»T 140. številka. (t Trst«, t toisk iTi««r 18. ■•veaabra 1M7.) Tečaj XXII. lakaj* p* trikrat na todea ▼ toatih ia-t*vkllt, 6*trihlh In hobotiJi, Zjatranjo iadaaja i»- hfcj* ofc K. ari zjutraj, večamo p* ob 7. ari vp*#r. — Obojni« ladanje itu« : aa J«Ce«i>MFo . f. 1.—, invea Avitrija O t vi aam, . . I.— » • a U M p»l lat« , , . «.— . • • ttn !otr . . , 1J.— » * ■ ~ *ar rokUn.t aija aa praata pnttm <». Gft r mhim*M j• Castitim našim gg. naročnikom! Vtem onim gg. naročnikom, kateri ne poravnajo zastano naročnino do I. decembra t. I., ustavimo list brezpogojno. Uprava „Edinosti". Vabilo na javni shod, ki ga priredi politično društvo „Edinost" pri-kodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 4. pop. v gostilni „pri lipi" g. Josipa Urbanćića. z nastopnim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika ; 2. PoroCilo deželnega poslanca Vekoslava G o riupa. 3. Eventuvalni predlogi. Politično nihalo. Vsakdo, ki je že videl kedaj uro na steni, ?«, kaj je nihAlo; »ko bi se pa nahajal slučajno mej našimi čitatelji kado, ki ne ve, kaj je nih&lo, ■s hočemo raztolmačiti to sledečimi besedami: nihalo je oni del are, kateremu pravijo nekateri »nepokuj", zato, ker ni nikoli pri miru, razun, ako bi oslabela ona gonilna noč, katera ga goni od jedne strani na drugo in nazaj. Po činu premikanja se d& pa z uiUalout primerjali tudi značaj človeka, kateri nima »talnega prepričanja, htalae valj« v svojem nastopanju V iivljenju, ki ni to, ni ouo, in na čegar odločbe se ni mogeče nauašaii v nobenem obziru. Taki ljudje ao sploh jako nevarni, ker njihova nestalnost, njihovo nervozno bogatije od jeduega ukrepa do druzega je bii« že mnogokrat pogibeljno za one, ki so jim verjeli, ali ki so zaupali njihovim določbam. To so oni ljudje, katerim pravimo po domače — .tieaisarji*. Taki „tičmisarji", bi rekli, ao tudi naši poslanci italijanski v državnem zboru dunajskem. Oni ao tisto politično nilihl •, ki bega od jedne politične stranke do orug«, od jeduega ukrepa do druzega. Da bi se takim ljudem sploh moglo za* upati, o tem ni govora, vendar je skoro zabavno, opazovati njihovo vedenje v zbornici: kar trpi jih ne dvakrat na jednem kraju. Tam gori ao letos pravi tujci med tujimi naši italijanski prijatelji, ki se počutijo tako dobro tu doli v Primorju, mej Slovani, kakor berač p i gorki peči. Ne verujemo, da se čuti slovenski okoličanski odbornik tako tujega v tržaški mestni zbornici, kakor se čutijo tuje ti ljubeznjivi italijanski patrijotje v zbornici na Dnaaju. Te se je zopet pokazalo v delegacijah. Ker je namreč delegat manjšine, dr. Gross, razdelil mej svoje nemške tovariše vseh sest mandatov, katere je večina odstopila manjšini, a je popolno prezrl Italijane, so se ti poslednji silno razsrdili in se pritožili na večino. Le-ta je pripoznala Italijanom pravico jednega mandata in, ker ob ob* stoječih okoliščinah nikakor ni bilo mogoče, da se izprazni jedno mesto v proračunskem odseku, se je skleailo prepustiti Italijanom jedno izprazneno mesto v petieijskem odseku, od katerega je prostovoljno odstopil delegat Jedrzejowicz. To je Italijane pot lažilo v toliko, da so jeli prijaznejše gledati na ono stran, kjer se nahaja večina. Seveda zadovoljni nikakor niso, ker »o'al morali takorekoč priboriti jedeu sedež v delegaciji, kateri pripada, kakor naglašajo v svoji pritožbi do večine, jednemu delegatu iz Trsta že po tradiciji zadnjih let. Ta neprijetni intermezzo je zopet poučil Italijane, kako se Čuti oni, na katerem leži teža pre-vladja in bi morali sklepati 2e iz tega, kako „prijetno* je živeti slabejim ondi, kjer prevladujejo oni. Dunajske lekcije bi morale dovesti do izpo-znanja to gospodo, da ni stoi iti svojemu bližnjemu, česar si sami ne želimo. Seveda tu doli v Trstu ao stvari drugačne ; tukaj vendar le trobijo v jeden rog s nemškimi velikaši, ker jih na nje veže vse kaj druzega, nego narodna solidarnost. Kako pa bi bilo, da večina ui naredila prostora jednemu tržaškemu delegatu P Tedaj bi bili Iialijani lepo na cesti in bi lahko razmišljali o raznih dogodkih na Primorskem, ko so oni šiloma matali na cesto slovenske poslance. A večina pozna čut dostojnosti, dočim ga manjšina ni hotela po- PODLISTEK Borovško gracije. (Lovro Slavec.) Bogdan pa je tudi zual tako urediti stvar, da so njegov; s^taski s katerokoli izmed uji h ostati isjni drugima dvaiaa. Hutel je zadnji teden, kolikor časa j-e oMane tu, pošUno zabavati se z Radnikovimi gospicnosi, potem pa jo popihati na svoje uiesto, 6ospice pa so tudi imele vaduo kak izgovor za se-tanek z doktorjem Bogdanom. O takih ra/.iuerali seveda se bili pa često popaljeni burovski kavalirji. Sani niso vedeli, kaj bi počeli. Gospice se niso več zabavale žojimi kakor piejšnje dnij; ako so prišli k njim, so vedne molčale; imele so vedno vzroke za to. Anko je bolel zobček. Ido glavica, llinko pa želodec tako, da je bila nekaj dnij sem Rudnikova hiša vedno polna bole/nij. Trobec je tolažil, Kožiuec nosil zdravila, Soiznik pa je javkal krog njih, da sam ni vrdel, kje se ga glava drži — toda zaman! Ko se videli, da ne pomaga nič vse njih prizadevanje, opuščali so svoje ebiske s krvavečim srcem. Trobec »o je začel učiti Lassala, Kožinec je nabi- jal otroke čedalje pogosteje, Soiznik je zlagal o-bupa polne pesmi ter klical v pomoč bledo luno. Radnikove pa so se jim smejale na tihem. Toda dolgo ni trajal njih smeh. Minole so pri Radni-kovili bolezni, nehalo gorjč zaljubljene borovške trejice, nehalo ljubkovanja gospic z doktorjem Bogdanom. Kako to ? Čudno je dirnulo Trobca, ko je nekega dne 1. oncem avgusta nenadoma dobil pisemce iz Rad-nikoviue. Ni mogel verjeti sam sebi. Hlastno je odrezal rtbček ter čital, dolgo čital: »Danes ob peti popoludne na Krvi-sću rendezvous 1 Vsa vaša Aika". Hlastno je popadel palico in klobuk ter hitel v čitalnico, kjer sta se ravno dolgočasila Kožinec io Soiznik z došlimi časopisi. Kojeustopil, planila sta mu nagloma nasproti oba, ter m« molila vsak svoje pismo pod nos ,Dan«8 ob peti popoludne na Krvi-šču rendezvous. Vsa vaša I da.- ,Danes popoludne ob peti na Krvi-šču rendevous. Vsa Vaša M i d k a." znati, dasi so Italijani vedno nasprotavali isti ve* čini in slniili isti manjšini. Da-li pa vse to dovede Italijane na tir razumne politike, ali bodo Š4 nadalje igrali »politično nihalo" — vse to o-tane skrito za sedaj v megli dvoma. Italijani pozabijo najbrže kmalu, kar se jim je pripetilo. Nadaljevali bodo bržkone svojo nemožko taktiko političkoga nihala: stiskali bodo roke aa levi iti delali bodo sladke ebraze na desno stran. Ako pa menijo, da 8 tem za vs« večne čase zagotove obstanek *eda-njemu ziatemu na Primorskem, skomeuiio, da varajo tidi razumne ljudi se svojim nilianj-m od dfsne do leve, potem se varaj j z«-lo. Sedmi e dispozicije na Dunaju, toli ugodne Italijani)« m Primorskem in toli nengodne nam Sl<>vauom, niraalo niso plod dela in dvoumue taktike sedanjih italijanskih zastopnikov goriško-tržaško istrskih, ampak te dispozicije so deloma žalostna o-talina zgrešenih politiških tradicij, ki kakor kričeča nezmnelnost štrle iz prejšnjih časov v današnje dni — deloma pa so plod prizadevanja posamičnih velmažnih oseb, katerih naklonjenesti do Italijauov pa ni malo ni ustvarilo politiško nihanje teh poslednjih od desne do leve, ampak so določilni tu vse drud oziri. Ali po naših računih mora pr ti enkrat zaton tudi starim nesrečnim tradicijam ; in o osebah, tudi o najimeaitnejih smo že večkrat čuli govoriti, da prihajajo in — odhajajo 11 So si li pa Italijani kedaj stavili vprašanje: ksj potem P Kako bode potem, ke se porušijo stare trad c'je, k^r ji prodrlo spoznanje, da so iste krivične in torej skrajno pogubne za ikupuost?! Kaj poteiu, ko ne boio več dobrih stricev 11 Ali menijo Italijani, da bodo potem še izhajali se avejo ulogo p litek ga | nihala? Pa še na nekaj druzega bi morali pomisliti i gospoda italijanski poslanci. Sedaj jiut je iahko, j ko morejo s Um, kar jim prinašati naklonjen ; .: iu ; slepa sreča, prikrivati pred volilci smelost uloge, ki jo igrajo. Rod volilcev je čuden r.-d in takozvano javno menenje je velečndno bitje: zadovoljno je le dotlej, dokler vidi vspehov. Drugače bode sodilo, kojim ne'bodo prihajali vspehi kar tako sami ob sebi, ampak si jih bodo morali pridobivati trudom ; ako pa izo.otajajo vsi vspehi in je nastopila suha doba To vam j« bilo veselje I Vendar so jedenkrat ozdravile I .Dolgo časa smo čakali", je za&el Trobec. Kako pa napravime to ? A ha, že veia 1 Počakata me okolo polu pete na razpotju pri križu in potem jo odjadramo proti Krvišću. Tam stopimo za grmovje za tolike Časa, da pridejo vs« tri. Pustimo jih, da nekoliko pokiamljajo, p o trm planemo nagloma k njim... „Jaz pa jim prečitam pesmico, katero sem jim zložil v proslavo, da so ozdrav«-'« !■ »Dobro, dobro, Soiznik", in žarkih lic so zapustili čitalnico. Malo planjavico, od vseh stranij obkoljeuo z nizkim grmičevjem in starodavnim lnastovjViM ravno nad Radnikova kišo, imenujejo Borovci Krvišče. Imenovali so ta prostor tako berovski pradedje, ker so menda ravno tu nekdaj nabili Tnrke tako, da je v curkih tekla kri v rečico pri graščini Truski. No, od tega dandanea ni druge sledi, nego ime, katero pa nikakor ni strašilo Truskega gospoda in Radnikevih gospic, da ne bi prirejali svojih sestaikov tu. (Zvrietek pride.) nevspehov, takrat postaj« „javno menenje11 oster in Često tuli krivičtD sodnik. Piar, prav lahao se zgodi poterts. da hode jelo ugibali tuli tisti) 3ic^r toli — najivno javno Dierienji italijanski), rta i« prav za prav jako smešna taka uloga politiškega nihali, ki omahuje neprestano od prt desne na leve, uloga, nedostojna — mož. In smešnost ubija. V TRSTU, dno 23 n»Ttmbra 1HS7. Državni zbor. Včtraj je imela zbornica poslancev sejo po dnevi in zvečer iu je srečno dovršila podrobno razpravo o predlogih in predlogah radi podpor pokrajinam, ki so trpele bedo po letošnjih elementarnih nezgodah. Čas je že bil zares S-ij ni, Bog ve kaj! Podpore, ki jih dobe posamične pokrajine, boilo komaj kapljica na razbeljeno železo. S?ota, dolžena v pod pere, res mi v nohe nem razmerju z ogromnimi Škodami, ki so jo prov-zročile letos strašno povodnji in toča. Po nekod 8o si ljudje komaj r#šili nago življenje in pogubilo se je na milijone narodnega premoženja. Drugod, d. pr. v Istri, si- ljudje brez mcegu živeža. In ljuta zmaje pred dnrmi. S čem naj se hranijo siromaki, s čem naj se oblačijo, s Čem naj plačujejo davke in s čem naj si nakupijo semena za prihodnji setev ?! Ta bi trt-balo vse drugačne pomoči. In vendar pričakuj" siromak nestrpno tuđi na jmanjega daru, avstrijski parlament pa se je pehal skoro tri mesece in ni imel časa, da bi bil dal vsaj ono malo — gladnim. V tem we je po kazala ravno vsa krutost obstrukcije, okamenelost src, ki ne pozna usmiljenja z nikomur. Včeraj je vendar zbornica storila svojo dolžnost. Javili smo že, da jt zbornica takoj začetkom seje izvolila dr. V. Fachsa svojim II. podpredsednikom. Zahvalil se je na kratko. Večina je ploskala demonstrativno njegovim beseda«, levica je zbežala iz droraoe in tudi Dipaul jevci so se odtegnili glasovanju. Potem se je nadaljevala razprava o podporah. In še v teh zadnjih trenotkih je skušala ob-strukeija, d\ bi z*vlačovala. Zahtevala je opetovano, da se konstatnje zakonite število poslancev, Potem so zahtevali rami poslanci, da se povišajo podpore za to in en« ^pokrajino; prišlo je do spora med socijalniini demokrati in predsediištveii ter tndi krščanskimi socijalisti in predsedništvom. Par poslancem je predsednik odtegnil besedo, ker so zlorabljali besedo, dano jim za stvarni popravak, da so govorili na dolgo in široko. Zlasti je posl. Šponder srdito napadal žide, označivši jih kakor oderuhe, tatove in sleparje. Pred zaključkom je prišlo do škandalov, ker je opozicija prot^stovala viharno, da ae na daevni red prihodnje seje postavi razprava o nagadbenem provizoriju z Ogersko pred »atožbo ministrov. Klicali so vsi vprek. Wolf je grozil, da razbije vse, kar mu pride v roke, ako bode večina nadaljevala svoje postopanje. Toda nič jim ni pomagalo, dotični predlog predsednikov je bil vsprejet z 132 glasovi proti 79. In ko se je razglasil vspeh glasovanja, zakričal je AVolf: „Brutalno nasilje! Bo-dete že videli, kaj se zgodi v prihodnji seji l" O polunoči se je zaključila ta ,seja". Čisto vino. Besede, katere »ta govorila Nj. Veličanstvo ce.-ai* Fran Josip I. in miuister, grof Goluchowski o a^lošuem političnem položaju sedanjih dni, so tako jasne in nedvoumne, da jih lahko pojmi vsaki^količkaj misleči državljan. Že način, kakor je govoril cesar delegacijam, je kazal, da hoče modri naš vladar le jasnost pojmov glede najvažnejih političnih momentov na znotraj države in zunaj njenih mej. Cesar Fran Josip ljubi točnost v stvareh, tičočih se njegove Avstrije, zato tudi ne ljubi dolgih tirad in brezko-nečnih goverov, kakor kakosen drugi Njegovih sovremenikov na prestolu, marveč v kratkih, odmerjenih stavkih povedal je mnogo, mnogo. In glavno, kar so nam povedale Njegove besede, je to, da smemo zaopljivo gledati v d »gledao bodočnost ozirom na ohranjenje toli potrebnega miru. In v očigled tem mirnim in mogočnim besedam se je pokazalo zopet, kak« nizki, kako silni nizki so oai življi, ki so svoje namene pokazali letos v tako ognjtsni obliki. In isto, da si v razsežniSi obliki, je povedal tudi gruf GoluchbWiki, minister za vnau;e s vari, v svojem ekspuzćji. Tuli tnkaj je magistrale, sre-dotočje vsega političnega načrta — mir, mir in zop^-t mir. Iz vsega teg* načrta je jasno razvidno, da je evropski mir mogoč, ako je le količkaj dobre volje. In te volje je mmda danes na vseh straneh, kajti vse velevlasti so sp zjedinile v so»Ia«ju, da ima vsaka v svojem notranjem mnogo važnejšega opravila, nege je pridobivanje novih zemlja zmaj dosedanj h mej. Temn soglasju so pritegnil* celo one sile, katere le.s težka prenašajo prizadejati« Jjim krivicojv minolosti. Seved* ; v dosego tega soglasja je bilo treba dobiti zatijiia tudi onih mogočnih Činitelje v, ki stoje zunaj trozveze. V ta namen se je izvršilo prijateljstvo Avstrije z ogromno Rus jo, se je doseglo soglasje z menenjem Francije. Trozveza, dasi p« jedni strani ne kaš podkrepljena po naravnih faktorjih, služi veidar po svoji diplomatiški formi visoki misiji ahranjenja miru. Od strani Anglije se ni bati metenja harmonij*1, da si je politika lorda Saliaburyja mnogo pokvarila na Vztokn in tako rekoč pr*vzročila usodepolni spopad mej Grško in Turčijo. Ia kar se tiče te poslednje se je dalo dovolj navodil, da sedaj, ob zatonu devetnajstega stoletja, vendar ni več mogoče uganjati s posebnim uspehom politike handžara in jatagana. In tako bi bila vzvišena naloga vsem so-glašujočim državam — uredba notranjih, narodnogospodarskih razmer in splnšui socijalni napredek narodov. Kako malenkostna so nasproti tem orjaškim nalogam ona prizadevanja, ki kote s kršenjem narodnostnih pravic zavirati v državi tndi gospodarski razvoj narodov. Taki življi hote tndi v Avstriji zavirati v narodnem in gospodarskem raz^ vitku delavne in pridne Slovane. Pa tudi ta nasprotja se poravnajo, Že kažejo vsa znamenja na to: tudi najstrastneji šovinisti, bodisi na severa ali na jugu države, morajo priti do spoznanja vzvišenih nalog, bi so si jih postavile velevlasti, namreč nalog, da delujfjo vsi narodi Evrope za jeden in isti cilj: za ohranjenje miru in plodno razvijanje v narodno-gospodarskem in socijalno-po-litHSnem pogledu. To je ono čisto vino, katero sta svojim narodom natočila cesar Fran Josip in minister grof Goluchowski. Delegacije. Odsek ogerske delegacije za stvari vojne mornarice je imel včeraj sejo. Po* veljnik mornarice, admiral baron Stemeck, je izjavil na razna vprašanja, da vojua mornaruica vsikdar podpira ogersko industrijo poljedelstvo. Predlog poročevalca, da se izreče zaupanje poveljniku vojne mornarice za njega vspešno in neutrudno delovanje, se je vsprejei. Kar se dostaje preokrbljenja z vodo v Pulju, je pojasnil baron Stermck, da mora mornarica sama skrbeti za sfojo potrebo. Ker dosedanja voda ne odgovarja zahtevam, treba uadaljevati L zasledovanjem virov, o katerem se je nadejati ngodnega vspeba. Zajeduo je imel sejo tudi vojni odsek ogerske delegacije. Na dotično vprešanje je odgovoril vojni minister, da ae bi bilo umestno, ako bi se odpravilo drugo leto dejanske službe enoletnih dobrovoljcev, ki niso položili častniškega izpita. To drugo leto da je vzg<>)6valnega pomena, da se dobrovoljci navajajo na strožja izpolujeranje svojih dolžnosti. Minister je rekel, da ni res, da bi se o polaganju izpitov delale težave onim, ki ne znajo dovolj nemškega jezika, kajti odgovarja se lahko tudi v materinem jezika. Nov slučaj na francosko laški meji. Kakor poročajo iz Rima, se je pripetil nov obžalovanja vredni slučaj na meji ob uaseioini Cuneo. Dva italijanska lovca sta baje naletela na štiri Francoze, ki so lovili v kraljevem lovu. Dva Francoza sta bila ustreljena, jeden težko ranjen iu jeden je utekel. Preiskava se je uvela in italijanske lovce so zaprli. Oni izpovedujejo, da so svarili Francoze, a da so le-ti odgovorili grožnjo, da hočejo rabiti orožje. — Ta slučaj je v resnici kočljive naravi. Politično razmerje mej Francijo in Italijo še ai popolnoma jasno vsled politike Crispijeve, ki se je hotel vzdržati le s pomočjo nemškega Bismar-cka. Prav možno je torej, da ta nejasnost delnje še sedaj in provzroča take dogodke, ki se le prepogosto ponavljajo ob francoako-italijanski meji. Iz Bolgarske. Knez Ferd mnd je menda slabe volje. Zlasti j« nejevoljen na vlado, ako sinemo verjeti današnjim p toč Io«. O vsprejemu poslancev, ki so mu izročili adreso, sklenjeno od so branj*, je baje na najstroži način obsojal notranje odnoSije v Bolgarski. Rekel da jo: „Delate mi veliko krivico, ako menite, da sem jaz odgovoren z* dejanja take vlade, ki niti mene ne more čuvati pred grdimi napadi, katerim sem izpostavljen dan n* dan". Nekaterim poslancem da je r<-kel: »Vem, da me obdolžjejo od izvestnih strani, da seiu dolel sem, da bi obogatel samega sebe. Ako menite to resno, povejte mi kar naravnost. Jaz sem pripravljen, da takoj zapustim Bolgarsko-. Da, da: tudi vladarji morajo hoditi včasih po tmjevih potih. Različne vesti- Podtikanja iz Nsvogamesta. .Slovenski Narod* od minile sobote je priobčil dopis is „Nove-gamesta", v katerem čitamo tud nastopne stavke: „Ako bi narodno stranko dosledno napadajoča (glej „Narodni doraM, dramatično društvo, mestno hranilnica itd.) tižaška .Elinoet" vse to vpoite-va!a, gotovo bi se premislila dra. Tavčarja zopet napasti.. itd." Kolikor besed toliko podtikanj. Ni res, da smo mi kedaj napadati rečene narodne ustanove kakor take, rač pa smo dajali prostora možem, o katerih lahko zatrjamo, da bo vsaj tako zvesti členi narodne stranke, kakor je novomeški dopisnik „Slo*. Naroda*, da so grajali nedo< ststke. I*i ravno o intendanci slovenskega gledališča moremo beležiti njej v čast, da je pametno upoštevala marsikaj, kar s> rekli naši dopisniki in kar novomeški dopis označa sedaj kakor .napade41 na dramatično društvo. In že celo tisti naši vnapadiH na .Narodni dom"!! Prišli so od moža, ki ima morda cel6 več zaslug za narodno stranko na Kranfskem, nego pa novomeški dopisnik ,81. Naroda«. No, ako je bila ta graj« res .napad" na društvo samo, imamo pa vsaj to tolažbo, da je z nami vred „napadalo* tedaj vsaj 96 odstotkov naroda slovenskega, vštevši slovensko razumuištvo. Naši »napadi* na mestno hranilnico ljubljansko pa so prihajali od todi, ker ravno naše Ijud-atvo tu v Trstu mora občutiti prebitke sleherni dan, ako mora trpeti kdo radi svojih političnih nazorov! Nam ne ugaja nikakor, preliberalni stao za to — čudno, kaj ne: „napadalci4* na narodno stranko, pa liberalni! — da, prehberalni smo za to, da bi mogli odobravati, da „viši* kar posezajo takoj po skrajnem sredstvu v slnčajih, za katerega je šlo tedaj v mestni hranilnici. Mi da bi hoteli napadati dra. Tavčarja?t Zakaj noki ? Saj nam ni nikdar storil kaj žalega. Nasprotno, kolikor vemo mi o dru. Tavčarju, je ošabno blaga duša in usmiljenega srca. Vse aaše napadanje na dra. Tavčarja se omejuje na to, 4a lojalno odbijamo načela, o katerih smo prepričani, da so kriva in pogubna. Te svobode si ne damo jemati niti nasproti dru. Tavčarja, niti nas« prosti nikomur drugemu 11 Toda, tu je zasnovala vmes svojo igro tndi šegava ironija. Novomeški dopisuik ,81. Nar." da je raznih navodil voditeljem narodne stranke. Sličnih nasvetov smo dajali tndi mi večkrat: zahajajte med narod, ae izogibajte se naroda 1 A tudi tedaj se nam je odgovorjalo, da ,napadamo", da se n-tikamo v kranj-ke stvari itd. Po takem bi morali misliti, da sedaj novomeški dopisnik ,81. N roda" — napada (indirektno sicer, ali vf-ndar) narodno stranko. Vesto kaj, napravite jedenkrat jasneračune I Čemu to loveuje slepih miši ? Povejto nam jasno, naravnost, icakor se spodobi odkritim možem; smo izbrisali iz svojega slovarja poj m slovenske ukupnosti in povrniti se hočemo k staremu označevanju Kranjcev, Štajeveev, Korošcev itd. kakor je bilo v navadi v tisti blaženi riba-Fisch in miza-Tisch perijo li. Povejte naravnost, da isvenkraejski Slovenec n:aia ničesar opraviti aa Kranjskem — razun, ako hodi tja kupovat klobase in kranjsko zelje —, povejte, da je tisto navduševale za vzajemnost slovenskega naroda, katerega akordi so mogočno doneli po slovenskih taborih, bila le odpustna zmota mladih in nezdrolih let,; povejte, da Kranjec iu Primorec ne moreta imeti ukupnih ko* riati in da bi bila le gola potrata časa, ako bi si hote! Kranjec g enit življenja raft tistih tisočev duš stoječih v Trstu iu v Istri kraj zevajočega propada italijan zacije: povejte nam to jasno in bies ovinkov, poten van ptisež^tno s7e5ano,di a« bol mo nikdar ve-5 .napadali* narodne stranke n* Kranjskem. Dokler p* velja na8eio, da je blaginja slehernega odlomka naroda odvisna od blaginje ostalih odlomkov iti še posebno od odnoš&jev v osrednji pokrajini: dotlej ne zahtevajte od nas, da bi tej ali oni o « e b i na 1 j n h o le molčali o dogodkih, o katerih sm> prepričani, di morajo uplivati najpogubnije na ukupnost narod«. Odgo/arjajte nam, ako menite, da so naši nazori krivi, fli n« podtikajte na«, da napadamo stvar, ko Ig grajamo, kakor nan veleva naše prepričanje. Neverjetno, ali resnično! Da-si navajeni marsičemu, smo vendar strmeli, ko smo izvedeli, da sta upraviteljema občine p3»j%Q3ke imenovana znatii Gugnaz in še bolj zaani Bartolich. Vsega bi bili pričakovali, samo tega ne. Prvega je bila odstavila vlada sama, ker je postopal nezakonito, drngi pa|j« poznan kakor najhujši italijanski agitator in saovatelj vseh spletk proti naši stranki. Kdor je prišel na to misel, da bi se imenuvala ta dva moža, moral je vedeti že v naprej, da bode naša stranka občutila ti imenovanji kakor udarec v (braz. Sedaj pa si lahko mislite, da je naše strmenje poskočilo na vrhunec, ko smo čitali v »Istrii* od 13. novembra 1897 o sejah deželnega odbora istrskega: .Pritrdilo se je predlogu c. k. namestništva .da se predsednikom upravnega odbora občine pomjanake imenuje Josip Ghgnaz, tretji « členom upravnega odbora pa Anton Bartolich". Cesar ne bi bili pričakovali nikdar, nasve-tovalo je torej — c. kr. namestništvo t Člene .Bratovščine sv. Cirila in Metoda* opozarjamo na občni zbor, ki se ima vršiti prihodnjo nedeljo, t. j. 28. novembra ob 4. uri pop. v slovenski šoli pri sv. J&kobu. Ob jednem prosi odbor, da bi do občnega zbora vsak čim poravnal lctniuo. Čistih računov in mnogobrojne udeležbe občnega zbora pričakuje Odbor. Umrl je minolj nedeljo zvečer ob 8. uri v tukajšnji vojaški bolnici kapitan vojue ladije v p. Jos p Kezniček pl. Malstatt. Pokojnik je bil v 68 letu sv »je dobe iu še le dve leti upokujeu. Nj. Veličanstvo casar je podeli! vodji okrajnega glavarstva v Pazinu, namestuištvenemu tajniku Ivanu Sorli, značaj in nailov okrajnega glavarja. Novi oroiniftki postaji sti se mtanov li v sv. Nedelji pri Labrnju (politiški okraj Pazin) in v VišajaiiU (pulitiški okraj Poreč). Odpravila pa se je postaja v Boichettu pri Trtu. Komu je mar ljudstvo? „Primorski list" piše : Posi. Spiućić in Laginja sta stavila interpelacijo do vlade, v kateri zahtevajo od uiiuiaterstev, da store potreb jo, da bodo domačim — Istrani — dob vati zaslužita na gradnji novo železnice Trst-Kaof.tnar. Italijanski podjetniki hočejo vzeti v delo Fui lane, ki so ceceji Domačini gledali bi lačnega trebuha, kako tujec služi novce v njihovi deželi. Oast skrbnima poslancema 1 Oni Slovani pa, ki so glasovali za Baitolija, naj vsaj sedat sprevidijo, koga so izvolil;. Da, da! Laška gospsda je ob volitvah bogata obliub, potem pa svojim zapeljancea spleta 1 o — bic. Skrunitelji tujega imena. P,sejo nam iz okraja sežanskega : Nedavno je pripovedoval tržuški .Piccolo* : .V Šmarjah pu Sežani se nahaja mala hišica, katere lastnik je koilar Ivan Povh. bivajoči navadno v Trstu. Nje.ra 56 le'na tišča Marija vdora S„ piejsuja lastaica tega poslopja, j« imela pravico do jedne sobe v tej hiši. Pred časom je dal Povh hišo v najem nekemu Blažu K., ki je finančni stražar v pokoju. Le ta se je ustanovil v tej hiši se svojo soprogo Terezijo in dvema otrokoma. Rečena ulova Marija S. se je vrnila v nedeljo iz cerkve in je pozdravila družino K.: Hvaljen bodi JVzu* Kristusi Toda ni douila nobenega odgovora. Odšla je v svojo sobo. Videča, da jej sledi mačka, je vslclikni'a: Ž val ima več pameti, nego pa gospodarji! Na to je pa zakričala soproga K.: Cikajte vam že jaz dam pozdrav ! Tako vsklik-nivši je zagrabila debelo in grčasto palico ter se spustila za starko. Poslednja se je zaprla v sobo s kliučem, vsa preplašena. Na to je K. jela nabijati na vrata z vso silo, vsled česar je S., bolj mrtva, ii"go živa, skočila k oknu in je j»»la kričati : Pomagajte, pomagajte! Na to je prihtel soprog razsrjene ženske, ki je vsklikml: Dokler je zapita v aobi, jej ne moremo ničesar. Do^ti )e. Toda žena ga ni hotela ubogati in je odgovorila: Pojdi proč 1 Ti je ne smeš umoriti, ker bi zgubil penzijo, jaz pa jo stnem ! In potem še, v kuhinji, je ponavljala, da bi bila ubila starko, ako bi bila ista izišla iz sobe". Potem pripoveduje še .Piccolo', k*ke je župan odvel starko i/, hiše, kako da družina K. ui hotela izročiti stvari starke, ko je le-ta prišla po-nje, in kako je potem starka zbežala iz vasi v Trst k svoj.m sorodnikom. Tu v Trstu da je pripovedovala tudi, d a so j o K. hoteli zastrupiti. Ne treba pravit', da je to zločin, kar podtika .Piccol)* rečeni družini K., da je bila ta družina že pod ključem, ako bi bilo resnično tako, kakor je pripovedal tržaški list. G. K. nam je zatrdil tudi osebno, da je drzno zlagano vse ukup. G. K. je šel v nr-dništvo .Piccola" prosit, da bi preklicali ono izmišljeno poročilo, kakor je navada pošteni« novinarjem. Poštenjaki pri .Pic-colu" pa po mu pikazali vrata, češ: naj pride zvečer. Taki ko ti skrunitelji tujega imena. Imamo Jih! Hvala Bigu! Jih že objavljajo laiki listi. Tlprrjetca Odbor. „Narodna misao". Kakor čujemo, nameravata hrvat«ka rodoljuba dr. Eazrje delavci, jednemu je bodalo prebodlo stegno. L s ta je u«rl kmalu za tem. — Zaprli so več delavcev. Z\ nedeljo je bilo napovedanih dvoje soc. dem. zborovanj; jedno je prepovedala oblast z oziro« ua dogodke od sobote zvečer. Samomor v vojašnici Toda na tem samomoru v vojašnici je najlepša ta, da ni bil vojak, ki je položil roko nase, nmpak — ženska. Včeraj zjutraj je piišlo v vojašnico v ulici Fontaua rniaio brhko dekle. Vprašalo je po naredniku D. Sestala sta se v njega subi in govorila mnogo in — oči. tala. Prav za prav je bila le ona, ki je očitala. Zakaj ? Tega ne treba praviti. In potem se je hitro razvijala žaloigra. Najprej je padla v orned-levco, kakor je že tako stara navada žensk, ki so — bil« ljubljene. Potem je p »slala .bivšega-po ča^o vode. In mej tem, ko je odšel on, da stori to delo v^miljeuja, je — počilo v sobi. Drugo si laliko mis' te: ležala je na tleh in v rokah je tiščala samokiea — a bila je mrtva. Mislite si morete, v kake« položenju je bil .bivši". Ia potem se je vršilo, kar zahteva zakon v takih slučajih. Našli so pri njej bankovec 10 gld. Truplo so preveli v mrtvašuic« pri sv. Juatu. Tri zlato poroke na jeden dau in v eni vasi, to je že nekaj posebnega. In to čudo se je zgodilo dne 7. t. in. v Dobravi nad Ljubljano. Oadi so omenjenega dn^ praznovali zlato poroko zakonski Osredkar, P^klaj in Kovač. Vseh šest zakonskih šteje ttkup 455 let Kralj in d oboj. .Kat. Dalmacija* objavlja zanimivo pismo iz 17. stoletja, katero je baje pisal Kristijan IV. kralj dan«ki, Švedukeuia kralja Karolu IX., ko ga je ta pozval na dvoboj. Pismo se glasi: „Mi, kralj danski, naznanjamo Tebi, kralju švedskenu, da smo prejeli Tvoj nesramni list. Da lin« nudiš dvoboj, je uaravnsst smešno in nam prič^, da za Tvoje možgane se niso minili pasji dnevi. Svetujemo Ti, da pokličeš zdravnika, ki saj ti malo uredi možgane. Sram Te bito, norec stari 1 T * je uaš odgovor. Dano v mesta Kal-maru, 14. avgusta, 1611.* — Kaj je odgovoril na to Karol švedski, ni znano, moderni naši dvobo-jevniki pa bi rekli najbrže, da Kristijan ni imel — .korajže." Samomor starčka. V Vukovarju na Hrvatskem se je ustrelil 70l?tni sodar Štefan Ditrich. Uzrok samomoru je neznan. Dmfttv« zt gradnjo kotslov in zdravil* v »iji. Pad vodstvom greta Harracka m je auta-•ovilo drultvo, katero bode gradilo hotele in idra-viića v Dalmaciji. Ker je grof flarrach Slovan, Oeb, bode to droitvo izvesta o delovalo na to, da estanejo podjetja vedao v narodnih rokah. Za vprvo doziiajemo, da je odločilo draitve, da aor^jo biti vai napisi na drnitvenih stavbah najprej v hrvatskem jeziku. — Tako je prav. Mtimen opevan. Nedavno temu smo poročali, da je bil Momsen „okrcan", danes pa zamoremo poročati, da je ta veleučeni German tudi že opevan. Češki pesnik Autonin Sovas je zložil pesem Momsenu, v kateri pesmi goreče proteotuje proti nezaslišanemu razžaljenju češkega naroda. Vsa globoka ogorčenost pesnikove duše se zrcali v tem protestu. Momsen ter žojim tudi njegovi somišljeniki moraje povesiti svoje „kitice" v sramu, ko jim pride pred oči neaiki prevod te pesmi, ki se je tiskal v neštevilnih iztisih. Ne pijte špirita 1 V Vikrčah pod Šmarno goro je neki stari žganjepivec žalostno končal svoje življenje, ker si je hotel Bprivoščiti" jedenkrat v polni meri sladkosti žgaojepitja. Najprej ga je popil pol litra v prodajalnici, tega je plačal; ko pa se je prodajaluičar odtegnil /a hip iz (»rodajaloice, poazmal je pijunćek še cel liter špirita ter šel ž njim na piano, kjer si ga je privoščil pošteno merico. Drugo jutro so ga našli mrtvega, kri mu je ša viela iz ust. — Ta Blučaj bodi v izgled onim nesrečnežem, ki nimaje nikoli dosti te žgane pijače 1 Napad na Italijan« v Braziliji. Iz Rio de Ja- neiro poročajo, da je 40 ljadij iz države Mi nas G-ereas prodrlo v državo Espirito Sant > in napadlo italijansko naselbino. Ubili s j 6 Italijanov, 4 pa ranili. — Vzroki tenu napadu niso navedeni, pač pa si lahko mislimo, da so podobni onim po drugo i. Nikjer jih ne marajo, zato nabira italijanski slepar iz Vidma raja slovenske kmete za Brazilijo, nego l>i pobiral izstradane« iz iastne domovine, kjer bi jih našel toliko tudi brez okrožne. Kako amerikanski liitl tirjajo svoja naročnike. Izdajatelj nekega amer. lista piše s veji m naročnikom: ,Ake veste, kar bi bilo zauimivo vedeti in kar bi tudi mi radi vedeli in e čemer vest«, da mi ne vemo, dajte nam vedeti, da bodeme ve d e 1 i: kdaj mislite plačati svojo naročnino ? Orjaško ribo so vjeli srbski ribiči v Donavi blizo Oršove. Riba tehta 198 kilogramov in ima 27 kilg. kavijara. Vredna je 400 gld. Nesreča v cirkus«. V Bruselj« se je pripetila v cirkusu velika nesreča. Neka dama od „cirkusa je stopila v kletko, kjor so bili zaprti levi. Levinja je skočila na ženuko in jo je ra/.mesarila tako, da je umrla v sled tega. VsoučIliSče zatvorili. V Paviji na Laškem so povodom otvoritve šolskega leta zabranili vseu-čiliSčaiki profrsnju Paod z« nev. 34.50 *n »aro 36.— ^Mnbui'". " -ntoe good uverage zh decemSt»r 27.60 mare Sf8.25 7n maj 28.75 za september 29 50 mirno. TD.: t^J u 5-- cr. '.tormm Dahvni dol? ▼ papirju n b t arebrn AvnMijska, renta v mlaiu „ v Urona'i (v.'uii ne Ako.JA . . , L-ndv-n 10 L »t. . . BTapoi'.oO' . . • v i n, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCCOCOCOCC ooooeooco^coo* noooooooooo^ctoccococoooococoor Tiskarna Gutenberg llljalk a oec*. kralj. univorMitetno tiekarne „ «tyrl« " 13 Sackstrasse — GF ADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CONTO - KNJIGL zistern .Patent Workmana Ckicago" Raztrlrnl zavod — Knjlgovezatvo. priporočuje se za prijazne naročbe Be zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rekotverov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov tedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture )ebltoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza. Memerlale. Journalov, Prima-note, odpravnik, menjičnih časo-zapadlih ll knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtaue^s papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, okledic Iz cinka za kopiranje itd. Za narečbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trat, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque 5 Trst OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOCIOOOOOC looooooooooooooooooooooo^ oc ooooooooooooooooooog! Lastnik kensorcii liata_ »F.diuostr. Izn^vatelj in odgovorni nreidnik : Frsu Goduik. — Tnkarna Dolenc v Trsta.