147. številka, _ Ljubljana, v soboto 30. junija. XVI. leto. 1883. Iihaja vsak dan i¥e<-er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., u joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v a« leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jr se na Kranjskem stori za Slovenstvo, storjeno je za vse, in kar vlada v šolah in uradih tu dovoljuje, ne more odrekati našim bratom na Štajerskem. Primorskem in Koroškem. Kurimo kresove na čast ss. Cirilu in Metodu dne 4. julija na večer. Sedanji rimski papež Leo XIII. prebudil je ves slovanski svet v nabožno-obreduem obziru s svojo glasovito okrožnico „Grande munus" kažoči na naša slovanska apostola sv. Cirila in Metoda, katera sta v pravem pomenu prva na podlogi narodne besede krščanstvo ukoreninila v srca naših prednikov pred več nego 1O0O leti, in ljudstvo je rado poslušalo veličanstva božja v svojem jeziku. Slovani so radostno pozdravili in sprejeli ta očinski dar, ter svojo zahvalnost pokazali romanjem v prestolnico svetega oče, kder se je vršila BveČanost v najuzornejšej obliki na poslavljenje naših poselni-kov in prepevala maša v staroslovenščini. Te odlične prikazni pa u?or Cirila in Metoda navdušile so mestoma svečeništvo oglasiti se za dozvoljo, da sme pevati mašo v slovanščini na god teh velikih pro-svetiteljev slovanskih; 1881. leta dovoljeno je bilo, da se v Zagrebu čita maša v narodnem jeziku. Lani je naš ljubljenec prevzvišeni vladika Strossmajer razposlal okrožnico svojemu svečeništvu, kateremu mej drugimi podatki naznanja: . . . „Svetkovina svetih naših apostola Cirila i Metoda ima se i ove godine svud po dioecesah naših najsvečanijim načinom obaviti. Gdje pako pravovjerni naš puk u slozi i apo-razumljenju sa svećenici svojimi želio bude, da se tim danom sveta naša liturgija odpjcva staroslovenskim jezikom, tu nek tako bude na slavu božju i ss. apostola naših i na spasonosnu utjehu puka našega. I mi čemo ovdje u stolnom našem mjestu najsvečanije tu svetkovinu obaviti i službu božju s taroslovenskim jezikom o d pjevati." Zloba spodbila je ta blagi kan v poslednjem hipu, kar nas je toliko neugodnejše osolpnilo, ker Kim ni delal ovir, in ker v Senjskej vladikovini .... prepeva se redno od rimsko-katoljškega duhovništvn daritva sv. maše v slovanščini. Ali vsaka sila samo do vremena, a mi Slovenci in poprek Slovani hočemo toliko gorkejše svojo iskreno ljubezen javljati ua slavo božjo in na čast našima apostoloma proseči, da po njunem zagovoru milostivnost in pravičnost božanska odvrne te hudobne ovire in naklepe. Povod in začetek bogočastju v staroslovenskem jeziku bila sta naša sveta poselmka Ciril in Metol; ona sta izumela in sestavila pismena sevsema primerna našemu blagoglasnemu jeziku, pismena, v katerih dnes čita in piše 75 milijouov naših bratov Slovanov, razprostranjenih po većem delu Kvrope, daleko po Aziji in nekoliko tudi v Ameriki. Ona sta prevajala in sestavljala knjige v staroslovenščini za slovanske vernike; ona sta se trudila Slovane od Črnega do Jadranskega morja zjedimti v veri in jeziku. Božanska pomisel! ona sta razumela z junaško srčnostjo braniti in zagovarjati svoje slovansko-versko delovanje pred črtniki našinstva in navdušeno ter neprestiašeno opravičevati pred rimskim papežem in množino jegovih svečenikov Ko sta bila poklicana ua odgovor za svoje slovansko pastirsko delovanje, govoril je Ciril poln sv. duha pred velikim zborom V Kunu tako: „Pisano je: vsi jeziki imajo hvaliti gospoda, zakaj mene mrzite zbog tega, da sv. vero slovenski učim, in službo božjo slovenski opravljam V Resnično, ako bi moravski narod bil latinski ali grški znal, bi jaz v tema jezikoma bil govoril, ker pa nijednega teh ne razume, uvedel sem to, kar na meni grajate, ter pridobil mnogo ljudstva (Jospodu." Ves zbor je ostrmel nad tako resnimi in iskrenimi besedami, in sv. oča so oba posvetili v vladiki, june učence pa v svečenike in dijakone. Ona sta proglašena za svetnika od katoljške cerkve zbog velikanskih zaslug o širjenji pravoverstva med soroniki po vsem slovanskem svetu, kar tudi pripoveda vrstna okrožnica Leona XIII. lila ž ena apostola slovanska, s s. Ciril in Metod! prosita previdnost božansko, naj raz sveti dobrim duhom um in pamet vsem Slovanom, da spoznavši čisto istino, sjedine se in združe v veri in jeziku! Slovenci prižigajo krese ob letuicah, radujoči se velikega praznika na spomin Kristovega usta-jenja, to je vskrsa, a v poganskoj dobi netili so ognje veseleči s** prihoda prljaznejtegft poletja. Pravi kresovi plamene ob Ivunjem, sedij na čast temu predhodniku gospodovemu, a nekdo zbog poletnega solncevrata, v kterem navadno toplota temeni. Pred Ivanjem na večer Poljanci ob Ptuji kresijo, ima-joči na dolgih drogih slamo navezano in užgaoo, pri čemur pevajo dotične pesni ter .Irka j o po polj . Mestoma se tudi nahajamo krese ob Jurjevem in Petrovem, itak redko. Kres pomenja in naznanja radost in neko vzvišenost, vsaj veličanstvo; jeli Slo venec in pravi Slovan ima imenitnejši spomin zgodovinski, da se ga raduje in vzvišeno navdušuje, nego uprav o godu svojih apostolov Cirila in Metoda, svojih največih prosvetiteljev in učiteljev? Zato prijazno nagovarjamo Slovence po vsej našej lepej ali žalibože še raztrganej in razkosanej domovini, ne iznemši niti bratov nam Prekmureev, naj dne 4. julija na večer s kresovi razsveto bolme, vrhove in bregove, doline in ravnine po vsej Sloveniji od slovenske vasi na Prekmurskem do Judre na slavo božjo, na čast in zahvalnost našima slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu! Politični razgled. Notranja dežele. V L j u b I j a n 30. j unija. značaj pisma ne dopušča objaviti ga, ter da vladi nanj ni treba odgovarjati. Prezident sam bo odgo gooril in kolikor možno v jednakej obliki kakor papež. Temu ukrepu ministrov protivil se je baje samo Ferry, kateri je poudarjal, da bi bilo v interesu dobrih odnošajev Francoske skurijo jako ugodno, da bi se po diplomatičnom potu odgovorilo, kako živo da želi Franc j a v miru živeti s sv. cerkvo. Pravni odsek l>iiiiu|Nlte*»a mestnega zbora bavii se je v zadnji seji/, decentralizacijo železnic. Poročevalec Sommaruga je priporočal, da ima mestni zastop nižeavstrijskemu deželnemu zboru izreči zahvalo za njegovo možato zagovarjanje Du najskih interesov. Dr. Grttbl je predlagal, da naj ima poročevalec to vprašanje vedno pred očmi ter naj se ob času sile obrne do samega cesarja. Poročevalec nasprotuje temu protiustavnemu nasvetu; ko so pa Lederer, Mandl iu Lueger zanj govorili, se predlog vender sprejme ter u arene, da se bode v ej zadev« napravila immediatna uloga ter osobno, z tupanom na čelu izročila cesarju, kar se ima že prihodnji teden /goditi. Konečno se izreče dežel« nem u zboru zahvala — V seji mestnega zbora vzprejeli so se potem vsi nasveti odsekovL Izid volitev v kmetskih občinah na C o »kom je jako povoljen, kakor je bilo pri tako zavednih volilcih tudi pričakovati. Izinej 78 mandatov češke dežele oddanih je bilo 48 Oehom, le 30 je nemških. Odbor zaupnih mož z dr. Riegerjem na čelu postavil je bil v 45 krajih kandidate, ki so razven jednega, ki je pa tudi narodnemu protikandidatu podlegel, vsi bili izvoljeni z veliko večino, kur jasno dokazuje izredno disciplino bratov Cehov ter neoinajeno zaupanje, ki ga ima ljudstvo v voditelje naroda. V treh krajih narodni centralni odbor ni bil postavil kandidatov, ker se vohlcl neso mogli ob pravem času sjediniti v osobah, ki naj bi bile voljene. V teh krajih so bili izvoljeni svobodnjaki Tilšer, dr. (i r o g r i u dr. 11 oro 1 d , kateri pa bodo v vseh na-rodnoatnih vprašanjih gotovo glasovali s Staročehi. Hrvatsko narodna večina (lalmatiimfltcfta deželnega zbora volila je z mnogimi glasi verifikacij s k i odsek, ki bode imel vsled mnogih protestov veliko posla. Hrvatska stranka se ni udeležila banketa, katerega je napravil deželnim poslancem v čast namestnik baron J o van ovi č, ter je s tem pokazala, da nikakor ni zadovoljna z njegovo politiko pri zadnjih volitvah. 4 tiiMnjv države, Peterburški dopisnik »Pol. Corr.e" zatrjuje, da bode Itusija ostala absolutno nevtralna v Ton kingskem vprašanji, ker bi se bilo sicer, ako aktivno vmes poseže, bati, da se uname francosko azijska, ali pa celo evropska vojna, in ker baš nevtralnost rusko vlado stavi v najugodnejši položaj obema strankama nasproti. Sicer pa je, poudarja dopisnik, mir zelo potreben za uotranji preustroj Itu sije, od kojega je odvisen nje politični in gospodar stveni razvoj. Iz II oltarske prihajajo poročila, ki v jako temnih bojah slikf.jo političen položaj te kneževine Ministri Sobolev, Burmo v iu Cankov so odsotni; knez Aleksander se baje tudi ne bode vrnil pred koncem meseca julija, in tako je dežela kakor zapuščena sirota brez pravega vodstva. Diplomatični agenti inostranih držav razven ruskih obustavili so Bvoje posle, dokler se ne povrnejo ministri, kar baje jako nemilo upliva na bolgarsko ljudstvo ter daje povod marsikakim govoricam, mej drugimi tudi tej da knez Aleksander resno preudarja, bi se li vrni v Bolgarijo, ili ne. I'raiico^tic republike prezident dobil je otl papeža Leona XIII. pismo, v katerem razvija cerkveni glavar svoje misli o razmerji med cerkvijo in državo. To pismo obseza trinajst stranij četvorke ter se je v prevodu čitalo v ministerskem sovetu. Opomuje, katere ima v sebi, pisane so v zelo zmernih izrazih. Ministri so bili teh mislij, da privatni Dopisi. Iz HiHlolloveffa 28. junija. [Izv. dop.] (Iz uradniških krogov Dolenjske.) Kakor je že dovolj zuano v zadujej koči Kranjske, obhajala se bode prihodnji mesec imenitna slavnost šest-stoletnice. V to svrho delajo se velikanske priprave posebno v Ljubljani, na Gorenjskem in Notranjskem, v kraph, katere bode blagovolilo Njegovo Veličanstvo presvitli cesar s svojo navzočnostjo osrečiti. Ni ga državljana, kateri bi se te slavnosti ne veselil ter želel si one dneve preživeti v krajih, kjer mu bode mogoče glediti v obličje Veličanstvu, kateri je toliko dobrega storil v državi sploh, in posebno Kranjcem. Udeležitev slavnosti bodo velikanska. Udeležila se je bode vsa društva iu korporacije z dežele. Zastopana boda vsaka srenja. Sploh zadržan ne bode nihče, kateri želi udeležiti se te slavnosti. Le uradniki, posebno pa davkarski višji urad niki navezani bodo na uvoj posel. Pri političnih in sodnijskih uradih je dovolj, da je jeden zastopan v vsakem slučaji. Pri davkarijah je drugače. Tu morata biti zmerom dva, davkar in kontrolor. Po postavi je nemogoče jeduemu iz med teh dveh le za dan odstraniti se, brez da bi ofieijalno ne dobil namestnika, kateremu izroči blagajnične kijuče in svoj posel. Ta izročitev in prevzetev prouzroči pa prvič veliko dela in je tudi pri manjših uradih nemogoča, tembolj sedaj, ko si bode želel tudi vsaki nižji uradnik ogledati svečauost. Ker je torej pri mnogih uradih ta izročitev posla nemogoča pri drugih bi p* tridnevni popust višjega uradnika (trikrat 'toliko nepotrebnega dela ali tako imenovanega birokratičuega formalizma pro-uzrocil, ostati bodo morali davkarski uraduiki doma, priklenjeni kakor vselej. Želeti bi torej bilo, da slavna c. kr. deželna vlada kot predsedstvo C. kr. finančnega vodstva dovoli, da se za slavnosti in pohoda Nj. Veličanstva davkarije po deželi, posebno v onih krajih, katerih presvitli cesar ne bode obiskal, po prejšnjem naznanilu v okraji smejo zapreti, da bode vsacemu uradniku mogoče udeležiti se slavnosti. Ako se višji uradi za časa snaženja po osem dni j in dalje strankam zapro, bilo bi sedaj tem bol) umestno. Tudi plačniki se ne bodo zaradi tega srdili, tem menj sedaj, ko jim najbolj denarja jiomanjkuje in so z delom obloženi, iii se bodo premožnejši sumi slavnosti udeležili. Upajmo, da se to zgodi. Iz IIIbnlŠke «lolin«» koncem junija. [Izv. dop.) Gospod urednik! Vi se morda čudite, ker vam redkokedaj dojde kakšen dopis od tod. — Nu ! nam Ribničauom se gotovo ne more očitati, da preveč upijemo in boboamo, — vsaj smo se zadnji čas ugreznili celo v „Nirvano" — lenobe, iz katere nas ne izvleče sedaj niti kompromis z zvitimi Koče-varji, niti „naš gospod Flesch", kateri je postal občinski odbornik, pa bo postal še kdaj Ribniški župan, če mu bode sreča mila, kakor mu je bila do sedaj. — In zakaj tudi ne, vsaj v Ribnici mogoče je vse, pa bi ne bilo to! Ko bi jaz vedel, da bode ta dopis, v katerem mislim danes dejati — „sine ira et studio" — mej valarje rkroto brljavo", ter jej streti nekoliko stare „kosti11, — da bo romal moj trud z dopisom vred — v vaš papirni koš, — bi vam niti ne pisal. Gotovo ne, temuč roki bi navskriž položil iu — nič ne mislil, kakor so to storili tisti narodnjaki tam neki v Ribniškem trgu za časa zadnje deželnozborske volitve v Kočevji, — kateri so prišli stoprav na volišče, ko je volitev — že končana bila. Iu domov so se RibniČanje morali vrniti, ne da bi bili volili iti kot narodnjaki (!) storili svojo dolžnost, pa tudi mislili neso nič, nu, vsaj tega ne, da se je volitev ta pričela žo ob 8. uri zjutraj in ne stoprav opolu- dne, ko so oni došli. — Tako je, če človek včasi dosti ali premalo misli — na narodno stvari Ali tacih in jednacih narodnih grehov nakopičenih imamo mi narodnjaki te slavne doline —• dovolj. — Ne le malih, ampak tudi dosta velicih je vmes, katerim bi naš feuilletonist — „ineognito" križem domovine potujoči g. Prostoslav Kretanov znal prej ali pozneje tu na sled priti, ter bi jih potem svetu razodel, in svet bi potlej trdil, da je Ribnica dala se izbrisati iz vrste narodnih trgov — vsaj v njej poganja toli „mlačno" narodnjaštvo — sit venia verbo! In glejte vender: Jeden „testimonium pauper-tatis", katerega so si dali RibniČanje sami, je pač ta, da neso niti mej seboj najti mogli tržana, sposobnega za župana, ampak tam v ubornej — Kro-vači so ga stoprav našli! — Aj! tužna Bosna! Pa kaj li še V! — Lejte nu, za Časa starega Ribniškega „turna" cvela je v Ribnici — „Narodna Čitalnica14. Ko pa je zginil stari ta „turn", zginila je tudi — (nekateri pravijo, da jo je „veter vzel!") — „Narodna Čitalnica" — uzor narodne zavesti v metropoli doline „loncev in reSfcet" 1 Od tistega časa prelevili so se pa tudi zlasti stari narodnjaki v več ali manj narodnem Ribniškem trgu, — v čudne „patrone". Oni so zakrivili s propadom „Čitalniee" mnogo, ali kdor bi se sedaj drznil jim ta „greh" očitati, — napeli bi ga na stari „lon-Čeni bas", in mestu strune drgnili bi po njem, pe-vajoč staro Ribniško himno : „Sedem lajt je že mi-niilu, kar je „tiirn strajlo" ubil!" Iu vrag me, če ni temu istina! Mogočni, ne da bi vedeli zakaj, postali so ti izvoljeni „purgarji", risum teueatis! — ali misliti se pa še neso naučili napram vsem svojim talentom ! — Krivda ta pa ne zadene cele Ribniške doline, kakor imajo sledeče vrste dokazati. Sodražica na pr. ima že davno svoje nBraluo društvo" in sedaj si snuje tudi „Narodno požarno brambo" s slovenskim poveljstvom (komando), ka-koršno ima Dolenja Vos, — k*.r ni greh. Nu, istina je, da metropola doline „loncev in reščet" še tega nema, iu čemu tudi! — Jedna brizgalnica brez „spritzeumajstra" (?) — krajni šolski svet brez načelnika itd., ta zmes daje Ribniškemu trgu dovelj narodnega ponosa! — In ti, saneta phiiosophia v dolini „loncev in reščet" ! Marsikateri skozi to dolino potujoči tujec-na-rodnjak vpraša tu in tam po pošteuej uarodnej krčmi, — dostikrat naravuost po „ Čitalnici", „bral-nem društvu". — Ej! kako se začudi, slišati grenak odgovor, da je — zaman vprašal I . . . Ni li to naroden greh ? Vse to mrtvo narodno življenje pa izvira od tod, ker tisti, ki so za časa prej-nje „ Čitalnice" dali se voliti v vodstvo, so pozneje jeli misliti, da v tacih slučajih zadostuje Že samo ime — ali trajnega dela in požrtvovalnosti, da ne zinem eneržije, pa so se ustrašili — kakor hudič križa! Tedaj jim je važnost tacega društva za naš narod — mlatež „prazne slame", — dovelj pak, da se tu ali tam da napolniti — lastni žep, ne glede na to, 80 li drugi prijatelji — „materijalizma" ali ne. „Vsak za se, Bog pa za vse", mislijo si ti modrijani, ali upati je, da se i njim s časoma njih misli in nazori spremene. Ne kaj več, ampak le še nekaj malega hočem govoriti k sklepu tega dopisa iz doline „loncev in reščet", iu sicer v smislu uvodnega članka 119. št. „Slov. Naroda". Malo dnij nas loči od trenutka, ko bodemo letos obhajali radosten praznik bOO letnice združenja naše dežele s presvitlo Habsburško dinastijo. Naš narod hoče pri tej priliki pokazati, kako brezmejno udan je svojemu presvetlemu vladarju in Njega ro-dovini. Pa tudi pokazati mu hoče, kako mu je iz srca hvaležen za obilo prejete dobrote in milosti! Saj ravno za vladanja preblezega Franca Josipa I. napredoval je naš narod dokaj. Na premnoge načine praznovala se bode ta zgodovinsko-važna GOO letnica po vsej kranjskej deželi, kakor mej posamezniki tako tudi mej društvi Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 147. 30. junija 1883. in občinami. Dan 12. julija 1883. leta ostal bode z okusno perspektivo na nizke, le jedno nadstropje zlatimi črkami neizbrisljivo utisnen v zgodovino na-! visoke hišice. šega razvitka. (Gos p. Janez Mathian) na Dunajskej In kako li praznovala se bode ta svečanost v cesti prevzel je razen postavljenja in dekoracije dolini Ribniškej ? Drugod delajo se raznovrstne in onih 300 drogov, ki so od kolodvora do deželnega primerne priprave za ta dan, ali v Ribnici — molči dvorca postavljeni, tudi vso hišno opravo (posobje) ae o vsem tem! Mej raznimi ustanovami itd., ki bodo postale stalen spomenik tega leta, bi — glede* nas Rib-ničanov — odlično mesto zavzimalo ustanovljenje „Bralnega društva". — Bi li ne bil to lep spomenik omenjene svečanosti za metropolo — Ribnico? Ne dajmo si očitati „mlačnosti" od soseda, od domačina in tujca 1 poprimimo za delo, poslužimo se sredstev, ki se nam jih ne manjka, in delo bode avršeno, — doneslo nam bo hvalo za trud in plačilo za darovano žrtev. — Posnemajmo sonarod-njake v obližji, ravnajmo se po oddaljenih, vsaj : Kar mi storili bodemo za narod, — spoznal, častil še pozni bode — zarod! — Adoran-nis. — Iz Novega Mesta 29. junija. [Izv. dop.] Ker je vender jedenkrat g. Kline načelništvo cestnega odbora odložiti moral, vršila se je 23. junija t. 1. v Novem Mestu volitev novega cestnega odbora za Novomeški okraj, pri kateri je zopet narodna stranka sijajno zmagala. Volitve se je udeležilo 10 županov in 35 srenjskih svetovalcev. V cestni odbor so izvoljeni gg. Anton Vertačič, Jožef Petruna, Franc Bojanec, Jožef Schauer, Franc Zager, Janez J eri ček, Jurij Fraučič, ki so 27. junija izvolili g. Antona Vertačiča v Novem Mestu načelnikom in g. Franc Bojanca v Št. Petru njegovim namestnikom. Domače stvari. — (Cesarica udova Marija Ana) darovala je za zvonik pri sv. Martinu v Rožnej dolini 100 gld. — (Čudni ukrepi slavnostnega odbora.) Slavnostni odbor, sestavljen po volji prej Sme večine deželnega odbora, je že marsikaj čudnega ukrenil. Iz početka ni hotel priznati, da so kranjske deželne zastave belo-modro-rudeče in je naročal takozvane stanovske žolto-modre, o katerih Valvazor pravi, da je to „livreja stanovskih slug". Potem je sklenil, da bo pri predstavi živih podob v gledališči govoril znani dr. Keesbacher neko svojo seveda nemško versifikacijo. Nemškemu nlharmoničnemu društvu bi moral pomagati slovenski pevski zbor, da bi se zakrivala maloštevilnost nemških pevcev. Najnovejši ukrep pa gre na to, da bi se cesar pri svoji vožnji od kolodvora v mesto ne peljal po ravni in naravni Črti do Uršulinske cerkve, od koder bi imel krasen razgled na kongresni trg, ampak zasukati bi se moral voz okolu ostrega kazinskega ogla in na spodnjem konci spet okolu ogla, da potem cesar prav nobenega razgleda ne bo imel pred seboj nego v temne in ozke gosposke ulice. In zakaj taka vožnja po ovinkih in ozkih cestah? Da se vidi, kako bo kazina dekorirana. Kazina je tedaj prvi faktor, okolu katerega se mora vse sukati. Čemu bo dežela tako krasno dekorirala gledališče, ker ga bo cesar le od Btrani in ne od najlepše videl? In cel kongresni trg, čegar dekoracija stane nad 5000 gold., bo cesar le od strani na trenutek zagledal. Od novega deželnega odbora pričakujemo, da bo skrbel za to, da presvitli cesar pri svojem ubodu v glavno mesto ne bo kazinarjem na ljubo izpred očij izgubil, kar je kranjska dežela njemu na čast pripravila. Ugovarja se sicer, da po kongresnem trgu ni gladka cesta, a to ni res. Tir za vozove od Uršulink ob levi strani tam postavljene po dobe je skozi raven in gladek in se pred gledališčem v obširnem ovinku zasuče proti deželnemu dvoru, v tem, ko sta ovinka mimo kazine na zgornjem in spodnjem konci tako ostra, da se mora prav paziti pri vožnji, da se kaka nesreča ne pripeti. Tudi g. Ljubljanskemu županu mora na tem biti, da se Ljubljana pri prvi vožnji cesarja skuzi mesto kaže od najlepše strani, ker je pa možno le od Uršulin po kongre^. m trgu, kjer se vidi krasno okinčano gledališče, ne pa od kazine doli z neprijetno in ne v deželnem dvorci. Posebno krasno je posobje, za spalno sobo presvitlega cesarja namenjeno. Ker se taki proizvodi redko kdaj vidijo, postavi gospod Mathian v torek in sredo 3. in 4. t. m. hišno opravo, za spalno sobo cesarjevo prirejeno, v svojem magazinu na ogled, proti prostovoljne j ustopnini,ki je namenjena mestnim revežem Ljubljanskim. V ta na men bode mestni magistrat ondu postavil posebno pušico. Gospod Mathian, v svojej Btroki gotovo prvi obrtnik ua Kranjskem, odlikovan je bil že na Tržaškej razstavi z zlato svetinjo, a omenjeno delo je nenavadne lepote in z izredno skrbnostjo izdelano in kar je glavna stvar, vseskozi delo domačih rok. Razstavljeni predmeti so v čast in ponos domačej obrtniji in ker je tudi ustopnina naklonjena dobrodelnemu namenu, moramo g. Mathianu izreči le javno čestitko. — (Mestnega zbora vodovodni odsek) imel je včeraj svojo drugo sejo, v katerej sta po vabljena veščaka gg. inženirja Jan. Čermak iu Jan. Evpert poročala o načinu izpeljave vodovoda in o tem, kolike vode za piti in ostale domače in javne potrebe bi se v Ljubljani potrebovalo. Ker se je odsek o obeh teh in še nekaterih družin važnih vprašanjih po polnem složil, bode že v jednej prihodnjih sej mestnemu zboru poročal in dotične predloge stavil. — (Ljubljanski mestni magistrat)je razglasil naslednji ukaz: „Mestni magistrat ukazuje, da se od 8. do 17. dne prihodnjega meseca julija stranišča ali sekreti ne smejo trebiti, Btraniščevina in gnoj pa za imenovanega časa ne sme izvažati iz hiš niti po noči niti po dnevi." — (Mestni magistrat L j ubij ana k i) je iz javnih ozn o v ukrenil, da se psi od 1. do 11. ju lija letos po mestu le na vrvici smejo okolu voditi, od 11. do 17. julija pa se morajo po pol nem držati doma in je sploh prepovedano jih s seboj jemati na cesto. Prestopki te naredbe se bodo ostro kaznovali. Ta naredba se nič ne tiče določbe o pasjem kontumacu, kateri dalje traje tud še od 17. julija naprej. — (Svarilo.) čuje se, da nameravajo za četkom slavnostnega tedna dijaki tukajšnjih šol na Tivolskem hribu iskati zelenja za dekoracijo šolskih sob. V interesu šolske mladine smatramo se dolžne opozoriti jo, da se oglasi prej pri mestnem magi stratu za dovoljenje in uadzorstvo, da se ne poško dujejo novi nasadi. — (K deželni razstavi.) .Vsi oni p. n gospodarji v razstavo poslane živine, ki pošljejo tja mlečne *) krave, se prosijo da ustopijo v za čas razstave osnovano mlekarsko zadrugo, katera bo za pouk in poskušujo izdelavala surovo maslo in ga za skupni račun deloma prodajala v za to prevzeti poskušalnici razstave, deloma vnanjim kupcem. Kar se strži po zadrugi, razdelilo se bode po sklenjeni razstavi mej družbeniki po razmeri sprejetega mleka — Tudi vabimo p. n. razstavljalce osebno udeležiti se pri poskušnjub, ki bodo v razstavi z ramiovrstnim pinjami, pa tudi druge gospodarje k udeležbi spod bujevati. V Ljubljani 24. junija 1883. OdBek za razstavo." — (Železnična voznina) znižana je mej 11. in 15. julijem za 50% ua vseh postajah mej Zagorjem in Trstom, Abacijo-MetuljeŽeut. Petrom in mej Korminorn iu Ljubljano. — (Kako se uredujejo uemčursk liBti.) „Deutsche VVacht" in „Kmetski prijatelj priuesla sta oba vest, da bode gosp. dr. Lavoslav Gregoiec imenovan župnikom v Slivnici. To pa je nemo/no, ker omenjeni gospod za to župnijo niti prosil ni. „Gelogen vvie gedruckt." — (Nesreča.) Pretekli četrtek 28. t. m. peljal se je g. Kuhar, učitelj pri Devici Mariji v Polji, iz gostilnice „Pri Zvezdi" domov. Na spodnjih *) Morebiti le molzno Y Stavec. oljanah splašil se je konj in zaletel tako nesrečno v pri Šentpeterskem mostu stoječe „Počivalnikovo znamenje", da je bila učitelju Kuharju jedna noga popolnem strta, da je njegov tist ua glavi smrtno ranjen, hlapec močno poškodovao in da se je Kuharjev otrok uabol na železno ograjo. Vso štiri ponesrečence odpeljali so v bolnico. Jedina soproga Kuhar-jeva bila je le toliko poškodovana, da se je mogla odpeljati domov. Nesreča, ki je zadela vrlega učitelja Kuharja, prouzročila je splošno sožalenje. — (Ustrelil) je na Kozjaku v Konjiškem okraji 11 letni Sušcev fantič svojo 8 letno sestro ^ranjo, ko je z nabasano puško neprividuo igral. — (Vabilo.) „Sežansko-Komensko učiteljsko društvo" bode zborovalo v 5. dan meseca julija t. I. poludne v Dutovljah. Na dnevnem redu so pričujoče točke: 1. Točno ob 0. uri slovesua sv. maša, kakor v praznik sv. Cirila in Metoda, pri koji pojo gg. učitelji. — 2. Praktično poučevanje v nižjej skupini; uči učitelj g. Kosovel. — 3. Ogovor predsednika. — 4. Kritika o poučevanem. — 5. Pre-bero se: zapisnik miuolega zborovanja in nekatere po odboru sestavljene peticije. — (J. Razni nasveti. — Uljudno vabi č. gg. člaue k temu zanimljivemu shodu odbor. — (Požarna kronika.*) Iz Domžal poroča se nam dne 28. t. m.: Danes zjutraj okolu četrte ure nastal je iz doslej neznanih uzrokov v hiši Janeza Erjavca b. št. 10 v Podrečji požar, ki je uničil temu gospodarju in Luki Konciliji h. št. 5. stanovališča, gospodarska poslopja in vse premično blago. Erjavčeva družina bila bi kmalu vsa poginila v ognji; le i največo težavo bo je rešila. — Oba pogorelca bila sta zavarovana pri banki „ Slavij i" a le za 1300 gold., med tem, ko škoda znaša nad 3000 gld. — (Premembe v lavatinskej škofiji.) Prestavljen je g. kaplan Ferd. Šošterič v Ljutomer, g. kaplan Čurin k sv. križi ua Murskem polji. — (Služba kancelista) v XI. razredu razpisana je pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 25. julija t. 1. *) Pod tem naslovom prinašali bodomo poročila o požarib po nafioj domovini. Prijatelji« našega lista prosimo, naj uuin o vsako) takoj nesreči iu o uzrokih njunih pu-ročajo. Telegram „Slovenskomu Narodu": Aachen 30. junija. Včeraj nastal je ogenj, ki je uničil okolu dvajset poslopij, mej temi tudi mestno hišo (Rathhaus), katere streha in stolpi so pogoreli. Akte in pisma so rešili. Aleksandri]a 40. junija. Reuterjev bureau potrjuje poročilo Ilavas-ovo, da je bilo v četrtek v Damietti sto sedem za kolero mrtvih. Angleška vlada odredila je na otoku Cypru desetdnevno kvarantćiio. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua dom: Za pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 „ — „ n četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnlatvo ,,SIov. Narotla". Darilu za „Narodni Dom". Prenesek . . . «MJ33 gld. 72 kr. Ravnikar Franc v Ljubljani..... r> _ — Jonip Mcrhar, zastopnik banke „Slaviju" v Dolenji Vani......... 4 34 30 69 03 78 Iz Zagreba: Josip Vamberger, finančni pero vodja . . 1 gld. — kr. Mladen Zivojuović, računski oticijal ... 1 „ — „ Adolf Sečan .... — „ 20 „ Ivan Martinovič . . . — » 10 - Vkupe ... 2 Ribnica 13 X 13 X 13 = «/lt 9..... 1 Iz pusice pri Klobučarji na PreilUl . . — gld. 48 kr. Iz pušice na Premaki pusti...... — , 66 „ Vkupe ... 1 Darovali so narodnjaki na Ooln in v 1'od- k rji j i............. 5 Iz Sarajeva: Fran Oblak, računski svetnik..... 2 gld. — kr. Janko Pogorelcc, računski oficijal .... 1 n — „ Vkupe ... 3 Josip Dobida, finančni podnadzornik v Tuzli............ 1 Iz pusice v gostilni pri „Mlinskom kamnu" 20 Savinjski „Sokol-nabral pri izletu v Uras- lovče............ 4 Kavčič, zastopnik banke „Slavijc" v Gorici ............. 3 K 13. juniju Tonči Mahkovec v Varšavi 3 rublje.......... 8 Iz pušice v botelo „Elefant"..... ,r> Iz pušice v gostilni ,,Nordpol" .... Iz pušice v Kavami „Merkur" .... 3 lz pusice v kavami „Fiscber" . v. . . — Na Igralnih mizah v Ljubljanskoj Čitalnici meseca maja.......... 10 Prosenc Iv. v Ljubljani....... f) „ — ,, Fran Verscc, c. kr. notar v .Sevnici . . 5 „ — „ Leo............. r> m — y Vkupe . . . 9726 gld. 73 kr. Ti-/ur cene v LJubljani dno 30. junija t. L 96 48 30 71 85 04 87 Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah n . . . Fižol . . . . Ki i nu pil, 1(>(> kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ Špeli hišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje n „ Svinjsko „ „ Koltmnovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, . , „ gld. kr. 7 76 5 20 23 3 26 r> i 84 00 8 — 8 — 10 — — 1 — 96 88 72 78 85 2 8 60 r>2 02 ■A-J 45 17 10 78 40 20 Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: J Čas opazovanja Stanj« barometra v m in. Temperatura Ve-trovl Nebo Mokrimi v nun. 25. junija 1 7. zjutraj 2. pop. i*, zvečer 786*80 nun. 784'6(»mm. 784*74 mm. 4-15-2 '(! 4-258°0 -f 170°0 si. V7.1l. si. j z. si. JZ. jas. jas. jas. 000 mm. dežja. 26. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 784*78 m. 73G'40nim. 787*26 mm. _ , +10 0° C -f- 19*1°C + 164UC si. vzb. si. gor. si. jz. obl. obl. obl. 1*70 mm. dežja. 'a s •—. t—" T i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737'OM mm. 737-1H m m. 737*0« mm. _ + 16*0Q0 4-22*2«0 4-17 0° C brozv. si. v/.li. bresv. jas. d. jas. obl. 000 mm. dežja. 28. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 787*80 m. 787*20 mm. 738*02 mm. + 17-G«0 4.21*8°C + 172°C bresv. si. jz. si. jz. d. jas. d. jas. obl. 2-10 mm. 1 dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je povsod vzdignil in sicer precej jednakoinerno, tako r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 170 s 25 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ 26 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 108, 75 „ Tranmi\vay-di-ušt. volj. 170 ^'ld. a. v. . 218 „ — „ jPoslaiio. V dopisu od 4. junija t. 1. o zidanji ceste Kronovo-St. Marjeta se je trdilo, da sem prevzel posipanje celo ceste, dokončal pa je Selrti del. To pa ni vse tako, kakor je v dopisu rečeno. Janez Vertar je prevzel poravnanje ceste na dražbi in je bil po dražbinih pogojih vezan to poravnanje dovrSiti še le do Sv. Jakoba, pred katerim časom se posipanje ceste ni moglo po dražbi oddati, in sieer tem manje, ker velike skale neso bile pretrgane in tudi kanali Se ne [speljani. Ker pa sem imel jaz blizu ceste veliko broda iz njiv napeljanega, in sera mislil UBtrefii vsem davkoplačevalcem tega okraja, in pospešiti dodelimje tudi meni potrebne ceste, ponudil sem g. Klinc-u kot načelniku cestnega odbora, da kolikor se da navzlic omenjenim zadržkom posipanje sproti vršiti, jaz to posipanje za nizko ceno prevzamem. Gospod Kline je ponudbo sprejel in jaz sem to dovršil, kar sem prevzel, a posipanje ceste neseni prevzel, in tudi nesem delal nobene strike Tudi ni res, da so je zemljišče posestnikom nekako šiloma v/.elo, kajti dogovorjeno iu določeno je bilo, da se posestnikom zemljišče <5o le tnniH plaosi, kadar bo cenilna komisija odločila, koliko je škode. Da ta škoda ni tako velikanska, kakor bi znal kdo soditi po dopiBii, (»menim le to, da veliko prostora, katerega smo jaz, g. grof Marglieri in 5 drugih posestnikov brezplačno odstopili, no bo treba odskodovati. Da se pa novi most preko Toplice napravlja, in da se je moral prejšnji obris od deželnega odbora spremeniti, krivo je dozidiinje Kozakovega milina, s katerim se je prostor za cesto čez 2 metra stisnil. Co to pojasnili' onemu dopisniku ne zadostuje, in če ne bode nehal mene sumničiti, bom jaz od njega pojasnila pred sodniji) zahteval. (486) Florijan Zor ko. Poslanu« Nelzogibljivo! S to besedo začenja se anonsa v današnjej AtevTlkJ, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku »h. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešeib, golobradeih iu osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na do,.'r<> in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na d'itićno anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Zahvala. Gospodičina Ana Topolo v t-c zahvaljuje se naj topleje g. dr, lllner-j u, mestnemu zdravniku za njega požrtvovalni trud, s kojim jo je rešil smrtne nevarnosti. (439) Poslano. ^ lh) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I k«« Izkuian liok proti trajnom kašlju plućevlne I leluđea bolest! grkljana I proti mčhurnim kataru, talS5f*" (PASTILLEN) m kod 11 i n k 'j Mattonija (Karlovi vari u Ceskoj). J, Bonač, bukvovez v Poljanska cesta št. 10. •v;:.- (393—3) P. n. Slavnemu tukajšnjemu in vnanjemu občinstvu naznanjam da sem odprl lastno bukvoveznico. Vcliko-letna skušnja daje mi pogum, da bom kolikor moč čast. občinstvu v vsakem oziru kar se tiče trdnosti in elegantnosti mogel postreči. Sprejemam navadna in najelcgant-nejša dela po nizki ceni. Priporočam se za mnoga naročila. i Dr. J, VOSNJAK (427—2) saJtanivjo na JRolj-H.iiali &t. 31. Gotovo doma od 11. do 12. ure dopoludne. Lepa prodajalnica tik cerkve v velikem trgu ttlovcnskega ftttajcrja se takoj odda. Kje? pove upravništvo tega lista. (422—3) Spominki na slavnostne dni v podobi rumenih in belih (433) dobivajo se od 5. julija naprej pri ■ v. 4 »ion I i n i-j i Večja naročila se prosijo kmalu naznaniti. Rogaška i n a. Južno žel, postaja Poljčane. Glasovite kisline z glavber-jevo soljo, gorko podalpinsko obnebje, slatina, železne kopeli, zdravilnioa z mrzlo vodo. Glavno o/.nače nje: bolezni pi ebavljilnih organov. Krasni izleti, topliški salon, godba, koncerti, tombola itd. itd. Prospekti gratis. .Stanovanje In voda naj se naroča pri vodstvu. Proda se jeden startin = 160 hektolitrov rudedegra istri-jttiiNl{C£>'ii vinu po IU gl«l. 50 kr. za hektoliter ab lloiiloiui« ali pa I« gld. od postaje l'a»in, brez posode. Adreso pove upravništvo tega lista. (431—2) Pravi franooski in avstrijski champagner, bordoaux, renska, avstrijska, štajerska, ogenka in dessert vina po zelo zmžanej ceni. — Cenik zastonj m franko. J. H.. JF**fi.iilin, (43.r)—1) Ipeeerlja pri „vogialt, poprej Weidlicu. Pivovarna bratov Kosler-jev. ni are iio v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—21) zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. ikAAAA AAAA A A A JkvJk aaa^ < ADOLF EBERL, ► j stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo- ^ ] valeč slikanih napisov. Lakirnik. ^ i oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. ^ i HJu1>\Ja.iia.t (na—li*) ^ i Marijin trg:, tik frančiškanske ga mostu. ► 4 Cenilniki so pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. UtttttttttttttVv*) 263^1^74 Grbe, avstrijske, kranjske in mestne, iiranspar ©ate ITJ. Veličanstev in oeaarjeviča s soprogo, lampijone ■za obesiti ali natakniti, prikladne za vrte ali pa nofinjo na palicah, (430-2) za salon in na prostem, priporoča po najnižjih cenah J. GIONTINI v Ljubljani. Prodajalnica r.a Jako dobrem prostoru, kjer je bila io skozi leta kupčija a tšpecerljMklin blMgoiii, ae po ceni v najem daje od 1. oktobra letos naprej. Natančneji pogoji se zvedo v comptoiru r407—2) Krisper & Urbane, Pod Trančo St. 2. Um<5tue (234—22) Z z«be in zobovj a t ustavlja po najnovejieni a in eri ka ii s k em načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanJ« in vse zobne operu-ulje zobozdravnik A. Paichel, 5 poleg llrndeokrjevega mostu. I. nadstropje. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. ITei&ofjihtjivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBOEANTID' ls£ (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plemih, izpulili ali oNiteiib laneh. Uspeh po večkratnem močnem ntrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 60 kr. iu v steklenicah za poskiM po l gld. «X. 1j» foli< *li v I trnu. V l. j 11 bi j im i se dobiva pri gosp. l-'.«l» i»r«lu Halir-u. Ni sleparija! ~M (199—18) Prave Apolo-sveče, najboljša in najcenejša razsvetljava, 1 zavitek 50 kr., 10 zavitkov 4 gld. HO kr. pri J. R. Paulin-u. (4:14 — 1) šppcerija pri vogla*', poprej W>idlieh. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦oi ♦ 0. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. I^rarL Ja«,« v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za VAB katero šivanje. (376—r,) Šestletna garancija! 'odiik brezplačno, Nu netočni obroke po I đo ~> irI. Uspešno sredstvo proti bolečinam v želodci. Prijetno hladilna pijača. Pristna deželna Rogaška slatina ni zamenjati z druzimi jednakimi menj vrednimi slatinami. \ novo iia kg. av. v. gld. Moooa, pristno arabska, plemenita „ B „ „ 6.80 Menado, izvrstnega okusa ...,,„ „ „ 6.40 Perl-Ceylon, jako (ina iu mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati P nun 6.80 Ceylon Plantation, jako Hlastna „ „ n n 6.— Java, zlatorumeua, jako lina . . „ „ „ „ 4.70 Cuba, modrozelena, briljantna , . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Moooa, lina in /.datna . . „ „ „ „ 8,90 Santos, lina in močna.....„ „ „ „ 8.56 RiO, okusna........„ „ „ r .'»..o CaJ v izvrstnej izberi, Vi kilo od av. v. gld. 1.— t;ilM—7, d«, gld. ti._. J JI v»l ■ uaciuuce Ph.Mayfarth&C.,K najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko drage preše, i 1 >t-«»«i« » k 80 Be,° Priro*ne« BO' *^ lidne in trpežno Po- stavljene, izdelujejo se v vseh velikostih za privatne osebe, kakor tudi za največje producente kot specijaliteta, tiaram-ja, spričevala o s«e iii-tr«i H M KI izdelanih tlae.ilnie. Obrisi in cene na zahtevanje gratis in franeo. (404—8) <»ros.«lii4> tfrlict* najnovejše sestavljeue. |Zi'h se v kratkem času naročil. IHiimj. II., Prater-Htrasse <><>. Tovarna v ruiiUolirothi u. M. Velikansko upanje na dobitke. 95. Brunsviška deželna loterija racdeUens v 6 razredov s 100.000 srečkami, mej njimi 50.000 dobitkov in premija v vkupnem suesku io milijonov -tirs.ooo mark. TI dobitki so razdeljeni v ev. ]W|r C H f) 0(1(1 «P«'<'. 300.00O, 2O0.O0O, loo.ooo, j po 50.000, a po MIL JUU.UUu, 40.000, <> po 30.000, sipo 25.000 itd. itd. — Žrebanje 1. razreda se vrši že v ditn i*—, in IM.Juliju ihn:i. in rscpoSUjsm ss Ui origiuslne ireeke 1. razreda po sledečih cenah: _Vt__ v. xu '/« gld. 9.85, gld. 4.95, gld. 2.50, gld. 1.25. B* vse razrede stanejo: •/, gld. 73.20, 1 , gld. 36.60, ', , gld. 18.30, i/, gld. 9.15. Naiočila s pridejanim zneskom ali po poštnem povzetji naj se pošiljajo z naslovom (488 1 | David l.iiieiilelii. BaapUotterle-BarMn, Hamburg. t Važno za gostilničarje! \ A Podp.sani naznanja, da ima v zalogi ^ \ ledenice (Eiskasten) l m vsake velikosti, v katerih so dado dobro braniti je- m 2 dila iu pijače. (170—16) ^ 4 Jan. Podkrajsek v Ljubljani. > •C' obrodišeee blago, v vrečicah 'JC~ ti kilo ~W po poštnem povzetji. _ v SSSt Iz Ilumburga uM Sositiint' prosto z zavitkom vred, kakor znano, pcelno. D Uio, fin, močan............ ;{..!.-> Santos, izdaten, močan......... 8*60 ^ tlu ha, 11'., zelen, močan......... 4.10 • Ojdoii, višnjevozolen, močan....... 5.— SZlat Java, izredno fin, mil........ 5.20 1'ortorico, delikatan, okusen.....*. . 5.40 k Perl-kava, jako lin, zelen........ 5.95 k Java, močan, dellkaten......... 5*95 c Java 1., VKg^jdno fin.......... 7.20 a, Air. Perl-Morca, ognjen . . ■...... 4.45 Arab. Mncua, pravi, plemeniti....... 7.20 £ Posuhno priljubljena okusna stamlnilska kasina Z zmes............... 4.70 HL Č?aj per ^ilo: g Oeace, fin..............2.:itt *• Soucllong, lin............8*60 © Obit«djski esj. izredno fin........4 — J Iti/., Isredoo fin. pr. r> kilo........1.40 cc Perl-Ssge, pravi, pr. 6 kilo.......1.98 g Cenilniki o kolonijskem blagu, spirituozih in de-likatesah gratis iu franeo. (161 —14) A. II. IM Umi:«-!. II.miiImii .!<><»ino xa*to|»sltVO /a 14ran originalnih H0WE-, SINGER-, ffHEELER & W1LS0N ii GROVER & BAKER-jevih šivalnih strojev je pri podpisanem. Cene in ničin plačevanja ceoejfii in mnogo ugodnejši kakor pri vsakem drugem konkurentu jednake vrste B Blabo ponarejenimi in nikakor trpežnimi stroji. Etasven rečenih šivalnih strojev imam tudi jako elegantne specijalitete inozemskih Strojev, tuui jamčenih za 6 let, in jih morem v^lic povišane.) uvožnini, liokler jih je še kaj, prav ceno oddajati. Potrti in nerabljivi šivalni stroji earaČunijo bo pri nakupu novih ter se popravljajo in Bnalijo stroji vsttke vrste. Sukanec, svila, šivanke, olje za stroj, njega posamični deli itd. dobiva s-e vedno v mnogi i/ben najceneje. Zaloga F. VVERTHEIM-ovih blagajnic, ki se prodajejo po najnižjih fabrišktb cenah. Z vsem .-poštovanjem (488—1) FRAN DETTER, v Ljubljani, Glavni trg št. 168, na vogalu železnega mostu. o. Pri /tfatiio znižanih cenah velika razprodaja bogato založenega, v konkurzno maso gospoda Iv. P. Schrever, Spitalske ulice, »padajočega galanterijskega, Norimberškega in drobnega blaga | na debelo in drobno. — Posebno so priporočila vredna krasna, v v<*llk«>j izberi nahajajoča se (40f>—jEg pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, jljj otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, ,\ parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. jE Izvanjska naročila izvrši 86 točno in d zadovoljnost po postnem povzetji. «fi Prva Icramjslsa. medicinska tovarna pastilj s parom in strojem e m m lekarnarja „pri angel ji", v Ljubljani na Dunajski cesti. Antikatarrhalične salicil-pastilje fc^SS^i draženost, dajo slino in stiipljajo slizo, proti kaSlju, bripavosti, bolečinam v pljučah, v prsib in vratu, na,boljše obvarovaluo sredstvo proti difteritidi. Jedna ikateljoa 20 kr. Gummi-bonbons {gMpa™«. v škatlah PO Bonboni i/, slad nega ekstrakta tS^StSTJS& prebavljivi, tečni, utešajo razdraženost, dajo slino in stapljajo slizo, proti kalMfl, bripavosti, bolečinam na pijačah, prsih in v vratu. V skateljcah po 10 kr. P'i^iilif Iv nnnmve m£ip Ohranjajo rodnoprebavljenje, JTrt.-Miijr^ i/i |fU|»iuvr nit ir. pospešujejo slast in so uspešno sredstvo proti slabostim in krču v želodcu itd. itd. Nepogrešni so tudi za kadilce in za elegantno gospodo. Skateljce po 10 kr. |)<>w4ilii* ca aa ii i t\■ i i ii/1 ii i vsaka pastira ima oor> ■antonta«. I iNitllitllllllfllli. jt,,ii,lo |D naj bolj «e sredstvo proti glistam za otroke in odraščene. Škateljca po IO kr., posameznik 100 pastilj 70 kr., 1000 pastilj za gld. 6.50. ■ >^j!|J ~ ^fwl|-k Imajo prijeten okus, krepijo oslabel želodec, po-* »SMIJ© 9 oUU.ll« Bpešujejo prebavo, store neškodljive preob le kisline prebavilnih organov. Jedna ikateljoa IO kr. £rSy Rasprodajalol dobe rabat. *^ssy Naročila zvrfiujejo se točno po poštnem povzetji. (2SH—1) Velika izber srajc in zavratnikov za gospode. Velita zaloga izdelanih oblek za j gospode dečke in otroke. le^ie jeden frak, «6 gL oela obleka s frakom Vela zaloga izdelanih ogrinjal, jaquetov Ljubljana, Slonove nlice 11 deževnih plaščev za gospe in gospice. Velika izber modnih klobukov za dame. •k Bele in inobarvene Dunajske rokovice za gospode in gospe; častniške rokovice in imiformske zavratnike; bele zavratnike it batista in atlasa vse v mnogi izberi piiporoča Albert Schaffer, Kongresni trg it. 8, v Ljubljani. B H is H FERDINAND BILINA & KASCH, tovarna rokovic v Ljubljani, Judovske nlice, priporočata povodom navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja V I*j ubijan i svojo bogato zalogo najfinejših belih in inobarvenih glacee-rokovic, rokovic za častnike in podčastnike, belih zavratnikov vsake vrste, uniformskih zavratnikov ter najnovejše v črnih in pisanih zavratnikih. Vse po najnižjej ceni! (420_3, ST* ♦jS« »m« »Ja* ♦■f. »m* »m* *JS* * HUGO EBMRL za frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharjevi hiši štev. 4, stavbeni in hišne oprave masalec, lakirar in izdelovalec raznih tabel za prodajalce, priporoča se, da prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, — Ob jeđnem naznanja, da ima bogato «»Nkrbl|eno zalogo raznih m mM jako po ceni. Vnanja naročila se točno oskrbe, za .spravljanje naročenih barv v potrebne zavitke se ničesa ne računi. Vsled prihoda Nj. Veličanstva cesarja v Ljubljano potrebne palice za zastave se prav ceno pobarvajo. (235—i l>4»l ♦ a> i ♦ ♦ ♦ l ♦ l ♦ i o *. I S s senzačnimi uspeli sn'ilS'.vo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjanju, XX a. ĆL \x ii_ i , protinu, livpohondriji, kataru, koliki, glavobolju,, želodčnemu krču, iitM'vozileli. Sauvenr 4b la m Eni. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Nmari.fi (na Kranjskem). 1 steklenica koncentrirano 1 gld. 20 kr. za mazo; 1 steklenica likerja Gf> kr. za pijačo. Vsake j steklenici je priloženo vodilo SS rabo. IVeiircscžno sredstvo proti koleri, rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, mrt v udu, vodenici, zobobolju, difteritidi, migreni, prsnemu krču, boleznini nu jelrah. (859—6) e I $ I Po receptu francoskega takoj vsako bolečino. Z družini, posebno ker Zaloga pri Viljemu zdravnika. Čisto neškodljivo. Vnanje uporabljeno ntesi T a nenadne napade bolezni/ bi imelo biti pri rokah v VBakej gj so vzdrži leta in let. }l»yr-u, lekarnarju v Ljubljani; narji v (.'elji. Mnogo spričeval na razpolaganje. ^ |{iiioiiIi:k li-n. lekar- + i/fb>telj m odgovorni urednik MakBO ar mio. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' 982958 29 6553