki nam jih ustava in zakoni jamčijo, in za mirno sožitje med narodi.
Dr. K. PRIMOŽIČ
(Od našega posebnega dopisnika)
Včeraj popoldne se je ob zgornjem Belopeškem jezeru pričel Spominski tek dvajsetletnice osvoboditve — STEDO. Klavdij Palčič jc prečital spominsko listino, ki je shranjena v votli palici, izdelani iz kraškega borovca, ki so ga mladinci odsekali v Bazovici, in ki ga je sam okrasil. Spominska listina bo prebrana na zaključni proslavi, ki bo v nedeljo v Bazovici.
Nato je spregovoril predstavnik skupnega odbora slovenske mladine Vito Svetina, ki je dejal:
«Tukaj se začenja tek slovenske mladine, ki bo idealno povezal vse predele ozemlja, na katerem živi slovenska manjšina. Ta dogodek je povezan s proslavo dvajsete obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom. In če danes slavimo dan zmage, se ob tem spomnimo vsega trpljenja, ki ga je moral prestati naš narod. Obenem pa se spominjamo tudi junaštva padlih, ki so žrtvovali svoje življenje za nas, ki danes živimo.«
Nato se je obrnil k prvemu tekaču Vladu Klemšetu, kateremu je izročil palico s pozivom, naj jo preda mladincem, ki jo bodo prenesli od Kanalske doline preko Benetke Slovenije, Goriškega in Tržaškega do Bazovice. Tekači so nato prenesli palico od zgornjega Be-lopeškega jezera do Bele peči, od koder so jo mladinci prepeljali z avtomobili do beneške vasi Speter Siovenov. Tu je že čakala večja skupina mladincev, ki so palico prenesli v štafeti skozi vas do . Ažle, od koder se 'je nadaljevala pot z avtomobili do podnožja Matajurja, odnosno pred začetkom vasi Matajur. Fantje in dekleta v plavih hlačkah in majicah, so nato prenesli palico skozi vas na pokopališče, kjer je grob devetih padlih partizanov. Na pokopališču so se zbrali vsi vaščani z domačim župnikom Pasqualom Gujonom. Pred grobom je podpredsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze I-zidor Predan izrekel zahvalo mladincem, ki so se poklonili žrtvam, nato pa je župnik za padle zmolil Oče naš v slovenščini,
Iz Matajurja so mladinci palico prepeljali z avtomobili v Gorico do križišča pri Madonnlni, kjer je bila zbrana že velika množica Goričanov starejših in mladincev. Štafetno palico so prevzeli goriški mladinci, ki so Jo prenesli v Števerjan. Na Goriškem področju so bile urejene vse formalnosti tako. da je za reden potek teka skrbela prometna policija in karabinjerji, ki so vzorno poskrbeli, da se je lahko tek nemoteno vršil in ki so tudi uredili zelo dolgo kolono avtomobilov, ki je spremljala tekače. Takači so tekli skozi Podgoro in Grojno, skozi gost špalir domačinov, ki so mladince navdušeno pozdravljali.
V	Steverjanu se je prea spomenikom padlim zbrala vsa vas. Na proslavi v Steverjanu so bili prisotni tudi nekateri vidni sioverissi predstavniki in med njimi predsednik Slovensko kulturno-gospouar-ske zveze Boris Race ter deželni svetovalec Jože Jarc. župan Her-menegild Podveršič je v kratkem nagovoru izrazil zahvalo mladini, da se je poklonila onim, ki so žitvo-vali svoja življenja za to, da so razbili verigo suženjstva, župan je dejal, da smo bili oropani vseh človečanskih pravic, da pa ni mogoče nobenega naroda za vedno zasužnjiti. Omenil je preganjanje Slovencev pod fašizmom, posebna sodišča m konfinacije, žara Ji česar Je bilo naše ljudstvo prisiljeno vzeti v roke orožje.
V	imenu skupnega odbora Je nato spregovoril dr. Karlo Primožič, ki je podčrtal, da je prav dolžnost mladih, da se spomnijo na žrtve, saj so bili prav mladinci v prvih vrstah protifašističnega odorožene-ga odpora in lahko iz tega odpora črpamo sile in smernice za nas nadaljnji obstoj. Domači mladinci so nato položili pred spomenikom vence, Devetak Vojko je recitiral dve partizanski pesmi, šte-verjanski pevski zbor »Briški grič« je najprej zapel pesem «14. divizije«, na kar je mešani pevski zbor števerjanskega katoliškega društva
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinmiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiniii
ZDA hočejo organizirati stalno medameriško silo
Namen te sile bi bil preprečiti take spremembe, ki ne bi bile v skladu z ameriškimi interesi - Danes sestanek ameriških zunanjih ministrov v Washingtonu
sestala 24. in 25. maja v Ženevi.
S2g*rSmmr,,»\m"
macije o številnih zadevah skupne- Gvatemali.
WASHINGTON, 26. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je posvetil večino današnje tiskovne konference položaju v Dominikanski republiki. Sporočil je, da bodo jutri prišli v Wa-shington zunanji ministri mnogih latinsko-ameriških držav na konferenco, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi stalne medameriške sile ter o mehanizmu Organizacije ameriških držav za nagle ukrepe v primeru dogodkov, kakršni so bili v Dominikanski republiki. Rusk je pripomnil, da je sedaj glavni smoter ZDA sestaviti «začasno vlado v pričakovanju volitev« v Dominikanski republiki, ker «se je zmanjšala nevarnost glav ne vloge komunističnih elementov«.
Zatem je Rusk podal splošen kronološki pregled dogodkov v Dominikanski republiki in zagovarjal ameriško intervencijo. Govoril je zatem o posredovanju za premirje in je izjavil, da bodo na sestanku zunanjih ministrov ameriških držav govorili tudi o dogodkih v drugih latinsko-ameriških državah, kakor na primer v Boliviji,
Glede izjav francoskega zunanjega ministra v zvezi s tujo intervencijo v Dominikanski republiki pa je Dean Rusk izjavil: «Pari z bi moral posvetiti večjo pozornost dejstvu, da se države te poloble že zanimajo za to zadevo. Ne gre za vprašanje, glede katerega bi francoska vlada izvajala zelo aktivno odgovornost.«
Danes popoldne je prišel v Wa-shington Johnsonov posebni svetovalec George Bundy. Sporočil je, da bo imel jutri popoldne tiskovno konferenco in bo govoril o rezultatu svojega dosedanjega posredovanja v Dominikanski republiki.
Danes so prve skupine ameriške mornariške pehote zapustile dominikansko ozemlje, da se vrnejo v ZDA. Danes je odpotovalo 600 vojakov, v prihodnjih dneh pa jih bo odpotovalo še 1.700. Nadomestili jih bodo vojaki latinsko-ameriških držav, ki bodo sestavljali medameriško silo.
V Dominikanski republiki je še
vedno mimo, le tu pa tam se slišijo posamezni streli. Kar se tiče možnosti sestave vlade, kateri bi predsedoval bivši minister za kmetijstvo v Boschovi vladi Guman, pa je malo upanja, ker general Imbert tako rešitev odklanja in se noče umakniti iz političnega življenja. Zato iščejo sedaj ZDA drugega človeka.
Arabska konferenca
KAIRO, 26. — Danes se je začela v Kairu konferenca arabskih vladnih predsednikov. Odsotna je Tunizija. Predseduje podpredsednik ZAR Mohiedin. V svojem govoru je Mohiedin poudaril, da je treba odločno reagirati na »nove zarote*, ki se pripravljajo proti arabskemu svetu. Omenil je dobavljanje zahodnonemškega orožja Izraelu, pridružitev bonske vlade napadalnim načrtom imperializma in sionizma na Srednjem vzhodu in »zaroto za likvidacijo palestinskega vprašanja*.
zapel pesem ((Vstajenje«, proslavo pa je zaključil ponovno zbor ((Briški grič«, ki je zapel partizansko pesem «Naša vojska«.
Mladinci so nato prenesli palico v občinsko poslopje, kjer so jo shranili in od koder se bo danes ob 14. uri tek nadaljeval po Goriški.
BOGO SAMSA
Nadaljnji program
DANES, 27. MAJA Danes, v četrtek, ob 14. uri bo odhod iz Števerjana preko Oslav-ja do Pevme, kjer bo pred spomenikom kratek postanek s položitvijo venca. Od tu bodo šil dalje skozi Podgoro do Standre-ža. s postankom na Piloščah, kjer bo tudi pozdrav domačinov. Spominski tek bo nato krenil v So-vednje, kjer jih bo na pokopališču pozdravil župan češčut.
Iz Sovodenj bo spominski tek krenil skozi Rubije in Gabrje do Devetakov, kamor bo prispel ob 16.20. Od tu bo krenil na Vrh, nato pa v Poljane, kjer bodo položili venec pred spominsko ploščo padlim. Moški zbor Dol-Poljane pa bo zapel nekaj pesmi.
Ob 18. uri je predviden prihod v Doberdob, kjer bo tekače pozdravil župan Jarc, domača godba pa bo zaigrala nekaj komadov med polaganjem venca pred spominsko ploščo padlim. Tu bo palica drugič prenočila.
PETEK, 28. MAJA
V	petek 28. t, m. bodo Dober-dobci pretekli popoldne še preostali del goriške proge do pokrajinske meje med tržaško in goriško pokrajino. Tu bodo palico prevzeli mladinci s Tržaškega ter jo ponesli skozi vse tržaško ozemlje. Doberdobci bodo krenili iz svoje vasi ob 17.45 in bodo predali palico na cesti Go-nca-Trst ob 18.15.
Urnik tržaškega dela proge j® naslednji:
Medja vas 18.30 štivan 18.40 Devin 18.52 'Sesljan 19.05 Vižovlje 19.15 Cerovlje 19.27 Mavhinje 19.42 Prečnik 20.02 Sempolaj 20.12 Praprot 20.15 Nabrežina 20.30
V	Nabrežini bo ob prihodu teka posebna proslava.
SOBOTA, 29. MAJA Odhod iz Nabrežine ob 13.55 in predaja palice naslednjemu odseku pri stebrih na cesti med tržaško in nabrežinsko občino, točno ob 14. uri.
Nato pa:
Sv. Križ 14.35 Salež 15.02 Zgonik 15.30
Prosek (pokopališče) 16.05 Kontovel 16.15
(v Zgoniku, Saležu in na Konto-velu krajše proslave.)
Prosek (postaja) 16.35 Repriič 16.55 Repen 17.14
Tabor 17.24, (prevzem palice pri hotelu Kras)
Fernetiči 17.44 Gropada 18.20 Padriče 18.25 Trebče 18.38 Opčine (strelišče) 18.55 Opčine (pokopališče) 19.02 (Ifr minutni postanek)
Barkovlje (pokopališče) 19.25 Ul. Ghega 19.41 Ul. M D’Azeglio 19.57 Kulturni dom 19.59 Dijaški dom 20.10 (10-minutnl postanek)
Sv. Ivan (Škamperle) 20.30 (krajša proslava).
NEDELJA, 30. MAJA Odhod od Sv. Ivana ob 10.00 Lonjer 10.15 Katinara 10.21 Boršt 10.28 Ricmanje 10.43
Rižarna 11.13 (v zadnjih treh krajih 10-minutne proslave)
Skedenj (pomol) 11.33 (nato prevoz palice z ladjo v Milje)
Milje 12.00
Korošci (Sv. Barbara) 12.30 (proslave v Miljah in Korošcih) Oreh 12.50
Mačkovlje 13.10 (proslava) Prebeneg 13.35 Dolina 13.45
Bol junec 14.00 (postanki v obeh krajih)
Jezero 15.45 (pri vodnjaku) Bazovica 16.00 (maša in blagoslov štafete)
Bazovica 16.30 (pri spomeniku zaključek proslave)
Bazovica 20.30 (v dvorani koncert pevskega zbora «J. Gallus«). Zadnja menjava tekačev bo prispela na zborni prostor med proslavo.
Poziv
Ob priliki prireditve spominskega teka so številne organizacije izrazile svojo solidarnost pripravljalnemu odboru STEDO z iskrenimi željami za popoln uspeh teka.
Pripravljalni odbor STEDO poziva vse mladince, bivše borce in vse zavedne Slovence, da se polnoštevilno udeležijo zaključne proslave pri spomeniku v Bazovici, kjer so na sporedu priložnostni govori, recitacije in nastop pevskih zborov. Obenem pozivajo, da se vsi polnoštevilno udeleže tudi o-stalih vmesnih proslav ob prihodu tekačev, kot je razvidno Iz objavljenega razporeda.
Zaželeno je, da bi bila udeležb® res številna, da vse naše prebivalstvo na ta način ponovno izpriča svojo privrženost idealom, ki so vodili naše borce do končne zmt-I ge.
2 —
Ob različnem času različna pogleda na svet
27. maja 1965
AFERA S TIHOTAPSTVOM CIGARET
Ob dogodkih v Vietnamu in Santo Domingu pa tudi ob vrsti drugih manj vročih žarišč svetovna Javnost vse pogosteje uporablja pojem ((Johnsonova doktrina«. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je v politični analizi že upravičeno uporabljati tak pojem kot zaključeno in relativno stalno celoto. In če je, kakšna sta vsebina in kolikšen obseg tega pojma?
Jean Daniel, francoski novinar in publicist, je ob vietnamskih in dominikanskih dogodkih v pariškem tedniku Nouvel Observateur zapisal, da je to »drugi umor« predsednika Kennedija. Izraz je vsekakor novinarsko zaostren in za analitične namene najbrž malce pretiran. Čeprav v pričujočem članku in tistih, ki mu bodo na isto temo še sledili, ne gre za podrobno analizo, ampak prej za osvetlitev samo z nekaterih vidikov, je treba reči, da je najbrž upravičen zaključek, po katerem se je splošna usmeritev ameriške politike v odnosu do «ostalega sveta« z začetkom drugega predsedniškega mandata Ljmdona Johnsona in prvega, ki si ga je priboril c volilno zmago, ostro zasukala. Vprašanje je zdaj, ali ta Johnsonova politika docela nasprotuje Kennedyjevi ali ne; kako globoko sega prelom s prejšnjo smerjo.
Osvetlitve teh vprašanj se skušajmo lotiti s primerjavo dveh tekstov, kjer sta oba predsednika pojasnjevala svoje širše poglede na svetovno dogajanje. Opozoriti je treba, da sta bila govora kajpada prirejena razmeram v ustreznih političnih okoliščinah, a tudi poslušalstvu.
KENNEDV, 10. JUNIJA 1963
»Kakšno vrsto miru imam v mislih? Kakšnega miru si želimo?
Ne pax americana, ki bi ga vsi lili svetu z ameriškim orožjem Ne miru groba, ne varnosti suž nja...
v Govorim o miru zaradi novega obraza vojne. Totalna vojna nima nikakršnega smisla v stoletju, ko lahko velesile vzdržujejo velike in relativno nedotakljive jedrske sile in zavračajo zahteve, da bi se uklonile, ne da bi te sile sploh uporabile ...
Nekateri pravijo, da Je nesmiselno govoriti o svetovnem miru ali svetovni zakonitosti ali svetovni razorožitvi in da bo to nesmiselno vse dotlej, dokler ne bodo voditelji Sovjetske zveze zavzeli drugačnega stališča. Upam, da bodo to storili. Mislim, da jim mi pri tem lahko pomagamo ...
Ne govorim o absolutno neskončni zamisli univerzalnega miru in dobre volje, ki o njej še sanjarijo nekateri fantasti in fa natiki... Osredotočimo pozornost na bolj praktičen, bolj uresničljiv mir, ki bo zasnovan ne na kaki nepričakovani revoluciji v človeški naravi, pač pa na postopnem razvoju človeških institucij, na vrsti konkretnih akcij in učinkovitih sporazumov, ki bodo koristili vsem. Vrat do takega miru ne odpira nekakšen edinstven, preprost ključ. Tudi ena ali dve velesili ne moreta sprejeti nekakšne velike, čarodejne formule. Resnični mir mora biti delo mnogih nacij, rezultat cele vrste dejanj. Tak mir mora biti dinamičen, ne pa statičen; mora se spreminjati, da bi zadovoljil potrebe vsake generacije. Kajti mir je proces, način reševanja problemov ...
Noben državni ali družbeni sistem ni tako slab, da bi lahko menili, da ljudstvu, ki ga ima, manjkajo vse vrline. Mi, Američani, menimo, da nas komunizem globoko odbija, ker zanika osebno svobodo in človeško dostojanstvo. Navzlic temu pa le lahko pozdravimo rusko ljudstvo zara-dt njegovih številnih dosežkov v znanosti in v vesolju, pri ekonomskem industrijskem razvoju, v kulturi in zaradi njegovih hrabrih podvigov..,
Svoje posle moramo opravljati tako, da bo uresničenje sporazuma o resničnem miru ustrezalo tudi komunističnim interesom. Jedrske sile morajo v nenehni obrambi svojih življenjskih interesov predvsem preprečevati take konfrontacije, ki prepuščajo nasprotniku samo še izbiro med poniževalnim umikom in jedrsko vojno...
Ce bi se lahko vse nacije vzdržale vmešavanja v samoodločbo drugih, bi bil mir mnogo bolj zavarovan...»
JOHNSON, 7. APRILA 1965
»Nocoj Američani in Azijci u-mirajo za svet, kjer bi si lahko sleherni narod izbiral lastno pot v spremembe. To je načelo, za katerega so se naši predniki bojevali v dolinah Pennsylvanije, to Je načelo, za katerega se naši sinovi bore v džunglah Vietnama ...
Vojskujemo se, ker se moramo vojskovati, če hočemo živeti v svetu, kjer naj bi si sleherna dežela sama oblikovala usodo ...
Takega sveta ne bodo nikoli zgra-
dile bombe in krogle. A vendar so človeške pomanjkljivosti take, da mora iti sila pogosto pred razumom in vojno pustošenje pred dejanji miru ...
Zakaj smo v Južnem Vietnamu? Tam smo zato, ker moramo držati obljubo. Od leta 1954 dalje je sleherni ameriški predsednik obljubil podporo ljudstvu Južnega Vietnama... To obljubo nameravam držati tudi jaz ...
Mi smo tam tudi zato, ker so v igri visoke stave. Nihče naj ne misli, da bi umik iz Vietnama zaključil spopad. Boj bi se obnovil najprej v tej, nato v drugi državi. Temeljni nauk naše dobe se glasi, da požrešnosti napadalca ni mogoče nikoli zadovoljiti. Ce se umaknemo z enega bojišča, bi to pomenilo le to, da smo se pripravili za drugo. V Jugovzhodni Aziji moramo tako, kot smo storili v Evropi, izreči svetopisemske besede: «Do tod boš prišel, dlje pa ne!« ...
Mi ne bomo poraženi. Mi se ne bomo utrudili. Ne bomo se umaknili ne odkrito ne zakrinkani s kakim sporazumom brez vsebine...
želim si, da bi bilo mogoče druge prepričati z besedami o tistem, za kar menimo, da je treba zdaj dopovedovati s topovi in letali: oborožene sovražnosti so zaman — naša sredstva se lahko upro slehernemu izzivanju — kajti mi se borimo za vrednote in za princip, ne pa za ozemlje ali kolonije; in naša potrpeželjivost in odločnost sta neskončni...
Vse do svetlega in potrebnega dneva miru si bomo prizadevali preprečiti, da bi se spopad razširil... Svojo moč bomo uporabljali zadržano in z vso razsodnostjo, kolikor je premoremo. Toda — uporabljali jo bomo ...»
povedi jedrskih poskusov in so se mednarodne razmere izboljšale. Johnsonov govor pa sodi v čas, ko so se ZDA intenzivno in namerno vse izdatneje zapletale v vietnamsko vojno in ko je bila pred vrati dominikanska intervencija torej v času, ko je svetovna napetost naraščala.
In vendar. Tudi če te zelo pomembne okoliščine upoštevamo, se le zdi, da gre za dve pojmovanji, za dva pristopa, ki se razlikujeta vse do samega bistva. Oba predsednika sta govorila o miru. Toda v besedah Johna Kennedyja zvenijo odtenki zavesti o organski zvezanosti Združenih držav s svetom, o medsebojni odvisnosti teh dveh korpusov. Kennedy nasprotuje pojmu pax americana, ((ameriški mir«, mir po ameriških željah, pod ameriškimi pogoji in pod ameriškim varstvom. Iz Johnsonovih besed pa, kot kaže pazljivo branje, odzvanja klic prav k temu ... pax americana, k miru po ameriških željah, pod ameriškimi pogoji in pod ameriškim varuštvom. To stališče je do temeljev ekskluzivno. V njem se čuti velikanska samozavest («naša sredstva se lahko upro slehernemu izzivanju« — «do tod boš prišel, dlje pa ne!») in prepričanje, da so ZDA sposobne narekovati svoje pogoje ne le «belemu kitu«, Kitajski, marveč razvoju vsega največjega kontinenta, ki leži na diametralno nasprotni strani zemeljske oble...
Samo prebiranje teh dveh tekstov poraja in utemeljuje šele domnevo. Ce bi hoteli to domnevo dograditi v podprt zaključek, bi si morali ogledati vsaj še naslednje reči:
družbeno ozadje, iz katerega so zrasli tvorci Kennedyjeve in Johnsonove politike;
Aretiran Giovanni Castaldi načelnik postaje Capannelle
Soočenje med p. Corsijem in bivšo perico v samostanu je trajalo eno uro; na dan je prišlo marsikaj
RIM, 26. — Karabinjerji so are tirali načelnika postaje Capannelle Giovannija Castaldija, starega 40 let, ki so ga prepeljali v zapore v Velletriju. Tu je na razpolago državnemu tožilstvu, ki je izdalo zaporno povelje. Jutri ga bo zaslišal tožilec dr. Badali.
Med tem se je zvedelo, da je prišlo marsikaj zanimivega na dan med soočenjem p. Corsija in bivšo perico v samostanu v Albanu. Soočenje je trajalo približno eno uro in zdi se, da sta kapucin in ženska drug drugega marsičesa ob toževala. Vsekakor se je lahko u-gotovilo, da je ženska zapustila delo v samostanu pred približno šestimi meseci, ko jo je nadomestil neki moški. P. Corsi se je potrudil, da bi ženska dobila drugo delo in res so jo kmalu sprejeli na delo v tovarni «Fatme».
Corsi, ki je učil na liceju «Augu-sto« v Rimu, je zvečer ob povratku v samostan večkrat hodil čakat žensko, da Je prišla iz tovarne ter jo je potem spremljal v Albano. Zanika pa se sumničenje, da sta hotela skupaj na neko potovanje, za katero bi porabila denar, pridobljen s kupčijo s cigaretami. Mi-
bila tudi kaj kriva pri tihotapstvu s cigaretami, pa tudi to so pozneje zanikali.
Danes je prišel v Albano tožilec dr. Badali, kjer je nadaljeval zaslišanja. Zaslišal je pavlinke, redovnice, ki so skupaj s p. Corsijem v noči med 10. in 11. majem spremljale v bolnišnico ranjenega Poronija. Potem je zaslišal še menihe iz nekega drugega samostana, ki jih je p. Corsi prosil za nekaj sob, da bi tam spravil zaboje cigaret; ti menihi pa so Corsijev predlog odbili.
Radakrišnan ob obletnici smrti Nehruja
NOVI DELHI, 2«. — Indijski predsednik Radakrišnan je ob obletnici Nehrujeve smrti govoril po radiu in pozval indijsko ljudstvo, naj nadaljuje Nehrujevo delo za mir, pravičnost in svobodo doma in v tujini. Zatem je predsednik omenil podporo, ki jo je Nehru nu-
za pomirjenje na Koreji, na področju Gaze in v Kongu, in je poudaril, da je Nehru vedno deloval z namenom, da odpravi razdelitev sveta na dva nasprotna bloka. Nato je Radakrišnan pozval indijsko ljudstvo, naj nadaljuje po poti, ki jo je začrtal Nehru ,in je dodal: »Braniti moramo demokra-cijo ne samo z mislijo, temveč predvsem s srcem. Kdor je fanatik, ne more biti pravi demokrat.«
Dogliotti v Moskvi
dil Združenim narodom, ter sode-slilo se je tudi, da bi ženska lahko | lovanje Indije pri delovanju OZN
iiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Donava pri Novem Sadu grozi s poplavami
Ob prebiranju teh dveh ilustracij je treba opozoriti na tole. Ken-nedyjev govor je bil izrečen v času, ko Je svet napredoval k sklenitvi sporazuma o delni pre-
razvoj razmerja sil v svetu in razvoj ameriških ocen o njem;
razvoj politične in vojaške strategije v Ameriki pod Kennedy-jem in Johnsonom;
sedanje ameriške ocene svetovnega položaja.
BEOGRAD, 26. — Poplava še vedno ogroža nekatera področja ob Donavi severno od Beoograda v neposredni bližini Novega Sada. Podvzemajo se izredni ukrepi za zaščito prebivalstva in njegove last. nine.
Blizu Novega Sada so iz naselbine Vuškov Salaš, v katero prodira podtalna voda, začeli preseljevati prebivalstvo, ki je začasno preskrb, ljeno pod šotori. Prav tako so preselili prebivalstvo iz malega novosadskega izletlšča Ribiški otok. Predvideva se tudi evakuacija prebivalstva iz Klanične ulice. V tako-imenovani ((ciganski naselbini« pri Apatlnu, kjer živi okrog 500 prebivalcev, tehnična ekipa okrepljuje nasipe na kanalu Donava - Tisa .
Apatlnu so uvedli dežurno službo in formirali posebne ekipe za obrambo pred poplavo.
Pri Sremski Kamenici Donava ogroža več poslopij. Danes je Donava na tem področju pod Fruško Goro poplavila več vasi in cesto, ki veže Sremsko Mitrovico ln Ilig,
bolnega človeka, piše Kuznecov.
Ta odkritja potrjujejo — tako domnevajo opazovalci — da sedanje sovjetsko vodstvo ne misli na Stalinovo politično rehabilitacijo, kot so tu pa tam mislili, zaradi omembe Stalinove vloge med vojno; omenil ga je namreč Brežnjev v svojem govoru 9. maja.
RIM, 26. — Profesor Achille Mario Dogliotti je davi z letalom odpotoval v Moskvo. Udeležil se bo kirurškega kongresa, na katerem bo imel tudi referat.
Prometne nesreče
LOCRI, 26. — Preteklo noč sta pri cestni nesreči zgubila življenje dva šoferja iz Bologne. Peljala sta avtocistemo ter se močno zaletela v tovornjak s prikolico, ki Je bil ustavljen. Kabina avtocisterne se Je zarila v prikolico in oba dva šoferja sta bila takoj mrtva.
Medtem ko zelena Krka na Dolenjskem vabi predvsem z ribolovom (slika zgoraj) pa na Voglu nad Bohinjem še v snegu preskušajo novo napravo: ski-doo ali motorne sani (slika spodaj). Vozilo je avstrijske izdelave in na Vogel so ga pripeljali s tovorno žičnico. Vozilo je dokaj lahko upravljati je uporabno za najrazličnejše potrebe. Po suhem snegu baje pelje s hitrostjo 40 km na uro.
Stalin je bi! bolan še pred vojno
MOSKVA, 26. — V neki sovjetski reviji piše upokojeni admiral Nikolaj Kuznecov, ki je bil med zadnjo vojno vrhovni poveljnik sovjetske mornarice, da je bil Stalin bolan že od leta 1940 in bi se moral že takrat umakniti iz političnega življenja'. Kuznecov piše nadalje, da je sam Stalin konec druge svetovne vojne dejal, da se bo po dveh ali treh letih umaknil. Vendar pa Kuznecov dvomi v iskrenost Stalina ter podčrtava, da je nasprotno ostal zelo navezan na oblast vse do svoje smrti v marcu 1953. Na 19. kongresu KP SZ, ki Je bil pred vojno, Stalin ni imel glavnega govora in v predsedstvu se je pojavil le nekajkrat po petnajst do dvajset minut; kazal je videz
«SIavni» mikrofon
LONDON, 26. — Neki laburistični poslanec je grajal dejstvo, da je družba BBC prodala nekemu ameriškemu filmskemu producentu za samih 25 šterlingov (nekaj čez 40.000 lir), mikrofon, po katerem je windsorski vojvoda sporočil svo: Jo odpoved na prestol. Poslanec v svoji resoluciji zahteva, ngj vlada uvede potrebne zakone, da se prepreči prodaja predmetov zgodovinske vrednosti, ki bi morali biti državna last.
Norma, Carmen, Traviata letos poleti v Veroni Sezona v veronski areni se bo letos pričela 21. julija in bo trajala do 15. avgusta. Prva bo na vrsti Bellinijeva «Norma». Dirigiral bo Gianandrea Gavazzeni, peli pa bodo Legla Gencer (Norma), Fiorenza Cossotto, Bruno Prevedi, Ivo Vinco, Maria del Fante, Ottorino Begali. Reprize te opere bodo 24. in 28. julija ter 1. in 5. avgusta. V četrtek 22. julija bo premiera «Carmen» pod taktirko Nina Sanzogna ter s protagonistko Giulietto Simionato. Pri prvih treh predstavah bo Don Jose Mario Del Monaco, pozneje pa Ga-stone Limarilli. Escamillo bo Giangiacomo Guelfi. Kot Micaela bo prvič nastopila v areni Mirella Freni, ki jo bo pri zadnjih treh ponovitvah nadomestila Marcella Pobbe. Ostali pevci so Adalina Grigolato, Luciana Rezzadore, Virgilio Carbonari, Piero De Palma, Alessandro Maddalena. Po-novitve bodo 25. in 29. julija ter 3., 7., 11. in 14. avgusta. Zadnja opera na sporedu je «Traviata» z Renato Scotto v glavni vlogi Ostali nastopajoči so Renato Cio ni (Alfredo), Mario Sereni, F er nando Jacopucci, Silvana Tumi celli in drugi. Dirigiral bo Fran cesco Molinari Pradelli. Vse ir opere bo zrežiral Sandro Bolchi Na sporedu pa so tudi trije ba letni večeri 6., 10. in 13. avgusta Nastopilo bo »Gledališče španske ga plesa» ‘pod vodstvom Luisilla Iti bo obenem koreograf za Car men, medtem JtaLbo koreografijo za1 ostali dve operi prevzela Ria Teresa Legnani.
Itnjiffp v« qlpflnlibce
giabhu ^
»David Copperfield«
v novi izdaji
pri ((Mladinski knjigi«
šele današnji čas je omogočil večje podvige tudi v slovenskem založništvu. Medtem ko smo na primer pred vojno dobivali Dickensov roman «David Copperfielda postopoma v treh zvezkih, se je založba Mladinska knjiga lotila naloge, da izda vse njegove romane v enotni in okusni opremi z izvirnimi ilustracijami. Z izvirno likovno spremljavo bo izšlo v slovenščini štirinajst Dickensovih del, med njimi nekatera tudi v dveh knjigah. Večina teh bo izšla v novih prevodih, posebno še; ker gre za dela, ki jih doslej sploh še nismo imeli v slovenščini. Enotno urejena zbirka bo obsegala vse Dickensove romane, razen zadnjega, ki ga pisatelj ni utegnil dokončati; ker mu je prej smrt iztrgala pero iz rok. Doslej sta izšla prva dva romana in sicer «Pickwickovci» v dveh knjigah ter prav tako v dveh knjigah «Mala Doritovkaa. Zdaj pa smo v enem samem zvezku, skoraj 800 strani debelem, dobili tretjo knjigo izbranega dela, vsebujočo znameniti Dickensov roman o «Davidu Copperfieldu». Po zunanji podobi enako opremljena knjiga kot prvi dve, opremljena s podobami, ilustracijami Hablot Broiona ((Phizaa, v klenem prevodu Otona Zupančiča, ki kljub tridesetletni časovni razdalji ni prav nič izgubil na svoji siiežini, slopa torej pred slovenske bralce nova knjiga izbranega dela Charlesa Dickensa in nova izdaja morda enega najbolj znanih del tega pisatelja romana o Davidu Copperfieldu. Pri tem je omeniti še, da kaze tudi zanimanje slovenskih bralcev za to delo, na vso priljubljenost tega dela pri naših ljudeh. Prva izdaja je izšla namreč leta 1936, drugo izdajo po vojni je leta 1955 oskrbela Cankarjeva založba, zdaj pa stopa David Copperfield med slovenske bralce v družbi ostalih Dickensovih del v izdaji Mladinske knjige.
O Charlesu Dickensu ni da bi na tem mestu dosti govorili, posebno še, ker smo prepričani, da vsaj po imenu vedo zanj vsi slovenski prijatelji knjig in da mnogi vsaj deloma poznajo tudi nekatera njegova dela. Zapišemo pa lahko vseefig, da sodi Dickens USl&mO) -rte~mmo med naj**-le mbjslre angleške književnosti, temveč med največje klasične pri-
Gladovna stavka v jetnišnicah
MILAN, 26. — Dvajset zapornikov v milanskem sodnem zaporu S. Vittore še vedno nadaljuje gladovno stavko, ki se je pričela v ponedeljek iz protesta proti sklepu, da se umakne zakonski osnutek o amnestiji. Ta gladovna stavka pa niti ni tako strašna: zaporniki namreč nočejo hrane iz zapora, temveč uživajo samo hrano, ki jim jo pošiljajo njihovi svojci.
Tudi v zaporu v Foggioreale (Neapelj) neka skupina danes ni hotela hrane iz enakega protesta. Stavke se udeležujejo zaporniki iz dvajsetih od osemdesetih celic enega izmed paviljonov Jetnišnice.
Dantejeve proslave
RIM, 26. — Skoraj tisoč delegatov, ki so prišli z vseh koncev sveta, se udeležuje 11. mednarodnega kongresa geometrov, ki se je začel danes v Rimu in bo trajal do 5. junija.
Mihail šolohov odlikovan za svojo šestdesetletnico
MOSKVA, 24. — Sloviti sovjetski književnik Mihiil Solohov je bil ob svoji 60-letnici odlikovan z Leninovim redom. Njegova dela so prevedena v 23 svetovnih jezikov.
ZAGREB, 26. — Ob 700-letni-ci rojstva velikega italijanskega pesnika Danteia Alighierija je nocoj v Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu bila priložnostna proslava. O velikem pesniškem delu Danteja je govoril predsednik akademije dr. Grga Novak, o umetniških stikih Italije in Dalmacije v Dantejevi dobi akademik Cveto Fiskovič, o Danteju kot pesniku dopisni član akademije Ivo Frangež in o temi «Dante in mi« akademik Miro Deanov ič.
DUNAJ, 26. — V slavnostni dvorani dunajske univerze je bila slovesna proslava Dantejeve 700-let-niče. Proslavo je priredil dekanat filozofske fakultete z inštitutom za romanistiko in italijanskim kulturnim inštitutom. Slavnosti sta se udeležila tudi italijanski in francoski veleposlanik. Podobna slovesnost je bila tudi na univerzi v Zilrichu.
PARIZ, 26. — Jean-Francois Re-vel, znani avtpr dela «Pour Vita-lie» je prejel nagrado «Prix des Hussardsa za svojo novo knjigo «Een France — Fin de Vopposi-tion».
MOSKVA, 26. — S koncertom v veliki dvorani konservatorija Čajkovski je včeraj zaključila dolgo turnejo po Sovjetski zvezi italijanska pianistka Ornella Santo-liquido. Od 5. maja je pianistka imela koncerte v Kievu, Harkovu, Jalti, Simferopolu in Odesi.
- ^
blihifiblvf*
povednike sploh, med tiste velikane pisatelje, ki jih upravičeno pozna ves svet. Upravičeno ga zato nekateri označujejo kot Shakespeara v pripovedništvu, najmanj pa kot utemeljitelja moderne angleške književnosti. Dickens si je že v času svojega življenja pridobil tako slavo kot malokateri živeči pisatelj, imel pa je s svojimi deli tak vpliv na angleško življenje, da je vplival na razne akcije oblasti in ukrepe. Nekateri liki njegovih romanov so postali tipični liki za ljudi z določenimi lastnostmi in njegove misli ter besede iz romanov so postali izreki, ki jih Angleži splošno uporabljajo. Vse to pa ne neupravičeno. Dickens je bil izreden opazovalec, znal pa je svoja opazovanja združiti z bogato domišljijo. Tako je oborožen še s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami ustvarjal pripovedna dela, ki prikazujejo same enkratne like, izredno plastične, originalne in neponavljajoče in izredno široko razpredene, razgibane in tudi napete romane, ki privlačujejo milijone bralcev po vsem svetu že več kot sto let.
Prav vse te odlike ima tudi ((David Copperfielda, obširen roman, ki ga je avtor napisal že v svojih zrelih letih in ki ga zato literarna zgodovina uvršča med najboljša Dickensova dela. Roman je tudi močno avtobiografsko pobarvan in je zato še toliko bolj pristen in neposreden. Pisatelj pripoveduje o usodi malega dečka, prezgodaj osirotelega, ki ga oče pošlje v enega proslulih vzgojnih zavodov, kasneje pa v službo v London, od koder mali deček pobegne k svoji teti, ki je doslej ni poznal. Ta stroga teta pa mu vendar pomaga na poti v življenje, da doseže končno v njem vse, kar je mogoče, osebno srečo, u-spehe in slavo.
Kot druga dela odlikuje tudi ((Davida Copperfieldaa neka trpka melanholija, s katero opisuje pisatelj trpljenje malega dečka v šoli in nato pri delu v tovarni. V romanu pa seveda ne manjka tudi humorja, ironije, globokih sentenc in misli o življenju, s katerimi skuša pisatelj neprisiljeno, a očitno vzgojno vplivati na bralce. Njegov roman je poln ide) humanosti, dobrote in plemenitosti, čeprav se avtor ne pomišlja obsoditi krivic in brezobzirnega gospodarskega izkoriščanja malih ljudi v razvijajočem se kapitalističnem gospodarstvu. Ce dodamo k tem moralnim in idejnim vrednotam zanimivo zgodbo, ki jo avtor prepleta s celo vrsto vzporednih zgodb, ki so prav tako pomembne kot zgodba glavnega junaka Davida Copperfielda, pa izredno privlačnost teksta, potem smo omenili vsaj glavne značilnosti in odlike tega dela, ki je mojstrovina že itak velikega pisatelja. Spričo take umetnine je vsako drugo priporočanje tega velikega teksta novi generaciji slovenskih bralcev skorajda odveč.
Sl. Ru.
TOVAIIA AVTOMOBILOV III MOTORJEV MARIBOR
Za enako kazen možu in ženi
PARIZ, 26. — Poslanec Plerre Krieg, pripadnik degolovske skupine, je predložil v parlamentu zakonski predlog, po katerem naj bi bila mož in žena enako kaznovana, če sta kriva prešuštvovanja. Francoski kazenski zakonik kaznuje namreč zaradi takega dejanja — tako kot italijanski — samo ženo, medtem ko je moški lahko kaznovan samo, če ((pripelje v zakonsko stanovanje priležnico«, 2eno lahko kaznujejo z zaporom od 3 mesecev do 2 let in z globo od 360 do 7200 frankov (dejansko francoska sodišča obsojajo samo na globo). Mož, ki pripelje v zakonsko stanovanje priležnico, pa je kaznovan samo z globo. Plerre Krieg, ki zahteva za oba enako kazen, pa je zelo strog do sokrivcev moža ali žene; po njegovem predlogu bi morali biti ti kaznovani z Ječo od (3 mesecev do a lat.	i_____
NAŠI IZDELKI

Kamion TAM 4501, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno Hlajenim Dieslovtm motorjem
Prekucnik TAM «500 k. s (.postransko «klp» na-Dravo primeren za delo na gradbiščih in cestah
Kamion hladilnik TAM 4500 HS primeren za Prevoz hitro kvarljlvih stvari
Gasilski avtomobil TAM 4500 « in TAM 3500 C,
hitra tn izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom
FIAT
FILIALA V TRSTU
RAZSTAVA
PRODA3A
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
Ul. Čampo Marži o 12 - Tel. 31985
Kamion TAM «500 e, vozilo za Dolivanje uJlc in cest naa“o'*e^“os?S## F V°Z"° ** °dV°? feksI1) er,rn«r''° *a komu-
Avtobus A 3000 v standardni m turistični tzvedbl primeren za izlete in druge prevoze potnikov. 32 sedežev
Kamion TAM 2000. lastna konstrukcija CAM vozilo, služi v mestnem prometu za prevoz inariišlb tovorov bo c kratkem bričelo serijsko Izdelovati
ki odlično Podjetje ga
OGLEJTE SI NAS PAVILJON NA BEOGRAJSKEM
MEDNARODNEM SEJMU TEHNIKE
gotovost dobrega nakupa po pravični ceni
razstava vedno odprta
obiščite jo!
široka izbira za vsako zahtevo uporabe • olajšave pri plačevanju • v prodaji tudi avtomobili z jamstvom
ekonomičnost - zaupanje
Četrtkova črtica I
Sonny je šel sia limanice
• • •
naprej lepila in Sonny je bil videti kot oskuben in naboden ptič. Nismo vedeli, kaj naj storimo. Tedaj smo se odločili za enostavno kopel v milnici. Zdaj je Sonny verjetno razumel, da mu hočemo dobro in se ni več branil. Pri tem je izgubil še poslednja peresa iz repa in ko je tuko osušen končno čepel na dnu svoje kletke brez zanimanja za ostali svet in najbolj sveže lističe solate, ki smo mu jih dali v tolažbo, je bil sicer skoro popolnoma gol — a tudi skoro čist. Upali smo, da bo sčasoma tudi to minulo in da mu bo perje vendarle spet zraslo.
Po tej hudi bitki sem se oddahnil in v hipu, ko sem hotel vzgojno zarohneti: «Kateri bedak pa je sploh obesil ta prekleti muholovec?» sem se naglo zaustavil, ker sem se megleno spomnil, da sem to bil jaz. Tako sem deial — ker sem že imel odprta usta — samo: «No, torej!» in se bosonog vrnil k svojemu zapuščenemu ležišču, Spotoma stopil nehote še enkrat na na tleh ležeči ostanek muholovca — toda za preklinjanje mi je enostaviio zmanjkalo moči...
GARA CYL
K domačemu življenju sodi kakšna živali ca, se mi zdi. Torej smo kupili mladega papagaja, vsega zlatorumenega. Z njim seveda udobno kletko z raznimi igračami v njej. Vendar uporablja papagaj kletko le ponoči — podnevi ima na razpolago vse stanovanje — vključno pogrnjeno mizo. V surovo maslo kljuva razne vzorce, poskuša od vsega, kar vidi; kar mu ni všeč, pa meče z mize itd.
Imenujemo ga Sonny in zdi se nam zelo ljubek. Prodajalec nam je zagotovil, da se nauči govoriti kar koli hočemo. Zato ga vsa družina nenehno poučuje: «Son-ny je pridem, ePoljubček» in podobne nesmisle. In če slučajno kaj zaščebeta, vsi navdušeno zatrjujejo, da je dejal: «Sonny ima sladko ženico». Vse to vodi do resnih družinskih sporov, posebno če se meni zdi, da ni Sonny ničesar dejal, temveč samo ščebetal tja v tri dni in da nas je prodajalec prevaril. Toda končno moram pod pritiskom utihniti.
Zdi se mi prijetno, če taka majhna ptica pogumno in predrzno ščipa tako veliko bitje, kot sem jaz, v uho, me moti pri branju s tem, da mi sede na knjigo in pri jedi tako, da mi okljuva vsak grižljaj, ki ga nesem v usta.
Od koga drugega si tega ne bi dovolil, toda pri tej rumeni kepici perja — kaj naj človek stori, kot da se smeje.
Samo med popoldanskim spancem ostanejo med menoj in živahnim Sonngjem vrata zaprta.
Sicer bi gotovo med mojimi lasmi iskal iluzije in me ščipal za nožne palce.
In prav ob taki uri je nenadoma prišel iz sosedne sobe do mene silen hrup. Prva jeza me je minila in obšel me je strah. Skočil sem pokonci in bos obstal onstran vrat. Kakšen pogled! Pod svetilko na stropu je prhutal, se zaletaval in zibal v divjem klobčiču muholovec, okrog njega pa je kričala vsa družina v divjem poskakovanju kot kakšno indijansko pleme: «Sonny!»
V takšnih primerih se pokaže moja sposobnost naglih odločitev.
Skočil sem na stol, segel po muholovcu — in se prilepil nanj.
Pomagal sem si z levico, da bi rešil desnico: uspelo je. Le da je zdaj bila prilepljena levica. To sem poskusil še večkrat izmenoma, medtem ko se je vreščanje Sonnyja in ostalih sočustvujočih razvilo v divje rjovenje. Vse sem jih prekričal in zahteval mir in škarje. Pričelo se je panično iskanje. V dveh minutah so bile vse sobe s kuhinjo vred v divjem kaosu, predali z vsebino na tleh — toda Škarij nikjer. (Kasneje smo ug-tovili, da smo dali vse škarje v brušenje.)
Divjal sem, toda fe vedno prilepljen. Končno sem presekal gordijski vozel: sunkovito sem odtrgal vražji muholovec in se s stolom vred prebrnil na hrbet (še tri dni kasneje sem lahko sedal samo s previdno pomočjo gumaste blazine).
Klobčič iz muholovca in Sonnij-ja sem pri padcu instinktivno držal kvišku. Tako sem z vso silo tresnil na tla. Zakričal sem od bolečine, ostali od strahu. Samo Sonny ni kričal. Njemu je vzelo govor ■— kolikor lahko pri njem sploh omenjamo govorjenje.
«Vzemite mi vendar to svinjarijo iz rok!« sem vzrihnil. Trije pari rok so segli — ni v hipu tvorili ’ z mojimi rokami iilavo-lepljivo zmešnjavo. Bili smo videti kot parodija na Laokontovo skupino. Zmagovalec je ostal Pitt, naš najmlajši. V njegovih umazanije vajenih rokah je ostal končno ves lepljiv klobčič — verjetno zato, ker so bile že prej lepljive
Previdno s prsti pincetami in medsebojno pomočjo smo poskušali reš’ti Sonngja. t/boiji ptič — niti koščka dolgega lepi lnega traku ni bilo, ki bi se kakorkoli nekje nanj ne prilepil Čeprav smo Se tako oprezno ravnali, je moral pustiti vsaj tretjino svojega lepega perja.
Kako naj spravimo ostanek perja v red? Z bencinom? Ptič bi zaradi bencinskih hlapov gotovo pog rni Torej mogoče s kopeljo v olju? Položili smo ga v skodelico ola, toda Sori n p se je lam do kraja zbudil in v prepričanju, da mu gre za življenje, začel divje kljuvati okrog sebe in mi srečno razmesaril prst: Sicer pa olie vpliva ugodno.
Toda ne vpliva na lepilo. Vsa b-vša pernata lepota se je Se kar
lllllllll Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIM 11111111111111111111)1111111111111(1111111111111111111111111111111111111111111111111)1111 IHHl

— Jakec moj kej bo tu?
Bo prou treba pestet kajenje. Si vidu, de so spet po-dražli nacjonale?
— So jeh, ja! Ma znaš zakej?
— Zakejl Zatu, ke državi zmiram manka dnar.
— Tu je res. Ma idej so pr monopoli jemeli ano izredno zgubo jn tu je treba na kašen način dobet nutre. Kej nisi slišou, de so ani vesoki derektorji osleparli državo spet' za več ku stu meljonov?
Sm slišou, sm. Jn so delali tu ne znam kolko let. Mene se me čudno zdi, kaku organizacijsko delo perfektno funkcionira, kadar gre kej za po/ult. Vse zmiram klapa ku po olji jn je prou Skoda, de druge reči, ke be ble za ljudstvo potrebne, ne klapajo taku!
— Videš, tu so dobre strani samouprave. Zatu ke tisto mečkanje ses vse sort permešami, eksportami jn taku naprej — tu je blo prou tipična samouprava. Jn, kej češ, vsak gleda, de ponuca svoje talente zase. Ne za druge. Jn taku bomo moglj zdej to zgubo plačat mi, ke bomo mogli kepavat nacjonale bol drago.
— Ma sm slišou, de so tt gosp udje prou no-bel. Aden je markiz, ke jema plavo kri, ta drugi je pej tudi nobel, zatu ke je kavalir od dela al vitez al nekej tašnega.
— Ma aden je tudi jemu ku an.0 konferenco jn je reku, de tašneh, ku uan, jeh je še nar-mejn aneh pedeset', Ma če jeh je še pedeset jn če so vsi osleparli za tolko meljonov, ku uani, pole more bet škode na miljarde, ne na miljone.
— Ja, ja! Ma če je tolko škode jn če jeh je tolko zraven, pole si brez skrbi, de se nobenmi ne bo zgodilo neč jn de bojo vse pomečkali,
— A ben, tu je gvišno, ku umrt. Sej moreš zastopet tudi ti, de če je dosti gospudov u pašti,
da pole prou morejo vse pomečkat. Ke če ne, zgebi država ves kredit. Tu je vre stara reč,	de če	se deneš
krast, de	moreš	tu delat
na veliko. Tu so, ku be reč ekonomski zakoni. Vsi majhni kšefti so neekonomski jn težko shajajo. Jn koker vela tu za produkcijo jn trgovino, taku vela tu tudi za	tatvine.	Ce	češ	prit skuzi,	moreš	delat vse
na	veliko.	Na	vagone. Jn ne	se zgeblavat sez
petmi al desetmi paketi tabaka. Vidi, denmo reč, tiste kapcinarje. Uani so vozil; kontrabant sez kamionami jn niso skrivali po tri, štiri pakete zad za srajco. Tu je preveč primitivno.
— Ma znaš, de je prou treba reč, de so forte pridni! Kašen organizacijski talent, kašna natančnost! Kej. ni škoda, de ne morejo svojeh talentov ponucat za dobro vsega naroda? Kaku be vse lepu teklo, če be uani organizirali državno administracjo. Jest se čudern, de se nobeden ne zmisle, de be jeh ponucau za višje naloge!
— Ma sej dobijo prložnost! Ma kadar pridejo na odgovorno mesto, pole skrbijo samo zase. Sej sm ti prej reku, de uvajajo samoupravo. Je taku jn tle mi neč za naredet!
— Znaš kej? Mene se zdi, de je bulše, če ne mejšamo preveč tega, tega...
— Ja, ja, sm vre zastopu. Dejmo se rajše prpravet, de bomo tud; mi kej zraven pr tistmi spominskem! teki, ke ga organizira naša mladina.
— Prou praveš. Moremo bet zraven, zatu ke tu je delo vseh Slovencou, ke so tabat vendar enkrat denili na stran vse tisto, kar nas loče jn se zmislili na tisto, kar nas druže.
— Je res. Skori se me zdi, de Slovenci vselih nismo prou taku naumni, koker žgledamo jn de jemamo vselih še an kanček pameti.
— Ben videš. Jn taku borna šla tudi midva zraven. Ne pej!
MLADINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI
Iz bombardiranega Beograda domov, v Piso in v partizane
Iz vrst I. Prekomorske na Sicilijo ■ Končno na Visu, vendar ne za dolgo - Ponovno v Bariju in nato s V. Prekomorsko na bojišče
2.
že po nekaj dneh so prišli karabinjerji in me povabili na zaslišanje. Slutil sem. da se za tem epovabilomu nekaj skriva. Nisem se motil. Dali so mi oboroženo spremstvo ter me odpeljali daleč v Piso. Tam so me dodelili topniškemu polku. Vendar pa mi niso zaupali, ker mi niso dali orožja. Tudi rednega dopusta nisem dobil kot drugi tovariši. Ko sem prosil poveljnika enote za dopust, mi je odločno povedal, da sem med politično sumljivimi, ker sem že bil obsojen na tri leta zapora. Z dopustom tako ni bilo nič in sem moral počakati na kakšno priložnost.
Iz Piše so me premestili v Kalabrijo, kjer sem potem dočakal razpad italijanske vojske. Se pred razpadom nam je tov. Bojan Vodopivec, podoficir, na skrivaj sporočil zvezo s partizani doma in nato v Tarantu. Tudi nekateri tovariši, ki so se vrnili z dopusta, so pripovedovali, kako se širi partizansko gibanje doma. Te vesti smo z veseljem pozdravljali. Začeli smo se zbirati in pripravljati načrte za pobeg. Pet tovarišev: Milan Kavčič, Franc Kikel. Mirko Simonič, jaz in še nekdo drug smo se odločili, da pobegnemo v Taranto. Bilo je takrat, ko so Angleži že zavzeli Sicilijo in Kala-
lllllllllllllllllltl,lllllllilllllllluilllllll,,lllll,ll,M,l,„ll,l,IIIIIMiml(IIIIIllIllllll|lull|llllll|)||imn|||||||||||||||||||||||||)|||I||||M|||t|||||||||||||||||||t||(||||M|)|||1||||||||||||t|t|1||||)|ii||i||||||ni|||||||||||t||||f(|||)|||||||||||||||||||||||||1|]|t|t||||||)|||||||||||||||||1||||||||||||||||1J||||||)||)|||
PODROBNOSTI O POSODOBLJENJU PODJETJA ITALSIDER
Obnovljena skedenjska železarna specializirana za lite izdelke
Celotno podjetje je povsem mehanizirano in proizvaja do 120.000 ton litih izdelkov na leto
Obnovljena železarna
lllfllllllllllllllllllllll,H1IIII,111111111111,11,llttllllllllllll(llMllllllllfllllllu,illll|||lli||iiiit|i|||i||,,||„,„„„„„„
Skednjem: Na desni nova termocentrala, v sredini visoke peči.
“ilSBLf Tudi poleti je včasih hladneje
Francoza Laroche in Cardin sta mislila tudi na to
Mogoče se bo katera začudila, da je mogoče tudi že v skorajda pravem poletju govoriti o toplih poletnih oblekah. A je že tako. Izkušnje nas učijo, da nimamo nikoli tako toplega poletja, da bi ne bilo tudi bolj hladnih dni, kot smo jih imeli na primer pretekli teden in ko so celo bolj tople poletne obleke premalo, da bi nas zavarovale pred hladom, bur-jo . in dežjem.
Modni ustvarjalci so zato pripravili vrsto oblek, kostumov, dvodelnih oblek in plaščev, ki bodo prišli prav predvsem tistim, ki bivajo v gorskih krajih, ali pa bodo v teh preživele svoje počitnice, kot tudi drugim, ki sc odpravljajo na daljša potovanja v severnejše države. Med oblekami, ki so nam bile v pariških zbirkah zelo všeč in ki bodo odgovarjale potrebam hladnejših poletnih dni, sta dve, ki sta jih na svojih modnih revijah prikazala pariška modna krojača Laroche m Cardin. Prvi je prikazal tem-noplavo obleko iz bombažne mu-sole (to blago bo letos še prav posebno v modi).
Obleka ima v gube krojeno krilo, nekoliko ohlapen životek s ka-pucastim ovratnikom ter je brez rokavov. Povrhu te obleke se nosi jopica iz škotskega taftb, ki je povsem klasično krojena. Škotski taftč bo letos zelo v modi, saj se ne mečka. Razen tega pa je tkan kot platno. Jopica je v modri in beli barvni kombinaciji.
Cardin se je s svoje strani odločil za plisirano krilo in pa za
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pričakujte večje uspehe. Rešili boste neki psihološki spor.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Predstojniki vam niso naklonjeni, hudega pa ne bo. Nove pobude čustvenega značaja
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uprite se idejam, ki vam jih vsiljujejo. Nakazuje se novo prijateljstvo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzdušje za začetek novega dela. Razčistili boste neko zadevščino.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri svojih sklepih bodite previdni. Ce Je vaše srce še prosto, se vam obeta velika ljubezen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vztrajno po poti, ki ste jo ubrali. Ne objokujte zamujenih priložnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na delu ne bo šlo vse najbolje. To naj vas ne moti. Mir v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Spremembe v službi ali na delu. Nekdo spletkari proti vam.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z zaupanjem glejte v bodočnost. Vaš prijateljski krog se širi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Poslovne tajnosti držite zase. Pismo, vest ali obisk.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Nekdo bo žel plodove vašega napora. Nekateri ljudje so zelo občutljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša ambicioznost tokrat ni na mestu. Novo prijateljstvo, morda celo ljubezen.
karirasto jopico v beli in črni barvi. Krilo je iz pigueta, ki je tudi letos zelo v modi in ki ni prav nič občutljiv ter ga moremo z lahkoto prati.
In ker smo že omenile plisira-na. oziroma nabrana krila, naj povemo še to, da so letos takšna krila zelo v modi. Zato naj si vsaka za letošnje poletje omisli vsaj eno takšno krilo, ki je ne samo mladostno, temveč se lepo sklada z raznimi bluzami in jopicami Treba je izbrati le pravilno širino, ki ne sme biti ne preširoka, a tudi ne preozka.
Za iiste, ki so v bokih bolj močne, je priporočljivo le rahlo zvončasto krilo brez gub, ali pa samo z globoko gubo na prednjem delu. C e so boki pravilno stroki, potem si lahko privoščite razne plisseje, kot tudi gube, ali pa zvončasto krojena krila. Ce ste pa razen tega še zelo mlade, potem sploh ni krila, ki bi ga letošnje poletje ne mogle nositi, da je le dovolj bogato in široko.
Spomladanska in poletna moda predpisujeta tudi vrsto zelo prozornih tkanin od batista. bomba-&a’ ^a,.vse do chiffona in drugih umetnih ter pravih svil. Bluze pa tudi obleke iz takšnih tkanin so zelo lepe in efektne, le da je tre-ba poskrbeti, da. bodo primerno podložene. Moda predvideva, da mora biti podloga v isti barvi kot je tkanina obleke. Ce pa je ta vzorčasta, mora biti podloga v barvi, ki v tkanini prevladuje Takšne obleke zahtevajo seveda tudi primerno perilo, ki ne sme biti v drugačnih barvah Predvsem pa jg treba paziti na naramnice, ki so lahko zelo neestetske, če nas preveč stiskajo, ali pa če se ne strinjajo z naramnicami podloge.
Lepo je, če so takšne obleke lahko brez naramnic. Številne modne hiše so za takšne obleke pripravile vrsto steznikov, ki vključujejo tako modrček-stetnik kot tudi kombinežo in so zato zelo praktični.
• * *
LONDON, 26. — Jacqueline Ken-nedy, vdova pok. predsednika ZDA Kennedyja, je danes odpotovala iz Londona proti domovini. Pred odhodom se je zahvalila oblastem ter britanskemu ljudstvu za gostoljubje. V London je Jacqueline prispela pred kakima dvema tednoma, da bi prisostvovala odprtju spominske ustanove v dolini Temze, ki je posvečena spominu njenega pok. moža.
Kot: smo že poročali, so v železarni Italsider (bivša ILVA) prižgali novo visoko peč, s čimer so zaključil; glavna dela pri obnovitvi tega podjetja. Železarna je bila že zastarela in je na star način proizvajala jeklo, ki ga je nato predelovala v jeklene plošče prvenstveno za potrebe ladjedelniške industrije. Majhne zmogljivosti, zastarele naprave in postopki pa so seveda povzročili, da železarna n; bila več konkurenčna in je pred leti že grozilo, da bo tržaško gospodarstvo izgubilo to svoje pomembno industrijsko podjetje. Ob tesnejšem sodelovanju z velikimi državnimi podjetji pa so izvedli specializacijo vseh najvažnejših italijanskih železarn, tako da v Trstu ni več celotnega cikla proizvodnje, temveč naša
,„l„lliii,„„l„tnlll1„„l,„„ltllu„IHHIIiliuiiii„ii„
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Tabusso v Torbandena
Francesco Tabusso je učenec znanega slikarja Cassoratija, ki nam ga tudi z lepo besedo predstavlja na vabilih razstave galerije Torbandena. Tabusso je slikar, ki ni zavrgel v pretekli slikarsko burni dobi stvarnost oblik, čeprav jih kroji po potrebi svojim občutjem primerno. Ta pa so neizumetničeno preprosta. Zato nas uspe Tabusso ganiti s sliko ptičjega gnezda, s sajastim kotlom mleka nad plamenom ognjišča ali s polovico obraza mladenke, ki z ljubečim očesom gleda nekoga izza kmečkih vrat. Ljubezen do vsega je rdeča vodilna nit, ki nas povezuje z njegovo umetnostjo. Zrcali jo mož s črno polno brado, ko gleda ptico v grmovju, zrcali jo zeleni travnik, zrcali jo sadovnjak z možičkom na lestvi, ki neguje drevje, a zrcalijo jo predvsem mnoge slike lutk, ki so pravi portreti in podobe njih pravljičnega značaja. Te podobe se zde zelo enostavno naslikane. Kdor pa jih pozorno gleda in se spozna, kako se slika, ugotovi pod to navidezno skromnostjo izkušenost poklica.
Tabusso živi v Turinu, zrasel pa je na deželi. Mesto ga ni izmaličilo v slikarskem pogledu, tako da vnašanje gumbov, jeklenih peresc v olja lutk in delov lesenega furnirja v slikah «Stara kuhinja« in «Na pragu«, učinkuje povsem naravno zlivajoče se s celoto zasnov.
Tabusso je močna slikarska osebnost, kljub svoji krotkosti slik. O tem priča njegova vrisot-nost na treh beneških bienalih, kjer je bil leta 1956 odlikovan, enako tudi v Moskvi, Florenci in drugod.
železarna proizvaja izključno lito železo in vlivke iz litega železa. Pri tem se je specializirala za hrmožično izdelavo železnih posod, ki služijo drugim železarnam za vlivanje ingotov — jeklenih blokov, ki so surovina za izdelavo plošč, tračnic, pločevine in drugih polizdelkov.
Celotno podjetje je povsem mehanizirano in so tudi prvikrat uvedli zanimiv nov postopek, ko segreto železo, ki priteče iz Visoke peči, takoj vlijejo v kalupe, pri čemer seveda prihranijo na času in na energiji, ker železa ni treba še enkrat segrevati.
Modernizacija škedenjske železarne je zahtevala pomembna dela. Tako so zgradili novo pristanišče, ki bo lahko sprejelo ladje z nosilnostjo do 35.000 ton. Pri-stajni most sloni na 200 ponto-nih ;z armiranega betona ter so osvojili z zasipanjem morja 700 tisoč kv. metrov površine. Morali so preusmeriti potok, zgraditi novo pristanišče za ribiške čolne in opraviti še druga stranska dela.
Koksarna se bo sestajala iz treh baterij, od katerih so drugo prižgali 8. aprila letošnjega leta, v začetku junija pa bo pričela obratovati še zadnja baterija. Koksarna lahko proizvaja letno 210.000 ton koksa in je o-premljena z najmodernejšimi napravami za nakladanje, razkladanje in za čiščenle plina.
Srce poljetja pa je seveda visoka peč. Peč številka 3 so popravili in jo prižgali 1958. leta, ta peč je služila samo za to, da so lahko nadaljevali s proizvodnjo, dokler ni bila zgrajena nova peč št. 2, ki so jo prižgali v ponedeljek. Nova peč je višja, ima premer 5 metrov in je povsem avtomatizirana, saj jo naklada transportni trak. Vse operacije «ukazuje» elektronska naprava z magnetofonskim trakom. Nova visoka peč lahko proizvede 600 ton litega železa dnevno.
Livarna je pričela obratovati 1964. leta in je to — kot smo že dejali — prva livarna v Evropi, ki uporablja tekoče železo takoj iz visoke peči. Livarna Je v velik; dvorani, ki ima 20.000 kvadratnih metrov površine ter lahko proizvede letno okoli 120.444 ton izdelkov. Proizvodnjo pa bodo lahko povišali na 150.000 ton vlitkov. Za usposobitev delavcev so za več mesecev poslali nekaj
delavcev na usposabljanje v ZDA v livarno Fontana v Kaliforniji.
V železarni so posebno natančno proučili notranje prevoze, za kar služi sistem električnih vozičkov za prevažanje rud in premoga, dvigala za nakladanje peči ter predvsem sistem transportnih trakov, ki dosega dolžino treh km.
Podjetje razpolaga tudi s po-niožnimi napravami in predvsem s črpalkami, ki črpajo morsko vodo za hlajenje visokih peči. V ta namen imajo pet črpalk z zmogljivostjo po 1.500 kubičnih metrov vode na uro. Nova električna centrala je opremljena s tremi turbinami tipa Sultzer z zmogljivostjo po 8.500 kW. Mehanična delavnica ima površino 4.200 kv. m, v nov gazometer pa bodo lahko spravili 25.000 kub. metrov plina.
brijo. Organizirali smo se že prej na skrivaj. Na železniški postaji smo zagledali vlak okrašen z zastavo in napisi: živela Jugoslavija! živeli partizani! Živel tov. Tito ipd. Poiskali smo vodstvo vlaka in dobili Staneta Kremžarja iz Ljubljane. Povedali smo mu. od kod prihajamo in kaj želimo. Takoj nas je sprejel na vlak in odpeljali smo se z njim — v Car-bonaro pri Bariju.
Ko je bila kmalu potem ustanovljena I. Prekomorska brigada, sem se tudi jaz vključil kot partizan. Prišel je bil tako težko pričakovani dan. ko smo komaj čakali priložnosti, da se spoprimemo s sovražnikom. Meni se takrat ta želja ni izpolnila. Tik pred odhodom brigade so me poklicali iz vrste. Član štaba baze v Bariju Franček Hočevar je sporočil, da bom skupno z dvema tovarišema odpotoval na Sicilijo. Tam je v posebnih bataljonih, v zaporih in internacijah veliko Primorcev, I-stranov in drugih Slovencev. Vse te bomo obiskali in jim pomagali, da bodo laže zapustili otok in se pridružili partizanom v Bariju. Naša skupina je takoj odpotovala in ostala na Siciliji mesec dni. Uspeh našega dela je bil v tem, da je okrog 1500 do 2000 fantov in mož našlo pot v partizane. V raznih prekomorskih brigadah so se potem borili širom po Jugoslaviji. Veliko jih je žrtvovalo svoje življenje v borbah za osvoboditev.
Po vrnitvi s Sicilije sem bil dodeljen III. Prekomorski brigadi kot komandir II. čete III. bataljona. V začetku marca 1914 se je vsa brigada vkrcala na ladjo «Ljubljana» in borce odpeljala na Vis.
Moja četa je na Visu dobila nalogo obrambe 4 km širokega obrežnega pasu. V primeru sovražnega napada bi morali braniti ta pas do zadnjega moža. Zavedali smo se, kako važno nalogo nam je zaupal štab brigade. Vse razpoložljivo orožje smo razmestili tako, da bi lahko obvladali vsako ped obale. Vse dni smo pripravljali načrte, kako bomo udarili na sovražnika, če se bo upal približati obali. Ponoči smo razporejali straže, postavljali zveze in pošiljali patrulje. Pri vsem tem delu pa smo budno opazovali nebo in morje, da bi nas sovražnik ne presenetil z nenadnim napadom. Počitka ni bilo. Varovali smo najbolj izpostavljeno točko našega Jadrana. Moji četi je bila dodeljena tudi baterija topništva, da bi s svojim ognjem branila in obvladala še širši pas obrežja.
Nekega večera je nemška patrol-na ladja napadla našo ladjo, ki se je vračata z napada na nemško postojanko na otoku Braču. Napad je bil v neposredni bližni otoka Visa. Naši posadki, ki je bila prisiljena poskakati v'"morje, smo poslali na pomoč dva rešilna čolna. Iz morja smo tako rešili šest borcev* od katerih .tri ranjene. Ni mi znano, kako in koliko se je rešilo drugih borcev.
V	juniju 1944 sem bil skupaj z nekaterimi tovariši poklican v štab divizije. Spotoma smo ugibali, kaj bomo zvedeli važnega in kakšne nove naloge nas čakajo. Bili smo prijetno presenečeni, ko nas je po kratkem čakanju sprejel Edvard Kardelj. Najprej nam je na kratko pojasnil politični in vojaški položaj v domovini, dal poudarka velikim zmagam partizanov in razvoju ljudske oblasti v Jugoslaviji. Nato je odgovarjal na nekaj postavljenih vprašanj. Sele na koncu je povedal, zakaj so nas poklicali v štab:
«Glede na to, da je iz Afrike, Kaira, Francije in drugih krajev prišlo v Italijo v Bari več tisoč naših fantov in mož, je nujno, da čimpre) odpotujete v Italijo. Vse prispele tovariše lepo sprejmite ter jih vojaško in politično pripravite, da bodo postali dobri in predani borci. Vaša naloga bo tudi, da uredite in izgladite nekatera nesoglasja, ki so se pojavila med borci v tem taborišču.«
Zavedali smo se. da nam je s tem zaupal važno nalogo. Tovariš Franček Hočevar je bil določen za vodjo skupine. Kasneje je postal komisar taborišča v Gravini.
V	začetku junija 1944 smo se vkrcali na ladjo, ki nas je odpeljala v Bari. Takoj po prihodu so nas odpeljali v Gravino, kjer smo dobili vsak svojo nalogo. Jat sem bil dodeljen sprejemni postaji v
taborišču. Skozi mojo pisarno je potem v treh mesecih šlo na tisoče borcev, internirancev in drugih Jugoslovanov, ki so se kot prostovoljci vključili v NOV Jugoslavije. Vse je pregledala posebna komisija in jih razporedila po njihovih sposobnostih. Ranjene je poslala v bolnišnico, zdrave in sposobne v enote, nekatere pa razporedila na razna mesta p taborišču, kjer so začasno opravljali razne dolžnosti.
Deta je bilo čez glavo, počitka pa zelo malo. Dan in noč sem moral biti na razpolago ljudem, ki so prihajali in odhajali naprej v enote. Vsak dan sem sprejel in odpravil naprej po več sto borcev, internirancev in civilistov. Poleg tega dela je bila moja naloga, zbrati čimveč hrane in obleke — obojega je bilo veliko na razpolago v taborišču — m vse to pošiljati v domovino, življenje v taborišču je bilo res pestro in razgibano.
Po treh mesecih nenehnega dela sem bil pošteno zdelan. Zelo sem sl želel, da bi se lahko vrnil v domovino, ne glede na to, kaj vse me tari še čaka. Kmalu se mi je ponudi.a priložnost, ki sem jo takoj izkoristil.
V	tal orišče je prišla večja skupina fontov, ki so bili zajeti na II. fronti kot nemški vojaki. Bili so iz ('tajerske. Vsi so se proglasili za vstop v NOV Jugoslavije. Naša delegacija je takoj poskrbela, da so dobili primerne obleke. Organizirali smo tako močno borbeno edinico. Tako je bila ustanovljena V. Prekomorska brigada in sem postal komandant III. bataljona. ki je štel 380 mladih in discipliniranih borcev. Vodilni kader bataljona so sestavljali starejši borci. Jeseni 1944 smo se odpeljali v Split, kjer smo ostali kakih dvajset dni. Vse dni smo imeli vojaške vaje in politične ure, da smo tako pripravljali novince za borbo na položaju. Iz Splita smo bili premeščeni v Zadar in nato v okolico Zadra. Tudi tam smo nadaljevali z vajami in političnimi urami, posamezne patrulje pa so čistile teren od ustašev, ki so se skrivali za fronto. V tem času smo se udeležili velike parade v Zadru, kjer so bili navzoči tudi zastopnik maršala Tita, sovjetske vojaške misije in številni vojaški predstavniki. Ko smo dan pred parado imeli glavne vaje. me je komandant XXVI. divizije polkovnik Božo Božičevič vprašal:
«Dali so svi tvoji borci od jedne majke?»
Radovedno sem ga pogledal, za-kaj tako vprašanje. Nasmehnil st je in dejal:
«Vidiš, da so svi jednaki.*
Povedal je resnico, saj so že v Splitu vzbujali pozornost drugih enot. Bili so vsi enako oblečeni, vedno obriti in ostriženi. Najbolj pa jih je odlikovala njihova vzorna discipliniranost. Vsako povelje so natančno izvršili in z najmanjšo kretnjo niso pokazali nezadovoljstva. V meso in kri jim je prišlo vse, kar smo jih učili pri političnih urah, to je, da smo v naši vojski vsi enaki, da je dolžnost vsakega posameznika, da se bori proti okupatorju. Z njimi živeti in se boriti je bilo veliko zadoščenje. Komaj so čakali, da se bodo srečali s sovražnikom.
Ta želja se jim je kmalu izpolnila. V borbi za Gospič — na položaju Bjelajsko novo selo — so lahko videli, kako se njihovi komandanti borijo v prvih vrstah. Moj bataljon je bil takrat prvič v borbi.
V	borbah za Gospič sem bil ranjen in poslan v bolnišnico v Split. Na okrevanje so me poslali v Ka-štel stari. Na lastno željo sem bil kmalu odpuščen, in ko me je potem obiskal komandant brigade z nekaj tovariši, sem se z njimi vrnil v Slovenijo. Na hrvaški strani sem se tik pred Vinico znova pridružil svoji enoti. Udeležil sem se zadnjih borb v Podturnu pri Dolenjskih toplicah. Takrat smo iz Podturna nagnali sovražnika.
Po razformiranju V. Prekomorske brigade, sem bil dodeljen štabu XV. divizije, ki je takrat imel sedež v Kočevskem rogu. Nato sem bil še v borbah na Orlih pri Ljubljani. Dne 9. maja 1945 pa sem s XV. divizijo prišel p osvobojeno Ljubljano.
TONE KODRIČ

Radio Trst A
8.00
Koledar; 8.30 Zborovske skladbe; 9.00 Maša; 9.50 Praznična matineja; 10.30 «Clganček», mladinska povest; 11.05 F. Testi: Dvojni koncert; 11.35 Klavirski duo; 11.50 Otroški pevski zbor;
12.15	Za smeh ln dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Trio Možina; 15.00 Izbor iz operet; 16.30 Simf. koncert; 16.45 lahka glasba; 17.15 Plesna čajanka; 18.05 Iz slov. folklore; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 «Quin-tetto Jazz Moderno«; 19.15 Iz zgodovine slovi književnosti; 19.30 Pevci; 20.00 Šport; 20.30 Znani motivi; 21.00 «Edip v Hirošimi«, drama; 22.25 Domači avtorji; 22.45 Od polke do surfa.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 11.35 Otroški kotiček; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Od Čajkovskega do Gershwina; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Zmenek v Opori; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Znane melodije; 19.30 Prenos RL;
22.15	Kvintet Metronome; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Lahka glasba; 910 Nabožna glasba;
10.15	Operna antologija; 11.00
tl; 12.15 Zadovoljni Kranjci; 12.30 Vivaldijeve skladbe; 13.30 Pripo-
. 14.05 Operni spored; 14.35 Naši poslušalci česti-
ročajo vam red; 14.35 ] tajo; 15.30 Pihalna
ČETRTEK, 27. MAJA 1965
Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Odrska glasba; 14.00 Glasbena fantazija; 14.55 Vreme na morjih;
15.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 15.45 Skladbe z dveh celin;
16.30	Simf. koncert; 17.45 Koncert; 18.10 Plesna glasba; 20.50 Politična tribuna; 21.25 Nogometna tekma Inter-Benfica.
II. program
7,30 Jutranja glasba; 9.35 Srečanja; 10.40 Glasba za praznični dan; 11.30 in 13.30 Dnevnik in Giro dTtalia; 14.00 Lahka glasba; ——	v..-
14.30	Giro dTtalia; 14.35 Ritmi; ro dTtalia; 17.00 Prenos športne-15.15 Kolesa in motorji; 15.30 ga dogodka; 18.00 Spored za naj-Lahka glasba; 15.45 Orkestri; med mlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 «Quat-
15.50	in 16.45 Giro dTtalia; 16.00 tro stagioni«; 19.50 Šport in kro-Rapsodija; 17.15 Zapojmo Jih sku- nika; 20.30 Dnevnik; 20.50 Politlč-paj; 17.45 Svevo; «La coscienza na tribuna; 21.25 Inter-Benfica; d: Ženo«; 18.50 Vaši izbranci;
19.50	Giro dTtalia; 20.05 Filmske novosti; 22.15 Jazz.
godba; 15.40 J M. Arguedes: ((Poslednji ples«;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi;
21.00	Boris Pasternak; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23.05 Bachov večer.
Ital. televizija
11.00 Nabožna oddaja; 15.00 Gt-
23.15 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošte; 22.00 Sejem sanj; 23.15 Športne vesti.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Obrti, ki izumirajo — reportaža; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 Četrti
...	.	,-	. ,	„	- četrtek - satira; 20.00 Dnevnik;
9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Domače 20.30 Oddaja studia Skopje; 20.40 pesmi; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Ekran na ekranu; 21.30 Milan-Turistični napotki; 11.15 Nimaš Nogometni finale za pokal evrop-prednostil; 12.05 Kmetijski nasve- skih prvakov; 23.15 Poročila.
III. program
17.00 J. Milton: ((Šansone ago-nista«; 18.15 Monteverdijeve skladbe; 18.30 Likovne umetnosti; 19.00 Meje vesolja; 19.30 Koncert; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Šostakovičev kvartet štev. 8; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Sola;
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24(9, najnižja 14.8, ob 19. uri 21.4; vlaga 57 odst., zračni tlak 1013.8 stanoviten, veter 8 km jug, nebo 7 desetin pooblačeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 17.4, dežja je padlo 3 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 27. maja
V nebohod
Sonce vzide ob 4.23 in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 2,45 in zatone ob 15.38
Jutri, PETEK, 28. maja
Gojko
IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Predsednik de Rinaldini je orisal Lep uspeh mariborskega gledališča
enoletno delo sveta, odbora in komisij
Skupno je imel deželni svet v tem času 62 sej in je odobril med drugim tudi vrsto voznih zakonov
Včeraj ob prvi obletnici ume-,ski privesek, kot morda kdo mi-
vitro D O	71070 m ctroi carini »n .1: lO •_ A _ .	«-i	•
»titve se je deželni svet sestal na izredni seji. Na dnevnem redu je bilo samo poročilo predsednika sveta de Rinaldinija o enoletnem delovanju sveta. V svojem govoru se je najprej zahvalil županu dr. Franzilu, ki je dal deželnemu svetu za prve in vse naslednje seje na razpolago sejno dvorano tržaške občine. Nato je dejal, da je skušal kljub svoji strankarski pripadnosti biti kot predsednik nepristranski, kolikor je pač to človeško mogoče. Bistveno za delo sveta pa mora biti, da pride vedno do izraza dragocena pridobitev svobode.
Zatem je dr. de Rinaldini orisal delo sveta in rekel, da je i-mel skupno 62 sej, od teh 50 jutranjih in 12 popoldanskih s skupno 222 urami dela. Najprej se je svet ukvarjal z razpravo in odobritvijo notranjega pravilnika zatem z izvolitvijo deželnih predstavnikov v paritetno komisijo in v komisijo za Trst, ki upravlja posebni državni sklad za tržaško pokrajino. Svet je nadalje odobril 8 deželnih zakonov, ki so že v veljavi, in 5 zakonov, ki jih sedaj še proučuje vlada. Se posebno so važni zakoni o pristojnosti predsednika odbora in odbornikov, o plačah začasnega osebja, o nadzorstvu nad industrijskima konzorcijema v Tržiču in na področju Aussa-Corno, o odboru deželnih odbornikov za vprašanja gorskih področij, o deželnem odboru za turizem in končno o o-beh proračunih.
Fredsedstveni urad deželnega sveta, ki se je ustanovil že prvi dan njegovega delovanja, je imel 28 sej ter sprejel 51 sklepov, ki so spadali v njegovo pristojnost. Med drugim proučuje ta urad tudi predloge za spremembo nekaterih določb notranjega pravilnika, za katere je praksa pokazala, da ne ustrezajo dejanskim potrebam.
Zatem je dr. de Rinaldini orisal delo volitvenega odbora in odbora za pravilnik. Podrobno je navedel tudi delo petih stalnih komisij deželnega sveta, ki so proučile 37 zakonskih osnutkov. Se posebno je bila zaposlena prva komisija za zadeve predsedstva, finance in bilanco, ki je i-mela 16 sej ter spopolnjena s člani ostalih štirih komisij še 6 sej, posvečenih proračunom. Druga komisija je obravnavala štiri zakonske predloge, tretja komisija pa je imela skupno 9 sej. Četrta komisija je proučila pet zakonskih osnutkov ter jim posvetila 12 sej. Tudi peta komisija je imela 12 sej. Od skupnih 40 zakonskih osnutkov, jih je 14 predlagal deželni odbor, 26 pa svetovalci.
Zatem je de Rinaldini omenil ustanovitev odibomištev in raznih deželnih uradov in poudaril, da je bila še posebno važna razprava o zakonu o strumentih in postopkih za deželno načrtovanje. Predsednik je omenil nato zakon o finančni udeležbi dežele pri družbi za zgraditev avto cesie Trst-Benetke z jamstvi za posojila. Važni so bili za delovanje sveta tudi vprašanja, 'interpelacije in resolucije, ki so jih predložile razne svetovalske skupine. Skupno je bilo predloženih 83 vprašanj, 75 interpelacij in 15 resolucij ter pet posebnih resolucij, ki so se tikale med drugim položaja v Sv. Marku, pokojnin pomorščakov in vojaških služnosti.
De Rinaldini je orisal nato delo raznih uradov in pohvalil pri tem delo osebja, ki je bilo v za-
vjviv, IVUI muiua jvud lil i*
sli. Ze iz tega poročila se vidi, da je živ in življenjski organizem, ki se zaveda svoje velike odgovornosti, ki ji jo nalagata ustava in deželni statut. Kar se avtonomije tiče, je rekel, da je zelo občutena potreba, da pa ni v škodo državne enotnosti. «Prav zaradi tega,» je rekel de Rinaldini, ♦ razumemo tudi čustva manjšin, ki žive na tej naši zemlji. Ravno zato, ker smo gotovi svoje moralne in duhovne sile, znamo razumeti, koliko tudi manjšine občutijo vrednost svoje kulture in civilizacije. Smo obmejna zemlja in če drugi obmejni predeli žal lahko postajajo področja trenj, želimo, da bi naša dežela postala
zemlja srečanj, sporazumevanja in človeške solidarnosti.*
De Rinaldini je na koncu pozval svetovalce, naj tudi v bodoče sodelujejo v strpnem duhu ter rekel, naj vsi tisti, ki verujejo, čutijo, da pred Bogom ni razlik plemena, jezika in barve, marveč, da je pred njim samo človek. Ti
sti, * ‘ j -	----! ‘'
sebo stav
razvoj skupnosti same. Na koncu se je de Rinaldini poklonil še žrtvam dela, revščine in bede ter naravnih nesreč. S tem se je zaključila seja in svetovalci so odšli z ladjo v Gradež, kjer so bili gostje tamkajšnje občine in turistične ustanove.
ZADNJA PREMIERSKA PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU
z uprizoritvijo »Tretje želje'
Dokaj številno občinstvo je goste nagradilo z dolgim aplavzom
Po ljubljanski Drami in ljubljanskem Mestnem gledališču imamo v teh dneh v gosteh še tretje gledališče iz Slovenije-Slovensko narodno gledališče iz Maribora, ki se je sinoči predstavilo naši premierski publiki v Kulturnem domu s pravljično satiro češkega avtorja Vrati-slava Blažeka «Tretja želja«.
Iz časopisnih poročil in kritik vemo, da je mariborski gledališki ansambel doživel s tem delom enega svojih najlepših uspehov v zadnjem času in da je v samem Mariboru na repertoarju stalno od sredine marca. Sedaj ko smo delo videli tudi na našem odru, lahko bolje razumemo odkod tolikšen uspeh.
Čeprav «Tretja želja« ni nobeno posebno odrsko delo in po svoji zgradbi tudi prav nič originalno, je vendarle prijetno in prikupno zato, ker se na zunaj sicer z lahkotnimi in
pravljično navdihnjenimi
....................""""".....1.»»»»»»'».»»'MII.II.III.1,11,11..
SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasna resolucija za dvojezični napis na spomeniku v Miljah
Združitev resolucij odbora, Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije
četku zelo skrčeno. Dejal je, da je dežela s svojim dosedanjim delom pokazala, da ni nepotrebna ustanova ali navaden birokrat-
Sinoči je bila izredna seja dolinskega občinskega sveta. Na dnevnem redu sta bili, poleg nekaterih točk upravnega značaja in odobritve pravilnika o delovanju občinskega sveta, o čemer bodo razpravljali na prihodnji seji, resoluciji o	miljskem	spomeniku pa-
dlim partizanom in o nizki odkupni ceni zemljišč za gradnjo naftovodnih naprav v dolinski občini.
O prvem vprašanju so bile predložene kar tri resolucije, in sicer resolucija občinskega odbora, resolucija svetovalcev LSS in resolucija demokristjanskih svetovalcev. Prvi dve resoluciji sta	si	bili	precej
podobni,	tretja pa	je	bila	enaka
resoluciji, ki so jo nedavno odobrili v nabrežinskem občinskem svetu. Po daljši razpravi so načelniki svetovalskih skupin sestavili enotno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. V njej Je rečeno, da dolinski občinski svet želi poudariti skupno voljo, ki Je bila izražena	na proslavah	25.	aprila,
da je treba priznati prispevek, ki sta ga tu živeča narodfl dala v borbi proti diktaturi in za osvoboditev.
Resolucija : nato zavrača tolmačenja vseh tistih, ki se upirajo italijanskemu in slovenskemu napisu na spomeniku partizanom v Miljah, ki nočejo priznati krvni davek, ki ga je slovenski narod dal v borbi
mo pisali v nedeljski prilogi «Naša zemlja«.
proti nacizmu in fašizmu s svojimi padlimi, z žrtvami v Rižarni, Ulici Ghega in na Opčinah. Hkrati pa ni mogoče tolmačiti tega kot nepriznanje nacionalnega enačaja miljske občine. Občinski svet meni, da je zahteva, da se iz spomenika črta italijanski in slovenski napis, protiustavna in da je v nasprotju s priznanimi pravicami slovenski etnični skupini, ki živi na tem ozemlju, kar žali čustva Slovencev in škoduje mirnemu sožitju med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Zato občinski svet naslavlja na državne in deželne o-blasti poziv v imenu vsega prebivalstva občine, naj povzamejo nujne ukrepe, da bo omenjeni spomenik čimprej odkrit ob prisdt-nosti predstavnikov vlade italijanske republike.
O resoluciji glede odkupne cene zemljišč za gradnjo naftovoda, o kateri je bila po daljši razpravi prav tako ‘
Stavka delavcev v ladjedelnici Felszegy
Včeraj so v podporo varilcem zopet stavkali vsi delavci ladjedelnice Felszegy od 9. do 11. ure. V tem času so bili na enotni skupščini ter šli v pohodu po Miljah. Poleg tega pa so varilci še-stavkali kot vsak dan v določenih presledkih.
Včeraj so dve uri stavkali tudi varilci v Tovarni strojev, in sicer proti omejitvi ravnateljstva pri določanju akordnih dodatkov.
Kot smo že poročali, se bo pod-
pisovalna akcija v obrambo Sv. Marka nadaljevala na tržaških trgih konec tedna. Včeraj so podpisali peticijo na tržaškem žuoan-stvu župan dr. Franzil ter številni deželni odborniki in svetovalci, ki so se udeležili seje deželnega sveta.
S Tudi v Trstu je od predvčerajšnjim 250 Jetnikov v gladovni stavki, s katero protestirajo, ker ni bila izdana amnestija.
Mladinski krožek Opčine vabi vse Opence, da se udeležijo proslave 20-letnice osvoboditve, ki bo na pokopališču v soboto 29. maja ob 18.45 ob priliki mladinske štafete STEDO.
prijemi loteva problema, ki bo aktualen vedno, dokler bo človek človek in povsod, na vzhodu ali na zapadu, kajti človekovo stremljenje po lahkem in udobnem življenju je prav tako naravno, kot je neizpodbitno res, da je prava in resnična sreča ljudi v njih samih. Blažek je to svojo vodilno misel postavil seveda v okolje, v katerem živi in katerega dobro pozna, svoje osti pa ni naperil proti prirojeni težnji človeka po udobnem, pač pa proti načinom, katerih se ljudje često poslužujejo, da se dokopljejo do udobnega življenja, to je proti korupciji, stremuštvu, petolizništvu in podobnim človeškim nečednostim. Zdravo težnjo po udobnem je s tem samo opravičil in celo povzdignil v ideal, ki mora biti dosegljiv in uresničljiv v človeški družbi, toda po normalni poti, z določenimi realnimi zaslugami brez pravljičnih zvončkov, ki jih lahko razumemo tudi v funkciji visokih zvez «tam zgoraj«.
Tako je Blažek ustvaril po eni strani z ilustracijo sicer občečloveških pojavov v sodobni češki stvarnosti, dokaj ostro satiro, po drugi strani pa delo s premišljeno moralo, ki je zopet občečloveška vrednota, in katero je postavil dokončno prav po pirandeljansko pred preiskušnjo, ko nosilcem svoje zgodbe prepusti, da sami s svojo končno odločitvijo dokažejo če so res ljudje, ki so zavestno pripravljeni na realizacijo svojega blagostanja z lastnimi zaslugami. Zuna-nii mik pa daje delu hamemu tudi pristni ljudski humor, s katerim ga je Blažek prepletel in pretkal in mu dal lahkotni sati-rično-komedijski značaj.
Seveda pa delo nima samo odlik, Na nekaterih mestih moti pretirana naivnost, na drugih zopet pre-razvlečenost in celo neka banalnost v konštrukciji posameznih situacij. Marsikaj bi lahko popravila režija, ki pa očitno ni stremela k temu in lahko v njej vidimo tudi določeno režijsko šolo, ker pač vemo, da je delo z mariborskim ansamblom pripravil češki režiser Antoniu Moskalgk.
Odrska izvedba je bila na lepi višini in mariborski gledališčniki so z njo povsem upravičili sloves, ki so si ga s to, pa tudi z vrsto drugih uprizoritev v zadnjih sezo-itah, pridobili. Igra sama jim sicer ni nudila kdove kako velikih in zahtevnih vlog, vendar pa je od
njih zahtevala določeno vživitev v pravljično-realistični okvir «Tretje želje«. Mislim, da jim je ta vživitev mnogo bolje uspela kot celoti kot pa v prav vseh posameznih vlogah, od katerih pa so nekatere vendarle bile več kot samo dobre odrske kreacije. To velja zlasti za pleskarja Arnolda Tovornika, ki je ustvaril nenavadno simpatičen in sočen ljudski lik z znatnim bogastvom igralskega repertoarja, za imenitno idealizirano podobo dobrega in vesti, Marjana Bačka, z vlogo dedka za vlogo dobrodušnega, očeta Franja Vičarja, za vseskozi prepričljivo kreacijo Maje Šugmanove, za lep in človeško topel lik matere Pavle Brunčkove, za sicer malo, toda skrbno karikirano pojavo zdravnika Janka Haberla, za Majino prijateljico Bogdane Bratujeve in še za nekatere druge.
Janez Klasinc je imel kot Peter edino res zahtevno vlogo, ki zahteva za popolno prepričljivost znatno igralsko moč. Klasinc ji sicer ni bil vedno dorasel, morda tudi zato, ker se ne zdi, da bi bil to njegov žanr, a vendar je nujno potrebno prepričljivost dokaj uspešno lovil in ustvaril lik, ki je bil gibalo celotne zgodbe.
Občinstvo je predstavo sprejemalo nenavadno sproščeno in se ob njej iskreno zabavalo, kar je vsekakor najlepši dokaz, da ga je u-prizoritev zadovoljila. To je na koncu potrdil tudi dolgotrajen a-plavz, ki so ga poželi naši mariborski gostje.	j. k.
•miiiiiiHiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiitimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiitiiiiiitiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiMiiimiimiHi
IZ UVODNEGA PRORAČUNSKEGA POROČILA ŽUPANA DRAGA LEGIŠE
Proračun devinsko-nabrežinske občine predvideva 73 milijonov primanjkljaja
Proračun je odraz splošnih političnih in upravnih smernic ter glavnih programskih točk sporazuma za sedanjo večino v občinskem svetu
dosežena soglasnost, bo-
SKUPŠČINA TRŽAŠKIH SOCIALISTOV
Pogoji socialistov za vstop v deželni odbor levega centra
Poročilo pokrajinskega tajnika Pittonija
Včeraj je bila skupščina tržaških socialistov, na kateri je imel pokrajinski tajnik PSI in deželni svetovalec Amaldo Pittoni poročilo o enoletni dejavnosti dežele Fur-lanije-Julijske krajine.
V začetku je omenil doprinos PSI k ustanovitvi dežele ter se vprašal, ali je izpolnila upanja prebivalstva. Zatem je na kratko orisal zakonodajno dejavnost deželnega sveta ter omenil zlasti prispevek socialistične skupine. Pri tem Je med drugim dejal;
«Mnogo bo treba še storiti, da bo dežela delovala s svojo celotno močjo, zlasti pa izdati vse izvršilne določbe deželnega statuta, ker njih pomanjkanje hudo ovira zakonodajno dejavnost dežele. Smo v prehodni fazi, po kateri bomo lahko dali pozitiven odgovor na pričakovanja prebivalstva, če bo večina pokazala za to jasno politično voljo. Na ta način se bodo rešila številna vprašanja, ki se tičejo Trsta in drugih pokrajin v deželi.«
Pittoni je nato v svojem poročilu proučil politični položaj v deželi in orisal ravnanje socialistov v zvezi s proračunom. Vzdržanje socialistov je po izjavi predsednika Berzantija dobilo pomen naklonjenega pričakovanja. Pittoni je dejal: iiMenimo, da to naše ravnanje ter objektivno spremenjeni politični položaj v deželi s sestavo številnih občinskih in pokrajinskih odborov levega centra ustvarjata pogoje, ki so potrebni za ponovni razgovor med socialisti in katoličani, da pride do sestave novega večinskega odbora. Ta večina bi morala vsebovati socialiste ter se oslanjati na program, v katerega bi vključili v pravilni meri pridržke in kritike, ki so jih izrekli sociali-
stični svetovalci med razpravo o proračunu. Ni namreč realistično pričakovati, da bodo socialisti sprejeli sedaj to, kar so zavrnili lani, ko so se pogajanja razbila. V krajevnem merilu se je politični položaj seveda izboljšal, toda sporazum se bo lahko uresničili le na Jasni podlagi, ne da bi pri tem ponižali kakršnokoli skupino, ki bi morala sestavljati večino,« je dejal Pittoni.
Zatem je Pittoni še govoril o uspehu socialistov v dolini £osta in izrekel svoje mnenje glede morebitnih novih zavezništev.
Na zadnji seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je župan Drago Legiša podal uvodno poročilo k letošnjemu občinskemu proračun. Na prihodnji seji bo proračun sam prišel v diskusijo in nato v odobritev z morebitnimi spremembami, ki bi jih morda nakazala diskusija.
Zupan je v svojem poročilu najprej dejal, da je perdlagani prora čun v skladu s splošnimi političnimi in upravnimi smernicami ter glavnimi programskimi točkami sporazuma na katerem temelji sedanja večina v občinskem svetu (KD, PSI, PSDI in SS). Pri tem je še zlasti poudaril, da se bo sedanja občinska večina trudila, da bo vodila takšno politiko «ki naj omogoča predvsem harmonično in omikano sožitje med prebivalci sloven. ske in prebivalci italijanske narodnosti, kar je prvi pogoj za avtonomen kulturni in socialni razvoj manjšine«.
Nato pa je župan Drago Legiša najavil določene upravne novosti, s katerimi je bilo treba računati pri sestavljanju osnutka proračuna in dejal;
«Glede na novo politično-upravno stvarnost, ki je nastala z ustanovitvijo dežele s posebnim statutom Furlanije • Julijske krajine, vse kaže, da se bo spremenila dosedanja oblika državne pomoči krajevnim ustanovam na Tržaškem ozemlju. Doslej je namreč država krajevnim ustanovam pomagala tako, da je vsako leto poravnala primanjkljaje njihovih proračunov in da je z lastnimi sredstvi izvrševala določena javna dela, in sicer v okviru takoimenovanih gospodarskih načrtov, ki so jih sestavljali in predlagali izvoljeni predstavniki krajevnih ustanov.
Od letos dalje Je Komisija za Trst, kateri Je zaupana naloga, da upravlja znani sklad 10 milijard lir za potrebe Tržaškega ozemlja,
iiiiriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiimiiiiiii
NEVSAKDANJA PROMETNA NESREČA Nfl TRBIŠKI CESTI
Srnjak ubit, avto razbit šofer k sreči brez poškodb
Žival je nenadoma skočila čez cesto, pritisk na zavore pa je povzročil karambol avtomobila, ki se je trikrat prevrnil
Podobne nesreče, kot se je pripetila včeraj zjutraj na trbiški cesti v bližini km 9, se ne dogajajo vsak dan. Na srečo se avtomobilist ni poškodoval, srnjak pa, ki je v skoku stekel čez cesto, je bil ubit v trenutku. Bilo je okrog 9. ure, ko je 41-letni mehanik Aldo Coloni v smeri proti mestu vozil avto ulancia-flavia« TS 45577 last Mar-cella Pressena iz Ul. Carducci 5. Coloni je šel na poskusno vožnjo in se je ravnoky vračal v mesto, ko je nenadoma z desne skočil na ceste srnjak. Iznenadeni šofer Je nemudoma pritisnil na pedal zavor
in ostro zavil z volanom, da bi se izognil srnjaku, toda manever mu ni uspel. Z vso silo je treščil v žival in Jo ubil, avto pa se je zaradi nenadnega zavijanja štirikrat prevrnil in se‘ustavil s kolesi navzgor šele 60 metrov od kraja trčenja.
Coloni Je imel izredno srečo, saj se je izvlekel iz popolnoma razbitega avta nepoškodovan. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so opravili zadevne formalnosti. Poškodovano ulancia-flavio« so potem odstranili uslužbenci cestne pomoči.
mnenja, naj bi krajevne ustanove, se pravi tudi naša občina, prejemale enotno nakazilo tako za kritje primanjkljaja kot za izvedbo izrednih javnih del. To pomeni, da gospodarskih načrtov, kakršne smo doslej poznali, ne bo več, oziroma da se bodo izredna javna dela odslej izvajala na osnovi postavk občinskega proračuna.
Ta važna upravna novost nas seveda navdaja z zadovoljstvom, saj gotovo pomeni priznanje in krepitev občinske avtonomije. Zahtevala pa bo seveda tudi spremembo ali, bolje rečeno, okrepitev občinskega tehničnega in upravnega a-parata, oziroma njegovo prilagodi tev novim zahtevam in novim nalogam ter odgovornostim. Pred nove naloge in odgovornosti so nadalje postavljeni tudi upravitelji, zlasti občinski odbor.
To so torej razlogi, zaradi katerih osnutek našega letošnjega proračuna predvideva okrog 73 milijonov lir primanjkljaja.«
Nato je v glavnih obrisih orisal postavke upravnega sporazuma in občinskega proračuna. Glede javne izobrazbe in pomoči je dejal, da je nova uprava izpolnila vse, kar spada v njeno pristojnost v zvezi z zidavo otroških vrtcev v Devinu in Sempolaju kakor tudi v zvezi z zidavo srednje šole v Ses ljanu.
Upravni program omenja še otvoritev novih otroških vrtcev v Sti-vanu in Sesljanu ter ustanovitev občinske knjižnice v Sesljanu, u-stanovitev večernih strokovnih kvalifikacijskih tečajev in zanimanje za ustanovitev raznih socialnih služb javne koristi v Sesljanu.
Za kmetijstvo in ribolov je v proračun vključen prispevek 300 tisoč lir za kmetijske pobude. Treba se je glede tega seznaniti z dejavnostjo, ki jo na tem področju določajo programi Pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, pokra jine in dežele.
Na področju higiene in zdravstva določa občinski proračun za razširitev vodovodnega omrežja skupni znesek 3,500.000 lir, del katerih je že potrjen s posebnimi, sklepi občinskega odbora. Treba je še proučiti problem razširitve grezničnih naprav v Devinu in Nabrežini. Ta problem namerava občinska uprava rešiti s sodelovanjem dežele.
Kar se pa tiče razširitve smetarske službe, se predvideva večji izdatek okrog 4,000.000 lir zaradi zadevnih sklepov občinskega sveta in odbora v zvezi z raztegnitvijo te službe na Nabrežino.
Sporazum govori o postavitvi higieničnih naprav tudi po drugih vaseh, o ustanovitvi postaje- za prvo pomoč v Sesljanu, o zanimanju za primerno razdelitev zdravil po vsej občini in o nadzorstvu nad pristnostjo živil. Vse te probleme je treba natančno proučiti in Uh poglobiti.
Pod poglavjem o rednem in izrednem vzdrževanju cest se predvideva skupni znesek izdatkov 22 mil. 400.000 lir. Jasno je, da je treba sedaj določiti prednostni red za posamezna dela.
Problema zidave novih ljudskih stanovanj se bodo lotili s sodelo-
vanjem dežele. To velja tudi za dela turističnega značaja.
Za ojačanje mreže električne razsvetljave se predvideva izdatek 2,600.000 lir.
Kar se pa tiče gradnje parkirnih prostorov za avtomobile, je treba reševati problem skupaj z deželo glede Devina; za Mavhinje in šem-polaj bodo zadevo lahko uredili z lastnimi sredstvi. Glede revizije in popravila regulacijskega načrta so izvolili posebno komisijo občinskih svetovalcev. Občinska uprava se zanima za razširitev pokopališč v Nabrežini in Devinu. Obenem se zanima tudi za izboljšanje občinske avtobusne službe.
Sporazum govori tudi o zanimanju za novo ureditev pristanišča v Devinu in Nabrežini in spopolnitev ceste v nabrežinsko pristanišče, kar vse tvori predmet proučevanja u-prave.
Sporazum omenja pospeševanje pobud za industrijsko dejavnost, za pospeševanje dela kamnolomov ob varovanju zakonitih koristi občinske uprave. Gre za problem, o katerem se je že večkrat razpravljalo, zato zahteva večjo poglobitev.
Proračun določa tudi izdatek 300 tisoč lir kot prispevek za športne, kulturne in turistične pobude. Predvideli so nadalje prispevek 2 milijona Ur za Turistično ustanovo Občinska uprava se od blizu zanima za to dejavnost ob sodelovanju župana in pristojnega odbornika Sporazum omenja turistično okrepitev in valorizacijo vseh krajev v občini, iskanja in bonifikacije ter ureditve novih obrežij, gradnje novih športnih, zabavnih in kulturnih naprav ter varovanja občinskega turističnega bogastva, valorizacije jamarstva in okrepitve občinske policijske službe.
Novi vozni red avtobusov na progi Trst-Reka
S prvim junijem bodo okrepili prevozno službo z avtobusi podjetja SARA na progi Trst-Reka. Veljal bo namreč naslednji vozni red:
Odhodi iz Trsta ob 8. uri, ob 11. uri in ob 18- uri; prihodi na Reko ob 10.50, ob 13.50 in ob 20.50.
Odhodi z Reke ob 6. uri, ob 14.30 in ob 17.30; prihodi v Trst ob 8.50, ob 17.20 in ob 20.20. Rezerviranje sedežev in prodaja vozovnic pri vseh potovalnih uradih ter na avtobusni postaji pri blagajni št. 1, telefona 37752 in 38845.
Spominska svečanost ob spomeniku talcev pri proseški postaji

V nedeljo, 30. t. m. ob 11. url bo na pobudo zgoniške občine v okviru 20. letnice zmage nad fašizmom in nacizmom počastitev spomina 10 talcev, ki so jih nacifašlstl pred 21. leti obesili pri proseški postaji.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
priredi
v torek 1. luniia v Kulturnem domu v počastitev zmage nad fašizmom in nacizmom svečano
AKADEMIJO
z naslednjim sporedom:
ob 20.30 otvoritev filatelistične razstave in primorskega tiska v času upora:
ob 21. uri govor predsednika zveze Borisa Raceta-Žarka.
Pri kulturnem sporedu sodelujejo:
—	združeni mladinski zbori šole Glasbene Matice iz Trsta in z Opčin ter p.d. Prosek-Kontovel. mladinski zbor «Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine, harmonikarski zbor in instrumentalni kvintet;
—	moški zbor p.d. «Prosek-'<ontovel»;
—	mešani zbor «Jacobus Gallus«;
—	gledališka igralca Rado Nakrst in Miranda Caharija:
—	sopranistka Nerina Pelicon;
—	baritonist Darij Zlobec;
—	pianist Go i mir Demšar
—	harmonikar Oskar Kjuder.
Rezervacija vstopnic vsak dar. pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 14. ure ter eno uro pred začetkom. Vstopnina 400 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz MARIBORA
Vratislav Blažek
TRETJA ŽELJA
Veseloigra v treh dejanjih s prologom
Danes, 27. maja ob 17.*uri (abonma I. In II. popoldanski) jutri, 28. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev ter red A in B)
V soboto, 29. maja ob 16.30 v prosvetni dvorani A. Sirk v Križu
Grimm-Martinuzzi
TRNULJČICA
otroška igra v treh dejanjih. V ponedeljek, 31. maja ob 21. uri v Kulturnem domu
PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnicl zmage)
Nujno obvestilo izletnikom v Prago
Doslej je v potovalni urad AURO-RA prineslo svoje potne liste le kakih 200 izletnikov za Prago. Njihovi potni listi so v glavnem že na kvesturi in jih bodo lahko spet dvignili v torek, 1. junija popoldne v isti agenciji.
Vse ostale, ki še niso oddali svojih potnih listov za vidiranje na kvesturi, prosimo, da to storijo čimprej. Kdor potnega lista ne bo oddal najkasneje do ponedeljka, 31 maja, se mu lahko zgodi, da ne bo mogel v Prago. «Primorski dnevniku si v tem primeru seveda ne prevzame nobene odgovornosti.
Zato še enkrat prosimo vse, ki tega niso storili, da prinesejo svoje potne liste v potovalni urad AURO. RA, Trst, Ul. Cicerone 4, najkasneje do ponedeljka, 31. maja 1965,
Danes praznujeta 25-Ietni-co poroke Marija Jarc in Anton Cerovac.
Ob tej priliki jima iskreno čestita in želi še mnogo let sreče hčerka Mirna.
Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA v DOLINI
vabi na
zaključno šolsko prireditev
ki bo d a n e s, 27. maja ob 16. In 20. uri v kino dvorani v Dolini.
Hazstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1 Je odprta vsak dan od 10. do 12. ure In sicer do 10. junija.
• * •
Obiščite razstavo slovenskega učiteljišča v Šolskem poslopju. Hazstava Je odprta vsak dan.
* * •
Bazoviška in gropajsko padrlSka Sola imata danes, 27 maja, ob 17. uri v kino dvorani v Bazovici šolsko prireditev.
Vljudno vabljeni sorodniki In prijatelji mladine,
• * •
Dne 6. junija 1965 ob 17. uri bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
Novoporočenci preden st nabavite pohištvo, oglejte si
trgovino pohištva A. RENAR
OPČINE — PROSESKA UL. •
Nudi vam bogato VMro kvalitetne oprana UGODNE CENMl	PRIČAKUJEMO VAŠ OBISKI
RODITELJSKI SESTANEK
v Slovenskem dijaškem domu v Trstu
V nedeljo 30. maja bo ob 10. url dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Ginna-stlca št. 72.
• TRETJI
RODITELJSKI
SESTANEK
Sestanku bo sledila kulturna prireditev gojencev Dijaškega doma pri kateri bo med drugim pokazala svoje uspehe tudi baletna šola, ki je letos prvič bila v Dijaškem domu.
Vabimo vse starše rednih in zunanjih gojencev, da se roditeljskega sestanka in prireditve udeležijo.
Nazlonale 14.30 «Le conseguenze« — Marisa Sollnas, Mario Valdemarin. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Arcobaleno 14.30 «Passi nella notte« Robert. Taylor, Barbara Stanvvich. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Excelsior 15.00 «Italiani come not« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «La tigre ama la čarne fresca« Kriminalni film.
Grattacielo 14.00 «Quando l’amore se n’e andato«. Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 15.00 «Le spl« uccidono a Belruth« Colorscope. Dominloue Boschero, Richard Harrlson
Filodrammatico 15.00 «La sfida viene da Bangkok« Colorscope. Bred Harris.
Aurora 15.00 «Soldato sotto la piog-gla«
Crlstallo 15,00 «1 marzlanl hanno 12 mani« Franchi-Ingrassia
Garibaldi 15.00 «11 baro»' Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capltol 14.00 »Agente Coblan mlsslo-ne spionaggio« Virna Lisi.
Impero 15.00 «Strant compagnl dl letto«
Vlttorio Veneto 15.00 «L!ola» Ugo To-gnazzi. GlOvanna Halli. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 14,00 «La quercia del giganti« Technicolor. Van Hefflin, Su-san Hayworth.
Zadnji dan.
Astra 15.30 «Le 5 mogli dello scapo-lo».
Astorla 14.00 «Tom Jones« Technicolor.
Abbazia 14.30 «1 due seduttori« Technicolor. Marlon Brando, David Ni-ven, Shirley Jones.
Ideale 14.30 «Vacanze d’estate» Technicolor.
Skedenj 16.00 «Se permettete parila-mo di donne« Vlttorio Gassman, Silva Kosoina
V ZLATARNI
A v Z> L A1
OPLEND
ENTE
(ŠKERLJ)
Trst, Ul.F.Filzi 5 — Tel. 23-379 dobite naj lepša darila za birmo, krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švlcaraldta ki zlate oknuke
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vljudno vabi na prvi nastop
^GLEDALIŠČA MLADIH 65»
ki bo v sredo 2. junija ob 21. url v gledališki dvorani Kulturnega doma. Uprizorilo bo dramo Erwina Sylvanusa
KORCZAK IN OTROCI
MONTAŽ« PISEM NA SMRT OBSOJENIH
Režija: Jožko Lukeš
Scena: Mitija Cej
S to predstavo se želi '(Gledališče mladih 65» oddolžiti spo-pimu vseh žrtev nacizma in fašizma.
PROSVETNO DRUŠTVO «lGO GRUDEN«
priredi v petek, 28. t. m. ob 20.30 v okviru STEDO proslavo
20 - letnice osvoboditve
Predaval bo pisatelj Boris Pahor. Sodeloval bo zbor harmonik Glasbene Matice, partizanske pesmi bosta, izvajala zbora Pd «Igo Gruden« in «Vesna« iz Križa.
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26 maja 1965 se Je v Trstu rqdido 14 otrok, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Carmela Co-sclanl vd. Stocchi, 60-letni Vincenzo Salemme, 66-letna Augusta Hervatich vd. Conestabo, 71-letna Antonia Gia-
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur m zlatnine POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
covaz vd. Dlonls, 74-letni Glovannl Grison, 85-letna Giuseppiina Cok vd. Colonna, 61-letni Enrico Magris, 57-letna Maria Orlic vd. Forni, 85-letna Maria Dose vd. Gaspari, 71-letna Regina De Lorenzi, 74-letna Valena Tolusso vd. Vlahov.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (24. 5. — 30. 5.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul dellUstrla 43; dr. Codermatz, Ul Tor S. Plero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italla 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana l.
Služba od 13. do 16. ure
Dr. Gmeiner, Ul Giulia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
nočna služba lekarn
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al cammello, Drevored XX. Settembre :• Alla Maddalena. Ul dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2;
Mali oglasi
VESPE LAMBRETE, vse p< ne ln nadomestne dele za v motornih koles po zmernih dobite pri AMA R _ Trst Bosco N 6 - Tel «] 941; '
PH1 flAUTO STILE«, trst Foscolo 8 t blizu Trga’ Gariba bite veliko izbiro oblog, prep slanjačev, sveč. električnih odbijačev, izpušne cevi za vs avtomobilov. Vsi deli so gara
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO
derne domove po izrednih ce bite pri «ASTROMOBIL», v lia 1G8 (Rotonda del Bosche
Sintetične
ln preproge za h stike «BALATUM KLON«. Modem podov z gumo, -in ploščice «1 «ARMSTRONG». «ROLLPORT», ■-(tende venezian -_ .
tev s specializit
A. R. P. ITAI Trg Os pedale št,
PREDSINOČNJIM V DVORANICI V UL. MONTECCHI
Mladinci p. d. «Cankar» uprizorili Fischerjevo igro «Striček prihaja*
S to igro seje društvo oddolžilo spominu pokojnega člana SG Josipa Fischerja, ki je bil zelo aktiven član društva
Igralska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar«
Nekaj mladih ljudi pri prosvetnem društvu «1. Cankar» je včeraj dokazalo, da je mogoče tudi danes od mladine pričakovati takšnega udejstvovanja, ki so ga mnogi preradi proglašali za zastarelo in neprivlačno za mlade. Včerajšnji uspeh pa bi mogel biti učinkovita spodbuda za nadaljnje delo v tej smeri. Na splošno pa velja podčrtati živahno delavnost prosvetnega društva «1. Cankar», saj ne mine teden, da ne bi imelo kake prireditve.
Včerajšnji večer je bil posvečen pokojnemu Josipu Fišerju, gledališkemu igralcu, ki je večkrat sodeloval pri cankarjanskih prireditvah. O njegovem življenju in delu je najprej govoril predsednik Mario Magajna, nato pa je sledila uprizoritev burke «Striček prihaja», ki jo je napisal sam Fišer in ki jo je že začel prav s cankarjanci pripravljati za nastop. Bolezen in smrt pa je preprečila izvedbo. Ostala pa je želja, da se delo vendar kdaj uprizori in se s tem počasti spomin Josipa Fišerja. Tako je nekaj mladih cankar-jancev burko naštudiralo in jo včeraj uprizorilo.
Odkrito moram priznati, da so nas nastopajoči ugodno presenetili. In razveseljivo je, da so nastopili mladinci, ki so zares člani društva, da jih torej ni bilo treba iskati od kdove kod. Ne da bi hoteli delati kako lestvico, moramo kar poudariti, da zaslužijo vsi pohvalo in priznanje, čeprav bi lahko — kar je naravno — nekatere še bolj pohvalili.
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 27. t.m. ob 16. url zabavni film:
SE PERMETTETE PARLIAMO Dl DONNE
(CE DOVOLITE, GOVORIMO O ŽENSKAH)
Igrajo: Vittorlo Gassman In
Silvia Koscina
Fišerjevo delo je imelo očitno prav namen, pomagati na dramskem področju skupinam, ki bi hotele nastopiti s kako igro z neposrednim zabavnim učinkom. V tem namenu so nastopajoči popolnoma uspeli ter dosegli, da se je občinstvo ves čas zabavalo.
Filip Fišer (Julko), Sandi Per-tot (Edvin), Boris Gombač (Stane), Sergej Gregorič (Ivi), Ivan Verč (Drejček), Sergej Verč (striček) in Vojka Lavrenčič (Zlata) — (navedeni so po vrstnem redu prihoda na oder) — zaslužijo čestitke za pogum in dobro voljo, s katero so premagali težkoče pri študiju dela, pa tudi za uglajen nastop.
Prav. bo, če bo skupina Se kje nastopila. Obenem Pa naj že razmišlja tudi za drugo leto ...
Zaradi zaslepitve trčila v rob pločnika
Brezvestnost avtomobilista, ki ni ugasnil žarometov, je bila kriva prometne nesreče, ki se Je pripetila včeraj ponoči okrog treh na obrežni cesti blizu hotela «Ri-viera».
Ob tisti uri sta se na motornem kolesu vozila proti Trstu dva mladeniča iz Tržiča: 26-letni študent Luigi Gobet iz Ul. Galilei 26 ter 23-letni mehanik Claudio Sussestizza-Angelovich iz Ul. Grado 10. Nenadoma je nasproti privozil avtomobilist, ki ni ugasnil žarometov ter trenutno oslepil Gobeta, ki je vozil motor. Gobet je izgubil nadzorstvo nad motorjem, treščil v rob pločnika na desni in oba motociklista sta se zaradi sunka prevrnila. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so Gobeta sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca v glavo ter ran po obrazu in rokah. Angelovi-chu par so nudili samo prvo pomoč, ker se je pri padcu lažje ranil po rokah.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
«UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPKKAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPOD1N.ISKI PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIV^RSALTECNICA Trieste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
-mmmmmnt-]
predvaja danes, 27 t. m. ob 13. url Universal barvni film:
MARIN Al, TOPLESS EGUAI!
(MORNARJI «TOPLES» IN NEVŠEČNOSTI)
Igrajo: Ernest Borgnine, Joe Flynn, Tim Conway, Carl Ballan-tine, Gary Vinson in drugi
KINO PROSEK-KONTOVEL
*i 'j ’ i/:'* O -.‘v
predvaja danes, 27. t.rti. ob 16. uri barvni film;
GERARCHI SI MUORE
Igrajo: Aldo Fabrizi, Ralmondo Vianello, Franco Franchi in Cicclo Ingrassia
HIMO «1 RIS« I* BOS Eli
predvaja danes, 27. t. m. ob 16. url Wamer Bros Technicolor Ulm:
Gli eroi del West
(JUNAKI ZAPADA)
Igrajo: Waiter Chiari, Ralmondo Vianello ,in Maria Andersen
Obisk delegacije PSI v Sloveniji
Danes odpotuje v Ljubljano delegacija deželnega odbora PSI, ki bo tri dni gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V delegaciji so deželni tajnik odv. Ca-stiglione, podtajnika Pittoni in Se-moia, senator Bonacina, tajnik in podtajnik goriške federacije Carrara in Waltritsch ter člana deželnega odbora Pahor in Dal Mas.
Med obiskom, ki spada v okvir prijateljskih odnosov med PSI in Socialistično zvezo, bo imela delegacija razgovore s predsednico Socialistične zveze Vido Tomšičevo, podpredsednikom Jožetom Vilfanom, Mitjem Ribičičem, Rudijem Čačinovičem, Brankom Babičem, Francem Amutom, Svetozarjem Poličem, Dušanom Fortičem, Francko Strmole in Bojanom Lubejem. Zatem bo delegacija obiskala Maribor, Kidričevo, Slatino-Radence, Ravne in Velenje, kjer se bo razgovarjala s predstavniki občinskih odborov in delavskih svetov.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
143 mest na slovenskih osnovnih šolah
Krščanska demokracija sporoča, da je njen poslanec Belci včeraj obvestil Slovensko skupnost, da je Po njegovem posredovanju na ministrstvu za javno šolstvo bilo z odlokom od 16. novembra 1964, registriranim na računskem dvoru dne 20. februarja 1965 ustanovljenih 100 učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah v tržaški in 43 mest na osnovnih slovenskih šolah v goriški pokrajini.
Sovjetske delegacije ne bo v Trst?
Pred kratkim smo napovedali, da bo konec tekočega meseca obiskalo vrsto industrijskih obratov na Tržaškem posebno odposlanstvo gospodarskih izvedencev iz Sovjetske zveze. Obisk sovjetskih gospodarstvenikov bi spadal v okvir dejavnosti Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ki s! v zadnjih mesecih prizadeva, da bi navezal nove stike s številnimi tujimi državami. V zadnjem času pa je menda ta pobuda odpadla, kajti na pristojnih mestih še nič ne vedo. ali bo-do Sovjeti res prišli v Italijo; še toliko bolj pa ostane seveda odprto vprašanje, ali bodo sovjetski strokovnjaki prišli tudi v Trst.
V nedeljo splavitev korvete v Tržiču
V nedeljo dopoldne bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču splaviii 1019-tonsko korveto «L. Visintini*. Korveto, ki meri 75 m v dolžino in 10 v širino, bosta poganjala dva Dieslova stroja, in sicer s hitrostjo 23 vozioV. Korveta je opremljena z dvema topovoma 76/62 in z eno cevjo za spuščanje torpedov. Zgrajena je bila v prvi vrsti za boj proti podmornicam. Posadka korvete bo štela 124 ljudi.
Urnik trgovin danes
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da je danes v veljavi naslednji urnik za trgovine:
vse trgovine so zaprte razen prodajalne kruha, ki odpirajo od 7.30 do 12. ure,
mlekarne od 7. do 12. ure cvetličarne od 8. do 13. ure Slaščičarne od 8. do 21.30
Mesnice: danes zaprte.
Zdravstvena delegacija iz Slovenije jutri na obisku v Gorici
Gostje si bodo ogledali dom onemoglih ter šolo za bolničarke - Sprejem na županstvu
Na svoji zadnji seji pretekli torek se je občinski odbor v Gorici seznanil s programom dela občinske uprave v prihodnjih dneh.
Pri tem je najvažnejši obisk sku. pine osebnosti iz Slovenije, ki delujejo na zdravstvenem področju. Jutri, v petek, si bodo gostje iz Slovenije ogledali dom za onemog. le v Ločniku ter šolo za bolničarke. Slovenska delegacija bo pri tem obisku gost dežele Furlanija-Julijska krajina ter jo bosta sprejela na goriškem županstvu občinski predstavnik in deželni odbornik Nardini. Popoldne bo delegacija o-biskala tudi civilno bolnišnico v Vidmu.
V soboto ob 17.30 bodo uradno izročili nova občinska stanovanja v Drevoredu XX. septembra novim stanovalcem, dopoldne ob 11.30 istega dne pa bodo v novem odseku občinske palače v Gorici otvorili razstavo slik iz prve sve-
tovne vojne v priredbi tednika «Epoca» in občinske uprave.
Pri nadalnji seji so odborniki obravnavali številne upravne zadeve. Odobrili so dražbeno oddajo del za nekatera nova šolska poslopja, nekatera cestna dela, popravilo ogrevalnih naprav v občinskih uradih. Odobrili so nadalje nakup potrebnega materiala za občinski ekonomat, nakup mrtvaških rakev ter nekatere druge izdatke upravnega značaja. Odobrili so tudi dokončno dodelitev prostora na občinskih oglasnih deskah za volilno propagando posameznim političnim strankam.
Zborovanje RPI
V okviru predvolilne propagande bo imela KPI jutri, v petek ob 20.30 zborovanje na trgu v Stan-drežu. Govoril bo pokrajinski taj-
nik komunistične mladine in kandidat za občinske volitve Valentin Duca, o splošnih aktualnih in o manjšinskih problemih.
Istega dne z začetkom ob 20 uri bo govoril na trgu v Pevmi dosedanji občinski svetovalec v Gorici Miladin Čeme, ki bo v svojem govoru obravnaval podobne probleme.
Urnik trgovin za danes
Danes, na vnebohod, bodo ostale odprte mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjave) do 12. ure, pekarne in mlekarne do 12.30 ter cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Pokriti trg bo danes odprt od 7. do 11. ure.
Brivci in frizerji bodo imeli da nes ves dan zaprto.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
2
obmejno srečanje Sovodnje, 30. maja 1965
Ob 17. uri pozdravni nagovori, sledi KONCERT pevskih zborov «Briški grič« iz Steverjana, «Kras» iz Dola - Poljan, »Srečko Kosovel.) iz Ronk, «Bojan'> iz Dornberka, »Svoboda* iz Mirna, ((Goriški oktet* iz Šempetra ter godbi na pihala iz Doberdoba in Anhovega. Zbori pojejo samostojno in združeni ob spremljavi godbe na pihala. »Veseli rudarji* iz Idrije bodo igrali na večernih plesih v soboto 29., nedeljo 30. m v ponedeljek 31. maja; v ponedeljek bo tekmovanje v valčku.
v primeru slabega
Prireditev bo na nogometnem igrišču; vremena bo prireditev prihodnji teden.
Za to priliko bo vozil avtobus iz Gorice v Sovodnje po naslednjem urniku:
Iz Gorice (odhod s pevmskega mostu) ob 13.10, 14.40, 16. In 21. Iz Sovodenj odhod ob 17.30, 19.10 ter zadnji ob 21.30.

NA GORIŠKEM SADNEM TRGU
Cena bananam na drobno znižana na 600 lir za kg
Kako pride do navijanja cen temu blagu - Nekaj o cenah drugega sadja
Pred kratkim smo na tem me. stu pisali o naglem naraščanju cene na drobno bananam na goriškem trgu, kjer so jih prejšnji teden prodajali celo po 900 lir. Gospodinje, zlasti pa matere, ki vedo, kako je koristen ta sad za otroke, so se pritoževale proti špekulacijam s ceno pri bananah, odkar je bil ukinjen državni monopol Včeraj smo končno lahko ugotovili, da je cena zopet padla in so jih prodajali po 600 Ur. Ta cena je še vedno prilično visoka in marsikomu ni dosegljiva, saj je bila cena za časa državnega monopola po 350 lir za kg.
Izvedenec na trgu nam je vedel povedati o špekulacijah, ki jih izvajajo .ngkatect, trgovci na . debelo in
dilniki.
kontingent Jjapan, Jj: uvoza, pokupiti čim večje količine ter jih pp. tem' spravijo v svoje hladilnike; čakajoč na Ugoden trenutek. Ko je razpoložljiv kontingent razprodan in postaja povpraševanje na trgu vedno večje, tedaj pošiljajo svoje vskladiščeno blago polagoma na trg in ga seveda prodajajo po znatno višjih cenah, kakor smo imeli primer pretekli teden v Go-' rici. V Gorici sicer nimamo takih velikih skladišč in menda ne tudi
lastniki skladišč z velikimi fele-	^otroke,
liki. tfi skušajo kadar pride Kar se drugega 1
takih špekulantov, pač pa Je oboje že v Vidmu in v Trstu, da ne govorimo o drugih velikih mestih.
V Videm npr. prejemajo banane delno preko Hamburga v Nemčiji, kjer jih raztovorijo vsak dan okrog 80.000 šopov, ter jih potem prodajajo kadar in kakor se jim zdi.
Ce je že država ukinila svoj monopol pri trgovini z bananami, pri kateri so tudi takrat ugotavljali nerednošti in špekulacije, bi morala vsekakor nadzorovati uvoz tega blaga, predvsem pa njegovo razdeljevanje in poskrbeti, da pridejo banane v potrebnih količinah m po primerni ceni do potrošnika, saj gre za važen prehranjeval-
ci *
0r S? A
blbga 'nb trgu tiče, naj omenimo, da so se te dnt pojavile na prodajnih mizah prve marelice, ki so jih prodajali po 700 lir in ker jih ni bilo dosti, so jih tudi prodali, saj se vedno dobi kdo, ki išče «primizie». Tudi domač fižol v stročju je že na trgu, zaenkrat ga prodajajo še po 800 lir in je tako visoka cena marsikatero gospodinjo spravila ob apetit. Cena češnjam se je vrtela od 120 do 240 lir, jagode pa so še vedno po okrog 1200 lir za kg.
...................... iiiiihh min
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Kdo je pristojen za sojenje •itanu zaradi brodoloma?
kapiti
Akti že 6 let romajo iz Taranta v Benetke, pa zopet v Taranto in v Trst ■ Pristojnost bo moralo določiti kasacijsko sodišče
kazenskim sodiščem (pred-sednik Rossi, tožilec Tavella, zapis-nikar De Paolt, obramba Morelli iz Benetk, zastopniki zasebne stranko Salvador, Perrero in Gentilo se je začela obravnava proti Kapitanu Francescu Ferfogllu iz Trsta, ki je obtožen, da Je zakrivil brodolom ladje «Laura Gabriella* bio-darske družbe« Navlmar* iz Be-V je potopila pred dobrimi 6 leti v Jonsketp. morju. Pri brodolomu je izgubilo življenje 8 mornarjev.
Trgovka ladja «Laura Gabriella* s 16 možmi posadke je 26 januarja leta 1959 priplula iz turške-ga pristanišča Iskenderum v Jon-
S°we'< NatovorJena je bila z rzjo ki bi jo morala izkrcati v Ra-venni. V Jpnskem morju pa jo je 3?jel°	neurje, ki jeP povzro
čilo hude težave tudi drugim večjim ladjam in celo vojnim enotam mornarice ZDA, ki so tedaj križarile po tem morju. Ko je kaDitan Ferfoglia ugotovil, da moč vlhai-ja neprestano narašča, je sklenil, da se zateče v mirnejše vode trškega otoka Antipaxos. Nesreča pa je hotela, da se je med plovbo pokvaril motor ln ladja se je zna-Sla nemočna sredi hrumečih valov Močan udarec vala ob bok je prei maknll tovor v podpalubju in »Laura Gabriella* se je naglo nagnila na drugi bok ter začela zajemati vodo. Tedaj se je kapitan odločil, da po radijski vezi pokliče na pomoč druge ladje v bližini Takol pa je ukazal moštvu, da zasede rešilne čolne in zapusti potapljajočo se ladjo. Mornarji so zasedli dva čolna: v enem Jih je bilo 6, a v drugem 10. Velik val je s prvega pometal dva mornarja, a drugi čoln se je prevrnil. Štirje mornarji iz tega so se rešili na prvega, a ostali so izginili med pobesnelimi valovi. Na pomoč brodolomcem le prihitela francoska ladja ((Roussil-ion*, ki jih je kmalu nato izkrcala v Tarantu.
V valovih so izginili naslednji mornarji: kadet Nello Stefani, višji strojnik Michele Pletrolongo, njegova pomočnika Giovanni Greblo 1n Fldenzo Boscolo, električar Antonio Arena, kuhar Giovanni Barbia in mornarja Giuseppe Tr.i-satti in Giovanni Cameli. Med re-
šenimi so bili poleg kapitana tudi trije drug! Tržačani. Tržačan je bil tudi pokojni Greblo.
Spočetka se je zdelo, da ne bo imel brodolom pravnih posledic. Zavarovalnica je izplačala 600 milijonov lir odškodnine, toda svojci žrtev so se pritožili na sodne oblasti, ki so bile tako prisiljene uvesti kazenski postopek.
Kot predvideva zakon, Je preiskavo uvedlo kazensko sodišče v Tarantu, kjer so se brodolomci izkrcali. Pozneje pa so vse akte poslali kazenskemu sodišču v Benetke, kjer je sedež brodarske družbe. Beneško sodišče pa je izjavilo, da ni pristojno, da razpravlja o z&devi ter je vse akte vrnilo v Taranto. V oktobru lani Je tamkajšnje sodišče sklenilo, da se akti odpošljejo v Trst. ki je po mnenju tarantsklh sodnikov pristojen za lazsojanje.
Kapitana Ferfoglio dolžijo, da je zakrivil brodolom, ker ni pravilno namestil tovora in ker je prehitro dal ukaz, da moštvo zapusti ladjo.
V teh pogojih se je začela obravnava pred tržaškim kazenskim so diščem. že ob začetku pa je postalo jasno, da tudi tržaški sodniki niso pripravljeni sprejeti nase odgovornost za razsojanje. To je po stalo očitno, ko je spregovoril javni tožilec dr. Tavella. Po njegovem mnenju je razsodba tarantskega sodišča neutemeljena, Nesreča se je pripetila na odprtem morju ln ne v teritorialnih vodah neke druge države. V teh pogojih so za razsojanje pristojna Italijanska sodišča. Predvsem ta pristojnost pripade tarantskemu sodišču, kjer so se brodolomci izkrcali. Zastopniki zasebnih strank pa so zahtevali naj o zadevi sodi tržaško sodišče. Pri tem jim je šlo seveda največ zato, da bi se zadeva čimprej razčistila Zagovornik obtoženca pa je Izjavil, da prepušča odločitev sodišču.
Po polurnem posvetovanju so sodniki sklenili, da niso pristojni, da razsojajo o zadevi. Ker pa Je prišlo do spora o pristojnosti med sodiščema, so sklenili, da se sodni akti kasacljskemu sodišču v Rim
■k * *
Pred prizivnim porotnim sodi-
ščem (predsednik Palermo, tožilec Santonastaso. zapisnikar Vascon) se je včeraj zaključila obravnava proti dvema vojakoma iz Sardinije, ki sta bila obtožena, da sta začetkom lanskega leta napadla in oropala upokojenca Giovannija Pope-lacha iz Cervignana.
Kot smo svoj čas že poročali, so videmski porotni sodniki spoznali Bruna Murruja in Luigija Meiloni-ja za kriva ter so ju obsodili na 2 leti zapora.
Obravnava bi se morala začeti pred prizivnim porotnim sodiščem že 8. t.m., toda tedal so Jo odložili kei Je zbolel eden Izmed ljudskih sodnikov. Preložena je bila na 16. t.m. in le malo je manjkalo, da se ni zaključila. Njen zaključek so preprečili dolgi obrambni govori zagovornikov. Naslednji dan pa so težave- Karabinjerji iz Saclle so namreč sporočili, da .le hudo zbolel neki drugi ljudski sodnik.
Spričo tega se je obravnava nadaljevala šele včeraj. Toda že po četrt ure posvetovanja so porotniki Izrekli razsodbo: oprostili so oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov ter so ukazali naj ju takoj izpustijo iz zapora.
Okoli poldne smo opazili mladeniča in Murrujevo mater, ko so prihajali iz koronejskih zaporov. Murrujeva mati, ki je bila oblečena y tipično sardinjsko narodno nošo, Je prebila vse te dni v Trstu. Kmalu potem so vsi trije odpotovali proti Sardiniji.
Opeka na glavo
žrtev nesreče na delu )e postal včeraj zjutraj 47-letnl zidar Giuseppe Ciacchi iz Milj, Ul. Pisciolon 27, ki je uslužben pri podjetju «Sil-vula* iz Ul. Galattl 24. Ko je ižvrševal svoje delo na gradbišču v Ul. Salvi, ga je nenadoma zadela v glavo strešna opeka, ki je padla s strehe. Zelo verjetno je opeko s strehe nevede pahnil kak delavec. Ciacchija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi lažjega udarca po zatilju in desni rami.
S POSREDOVANJEM KMEČKE ZVEZE
Zaposlitev žena iz Benečije pri obiranju češenj v Brdih
Samo do ponedeljka vpisovanje v konzorcij za zaščito tipičnih vin
Na nedavnem gospodarskem po- strijcev in sindikalnimi predstav-
menku, ki so ga imeli predstavni ki iz Trsta in Gorice v Čedadu s tamkajšnjimi predstavniki beneških Slovencev, so med drugim u-gotovili, da je ena izmed glavnih šibkih točk domačega gospodarstva ta, da ne morejo zaposliti na mestu razpoložljivo delovno silo, ki se Je zato usmerila v emigracijo. Med ukrepi, ki naj bi pomagali omejiti ta beg iz domače dežele, naj bi bila tudi ponovna navezava stikov s sosednjimi kraji, kjer zlasti pri kmečkem tlelu od časa do časa potrebujejo tujo delovne silo. Pri tem bi lahko uporabili razpoložljivo delovno silo iz Beneške Slovenije. « M a »» » *
Na Goriškem, zlftsri pfer v n arih Brdih, so v prejšnjih fetifi zla st' ■ob pobiranju čejen4 zajsoslili precej ženske delovne sile iz nadiških dolin. Žene in dekleta so se zadržala po neka.i tednov pri goričkih rojakih in nekatere so pripomogle k izboljšanju družinske bilance.
Češnje so tudi letos dozorele in čeprav jih je precej oklestil veter prejšnji teden, ki je prav v Brdih prizadejal največjo škodo, vendar jih je ostalo še dovolj za obiranje Pri mnogih družinah bodo torej za to in morda tudi za drugo delo potrebovali sezonsko delovno silo, ki bi jo lahko poiskali v sosednji deželi. Kmečka zveza v Gorici, ki ima svoj sedež v Ul. Ascoli 1/I„ je pripravljena posredovati v tem smislu in zato obvešča vse briške kmetovalce, ki bi rabili delovno silo za obiranje češenj in druga opravila, naj se zglasijo ob delav nikih med uradnimi urami na njenem sedežu, kjer bodo dobil) vsa potrebna pojasnila ln navodila.
Ob tej priliki opozarla Kmečka zveza briške vinogradnike, da bo zapadel rok za vpis v konzorcij za zaščito tipičnih briških vin v ponedeljek dne 31. t.m. Kdor bi se želel vpisati, in vinogradniki i-majo pri tem nedvomno korist, bo dobil na sedežu Zveze vsa potrebna navodila in oojasnila ter tudi predpisane obrazce.
Sindikalne vesli
niki gradbenih delavcev, ki bi moral biti včeraj 26. t.m. je bil po odredbi prefekta preložen na torek 1. junija ob 10.30.
V četrtek, 3. junija pa bo sestanek z uslužbenci občinskih podjetij, na katerem se bodo pogajali o obnovi delovne pogodbe, ki je zapadla lani 31. decembra. Vest zanima uslužbence občinskih podjetij v Gorici.
Sindikat CISL sporoča nadalje, da je bila objavljena vsebina sporazuma za novo delovno pogodbo v kartotehnični industriji. Ta pogodba se tiče podjetij Artesac, La-cego in Genca ter podjetja Car-Vi v ‘Sovodnjah.	,
Pogodba določa med drugim de. lovni tednik po 45 ur za uradnike in delavce ter sorazmerno spremembo pri plači. Prav tako je določen opoldanski odmor do dve uri. Druge spremembe se nanašajo na počitnice, zdravstveno službo in odpravnino.
Vpis v seznam izvedencev pri trgovinski zbornici
Trgovinska zbornica » Gorici sporoča, da bo v smislu člena 6 pravilnika za sestavo seznama izvedencev naše pokrajine, izpopolnila obstoječi seznam takih izvedencev za leto 1965.
Vsi tisti, ki imajo potrebne rekvizite za vpis, naj predložijo pri trgovinski zbornici prošnjo na kol-kovanem papirju za 400 lir, z vsemi potrebnimi dokumenti. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo pri tajništvu te ustanove.
Zapadlost bencinskih nakazil
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo z 31. julijem postala neveljavna naslednja bencinska nakazila:
Vijoličaste barve za 5 litrov in sivo-sinje barve za 10 litrov.
V zamenjavo so izdali nakazila oranžne barve za po 5 litrov ln ze-
Sestanek med oredstavnikl indu-
l■lllllll■•lllllllll■llllllllllllfl,lllllll,,l„l,umu,i,....n, n	m, m,n,
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
V tovarni umetnih vlaken je padel v kanal za odpadke
Mož iz Rupe si je zlomil nogo - Drobne nesreče doma in na cesti
Včeraj okrog 11, ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tovarno umetnih vlaken v Podgori, kjer se je pri delu ponesrečil 44-letni Giordano Sentleri, ki stEinuje v Gorici, Ul. Montecucco 21. V bolnišnici so mu ugotovili močan udarec na levem oprsju in še druge poškodbe ter so ga pridržal^ na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Sentieri je povedal, da se je ponesrečil že prejšnji dan popoldne na delu v tovarni, kjer se mu je spodrsnilo in je padel v odtočni kanal za odpadke.
Zjutraj ob 8.10 so pripeljali v bolnišnico 52-letnega Jožefa Batističa iz Rupe št. 8. Zdravniki so ugotovili, da si je mož zlomil desno nogo ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Batistič je povedal, da se je ponesrečil že prejšnji večer okrog 20.30 mu je spodrsnilo na domačem dvorišču in je padel tako nesrečno, da si Je zlomil nogo. Takrat za zlom niti ni vedel in se je šele včeraj zaradi vedno hujših bolečin odločil za prevoz v bolnišnico.
Na Ribijevi avtobusni postaji pa se je ponesrečila 71-letna Josipina Prinčič, ki stanuje v Gorici, Ul.
Mameli 5. Ko se je odpravljala zjutraj okrog 7.20 z Ribijevim avtobusom v Tržič in Je hotela stopiti v vozilo, se je avtomatično zapiralo pri vratih zanjo prenaglo zaprlo in potegnilo tudi istočasno stopnico. Ženica je stopila v prazno in pri tem padla. Z avtom Zelenega križa so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na prsnem košu in jo pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Prejšnji večer okrog 21.30 se je ponesrečila na domačem dvorišču v kazermetEih na Svetogorski cesti 133, v Gorici 16-letna AdrijEma Can-talino. Ko je pobirala perilo, je stopila na kos stekla ter se porezala na levem stopalu. Nudili so Ji prvo pomoč. Okrevala bo v 8 dneh.
Pri cestni nesreči na Majnici pa je dobil odrgnjenja na desni nogi 47-letni Pietro Apollonio iz Istre, ki stanuje v Standrežu, Mihaelova ul 273. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v štirih dneh Njegov spremljevalec je izjavil, da Je A-pollonia od strani zadel neki avto, ki je šel mimo njega, ko se |e on peljal s kolesom . na Malniči. Zapisnik (e napravila cestna policija lz Gorice.
lene barve za po 10 litrov.
Po prvem avgustu zapadla nakazila ne bodo več zamenjali.
Deželni proračun in delež Goriške
V dvorani trgovinske zbornice v Gorici je bil včeraj ob 18.30 razgovor deželnega odbornika za finance dr. Tripanija s predstavniki go-riškega javnega življenja. Dr. Tri-pani, ki ga je predstavil inž. Rigo-nat, je govoril o prvem proračunu deželne uprave in o deležu, ki ga bo imela iz njegovih milijard Goriška Med finančnimi postavkami zn našo pokrajino Je omenil predvsem dve milijardi za avtostrado in 600 milijonov za letališče v Ronkah. Odbornik Coceani, ki je bil tudi napovedan, ni prišel na sestanek, ker je bil zadržan. Po poročilu dr. Tripanija se je razvila debata, med katero so prisotni prosili za razna pojasnila.
Usoden padec v stanovanju
Včeraj okrog poldne so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 76-letno Matildo Velišček iz Gorice, Ul. Br Casale 39. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je ženica zlomila nekaj reber in so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10. dneh. Ponesrečenka ie povedala, da se je spodtaknila doma v stanovanju ob preprogo, ko se )e pripravljala, da bo legla k počitku.
Sinoči ob 19.10 je Giulio Stabon lz Ločnika pripeljal s svojim avtom v goriško civilno bolnišnico 39-let-nega Giordana Cometllja iz Gorica, Ul. Scuola Agraria 3. ki ga je pobral na križišču ceste Terza Arma-ta in Ulice Faiti. Zdravniki so ugotovili, da st je Comelli zlomil levo roko v ramenu, kc je padel z vespe.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 27. m. ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
Grimm-Martinuzzi
TRNULJČICA
otroška igra v treh dejanjih
’ Cene: odrasli 350. otroci 250
Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
VERDI. 15.15: «Joe mitra*. E. Con-stantine in F. Arnoul, francoski črnobeli film.
CORSO. 15.00: «11 pugno proiblto dellAgente /VVarner*. E. Constan-tine in N. Benedetti. Francoski črnobeli film.
MounRiNI8SIMO. 14.30- «Sangue al sole*. L. Razvat in A. Virgil. 3arvnl film, mladini pod 18. ie-tom prepovedan
V1TTORIA. 15.15: «Ieri, oggi, do-mani». Sofla Loren in Marcello Mastroianni. Italijanski film. zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 15.00 «L'ultlmo gla-dlatore*. R. Harrison In M. Tolo. Ameriški barvni klnemaskopskl film; zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici višjo temperaturo 26 stopinj ob 12.40, najnižjo 12 stopinj ob 4. zjutraj; povprečne dnevne vlage J* bilo 68 odstotke v.
BOKS
Dogovor ali strahovita premoč v dvoboju za svetovni naslov?
CASSIUS CLA Y s silovitim udarcem odpravil LISTONA v 1 minuti s k. o.
Ne preveč prepričljiva zmaga: sodnik štel do 8, časomerilec pa do 12.
IiEWISTONE, 26. — Cassius Clay, morda najbolj presenetljivi boksar težke kategorije, a brez dvoma največji čudak, je ohranil svoj svetovni naslov s tem, da je zadal tekmecu Sonnyju Iistonu najhitrejši k. o. kar jih pozna zgodovina prvenstev težke kategorije. Dvoboj je namreč trajal točno eno minuto. Ta hiter konec je sprožil val protestov in že ob koncu dvoboja med Cassiusom Cla-yem ali kot so ga predstavili na ringu, Mohammedom Alijem, in Sonnyjem Listonom, so razočarani gledalci, sicer najmanjše število kar jih je kdaj koli prisostvovalo kakemu svetovnemu dvoboju, za-
htevalo preiskavo.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Cassius Clay je že v prvi rundi silovito zadel s kratkim udarcem z desnico Listona, ki se je zgrudil na tla in je obležal, dokler ni udarec gonga prekinil srečanje, ki bi moralo trajati 15 rund. Medtem ko je bil Liston vznak, je Clay kričal nad njim, naj vstane. Bivši svetovni prvak Jersey Joe Walcott, ki je bil glavni sodnik, je spremil Claya v njegov kot, medtem ko je uradni časomerilec začel šteti sekunde. Sodnik je tudi po svoje štel in ko je Liston vstal, je že hotel odrediti nadaljevanje dvoboja. Gong pa mu je preprečil to in Walcottu ni preostalo drugega kot da je dvignil roko Clayu in ga proglasil za zmagovalca s k. o. Prekinitev dvoboja je najbolj presenetila Walcotta, ki je štel do 8, medtem ko časomerilec trdi, da je njegova ura pokazala ob prekinitvi celo 12 sekund.
Medtem, ko se je zelo malo ljudi zbralo v Saint Dominik Areni, kjer je bil napovedan dvoboj, so drugi prisostvovali temu srečanju v kinodvoranah, ki so bile povezane s TV v zaprtem krogu, Clay je prvi prešel v napad, a je zgrešil cilj z desnico, zaradi česar je poskusil z levico in tokrat zadel Listona v obraz. Mlademu prvaku se je posrečilo še nekajkrat zadeti Listona, ki mu je hotel odgovoriti. Tera pa ni mogel izvesti, ker mu je Clay gibčno plesal okoli in ni dovolil, da bi bolj izkušeni boksar uporabil svoje nevarne prijeme. Liston je vztrajal v napadu in večkrat stisnil Claya k vrvem, vendar se je ta znal vedno pravočasno u-makniti vse do trenutka, ko Je Clay s kratkim, a silovitim udar-cem z desnico zadel Listona, ki je kot snop padel vznak. Bivši prvak, pa čeprav ni kazalo, da je «groggy<>, se ni dvignil, pa čeprav ga je Clay vabil, naj vstane. Ko je Liston vstal, je sodnik dovolil nadaljevanje dvoboja, vendar ga je časomerilec ustavil in. ga opozoril, da je že pretekel čas 10 sekund.
Clay je od navdušenja skakal, medtem ko so gledalci razburjeno kričali. Ko je svetovni prvak po bliskovitem k. o. zapustil ring, je šel mimo bivšega svetovnega prvaka Floyda Pattersona in mu dobesedno rekel: «Zajec, ti boš prihodnji nasprotnik«. Tu je treba pripomniti, da je Clay vedno apo-strofiral Pattersona z zajcem in ko ga je nekoč obiskal med treningom, mu je prinesel v dar zelje in korenje.
Nocojšnji je bil najbolj bliskoviti k.o. v zgodovini svetovnega prvenstva težke kategorije. Prejšnji najkrajši dvoboj je bil 1908. leta ko je Tommy Burns premagal Jima Rocheja v Dublino na Irskem v 1 ’28”. Zanimivo je, da že enajst let dvoboji za svetovno prvenstvo težke kategorije ne končajo po točkah. Zadnjič se je to zgodilo junija 1954. leta, ko je Bocky Marciano potreboval 15 rund, da je premagal Ezzarda Charlesa.
Po dvoboju je Clay izjavil, da je spravil Listona na tla s silovitim kratkim udarcem z desnico. Pripomnil je, da je napovedoval presenečenje, vendar ni hotel vztrajati, ker bi mu gotovo nihče ne verjel. Med predvajanjem kratkega filma o dvoboju je Clay opozoril že vnaprej prisotne, češ poglejte sedaj ta udarec z desnico. «Je to najhitrejši udarec, ki ga katerikoli ima boksar težke kategorije na svetu* je še navdušeno pripomnil temnopolti pripadnik • črnih muslimanov«.
Tako je ta dvoboj, ki je bil brez dvoma eden najbolj negativno komentiranih prvenstev za sve
v analih boksa. Vsega skupaj je trajal eno samo minuto, vključno s sekundami k. o. Težko je vzeti resno ta dvoboj, ker po mnenju
večine opazovalcev Liston ni bil tak, da bi lahko obležal toliko časa na tleh. In vendar je tik pred dvobojem kazalo, da bo to srečanje eno najbolj vročih in da se bosta boksarja borila do skrajnosti. V resnici pa se je ta sprevrgel v zadnje dejanje te boksarske komedije, ki se je začela pred enim letom in 3 meseci, ko se Liston, z izgovorom, da ima poškodovano ramo, ni predstavil v sedmi rundi sodniku za nadaljevanje dvoboja. Tako je tedaj Li-
ston »izročil* naslov Clayu, ki pred nocojšnjim dvobojem ni bil tako gostobeseden kot pred prejšnjim. Govoril je sicer o tajnem udarcu, in vse kaže, da je tega tudi izvedel. Mnogi So mnenja, da je to največja «combine», drugi pa, in med temi je prav bivši prvak Floyd Patterson, so prepričani, da se je Clayu posrečil udarec, ki bi spravil na tla tudi najbolj pripravljenega boksarja. In še nekaj. Liston je v zadnjih 2 letih in 8 mesecih na ringu med dvoboji za svetovni naslov težke kategorije samo 23T6”: septembra 1962 je spravil na tla Pattersona v 2’06”, julija 1963 je ponovno premagal istega nasprotnika v 2’10”, februarja 1964 je izgubil naslov v dvoboju s Clayem v 6 rundah, danes ponoči pa je moral na tla v eni sami minuti.
U,
GIRO D’ITALIA
V Siracusi zmaga in cvetje za sprinterja Mar coli j a
Mealli tudi danes z majico najboljšega
SIRACUSA, 26. — Današnjo dvanajsto etapo Gira na 223 km dolgi progi od Agrigenta do Siracuse so kolesarji prevozili precej leno. Prav zaradi tega se je na cilju predstavila številna skupina, v kateri so bili favoriti za zmago v velikem številu. Najbolj hiter pa je bil čistokrvni sprinter Marcoli, ki je odbil napade Meldolesija, Belgij-Vanderbergha, Zandeguja in
Duranteja in za las zmagal. Tudi zanj torej en dan časti, cvetlic in poljub «miss» etape.
2e start je bil dan z 19 minutami zamude in kolesarji, ki so vozili pod žgočim soncem, se niso hoteli spotiti. Prvi omembe vreden dogodek se je pripetil po 75 km vožnje, ko so bili kolesarji nedaleč od «trobarvnega cilja«.
Po ponovni združitvi v glavnino se je šele pred Raguso prebudil Belgijec Vanderbergh, ki sicer nima nobenih višjih ciljev, a si je zadal nalogo, kar mu je do danes uspelo, da si zagotovi čim več nagrad takoimenovanih trobarvnih
MEDNARODNI NOGOMET
vtscm&smmam
iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiui
V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU
Po napornem učenju, pestro športno udejstvovanje Galeba
Gojenci in gojenke gojijo odbojko, košarko namizni tenis, šah in med dvema ognjema
Nocoj se bo odločilo: Inter ali Benlica?
MILAN, 26. — Tako Inter kot Benfica, ki se bosta jutri zvečer spoprijela v finalu za evropski pokal prvakov, sta preživela dan v popolnem počitku. Igralci so se sprehajali in si nabirali moči za naporno in tudi živčno tekmo. Tudi trenerja sta razčistila zadnje dvome o postavah. Portugalski tehnik Schwartz, ki je prvotno mislil po-
V slovenskem Dijaškem domu v Trstu se mladina iz tržaške okolice in Gorice po dolgih urah učenja ukvarja tudi s Športom. V domu imamo dve igrišči, eno za odbojko in eno za košarko ter dvorano za namizni tenis. Vsak dan takoj po kosilu je na igriščih vse živo, najmlajši vadijo v igri med dvema ognjema, ostali pa odbojko, košarko, ping-pong, šah.
V začetku šolskega leta se usta-
novijo razne ekipe, ki nastopajo vse leto. Letos je bil ustanovljen športni odsek, katerega so gojenci imenovali Galeb. V odboru je za predsednico vzgojiteljica, ostali člani pa so gojenci, tajnica je Mara Racman, referent za namizni tenis Al-do Moro, za odbojko odgovarja Boris Daneu, za košarko pa Viljem Prinčič, medtem ko je Mara Stefančič gospodinja. Odbor je med letom deloval in je imel redne seje. Za drese smo si izbrali rdeče majice, na katerih so prišite modre značke Galeba. Majice je nabavil domski odbor
Letošnje delovanje na športnem področju se je začelo takoj v začetku šolskega leta, ko smo se udeležili tekmovanj športnega tedna. Galeb se je odrezal precej dobro, Moro je zasedel 2. mesto v namiznem tenisu med mladinci, ženska ekipa pa je dosegla 4. mesto v odbojki, deklice pa so zmagale v igri med dvema ognjema. Nato smo imeli srečanja z raznimi društvi: Škamperle, Cankar, Rojan, Nabrežina, Opčine, Zgonik. Največ srečanj je bilo v namiznem tenisu (7 moških in 2 ženski), nato v odbojki in košarki in med dvema ognjema. Z Lonjerjem smo se pomerili celo v nogometu.
xiu jiuuieuiiranui prvenstev za sve- Vsako leto imamo redna športna tovno krono, postal tudi najkrajši I srečanja z goriškim dijaškim do-
mom in z domovi v matični domovini. Letos smo nastopali v Kopru, obiskali pa so nas gojenci iz Gorice, Ljubljane in Sežane. Vsa srečanja so bila lepa in posebno borbena.
Ker se bližamo koncu šolskega leta, smo za letos končali z raznimi srečanji. Z novim šolskim letom bodo igrišča zopet oživela in začelo se bo novo delovanje, upamo bolj intenzivno kot letošnje, ker je Šport, posebno študirajoči mladini, zelo potreben in. koristen.
Za Galeb so nastopali:
ODBOJKA
Fantje
Aldo Moro
Boris Daneu
Ivo Devetak
Danilo Peric
Wily Prinčič	. .
Edi Vodopivec Jure Tomšič Edvin Žerjal Radojko Starec Igor Orel
Dekleta
Eleonora Zavadlav
Mara Racman
Mara Stefančič
Mira Blažič
Saška Križmančič
Sonja Kosmina
Majda Prašelj -	■ ■	,
Desi Prašelj
Anica Ferfolja
Sonja Kosmina Sonja Božič Nevenka Goldstein KOŠARKA Aldo Moro Wily Prinčič Danilo Peric Bogdan Frankič Stanko F lego Boris Daneu Ivo Devetak Edi Vodopivec Edvin Žerjal MED DVEMA OGNJEMA Dečki Slobodan Pjevic Marjan Daneu Bogdan Frankič Roman Ljubič Elij Zahar Hermes Žnidaršič Boris žužek
Deklice
Zagorka Pjevič Tamara Blažina Sonja Menucci Suzana Sedmak Nevenka Sukljan Mirjam žužek Irena Tretjak Sonja Blažina Mara Stefančič
NAMIZNI TENIS Fantje
Aldo Moro Matjaž Bidovec Ivo Devetak
Dekleta Eleonora Zavadlav Mara Racman Sonja Kosmina Saška Križmančič Lučka Faletič
NORCI ZAVADLAV
slati na igrišče temnopoltega velikana Calada, se je premislil in bo njegovo mesto poveril sicer manj tehničnemu Netu, ki pa ima več izkušenj in je atletsko bolje pripravljen. Zaradi tega bo Benfica skoraj gotovo nastopila z naslednjo postavo: Costa Pereira, Cavem, Cruz, Raul, Germano, Neto, Augu-sto, Coluna, Torres, Eusebio in Sini oes.
Herrera je prav tako spremenil prvotno postavo in je sklenil, da bo Peiro srednji napadalec namesto Domenghinija. In to, ker Herrera misli, da je Španec bolje pripravljen in ima tudi več mednarodnih izkušenj. Zaradi tega bo Inter skušala priti jutri do evropskega pokala s postavo Sarti, ,Bur. gnich, Facchetti, Bedin, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzola, Peiro, Suarez in Corso.
ZA POKAL SEJEMSKIH MEST
Juventus 3 Atletico 1
TURIN, 26. — Povratna polfinalna tekma za pokal sejemskih mest med Juventusom in Atleticom iz Madrida se je končala s 3:1 (0:0) v korist Turinčanov. Prvo srečanje, ki je bilo na igrišču španske enajstorice, se je zaključilo z i-stim rezultatom v korist Atletica. Gole so dosegli: v 5’ drugega polčasa Menichelli, v 7’ Glaria (avtogol), v 13’ Bercellino in v 37’ Luis.
DANES OB 14. URI
Na igrišču v Ul. Flavia Cremcaffe - Primorje
Danes bo juniorska enajstorica proseškega Primorja igrala na igrišču v Ul. Flavia proti leaderju lestvice Cremcaffe.
Po nedeljski tekmi proti Liber-tas, v kateri je Primorje zmagalo s 5:0, je morala proseških igralcev na najvišjem nivoju. Zato upamo, da se bodo mladi nogometaši Primorja tudi danes potrudili.
Tekma se bo začela ob 14. uri.
letečih ciljev. Šele po Avoli so se kolesarji zbudili, ker je malo prej dež osvežil ozračje. Prvi je poskusil z begom Bitossi, a s tem je sprožil protinapad Adornija, s katerim sta sama z malenkostno prednostjo nadaljevala proti cilju. Približno 3 km pred Siracuso sta begunca padla, kar je izrabila prva skupina zasledovalcev, ki se je množično predstavila na cilj. Kot smo že omenili, je bil Marcoli najhitrejši.
NA CILJU
1.	MARCOLI RAFFAELE (Mai-no), ki je prevozil 230 km v 6.56’49”, s povprečno hitrostjo 33.210 km/h.
2.	Meldolesi Domenico
3.	Vanderbergh Georges (Flandr.)
4.	Zandegu Dino (Bianchi Moby-lette)
5.	Durante Adriano (IGNIS)
6.	Bariviera
7.	Adorni
8.	Taccone
9.	Armani
10.	Vicentini
11.	Daglia, 13. Vigna, 14. Brandts, 15. Van Damme, 16. Negro, 17. Dancelli, 18. Ferretti, 19. Fontona, 20. Fontana itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	MEALLI 68.04’05”
2.	Adorni z zaostankom 36”
3.	Negro 3’08”
4.	Galbo 3’39”
5.	Mugnaini 4’10”
6.	Poggiali 4’10”
7.	Zilioli 4’35”
8.	Gimondi 4’35”
9.	Dancelli 4’36”
10.	Bitossi 4’39”
11.	Fontona 5’11”
12.	De Rosso 5’14”
13.	Pasuello 5’27”
14.	Massignan 5’59”
15.	Balmamion 5’59”.
NOGOMET
Dinamo osvojil pokal Jugoslavije
BEOGRAD, 26. — Zagrebški Dinamo si je danes četrtič priboril pokal Jugoslavije. V finalni tekmi z drugoligaškim moštvom Buduč-nost iz Titograda je Dinamo po precej enakopravni in težki borbi, v kateri so Črnogorci pokazali večjo vnemo in borbenost, premagal teekmeca z 2:1 (2:1). Zanimivo je, da so vse tri gole dali Zagrebčani, in sicer Zambata v 18’ in 29’, Mešič pa je zakrivil avtogol. Mladinski pokal Jugoslavije pa si
je priboril beograjski Partizan z zmago 2:1 nad skopskim Vardar, jem.
NAMIZNI TENIS
Sinoči se je zaključil turnir za spomladanski pokal. Bor A je premagal ekipo Istriani A 3:2, kasneje pa še s 5:0 p.f. Istriane B, medtem ko je Soffitta A odpravila s 3:1 prvo ekipo Istranov. V končni lestvici je ekipa Soffitta A prva pred Borom A in Istriani A.
v
Športne prireditve v okviru
STEDO
NOGOMET
Danes ob 10.30 BREG — KRAS
v Nabrežini
NAMIZNI TENIS
Danes ob 9.00 uri na Opčinah (Prosvetni dom) EKIPNI MEDDRUŠTVENI TURNIR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifi
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Candy in Triestina skupno v vodstvu
Visoka zmaga domačega Ferroviaria
Tretje kolo italijanekega prvenstva v hokeju na kotalkah je bilo zelo naklonjeno tržaškim ekipam: Triestina je zmagala na tujem, Ferroviario pa je končno osvojil poln izkupiček z visoko zmago nad Bassanom. Potovanje Triestine je preskrbelo njenim navijačem nemalo skrbi. Domači Rapid je nam--;-
reč predstavljal težko oviro, še po- Candy, ki je sprejela v goste Pro — i— s. i—. —j —_x- Follonico in jo odpravila s točo
sebno, ker je igral pred svojim občinstvom. To moštvo letos prvič nastopa v najvišji ligi, a je ojačeno z nekaj že preizkušenimi elementi Amatorija. Vodja napada je večkratni reprezentant in eden glavnih stebrov Amatorija Tavoni, ki je tudi v soboto delal precej preglavic Tržačanom, saj je dosegel oba gola in bodril tovariše tudi, ko ni bilo več upanja. Triestina tudi tokrat ni pokazala vseh svojih sposobnosti in je skrbela le na rezultat. To ji je omogočil predvsem izreden dan Martellani-ja, ki je dosegel vse štiri zadetke in tako prišel v vodstvo lestvice strelcev. Čeprav je ta napada praktično sam odločil tekmo, so zaslužili priznanje tudi mladi Počkaj in branilec Cervo, ki je nadomeščal tega, • ko ga je sodnik zaradi grobe igre izključil. Nekoliko v senci pa je bil Mari, kateremu se letos pozna pomanjkanje treninga.
Po dveh zaporednih neodločenih tekmah z Amatorijem in s Triesti-no je tudi Ferroviaria prišel do zmage na račun medlega Bassana. Gostje tokrat niso pustili tako dobrega vtisa. Predvsem jim je manjkala borbenost, pa tudi Fontana je bil zelo nezanesljiv. Sicer pa je tudi tržaško moštvo igralo pod njenim normalnim standardom,a vseeno ni bil rezultat nikoli v dvomu. Slabi igri je pripomogel tudi sodnik, ki je večkrat spregledal grobe, drugič pa drastično kaznoval neznatne prekrške (7 penaltyjev).
Zelo lahek posel je imela tokrat
Z nedeljskega atletskega tekmovanja naraščajnikov: Borov predstavnik Iztok Furlan (prvi na levi) med zmagovitim tekom na 80 m zapreke
golov. Gostje so vnovič pokazali, da niso zreli za to konkurenco. Sicer pa se to dogaja vsako leto z moštvi, ki pridejo iz B lige.
Zanimiva pa je bila tekma med Novaro in Lodijem. Slednji je skušal izkoristiti prednost domačega terena in spraviti na kolena močnejšega nasprotnika. Dvakrat je prešel v vodstvo, a obakrat je No-vara izenačila. Pred koncem polčasa pa so gostje prešli v vodstvo. V drugem delu je Lodi nekoliko popustil in Novara je odnesla domov obe točki.
Preseneča pa neodločen izid med Marzottom in Amatorijem. Domačini so zaigrali kot v lanskem pr-ventsvu, ko so bili hud nasprotnik se tako močnim moštvom, in so prevladovali vseh 60 minut. Le zaradi smole ni bil rezultat jasno v njihovo korist. Vseeno pa je kazalo, da bodo morali gostje poraženi z igrišča. V zadnji minuti pa je; .avtogol prisilil domačine na delitev točk.
IZIDI
Rapid — Triestina Ferroviario — Bassano Marzotto — Amatori Lodi — Novara Monza — Pro Follonica
2:4
7:2
2:2
2:4
9:1
LESTVICA
1. Candy	3	2	1	0	15 4	5
2. Triestina	3	2	1	0	12 8	5
3. Ferroviario	3	1	2	0 15 10		4
4. Amatori	3	1	2	0	8 7	4
5. Novara	3	2	0	1	10 9	4
6. Lodi	3	1	1	1	8 9	3
7. Rapid	3	1	0	2	10 8	2
8. Bassano	3	1	0	2	11 15	2
9. Marzotto	3	0	1	2	8 11	1
10. Follonica	3	0	0	3	7 23	0
KOREN UROŠ
6. JUNIJA V ČRNEM VRHU
Planinski pohod SPDT na Javornik
SPDT priredi 6. junija ob priliki izleta v Cmi vrh planinski pohod na bližnjem Javorniku. Prijavljeni se lahko udeležijo pohoda kot posamezniki ali kot predstavniki društva v skupinah po 3. Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer:
1.	dobi povrnjeno 100% vpisn.
2.	dobi povrnjeno 50% vpisn.
3 dobi povrnjeno 25% vpisn Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Udeleženci se lahko prijavijo tudi pred odhodom samim pri raz-sodišču v črnem vrhu.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske so- ro cialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Teden dni po 1. maju je tržaška policija zaprla anarhista Ma. i Mianija, ki se je pred preganjanjem italijanske policije zatekel v Trst, poleg njega pa je prijela tudi Ucekarja in nekega Langfelda iz pruske Šlezije, knjižničarja «Nemškega bralnega društva«, ker sta Mianiju pomagala; Ucekarja so po nekaj urah izpustili, ne pa tudi Lanfelda, pri katerem je Miani prenočeval in ki je bil inozemec. «Slovenski Narod« je poročal hkrati o tej in še o neki drugi zadevi: «Tržaško redarstvo zaprlo je nekega Mianija, italijanskega državljana in znanega anarhista, beneška policija pa rojenega Tržačana z imenom Rovigo, kateri je poznan kot iskren prijatelj francoskega anarhista Pinija«. «Edinost» pa je poročala bolj škodoželjno in je ob tej priliki zlasala »list .Adria’, prilogo uradnega lista ,L’Osservatore triestino’«, ki je «priobčujč to vest tiskal ime Učekarja po slovenskem pravopisu«, medtem ko je prej z drugimi italijanskimi listi vred «dosledno tiskal: «Uccekar»; «Edinost» je bila naravnost užaljena v imenu Slovencev in Slovanov: «Zakaj pa danes kar naenkrat Učekar?
No, saj vemo: mož se je pokazal kot prijatelj anarhistov (Mianija), zato ga predstavimo svetu kot Slovana!! Zakaj ne bi Slovencev — mislila si je gospoda pri .Adrii’ — malo sumničili (?!), ko je prilika baš ugodna. Mi pa vemo dobro da je Uccekar persona grata v raznih rdečih (t.J. italijanskih radikalnih) društvih.» Uredništvo «Adrie» kajpada ni čutilo, da bi bilo zagrešilo kakšen protislovanski atentat s strešico na črki c v besedi Ucekar in je z mirnim ugovarjanjem prisililo tako silno preobčutljivo «Edinost» k umiku. V isti smeri kakor «Edinost», a brez neznatnega «oporišča» v strešici na črki c, je tožil «Rodoljub», priloga ((Slovenskega Naroda«, v notici o «Tažaških anarhistih«: «Razen tako imenovanih ire-dentovcev, ki bi radi spravili Trst, Goriško in Istro pod laškega kralja, je v Trstu tudi nekaj tistih najbolj nevarnih prekuc-nežev, katere imenujejo anarhiste. Vlada sicer taji (?)!, da je v Trstu tudi kaj takih ljudi, a samo zato, da bi na Lahe, ki so ji prirasli k srcu, ne padla kaka senca (?!). Nekaj je pa vendar teh ljudi v Trstu, zakaj tekom tega meseca (maja) iztirala je policija več takih prav nevarnih mož italijanske narodnosti.«
B. POT DO «DELAVCA» (1892.1893) IN NJEGOVO PRVO OBDOBJE (1893-1894)
Na tretjem kongresu avstrijske socialne demokracije ni bilo nobenega slovenskega socialnega demokrata niti iz Ljubljane niti iz Trsta, od koder tudi ni prišel noben drug socialni demokrat; prisostvoval pa je kongresu in na njem tudi govoril prav o tržaškem socialističnem gibanju Gerin, ki je že iz časa pred drugim kongresom bival na Dunaju in ni nastopil kot tržaški delegat. Gerin je krivo razumel opozicijskega govornika Neumanna, kakor da je napadel italijanske socialne demokrate zaradi neudeležbe na kongresu, ko je očitajoče vpra-
šal, kakšen mednaroden kongres pa je to, ko so na njem «zastopani samo Nemci in Poljaki, drugojezičnih (socialnih demokratov) pa ni«; zato je zanikal, da bi bili Italijani namenoma odsotni, in dejal: «V Trstu še pred tremi leti ni nihče vedel, kaj je sploh socializem, šele potem so se razvili začetki delavskega gibanja. Najprej so ustanovili .Delavsko zvezo’ («Confederazione»)... (potem) list... (ki) so ga pogosto zaplenili.. Končno so društvo razpustili... Tudi .Avanti’ (ki so ga Izdajatelji že pred tem ustavili!) se mora boriti z največjimi težavami... Zato je organizacija danes še tako šibka, da ni zmogla poslati izdatnega (!) zastopstva na ta kongres. Tega pa ni zakrivilo pomanjkanje mednarodnosti pri nas, marveč nesramno tolmačenje zakonov. V Italiji in v italijanskih deželah ne bi moglo obstajati socialistično gibanje, če ne bi bilo mednarodno. (Iz tega stavka seveda ne moremo razbrati nič več kot Gerinov poudarek mednarodnostnega stališča!) Italijanskih sodrugov ne smemo zanemarjati. Ne le v Trstu, ampak tudi na Reki, v Dalmaciji in na Južnem Tirolskem je mnogo (italijanskih) delavcev, ki jih je mogoče pridobiti za naše ideje. Takšna socialistična italijanska delavska skupina bi bila tudi najboljša zveza z italijanskimi socialisti v zamejstvu. Italija (t.j. socializem v njej) sedaj najlepše napreduje, kakor dokazuje že pridobitev (pisatelja) Edmonda de Ami-cisa za naše ideje.« Govor, ki ga je iz italijanščine prevedel na nemško dr. Adler, je Gerin zaključil s klicem «Evviva» mednarodni socialni demokraciji.
((Neodvisni« opozicionalec Neumann je dejansko napadel vodstvo, češ da je pripravilo ((nacionalen strankin zbor« zgolj Nemcev in Poljakov namesto mednarodnega! Na njem ni bilo čeških, slovenskih in italijanskih socialnih demokratov, ki na prejšnjem kongresu niso manjkali. Neumann je izkoristil okolnoct, da so se češki socialni demokrati izrecno vzdržali udeležbe na tretjem kongresu, ker so imeli zlasti spor z opozicijo ((neodvisnih socialistov«, zaradi katere ga je
dunajsko vodstvo v prvi vrsti sklicalo, za zadevo nemški
zbor bo reševal v glavnem notranje zadeve (avstrijsko)ner ških organizacij. Zato češki strankini listi ne sodelujejo p njegovem sklicanju, ker je po njihovem mnenju za češi organizacije zadnji češkoslovanski strankin zbor v Pragi reš odiočilna vprašanja in zato lahko tokrat odpade številna C udeležba čeških sodrugov.« K temu komentarju moramo pi pomniti najprej da je na kongres prišlo nekaj čeških s cialnih demokratov z Dunaja, od češkoslovanske socialne d mokracije« pa edini Hybeš zgolj kot - gost, ki v razpra ljanje m posegel. Po logiki navedenega komentarja bi se b pravzaprav sklical samo nemškoavstrijski kongres, če je šl v tolikšni meri za ((notranje zadeve nemških organizacij s katerimi tudi Poljaki niso imeli nič opraviti! Res so ime češki socialni demokrati konec leta 1891 v Pragi svoj tridnevi kongres, ki ga je «Arbeiterzeitung» že vnaprej pozdravil: potem pa o njem odobrilno poročala z ugotovitvijo: «Ceški slovanska delavska stranka je veja avstrijske socialnodemi kratske delavske stranke, ima pa svojo lastno organizacijo A podoben kongres so imeli v začetku leta 1892 tudi gališk t.j. poljski socialni demokratje v Lvovu, pa jim vendarle d Adler ni svetoval, naj ostanejo doma kakor Čehi, marve jih je pritegnil k sklicevanju vseavstrijskega kongresa in j potem z njimi na kongresu delal veliko reklamo, ko je referatu o programu in taktiki dejal: «Da je naše gibanj mednarodno... da v boju proti izkoriščanju nastopa medni rodno, ni nikjer tako jasno vidno kakor ravno v Avstriji (kjer) smo edina politična stranka, ki je res mednarodna -niti klerikalna stranka ni več takšna...
(Se nadaljuje)
ss-src	rss/r-rsv r„:rr--rrz=c‘» r sr rvus, r.-j-a	jl- sjržrr I 'tsrs&srjUL-