Leto III., štev. 22t
V Ljubljani, nedelja dne 17. septembra 1922°*** paTiaftrww'0anasnJa Jtev. ,jane i obi
fahafm ob 4 gfutraf.
Stane mesečno 10-— Din n inozemstvo 20-— m
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št M/l Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko,
Upravništvot
LJubljana. Prešernova
ul. št 54. Telet it 36
Podružnice: Maribor. Barvarska cfio
št L Tet št 22. Cel]e. Aktksandr. ceste.
Račun pn pošto, feko* zavoda štev. 11.8G.
Današnja številka «Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 16. septembra.
Sedanj grški poraz, s katerim Grška menda definitivno izgublja svojo posest v Mali Aziji, vzbuja naš interes iz več ko enega vzroka. S tem porazom se začenja za grško državo oni proces, na katerega smo že davno opozarjali, da mora nastopiti prej ali slej.
Bridka, lahko bi rekli celo tragična nesreča Grkov leži v tem, da ne uvidijo, da ono, kar je bilo mogoče v starem in srednjem veku, ni mogoče danes, v dvajsetem stoletju. V starem in srednjem veku je bilo mnogo držav, ki so sestojale iz samih obrežnih dežel in so nastale na ta način, da so primorska mesta ustanavljala svoje kolonije po vseh obalah bližnjih in daljnih morij ter si osvajala obrežne predele. Starogrška atenska država je sestojala iz otokov in obmorskega pasu ob Egejskem morju bodisi na azijski kot na evropski strani. Pri tem je kopno ozadje pripadalo drugim ljudstvom, drugim državam. — Prav tak značaj so imele srednjeveške ital-ske države, pred vsemi republika Benečanov, da omenimo samo najbolj znan primer.
Dalje je bil za nacijonalnopolitično ideologijo moderne Grške odločilnega pomena srednjeveški del grške zgodo vine. Grki, ki niso iz lastne moči nikdar stvorili skupne države, ki bi obsegala ves grški rod, so po razpadu velikega rimskega imperija postali polagoma gospodar v njega vzhodni polovici. Sedaj se je težišče grškega naroda preneslo v Carigrad, ld je bil v oni dobi prvi politični in kulturni činitelj tedanjega sveta. Izžareval je kulturo daleč naokrog; ni čuda tedaj, da so bili povsem pod njegovim vplivom bližnji sosedje, predvsem balkanski Slovani.
Toda notranja sila Grkov že davno ni odgovarjala vnanjemu sijaju. Zapo redoma so se emancipirala njih vpli va sosedna ljudstva, najpreje politič no, nato tudi kulturno. Naposled je ostal pod grško oblastjo le še neznaten obrežni predel ob Egejskem morju s Carigradom, dokler niso tudi temu zadnjemu ostanku Turki napravili ko neo ieta 1453.
Ko je moderna doba prinesla narod ni preporod tudi Grkom in povzročila začetek krvave borbe za osvobojenje izpod turškega jarma, se je pojavil načrt za obnovo grške moči v nekdanjem največjem obsegu. Takrat so grški preporoditelji sanjali o novem grškem cesarstvu, kj bi obsegalo ves Balkan, s Carigradom kot prestolico. Ta ideal historične Grške se seveda ni dal ustvariti; pač pa je ostal uspeh v skladu z resničnim stanjem narodnih razmer, to je, nastala je osvobojena nova Grška, obsegajoča južni in srednji del prave grške zemlje. Pozneje se je razširila država še v Tesalijo in Epir.
Od leta 1912./13. pa datira oni del grške zgodovine, ki prav gotovo ni ustvaril trajnega stanja. Grška se je razširila najpreje na primorje južne Makedonije, nato po zaključku svetovne vojne pa še na traško primorje ter na srednji primorski predel zapadne Anatolije. Vse te pridobitve stoje v kričečem nasprotju z modernim prometnim ter sploh gospodarskim razvojem. Dandanes si je prav tako težko predstavljati zaledje brez primor-ja, kakor si ne moremo misliti hiše brez vhoda in izhoda. Grška pa se je vselila v te primorske predele, ker je hotela obnoviti izrazito maritimno državo po spredaj označenem vzgledu iz starega veka, in pa, ker je hlepela po idealu historične Grške iz bizantinske dobe. Saj so se znova pojavile celo sanje o posesti Carigrada in niso se niti zdele nedosegljive!
Jasno je, da je vsa ta grška politika brezplodna; preveč očitno stoji v nasprotju s prirodnimi razmerami. Kar je Hamburg za. Nemčijo, Trst ter Reka za Jugoslavijo, to je Smirna za Turčijo, Solun za Jugoslavijo in Dedeagač za Bolgarijo. Turki so že v Smiroi, prej ali slej bo Bolgarija v Dedeagaču in Jugoslavija v Solunu.
Najsrečnejše bo prosp6vala grška politika, ako se Grška čim preje skrči v svoje naravne meje, to na pravi grški polotok e pripadajočimi otoki. Za grško trgovico je tudi tu pogojev dovolj. Kar posedve Grška preko teh svojih naravnih ^eja, ji bo le v nesrečo. Oni tisoči grških rojakov, ki
Zunanji minister dr. Ninčič Turki koljejo jugoslovanske
v Parizu
DOLGA AVDIJENCA PRI KRALJU ALEKSANDRU. — DANES SE SE-STANE S POINCAREJEM. — TUDI PAŠIČ JE NA POTU V PARIZ.
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da je danes došel tjakaj naš zunanji minister dr. Ninčič. Takoj ga je sprejel kralj, kateremu je minister razložil položaj spričo grškega poraza v Mali Aziji; poročal mu je tudi o poteku zborovanja Zveze narodov. Avdijenca dr. Ninčiča pri kralju je trajala nad dve uri. Minister se je takoj nato najavil Poincarčju, s katerim se bo pa mogel sestati šele jutri. Ker se naš pariški poslanik Spalajko-vič nahaja na dopustu v Sarajevu, dr. Ninčič ni posetil poslaništva. Zato mu je prišel odpravnik poslov referirat v hotel, kjer 6e je minister nastanil.
»Politika* poroča istočasno iz Ma-rijanskih Lažni: Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič odpotuje danes v Prago, kjer bo ostal preko nedelje, dne 18. septembra pa odide tudi on v Pariz, kamor dospe 20. t. m.
Vest da je dr- Ninčič dospel v Pariz in da se odpelje tja tudi ministrski predsednik Pašič, je bila sprejeta v Beogradu z zadovoljstvom. Splošna
njih vesti o spopadih Bolgarov z Grki, je ponehala. Večina listov je prinesla sicer tudi nocoj alarmantne vesti o teh spopadih, toda vendar prevladuje mnenje, da je treba naš zunanjepolitični položaj mirno presojati, ker ni vzroka za razburjanje. Javnost do danes uradno še ni bila točno obveščena, kaj namerava ukreniti naša vlada z ozirom na zadnje dogodke v Mali Aziji in Trakiji,
DR. NINČIČ O POLOŽAJU NA
BALKANU.
Pariz, 16. septembra. (Izv.) »Agence Ha vas* poroča: Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je dospel danes semkaj. Zastopniku < Mati na*, ki ga je vprašal o vesteh radi spojodov s Turki v Trakiji in Macedoniji, je izjavil, da se domače ljudstvo v Macedoniji prav dobro razume s turškim prebivalstvom. Jugoslavija se bo vldonila določitvi turških mej v Evropi po Franciji in Angliji, ker meni. da bo tozadevna pogodba vsebovala zadostne garancije, da nova ureditev ne bo
podanike
TURŠKA STRAHOVLADA V SMIRNI. - NEGOTOVA USODA NA«
ŠEGA KONZULA.
šib kolonistov poklali Ostale so Francozi prepeljali v bednem stanja v Atene.
Atene, 16. septembra. (Izv.) Sinoči bo došli semkaj nekateri begunci iz Smirne ki so pripovedovali o strahoti zadnjih dni. Turki bo klali ljudi brez ozira na narodnost. Sodi se, da je bilo pomorje-nih in podavljenih okrog 20.000 oseb. Velik del mesta je popolnoma pogorel.
Naši (jugoslovenski) podaniki so se zatekli v neko cerkev, katero so zastražili potem francoski vojaki. Ko je pričela cer kev goreti, so se naši kolonisti zatekli na obrežje, kjer pa ni bilo nobene ladje. Ko je šele drugi dan vzela francoska ladja nekaj teh beguncev na krov, se je ugotovilo, da so Turki tudi velik del na-
Trdl se, da se je naš konzul rešil na francoski ladji, vendar pa uradnih vesti naša vlada še ni prejela. Francoski poslanik je zadnje tri dni neprestano poskušal dobiti brezžično zvezo s Smirno, vendar zaman.
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Naša vla da do danes popoldne še ni dobila nikakršnih poročil o usodi nagega konzula in našega konzulata v Smirni. Konzulat se je nahajal v tistem delu mesta, ki je pogorel.
Zavezniške odredbe proii Turkom
ZAŠČITA NEVTRALNEGA OZEMLJA.
razburjenost, ki je nastala spričo zad- ogrožala miru na Balkanu.
Davčna reforma pred
zakonodajnim odborom
OPOZICIJA ZAVLAČUJE TUDI TO VAŽNO ZADEVO. — IZ ODSEKA ZA URADNIŠKO PRAGMATIKO.
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Danes, ob 10. uri, se je vršila plenarna seja zakonodajnega odbora, ki je razpravljala o vprašanju al: naj zakonodajni od'ur razpravlja o rajonskem predlogu glede re-forne neposrednih davkov ali ne. Poslanci Voja laiič, Sušnik (SLS), Cur.r.ivič in Divac s. očiekali v tem oziru zakonodajnemu odboru kompetenco, finančni minister dr Kumanudi, pomočnik finanč nega iui«i.-tra dr. Svetislav Pop ) "ič in dr. Kurbegovifi pa so govorili za kom-petonv). Dr. KurbegoviS je pred'agal. naj se i Siudij zakona izvoli posebna sekciia. posl. Gjuričič pa je zahteval, naj se izvol; poseben odbor, ki naj referira plenumu o vprašanju kompeter.-e. Pri glasovanju je bila večina za izvolitev 13 članske sekcije. Po odmoru so bili nato
izv>>ljeri v sekcijo sledeči poslanci: Velj-kcKvič. Krizman in Sečerov (dem.). Tajsič Peri j in Radovič (rad.), Dulibič in Gosar (kler.) Divac (soc. dem.), Rajar (SK.S), I^zič in Stajic (zemlj.), Kurbegovič (musl.)
Na mesto dr. Popoviča, ki je b'l imenovan r.a pomočnika finančnega ministra, je bi! i7A oljen za podpredsednika zako-nodainega odbora soglasno Jovan Magov-
levif.
Nato f« je vršilo konstituiranje sekcije za neposrrdbp davke in je bil nvoljen za predieJtiika dr. Veljkovič, za podpred-spJnika Itadonič, za tajnika Kuibegovič.
Sekcija za uradniško pragmatiko je izvolila ta predsednika Gjuričiča, za pod-predsed'1 ta Kurbegoviča in za tajnika Reisnerja. Dan ji je desetdnevni rok, da poroča plenumu.
Pred novimi
madžarskimi vpadi
Beograd, 16. sept. (Izv.) »Tribuna* poroča iz Subotice: Po verjetnih poročilih pripravljajo madžarske tolpe nov vpad na naše obmejno ozemlje. Močne čete se zbiralo v Mohačn in Vilezu.
NaSe zastopstvo v Ženevi
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Iz ženeve poročajo, da je naša delegacija na zborovanju Zveze narodov zastopana ta-ko-le: V prvi komisiji za pravna vprašanja in za vprašanja stroškov Zveze narodov zastopa našo vlado dr. Milorad Stražnicky, v drugi komisiji za tehnično organizacijo in za sodelovanje intelektualcev zastopa Jugoslavijo Branislav Av-ramovič, v tretji komisiji za omejitev oboroževanja Mihajlo Gavriloviž, v četrti komisiji za proračun in o<stala finančna vprašanja dr. Jovanoviž, v podkomisiji za socialna vprašanja tudi dr. Jova-novič, v šesti komisiji za politična vprašanja pa zunanji minister di. Ninčič.
VSESLOVANSKA NOVINARSKA ZVEZA.
Praga, 16. sept. (Izv.) Današnji «Ven-kov» piše glede obnove vseslovanskega novinarskega saveza, da prinašajo češki listi obširna poročila o kongresu v Subo-tici ta da so zelo vneti za ustanovitev vseslovanskega novinarskega saveza.
LA2NA VEST O POMNOZITVI OBTOKA NOVČANIC.
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi odločno dementi-ra vest, da bi bil zahteval od Narodne banke, naj pomnoži število novčanlc v prometu.
Rušila in Amerika
Berlin, 16. septembra. (Izv.) Amerikan-ska vlada je stavila sovjetski vladi predlog, da dovoli oficielm ameriški komisiji prihod v Rusijo zaradi preiskave tamoš-njih razmer. Ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin je odšel danes k ameriškemu poslaniku Houghtonu in mu na ta predlog sporočil, da ljudsko rusko mnenje ne bi razumelo, če bi preiskovala razmere komisija iz države, v kateri sovjetska vlada ne sme imeti oficielnega zastopstva in zaradi tega vlada ne more tega dovoliti. Poudarjal pa je, da je Rusija pripravljena olajšati vsaki misiji, ali tudi kapitalističnim krogom potovanje zaradi informacij o ruskih razmerah. Prosil je za morebitne druge predloge. Poslanik mu je odgovoril, da od svoje vlade nima nikakih nadaljnjih navodil. Upajo, da bo zadeva vzela povoljen potek.
London, 16. septembra. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil napotiti zaveznike, da pošljejo Mustafi Kemalu svečan opomin, naj ne napada nevtralnega ozemlja. Zavezniki bodo za vsak slučaj ojačili vojaške enote na suhem in na morju. Zavezniške flotilje so že dobile zadevne instrukcije; prepovedano je pred vsem turškim ladjam pristati na azijski obali in omogočati tako prevoz turških čet v Evropo.
BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA?
Beograd, 16. septembra. (Izv.) Bolgarski notranji minister Daskalov je izjavil bolgarskim novinarjem, da je zunanji položaj Bolgarske z vsakim dnem boljši, da mednarodni položaj države še nikoli ni bil tako ugoden, kakor je danes. O svojem potovanju po Evropi je izjavil Daskalov, da je imelo popoln uspeh. Kar se tiče grško-turškega konflikta, je izjavil, da namerava Bolgarska do konca vztrajati na nevtralnem stališču. Bolgarska bo napram Grčiji vedno lojalna soseda, ker
je prepričana, da je mir na Balkanu pogoj za mir vse Evrope.
GRŠKI PORAZ ZAKRIVILA DEMORA-LIZACIJA ARMADE.
London, 16. septembra. (Izv.) Iz Cipra poročajo, da pripovedujejo ubežniki iz Smirne, da je Kemal paša zmagal pred vsem vsled tega, ker je bila grška armada že počet kom pohoda prežeta z boljševističnim duhom. Pri turškem napadu na Karahisar so Grki vzklikali: cMvel Lenin, živel Trocki!* in metali orožje proč. Požigali so mesta in predali vso ar. tiljerijo sovražniku. Poizkusi častnikov, vplivati na moštvo, bo hili brezuspešni
ANGLEšKO-TURSKI INCIDENT.
London, 16. sept. (Izv.) «Reuter* javlja iz Aten, da poročajo grški listi, da ie Kemal paša odklonil sprejeti angleškega admirala. Ta je nato poslal Kemal paši noto, v kateri mu grozi z bombardiranjem turških mestnih delov v Smirni, če se bodo nemiri nadaljevali.
To je problem moderne Grške. Kompliciran je vsled Interesnih konfliktov, ld jih je najnovejši razvoj grške zgodovine izzval med zapadnimi državami, Anglijo in Francijo, ki sta
s« angažirali, prva za Grško, druga za žive raztreseni po imenovanih primor- Turčijo. Likvidacija grško - turškega
sldh predelih, pa še ne morejo biti vredni velikih, a brezplodnih žrtev ce-leea naroda.
spora pa posega neposredno tudi v razmere na Balkanu ter tako angažira vso oažnio naše države.
JUGOSLOVANSKI INDEKS.
Beograd, 16. sept (Izv.) V finančnem ministrstvu se je včeraj nadaljevala razprava o ukrepih za pobijanje draginje. Minister za socialno politiko Je Izjavil, da Je treba sestaviti poseben oddelek, ki bo vedno nabiral statistične podatke o dviganju ali padanju cen življenskih potrebščin in živil v vseh krajih naše domovine.
ODHOD ČEŠKIH TRGOVINSKIH POOBLAŠČENCEV.
Beograd, 16. sept. (Izv.) Sinoči Je odpotovala v Prago češkoslovaška delegacija, ki Je z našimi pooblaščenci sklenila trgovsko pogodbo o trvozn In Izvozu vina ta piva.
ZAMENJAVA DEPONIRANIH PET-DINARŠČKOV.
Beograd, 16. sept. (Izv.) Ker se bodo petdlnarskl bankovci potegnili Iz prometa do 20. nc 'tmbra ta ker se več teh bankovcev nahaja pri raznih sodiščih kot oorpora dellctl, Je finančni minister odločil, da se ti bankovci lahko zamenjajo pri vseh državnih blagajnlcah še mesec dni po roku določenem z dnem 20. novembra.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Beograd, 16. sept (Izv.) Na progi Vinkovd-Brčko Je včeraj skočil tovorni vlak s tira. Škode na nI bflo
Uspehi mariborske obrtne razstave
Maribor, 16. sept. (Izv.) Mariborska obrtna razstava je dosegla v svojem prvotno določenem razstavnem roku po-polen moralen uspeh. Vse odlične osebnosti, ki so obiskale že nešteto svetovnih razstav, so se izrazile najlaskavejše o njej. Obisk je bil v lepih dnevih nad vse časten. Danes je posetilo razstavo ckoli 10.000 ljudi, posebno mladine je bilo mnogo na razstavišču. Prišlo je 17 mariborskih šol z nad 1000 učenci
Razstava se je ta teden precej spopol-nila, ker je medtem dospelo blago, ki je ležalo na železnici Na novo so preuredili tudi vrtnarsko razstavico. Listki »prodano* so že na vsakem drugem komadu.
Velikega obiska pričakujejo Jutri in prihodnjih dneh, ker Je razstava podaljšana do 24. septembra. V Ljubljani se prodajajo Izkaznice za polovično vožnjo pri tvrdki «Orient» in reklamnem zavodu Perdan & Parkelj.
Shod NSS v Mariboru
Maribor, 16. sept. (Izv.) Nocoj se je tu vršil shod NSS ob navzočnosti kakih 350 ljudi iz vseh strank. Posebno mnogo je bilo navzočih klerikalcev. Ze večkrat napovedani dr. Poiiteo Je končno prišel ta govoril v smislu govorov na kongresu javnih »radnika* o srbsko-hrvatskem vprašanju, ki se bo dalo po njegovem mnenju rešiti z blagodejnim vplivom lavnih »radnika* na odločilne faktorje. Dr. Poiiteo je mnenja, da spor med srbskim ta hrvatskim narodom ne obstoja, ampak ga je ustvarila le umetno gotova velesrb-ska klika, da mote v kalnem ribariti. Njegov govor je bil «recej stvaren ta pomirjevalen. Pohvalil je obrtno razstavo ta poživljal k delu za moralno in kulturno povzdigo naroda, kakor se to sliši na političnih shodih vseh strank. Za njim sta govorila poslanca Deržlč in Brandner v obliki, ki Je nI mogoče nazivatl z govorom. Najbolj sta seveda grizla ob uradniškem vprašanju. Za resne poslance nečastne lovore karakterizirajo najbolj medklic!, ki ita Jih Izzvala med poslušalci. Ljudje, ki so hoteli slišati resno politično besedo, so pričeli odhajati, on! z močnejšimi živci pa so vztrajali med kričanjem ta zmerjanjem do konca. Umljivo je, da sta ljudska »tribuna* devala v nič zasluge dr. Kukovca. Kaj sta sama napravila pozitivnega ta kako bi bilo boljše, o tem nista črhnila besedice. Shodu Je predsedoval podžupan Rogllč, ki je otvoril shcd — brez hujskanja.
Uničenje Smirne
Pariz, 16. septembra. (Izv.) Po poročila »Chicago Tribune* bo tri četrtine Smirne vpepeljene. 300.000 oseb je brez strehe. Ogenj polagoma pojenja. Evropski mestni deh so popolnoma uničeni Škodo cenijo na približno 200 milijonov dolarjev. Človeških žrtev je nešteto; tudi mnogo beguncev je težko ranjenih.
Angleški generalni konzul iz Smirne je sporočil zaveznikom, da so pogorela vsa konzularna poslopja razen belgijskega, norveškega in danskega.
NOVO PODRAŽENJE AVSTRU-SKIH ŽELEZNIC.
Dunaj, 16. septembra. (Izv.) S 1. okt., ozir. 8. oktobrom se zvišajo zopet osebne in tovorne pristojbine na avstrijskih zveznih železnicah. Zvišanje bo znašalo okroglo 200%; višina bo zavisela od od-daljenosti potovanja, oz. pošiljke.
RAZPRAVA PROTI POSLANCU BERANU.
Praga, 16. sept. (Izv.) Razprava proti znanemu nemškemu poslancu dr. Beranu, ki je vrgel svoj čas proti zborničnemu predsedstvu smrdljivo bombo, b! morala pričeti te dni v Pragi. Ker zahteva Beran razpravo pri kakem nemškem sodišču v. Češki, Je bila razprava preložena.
Borza
Zagreb. Borza včeraj nI posloval*, Ta« di v prostem prometu ni bilo nikakih deviznih poslov.
Beograd, devize (srednji teiajD: Berlin 5. Budimpešta 3, Bukarešt 47.50, Milan 312, London 327, Pariz 560, Prag? 240, Dunaj 0.95.
CurBr Berlin 0.365, Newyork 533.25, London 23.68, Pariz 40.75, Milan 22.45, Praga 17.45, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.20, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstr. žig krone 0.00875.
Berlin, devize: Italija 6317.05—6332.95, London 6546.80 — 6563.20, Newyorb 148.564 — 148.936, Pariz 11.285.85 -11-314.15, Švica 27.471.85 — 27.934.90, Dunaj 2.03—2.07, Praga 4744.05—4755.95. Budimpešta 59.92 — 60.08, Sofija 888.8* do 891.15, Zagreb 2075, Bukarešta 83ft
KUPOVANJE DEVIZ NA BORZAH.
Beograd, 16. sept (Izv.) Na predlog finančnega ministra je podpisal trgovinski minister pravilnik za poslovanje beograjske borze, kateri določa, da trgovci ne morejo neposredno na borzi kupovati deviz in izplačil, ampak da morajo nakupo-I vati devize zanje samo posebej v to svr-I ho pooblaščene banke.
Narodu!
Pred desetimi leti Je nagloma odfiel v večnost naš pesnik Anton Aškerc. Ob pogrebu njegovih zemeljskih ostankov je ves naS narod na dotlej najsi-jajnejši način izrazil, da &e zaveda, koga je izgubil. Anton Aškerc je bil najdoslednejši in najpogumnejši bojevnik za duševno svobodo, za resnico in pravico. Kot ustanovitelj slovenske moderne poezije je spesnil balade in romance, ki so po svoji vsebini in obliki vrhunec naše epske umetnosti. Bil je prvi slovenski poet, ki je zajemal globoko ne le iz zgodovine našega naroda, nego je Črpal iz povestni-ce skoro vseh svetovnih narodov. Nihče ni razširil obzorja slovenske poezije tako mogočno kakor Anton Aškerc. Bil je prvi poet našega delavca in našega kmeta, njunih borb. trpljenja in triumfov; bil je poet naših narodnih, socijalnih in verskih mučenikov in junakov, iz kojih žrtev in krvi sta nam zrastli svoboda in ujedinjenje; bil je poet - filozof naših dvomov in hrepenenj, naše ljubezni in nade, naše mržnje in osvete. Kakor slavec je umel zagostoleti o sladkih čustvih ljubeče mladenke, kakor z bičem in škorpijonom je znal usekati, kakor vihar za-grmeti. Bil je velik pesnik v vsakem oziru, velik kot Slovenec, kot Jugoslovan, kot Slovan, kot človek-borec-mislec.
Rusi, Švedi, Cehi, Jugosloveni so prevajali Aškerčeve pesnitve; tudi v nemških prevodih so izšle njegove balade in romance. In še izidejo.
Lirik, epik, dramatik, esejist, kritik, urednik, potopisec, prevajalec in odličen novinar je bil Anton Aškerc. Obogatil je slovenski jezik z novimi narodnimi izrazi in oblikami, obogatil slovensko poezijo z novimi idejami in pesniškimi formami, obogatil slovensko slovstvo notranje in zunanje, navzgor in na šir kakor nihče pred njim in za njim. Štirinajst knjig je podaril narodu, od rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnje smrti neomah-Ijivo plodovit, energično vzpodbujeva-len in sredi najtemnejšega narodovega robstva brez prestanka junaško odkritosrčen in bojevit. Kot prorok je napovedoval brez oddihljaja, da se nam bliža dan osvobojenja, da že vzhaja solnce Jugoslavije. Dočakal ni te sreče, ki j« neomajno veroval vanjo in ki jo je utrjeval v dušah svojih rojakov.
Strašna vihra svetovne vojne je bila fikratu smrtni boj prepotentnega Ger-manstva. V tej vihri smo malone pozabili tega glasnika svoje svobode.
Ob desetletnici Aškerčeve smrti pa «6 je svobodni naš narod spomnil svoje dolžnosti. Sklenil je postaviti velikemu jugoslovanskemu bardu v Ljubljani dostojen spomenik: iz hvaležnosti slavnemu pokojniku in v vzpodbudo mladini t?r zanamcem.
Vso jugoslovansko javnost poživljamo, da zbira prispevke, prireja koncerte, slavnosti, dramatske predstave in veselice v korist Anton Aškerčevemu spomeniku! Počastimo ga, saj počastimo s tem sebe, počastimo misli in čustva, ideje in ideale, za katere je veliki pokojnik živel, deloval, trpel in umrl.
Denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov blagajnika dr. Vek osla va K i s o v c a, ravnatelja Slavenske banke v Ljubljani.
V Ljubljani, 15. septembra 1922.
Odbor za Aškerčev spomenik v Ljubljani.
Fiiinerjgvi stoletnica
Te dni slavi češko sokolstvo stoletnico Fiignerjevega rojstva- Danes menda ni Slovana, ki bi ne vedel, da je Fiigner poleg Tyrša ustanovitelj so-kolstva. Vse, kar je iznašel in sestavil Tjrršev duh za telesno in duševno vzgojo naroda — ie omogočil Fiigner s svojo podporo. Najlepše misli bi bile ostale neuresničene, če bi ne bil Fiigner imel sredstev, ki jih je dal na razpolago, da se je začela sokolska organizacija. Fiignerjevo imetje ie prešlo v last Sokola in dal je celo svojo lastna hišo za prvo telovadnico v Pragi. Fiigner pa je radodarno podpiral tudi druge narodne stvari in sicer po sokolskem geslu navadno tako, da ni riihče vedel zato. Vendar glavni njegov cilj je bilo sokolstvo, njemu ie posvetil svoje življenje in delo. COS. je izdala krasno ilustrirano delo, ki obsega Fiignerjev življenjepis. To je spominska knjiga posebne vrste in jo bo dobil tudi naš Jugoslov. sok. savez vezano v pergament.
Gospa Renata Tjrševa je priobčila v »Nar. Listih* odlomek iz »Spominov* na svojega očeta. Fugner je izhajal iz stare praške trgovske družine. Stari Fugner je bil mož starega kova. ki je živel 6amo svoji trgovini. Tako je hotel vzgojiti tudi sina. Toda mladi Fugner je že poznal nove ideje, ki so se takrat širile med slovansko mladino v Pragi. Narodna misel se je prebujala. Fiignerjev oče bi bil rad prepustil čim prej trgovino svojemu sinu, zato ga je poslal nekoliko po svetu, da bi sin videl velika mesta in trgovski promet Tako je prišel Fiigner v Tr61. Bilo mu je 20 let. V Trstu se je Fiigner poleg trgovine zanimal tudi za italijansko narodno gibanje. »Mlada Italija* .je imela v Trstu vnete pristaše. Ti ljudje so javno kazali svoje sovraštvo do habsburškega rodu in 60 bili noloi nad na bližnio osvoba-
}enje. Vse te je ttlgnerja odptrslo 08
in mu je kazalo pot v bodočnost. Od te dobo mu je ostala velika ljubezen do Italijanov, ker je videl v njih svobodoljuben narod. Vzel si je celo nekega Luigija za slugo. L°ta 1844. je Fiigner potoval po Franciji. Angliji in Belgiji in je zopet imel priliko spoznavati revolucijonarne ideje, ki so pripravljale L 1848. Ko se je Fiigner vrnil v Prago, je bil eleganten svetovno izobražen mož, z velikimi gospodarskimi načrti, a znotraj skrit revo-lucijonar. Ko je prevzel doma trgovino, se je še vedno zanimal za znanstvene knjige, ki so polnile njegove mize v trgovskem kontoarju. Po letu 1848. se je posvetil domačim rame-ram in je denarno podpiral narodna društva. Ko je bila 1. 1859. Avstrija pri Magenti in Solferini tepena, je tako glasno izražal svoje veselje nad tem. da .je bil poklican na policijo. Iti »proti vetru* je bilo takrat še zelo nevarno, a Ftlgner je dobro čutil, da poraz Avstrije pomeni uspeh za Slovane. V njem je živelo še vse ono revolucionarno mišljenje, ki se ga je bil navzel v Trstu. Zato je v tujih listih zasledoval dogodke v Italiji in je spoznal zasluge, ki si jih ie pridobil za Italijo Garibaldi s svojimi dobrovoljci. Fiigner je spoštoval Garibaldija kot moža rodoljubnega srca; posebno mu je im-potairalo njegovo sovraštvo do habsburškega rodu. To sovraštvo je širil Fiigner tudi v svojem krogu, kar je bilo tem bolj potrebno, ker je avstrijsko časopisje pisalo o Garibaldiju in njegovih ljudeh — opravičeno ali neopravičeno — le sramotne stvari. Renata Tjrševa piše, da je bilo to proti-avstrijsko mišljenje v rodbini tako močno, da je ona kot šestletna deklica odklonila bonboniero, ker ji jo je ponudil neki »zvest* Avstrijec. Zato je imel Fiigner v svoji sobi že takrat poleg Kanta in Washingtona tudi Gari-baldijevo t-liko.
Fiigner je imel svoje znance v Italiji, oz. v Trstu in ti so mu pošiljali tudi slike drugih ital. narodnih voditeljev. Iz Milana je dobil celo doprsen kip Garibaldija in ga je postavil v svoji »rdeči sobi*. Pozneje je prejel dve rdeči košulji, eno za njega, eno za hčerko Renato. Renata piše, da je ponosno hodila v tej rdeči bluzi po Pragi, posebno ko je čitala, da nemški listi zmerjajo Garibaldovce z »razbojniškimi tolpami v rdečih košuljah*. Doprsni Garibaldijev kip je doslej shranjen v praškem Sokolu — in ustanovitelj sokolstva je sprejel v sokolski kroj rdečo košuljo kot znak rebelant-skega značaja, ld se je skrival v so-kolski organizaciji. Rdeča barva Gari-baldovcev je segala gotovo nazaj v francosko revolucijo in sokolstvo je Je sprejelo od prvega začetka s posebnim namenom, ki ga ni bilo mogoče povedati, a mogel si ga je vsakdo misliti. Treba je bilo pol stoletja nositi rdečo košuljo, predno je sokolstvo moglo izvršiti nekrvavo kulturno revolucijo za svoje narodne države. V njih praznuje zdaj stoletnico svojega ustanovitelja.
„P© kopaSišišf* m prilasnth mestecih"
»Prišla je vojna. Del našega naroda je odšel na fronte, drugi del v ječe, dr. Žerjav je bil pa interniran po različnih kopališčih in prijaznih mestecih, kjer ni trpel ne fizično, ne duševno.*
(»Jugoslavija* 6. X.)
Nekdaj je Ljubljana demonstrirala z molkom. Od kolodvora čez most in po dolgi Poljanski cesti je korakala četa civilnih jetnikov. Naokrog bajoneti. Ljubljana je molčala. Z nobenim bučnim slavjem ne bi mogla prekositi takratnega svojega molka. Celo Šu-steršičevi in Štefetovi klerikalci, avstrijski denuncijanti, ljubljanski Germani itd. — so molčali. Sram jih je bilo,, ko je 600 civilnih jetnikov korakalo po naših ulicah. Z nami vred so tudi oni videli tragiko teh jetnikov. Razumeli so, da koraka v spremstvu njihovih bajonetov naš jugoslovanski «šturmbataljon» v svoj prvi politični zakop, na ljubljanski Grad.
V prvih vrstah je takrat korakal dr. Gregor Žerjav. Predno so ga prepeljali s tem transportom v Ljubljano, je presedel več tednov v zloglasnem zaporu »Gesidti* v Trstu. Kdor ni videl tistega zidovja, vlažnega, nezdravega, — ta ne vd, kaj je ječa.
Vsa Ljubljana in vsa Slovenija v6, — leta 1915. smo se vsi, prijatelji in nasprotniki, vsak dan pritajeno razgo-varjali o Žerjav o vi usodi — da je sedel dr. Žerjav v enem onih znanih ozkih zaporov, v zadnjem traktu šentpe-trske vojašnice, tik na smrt obsojenega Kromarja; — znano je, da se mu je po teh raznih zaporih ponovila njegova bolezen. Morda naša javnost še ni tako poeurovela, da se ne bi spominjala in da si ne bi mogla predstavljati fizičnih in duševnih muk moža, ki ni vedel, ali bo odnesel živo glavo. Ali mu je grozil »Suhi hajer*. ali ne, je razvidno iz službenega poročila pro-slulega c. kr. vladnega svetnika in policijskega ravnatelja Skubla, z dne 26. marca 1918, št. Praes. 332/1. kjer Skubl opisuje, kako je bil dr. Gregor Žerjav dne 3. avgusta. 1914 aretiran radi srbofilije in protiavstrijskega mišljenja, 29. septembra izročen goriškemu okrožnemu sodišču radi morebitne veleizdaie. 23. avgusta 1915 nod sum-
njo veteizdaJalsklS	■ •Jugoslo-
vanskim Odborom* zopet zaprt ln izročen sodišču 5. armijske komande, v januarju 1916 pa radi pomanjkanja dokazov kot politično nezanesljiv človek le konfiniran v Gmundenu. od tam so ga opasno bolnega vlekli k vojakom . . . Splošna amnestija v juliju 1917 mu je vrnila osebno svobodo. »Sedaj se nahaja na Dunaju, je tajnik »Jugoslovanskega kluba* in antanti prijazno stališče tega kluba izvira po večjem delu iz Zerjavovega vpliva* — pravi končno Skublovo poročilo.
Včerajšnja »Jugoslavija« je o brizgala drja. Žerjava z uvodnikom, ki je rekord v nizkotnosti celo tega sramotnega lista.
Kupljen list pač mara pisati, kakor mu narekuje gospodar. To je sicer nečastno, toda — žalibog se dogaja. Za obrekovanja z zlaganimi »aferami* so odgovorni oni, ki ta _ obrekovanja naročajo, plačujejo in pišejo.
Kdo pa je odgovoren za to, da se list, ki je v formalni lasti »Jugoslovanskega novinskega delniškega društva*. tako brezstidno prostituira, da sme o medvojnem narodnem trpljenju, četudi sedanjega političnega nasprotnika pisati tako sramotno, kakor se je to včeraj zgodilo?
Kdo so ljudje, ki se upajo s svojimi imeni kriti vlačugarsko sramoto »Jugoslavije*?
Politične beležke
-f Shodi dr. Kukovca v Prekmur-
ju. Severno Prekmurje, ki je vseskozi demokratsko, je povabilo narodnega poslanca gosp. dr. Kukovca za današnji dan na tri shode, ki se vrše v Ti-šincih, Križevcih in Bodoncih.
+ V znamenju zagrebškega »kongresa«. Koliko praktičnega pomena ima zagrebška resolucija, je pokazal nastop enega glavnih aranžerjev »kongresa jugoslovenskih javnih radnika* zemljoradniškega poslanca Jovana Jo-vanovida v petkovi seji zakonodajnega odbora. Zagrebška resolucija zahteva pospešitev uvedbe dobre administracije s pomočjo dobro nagrade-nega in sposobnega uradništva. Vsako politično dete vd, da je predpogoj sana- i j naže zaostale uprave takojšna ureditev položaja državnih nastavljen-cev. Uradniška pragmatika je državno vprašanje prvega reda. Koliko težav in odpora je bilo treba premagati, da je prišla končno pred zakonodajni odbor v pospešeno rešitev! V petek je bila končno postavljena na dnevni red. Isti dan, ko je gosp. Deržič v Ljubljani obtoževal demokrate, da za uradnika »nič ne storijo*, je njegov najnovejši politični zaveznik g. Jova-novid zahteval v zakonodajnem odboru, da se naj predlog o uradniški prag-matiki odstavi z dnevnega reda ter izioči plen umu parlamenta »v redno postopanje!* Predlog je bil zavrnjen in večina poslancev je odbila ta nečuve-ni atentat na državne uslužbence. Škode torej ni nobene. Toda vredno je, zabeležiti prve praktične posledice zagrebškega »kongresa*. Lepe resolucije se dobro čitajo, tudi če so le slaba kopija demokratskega programa, toda beseda ni nič, dejanje je vse. Prvi politični čin enega najodllčnejših »kon-gresistov* nam dokazuje, koliko praktične vrednosti prisojajo prireditelji zagrebškega sestanka svoji »novi politiki*.
-f Kot krušni oče zagrebških kon-gresistov se je predstavil javnosti sedaj — Stojan Protid. V svojem 'Radikalu* namreč piše: »Nimam potrebe. da se pridružim novemu pokretu ali stranki, ker sem vse ono. kar sedaj gospodje iznašajo, predlagajo in želijo, poudarjal že pred njimi, celo preje nago sem izdelal svoj ustavni načrt. O tem svedočijo tudi moji članki, v katerih se nahaja kritika programa in ustavnega predloga ravno teh mež (kongresistov), izdelanega y Parizu. Jaz se morem samo radovatj, da so oni revolucijonirali in se pridružili mojemu stališču. Le glede ene stvari so ostali pri starem: glede imena države, kar pa za razne ljudi sigurno ne more biti zapreka, če se v vsem bistvenem strinjajo. Gospodje, koji so sklicali zagrebški kongres, so se torej s svojo resolucijo pridružili meni, kar so v ostalem tudi sami dosti jasno povjdali. Med r.ami ne vidim torej nikakih resnih razlik . . .» Protideva izjava je tragikomičen donesek k diskusiji zagrebške resolucije. Znani voditelji zagrebškega kongresa, kakor dr. Smodlaka, Jovan Jovanovid in drugi od nekdaj smatrajo Protida kot najopasnejšega predstavnika velesrb-stva in reakcije v naši d-žavi. Sedaj jih isti Protid proglaša za svoje — somišljenike. Ni čuda, da se potem najdejo politični mali Morici, ki čisto resno razpravljajo o možnosti novega političnega vodstva v naši državi pod vodstvom triumvirata Protid - Smodlaka - Davidovid ter Že razpravljajo o »političnih načrtih za bodočnost*, v katerih naj bi vlado prevzel »Jugoslovanski blok*, sestavljen iz onih demokratov, »ki jih je Svetozar Pribičevič izrinil iz poslaniškega kluba* (kdo so to?) socijalnih demokratov, zemljoradnikov in enega dela Hrvatskega bloka!! Kdor zna šteti do 100, > si lahko izračuna, kako odKčna je taka politična aritmetika. Kdor je le enkrat pogledal malo v Beograd, bo tudi razumel neizmernost fantazije, M hoče iz gospoda Davidoviča napraviti
ttvMrica Stojana Protida in ki si more predstaviti zemljoradnike in soci-jalne demokrate kot člane kakršnekoli skupne politične organizacije.
+ NSS za odgoditev uradniškega vprašanja? Novi voditelj naroino-socijalne stranke dr. M. Rostohar .ie v svojem petkovem govoru v ljubljanskem Mestnem domu, ki ga dobesedno objavlja sobotna »Jugoslavija*, med drugim izvajal, da mora novi režim rešiti tudi uradniško vprašanje. Ker imamo zaenkrat za dogleden čas še »stari režim* in bo trajalo najbrž še precej dolgo, predno prevzamejo g. Rostohar in njegovi tovariši upravo Jugoslavije v svoje roke, odnosno pripeljejo naši državi žar »novega režima*, bi imeli državni nameščenci pred seboj še sedem suhih let. ako bi šlo po zahtevi narodno - socijalnega voditelja. Na srečo 6e svet v Zagrebu ni ustavil ter se suče naprej in uradniška pragmatika se nahaja v razpravi pred zakonodajnim odborom, odnosno pododborom.
Prosvefa
Ljudsko vseučilišče v Celju. Na ljudskem vseučilišču v Celju se ob pričetku novega Šolskega leta prično redna predavanja, Kot prvi bo predaval medieinec g. Miklič o »Žalostni statistiki pijančevanja v Jugoslaviji* in o »Reformi alkoholnega gospodarstva*. Predavanji se vršita v pondeljek dne 18. septembra in v pondeljek dne 25. septembra — vsakokrat ob pol 8. uri zvečer v risalnici deške meščanske šole.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27, L nadstropje.
Danes v nedeljo ob 8. uri zvečer proslava v spomin desetletnice Aškerčeve smrti Aškerčev večer. Na sporedu je spominski govor, deklamacije in recitacije iz Aškerčevih poezij, veseloigra »Red sv. Jurja*, spisal Anton Aškerc. Na večeru sodeluje šentjakobski salonski orkester s prvovrstnimi glasbenimi točkami. Pred-prodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
Sokolstvo
Sokolski odsek na Bučki priredi dne 24. septembra 1922 svojo prvo javno telovadbo z ljudsko veselico. Bližnja bratska društva vabimo, da se udeleže prireditev v kar največjem številu. Zdravo!
Jugoslovanski vsesokolski zlet. Vse one dobavitelje L jugoslovanskega vseso kolskega zleta, ki doslej še niso predložili svojih računov, prosimo, da to čim preje store, vsekakor pa do konca tega meseca. — Likvidacijski odbor.
Sokol I. Naraščajeva telovadba se prične v pondeljek dne 18. septembra t. 1. v telovadnici na Ledini in sicer: Moška deca ob 5. uri, moški naraščaj ob pol 8. uri. Zdravo! — Vodnik oddelkov.
Spori
Iz poslovnega odbora L. N. P.
Ukine se zabrano igre Bergant Slavko-tu za S. K. Šparto. — Citajo se sodniška poročila Slovan : Slavija 7 : 2, Slovan : Lask 3 : 1, Svoboda, Ljubljana : Šparta 0 : 1, Svoboda, Ljubljana : Lask 2 : 4. Radi nediscipliniranosti moštva Svobode Ljubljana pri tej tekmi se preda zadeva kazenskemu odboru.
Verificirajo se prvenstvene tekme Svoboda Moste : Svoboda Ljubljana 2 : 1, Svoboda Ljubljana : Šparta 0 : 1. Sodnik g. Boltavzar se poziva da vpošlje takoj poročilo v prv. tekmi Svoboda Moste : Slavija z dne 8. t. m.
Citajo se sledeče prijave: za S. K. Slo-vc.n: Lacina, Musil, Lanskv, Rajmič SI.
S. K. Svoboda Ljubljana: Traven Fr., Letr.ar Al., Januš Aleks, Kropar Ivan.
S. K. Šparta: Bovšek B., Petrič S, Er-man Josip, Erman Ivo, Franchetti VI., Novšak V., Košak N., Jug K., Lapajne J., Šimenc, Macoratti L., Pauer V., Zanoškar F., Košak V., Planinšek M., Kosec J., Per-ko B.
L. A. S. K.: Ljubič M., Cuk Fr., Kump I.
S. K. Slavija: Fuchsjager SI., Slamič H., Iliaš St., Mihelčič K., Remžgar St., Fišer J.
Athletik-Sportklub, Celje: Nemec Karol, Dobrajc Franjo.
S. K. Celje: Čeme M.. Domitrovič L)., Doležal V., Pytrus A., Zgajnar B., Ogrizek D.
S. V. Rapid: Euzi Johann, Mascha Fric.
S. K. Maribor: Fridan Fr., Skrobar Al., Soršak M., Pernat E.
Svoboda Ljubljana odjavlja: Kern Srečko in Stane Logar.
S. K. Celje odjavlja: Ninkovič M., Šestič Lj., Vesnaver SI., Soline St., Tofant J. — Radi prestopa iz S. K. Svobode Mo-; ste v S K. Šparto se izreka 6 mesečna
kaiinčna doba Špolar Ivanu. — Tajnik II. •
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija» v Llubljani vabi vse motocikliste na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 18. t. m. ob 20. uri v mali sobi restavracije »Slon«. Važno! Udeležba nujna! Odbor.
Prvenstvena tekma Ilirija : Hermes. Danes ob 16. uri se vrši na prostoru Ilirije prvenstvena nogometna tekma med Ilirijo in Hermesom, najmlajšim prvorazrednim klubom LNP, s čemur se prične prvenstveno tekmovanje I. razreda za dobo 1922—23. Med odmorom se vrši sta-I fetni tek na 100 + 200 -f 300 -f 400 m, h kateremu nastopita Jadrati in Ilirija. — Ob ugodnem vremenu se igra ob pol 15. uri predtekma med rez. Jadrana !i m. Ilirije.
Objave
POZIV.
Podpisane vabimo žene državnm urad.
nikov in državne nameščenke, da se udeležijo shoda, ki bo v torek 19. t ra., ob 5. uri pop. v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Obupni položaj državnih nameščencev.
Sklicateljice: Bajič Julija, sopr. viš. lin. svet., Bartol Marica, sopr. poštnourad. ravnat., Cerne Ivanka, sopr. žel. uradn., Dovčič Ema, sopr. fin. svet, Jerovec Fina, sopr. viš. fin. svet., Modic Karla, pošt. uradnica, Novak Jožica, sopr. kr. prof., Rutar Milka, sopr. žel. urad., šapla Karla, soproga inšpek. za agrarno ref., Vaz-zaz Zina, sopr. kr. prot, Zbašnik Tilka, sopr. ravnat., Zidarič Karmela, sopr. fin. revidenta.
*	Državna trgovska akademija v Ljub' liani. Redni pouk v prvih treh letnikih akademije se prične v torek, 19. septembra ob osmih zjutraj. — V abiturijent-skem tečaju državne trgovske akademije v Ljubljani se prično predavanja v torek.
3.	oktobra, ob osmih zjutraj.
*	Vedro gledališče »Deveta dežela* v hotelu Tivoli. Danes, v nedeljo, poslednja predstava, benefica igralcev. Spored tvorijo izbrane točke. Predstava se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob 9. uri zvečer.
*	Triglavanski zbor. Gg. starejšine in vse aktivne Triglavane ponovno opozarjamo na Triglavanski zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. v Laškem s sledečim sporedom: Ob 3. uri popoldne sestanek delegatov Starejšinske zveze, centrale in obeh podružnic, na katerem se bodo obravnavala načelna in upravna vprašanja, ki pridejo na dnevni red glavnega zborovanja. Po sestanku se vrši v prostorih g. Henkeja zborovanje vseh sta-rejšin in aktivnih Triglavanov s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdravi in poročilo centrale; 2. poročilo dunajske in ljubljanske podružnice; 3. poročilo Starejšinske zveze; 4. referat o stališču in smernicah J. A. D. »Triglav*; 5. poslovnik; 6. slučajnosti. Triglavanski zbor zaključi družaben večer, katerega prirede laške gospodične. Udeležba za Triglavane obvezna, prijatelji društva so vabljeni in do< brodošli.
*	Druga glavna skupščina Udruženja Graditelja kraljevine SHS v Zagrebu. Dne 24. septembra t. L ob 10. uri dop. se vrši v Zagrebu v dvorani palače barona Rau-cha, Kapucinska ulica 9, II., redna glavna skupščina Udruženja Graditelja kr. SHS, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika o delu udruženja in sekcij ter o stanju graditelj-stva v celi državi. 3. Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo odbora za izdajo koledarja.
5.	Poročilo revizorjev. 6. Volitve novega odbora in določitev kraja prihodnje glavne skupščine. 7. Predlog o izdajanju časopisa. 8. Slučajnosti. Vse stavbenike v Sloveniji se opozarja na to važno stanovsko zborovanje.
M&sbliamsks porota
Smrtna obsodba.
Včeraj je predsedoval senatu dr. Skaberne z votantoma Goljo in Meraio. Javni obtožitelj višji državni pravdnik dr. Dominiko. Obtožen je Alojzij Slejko iz Planine, ker je dne 21. maja 1921 v Mi-sličah pn Sežani osemkrat ustrelil na učitelja Dominika Marušiča in ga ubil.
Obtoženec je bil gozdarski vajenec barona Moscona v Pišecah pri Brežicah. Z Marušičem se je seznanil leta 1915; pri vojakih sta bila skupaj leta 1916, v Do-brdobu pa je postal Marušič učitelj leta 1919. Sredi maja je obtoženec prišel na dopust obiskat prijatelja Maruiiča, ker ga pa ni našel doma, je šel za njim v Misleče in je pri prijatelju prenočeval. Toda drugi dan sta se sprla, Marušič je obtožencu Slejku očital homoseksualnost, mu odpovedal prijateljstvo in mu zabraml. da ne sme več prestopiti njegovega praga.
Slejso je zato segel v žep, izrekel vojaško
repetirno pištolo na osem strelov tfir vseh osemkrat sprožil v Marušiča. Trije streli so bili vsak zase smrtni.
Po svojem Činu je Slejko pobegnil v Ljubi iano, kjer je bil aretiran. Pri prvem zaslišanju in potem pri preiskovalnem sodniku je Sleiko priznal, da je Marušiča ustrelil, ker mu je le-ta odpovedal prijateljstvo, tekom dolgega 15mesečnega preiskovalnega zapora pa je obtoženec izr premenil svoj zagovor in sedaj pravi, da ie streljal le v strahu, češ, da je Maruši« prvi groril z orožjem, kajti Marušič da je bil — itakjanski fašist in je Slejku grozil, da ga kot jugoslovanskega špijo na ovadi italijanskim oblastem. _
Motiv umora naj bi torej bil čisto političen čeprav dokazujejo obtožencev dnevnik in njegova pisma, da je homoseksualen. Tudi so danes zaslišane pnče zelo obremenile obtoženca ker so povedale da umorjeni ni imel orožja pri »tbi. dalje «o izključile, da bi bil umorjenec kaj drugega kot dober in zanesljiv narodnjak. Tudi je obča govorica pripisovala morilcu homoseksualne lastnosti. Isto potrjujeta tudi oba zdravniška izvedenca, ki smatrata. da je Slejko odgovoren za svoje dejanje.
Dokazovanje je trajalo ve« popoldan, govori so izpolnili večer. Slučaj je dovolj-no pojasn,'* n in izveden dokaz, da te je umor zgodil res iz homoseks žalnih, nikakor pa poftičnih nagibov. Porotniki so stavljena vprašanja potrdili i 8 glasovi ni ob pol 21. uri je predsednik ."enata proglasil, da je obtoženi obsojen v smrt na vešalih.
Priloga „Jutru" št. 221, etoe 17. septembra 1922.
Obrtna razstava v Mariboru
Dr. Avg. Reisman:
Med rožami in zelenjem
(Vrtnarski oddelek pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.)
Maribor, 15. septembra.
Maribor leži nekako ob vznožju Slovenskih goric in Pohorja. Njegov trg nudi vedno pestro sliko ogromnega tihožitja. Vedno je poln najraznovrstnejšega žlahtnega sadja, zelenjave in cvetlic. Tudi okoliško ljudstvo goji s posebno vnemo vrtove, ki so dika in pono8 naših kmečkih domov. Naravno, da se je tudi v Mariboru znatno razvilo vrtnarstvo.
Posamezni vrtnarji so hodili doslej svoja pota in skrbeli večinoma le za svoj obstanek. Val povojnega organiziranja in težnja po napredku pa sta zajela tudi naše vrtnarje, ki so lansko leto začeli misliti na svoje skupno delavno torišče ter si ustanovili pod predsedstvom vrtnarskega inštruktorja na mariborski vinarski in sadjarski šoli g. Kogla Vrtnarsko društvo, ki naj predvsem goji med občinstvom zanimanje in razumevanje za važno panogo narodne kulture, vrtnarstvo, ki je pri vseh kulturnih narodih visoko razvito. V ta namen hočejo polagoma, ko se materijelno opomorejo, izdajati tudi svoj strokovni časopis, za katerega imajo že dovolj zmožnih strokovnjakov.
Najprej pa so hoteli slovenski javnosti na vrtnarski razstavi pokazati uspehe svojega truda in bogastvo našega rastlinstva in zlasti nežnih cvetk, ki so se doslej morale le skrivati za njihovimi ograjami. Ze na pomlad so začeli vrtnarji gojiti razno zelenjavo in cvetke, da morejo v tem jesenskem, za vrtnarje skrajno neugodnem razstavnem času javnosti vendar kaj pokazati. Pri otvoritvi pokrajinske obrtne razstave pa smo takoj videli, da vrtnarski oddelek prav krepko tekmuje z vsemi ostalimi. Vsakdo se rad pomudi na njegovih belih šetališčih. Še par tednov poprej je bilo pod temi ko-t-ran ji dijaško igrišče, razrito od nogometa, sedaj klije tam mlada zelena trava, preprežena s tisočerimi pestrimi cvetka^ mi. Ze zunanje lice svoje skromne raz-stavice so naši vrtnarji okusno opremili s cvetkami, ki posebno ob solnčnih žarkih in večerni luči prijetno blestijo na cesto. Tudi 6icer je razstavi ca naravnost očarljiva, zlasti v običajnih urah, ko se razliva po pestrih skupinah rož svetloba električnih obločnic.
Vrtnarji so nam s to razstavo, ki bi se mogla popolnoma uveljaviti le v poletju, dokazali, da more umni vrtnar tudi v pozni jeseni ugoditi najrazvajenejšemu cčesu in — oprostite prozi — tudi nosu. Pri vhodu v to začasno alejo nas presenetita dve nenavadno in lepi veliki drevesni lavoriki, posejani s popki, ki se bodo kmalu razcveli. Razstavila jih je graščina Wildhaus iz Selnice ob Dravi. V sredi so po načrtu profesorja Dolenca v arabskem slogu razporejene štiri skupine cvetlic in palm, ki so jih posadili mariborski vrtnarji Urbanek, Mejovšek (vrtnar olepševalnega društva), Jemec in vrtnarija Džamanja in drug. Vsaka skuti-na nudi svoje posebnosti, naši umetni slikarji so občudovali posrečene sestave barv cvetlic, ki so jih vzporedili vrtnarji sami.
Ob strani nas vodi z belim peskom posuta cesta med z zelenjem ovitimi sobami (pergole) mimo osmih razstavišč, kjer so mariborski vrtnarji posamezno pokazali najboljše uspehe s svojih vrtov. Razstavil je tudi Ptujčan Ignac Vanda oddelek zelenjave in cvetlic, med katerimi so posebno lepe begonije. Poleg njega je izložil Mariborčan Ivan Jemec okusno setavljena priložnostna darila iz zelenja in cvetlic, tudi več dišečih šopkov. V treh oddelkih se je predstavila iavuosti državna vinarska in sadjarska šola, ki je pod vodstvom g. Kogla pokaznla skoraj
vse panoge n m nega vrta. Občinstvo 6e divi raznoteremu vkuhanemu sadju in zelenjavi, vloženim namiznim jabolkam in hruškam in debelemu letošnjemu grozdju. Skupino oživljajo debele sladke paprike in veliki paradižniki. Desno krilo pa nam kaže množico lepih štiribarvnih pelargo-nij. Častni sosed sadjarske šole je olepševalno društvo, pri katerem je vrtnar Stanko Mejevšek vzgojil najraznovrstnej-še lepe cvetke, n. pr. begonije, špargle in tudi lepe paradižnike in kumare je izstavil. V kotu so spretno nameščene drevesne skupine kot palme, fige in smrekice oskrbništva Raoerdvora iz Krčevine. Vrtnar Anton Požar pa se je edini izkazal z močno skupino zimskih jesenskih klinč-kov. Tudi cvetoče primule mu delajo čast. V vrtnem paviljonu je razstavilo
vrtnarsko industrijsko podjetje Džamonja
in drug, ki pa menda zaradi pozne sezone ni moglo pokazati kakih za Maribor nenavadnih posebnosti. Lepe so raznobarvne ciklame, erike, fige in smrekice. Najizrazitejši mariborski vrtnar pa bo menda zadnji Franc Urbanek, ki je izstavil nekaj vrtnih rastlin lastne vzgoje, n. pr. buče.
In tako krenemo z zadovoljstvom nazaj med girlandami in oko boža razcvele vrtnice, celo prijetni vonj vijolic iz vrta Džamonje plava nad pisanimi gredami in vsak odhaja z željo, da bi se vsi naši vrtovi dvignili do te višine, ker bi se 3 tem gotovo dvignila notranja plemenitost in čustvovanje celega naroda.
Uverjeni smo, da je ta razstava, kateri so pripomogli poleg mariborskih obrtnikov do tako lepega uspeha agilni člani vrtnarskega društva, gg. inštruktor Kd-gel, nadzornik Strekelj in profesor Vales, položila trden temelj k zgTadbi te pre-potrebne stavbe v kompleksu naših kulturnih palač.
Kulturni pregled
K luči
Naša dramatična društva po deželi potrebujejo repertoarja. Vse popularne drame so preigrane, a novih iger ni dobiti. Zbirka »Oder*, ki jo izdaja Zveza kulturnih društev v Ljubljani v založbi Tiskovne zadruge, je izdala doslej šele dva snopiča. Dr. Iv. Laha «Noč na Hmeljni-ku» in Bran. Nusiča veseloigra «Naroden človek® se igrata in se bosta igrala, a izbere ni Ker je domačih narodnih iger, so večinoma v tisku popolnoma pošle. Društva si jih morajo izposojati iz knjižnic in prepisovati. V tej otiski je torej jako dobrodošla Jakoba Špicarja simbolična igra v štirih dejanjih «K luči*. Prestala je na našem najlepšem podeželskem odru, v Radovljici že preizkušnjo s popolnim uspehom. Njena zunanja oblika je ljudska in se vrši na kmetih. Prizorišča so lahka: pokrajina z ozadjem naših gor, starinska velika soba, skalovje in drevje. Osebe so vzete iz našega kmetijskega in delavskega ljudstva, par gosposkih tipov, Sokoli in sokolski naraščaj. Vsebina igre pa je slovensko-narodno in socijalno življenje pred prevratom, po prevratu in dandanes. Germanstvo tlači naš narod in mu jemlje vsakršno svobodo; klerikali-zem — poosebljen v Sladkoustu — pa izdaja narod ter mu pridiga: »Bodite pokorni in potrpežljivi! Velik greh je upor proti gospodarju. Naše življenje je le potovanje k večnemu veselju v nebesih ali k večni kazni Vse je božja volja ...» Zasužnjeni narod ve, da mu je tTeba svobode, če noče poginiti, uprl bi se rad, a Sladkoust ga miri, naj trpi tiho zaradi večnega plačila, in neposlušne upornike celo uvaja Biču. Svetohlinsto, medsebojna zavist, strahopetnost in to post duše V3ak upor. Toda narodno ženstvo, prosvetni delavci in Sokolstvo začno borbo vendarle. Žrtve padajo, značaji se lomijo, a naša mladina nastopa ter gre vzlic zločinom germanstva in klerikalizma v boj za idejo svobode. Tedaj izbruhne svetovna vojna. Narod je suženj, sokolska ideja navidez ubita Germanstvo triumfira in izdajalci kriče: »Srbe na vrbe!» Toda od juga priletita mogočna bela dva orla z zlato krono carja Lazarja junaka. Za njima vro krdela sokolov. In vedno višje gor na sever žene ta mogočna vojska črne orle cesarjev krvnikov.
»Haha! Črne orle, vse mršave, so 30-koIj prepodili, sokoli pa orli beli v boju k zmagi so vodili. Vse ie svobodno, veselo!* — In prvi, ki nastopi s trobojnico, je Sladkoust. Sicer ne verjame, da bi se svoboda držala. Pripravljen ;e na vse. Zato ima v žepih kokarde vseh barv. Kakor bo kazalo! Seveda, najrajši bi no?'l črno-»•umeno. Skrivaj se la6ka germanskemu Biču: »Pod našim gospodstvom smo imeli idealne čase. Vse je bilo pokorno nam, ker ste to hoteli vi. Vi z nami, mi z vami. Obema se je godilo nebeško! ?"dnj pa dela svet kar hoče. Izgubili so vero v bo-
ga in se ne boje več hudiča. Če pa se človek ne boji več pekla, začenja misliti. Potem je konec vaše in naše vlade . . .» In velik del ljudstva posluša Sladkousta. Ali Sokolstvo, mladina, ženstvo in zdravi narod prežene izdajalce ter se loti dela za svobodno domovino.
Špicarjeva igra je pisana deloma v prozi, deloma v svobodnih stikih vseskoz s plamtečim jugoslovanskim srcem resnega kulturnega delavca, ki gleda le v svobodni misli, delu in Sokolstvu jamstvo srečne bodočnosti. Težko je dati simboličnim oeeham dovolj življenja; a špicar je ustvaril tudi iz simbolov več prav krepkih in živih značajev in tipov. Zlasti izborno sta karakterizirana Bič (Nemec) in Sladkoust (klerikalec). Več tipov je poetično idealnih figur (Vlasta, Dora, Murina, Damjan). Ostali so realistični zastopniki ljudstva, ostri kakor fotografije. Tako 'SO vse nastopajoče osebe hkratu hvaležne uloge.
Igra »K luči!« naj bi igrala vsa naša sokolska in vsa diletantska družba vedno znova! Ne dvomimo, da dosežejo s to prelepo, misli, in lepot bogato, zelo aktualno igro povsod ne le velik gmotni, nego tudi največji moralni in umetniški uspeh. Knjiga se dobi pri »Sokolih* v Kranju in v Radovljici ter po knjigarnah.
Osemdesetletnica trageda. V Amsterdamu je slavil svojo 801etnico čil in zdrav igralec Louis Bouwmeester. Pomladi je igTal razne tragične vloge po Ameriki, pomladi namerava potovati po Rusiji m gostovati Pred dvema letoma je praznoval 601etnico svojega igralskega delovanja. Za svojo 801etnico je zaigral žida v Shakespearovem »Beneškem trgovcu* ter je doživel najprisrčnejše ovacije. Občinstvo ga je obeulo s cvetjem; čestitali so mu kraljica, naučni minister, župan in razni umetniki. Jubilar je po holandskem običaju sprejemal čestitke o polnoči Okoli njega so bili zbrani člani štirih generacij, njegovi otroci, vnuki in pravnuki Bouwmeester je men da najstarejši umetnik na svetu.
V »Zvezi slov. pev&kfli iham )8
dosedaj včlanjenih 30 slovenakak pevski društev, oziroma pevskih zborov. Odbor »Zveze* jim je poslal v izpolnitev vpca-šalne pole, potom katerih želi izvedeti
j njih težnje in želje. 22 zborov je izpolnjene pole vrnilo, ostale, ki jih še aiao, prosimo uljudno, da to nemudoma štora. Pravtako prosimo vse zbore, ki Se mso poslali članarine za leto 1922, da jo čimprej nakažejo. Na podlagi statistike, posnete iz vprašalnih pol, bo Zvezin od-ibor v svoji prihodnji seji sklepal o po-| trebnih ukrepih za napredek delovanja ■ naših pevskih zborov. Naslov: Zveza slo-i venskih pevskih zborov, Ljubljana. Gla®. bena Matica
1
Gospodarska vprašanja
Naš polletni izvoz
Statistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo je zaključil te dni statistiko izvoza iz naše države za prvo polovico 1922. Iz teh podatkov je razvidno, da je izvoz v prvih 6 mesecih 1922. v primeri z isto dobo lanskega leta znatno napredoval ne samo po vredno-
sti temveč tudi po količini, kar je pri sedanjih valutnih razmerah, ko je od lani s početka leta dinar znatno padei merodajno za presojo napredovanja ali nazadovanja izvoza.
Pregled našega izvoza v prvi polotviej 1922. v primeri z izvozom v istem čan 1921. je razviden iz sledeče tabele:
Količina:
Vrednost (v dinarjih):
Narodna starina. Dr. Jos. Matasovič je začel v Zagrebu izdajati lep zbornik 6 tem naslovom. Prinašal bo študije in članke iz zgodovine jugoslovanske kulture in etnografije. Zbornik je torej namenjen vsem trem jugoslovanskim plemenom. Prvi zvezek obsega 96 strani ter prinaša sledeče spise: Dr. Joe. Matasovič: Stari i starinarski Zagreb (s 6 slikami). Dr. F. šišič: Rimska uprava u Dalmaciji i Pa-noni£. č. M. Ivekovič: Značajka gradi-teljstva ranoga srednjega vijeka u Dalmaciji (z 9 slikami). Gjuro Szab6: Kaleži u našim crkvama (z 12 slikami). Dr. Milo-van Gavazzi: Tkanje tkanica osobitom spravom u Posavini (z 2 slikama). V. He-neberg: Lika prije Haquetovih putovanja. Dr. P. Bdlat: Pucko praznovjerje i mitologija Dnevnik D. Rakovca. Priobčili E. Laszowski i dr. V. Deželičst. (z 1 sliko). VI. Tkalčič: Etnografski muzej u Zagrebu. Etnografske akvizicije (z 9 slikami). Dr. Milovan Gavazzi: »Stativice za prandže* iz Slavonije (z 1 sliko). Andrija Čubrano-vič: Prelice: Dr. Vi R. Petkovič: Narodni muzej u Beogradu. Ivan Filipovic: Nješto priatePem i nepriateljem naših starinah. Dr. M. G.: Kinematografsko 5ni-manje naših narodnih običaja. Dr. B. Cvjetkovič: Crkva Sv. Spasa u Dubrovniku ;z 1 sliko). Publikacije. Bilješke. Privatni promicatelji etnografskoga muzeja u Zagrebu. 1. zv. stane 20 D. Naroča se v Zagrebu, Wilsonov trg 8. Za stalne naročnike stane 16 dinarjev. Izvrstni zbornik priporočamo vsem knjižnicam in znanstvenikom.
		L polovica	I. polovica
		1921.	1922.
žita	kg	44,582.260	27,187.128
koruza	n	287,333.004	5,321.354
moka		15.332.716	19,091.735
zdrob	»3!	134.759	214.656
makaroni	Y>	480.637	2.034
fižol		7,372.536	4.843.525
krompir	?>	4,912.213	3,861.129
sirovo sadje	95	1,281.853	755.729
suhe češplje		20,183.342	14,441.623 698.687
pekmei	9f	95L330	
žganje	n	55.345	7.213
vino	rt	222.262	5,532.738
konoplja	n	5.549.971	4,133.522
vrvarski iz-			245.354
delki		249.468	
konji	kom. 4.566		17.956
žrebeta	<91	2.976	5.921
mezgi		4 290	—
osli		> 4	•—
goveda	n	21.569	54.336
svinje		42.372	66.312
drobnica	Ji,	14.213	37.516
perotnina	n	35.911	491.066
meso	kg	15.841.624	15,032.063
	kom. 48.209		—
sir	kg	264.688	325.080
iajca	n	7,279.669	8,566.721
les za kurjavo „		6,602.185	55,343.180
	m*	—	2.630
stavbni les	kg 133,941.577		322,059.200
	m®	19.156	11.661
lesni izdelki	kg	12.559.608	11,636.106
	m»	799	—
rt J* tanin	kg	1,818.863	1,682.528
ekstrakti za			4,318.915
kože	rt	2,538.527	
cement	rt	89,294.392	86,091.415
izkopnine u			72,574.280
rude	rt	83,677.808	
ostalo	rt	115,067.272	198,168.617
	kom. 2.889		81.549
Vsega kg 807,227.904 862,134.582 kom. 178.001 754.656 m» 19.955 14.291
Po vrednosti so bili torej glavni izvozni predmeti; stavbni les, meso in mesni predelki, jajca, goveda, žita, moka, svinje, suhe češplje, konji cement, konoplja, vino, žrebeta, koruza, lesni izdelki, fižol, ekstrakti za kože, les za kurjavo itd.
Napredoval je po količini proti lanskemu letu predvsem izvoz: vina za okoli 2400 odstotkov, perotnine za okoli 1300 odstotkov, drv za kurjavo ia okoli 700 odstotkov, konj za okoli 290 odstotkov, drobnice za okoli 160 odstotkov, goved za okoli 150 odstotkov, gradbenega lesa za okoli 140 odstotkov, izkop-
L polovica	L po Vrvica
1921.	1922.
83,338.599	100,061.302
276,784.048	15,395.209
60,475.126	92,59L491
282.845	L255.42S
2,545.771	22.574
12,735.073	12,446.329
2,977.165	5,022.369
2,872.017	2,422361
60,460.565	77,26L7ia
2,756.669	3,486.433
541.108	108.208
856.483	18,061.931
22,537.360	25,7017.516
2,050.200	2,725.064
19,525.045	61.391.137
6,697.931	15^4L609
631.900	
2.400	—
664-73-565	138,251-894
59,856.155	81,586.907
3,008.415	7,036.127
690.928	9,315-168
160,780.709	18L487.822
6,067.909	—
2^68.502	5^53.535
74,716.355	175£4L876
742.035	10.387.899
	296.125
58,342.377	223,468.160
5,109.275	3,889.765
10.938.935	14,864.713
239.700	—
2,732^57	6,027.290
5^13.792	10^96^69
24,436.849	25,769.913
4,811.851	9,866.028
105,410.713	291,666.106
41.255	2,426.995
991,907.504	1„311,347.833
162,795.503	315,949.832
5,348.975	4,185.890
Skupaj 1„160,051.982 1„631,48X555
nin in rud za skoro 120 odstotkov, žre-
bet za okoli 100 odstotkov, ekstraktov za kože za nad 70 odstotkov, moke za okoli 24 odstotkov itd. Padel pa je predvsem izvoz makaronov za nad 99 odstotkov, koruze za nad 98 odstotkov, žga ija za okoli 87 odstotkov, sirovega sadja za nad 40 odstotkov, žita za skoro 40 odbitkov, fižola za okrog 35 odstotkov, suh:h češpelj za okrog 30 odstotkov, pekmeza za okoli 28 odstotkov itd. Občuti se predvsem padec izvoza koruze, ki je bila lani po vrednosti in količini na prvem mestu kot izvozni predmet.
(XIV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu.
Za veleseiem so bile odprte v Ljubljani obenem kar tri velike in zanimive umetniške razstave: historična, Narodne Galerije in Jakopičeva. Cel kup razstav, pa pravimo tako pa tako... Palačo ji bo treba zidati, naši umetnosti, velik, lep dom, ki bo obenem naša stara in nova pinakoteka, pa še akademija in razstavišče zraven, zakaj Jakopičev paviljon je za prireditev v večjem stilu že premajhen, razstava Narodne Galerije bo pa za lokal v Kresiji kmalu, preobširna. Saj je moralo itak že dosti del v predsobo. Za stare stvari, ki bi se pridobile za eventualno zbirko s historične in na iniciativo historične razstave, pa sploh nimamo lokala.
Razstava v Jakopičevem paviljonu nudi dela ne »mladih* ali »starih*, ampak naših ljubljanskih umetnikov. Silnih borcev kladivarjev, ki bi se borili za nove izrazne možnosti v dvodimenzionalnem in slikali kubizem in futurizem, kakor jih imajo drugod, nimamo še, keT smo bolj konservativni in preveč odrezani od sveta. Pravzaprav poleg par poizkusov a ia Kokoška in Meidner, ki sta jih svoje čase razstavila brata Vidmarja, poleg simboličnih dei bratov Kraljev, ki pa spadajo pravzaprav še v dobo 1910, in poleg nekaterih del Pilona še niti nimamo prave »moderne*, kakršno imajo dane§ Nemci ali Italijani aH Francozi,
Vendar pa napravlja razstava ugoden vtis. Ne kaže sicer enotne smeri, vendar se je vsa pestra mnogoličnost stilov razporedila po stenah dvoran v okusnem aranžmaju in niti dosti ne moti, če so postavili med napredne lakčeve grafike Zajčeve klasicistične osnutke ali če vise špiralasto skrivljene forme del bratov Kraljev poleg umerjenih Vavpotičevih slik.
Za mojstra Jakopiča smo se bali, da ne bo več razstavljal, posebno, ker niti v Beograd ni ničesar poslal. No, pa nas je presenetil kar s 14 deli, ki pojejo in vriskajo v barvah in diše — o koliko je še svežosti in sokov in form In barv na Jakopičevi paleti! Vedno več, bi rekel. Umetnost je umetnost, -izem gori ali doli, Jakopič ne bo zastarel nikoli, ker je umetnik.
Ne filozofira in ne teoretizira, ampak slika po čutu, kar mu ta narekuje. Njegove barve često že nimajo ničesar več skupnega z znanstveno, neoimpresioni-stično analizo koloristični* dožitkov v naravi, barva je Jakopiču sredstvo, da se izpoje in razvriska, absolutno sredstvo, ki vrši svojo Izrazno funkcijo brez ozira na »zakone* iluzionističnega posnemanja narave. Kakor bi storil krivico Corlnthu ali Slevogtu, ki iščeta iz impresionističnega izhodišča novih razvojnih možnosti, če bi ju metal v isti koš z impresionisti (ki jih danes sploh ni več), tako tudi Jakopiču, ki bi jima gotovo ne delal sramote, če bi visele njegove slike poleg njunih na kaki veliki nemški razstavi.
Njegova manira je istotako »flott* kakor njuna, z razločkom, da Nemca nista tako barvena in sugestivna, kakor je Jakopič. Nemec ie filozof, Francoz ustvarja genialen, parfimiran, pa prazen nič — Slovenci smo pa v tem oziru čisto srečna kombinacija čutnosti in miselnosti. Nedavno smo videli nekje šest Picassovih aktov iz leta 1910. Bolj kakor plastična konstrukcija, ki je tam silila iz platna, so ugajale tiste strme linije in graciozni ritmični polet v gradnji, še dosti boli pa barvne kompozicije s svojimi lahnimi okri, karmini in ultramarini, ki skomina-jo kakor dišava. Ne, še bolj nam je všeč na sedanji razstavi Jakopičeva št 34, Imenovana »Za Rožnikom*, tista v belem okvirju. Nekaj malega barv je nametal tam Jakopič na platno v svoji drzni, široki tehniki, pa je napravil glasbo, tako mehko, kakršno ljubijo ženske, Schu-mann ali Grieg. Potem vse tri njegove zimske pokrajine, pa »Deževni dan* in oba portreta »Modra soba* — to so barve, kakor vino. Kar imajo naj Nemci svoje Corinthe, mi imamo Jakopiča in smo prepričani, če bi se ta pisal postavim Slevogt, da bi bil danes kdo drugi kakor je oni.
Ivan Vavpotič ni razstavil razen obeh portretov, izmed katerih Je boljši portret »Inženjerja M. S.*, ničesar takega, kar bi postavim ne bil ravnotako dobro ali še bolje napravil predvojni Vavpotič. Vse štiri slike «V Vintgarju* namreč ne do-sezajo Vavpotičevih predvojnih reči Gotovo nI imel nič boljšega pri roki za razstavo.
Saša Šantel je razstavil pet oljnatih slik, izmed katerih »Belokranjsko mado-no* že poznamo. Pokrajinski sličici v zadnji sobi sta dobro odtehtani v občutju, v tehniki pa zmerni ln nevsiljivi, kakor so vsa Šantlova dela sploh nekriča-va. Dalje je poleg lesoreza »Goslar Mu-šič* razstavil tudi šest zelo svežih, bodriti akvarelov iz cikla »Stara Ljubljana*, katere naj bi na vsak način izdal, če ne bi šlo drugače, vsaj v obliki dobrih barvnih reprodukcij na razglednicah, ki bi se gotovo takoj uveljavile napram imperti-nentnemu šundu, ki ga Importirajo na naš razglednični trg. Povsod imajo že umetniške krajinske razglednice, le pri nas prodajajo še vedno tiste rdečemodro ko-lorirane podobice.
Maksim Gaspari je razstavil šest slik, Izmed katerih Je »Marija* zasnovana v maniri naših starih slik na steklo, ostale pa so držane ▼ tipično Gasparijevem »narodnem* stilu. »Tihožitje* Je Izmed teh stvari ena izmed najboljših.
Gojmir Kos Je razstavil žal samo dve ornamentalni risbi, »Na obali* pa »Piknik*. Kosova ornamentalna manira spominja nekoliko na moderne nemške produkte la Je zelo efektna Škoda, da nam Kos ni pokazal še kaj večjega, morda kaj novih portretov.
Tudi Kralja primeroma nista dosti razstavila. Zelo monumentalne, zelo dekorativne stvari. Da napredujeta od razstave do razstave, je gotovo. Vedno bolj umerjena sta. Vendar pa se mi zdi, da naloga tsnetnosti s tem. da estvariaš
monumentalno zasnovane in dekorativno stilizirane »ideje* in simbole idej, še ni izčrpana. Rajni Klimt je ustvarjal ravno take stvari v secesionističnem okusu (al! ne tiči v vijugah, S-linijah, koncepciji, simboliki itd. bratov Kraljev še vedno dobršen del Klimtovega »secesionizma*?), ki so bile ravno tako literarno ekspresiv-ne — pa vendar, kako brzo je bilo konec njegove slave! Danes se nam zdita Kralja zelo prazna. S-linija še ni vse; učinkuje, dokler ima charm of novelty, danes smo se samih linij že naveličali. Čeprav Je moderniziran, vendar je to, kar napravita Kralja, še vedno Kiimt in čisto nič današnjega okusa ni v teh stvareh. Naslovi in sujeti umetninam bratov Kraljev kažejo še komaj v novoromantiko; še mani moderno je njuno stremljenje po učinkovanju z alegorijami, simboli, z naslikanim »kajem* iz preteklega stoletja. Mlada talenta in še šolana zraven sta tu dospela do mrtve točke. Sedaj ne vesta več, ne kam, ne kod naprej, zakaj naravnost naprej pelje pot v dekorativno obrt Izčrpavata se v variacijah enega in istega in tudi sama to gotovo že čutita. Zakaj bi se enkrat ne poizkusila r pokrajini? Za nju bi bilo dobro, če bi šla za nekaj časa ven, v svet, kjer se razčistijo nazori, korigirajo načela, osveži duh, izobrazi okus. Vlada naj pomaga to pa Javnost
Zupan Je razstavil to pot bolj izbrane stvari, izmed katerih je akvarel z imenom »Klanec* primeroma še najbolJšL Zapeto išče motivov, ki so že sami na £ebL.s&-
Z veaeljMn se jwre ugotovit! rfaeti ogromni napredek (po koliffini) irvoza -rina. Razveseljiv pojav je tudi mal napredek izvoza moke, torej predelane tvo-rine. Ogromno je narastel dalje izvoz lesa, le žal, da je izvoz lesnih izdelkov padel. Precej je napredovala nadalje izvozna količina naših važnejših izvoznih industrijskih izdelkov ekstrakta za kože in tanina, padel pa je nekoliko ievoz cementa, našega najvažnejšega izvoznega industrijskega izdelka.
Naša zunanja trgovina v letu 1921
šele pred kratkim je carinska statistika zaključila tudi podatke uvoza za IV. tro-mesečje 1921. Po tromesečjih se je torej gibala naša uvozna trgovina ▼ letu 1921.
takole:
I. tromesečje: kg 145,720.041 (v vrednosti 999,236.995 Din), komadov 425.057 (11,616.088 Din), kubičnih metrov 17.166 (2,209.975 Din). Skupna vrednost: 1„014 milijonov 062.758 Din.
IL tromesečje: kg 184, 189.747 (1 milijarda 064,589.303 Din), komadov 382 tisoč 917 (12,957.180 Din), kubičnih metrov 17.870 (1.906.307 Din). Skupna vrednost:
I,,079,462.790	Din.
in. tromesečje: kg 170,455.713 (968 milijonov 049.103 Din), komadov 407.027
II,825.751	Din), kubičnih metrov 28 tisoč 533 (3,029.932 Din). Skupna vrednost: 982,904.786 Din.
IV. tromesečje: kg 185,814.078 (1 milijarda 026,688.204 Din), komadov 605.421 (16,643.216 Din), kubičnih metrov 28.482 (2,335.888 Din). Skupna vrednosti milijarda 045,667.308 Din.
V celem letu 1921. je znašal torej uvoz: bg686,179.579 (4„058,563.605 Din), komadov 1,770.422 (54,042.235 Din), kubičnih metrov 92.051 (9,491 802 Din). Skupna vrednost uvoza v celem letu 1921. torej 4„122,097.642 Din.
Naša izvozna trgovina v eelem letu 1921. je zanašala: kg 1„940,466.721 (v vrednosti 1„907,653.244 Din), komadov mi40 (542.204.503 Din), kubičnih metrov !>2.051 (9,491.802 Din). Skupna vrednost 2„460,737.562 Din.
Naša zunanja trgovina se je gibala v zadnjih treh letih takole:
Uvoz	Izvoz
v dinarjih
1919. 2„982,067.276	686,845.040
1930. 3„465 819.272	1„320,606.055
•'921. 4„122,097.642	2„460,737.562
Iz te tabeie je razvidno, da je izvoz na-faščal v mnogo večji meri, nego uvoz. Tako je v letu 1920. narastel proti 1919. uvoz za 16.22 odstotkov, izvoz za 92.27 odstotkov, v letu 1921. proti 1920. pa uvoz za 18.93 odstotkov in izvoz za 56.34 odstotkov.
NBratierg, 18. septembra. Ve®? Ara«, cene nespremenjene 22.000 do 33.000 maik za 50 kg.
= Padanje cen. fe Zagreba poročajo: Poleg nazadovanja cen žitu bo se vsled stalnega naraščanja dinarja znižale tudi cene kolonialnega blaga, kar se ▼ Zagrebu opaža že v trgovini na drobno. Čim dospejo iz inozemstva večje količine po sedanjih ugodnih cenah nabavljenega blaga, 6e pričakuje precejšen padec cen.
= Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic. Ustan. obč. zbor se je vršil včeraj v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske. Nova banka prevzame Kranjsko deželno banko, ki ee spremeni v hi-potekaren zavod s pravico izdajanja lastnih zastavnih pisem itd. Po rešitvi formal nosti je bil izbran upravni svet, ki obstoja iz 10 članov. Predsednik je odvetnik g. dr. Oton Fettich, podpredsednik pa g. Robert Kollman, ostali člani so: Dr. V. Baltič, Dragotin Hribar, Dr. R. Karba, Ciril Pire, Jos. Ogoreutz, dr. Fran Čeme, dr. Jos. Lavrenčič in Ivan Pipan. Na delniški glavnici so udeležene reg. hranilnice v Sloveniji, ter Zveze slo-v. zadrug v Lju-
Tržna poročila
Zagrebški žitni trg. Dne 15. t. m. so
notirali v kronah za 100 kg postavno baška postaja: pšenica (okoli 76 kg) 1750, rumena koruza 1500, rž (71 kg) 1400, ječmen za pivovarne 1600, za krmo 1500, oves 1300, pisani fižol 1600, beli 1650, moka št. 0 2750, št. 2 2650, št. 6 2550, za krmo 1200, otrobi 900 — 920. Cene popuščajo. Tendenca nestalna.
Živinski trg. Ta teden so bile sledeče Cene za kg žive teže v kronah: debele svinje 80 — 84 ab trg, mesne svinje 70 — 80, voli I. 45 — 50, II. 32 — 36, III. 24 — 28, krave I. 24 — 30, II. 20 — 24, III. 14 do 16. Ponudba je bila precejšnja, povpraševanje slabo. Debele svinje se sploh ne izvažajo, ker je izvozna carina visoka in ker tudi drugače cene inozemstvu vsled porasta naše valute ne konvenirajo. Izvoz goveje živine je zelo majhen,
HMELJ. (H. brzojavno poročilo.) 2atec, 14 septembra. Na kmetih živah-lejše nakupovanje pri padajočih cenah >00 do 650 češkoslovaških kron ia 50 kg; azpoloženje hladno.
M^oL Detnfilc* gfcntat	mi-
lijonov kron.
= Kmetijska podružnica r L jn bita nI
opozarja svole člane, da Je Kmetijska družba naročila večjo množino sena in slame v Banatu, ki jo bo oddajala samo na cele vagone. Naročila za Ljubljano zbira v potrebnih količinah Kmetijska podružnica v Ljubljani in se je članom čimprej e nanjo obračati.
= Insolvence zagrebške tvrdke. Kakor poročajo listi, je prišla zagrebška tvrdka »Tekstil« d. d. ▼ plačilne tež koče. Tvid-ka dolguje okoli 9 in pol milijona češkoslovaških kron.
= Zlata pariteta v Av*trijl je določena od 17. do 23. septembra na 15.100 kron.
=> Nemški carinski na da vek na zlato znaša od 20. do vključno 26. septembra 35.900 odst.
= Pose t na Lipskem vzorčnem sejmo je dosegel 155.000 oseb, od teh 26.500 iz inozemstva.
= Izvoz jajc iz Poljske. Za mesee september je bilo dovoljenih za izvoz 100, za oktober 80 in za november 60 vagonov jajc, ki gredo večinoma v Češkoslovaško in Anglijo.
Novinarski kongres 1922
Malo uvoda
Značilen pojav je, da pišejo novinarji v svoje liste o vseh mogočih stvareh mnogo obširnejše, izerpnejše in to 5-nejše, kakor o svojih lastnih zadevah. Ko so se v zadnjih dveh mesecih vrstili kongres za kongresom, skupščina za skupščino širom naše domovine, so poročali naši listi o njih hitro in točno ter včasih tako obsežno, da so se mnogokrat udeležniki sami čudili nad važnostjo, ki se polaga na njihovo prireditev. Ko pa se je pred tednom dni vršil v Subotici in Novem Sadu kongres jugoslovanskih in čeških novinarjev, na katerega so se zbrali zastopniki časopisja ne le iz vseh krajev Jugoslavije, ampak tudi iz vseh važnejših kulturnih in političnih centrov bratske Češkoslovaške, so solisti ta gotovo važni dogodek komaj omenili in poročali o njem le posameznosti, včasih celo popolnoma nebistvene stvari.
Ta na prvi hip frapanten pojav je psihološko lahko umljiv. Vsem drugim prireditvam prisostvujejo novinarji navadno službeno v svojem svojstvu kot neprizadeti opazovalci in poročevalci. Razvoj dogodkov zasledujejo 6 stališča važnosti, ki jo imajo za javnost, oziroma njihove liste. Na svojih lastnih prireditvah novinarji niso več samo opazovalci, ampak aktivni delavci in tvoritelji. Zato jih ne motrijo toliko s splošnega stališča, kakor s svojega osebnega in 6 stališča svojega stanu. Gre jim pred vsem za stvar samo, odmev v javnosti jim je postranskega pomena Interes na poročanju v liste stopi zato v ozadje.
Tako je bilo tudi to pot v Subotici. O poteku zborovanj, ki se jih je udeleževalo nad 150 zastopnikov časopisja in predstavnikov javnega mnenja, so prinašali listi le kratka poročila in posamezne fragmente. Menimo pa. da smo dolžni svojemu stanu in dolžni tudi javnosti, da vsaj naknadno objavimo pregledno poročilo o poteku zadnjega novinarskega kongresa in dogodkih, ki so se odigravali na glavni skupščini novinarskega udruženja.
Novinarska organizacija
Po prevratu so obstojale na današnjem ozemlju Jugoslavije štiri stanovske novinarske organizacije: »Srpsko novinarsko udruženje* v Beogradu, Hrvatsko novinarsko društvo* v Zagrebu, »Udruženje novinara za Bosnu i Hercegovinu* v Sarajevu in »Društvo jugoslovanskih novinarjev* v Ljubljani, nastalo iz starega »Društva slovenskih časnikarjev in pisateljev*. Na pnrem jugoslovanskem novinarskem kongresu, ki se je vršil sredi no-
vembra 1919. v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da se vsa ta društva stope v enotno in skupno organizacijo poklicnih novinarjev cele države. Ta sklep je bil realiziran na drugem kongresu, ki se je vršil na Veliko noč 1920. v Sarajevu, kjer so bila sprejeta pravila in izvoljena prva osrednja uprava*
Tekom poldrugoletnega poslovanja Udruženja so se pokazale tako v organizaciji, kakor v pravilih gotove pomanjkljivosti, ki so ovirale društveno delovanje. Da se ti ned ostat ki odpravijo, je bila stavljena letošnjemu kongresu naloga, da pravila spremeni in izvede reorganizacijo dosedanjega Udruženja. Po ostrih bojih in mnogih trzavicah je kongres to svojo nalogo tudi izvršil.
Tudi današnja oblika novinarske organizacije temelji na zagrebških sklepih. Društvo je enotno za novinarje cele drža/ve. Imenuje se »Jugoslovensko novinarsko udruženje* in ima svoj sedež v Beogradu. Dostop v društvo ki je strogo stanovsko in nepolitično, imajo samo poklicni novinarji, ti pa brez ozira na vero, narodnost ali politično pripadnost. Tako imamo v Udruženju poleg reakcionarna zagrizenega komunista, poleg katoliškega duhovnika pravoslavnega popa, poleg »centralista* srditega blokaša — in vsi ti se prav dobro razumejo v skupnem delu za skupne stanovske interese.
Udruženje se deli na sekcije, ki tvorijo nekake pokrajinske eksekutive skupne organizacije. Sekcij je danes še6t: Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Beograd, Novi Sad in Subotica. Sekcije imajo veliko samostojnost in upravljajo v imenu centralne uprave tudi vse premoženje udruženja, ki so ga zbrale same. Centralno upravo tvorijo predsednik, dva podpredsednika, dva tajnika, blagajnik, trije nadzorniki in po en zastopnik vsake sekcije. Novinarji niso člani posamezne sekcije, ampak člani Udruženja, zato je umevno, da ne more biti član večih 3ekcij in da z izstopom iz sekcije izstopi tudi iz organizacije. Vseh članov šteje Udruženje danes okrog 300. Ustanovna skupščina Udruženja se je vršila, kako že omenjeno, pomladi 1921. v Sarajevu, prva redna skupščina jeseni istega leta v Splitu, druga pa letos od 7. do IL t m. v Subotici in Novem Sadu.
Potek letošnjega kongresa
Udeležniki novinarskega kongresa v Subotici so se zbrali v tej prijazni metropoli naše bogate Bačke v četrtek dne 7. t. m. Ljubljančani smo se odpeljali z brzovlakom v sredo popoldne, v Zagrebu so se nam pridružili Zagrebčani, v Brodu pa Sarajevčani. Zagrebška železniška direkcija nam je v svoji prijaznosti dala
koviti ali interesantni v linijah, da jih naslika. Posebno ne imponirajo več danes romantični motivi, odkar se je premaknil umetniški interes naprej iz vsebinskega in nazornega, čeprav je to vsebinsko in nazorno ponazorjeno v nekoliko »moderni* obliki. Recimo Jakopič in Zupanov vis-a-vis na razstavi, B. Vavpotič znata oduševiti tudi predmetno nezanimive stvari in se ne pehata za motivi. Tudi se oljnata tehnika z nanašanjem barv drugo na drugo akvarelu ne podaja. Zupan je zelo ambiciozen slikar, ki dosti napreduje. Želeti bi mu bilo, da bi se temeljito oprijel risanja, predvsem aktov, potem bi gotovo ne razstavljal takih nekulturnih Golgot, kakor je sedaj zopet eno. Neke vrste »velikopotezna* barvna tehnika slabe risarije ne spravi s sveta.
Vavpotič Bruno je senzacija te razstave. Mlad, sočen talent. Vsako linijo prenese iz narave intenzivno doživljeno in oživljeno na platno. Kaže precej kolo-rističnih in kompozicionalnih talentov. Linije mu kar žive na platnu, vse je vz-vibrirano in oduševlieno. Bruno Vavpotič je še zelo mlad in je bil doslej dekorater •pri gledališčih v Ljubljani in Pragi. Tu je izpopolnil tudi svoje tehnično znanje, za katerega elemente se ima gotovo zahvaliti očetu, čigar vpliva je še dosti videu v njegovi elegantni risarijL Sliki »Pokopališče* in »Iz stare Ljubljane* sta zelo talentirani stvari, tudi »Ob Gradaščici* in «uta», kjer ue modelira več, ampak se poslužuje Dloskovite akvarelne tehnike.
sta posrečeni Oče gotovo ne bo pustil, da bi se ta talent zanemaril.
Novost je tudi Lojze Žagar, mladi absolvent dunajske grafične šole. Prvič se je predstavil javnosti na beograjski razstavi, sedaj pa je razstavil tudi v Ljubljani. Ima več koloriranih lesorezov in bakrorezov, ki so v svoji vinjetasti tehniki dekorativni, žal, ne v modernem zmislu. Oljnati »Portret* je še povsem akademično delo, vendar pa ni slab.
Božidar Jakac ima na razstavi 14 grafik in eno oljnato sliko. Grafike očitujejo dobrega risarja, ki si je prisvojil precejšen kos tiste hitre in obenem fine risarske manire, kakor jo občudujemo v Liebermannovih in Rembrandtovih skicah. Lltografije (n. pr. »Lastni portret* in »Basist Z.») so redka dobra risarska dela, dočim lesorezi v tisti široki, na prvi pogled linolejski tehniki niso nič slabši. V barvah pa Jakca doslej še nismo poznali. Bil je kakor marljiv in ambicijozen dijak, ki hoče vedno le študirati in risati, Da nam je kazal vedno le same študije. Sedaj nas je pa naenkrat presenetil s tako eksaktnimi stvarmi, kakor sta »Portret* norveškega komponista in pa »Bo-sanka*, s svojo čudovito barvno kompozicijo. Sredstev Jakcu ne manjka, sedaj bo pokazal, kaj se da vse doseči s temi sredstvi
Izmed kiparjev, imenovanih v seznamu
razstavljenih del, so razstavili: Tone Kralj veliko leseno plastiko »Zavržen up», ki v navadni njegovi maniri ne prinaša. uičesat naveza, dalie Tone Zabuka
vec, ki je razstavil naturalističen »Lastni portret*, na podlagi katerega še ni mogoče govoriti o zmožnostih avtorja, in Ivan Zajec, ki je pokazal zopet enkrat zelo veliko svojih stvari. Škoda, da se nam ta kipar tako krčevito drži klasicizma. Morda bi nam mogel dati kaj lepega tudi v obliki, kakršno zahteva današnji okus. Otepaj se predsodkov kolikor hočeš, sugeriraj si karkoli — zaman: te plastike, katerim v gotovem žanru morda ne gre ničesar očitati, te ne morejo za-zanimati, ker ti je njih duh tuj, daleč, da ne rečemo zopern...
»Umetnika najbolj vredno stremljenje je stremljenje po adekvatnem izrazu sodobnega duha v obliki, ki odgovarja sodobnemu okusu,* pravi arhitekt Oton Wagner in prav ima. Zajec ima razstavljene osnutke, ki bi, izvedeni, morda dobro krasili trge ali portale, tudi poleta Je tu pa tam kaj, toda vseeno. Mi čutimo danes z dvajsetim stoletjem in to zahteva drugačnih umetniških rezultatov, kakor konec XVIII. in začetek XIX. stoletja, čeprav posreduje tu Rodin. Ne laži-mo si! Mi smo danes drugI, kakor so bili ljudje takrat, ko ie Goethe pisal svoje Rimske elegije. Napotnikovih del ni na razstavi, čeprav so navedena v katalogu.
Ni bila naša naloga spuščati se v podrobnosti analize razstavljenih del. Ce smo pa opozorili občinstvo na nekatere dobre stvari na razstavi in mu vzbudili vsaj malo zanimanja za umetniške lepote, ki nam jih nudilo na tej razstavi domači umetniki, je s tem naša naloga Izčrpana.
na ntzpofaro poseben vagon, v katerem
smo se ndobno pripeljali v Subotico brez nadležnega prestopanja, ki M bilo sicer potrebno sredi noči v dolgočasnih Vin-kcrvcih. Prispeli smo v Subotico na vse zgodaj zjutraj. Vsled slabega funkcioniranja beograjske centrale subotiški tovariši niso bili obveščeni o našem prihodu in tako smo morali v kolodvorski restavraciji čakati precej časa, dokler nas ni naposled odrešil ljubeznivi predsednik subo-tiške sekcije, nad vse simpatični pravoslavni prota Marko Protič, organizator cele prireditve, ki je izvršil svojo nalogo z vzorno točnostjo in vestnostjo v splošno zadovoljstvo, tako da nam ostane v trajnem, hvaležnem spominu. Porazdelil nas Je na stanovanja, deloma v hotele, deloma k gostoljubnim zasebnikom, najboljše pa smo zadeli oni, kar nas je bilo vkvartiranih* v krasnem, 9 km od Su-botice oddaljenem, a z mestom po tramvaju zvezanem kopališču Palid.
Gostoljubnos' Subotice je bila brez primere. Javne oblasti z občino na čelu, razna podjetja in privatniki, vsi so tekmovali, kdo nas bo lepše sprejel. Tramvajska uprava je dovolila vsem udeležencem kongresa prosto vožnjo in uvedla celo poseben nočni promet med mestom in Paličem. Vsak opoldan in vsak večer so nam prirejali skupne bogate obede in večerje, ki so naposled že ovirali redno delo kongresa. O vsem tem kakor tudi o Subotici sami, ki si je odela za te dni praznično obleko, in o lepih sprejemih po ostali Vojvodini o priliki več. Danes hočemo podati samo pregled zborovanja kot takega.
V četrtek opoldne in zvečer so dospeli še člani beograjske in novosadske sekcije ter gostje iz Češkoslovaške, 30 po številu, med njimi župan Bratislave doktor Bella, župan Kralj. Vinohradov Pichl, poslanec Spatny itd- V petek ob 11. uri dopoldne je otvoril predsednik Udruženja Dušan Nikolajevič v krasni zbornici im-pozantne mestne palače, ki je brez dvoma najlepši magistrat v vsej državi, slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili poleg domačih in čeških novinarjev zastopniki oblasti z velikim županom in mestnim podžupanom na čelu. V svojem otvoritvenem govoru se je spominjal predsednik umrlih članov in prijateljev Udruženja, med njimi prvoboritelja slovanske ideje češkega publicista Servaca Hellerja.
Po pozdravnih nagovorih subotiškega podžupana Tabukoviča in vinohradskega župana Pichla Je prečital predsednik do-šle brzojavne pozdrave, med katerimi je bil s posebnim aplavzom sprejet pozdrav sivolasega borca Juraja Biankinija, se je konstituiralo predsedstvo kongresa: predsednik Dušan Nikolajevič, podpredsednika Komadinič (Beograd) in Kovačič (Zagreb.) Izvolil se je nato še verifikacijski odbor, da pregleda pooblastila, na kar je bila prva seja zaključena.
Stvarno delo se je začelo na popoldanski seji. Verifikacijski odbor je ugotovil, da je navzočih na kongresu 106 rednih članov Udruženja, ki zastopajo skupno 249 glasov. Sledila so nato poročila cen tralne uprave, ki pa so bila ravno tako mizerna, kakor vse poslovanje uprave same. Ob tej priliki je prišlo do polnega izraza ono veliko nezadovoljstvo, ki je vladalo že mesce in mesce po vseh izven-beograjskih sekcijah in ki je dovedlo zlasti Zagreb in Ljubljano do prepričanja, da je v življenskem interesu Udruženja, da se centralna uprava prenese iz Beograda vsaj dotlej, dokler se ne urede nezdrave razmere v beograjski sekciji. Poročila so bila tako prazna, da je bila stvarna debata o njih nemogoča Zato je bil naposled po precejšnjem viharju sprejet predlog, da se debata o poročilih in sklepanje o absolutoriju odgodi na — prihodnje leto.
Zbor je prešel nato takoj na glavno točko, na spremembo pravil. 2e pri prvem paragrafu so trčila nasprotja z vso silo skupaj. Prvi del paragrafa, ki govori o Imenu in je Izzval svoj čas v Sarajevu viharne borbe za in proti nazivu »jugo-slovenski*, je pasiral to pot mirno, boj pa se je razvil za vprašanje, kje bodi sedež društva. Sarajevska pravila so določala Beograd, na podlagi slabih izkušenj pa je prišla večina članov do prepričanja, da je beograjska sekcija začasno nesposobna za vodstvo. Odbor, ki je bil izvoljen, da predela od g. Kovačiča (Zagreb)
izdelana pravila, ta H Je zbor oral v petek večer in soboto dopoldne, se je tudi res pridružil temu naziranju m predlagal na sobotni seji, naj določa sedež Udruženja od leta do leta vsakokratna glavna skupščina. Predlog je naletel takoj na buren protest beograjske sekcije, ki je nastopila v te»r. vprašanju kljub svoji razdrapanosti z redko solidarnostjo. Odklonila je tudi kompromisni predlog referenta g. Klicina (Novi Sad), da se določi za prihodnje leto že v naprej kot sedež zopet Beograd. Ker so dali Beograjčani razumeti, da so pripravljeni na skrajne konsekvence, a je bilo razpoloženje tako, da bi kljub temu propadli. Je zagrebška sekcija izjavila, da se odtegne glasovanju in s tem prepreči grozečo krizo v Udruženju. Pri glasovanju je bil nato s 60 glasovi spreiet predlog, da ostani sedež trajno v Beogradu, proti 57 glasovom, ki jih je dobil kompromisni predlog g. Klicina.
Ostale točke pravil so bile sprejete brez posebne debate. Odpadla je med drugim tudi ona nesrečna klavzula, ki je bila na zahtevo Beograjčanov sprejeta v sarajevska pravila in je lastnike listov izključevala iz vodstva Udruženja ter povzročila razdor med beograjskimi novinarji. V Sarajevu je bil odpor proti nje} zaman, v Subotici je ni zagovarjal nihče več.
Prišle so volitve. Zagrebčani so izjavili, da ne morejo nositi soodgovornosti za centralno upravo, ki bo še nadalje v rokah beograjske sekcije, in da se zato ne udeleže volitev in tudi ne sprejmejo nobenega mesta. Beograjčani so nastopili s svojo listo, ki je predlagala kot predsednika g. Stojana Protiča. Dobro so se pač zavedali, da nimajo med seboj niti enega, ki bi ga mogli po dosedanjih neuspehih kandidirati za to važno in častno mesta Zato so se dogovorili z g. Protičem, ki Je na kandidaturo pristal. S tem pa Je postala situacija vnovič kritična, ker je večina odklanjala Protičevo kandidaturo, češ da tako eksponiran politik, tudi če je kakor g. Protič po poklicu novinar, ne spada na čelo nepolitične stanovske organizacije. A ker pravila določajo, da mora biti predsednik v Beogradu, ni bilo drugega izhoda. In tako je bil izvoljen gosp. Stojan Protič in ž njim odbor, ld smo ga že javili.
Subtotiško zborovanje je končalo zato z neprijetno disharmonijo in slabo pro-gnozo za bodoče delovanje Udruženja. To je moral pač občutiti ftidl novoizvoljeni predsednik Stojan Protič, ki je na ponedeljkovi zaključni seji kongresa v Novem Sadu zahteval razjašnjenja, predno defi-nitivno sprejme predsedstvo. O tem, kakor tudi o novih volitvah v centralno upravo smo že poročali.
Ampak kriza v »Jugoslov. novinarskem udruženju* s tem še vedno ni rešena; za to je potrebna v prvi vrsti sanacija razmer v beograjski sekciji, kjer bi bil že skrajni čas, da ne vodijo odločilne besede t zv. mimegrede-novinarji. temveč da pridejo na površje resni novinarji, ki jih je v Beogradu dosti, ki se pa radi razmer v sekciji niso udeležili kongresa. To je bila velika napaka, ker da so oni prišli, bi bili rezultati kongresa čisto drugačni, udruženje bi se lahko postavilo na močno podlago, tako pa izgubljamo celo leto, ker novi predsednik je takointako ponovno izjavil, da ostane na svojem mestu samo kratek čas. Upati je, da se vsaj do prihodnjega kongresa, ki bo najbrže v Ljubljani, marsikaj spremeni — na boljše.
Za slovenske novinarje je bil kongres velike vrednosti Seznanili smo se s slavno Vojvodino, našo žitnico, na katero pogled je pravi užitek, in prišli smo v stik z ljudmi, ki so napravili na vse goste najboljši vtis. Na vse to ohranimo trajen, lep in prijeten spomin.


Dr. Franc Zora poj. Žiher
»» poročena «« Rogatec Sv. Jurl|
3216
Št. 19.622. ref. IX.
Vsled tozadevnega sklepa občinskega sveta se javno razpisnjejo stav-binska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela In dobave
za zgradbo 2. mestne uradniške stanovanjske hiše na Prulah, na stavbišču ob mestni šoli.
Načrti, proračuni, splošni m podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2, v navadnih uradnih urah od 8. do 14. ure.
V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materijah vred, in na podlagi teh je izračunati končno vsoto.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do
26. septembra 1922. opoldne.
Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5%ni vadij. Zakesnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne
P°nzddelom boVprR5etf takoj po oddaji, in ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma uporabna pa do meseca novembra leta 1923.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. septembra 1922,
Iz življenja in sveta
Starost ljudskih bolezni
Francoski zdravnik dr. Robert Jaur6s Je v svoji knjigi o patologiji v starem Egiptu zabeležil bolezni, ki so pred Stiri-tisoč in pettisoč leti vladale po dolini Nila. Te bolezni je dr. Jaurčs proučeval na bas-reliefih starih grobnic, na egipčanskih mumijah in papirusih. Študiral je brižno tudi ohranjena okostja in tkanine mumij. Iz papirusov, ki jih je proučeval, zaključuje, da so v Egiptu že v najstarejši dobi obstojali gtalni in praktični načini zdravljenja. Svečeniki, ki so se ba-vili z zdravilstvom, so ustvarili zdravniško znanost. Analize so dovedle doktorja do zaključka, da so bolezni, katerim so podlegli podaniki Faraonov, bile v glavnem prav iste, ki napadajo človeštvo še dandanes. Menda je tudi tuberkuloza že v onih davnih časih pobirala svoje številne žrtve. Posebno zanimiva so proučevanja tkanin na mumijah. Po njih je dr. Jaurfe konstatiral sledove pljučnega vnetja in drugih bolezni iz enaindvajsete faraonske dinastije.
Usnjena moda
Na jesen prinaša moda vedno kaj novega. Lani je prinesla volno, letos usnje. Usnje kot pokrivalo in oblačilo. Usnje je danes ideal vsake modne ženske. Vse konfekcije izdelujejo srčkane, mehke, sila elegantne umetnine iz finega, nežnega usnja v najrazličnejših barvah. Sik r.jav klobuk iz glac6 usnja je danes najmanj, kar baje »mora* imeti dama. ki »kaj nase drži». Dame iz denarno ohlapnejših slojev pa nosiio tudi vso obleko od temena do pet iz usnja. In če le možno, pokrivalo, toaleto in obuvalo iz iste barve. Tudi svetlozeleni. lilasti in rdeči čevlji so torej dandanes zelo modni. Spomladi je bilo usnje le še okrasek ali našitek za plašče, ogrtače in klobuke; danes je usnje glavni materijal. Včasih je imela kožuhovina le namen greti, a je danes neizogiben rekvizit toalete in koketerije za vsako damo, ki noče utoniti v morju malomeščanstva. Tako je postalo tudi usnje prožno, mehko, pri-lagodno oblačilo, ki se vdaja vsaki okroglini in tvarja gube kakor baržun ali fina kožuhovina. Morda bo zato letos kožuh ovine inanje, pa tem več usnjenih ogrtačev in klobukov. Seveda le na telesih in glavicah srečnih in zadovoljnih ali vsaj na tistih, ki rajši povsod z vsem štedijo, samo da so modne in šik. Zakaj usnjena moda je zelo draga in niti ne trpežna. Toda kdaj je že bila ženska moda pametna? Glavno ji je, da je lepa in «nova». Resnično nova ni niti najnovejša. Zakaj nosili so jo že šoferji in avtomobi-listi sploh. Še prej pa vojaštvo in vi-teštvo srednjega in starega veka. Samo malo debelejše in neprodirnejše vrste. Takrat so nosile srednjeveške dame svilo, brokat in kožuhovino. Danes nosijo ženske usnje. Zaradi izpre-membe, ker le izprememba krajša jim čas. Za kako dolgo? Danes mora modna ženska izgledati kakor sod na dveh nožicah; včasih smo občudovali iglaste svoje ideale, ozke kot ose in kot jelke tanke. Vsako leto drugače. In prav je tako. Zlasti za oženjence. Ce imajo dovolj domišljije, da varajo sami sebe. In če jo imajo, so lahko vedno zadovoljni. Kajpada takole izpreminjanje ženic velja. Toda končno je vsak užitek drag in vsaka nova zadovoljnot zahteva novih žrtev. Za novo srečo torej tudi no-vomodno usnje ne sme biti predrago.
Večni boj med spolom
Feminizem ie borba ženstva za enakopravnost, v kolikor je možna glede na spol. Antlfeministl pa zatrjujejo, da j« feminizem izraz ženske zavisti možem, ki so sposobnejši, vztrajnejši, orlginal-nejši. 2enska čuti, da je vedno odvisna, ker nima dovoli svoje volje in dovoli talenta za javno delo. Ženska je inferijorna, zato je zavidna superijornemu možu. Tako je bilo in bo. Ce vprašamo sto žensk, nam odgovori gotovo 80 odstotkov, da so nesrečne, ker niso možje. Bile bi vsaj svobodne. 2e Sofoklejeva Antigona vzklika, da je najbednejše bitje pod soln-cem ženska.
Vse take trditve so seveda pretirane, a jedro resnice je vendarle v njih. Neugodnosti za ženski spol začenjajo že v otroški dobi. Deček dobiva konjička, dekelce punčko. Deček dirja In kriči s konjičkom, dekelce naj sedi lepo tiho v kotu, pestuje punčko In jo uspava. A tudi dekelce bi rajše dirjalo in kričalo, nego sedelo in molčalo. Deček sme kmalu sam letati po cesti, deklič je vedno na povodcu. Niti koraka ne sme izpred oči paznikov, pestunje ali odgojiteljice. Za dečka nimajo starši niti pol toliko skrbi, kolikor za deklico. Ta skrb pa je za deklice prava sužnjost. Vedno čujejo: »Tega ne smeš! To se ne spodobi! Fej, kako se vedeš! Deklica mora biti spodobna, mirna, mila, dobra N — O dečku, ki je divji in smel, pa govore: «To bo mož! Vesel, zdrav, pogumen dečko je!» Kar donaša deklici grajo ali celo kazen, Je za dečka pohvala in odlika. In to razmerje se nadaljuje vse življenje. Mladenič sme hoditi po mestu, po vasi, po zabavah sam, ob vsaki uri, navadno brez nadzorstva in brez očitanj; dekle ne sme nikamor ganiti brez spremstva. Kajti drugače se kompromitira! Sto In sto malenkosti je, ki ogorčajo dekliško srce ter ga polnijo z zavestjo, da je moški spol protežiran, ženski spol pa oviran in zatiran. Dekliška mladost ni niti senca mladeniške. Okoli ženske se dvigajo vedno nove in vedno višje ograje, okoli moškega pa jih je vedno manj. To boli žensko. Malokatera živi po lastni
vod »• oa po tafarf rf U«ra awdo
po lastnem okusu. Zato pa ženska, ako
se slučajno aH po nesreči osvobodi, tako naglo zaide na itraapota ter propade. Kakor kanarček Je, ki poghte, ako Je ušel iz kletke. Nešteto žensk se Je pogubllo, ker niso bile navajene, uživati svobodo po pameti.
Peminizem torej zahteva, da se vzgoja deklic modro preuredi tako, da se tudi ženski privzgoji trdna volja in značaj. 2enska naj se usposobi za borbo življenja. Ženska naj se ne vzgaja več le za sužnjo doma In moža, nego naj se ji či. možnost, da si izobrazi um in telo prav tako kakor moški. Enako izomikana ženska postane enakopravna. Ze danes Je dovolj samostojnih žensk, ki v ničemer ne zaostajajo za moštvom. Obrtnice, trgovke, uradnice, učiteljice, profesorice, zdravnice, umetnice so, ki delujejo neodvisno na čast občini In naroda. Le tisočletna napačna vzgoja ženstva Je zanemarila v njem sposobnosti, ki bi bile v polnem razvoju na korist človeštvu. Za pridne in nadarjene ljudi mora biti na svetu vedno dovolj dela in zaslužka. Ko se človeštvo dvigne do popolne enakopravnosti spolov, prestane borba Adama in Eve. Ženska ima gotovo prav svoje posebne talente, ki jih mož nima. Ako se končno uveljavijo pravilno različni darovi narave obeh spolov, se dvigne človeštvo do višine razvoja, ki je danes še ideal. Tako pravijo feministke.
Ljubezen
Zakon ni za ljubezen nikak zadržek.
Kdor ne zna molčati, ne zna ljubiti.
Užitek Je, iz ljubezni ljubico ljubimcu vzeti.
Znana ljubezen ni trajna.
Kdor ljubi, je vedno plah. Vsaj spočetka.
Ni zapreke, da bi ženska ne ljubila dveh mož ali mož dveh žensk. (Stcndhal.)
Dekletom roji po glavi zakon, ženam ljubezen.
Ljubezen se ujame na svileno nit, a ne preženeš je niti z vrvjo.
Čemu nevesta na poroki joka, izve šele čez leto dni.
Zadnja ljubezen je prava.
Kdor ženo napaia z oetom, ne pije z njenih ustnic medu. (Ruski pregovori.)
fiieni prostor
večji, ob Dunajski cesti blizn železniškega tira, pripraven za tvornica, skladišča in druga industrijalna podjetja, se proda. Naslov pove DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	3170
s;
prva hotelska sobarica
s kavcijo in spretna plačilna natakarica v hotelo Tivoli, Ljubljana. Vek. DoIr»!čar.
3212
pleskarska in iičar-s&a dslounica S™.
se priporoča, izvršitev točna, ccne zmerne.
industrijsko podjetje g&lauterije v Ljubljani radi družabnih razmer. Natančneje podatke daje Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 6. 3-00
as&esini škrilj
Tovarna ICiHŠLOVAC. Najboljša streha, najbolj trpežna,
nacenejša.
Pojasnila daje:
F.HOCEVAR,ŽIROVNICA
(Gorenjsko). 2939
siuii
sj*?etna kerespandenUnja,
za gšr©s trg©¥8??© v Mubiiani.
Ponudbe s zahfevo plaSe in nsvcdfco znanja tu tih Je« likov pod: „Kc<ttoristinJa" na AnonSni zavod Drago 5 Beseljik, Ljubljena, Sodna f ulica št. 5.
J
Št 163/467.
Prodaja jelovih desk.
Gospod minister pravde je z odredbo z dne 4. septembra 1922, br. 9.134. odobril prodajo 800 ms suhih Jelovih desk. in sicer:
150 m* škoret 20 „
13 mm 4 m dlg.;
„	15	„	4	„	„
200	„	četrtink 20	„	4	„	„
250	„	coiaric 25	„	4	„	„
50	„	desk 30	„	4	„	„
50	„	„ 35	„	4	„	„
30	„	„ 40	„	4	„	„
50	„	raznih moralov 4 —7	m dolg.
Ves materijal se nahaja na strugari Marof sekvestriranega imanja Snežnik »Šenburg-Valdenburg", železniška postaja Rakek, Slovenija.
Prodaja se bo izvršila potom ofertalne licitacije za celokupno količino desk (800 m«) na
dan 30. septembra 1922, ob 10. uri dopoldne v pisarni podpisanega komisarja na Snežniku.
Lastnoročno podpisano ponudbo, opremljeno s kolekom za 20 — Din, in katera naj vsebuje ponudene cene v številkah in besedah ter s priloženo originalno pobotnico y položenem vadiju kr. davčnega urada v Ložu (Slovenija), se ima v zapečatenem kuvertu predložiti podpisanemu komisarju do navedenega dneva ali na dan odrejene licitacije do 10. ure dopoldne. Vadij znaša za naše državljane 10 «/o; za inozemce prijateljskih držav pa 20% početne cene 400 — Din za 1 m« (32.000, odnosno 64.000 — Din) v gotovini in v zakoniti državni vrednosti.
Ponudbe, katere se predložijo po odrejenem dnevu in uri licitacije, se ne upoštevajo.
Prodaja je za kupca takoj obvezna, za državo pa, kadar jo odobri gogpod minister pravde.
Pogoji za prodajo so izloženi na ogled v pisarni državnega komi-«aria na Snežniku.
Snežnik. Rakek (Slovenija), dne 6. seotemhr* 1922. 3202
Za Z do 3 ure popoldne
3199	se tšoe vesten
knjigovodja
z lepo pisavo za trgovsko podjetje v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe pod ,,knjigovodja" z zahtevo plače na Anončni zavod Drago Boseljak. Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Korespondentinja
perfektna, nemško-hrvatska stenotipi-stinja se išče proti dobri plači. Lastnoročno pisane oferte z navedbo plače na Dioničarsko društvo sa in-
dustrija čreva v Subotioi.
5154
(Srbohrvaščina, franooičiaa, angleščina, nemščina.) Pouk po direktni metodi v skupinah in zasebne ure. Pojasnila in vpisovanje od 16. t. m. dalje vsak dan od '/,6- do 7,7. ure v zgradbi Čekovnega urada, Beethovnova ulica 7, pritličje, levo, v prostoru šolske slnge. J. J»ra», vodja tečajev.
3176
Trgovski potnik
se sprejme
kot akviziter
za veliko mednarodno spedicijsko tvrdko v Jugoslaviji Pogoj: Znanje slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. Prednost imajo v Jugoslaviji dobro vpeljani trgovski potniki. Ponudbe z navedbo zahtev ter referencami na upravo «Jutra«.
Sah
Danec prinašamo znamenito, tudi v teoretiškem oziTU veJezanimivo dr. Vid-marjevo partijo z ruskim prvoboriteljem Aleksandrom Aljechinom, drugim zmagal-cem na londonskem turnirju. Igra, ki Jo je šahovni svet pričakoval z napeto pozornostjo, je po kratki, a jako ostri bitki končala z remijem. Kdo ie Aljechin, je našim čitateljem, ki se bavijo s šahovsko literaturo, že davno znano. Drugim bo v ilustracijo silne njegove moči morda dobrodošel krasen ravršetek ene izmed šestih partij, ki Jih je leta 1918. v Tarno-polu obenem Igral na slepo in ki ga prinašamo ob koncu partije.
IGRA DAMSKEGA KMETA. Bell: A. A. Aljechin. Črni: dr. M. Vidmar.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
d2 —d4 Sgl—f3 c2 — c4 Sbl — c3 c 4 — d 5 : L c 1 — g 5 e2 — C41 L f 1 —b5 Sf3 — e5 Ddl— a4 D a 4 — d 4 Lb5 —c6 : e4 — d5 : Lg5 — e7: 0—0 T f 1 — e 1 Sc3 —d5:
S g8 — f 6 d7 — d5 e7 — e6 c 7 — c 5 e 6— d 5 : L c8 —e 6 Lf 8 —e7 Sb8 —c6!= Ta8 — c6 c5 —d4:! 0 — 0 b7 — c6: Sf 6 —d5 : Dd8 — e 7 :4 Tf 8 — d8 c 6 — c 55 T d 8 — d 5 :
Pozicija po 17.potezi črnega:
aaataM po drugače razvrščen® pote«S,
namreč po 1. d4, d5 2. c4, e6 3. Sc3,
c5 4. S f 3, S f 6 5. cd5 1, ed5:! 6. L g 5, L e 6) je prvt Igral ameriški šampijon F.Marshall v Nurnbergu 1906. v svoll slavnoznanl partiji proti berlinskemu mojstru E. Cohnu, katere inter-esanten potek je sledeči: 7. ... cd4; 8. Lb5+, S b d 7 9. Sfd4:, Lb4 10. e5, h6 11. ef6 :, Lc3~f« 12. bc3:, h g 5 2 13. Sde6:, fe6: 14. fg7:, T h g 8 15. Dh5+, Ke7 16. Dg5-K K f 7 17. D h 5 -f-, K e 7 18. 0 — 0. Tg7:, 19. T f e 1, S f 6 20. D h 3, D d 6 21. L d 3, T a g8 22. g3, Sg4 23. Li5, Se5 24. L e 6:, Tf8 25. Dbd4+, Tf6 26. L d 5 :, D d 5 : 27. Dd4, Kt6 28. T a d 1 in beli dobi.
' Na videz silno riskaffina, taia edina poteza, ki drži igro.
» Na S c 6: sledi 11.... bc 12.Lc6~+". T c 6 : 13. Dc6-K Ld7 In 14. dc. Isto sledi seveda na U. Lc6-f-.
4	Tu je ponudil dr. Vidmar raniš, kar je pa Aljechin odklonil
5	Cmi nastavi s tem belemu interesant^ no past, ki se jej pa beli izogne.
• Glej prejšnjo opazko. Navidezno dobi beli s Sc6 ali Sg6 kvaliteto; toda črni
odgovori 18____D d 7 19. Se7+, Kf 8!
in dobi figuro.
7 Cmi se nahaja tik pred 20. potezo v časovni zadregi" in prezre v naglici močnejšo potezo c 5 — c 4, po kateri M stal bolje.
9 Vihar se je polegel in igra 1« popoln
notna izenačena.
V spočetka omenjeni Aljechinovi Igri na slepo je po 14. potezi črnega (beli; Aliechin — črni: N. N.) nastala sledeč/
pozicija:
H
i** m *>.
M W i
/MiT** .A -Mm *
fii m j ^
;mm....."mm	xW
-m M PA
mm a w£ H§ '" i
II.....B Ž I,
s a mm m
Kpgf H|P Mil	j
■
II MM
18.	D d 4 — e 3* h 7 — h 6
19.	h2 — h3	D e 7 — b 77
20.	b2 — b3 T c 8 — d 8.
Tu je beli predlagal remis, kar ie črni
sprejel.
Nobena stranka nima upa na zmago in zato je remis upravičen.
Opombe:
1 Zaradi te poteze se je doslej smatralo 6. ... Lc8 — e6 kot napako in priporočalo 6. ... Lf8 —e7 kot najboljšo obrano. Potek partije kaže, da je! poteza 6. ... Lc8 —c6 vendarle pra- i vilna, seveda pa šele (po 7. e2 —e4, J Lf8 — e7 8. Lfl—b5+ ...) z doktor Vidmarjevo korekturo 8. Sb8 —cb!. Potezo 7. e2 — e 4 v isti poziciji (četudi
Sledilo je:
15.	S e 5 — f 7 : Kf8 —17:
Ali 15. ... Dc8 16. De6: z grožnjo 17. S h6-{- (17, Kf 8 18. D i 7+ ali 37. . . . Kh8
18.	Dg8-r, T g8 : ali Sfg8 :
19.	S h f 7 +), kar bi sledilo tudi v slučaju 16. ... Kf 8 (17. S h6. g h 18. L h 6 •+')•
16.	De2 — eb-+-!! Kf7 —g6
Ali 16. ... K e 6 : 17. Sfg5-h odnosno 16. ... KfS 17. S g5, S de 5 18. de5:. L d5 19. cd 5:, D d 5 : 20. S g h 7 -f- in bel! dob!
damo.
17.	%2_g 4 in mat v tnaslednji po.
tezi s konjem ali tekačem (Sh4-n L f 5 —{-•).
^^Priporočajte ,?]nfro"!
VZffJCJR
Halo! čltajte! Prepričajte se v Ustno I gj2g0 prey|ak0 dlTUOT to drUMga pohlžtva
korist in oglejte si veliko zalogo <Ivob.»les | m , , dll]e ml|fna platno jB jate
p^evn^atike' po°ceni	^ " ! za * sedlarje L t. d. p W tVTdia
„TBIBTJNA", tovarna dvokoles
iu otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za v polno popravo.
A. & E. Skaberne,
Ljubljana, Mestni trg 10.
Mesarski pomočnik ia prekajevaleč
22 let star, močan, dobro izurjen, išče mesta kot pomočnik,
Kari Fekonja,
3208
posta Križevci pri Ljutomera
P
5;
**
00
+ 0
Z 00 00
1;
00
*0
K X
00 00 00 00
00
00
z
00 00
z %
ŽS
%
% 00
00
Š
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vaeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ia domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:	' 18
Prometni zavod za premog, i d. v Ljubljani, MifcloilUsva e. IS/I!.
n
1
h «
S g
u
u u
i n \\

1
los. Tapatš&z
Velika drama človeštva
(Epizode iz rnske revolucije.)
VI.
Trinmf boljševikov leta 1920.
Medtem ko 6e je prepirala Direkto-rija t Ufi z GriSiiiim -Almazovim v Si-birjjL, kdo ima več pravice do vrhovne vlade, se je rdeča armada pomikala proti Uralu. Direktorija je izgubljala mesto za mestom, nazadnje je izgubila svoj sedež — Ufo. postala je vlada brez zemlje, brez državljanov. Ker pa se je majal tudi temelj sibirske vlade — boljševiki so bili na Uralu —, so se začeli resno pečati z mislijo, komu izročiti krmilo vlade na teritoriju, ki še ni bil v rokah boljševikov. Nazadnje so sklenili izročiti vso oblast admiralu Kolčaku.
Kolčak je bil proglašen za vrhovnega upravitelja in vrhovnega poveljnika v Sibiriji. Armada, ki jo je imel v svojih rokah, je bila v primeri s tedanjo lačno, raztrgano in obupano boljševiško armado izvrstna. Dobro oblečena in obuta, sita in v moralnem pogledu visoko stoječa, je imela Kolčakova armada vse pogoje za uspešno borbo. In res, začetek je bil dober. Sibirska armada je potisnila boljše-viške čete zopet za Ural in se je približala zmagonosno Volgi. Tu pa je
doŽrveSa poJom, ki je obenem odločil usodo ne samo Kolčaka, temveč tndi Denikina na jugu in Judeniča na severa. Največja napaka teh -'-t-nih vodij antiboljše viških sil je bila, da niso operirali na bojiščih v kontaktu, da je vsak zase smatral, da je dovolj močan, da premaga rdečo armado, da zavzame Moskvo in sede na lavcrike.
Polom Kolčakove armade pa ima Se druge vzroke. Kolčak ni bil popularen; sibirski narod ni poznal niti njegovega imena, dokler ga dogodki niso iztakni-li na površje. Drugi in menda najvažnejši vzrok pa je bila reakcijonarna tendenca v armadi. Oficirji, ki bi jih bila revolucija lahko naučila marsičesa, so zopet začeli postopati s vojaštvom kot eo teli navajeni pri ca-rizmu.
Neki advokat, ki je bil poklican y armado, mi je pravil zanimiv slučaj, ki priča, kako napačno pot so izbrali vodilni krogi armade. Mož je bil kratkoviden, nosil je očala. Prišel je nekoč v kavarno in naročil večerjo. (V Rusiji se namreč v kavarni lahko večerja.) Stopil je k njemu polkovnik in ga os orno vprašal, zakaj ni prosil dovoljenja, da sme siedeti v kavarni. Advokat se je izgovarjal, češ, da je kratkoviden, da ni videl polkovnika. Vse to pa ni nič pomagalo. Polkovnik ga je ozmerjal, velel mu vzeti svojo
črtkajo ta Htposfto kavarno. Scfa ko
mn je advokat povedal, da je advokat, mu je polkovnik dovolil, da lahko večerja.
In še nekaj naj omenim, kar je bilo za Kolčaka. pa tudi za vse antiboljše-viške sile osodepolno. To je fakt, da mase kot v Sibiriji, tako tadi n® jugu in severu, niso imele pojma, kaj je boljševizem. Slišali so, da prihaja od nekod svoboda; kakšna je ta svoboda, kako bo izpremenila njihov položaj v socijalnem življenju, to je bila ogromni večini ruskega naroda španska vas. Saj še danes ruski kmet trdi. da je velika razlika med boljševiki in komunisti. da bi bili 6 sovjetsko vlado nazadnje še zadovoljni, samo «komunije» ni treba. Reveži si še danes niso na jasnem, da sta to dva pojma, ki imata isti pomen.
Letos, ko sem bil še v Sibiriji, sem govoril z mnogimi krneti, ki so se praskali za vratom in ponavljali venomer: «Da, če bi bili mi vedeli, kaj bo, ko pride »Komunija>! Nikoli bi tega ne bilo. Nam so agitatorji obetali popolno svobodo, raj na zemlji! Zdaj pa imamo raj, ko nam je vzela delavsko-kmečka vlada vse. kar smo pridelali, da smo sami lačni, dala pa nam m ničesar.*
Dve sili 6ta bili, ki sta premagali Kolčakovo armado v Sibiriji. To je
bOa agitacija na 6ojBČa, H je imela neizbežno posledico dezertiranja celih polkov iz Kolčakove armade, in pa partizani po vsej Sibiriji, ki so agitirali po vaseh, naj kmetje nikar ne pošiljajo svojih sinov na bojišča. ni?ili želez-neške mostove, požigali skladišča in dezorganizirali tako ozadje antiboliše-viške armade. Tretja sila — boljše-viško orožje — je prišlo do svoje veljave šele takrat, ko ee je Kolčakova armada začela umikati. Posledica tega partizanstva je bila. da Kolčakova armada ni končno prav vedela, kje je sovražnik, ki je bil povsod. Danes je bilo novo bojišče v Marijin?ku, jutri v Kajusku. pojutrišnjem v Slavgorodu itd. H nemiri v ozadju in pa pritisk lačnih in obupanih boljševiških sil na fronti, so prisilili koncem leta 1919. Kolčakovo armado, da se je začela polagoma umikati od Urala proti Baj-kalu.
Zgodovina ne pozna podobnega umikanja. Pot Napoleonove armade od Moskve do Berezine je bOa igrača v primeri z ogromno razdaljo od Urala do Bajkala. Strašna zima, epidemije in neprestani napadi so skoraj popolnoma uničili armado, ki je štela nad štiristotisoč mož. Maloštevilni ostanki, ki so šli v najhujši zimi peš od Urala do Bajkala, so se umaknili za Bajkal, vse drugo pa je bilo uničeno po poti.
BoIjSevikl eo trfomflraiL Eotuzluem je bil tudi med narodom. Z zmago
boljševikov v Sibiriji, na jugu m severu, je bila končana državljanska vojna v Rusiji. Poznejši eksperimenti barona Wrangela na Krimu in barona Ungema na Dal jn jem vzhoda niso igrali nobene vloga
Konec državljanske vojne. Id }e jala tri leta. v kateri je bilo prelito več krvi in padlo več glav kot v evropski vojni, pa je prinesel boljševi-kom začetek druge vojne, ki traja zopet že tri leta. O konca te vojne ne sanjajo danes niti največji optimisti v Rusiji. To je vojna na gospodarskem polju države, vojna s takoimeeovaco »malo buržoazijo*. vojna x osebno lastnino, ki je, kot je v<>čVmt trdil Lje-nin, težja kot vojna z oboroženim sovražnikom.
V trenotku. ko je bila končana državljanska vojna, je stopila roška revolucija v drugo fazo, v fazo restav-riranja razrušenega narodnega gospodarstva. Lahko je peti coel svet nasilja bomo podrli do tal, nato pa bomo sezidali naš novi svet»; težje pa je zidati ta »novi 6vet». Kako se realizirajo ideje, v kaj se izpresninja teorija na praksi, o tem bom skušal sestaviti prihodnjič iz epizod, ki sem ph videl in preživel sam, kratko slika

Prvovrstno originalno prusko oglje
za domačo uporabo in za industrijske svrht
Prvovrstni plinski koks Prvovrstni koks za livarne Prvovrstno kovaško oglje
Zagrebška podružnica slavenskega trgovskega društva za dobavo oglja
Kaufmann i drugovi, Brod na Savi
Zagreb, Duga ulica 30
3194
Brzojavi: Antracit Zagreb
Telefon štev. 757
Jamski les
smrekov ali jelkov, 3 do 7 m dolžine, 12 do 24 cm srednje debeline kupi franko vagon kranjskih postaj vsako množino
Šentjanški premogovnik
= Krmelj, Dolenjsko. =
3144
i ms »i* sa tUMŠB 33 H
■■■■IBM
5" — Najstarejša Spedicljska tvrdka v Sloveniji = "S
In DAM7iyf!CDi
R. RA
| Ljubljana
GER
Jesenice |
m Podjetje sa prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni
I" promet is Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištv-
Skladišče ■ posebnimi zaprtimi kabinami ca pohištvo. ------	Internrban telefon 60.
Hg Brzojav!: Ranslnger.
loaaMHiHiiaBaSI
Redna predavanja enoletnega tečaja francoskega jezika se začno 20. septembra t. 1. pod vodstvom M. Lapčeviča, bivšega rednega slušatelja pariške pravne fakultete.
Spored in uporaba tečaja za javno življenje.
I.	del: Mednarodni tečaj in vloga francoskega jezika v bančnem, trgovskem, industrijskem (za fine predmete), socijalnem, glasbenem, estetično-jezikovnem, kulturno-umetniškem, mednarodno-politiškem pogledu in v pogledu moderne civilizacije.	3196
II.	del: Svetovna uporaba francoskega jezika za javno življenje.
Glavna karakteristika tečaja: njegove praktične metod«, osnovane poglavitno za uporabo in prakso pridobljenega znanja — na konverzaciji.
Za vsa nadaljnja pojasnila se je obračati na M. Lapčeviča, Sv. Petra cesta 7, hotel »Llojd", od 16. do 19. ure popoldne.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Boaendorfer, Czapka, Eferbar, HSlzl, Sohwelghofer, Original Stlngl Itd. Pf- Tudi na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, SEJSfSSfc
i mm »i proii K. Florjančič, Celje
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine r zalogi po ugodnih cenah. — Elektrotehnična tvrdka
Proračuni brezplačno!	Proračuni brezplačnol
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga, Southamptona in Cherbourga v New-York.
41
Vozne listo ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo,
LJubljana, Kolodvorska ulloa 3B.
Auto
mali 4 cilindrski 23 HP veliki 6 cilindrski 40 HP
M1EHELIN „C9BLE"
auto pneumatika v vseh velikostih došla in ie v zalogi pri zastopstvu
JUGO-AUTO d. z o. z.
LJUBLJANA, Poljanska cesta 3.
Domače vesli
*	Obletnica proboja solunske fronte. V petek so minula štiri leta, odkar je Ml leta 1918. izvršen klasični proboj solunske frone. Bil je to eden najsvečanejših trenotkov v naši zgodovini, dan največjega in popolnega triumfa jugoslovanske ideje. S pro-bojem bolgarsko - nemških bojnih črt na Kajmakčalanu, ki je zahteval na tisoče in tisoče žrtev med srbskim vojaštvom in jugoslovanskimi dobro-voljci, ee je svetovna žaloigra naglo bližala koncu. Že nekaj tednov nato je bil namreč odpor sovražnikov strt tudi na ostalih bojiščih in tisoč let zasužnjenim slovanskim narodom je zasijala luč svobode. Večna slava herojem, ki so žrtvovali za ujedinjenje naše domovine svojo kri in življenje!
*	Ekspedicija jugoslovanskih žena na Češkoslovaškem. Iz Prage nam poročajo: Po pettedenskem bivanju v svrho študija socijalnih in gospodarskih naprav v mestih in na deželi, so jugoslovanske žene dne 14. septembra zapustile češkoslovaško republiko. Dne 12. septembra je voditeljica eks-pedicije gospa Lazarevičeva posetila »češkoslovaški Rdeči križ* ter izročila zavodu plaketo predsednice dr. A. Masarykove in se obenem poslovila od članov Rdečega križa. V poslovil-aem govoru je izrekla v imenu ekspe-rlicije zahvalo za gostoljubje in za izkazane usluge, ki so jih članice ekspe-dicije bile povsodi deležne. V imenu odsotne predsednice dr. A. Masarvko-ve se je zahvalil podpredsednik »Rdečega križa» dr. Prochazka za plaketo ter dal izraza svojemu prepričanju, da bodo članice ekspedicije v Jugoslaviji pospeševale socijalno delo in zbližanie obeh narodov. Plaketa je delo jugoslovanske umetnice Despičeve.
*	Spomenik žrtvam avstrijskega nasilja. Selo Štrbac v jugovzhodnem delu Bosne, je postavilo v večen spomin ubitim in obešenim svojim sinovom velik spomenik, ki bo slovesno odkrit dne 21. septembra. Kakor znano, so Srbi v začetku svetovne vojne udarili takoj čez Drino in se približali Sarajevu. Bili so od prebivalstva povsod navdušeno sprejeti. Po umiku se je avstro - ogrska soldateska radi tega nad njim kruto maščevala. Tako so v vasi Štrbcu, kakor tudi v vseh vaseh okoli Višegrada pobili in pobesili vso srbsko inteligenco in udednejše kmete in je padlo na stotine žrtev.
*	Zlati zaklad naše kraljevine. Kakor poročajo iz Beograda, je odpotovala na Dunaj komisija, sestavljena iz
*	Pozdravni večer prof. dr. MIL Vidmar
ju. Združeni jugoslovanski šahovski klubi so priredili sinoči v Ljubljani v Narodni kavarni na čast svojemu to vari šu-zmagovalcu na letošnjem mednarodnem
šahovskem turnirju, dr. M. Vidmarju prav prisrčen in animiran večer. Otvoril je pozdrave starosta ljublj. šahov, kluba, g. deželni tajnik Pfeifer. Kot zastopnik Jugo-slov. šahovskega saveza je čestital g. Perška iz Zagreba. Slavnostni govor je imel v vpisih g. Mirko Kragel'. Članica gdč. Spacapanova je poklonila siavljencu lovorjev venec z jugoslov. trobojnico in napisom: »Svojemu prvaku jugosl. šahi-sti». V imenu pokraj. uprave je čestita' g. dr. St. Novak, vladni tajnik, v imenu mestnega magistrata in mestne občine g. mag. svetnik Fr. Govekar, v imenu litijskega šah. kluba g. Ed. Pleničar, dalje delegat šišenskega šah. kluba predsednik g. Zdravko Koren. Nato je prečital gosp. prof. Frankovič došle brzojavne in pismene čestitke šahov, klubom v Splitu, Pan-čevu, Osijeku, Karlovcu, Mariboru in drugje. Slavljenec se je ginjen zahvalil in naglasal, da združuje šahovska umetnost užitke \seh lepot ter dviga njene gojite-Ije k idealizmu, ki je našemu narodu v dobi današnjega materializma tako zelo potreben. Po šaljivem govoru g. prof. dr. Čadeža je zaključil predsednik Pleničar oficieL del slavnostnega večera.
Umrl je včeraj v Zelimljah gozdarski svetiik g. Josip Schauta. Pokojnik je rodom iz češkega, a je služboval celin 50 let v Sloveniji, od tega 41 let na posestvu bivšega grofa Auersperga na Turjaku. Pridobil si je med svojim .službovanjem celo vrsto prijateljev, ki obžalujejo sedaj skupno z njegovo rodbino njegovo izgubo. — Vnanjim udeležnikom pogreba so v pondeljek pred pogrebom, ki se vrši ob 4. uri popoldne v Zelimljah na razpolago vozila na postaji Škofljica pri osebnih vlakih ob 13. in 13.47.
*	Skautska organizacija v Celju. V celjskem Narodnem domu je prošli četrtek predaval g. Miloš Popovič iz Beograda o organizaciji jugoslovanskih skautov. V Celju se je med mladino osnovala skautska organizacija, ld zasleduje vzgojne in etične cilje.
Novi Sad izda lastne kolke. Mestna uprava novosadska je sklenila, da izda lastne kolke z vrednostjo 1 Din. Ti kolki se bodo uporabljali za vloge pri mestnem Kolki imajo mestni grb in sliko magistratnega uradnega poslopja na rdečem polju.
*	Neznana epidemija na Krku. Ze več kot mesec dni nastopa na otoku Krku neka čudna bolezen, katero so zdravniki sma
lanov finančnega ministrstva in Na- trali za trebušni legar, za paratifus ali pa
za malarijo. Šele kotarski fizik dr. Sta-njek je ugotovil, da potek ne odgovarja nobeni omenjenih bolezni, niti takozvani malteški mrzjici. Nobeno uzuelno zdravilo ni pomagalo. Popoln uspeh se je dosegel le z vbrizganjem nekega zdravila v žile početkom bolezni. Doslej so umrle tri osebe.
*	Tragična smrt Zidarju Josipu Balzamu iz Kapele se je pri vživanju golaša neka koščica tako močno zadrla v grlo, da se je zadavil, še predno mu je mogel kdo priskočiti na pomoč.
*	Ponesrečil je v Studencih pri Hrastniku posestnik Urbajs. Padel je z drevesa, ko je obiral sadje. Pri padcu si je zlomil roko ter je dobil tudi sicer težke poškodbe, zlasti na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	Sumljivi požari. Iz Trsta javljajo, da
rodne banke, da prevzame vsoto 14 milijonov 500.000 zlatih kron. ki nam pripadajo po sporazumu o likvidaciji avstro - ogrske banke.
*	Tečaj za srbohrvaščino v Pragi. Češkoslovaško - jugoslovanska liga priredi v Pragi v šolskem letu 1922/23 tečaj za srbohrvaščino. Poučevala se bo tudi trgovska korespondenca ter zgodovina Jugoslavije.
*	Nove volitve za zagrebško trgovsko zbornico. Volitve v zagrebško trgovsko in obrtniško zbornico, ki so bile izvršene pred tremi meseci, je vlada zaradi raznih nepravilnosti razveljavila in odredila nove volitve.
*	Dr. Beneš — profesor socijologije. Iz Prage se brzojavno poroča, da je ministrski predsednik dr. Beneš imenovan za rednega profesorja socijologije na češki univerzi v Pragi.
*	Za izseljence. Konzularni zastopnik Zedinjenih držav severne Amerike nam sporoča, da je letošnji izseljeni-ški kontingent Jugoslavije izčrpan. Zato daj nihče več ne prosi za izselje-niško dovoljenje, niti ne hodi na pot, ker bi bil iz Long Islanda vrnjen nazaj v domovino.
*	Vodmatčani. Somišljeniki. Volilni imeniki 60 razgrnjeni od pondeljka naprej vsak dan od 8. do 9. zvečer v knjižnici vodmatskega političnega in gospodarskega društva, Bohoričeva ulica (gostilna Drašček). Somišljeniki, prepričajte se, ako ste vpisani v volilni imenik.
*	Gospodarsko društvo JDS v Spod. Šiški vabi člane in somišljenike, da pogledajo, če so vpisani v volilnem imeniku. Imenik je razpoložen pri »Raci>, desno, in sicer v delavnikih od 6.-8., v nedeljo od 10. do 12. Re-klamacijski rok poteče 20. t. m.
*	Razsodba v Rožičeveai procesu v Zagrebu. Včeraj je bila po večdnevni razpravi razglašena razsodba v proee-su proti zagrebškima nacijonalistoma, bančuemu uradniku šipošiču in zasebnemu uradniku Sokolovidu, ki sta bila obdolžena, da sta pri zadnjem znanem spopadu nacijonalistov s pristaši Hrvatskega bloka na Jelačiče-vem trgu ustrelila športnika Rožiča. Sokolovid je bil obsojen na 5 let težke joče, Sipošič pa oproščen. Težka obsodba je izzvala po vsem mestu veliko senzacijo in to tem bolj, ker so obstojale proti Sckoloviču samo indi-eije. Senat je bil po večini sestavljen iz pristašev Hrvatskega bloka
*	Pogrebni zavod In dekliška šola na Ledini. Sinoči je napredno gospodarsko društvo za Vodmatski okraj sklenilo resolucijo, s katero zahteva, da se mora iivršiti svoječasni soglasni sklep obCinskega sveta ter zgraditi na Ledini v Eotnikovi ulici mestna dekliška šola, nikakor pa ne poslopje
*	Otočjem torbica * 9NUM0 «aar|L
Dača Slavinič, trgovski potnik iz Beograda, js potoval is Ljubljane v Zagreb ▼ družbi dveh n^a^ih zagrebških dam. Ko je v Zagrebu izstopil in ae poslovil od svojih novih znank, je Slavinič opazil, da sta dami vzeli s seboj tudi njegovo ročno torbico, v kateri je imel 500.000 Din. Policija je v zadevi uvedla preiskavo.
*	Grozovit nmor v Slov. Goricah. Preteklo nedeljo zvečer so se i* šmarjete ob Pesnici vračali domov v Sv. Lenart brata Josip in Karel Belec in njun bratranec Jakob Gorjup. Bili so na obisku pri svojem sorodniku Janezu Bražku. Prišli so ravno mimo Schickerjeve gostilne, ko jim Slletni Karel Ribič, hlapec iz Zamarkove, splošno znani nasilnež in pretepač nenar doma zakriči nasproti: Auf biks! V istem trenutku pa se je tudi že zakadil kot zverina med prepevajoče fante, ki so bili brez vsakega orožja. Začel jih je prav po mesarsko obdelovati s tri decimetre dolgim kuhinjskim nožem. Sosedi so slišali vpitje in rdihovanje, ki je trajalo 2 do 3 minute, nakar je nastal zopet popoln molk. Ko so šli na lice mesta, so videli pretresljivo sliko: eden mrtev, drugi grozno razmesarjen in v smrtnem boju. O zločincu seveda ni bilo ne duha ne sluha, ranjencev pa tudi nikdo ni poznal. Tretji ranjenec si je toliko opomogel, da se je priplazil do 300 m oddaljene kapele, si tam obvezal rane in odšel nato na orožniško postajo v Sv. Lenart. Istočasno so sosedje obvestili o dogodku orožnike v šmar-jeti. Orožniki 30 odšli takoj na delo. Kljub temni in deževni noči so po energičnem in trudapolnem poizvedovanju prišli zločincu na sled. Našli so ga doma v postelji in ga takoj aretirali. Razjarjeno ljudstvo je nasilneža hotelo linčati, kar so orožniki le s težavo preprečili. Ribič je svoje dejanje že priznal.
*	Nepojasnjen nočni umor. Dne 14. sep tembra so našli zjutraj v koruzi pri Fali mrtvega delavca Ivana Kurija. ki je imel veliko rano na vratu. O storilcih dosedaj kljub preiskavi ni sledu. V bližini stanujoči kmet izjavlja, da je čul u3odne noči 13. .septembra okoli 10. ure ponoči na cesti v oddaljenosti kakih 200 ';ora-kov glasen prepir. Dotičnika sta se najprej s porekla, nato sta se slišala dvd klica. Zadnji klic je bil: »FerJamani, kaj hočeš?* Napadalec je hotel Kurija najbrže samo oropati, čim pa je bil spoznan, ie Kurija umoril.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Vse vrste barvne trakove
THE REX Go., Ljubljana
M
POSLANO*
STANOVANJSKI BOJ.
Pretekli teden je vojni kurat Bonač nekega dne ob 11. uri dopoldne prišel pred moje stanovanje, udaril po vratih in klical: »Ven iz stanovanja, gad! Stanovanje mora biti prazno!* Da me še bolj preplaši, je nadaljeval: »Naj jo enkrat na samem dobim, videla bo, kaj bom z njo naredil!* Vpitje je prenehalo, ko je prišel stražnik. Na deželi je dosti farovžov praznih. Gospodje, ki v Ljubljani niso prizadeti od ničesar drugega, kakor od pomanjkanja stanovanj, naj bi se vendar ra-
je umaknili v samoto, kjer bi našli do-je v tvornici tobaka v Rovinju izbruhnil .5t0;ne;si pose]. kakor pa je vznemirjanje
LI o n	mArrol nnnreciti t Trolllri m ! 1	...	>
m zmerjanje mirnih strank.
požar, ki se ie mogel pogasiti z velikim trudom. Pravijo, da obstoja vez med požarom v puljskem vojnem arzenalu in požarom v Rovinju. Oblastva so uvedla v obeh mestih strogo preiskavo.
Ivana Vončar
Ljubljana, Sv. Petra nasip Št. 39.
* Za vsebino uredništvo ni odcovo.no.
mlsKKKSKKKi
mrlrMMmrl*- ■lftffWIMtMff<giMr a a*%£ r. *


Uprava Jierbert Auerspergovega vele-
posestva Turjak javlja pretužno vest, da je preminul danes opoldne njen prezasluženi predstojnik, gospod
gozdarski svetnik, častni občan občin Turjaka, Žeiimeij, Sv. Vida itd.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek 18. septembra ob 16. uri iz hiše žalosti v Namršlju na pokopališče v Zelimljah.
NamršeU, dne 16. septembra 1922.
Uorava.
. *» SO >mdl Dta. •*—, M*Uti ■adiilnjtk 5 b*•»<« 1 Dl«. — Trgotakl »glad, «optom«h m. pn*IUN da BO haaadl 6 Dta, niklk aadai|allk S :<ud B Din. — Plkt M »pral (Liihto Ml « ■kak.) Na •prUaall M «dgo»aria la, «*» t« vpraiaaja prilotau. nuki aa i
Kontoristlnja 3206
z večletno prakso želi pre-meniti mesto. Cenjene ponudbe pod »Točnost it. 16* na upravo »Jutra*.
Sprejme se takoj
pri K. Pučnik, Sodna ulica 3: 1.) krojaški pomočnik za veliko delo, 2.) izučena šivilja, 3.) vajenec za krojaško obrt.
Vzgojiteljica 3186
k trem otrokom v zdravilišču se išče. Poučevala bi za ljudsko in 1. razred meščanske šole ter glasovir. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vzgojiteljica*.
Čevljarskega vaj en o a,
starega od 11 do 16 let, poštenih staršev, sprejme v takojšen pouk. Več po dogo-vrru. Ivon lvanetič, čevljar, Uršna sela, pošta Šemič. (Slovenija). 3196
Sofer-mehanik snon
s potnimi listi za vožnje po vsej Evropi išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje v boljii avtodelav-nici. Govori slovensko, nemško in italijansko. Cenjene ponudbe pod »Šofer-mehanik* na upravništvo »Jutra*.
Trgovski pomočnik,
mlajša moč, želi premeniti službo, najraje na deželi v trgovini mešane stroke. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra*. 3147
Ižčem
samostojnega rezbarja	proti dobri plači. M. Žugec, Duga
ulica 13, Zagreb,	3134
Proti dobri plači
spreimem 4 mizarske pomočnike, ki se razumejo na pohištvo in starinske stvari. M. Žugec, Duga ulica št. 13.
Zagreb. 3135
Sprejmem
mizarskega poslovodjo, ki se dobro razume na pohištvo in stirine. Plača < obra. Mirko Zugec, Zagreb. 3137
Stavbeni tehnik
s prakso, dober risar, se takoj sprejme v stalno službo. Pismene ponudbe pod »Risar* na upravo »Jutra*. 3190
Stelaže in pnlt
za specerijsko trgovino, že rabljeno, se kupi. Dopisi pod šifro »September* na upravo »Jutra*. 3212
BSirko Zageo,
specijalna trgovina starin, kupujem vse vrste starinski')
predmetov. Duga ulica št 13, Zagreb. 3136

Pisalni stroj, 3203
Eemington, model 10, s slovensko abecedo, popolnoma sov, še nerabljen, se proda. Istotam se proda rjava konjska oprema (za par konj) z masivnim nikeljnastim o-kovjem ter voz zapravljeuček (brek) vse malo rabljeno v najboljšem stanju. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ugoden nakup*.
Piano-avtomat,
skoro nov, se proda. Igralni aparat ima tri valjarje, na vsakem po devet komadov. Cena je 20.000 K. Poleg tega se proda tudi gostilniška oprava po zelo ugodni ceni. Poizvč se v upravi »Jutra*.
Proda se
veliki prostor i stavbami in stroji za mehanično obrt. Maribor, na glavni ulici. Ponudbe na: Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 2910
Večjo množino sena ln slame 3187
ima v zalogi Adam Kinel. trgovec s senom in slamo pri Sv Jurju ob južni šele?,niči. Kupci naj se obrnejo na go-rajšnji naslov, katerim se takoj naznani cena.
14 tednov star pes
čiste volčje pasme se proda za Din 700'— v gostilni Kosmač v Radovljici, Gorenjsko.
si is
Meblovano sobo
z dvema posteljema iščeta dva gospoda za takoj v sredini mesta. Cen ene ponudbe na upravniitvo »Jutra* pod šifro »1111*.	3210
Lepo posestvo
na Kranjskem v velikem industrijskem kraju polegglavne ceste pri promogokopu, se proda. Posestva je deset oralov. Hiša in vse gospodarsko poslopje je novo priprav-jjeno za obrt. Voda poleg hiše. Proda se zaradi družinskih razmer. Nasiov pove upr.
»Jutra*. 3198
,,Untver*al" 3167
konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati več vinogradov v okolici Maribora.
ima sa prodati mE* is žaga na Dolenjskem.
„Unlveraai* 3154
konees. prometna pisana za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova e. 28, proda vee hiš v Mariboru od pol milijona do tri milijone kros.
„Univerzal" 3164
konees. prometna pisarna r» nakup m prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova e. 28, ima za prodati več malih posestev v okoliei Maribora.
„T7aiver*al" 8167
konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova e. 28, ima za prodati ugovske hiše od enega in pol do osem milijonov kron.
„Universal« 3163
konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova e. 28, ima za prodati hišo v Zagrebu.
Prodam dve Uii,
kupec dobi takoj »tacevanje z dvema sobama ter pritik-lin&mi. Hiši se nahajata na nekem zemljišču v Zagrebu. Cena za obe K 2,800.000. M. Žugec, Duga ulica št. 13, Zagreb. 3133
HUa v Maribora,
enouadstropna, z vrtom, električna razsvetljava, vodovod, vse v dobrem stanju, se proda. Cena 900.000 K. Vpraša se pri Hermanku, Maribor, Koroška cesta 61. 3197
Gospodična
s trgovsko izobrazbo sprejme pisarniško delo na dom. Ponudbe pod »Vestna* na upravni št vo »Jutra*. 3206
Učitelj loa 3192
sprejme v privatni pouk ljudskošolskega otroka. Naslov pove uprava »Jutra*
Sva dijaka 3193
se sprejmeta na hrano in stanovanje pri boljši družini po zmerni ceni. Naslov na upravo «Jutra»
Gospodični, »81
državni uradnici, iščeta dela v prostem času, eventuelco sprejmeta delo tudi na dom. Zmožni sta tudi strojepisja. — Ponudbe pod »Vestnost*, poštnoležeče Ljubljana.
„Unlverzal"
3158
konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor , Aleksandrova c. 28
Instrnkolje 3191
| ijudskošolskih otrok sprejemata dve gospodični. Ponudbe pod šifro: »Napredek 9* na upravo »Jutra*.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je nas srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod

gezdsrski svetnik v ie!šmi!ah
po dolgi mučni bolezni previden s tolažili svete vere danes, dne 16. septembra mirno izdihnil svojo ptemenito dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v pondeljek 18. septembra ob 4. pop. v Zelimljah.
ZELIMLJE, dne 16. septembra 1922
Karla Schauta roj. pl. Rizeui.
soproga.
Jožef Schauta. gozdni sekretar Leo Schauta, gozdni upravitelj, Hugo Schauta, bančni uradnik, sinovi.
Gizela por. Cvahte, Mara por. Šutlaj, Karla, Erika in Rozi,
hčere.
Mirko Cvahte, žand. major, zet. Emanuel Šuflaj, pešad. kapetan. ze* Elza Schauta roi. Farkaš, snaha Simona in Saša Cvahte, vnuka.
-V--, ■ ■	: -	* •- '	:„".-. s.,-; V . •
GABBLJECA ZAPOLSKAt
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Ko je Obidowska opazila Tttsko pri ojam, je dejala:
<AH ste videli, kako je zdelan? Pa ga ni nič aram... To je od žganja in krokarja... Kajpada?*
Odmajala je z glavo, in z glasom, v katerem so se dušile solze, je dodala: «In veste mojega še ni!* In odšla je.
Tuska se je začutila čudno zadeto in Sramovala se je. Tako čestokrat je bila mislila sedaj na Poržickega in si ga je v mislih vsega olepšala. Nekaj solnč-nega je prehajalo od njega k njej, v njeno notranjost — Sedaj je tu in uničil jej je jasno, lepo vizijo. Tuska je obžalovala, da se je vdajala nerazumljivi domišljiji. Videla ga je sredi en-cijana in zlatega korena, med pečinami v gorski megli; sedaj je odstranila te dekoracije in.. i o sramota!... sramota!... Trdno je sklenila, da so vrne v življenje, kakršno je.
Iskala je s svojimi pogledi Pito in jo je videla, kako stoji oprta ob drog. Okoli nje so devojke Warchlakowske živo govorile, se smejale in gestikulira^ le. Mati je bila zadvoljna, da je dobro vršila svojo dolžnost in je preskrbela hčerki to, kar je priporočal zdravnik. Sedaj se je spomnila še dolžnosti dobre žene. Sedla je za pisalno mizo ter začela pisati pismo.
»Ljubljeni mož!
Tvoje pismo sem prejela. Veselim se, da si zdrav, in dečka tudi. — Kar se tiče naftalina, moram priznati, da sem izgubila vero vanj, odkar sem čitala, da se molji množe prav v naftalinu. Na vsak način sem Ti hvaležna, da se ubijaš z našimi kožuhi. — S palmo so res sitnosti, in sedaj že mislim, da...»
In tako dalje, cela vrst besed o plaščih, palmah, fikusih, žimnicab, o novi služkinji. Dalje pohvala gospe War-ehlakowske, potem beseda o Giewontu, ki je jako «lep», nato ...
f Tefflo h Je vasffl AnE « ehcr-
kom, dasi eo bOi gladko pisani. Tosk* je pogledala na pismo svojega moža. Dve strani! Bilo bi neuljodno, ko bi napisala manj. Napolniti mora ti dve strani
Mahoma je zaslišala pod oknom žvižgati kaneono. Pela jo je igralska družba, ko 6e šla nedavno po cesti. Skozi mezlanov zastor je videla Tuska Poržickega, vsega svežega, umitega, podjetnega. Čudila se je tej metamorfozi. Zopet je vesel, rdeč, močan. Iznova puh te iz njega temperament, zdravje in veselje do življenja. Tuska Je proti svoji volji prestala pisati in čutila je, kako 60 jej zagorela ušesa.
Videla je, da se bliža Poržicki skupini deklic. Ustavil se je pred drogom ter dejal nekaj. Vkljub predvečerni tišini Tuska ni mogla razumeti njegovih besed; slišala je samo njegov povzdig-njeni glas. Tri sestre so ga gledale začudene, naposled so se razpršile kakor jata jerebic in so bežale domov.
Ostalo je samo Pita; toda Tuska je začudeno gledala, kako se je otrok sklonil pod drog ter prišel na pot. Ondi je s povešeno glavo deklica obstala, z rokami je delala kretnje, kakor da stiska solze s svojih trepalnic. Poržicki se je sklanjal nad njo in jej nekaj govoril; končno mu je odgovorila.
Razgovarjala sta se par hipov; potem je prijel Poržicki dekletce za roko in ga vedel počasi v kočo. Ko sta prišla bližje, je Tuska opazila, da otrok plaka.
Ves ta prizor je razburil Tusko. Čemu se ta človek zopet meša med dekleta? Kaj hoče od Pite? Zakaj jo vod1 domov? In zakaj joka dekle?
Vedela js, da bi sedajle morala vstati ter jima iti nasproti, sicer pride z dekletom v sobo. Toda ni se mogla premakniti. Kakor ohromela je sedela in čakala, ko se jej je bližala pričakovana grozeča nevarnost... Nalahno je potrkalo.
Vstopil je Poržicki, vodeč za roko objokano Pito. Dekletce je bilo bledo in vse razburjeno. Igralec se je neprisiljeno naklonil Tuski, ki je trudoma vstala. In stala je pred njim v beli, z rožami posuti mezlanasti obleki, kakor vitka cipresa, ki je vzcvela iz belega rožnega grma.

sta bila brez obleke
in
sedaj tega nI treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
v trgovini
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni tpg 5-6
IIIIP«-
Najfinejša, najmodernejša svetlobna telesa
U	za
§jj stanovanja, vile, palače, dvorane, bare, kine i. t. d.
U	kakor
Sj lestence,
I	stropne svetilke,
1	stenska ramena,
||	namizne in stoječe svetilke
j|	1.1, d.
■ t vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih H načrtih, izdeluje v
kovini,
O • i. t. d.
steklu,
svili,
lesu.
m edina jugoslovenska
[ »Svetlobna industrija VESTA".
^^ Naročila in dopise sprejema samo atelje „VesteM,
1 Ljubljana, Kolodvorska 8/1.
p^r Kupimo "VB
prazne steklenice od konjaka
vseh vrst
^XIpus&Je, pflsps.» Jef ifcjal jsfco
svobodno igralec, «da se kot tujec vmešavam v stvari, ki me nič ne brigajo. Ampak zakaj dovoljujete, ali celo zahtevate, da vaša hčerka občuje 6 temi prism odami v rdečih špenzerjih?»
»Da, milo6tiva, to so prism ode in
zlobniee! Ne zamerite mi, da se izražam tako naravnost, ali pri nas igralcih je to navada. Govorimo, kar mislimo. Torej, milostiva, to so trapice, neumne, povrhu pa še rafinirane.*
»Prosim, gospod... To so hčerke gospe Warchlakowske, dame...»
»Dobro, dobro ... mama je malome-ščanka najslabše vrste, in hčere so prav take. Warchlakowska ali Praši-čewska, ali kak drug vrag, vsekakor se ne izplača, baviti se s takimi ljudmi.*
»0h!»
»Tu ni nikakega oli in ah! Ali veste, gospa, čemu joka to divno dekletce? Ne veste, mil osti va... Jaz pa vem. Prišel sem mimo droga, postal in poslušal. Mislil 6em si: o čem pač govore to gospodične z vašo hčerko. Menil sem, da pripovedujejo kaj nedostojnega, kajti gospica Pita je imela vsa žareča ušesa in je bila v veliki zadregi. Poslušam ... slišim eno besedo... drugo ... dokler mi ni zavrela kri v glavi Ali veste, s čim so mučile malo,*
»Nimam pojma. Saj so vendar dobro vzgojene.*
»Da, krasno vzgojene! Lahko se ponašajo s tako vzgojo! Te prismode so govorile nezaslišane stvari o vas, in otrok je moral vse to poslušati.* »Kaj? Kako?*
«Da, da! Izprašal sem Pito, in ubo-žica mi .je jokajo priznala, da so^ jo sestre izpraševale o vsem mogočem, o vas, o vaših družinskih razmerah, in sicer na jako netakten način.*
»To ni mogoče!* je ponovila Tuska in zmajala z ramami. — »Saj so vendar dobro vzgojena dekleta!*
»Svoje mnenje že izpremenite, ko zveste, da so ta dobrovzgojena dekleta izpraševala Pito, ali ste židovskega po-kolenja, ker imate kriv nosek; in čemu se mažete kakor stara igralka... In smejale so se, ker imate v Varšavi stanovanje treh sob...»
BoSentnl Pffln JoB je f (ATniT njegovo govorico.
»Ali je res, Pita?» se je obrnila Tn-
ska k Piti, ki je bila od sramu in razburjenja vsa bleda.
»Da, mama!* je odgovoril otrok ihte. »Pa zakaj mi nisi o tem ničesar povedala?*
Nikakega odgovora. »To je samo dokaz,* je nadaljeval Poržicki, »kako rahločuten je ta otrok. In dalje je jasno, da vaša hčerka nima zaupanja do vas. To je jako hudo. Otrok mora biti odkritosrčen napram mamici, mora jej vse zaupati, vsako misel, tudi če bi bil smrten greh. Ali imam prav?*
Obrnil se je k Tuski in jo gledal s svojimi, velikimi, odkritimi očmi. Tuska ni odgovorila ničesar. Bila je jako potrta. Besede: maže se, kakor stara igralka — so jej bile prav posebno neprijetne.
»In sedaj,* je dejal z uljudnostjo markiza, »mi dovolite, da se vam predstavim. Jaz sem Poržicki.* To se je donelo kakor triumfalna fanfara. Bilo je čuti v tem tonu dušo človeka, ki je vajen vse dvigati, vzbujati veselo in milo občutje.
»A sedaj grem ...» Gospodična Pita se umiri in si obriše nosek, da ne postane rdeč... »Kaj? ... Aha... tu se že nekdo nasmiha skozi eolzke. Dobro je. Zmaga je naša! Smrt Warchlakow-skim!*
Prijel je deklico za roke in začel z njo plesati menuet.
»Podaj ročico mi, markiza!* — »Ne? No, pa ne...»
S sladkim glasom je dejal Tuski: »Ali bi mamica hčerki ne dovolila, da sprejme mojo bonbonijerko? ... Mamica, ne bodi tako huda! Oh, kako stroga je ta mamica! Kakšna ubožica je Pitica!*
Okrog Tuskinih usten je zaigral rahel usmev.
»Hvala vam, gospod, ampak moja hčerka ne je bonbonov.*
»E, kaj pa še! Saj sem videl, kako je v slaščičarni pospravljala slaščico za slaščico. Ali ako vam ni prav, jo obdržim ... pri Bogu. da res!*
Potem se je mafionia ziwiiTT, poročno opazoval Pito in je dejal sočutno;
»Kako je bleda!*
Prav v tem trenutku se je nstemnilo okno in pokazala se je gospa Warchla-kowska, vračajoča se vsa obložena z zavitki iz mesta.
»Ali gremo danes v Kranjce?* js vprašala z licemerekim smehljajem, ki pa je hitro izginil z njenega obraza, ko je zagledala sredi sobe Poržickega. Umaknil se je izrazu globoko užaljenega dostojanstva.
»Oprostite, nisem vedela, da imata gosta.*
In mogočno se je odmajala prod svoji vili. Na verandi so dekleta 6 prestrašenimi gestami klicale mater.
Tuski se je zdelo, kakor da jo je kdo zasačil na prepovedanem potu. Slutila je. da bo odslej gospa Warchlakowska njena sovražnica. Poržicki pa se je ba-vil večinoma s Pito.
»Pojdite rajše z menoj, gospodična Pita. tja, kjer stavijo novo koča Po tramih bova plezala, kozolce prevračala, in gospodična Pita ee bo lepše zabavala kakor z Warchlakowskimi.
»Oprostite,* je dejala Tuska » gia-som velike dame, »ampak moja hčerka mora sedaj pisati očetu. Pojdi, Pito pripiši k mojemu pismu!*
»Pismo očetu. Potem pa nočem motiti. Naj torej piše gospodična Pita. Pa-paček je prvi.*
Uljudno ee je naklonil in ostavfl sobo. Na pragu pa se je ustavil in dejal otroško trmo:
»Bonbonijerko pa vendarle pošljem-* Ko je bil že v veži, je dodal; »Pa še nekaj za gospo mama!» Trenutek pozneje je vstopila OfoS-dowska. V rokah je držala nesrečno bonbonijerko s svilnato kokardo in krasen šopek encijana. Njen otožni, objokani. tragični obraz je tonil v safirnem cvetju. Bil je to nenavaden, 6ilen kontrast. Izročila je sladkorčke deklici, a cvetlice materi.
»To je za vas, in to za vas!* je dejala z zmučenim, globokim glasom.
(Dalje prihodnjič.)
„ALK0", veletrgovina žganja, družba z o. z., Ljubljana
(Koiizel).	3113
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo 1
Zalog-a sprehajalnih, palic.
18 Popravila točno in solidno I
BLUZE
spodnja krila, predpasniki, stezniki
p«
H. Sink^¥ie nas!. K. SOIS " "
Ljubljana, Mestni trg 19.
Divjačina
kakor srne. zajce, fasane, treke, divje race, sluke itd. v vsakem času po najpovoljnejših cenah kupuje
ES. VAJDA
veletrgovina z divjačino in perjadjo Cakovec, Medjimurje.
Brzojavni naslov: Vajda čakoveo.
Interurban telefon št. 59. 48
Čitajte „Jutro"!
POZOR!
3212
POZOR!
Pilarna v obratu
edina -v Ljubljani, ter poleg stoječa
enonadstropna hiša
se dvema trgovskima lokaloma, pripravna za vsako obi?t v mestu, se iz družinskih razmer
takoj prod a.
Vprašati je cd 11. do 12. Id od 4. do 5. ure Martinova cesta 8.
■, . . ,.....,	L V"	f	. ,-Y-
■ •..-:■■... •■..«■ •■ -v " "> • * - •-*•••<*
Največji davh:i
katero olačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Snttner (Imetnik Henri Malre) v LJubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre are, Specijalne znamke »1K0» iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prBtane, zapestnica, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivsko stroje, Bteklorezec, doze za tobak, svalčiee in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri trrdfa:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6.
L£
§
II iž
1
S
i
5 a
M
I I
SŽ S2

GRAD
f«
38
slovenska gradbena in industrijska d. d.,
Brzojoni »Slograd«. Ljubljana.	Telefon šico. 180.
Tekoči račun pri Slooenski eshomptni banki o Cjubljani.
Tehnična pisarna o tooarni Keršič, Spodnja Šiška, frankopanska cesta šteo. 151
Izoršuje: sfanooanjske hiše, trgooska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta: železobetonske ceni za oodne napraoe in oodooode.
Zastopa: Patent dr. inž. čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi Dložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostooih in podobno).
Izdeluje: ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo.