119. številka. Ljubljana, v četrtek 28. maja. XVIII. leto, 1885 I shaja vsak dan iveoer, i/.mi i ncdelie iti prazniku, ter volja po pusti prejemati za » v -s 1i i j a k ■ r . k «i I ■• t* vu leto |fl fcld., M I trt* 8 tfld., za ćetrt leta 4 fcld., m jelen mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez puJiljanja na tlom za, vse leto 13 gld. za ćetrt lota 3 giii. 30 k", za jedun iuest;u I gUL 10 kr. Za polilJAnJe na dmn racu na se po 10 kr. za meso«, po 0 kr. zh četrt leta. — Za t "je dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ne od četirisfopne petit-vrst« po 6 kr.. c'e se oznanilo jedenkrat tiska, po f» kr., če ae dvakrat, mi po 4 kr., će »». trikrat ali Vtjćkrat liska Dopisi naj se izvole ti ankovati. — Rokopisi s« no vraćajo. UredniStvu in u p ra v n i s t v o je v Frana Ki »I mana htfi, .Gledališka Itolbft*. U p m v n iit v u naj se blagovolijo pošiljati MfoAnitte, leklainac-ije, oznanila t-j. vse administrativne »tvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 ,, „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljaujem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta,.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Ujtrtiriiištvo „Sfor. Xa roda". Današnje volitve v kmetskih občinah. V Ljubljani zvršile so se volitve pri okrajnem glavarstvu do 11. ure. Od 122 volilcev prišlo jih je 117, ki so jednoglasno volili g. Kurola K1 u n a. Ribnica 28. maja. Kanonik Klun jednoglasno izvoljen. Litija 28. maja. Volilni možje izbrali Karola K lun a jednoglasno poslancem. Kranj 28. maja. Grof Karol Hohenwart jednoglasno izvoljen. Logatec 28. maja. Volilcev 82, Obreza voljen jednoglasno. P os t oj i na 28. maja. Pri tukajšnji volitvi dobil Obreza 54, dr. Dolenec 40 glasov. Kamnik 28. maja. Volilni možje vsi glasovali za grofa Hohenwarta. Rateče 28. maja. Hren izvoljen s precejšnjo večino. Windischgratz dobil 19 glasov. Rateče 28. maja Hren dobil vsega vkupe 94, Windischgrfttz 48 glasov. Kočevje 28. maja. Volilcev 47. Od teh dobil Hren 38, Windischgratz 9 glasov. Trebnje 28. maja. Volilcev 44. Za Hrena glasovalo 22, za Windischgratza 20 volilcev. Krško 28. maja. Zmaga dolenjskih občin je na vrhunci. Viljem Pfeifer izvoljen jednoglasno. Živio! Krško 28. maja. Vseh 5G glasov dobil je Viljem Pfeifer. Črnomelj 28. maja. Volilcev 67, Pfeifer izvoljen jednoglasno« Iz teh brzojavk je razvidno, da so trije kan-didatje: grof Hohenwart na voliščih v Kranji, Kamniku in Radovljici, Viljem Pfeifer na voliščih Novomesto, Krško, Črnomelj in Karol Klun na voliščih Ljubljana, Ribnica in Litija izvoljeni jednoglasno. Na Notranjskem zmagal je Adolf Obreza in sicer na volišči v Logatci jednoglasno, na volišči v Postojini pa je dobil protikandidat dr. Dolenec častno manjino. Ne Dolenjskem zmagal je deželne sodnije svetnik Jakob Hren proti knezu Windiscbgr&tzu z odlično večino. Pomenljivo je to, da je na vseh treh voliščih v Kočevji, v Trebnjem in v Radečah nadvladal g. Hren. Poročila, ki so dohajala z Dolenjskega o kandidaturi kneza Windisehgratza torej vender neso bila naslonjena na dejanske razmere. Toda o tem drugokrat. Za danes le toliko, da smemo z izidom volitev bili zadovoljni. Dostaviti pa imamo samo to, da so volilci na par voliščih podvrgli se disciplini samo zaradi tega, ker neso imeli nobenega druzega kandidata. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. maja. Jutri volijo za državni zbor kmetske občine v Bukovini 3, na Goriškem 2 in v Istri 2 in I. volilni razred v Trstu 1 poslanca. — Baron VVal-terskirchen pisal je drugo pismo demokratom IX. Dunajskega okraja da na noben način ne vs prej me kandidature. Demokratski volilni odbor je na to sklenil, da ne postavi nobenega kandidata za ta okraj, VValterskirchnu so pa sklenili objaviti, da se demokrati tega okraja trdno drže njegovih načel. Liberalni kandidat v tem okraji je dr. Lbblich. Ta mož sicer ne ugaja prav liberalcem in so ga samo zato kandidovali, ker z drugim neso imeli nobenega LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rune Lefebvre. Poslovenil t * m Stat notni nis timbra.) Štiriindvajseto poglavje. Državni nadpravnik. Dalje.) Že podoba tega zanikrneža je zadostovala, da bi ga obsodili. Bil je poosebljena hudobnost. Pred nami je stal človek, kateremu je človeška družba bila sovražnica; zaničeval je zakon pa jednako močno črtil gosposko; z jedno besedo, bil je jedna izmej divjih zverij, katere moramo pobiti, če ne pa nas raztrgajo. Obtoženec, rekel je predsednik, ali ste krivi ali nekrivi? Vprašali ste pač spretno, odvrnil je ropar z drzno priprostostjo. Kriv ali nekrivV Ne jaz, niti vi tega ne veva, dokler nesva prič slišala. Gospodje porotniki, vzkliknil sem, kaj nam je še dalje treba slišati? Pazite na to izpovedbo. Ali bi kateri nedolžen le trenotek se obotavljal, izreči svojo nedolžnost? Le izurjen hudodelnik zamore biti toli drzen. Opazujte le, ali temu zanikrnežu ni na nesramnem čelu zapisano njegovo hudodelstvo. Jaz se ustavljam tej neosnovani misli, kričal je zagovornik zatožencev. Ta brečeči glas me je pretresel; Še jedenkrat me je lokava usoda nasproti postavila Foxu, večnemu mojemu sovražniku. Da, nadaljeval je, ustavim se ter se bodem zmeraj ustavljal nauku, kateri neso sodišča svobodne Amerike nikdar vsprejela. Vi nemate pravice, zavijati besed zatoženca, da bi iz njih obsodbo izvili. Vi nemate pravice tolmačiti njegove postave, njegovega lica, glasu njegovega jezika in iz tega na njegovo krivnjo sklepati. Ko bi bilo dovoljeno na pomoč klicati taka varljiva znamenja, katera vsaka strast po svoje razlaga, kdo bi potem ubežal zgovornosti gospodov državnih pravdnikov? — Zato-ženec molči? potem ga tlači vest, molčanje je izpo-vedba. — Zatoženec se mirno ustavlja? potem je drzen; drznost je izpovedba. — Zatoženec se ugreje, zabavlja? potem je grd nesramnež, ki pravosodje žali; žaljenje je izpovedba. Slabost, vrlost, skromnost, ošabnost, solze, jeza, vse je izpovedba pri- upanja zmagati. Sedaj, ko se je VValterskirchen odpovedal, bodo pa morda liberalci izbrali si tudi druzega kandidata, ako ga bodo le mogli še dobiti v poslednji uri. — V četrtek je v Hlinskem na Češkem bil volilen shod. Predstavil se je kandidat prot. dr. Ziicker. Izjavil se je odločno proti nemškemu državnemu jeziku. Ne mogel bi ga priznati ne le kot Čeh, ampak tudi kot jurist. Ministeri-jalna naredba, da se nemški izprašuje v nekaterih predmetih na českej jurističnej fakulteti, zdi se mu nepraktična in škodljiva. On je bil jedini izmej profesorjev češke pravoznan8ke fakultete, ki je takoj sprva nasprotoval tej naredbi in sedaj ga je skušnja prepričala, da je prav imel. Volilci so bili zadovoljni z njegovimi izjavami, proti njegovi kandidaturi so pa imeli nekatere pomislike, ker je Žid. Ko je pa dosedanji poslanec Adamek razložil volil-cem, da imajo tudi nekateri židje zasluge za češki narod, so dr. Zuckrovo kandidaturo z veseljem pozdravili. — V Tešenskem okraji v Šleziji bilo je že prav mnogo upanja, da zmaga slovanski kandidat. Sedaj se je pa pokazal razpor mej volilci. Poljaki protestantje nečejo glasovati za katoliškega duhovnika Swizyja in bodo dali svoje glasove nemškemu kandidatu ()bračai-u. Dobro bi bilo, da se v bodoče bolj ozira pri postavljanji kandidatov na to, da se ne ponuja volilcem kdo, katerega zaradi njegovega stanu voliti ne morejo. V Galiciji se za Rusine razmere vedno na slabše obračajo. V mnogih občinah, kjer so računali na zmago, voljeni so poljski volilni možje, ker židje povsod podpiiajo Poljake. — Pri včerajšnji volitvi so voljeni na Spodnjem Avstrijskem liberalci: Exner, Suess, Pirko, Adametz, in Schiirer, konservativca: Oberndorfer in Garnhaft, divjak Schoftel in protisemit Schbnerer. O ožjej volitvi mej liberalcem in konservativcem v Korneu-burgu še nemamo nobenega poročila. Najbrž je pa voljen liberalec FurtmUller, kajti do ožje volitve je prišlo samo zato, ker sta bila tlva liberalna kandidata. Kakor se vidi, konservativci tu neso nič pridobili, antisemiti pa zgubili jeden mandat, katerega so pridobili levičarji. Na Solnogradsk'in sta pa voljena konservativna centralista Lienbacher in Neu-mayr, tam tudi drugačen izid ni bil mogoč, ker ni bilo nikakih protikandidatov. Ljudsko številjenje v HoNiii in Hcr<< sovini bode dalje časa trajalo, nego se je s prva mislilo. Hitro vršitev ovirajo razne zapreke. Ljudstvo ima različne predsodke o številjenji. Največja težava je pa to, da v Rosni pod turško vlado neso imeli nikakih zapisnikov o porodili in porokah. Pri številjenji se morajo tedaj zadovoljiti samo z ustnimi izpovedbami dotičnikov, ki pa nikakor neso zanesljive. stranskim in slaboumnim ljudem, ki le v jedno stran zro. No, gospodje, začnite rajši ustanovljati splošna telesna znamenja kreposti in hudodelstva. Ko bode znanost poverila in uresničila sanjarije La-vaterjeve, obsojevali bode ljudi po njih obrazu; do tja pa to nevarno in nezanesljivo umetnost prepustite prerokom srečne bodočnosti. Pravica pozna le dejanja, obravnuje le dejanja ter obsoja le po dejanjih. V tem je nje gotovost in nje velikost. Gospod državni pravdnik naj svoje darove ohrani za boljše čase; prestopimo k zaslišanju prič. Gospod predsednik, vzkliknil sem, le iz spoštovanja do sodišča sem do konca poslušal te nesramne besede; državni pravdnik ne trebuje pouka odvetnikovega; nasvetujem . . . Umirite se, gospod, rekel je predsednik. Razen razžaljenja je zagovorniku vse dovoljeno; in častivredni zagovornik s svojimi besedami ni nikakor prestopil pravne meje svojega poklica. Njegove misli pa so v nas posvećili razni vzgledi. V vseh naših zakonikih našli bodete ona načela, katera očitno priznavati si jaz sam štejem v čast. Na stol sem padel kot od strele zadet Titan. Predsednik je tudi postal apostelj onih načel, ki za* VnaiUe države. V Feterburgu mislijo, da se sevema afganska meja ne bode dala določiti z dogovori mej angleško in rusko vlado, ampak bode komisija še le na mestu morala rešiti to stvar. Komisarji sami bodo se morali i lastnimi očmi prepričati, katera meja bi najbolje ugajala tamošnjim razmeram. Razsodnika pa najbrž Rusija in Anglija zaradi afgan-skih zadel ne bosta potrebovali. Zmuli nemirov na sv. Jurija dan v glavnem mestu V/liorinjc Itmuelije v Flodivu pritožil se je grški minister vnanjih zadev neposredno pri turškem poslaniku v Atenah in po gibkem poslaniku v Carigrada pri tarškej vladi. Grški generalni konzul je namreč svojej vladi tako poročal, da so bolgarski prebivalci napali Grke iz samega plemenskega sovraštva. Turčija odgovorila je na te pritožbo, da je po njenih poizvedbah te nemire pro-uzročil grški generalni konzul s svojim izzivajočim postopanjem. Obe vladi sta se sporazumeli da so ta stvar Še natančnejše preišče, Rusija neki hoče na kak način sprožiti, da bi se začeli diplomatlčni dogovori zaradi Dardanel« skega vprašanja Rosi trdijo da Turčija ni dovolj silna, da bi mogla braniti tujim vajnim ladi-jani prehod skozi Danlanele, in zato je treba, da se skozi to moisko ožino dovoli vsem ladijaiU svobodno vožnjo, ali naj se pa upelje kako mej narodno varstvo te ožine. Sedanjo razmere 80 neugodno za Rusijo. Njenim vojnim ladijam so ovira prehod skozi to morsko ožino, ko bi pa prišlo do vojno, bi pa angleške oklopnice vendar \kljubu vsem turškim protestom pridrle v Cruo morje. Turki sedaj popravljajo utrdbe ob tej ožini, da bi tako dokazali, da jo morejo braniti, kar pa jim nikdo ne veruje. Zaradi anarhističnih izgredov V nedeljo inter-peloval je vlado v IrnneoNki zbornici radlkaiec Lncrois. Trdil je, da je vse te nemire zakrivila policija, ivi je zabranjevala rudeče zastave, za kar nema pravice, ker še ni nobenega zakona zaradi zastav in predlagal, da se policiji izreče grajo. Minister notranjih zadev je dobro zagovarjal policij o. Rekel je, da vi da ne moro trpeti rudečib /.ustav, ako I loče ohraniti red. Policija je le varovala red in zakon. Zbornica ju zavrgla na to Loći*oixov pretilog S 423 proti 44 glasom in vsprejela predlog Po-rieiv. da se vladi izreče zaupanje, da si prizadeva varovati spoštovanje narodne zastave, s 888 proti 10 glasom. Pri poslednjem glasovanji skrajna levica ni glasovala. Etrceuit.ske narodno sobranje obrnilo se je na sultana, da hitro imenuje novega generalnega guvernerja, ker mnogo nujnih del čaka rešitve. Mandljeva veljava v Sudanu vidno pada. Če dalje več rodov pristopa k novemu Molidiju Prisiljen je bil Mahdi poslati deputacijo k VVadai-skemu sultanu, da ga prosi, naj mu pošlje 6000 mož na pomoč. Obljubil mu je zato nekaj mest. Ta sultan je pa prijazen egiptovskemu podkralju, zato ni hotel nič slišati o tej ponudbi, češ mesta itak neso Mahdijova, ampak egiptovskega podkralja. Rekel je deputaciji, da naj odide pred solnčnim zahodom iz njegove stolice Na povratnem potu je pa malo manjkalo, da novi Mahdi ni ujel deputacije kajti Ukazal jo je bil zasledovati. Ko je Mahdi zvedel, da deputacija ni ničesar opravila, bil je ves potrt in obupan. Dopisi. I/. Ilom/.al 24. maja. |lzv. dopis j Po vsej deželi se narod močno Zanima za volitve v državni zbor, kar znači, da ni hladnokrven in brezskrben nasproti gibanju v notranji politiki, le pri nas spimo Bpanje pravičnega: rabotujemo podlim činom samo-pridnosti, malomarnosti in bahariji, za volitve se ne zmeni živa duša. Domžalcu je prav, ali ga zastopa Pavel ali Savel, kajti nekdo izmej najmerodajnejših oseb je rekel, da je vse jedno, je li izvoljen ta ali oni, saj imamo zmiraj dosti davka. Torej nema po načelih tacih Ijudij državni poslanec druge posebne naloge, kakor to, da skrbi za zniževanje davkov — materijalizam brez kake vzvišene in plemenite ideje. Je li kandidat naroden ali nenaroden, po tem ni vprašanja; za smer pri volitvah služijo pogoji nizke vrste. Županstvu se celo n vredn > zdelo, dan volitve volilnih mož občanom objaviti, le nekatere zaupne in prijateljske osobe so to zvedele po privatni poti. Vsi kraji okolu nas umejo boljo ceniti pravice ljudstvu dane, mimo nas, ki imamo še daleč od političnega abc do katekizma. Pri jednej poprejšnjih volitve? volilnih mož, vprašali so so domov vrača- j joč;, čemu so volili. Ni li to politična nezrelost in letargija, kakoršna se še težko dobi mej visokoro- i jenimi - v hribih Domžalci so pri poprejšnjih volitvah ako tudi ' ne vselej, vendar radi tako volili, da so, ko so disci-pli ne zavedni narodni volilci nasprotnega kandidata v ozadje rili, priskočili mu oni liki usmiljeni Sa-marijan s svojimi glasovi, s tolažbo v obupu, hote s tem izjaviti neko nezavisnost in ponos nasproti drugim volilcem. Kdo bi se Čudil? Vsa politiška, gospodarska in druga modrost se zajema iz štif-skega „Kmetskoga prijatelja', na ime katerega so celo vinsko mero, držeči 2 litra, krstili. Pri volitvi v dan 21. t. m sešlo se je 11 volilcev in ti so izvolili 3 volilne može. Dva teh bosta volila, kakor jima bode tretji narekoval; saj je to že pri nas običajno pri tacih in jodnacih prilikah, ko se pogostnimi sliši. Naj le M .... ž naredi, kakor hoče, on že ve, kako je prav, saj je „kunšt.en". Jedenkrat so bili naši na volišči že Ilohen-vvartovi odločni nasprotniki, akoravno v veliki manj• šini, ker neso marali za svete drugih, naj so tudi dobri. Pri letošnji vol ty) sicer mislimo da bodo volili po centr, odboru priporočenega, ako ne bode nasprotnega kandidata, ker sami ne bodo radi odcepljeni; V nasprotnem slučaji pa ni nič čudnega, zlasti tedaj, ko bi Ilohemvart kandidatstvo za Ljubljano prevzel, na se naši za jedno blamažo bogatoj i domov povrnejo. Najljubši bi jim bil kak bogat znanec, pri katerem se kaj zaslužiti da. IVotiiače stvari — (Pozor! Slovenci na Goriškem!) Pod tem kričečim naslovom širi se zadnje dni po vsem Goriškem v Mariboru tiskana brošura, ki se je tudi nam doposlala, katere očividcu namen pa je, v zadnjem odločilnem trenutku rušiti narodno disciplino. Gosp. pisatelj imenuje se ^icer „odkritosrčnega rodoljuba", a kdor brošuro pazno čita in uvaža sedanji politiški položaj, bode takoj uverjen, da te brošure ni narekovalo rodoljubje, ampak najskraj-neja osobna antipatija. Ne bodemo zanikavali, da je vmes tudi nekoliko resnice, a čas, ko se je brošura vrgla mej svet, nikakor ni bil ugoden takemu podjetju. Goričani in Kraševci od ikovali so se dosle vedno po svoji izredni disciplini, bili so nam vsem drugim vzgled, sedaj pa bi se rado uplivalo na vo-lilce, da bi narodna stvar škodo imela in se morebiti kdo drugi veselil. Naj se torej nihče ne da begati po tej brošuri, ampak vsakdo naj glasuje za narodnega kandidata dr. Josipa viteza Ton« klija, katerega priporoča društvo „Sloga", vsakdo naj tudi pri svojih znancih in prijateljih upliva, da bode volitev soglasna, kajti soglasna volitev pomagala bode tudi do zmage v skupini veleposestnikov v 8. dan junija, ko bode vse sile napeti, da prodre naše stranke kandidat grof Attems. Kakor se nam iz popolnem zanesljivega vira poroča, sklenili so zavedni Kraševci, da bodo na brošuro odgovorili s soglasno izvolitvijo dr. Tonklija. To je najboljši odgovor. Goričani, storite tudi vi tako! Bodite preverjeni, da Vam bode to v čast. Kajti od vse brošure, vzemite si za zdaj k srcu le naslov, in ta se glasi: Pozor! Slovenci na Goriškem! Pozor! in ne dajte se begati in speljati na napačne pote, ki bi bili narodni stvari škodljivi! — (Volilno gibanje ) Na Štajerskem držali so se naši rojaki pri prvotnih volitvah izborno. Izvolitev barona Goedla je matcmatčno gotova. Razmerje glasov je naslednje: V okraji M a-riborskem na desnem bregu: 28 glasov narodnih, 2!) liberalnih; na levem bregu 40 narodnih, 38 liberalnih. V Bistriškem okraji, kjer so narodno volile tudi občine Tinje, Gorenja Loznica, Cegelnica in Osel in kjer smo priborili Gabernik, je narodnih glasov 37, nasprotnih 17. — V Konjiškem okraji je narodnih glasov 50, za Schmidererja 2, negotovi 4. — V Slovenijograškem okraji je 81 narodnih glasov, 2 liberalna. — V Marnberškem okraji 7 narodnih, 4 negotovi, 20 glasov pa nasprotnih. Za barona Goedl-a je torej v vsem vo-litvenem okraji 193 glasov, liberalnih in dvomljivih pa 127. Torej zmagamo na vsak način za 66 glasov večine. — V Sent Len artskem okraji volilo se je narodno. Tudi v Rogačkem okraji bode ogromna narodna večina. — V Ptujskem okraji priborili so naši glavno trdnjavo nemškutarjev, namreč Ž en t Vid, voljena sta: župnik Klemen in Jarnej ltogina. — (Iz Celja) se nam piše v 27. dan t. m. Z Maribora se nam piše, da jc g. dr. Gerčar deti-nitivno odstopil od svojega namena, kandidovati za državni zbor v mestnej skupini Celjskoj. Mi to zelo obžalujemo kandidatura Gerčerjeva imela bi po naših mislih pomen, da je mogoče ustreči našim narodnim zahtevam, ne da bi potem interesi nemške narodnosti ali pa države v njenej celoti količkaj trpeli. S tega stališča podpirala bi bila naša stranka kau-di laturo Gerčarjevo. Uzroki odstopa nam sicer neso natanko znani, pa dozdeva se nam, da so v prvej vrsti merodajne bile osobne razmere« Pričakujemo da bodo volilni odbor v kratkem definitivno imenoval našega kandidata. — (V Slovenjem G rade i) bil je na bin-koŠtni ponedeljek shod volilcev, kateri je sklical baron Goedel. Došlo je 30 volilnih mož iz Slovenje- I graškega okraja, pa tudi nekaj volilnih mož iz j Konjiškega in Marnberškega okraja in mnogo ve-ljavniših posestnikov. Baron Goedel poročal je o svojem delovanji. Njegovo poročilo in govori gg.: dr. Raday-ja, Dečka, dr. Šuca, Toinbaka in Vivoda vsprejeli so se z burnim odobravanjem in baron Goedel vsprejel se je jednoglasno kandidatom. tožnika ponižujejo na stališče zagovornika. Predsednik je ubežal iz naših vrst ter se -zavezal z odvetnikom; to je bil najhujši udarec 1 Ce je to v Yan-keeih pravosodje, pač jaz ne razumom ničesar o tem. Preglejmo vso olikano Evropo, kaj tacega nikjer ne bodemo našli. Vrlo, pošepetal mi je izvrstni Humbug, da bi me zopet nekoliko osrčil. Vi govorite kot senator; le še preveč gorečnosti. Le umirite se, dragi prijatelj, in storili bodeto še več vtisa. A mojemu strmenju še ni bilo konca. Poklicali so priče. Mislil sem, da se bode predsednik z menoj sporazumel ter jih sani izpraševal. Nečimerna nada! Predsednik se je držal kot kip brez usmiljenja in sočutja in njemu nasproti je zatoženec jednako molčal. Ko sem hotel izpraševati, poučil me je splošni krik, da Vankeiski zakoni le sleparjem ugajajo. Ko je človek gledal predsednika in zatoženca, oba neganljiva in nema, mislil bi bil. da so nikakor za dogodke v sodišči ne zanimata, da sta le razsodnika v boji. Bojniki, ali bolje žrtve so bile priče izročene samovolji odvetnikov!. Ta človek brez javne službo jih je izpraševal, na laž postavljal, karal, dražil in vender za to ni imel druge pravice, kakor da je dvonmo nedolžnost v hudodelstvih osivelega sleparja zagovarjal. Pri tem očitnem, ravno nasprotnem prevratu vseh drugod priznanih načel bi bil človek držal zatoženca za pričo, priče pa za zatoženca. Jedno izmej vprašanj, po l'Oxu stavljenih, zdelo se mi je toli neprilično, da sem zahteval, priča naj na nje ne odgovori. S katero pravico? zakričal je Fox, ves razdivjan. Vi izpozabljate, rekel sem mu, da vam nemam odgovora dajati; jaz sem tu zastopnik države. Kaka nova sanjarija pa je to ? odvrnil je s privajeno si drznostjo. V tej ograji ni kar nič države. Tu je le prostor za pravico, odlično zastopano po nepristranskem sodniku in modrih porotnikih. Vi ste le odvetnik kot jaz, in nič več. Jaz zastopam zatoženca, vi pa zastopate tožitelja, kateremu v podporo vas je državna družba dala. Le jedne pravice vi nemate, katere bi tudi jaz ne imel; tudi jaz nemam nobene predpravice, katere si bi tudi vi lahko ne lastili. Ko bi bilo drugače, napačna bi bila tehtnica pravice, zatožnik bi bil močnejši od zagovornika in branitelja; kaj bi se potem zgodilo s svobodo državljanov V Gospod predsednik, rekel sem, ali je to še teorija, katero vaši dosedanji dogodjaji posvečujejo. Gospod državni pravdnik, odvrnil je predsednik z milujočim glasom, vaše vprašanje me osuplja. Ali se v svobodni državi še sme dvomiti o popolni jednakosti mej zatožnikom in zagovornikom? Sedaj sem moral molčati ter pustiti, da je Fox prav samovoljno priče mučil. Tolažila me je le jedna stvar. Ni je zle rabe, ki ne bi poleg tisoč napak in nepriličnosti vender nekoliko hasnila. Od otročjih let vajene trdih izskušenj javnega življenja, se priče nikakor neso dale ostrašiti po ostrih vprašanjih odvetnikovih. In v tem dvoboji Fox ni zmeraj padel in obležal zgoraj. Res je imel silno debelo kožo; vzdignil se je vsak pot z novo srditostjo. Nikdo ni svobodo zatoženega človeka branil še z bolj obupno srčnostjo. Mej pričami bil je tudi kvakar Set, ki je bil kot gostilničar jako imenitna oseba v Montmorencv. Od jutranje nezgode Set ni bil odvetniku posebno udan, ter je odgovarjal na njegova vprašanja s toliko zlobnostjo, da sem se kljubu svojej nevolji večkrat moral smijati. Ali poznaš zatoženca? vprašal je Fox. Vožnja iz Spodnjega Dravberga v Slovenji Gradec bila je podobna slavnostnemu sprevodu. V vsaki občini pozdravila je posebna deputacija barona Goedla, s hribov pa je odmevalo streljanje s topiči. — (Volilni možje iz okrajev Maribor in Slovenska Bistrica) zbirajo se v 1. dan junija zvečer in v 2. dan junija zjutraj do 9. ure v hotelu „Stadt Wienu, kjer bode baron Goedel poročal o svojem delovanji. — Volilni možje iz okrajev Ptuj, Ormož in Št. Lenart zbirajo se v torek 2. junija do 9. ure v „Na-rodnem domu" v Ptuji. — Volilni možje Celjskega volilnega okraja, ki pridejo že v 1. dan junija v Celje, zbirajo se zvečer v čitalniški dvorani. Po končani volitvi pa se zberd volilni možje v g. Koscher-ja vrtnem salonu. — („Narodni dom".) Svoje čitatelje opo zarjamo, da bode občni zbor društva , Narodni dom" v nedeljo dne 31. t. m. ob 11. uri dopoludne v či-talničnej dvorani. Ker je občni zbor javen, želeti bi bilo, da se ga kot poslušalci udeleže tudi oni rodoljubi, ki sicer niso deležniki ali redni členi, ki se pa zanimajo za važno to narodno podjetje, ka tero je v teku treh let z ozirom na slabe naše denarne moči vendar le dosti vspešn > napredovalo. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v petek 29. dan maja 1885. leta ob G uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Določitev treh udov volilni komisiji za volitev poslanca v državni zbor dne 2. junija III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o podelitvi dveh mestnih kranjskih invalidnih ustanov po 31 gl. 50 kr. IV. Finančnega »odseka poročilo: a) glede odškodnino za svet, ki bi ga gospodar hiš št. 2. in 4. na sv. Petra cesti ob Ljubljanici odstopiti imel mestni občini pri gradnji novih hiš; h) glede zaostalih obresti) od neke Ant. Alojzij VVoIfove ustanove; c) o prošnji Dunajskega društva „Asylverein" za podporo. V. Stavbinskega odsoka poročilo : a) o oddaji mestne vožnje za tri-letje 1885—1887; b) o oddaji dimnikarskega dela za 1885. leto. VI. Policijskega odseka poročilo o ugovorih mestnih zdravnikov proti sklepu mestnega zbora z dne 2.'. januvarija, oziroma magistratnega gremija z dne 20. febf. letošnjega leta VII. Poro Čilo odseka za olepšavo mesta o prošnji g. E. C. Maverja v imenu jabalničnega društva za prodajo jedne parcele pod Tivoli za sezidanje jahalnice. — (Umrl) je včeraj gosp. Lovro Vodnik, podjetnik, posestnik in kamnosek pod Utikom nad Ljubljano v 47. letu svoje dobe. Pokojnik bil je dober narodnjak in jako marljiv in podjeten mož. Z marljivim neprestanim delovanjem pridobil si je precejšnje premoženje. — Bodi mu zeml ica lahka! — („Sokol" Ljubljanski) udeležil se bode jutri dopoludne ob polu 9 uri in corpore z društveno zastavo pri pogrebu svojega člana, pokojnega g. L. Vodnika v Podutiku, ter mu bode na grob položil krasen venec. „Sokoli so zbirajo v čitalnični restavraciji ob polu 7. uri zjutraj. ~ (Nova zastava) Šeutvidskega kat. društva rokodelskih pomočnikov, katero bode prevzvi-šeni gospod knezškof Ljubljanski 31. t. m. v Scnt Vidu nad Ljubljano blagoslovil, se vidi v izložbi gospoda Fr. Kollmana, trgovca s steklom na glavnem trgu. Kumica jej bode gospa Franja T o m č e v a iz Šent Vida. Podobo, katera sama hvali in priporoča njenega mojstra, naslikal je brezplačno naš domači slikar gospod Miroslav Tomec, a palico za zastavo s križem in krogljo iz medenine umetno utisneno je društveni tajnik g. Anton Belec tudi brezplačno napravil. Obema bodi tu javna srčna hvala! — (Za hrvatsko gledališče) nabralo se je dozdaj dobrovoljnih prineskov 51.G21 gld. G7 kr. vsak mesec se nabere okolu 600 do 700. gld. po krajcarskih prineskih. — fUmrl) je v Zagrebu bivši trgovec v Celji Iv. Mih. Patriarch, 83 let star. — Pokojnik je bil v Celji obubožal, a v Zagrebu si je zopet opomogel ter je živel v dobrih razmerah. — (No v o maš ni ki.) V duhovne posvečeni bodo letos naslednji Ljubljanski gg. bogoslovci tretjega leta: Ivan Ambrož iz Stražišča; Josip Kos iz Šmihela pri Rudolfovem; Josip K ram ari 6 iz Radovice; Ivan K u na u e r iz Ljubljane; Anton Mali iz Tuhinja in Ivan Pavlic iz Kranja. — (Iz Kranja) se nam poroča, da se bode dne 31 t. m. pobiralo za nov most čez Kokro mej Klancem in Kranjem pri vseh onih, ki so obljubili kak donesek. — (C. k. ministerstvo kmetijstva) dovolilo je z dopisom od 28. marca t. 1. št. 494!) za jednega kranjskega deželana jedno državno štipendijo i>o 300 gld na leto za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1885/6. 1886/7 in leto 1887/8 za obiskovanje jedne sledečih dveh kmetijskih srednjih šol: a) Više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu na Ćeskem, in b) srednje kmetijske šole „Francisco-Jositinum" v Modlingu pri Dunaji. Za to štipendijo smejo prositi na Kranjskem rojeni mladeniči. Prošnje se morajo glasiti nn ime c. kr. kmetijskega mini-sterstva na Dunaji ter morajo imeti izraženo željo, katero teh imenovanih šol prosilec hoče obiskati. Prošnje morajo se zadnji čas do 15. avgusta t. 1. odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjam pa priložiti sledeče priloge: 1. Krstni list; prošnjik mora biti vsaj 17 let star. 2. Šolsko spričevalo o taki šolsk; izobraže osti, kakoršne je pridobiti pa dobro dovršenih'šestih (za Dečin-Lielnverd) oziroma štir h (za Francisco-Joserinum) rezredih javnih srednjih šol" 3 Pismo starišev ali varuhov, da privolijo ustop prošnika v kmetijsko šolo Predavanja prično se na obeh imenovanih šolah 1. oktobra t. 1. — (Razpisano) je mesto oticijala pomožnih uradov pri nudsodniji v Gradci. Prošnje do 14. junija t. 1. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 28. maja. Pri ožji volitvi v Kreinsu zmagal je Scbtirer z 216 glasovi proti Funikninzu, ki je dobil 130 glasov. V Kor-neuburgu zmagal FurPnuller z 214 proti Rufu, ki je dobil 184 glasov. Pariz 28. maja. Svečani pogreb Victora Ilugo-a definitivno določen v ponedeljek ob pol 11. uri dopoludne. Sofia 27. maja. Zgradba bolgarskih železniških prog oddala se je zastopniku bolgarske skupine za 16,990.000 frankov. Pariz 27. maja. Tukaj se govori, da se je Granville izjavil, da bode Gladstone še pred volitvami odstopil. Berolin 27. maja. Kakor listi pišejo, je troje za vojno brodovje pridobljenih hanzeatskih ladij namenjenih v to, da bodo oklopnicam, ki se odpošljejo v Zanzibar, do vazale streljivo. Berolin 27. maja. Zanzibarski sultan postopa sovražno proti nemški vzhodno-afričanski družbi. London 27. maja. V Arizoni spuntali so se Indij mci ter ropajo in more po naselbinah na meji. Vlada poslala je vojakov tjakaj. — „Times" dobile so poročilo iz Pekinga, da je ruska predstraža ustrelila na kitajsko predstražo v Mandžuriji. lia/iiie vesti. * (General Komarov) dobil je za boj ob reki Kušk sijajno nagrado. Podelila se mu je, kakor smo že poročali, z briljanti okovana hrabrostna sablja, vrhu tega pa se mu je izplačalo v gotovini 100.01)0 rubljev. Po tej nagradi treba ocenjevati važnost razmerno male bitke mej Rusi in Afganci. * (Usodna številka 13) imela je v Arizoni v Ameriki veliko ulogo. Zadnje zasedanje tamošnjega zakonodavstva pričelo je v 13. dan janu-varja, ob jednem pa je to zasedanje v vrsti bilo trinajsto; v 13. dan aprila odložilo se jo zasedanje in trinajstkrat tepli so se gospodje zakonodaj alci. * (Kratek zakon.) Najkrajši zakon, ki se je kdaj razdrt, utegne biti oni, o katerem je bila v 21. dan t. m. v Frankobrodu obravnava. V tretji dan po poroki je mož svojo ženo že topel; v osmi dan bil je tolik škandal mej zakonskima, da je vse vkupc vrelo, gledat, kaj da je; v deseti dan morala je posredovati policija, v štirinajsti dan obesil se je mož. Žena je to o pravem času zapazila in ga odrezala. Namesto, da bi bil hvaležen, da mu je življenje rešila, bil je surov in čez pet dnij potegnil jo je v Ameriko. * (Velika nesreča.) Iz Novega Vorka brzojavlja se v 21. dan t. m.: V Cincinnati navstal je v jednej največih tiskarn ogenj, ki se je tako hitro razširil, da je 37 osob, ki se neso mogle* rešiti, zgorelo. Trije delavci, ki so iz tretjega nadstropja na ulico poskakali so težko poškodovani. Za nesrečno mater nmo'jenih Koširjevih otrok nabralo je preilsed iStvo Po-itojhiskd finalni e l.'J g\A. tU) kr. Darovali so gospodje: Beljak J'uve!........... — gld, 60 kr. Drabaueo Ivan........... 1 * — » BttVgdf Aloj/Jj........... — n 50 „ Frana Karal............ — „ 59 „ Gaspari Kerd............ — n bQ „ Kogoj Fran............ — „ 50 „ Kutin Pran............ 1 „ — „ Klein Anton........... - i, nO , LavrencIC Josip.......... — „ 50 „ Lavrenuić Ivan........... 1 „ — „ Lavrenčlfl Alojzij.......... 2 r — „ Lavrotifiiti Matija.......... 1„ — » Puder Fran............ — „ 80 , Dr. J. Pitamie........... — „ 60 „ 1'ikel Gregor........... — „ 50 „ Dr. J. Sokola........... — „ 60 „ Berko Karol............ i „ — » Ndlnvabe Karol..........— „ 50 „ Dr. vaupotlo..........• 1 » — n Vknpe . . . [5 gub 55 kr. katere smo izroči li po namenu. Uredništvo „Slov. Naroda'1. Da, rekel je kvakar, poznam ga, na njegovo in svojo nesrečo. Ali bi ti mogel priseči, da je nepošten človek ? Doslej še nesem slišal, da bi ga bili zaradi njegove poštenosti zatožili, odvrnil je prijatelj Set z največo mirnostjo. Kak dobiček je pač imel, da je ukradel voz in konja V Kolikor jaz vem, nobenega, rekel je kvakar. Kajti dosta bolje bil bi storil, ko bi bil po izgledu častivrednih gospodov (gentlemen) je kupil in ne plačal. Morebiti pa ni imel toliko zaupanja? Za gostilničarjem prišla je na vrsto dekla, debela belolaska nedolžnega in radostnega lica, a kijubu temu je kot vsaka ženska s kmetov brado imela. Vi trdite, rekel je odvetnik, da ste zatoženca zopet izpoznali; vi trdite, da je vam z bolj kot ne-priličnimi besedami pretil. Da, gospodine, memrala je vsa zarudela. Govorite glasnejše, rekel je Fox, gospodje porotniki vas ne razumejo. Ne morem, odvrnila je vsa ginjena. To pač lehko; storite kot jaz, kričite. Vi pač, to jo vse kaj drugega, rekla je; to je vaš poklic; že od mladih let ste za to odgojeni. Vi trdite, nadaljeval je Fox, da se je zatoženec posltfževal kaj ostudnih besed, toli ostudnih, gospodje pororotniki, da m\ sramožljivost brani, tu jih javno ponavljati. Da, gospodine, rekla je uboga deklica ter je premočno zarudela. Prav dobro, ponovite te besede sodišču in porotnikom. Gospodine odvetnik, rekla je stegnivši se, če vaša sramožljivost vam ne dopušča ponoviti one besede, pač ne bodete mislili, da mi moja to dopušča. Prav dobro, odgovoril je Fox prav nič ne zmešan; porotniki bodo to vvaževali. Vi ste trdili, da je zatoženec kot nesramnež govoril. Ali veste, kaj je to, govoriti kot nesramnež? Jaz mislim, da, rekla je ter je odvetnika tako ogledovala, da so se vsi zbrani jeli krohotati, Fox pa je nadaljno izpraševanje te priče ustavil. Ko so se zvrstile vse priče, jel sem jaz govoriti; srd me je delala zgovornega, to sem čutil; zato sem se z radostjo udal svojej zgovornosti. Popolno zgodovino tega roparja sem prijavil v govoru, pač vrednem, da bi ga bili brzopisci zapisali. Zgrabil sem ga v zibeli ter ga izpustil še le pred sodiščem, kjer bode pravično kazen našel. Najprej sem ga naslikal kot triletnega otroka, kot jednega izmej onih hudobnih otrok, katerim se njih mati nikdar ne zasmehlja. Potem sem ga spremljal v šolo; kazal sem ga lenuha, lažnjivca, prepiralca ter sem povdarjal, kako je orehe in črepšlje z dreves ob cesti kradel in se tako za vislice pripravljal Po nezaslišano srečnem slučaji sem bil mej pričami našel tri poštene tovariše zatoženca, ki so pred petindvajsetimi leti tam ob cesti z bodočim hudodel-nikom ropali. Iz šole sem prestopil v rokodelnico ter sem naslikal tega človeka strašno podobo, ki so je morala ž njim popolnem vjemati. Govoril sem zoper pijanost, ta zločinski strup, in takroto« vičnica je poslušalce kar v/igala. Bil sem še deset let pred današnjim zločinom, a zatoženec bil je že izgubljen v očeh občinstva. Ko bi bila po mojem govoru mogla še kaka stvar osupniti, bila je le, da ni že s petnajstim letom svojega očeta ubil. Seveda je ta imdodelnik v sebi nosil nagnenost umoriti lastnega očeta, toga neseni dvoumil; tudi sem to povedal porotnikom, a sama nebesa so tega sleparja varovala najhujšega izmej vseli hudodelstev; zani-krnež imel je srečo, da je bil sirota. (Dalje prlh.) Spretnu ranoidjska operacija. Ameriški poslanik na Dunaji, gospod Kasson, je pred kratkim sporočil svojej vladi zanimivo poročilo o čudovitej ranoeeljskej operaciji, katero je nedavno poprej izvršil gospod profesor Billroth na Dunaji; to je bila neka čudovita sekcija želodca, pri katerej se je skoraj tretjina želodca odstraniti morala, in kar je še čudnejše, bolnik je zopet okreval, — slučaj, ki se Še do sedaj ni nikdar pripetil. Bolezen, katera je zahtevala to operacijo, bil je rak v želodci, in spremljajo jo sledeči simptomi: Jedi nič več ne diše; v Želodci se čuti nek čuden, nepopisljiv in jako mučen čut, kateri je podoben nekej nedoločnej otrpnelosti; na zobeh se nabira, zlasti zjutraj, masten slez, ki zapušča jako neprijeten okus; uživanje jedij ne odpravi te čudne otrpnelosti, temveč jo še le povekša; oči upadejo in porumene; roke in noge postanejo mrzle in mastne, — kakor bi jih pokrival mrzel pot. Bolnik čuti zaspanost in spanje ga ne okrepča; čez čas postane nervozen, razdražljiv in nevoljen; njegove misli nadlegujejo slabe slutnje; kadar ustane, se mu vrti po glavi in šumi mu po ušesih in mora se česa prijeti, da ne pade; (reva se mu zapirajo, koža je pogostem suha in vroča, kri se strdi in zaostaja, tedaj ne kroži več redno. Pozneje bolnik izmetava hrano, katero použije, in čuti pri tem kisel ali pa tudi sladak okus; po gostem mu srce hudo tolče in misli, da boleha na srci; naposled pa ne ostane nobena hrana v ujom. ker se čeva popolnem ali pa vsaj deloma z ama še. 146-4) Kakor je tudi vznemirjajoča ta bolezen, vendar se onim ni treba bati, ki bolehajo na omenjenih simptomih, kajti v devetstoindevetindevetdesetih slučajih izmej tisoč ne bolehajo za rakom v želodci, ampak za dvspepsijo, katera bolezen se pa lahko ozdravi. Najboljše in najgotovejše sredstvo proti tej bolezni je „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva v vseh lekarnah. Ta ekstrakt zgrabi bolezen pri korenini in jo radikalno odpravi. Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (AbfUhr-Pillen) v zvezi s „Shfiker-ekstraktomu. Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčaluim pilam" 50 kr. Lastnik ..Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in kotespondeut ter glavni razpošiljavec: J A \ I'./i HARNA, lekar „Pri zlatem levu", Kreinsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkdczv. Idrija: Warto. Metlika: P. Wacha. Radovljica: A. Hoblek. Novomcsto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermaffor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsber£: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillay „pri sv. Ani". Maribor: VV. Kbnig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Brnck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. Flirst. Konjice: Pospišil. Kiudberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Staiuz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Oorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. —— ——— 21. maja. Pri ttloun: Pl. Landwust iz Kerolina. — Vetter z Dnnaja. — Singer iz BudimpeSte. — Gooti z Dunaja. — Mlakirž iz Starega trga. Meteorologično poročilo. i Chh opazovanja Stanje barometra v mm. 1 Tem- j Ve-peratura trovi Nebo Mokri na v mm. * s t-' 7. ZJUtTHJ 2. pop. 9. zvečer 73948 um. 787*79 n« 738 iKnn. 1*4° C Ibrezv. m° C Ul. zab. 17-2° 0 brozv. megla jas. jat». 0 00 mm J dežja. i SreduJH temperatura l T v , za 1*6" nad norinalom O-anajelsa "borza dn6" 28. maja t. 1. Izvirno telcgrarlfino poroči Papirna renta...... • . . . -Srebrna reuta .......... Zlata renta ........... .5°/«, marona renta......... Akcije narodne bauke....... Kreditne akcije......... 1 Londou............ Brebco............. Napol. .......... C. kr. cekiui.......... Nouifike marke . . . • ■ 4°/0 državno srečke iz l 1854 250 gld Državne arečke iz 1 18B4 100 gld 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/,...... a papirna renta 5°/g...... 5'/o Štajerske zemljišč odvez oblig . . lo.) 82 gld. 45 82 108 98 862 '285 124 9 D Gl 126 171 107 t»7 92 104 kr. 90 15 45 70 60 88 86 10 25 M) 65 Dunnva reg srečke &•/. . . 100 gld 114 gld. 75 kr. Z em i j oU avstr 4'/,•/„ zlati zast listi . 123 , TO „ Prior oblic Eli/ah?tine napad Železnice 112 „50 . Fr (»r oblig Ferdinandove sev. železni, e 106 , 50 , Kreditne »rečke.....100 gld 17!> „ — , Rudolfov« srečke.....10 , 18 „ 25 . Akcije SBffJo*m str bauke 120 . 9-1 , 25 Tramiuway-druit velj 170 gld a v . 213 , Zahvala. Živo ginjeni po brez^fe\ ilnih dokazili toli pri srčnega sočutja o prebritkej izgubi našega ueiz merno ljubljenega nepozabijivegn soproga, oziroma očeta in brat«, gos;oda MARTINA BAUDEKA, izrekamo vsem, ki so ga tako v mnogobrojnom številu spremili k poslednjemu počitku, posebno preč. duhovščini, občanom, ki so ga nosili in svetili, gosp. odbornikom posojilnice Ljubljanske oko lice, slavnemu okrajnemu cestnemu odboru, slavnemu odboru ŠiienBke čitalnice, g spočom pevcem za ginljivo petje, dariteljein mnogih prekrasnih vencev in sploh vsem, kateri so na kakerdni koli način svoje sočutje skazali, nado najiskrenejšo zahvalo V Vod matu, dne 27. maja 1885. Žalujoča rodbina (616} ZBau.d.el£-OT7 a Glasovir (314' je na prodaj za <►<> gld. v ."»mrun i ii. 74 |»ri Kraajl. Zahvala in priporočilo! V dolžnost si Štejem iircč.i po tej poti javno zahvalo „AZ1ENDI■'. avstro-franooskl zavarovalnici za življenje lato, ker mi j. še le po jcdncm letnem zavarovanji gosp Groblenca, ki je komaj pred jednim mesečin umrl, zavarovano sv< to od 1000 gld že danes brez v jačega odbitka po glavnem zastopniku gosp. Jo*. Proaeucl izplačala. To n tunčno postopanje priporoča že sama ob sebi vsakteroau društvo „AzUmda" m jaz spoli Ini le mojo dolžnost, ako Se sam vsem, ki In čtjo za nesrečne slučaje za svojo družino skrbeti, to društvo najtoplejše priporočam. L j u b I j a n a, 2f>. maja 1885. (310—3) Janez Zorman. Št. 8663. (309-2) I m Ptujska vina. 1884. leta malo rezno....... gld. 8 do 19 1883. ,, milo in fino....... „ 13 16 1884. mar-vino Bvitlorudeče ... „ 11 ,, 14 pravi vinski Jesih........ „ 11 „ — prodaja na hektolitre (313—1) Kravagna v F tuj i. iW Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. mt Salicilni zobni prašek, ~m splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče Ju napravi zobe blesteče bele, a UU k . Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jib razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" | JULIJ pl. Tll\IiOi/,l-jii na Mestnem trgu v bjabljani. i,43—lli C. *W kr naj-višje priznanje. Kopališče mi Štaiei-HUein. (200—4) ■ledno vozno uro od postajo Feldhacb ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-niurijatičue in železne-kisline. inhalacije smrečevja in razpršeue vrelcev« slanice, (ludi kabine za ]»os ji in i < mke , pnevmatična izba s prosto rom za devet osob, veliki reupiracijski aparat, sumeča ogljeno-kisla ko pp linča, jeklene, studene m' in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hydru patična zdravila, k.»/je mleko, gorko kravje mleka V l'OSebno zata /. :iMilje:iej zdravilniei /, iiilekom. Podnebje: stan Mino in zmerno vlažno toplo. Vi-sočina nad morjem: 300 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu (Ueichenberških kopeli. osnja ▼ «uj' V ponedeljek 1. dan junija t. 1. dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaci v Trnovem in pri Kolezijskem mlinu za leto 1885 po očitnej dražbi kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih. Mestni magistrat v Ljubljani, v 20. dan maja 1885. Župana namestnik: V on čin a. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče knjigo ixx fcaajižiao za ljudske šole in učitelje: i) Praktično metodiko....... b) Prvi poduk.......... c) Fiziko in kemijo........ č) Prirod opi*......... di Zemljopis............ e) Geometrijo........... t' Malo fiziko........... g) DomovinoBiovjo...... h) Pripovesti iz zgodovino Štajerski* . i) Opis krškega okrajnega glavarstva j) Zgodovino štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 ki. Isti pisatelj nua v zalogi tudi razne pisanice in risanlee, potem : (232—14) mali islovciiski zemljevid kranjsko doiele z deli Bose.dnih kronovin .... . . cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko- Ogersko . ,.......... j| in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 " cena 80 kr n 60 , - 60 „ - K . u 26 . n 24 . s *3 . , 20 . - « . 30 Takoj delujoče Uspeh zajamčen. iVeizofjihijivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj Bigurno delujoči ROBORANTIUM (brado astvnrjajore sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri I»1«'nh1i. Izpulili in osivelih luseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji 'ziijamčeii. Pošilja v steklen eah po 1 gld. f)0 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. inrrolicli v Brnu. I' I jiittljaiii se dobiva pri g. IZdvardu Niakr-ut v Trstu Peter Slocovich, vin Sanita 13; v Gorici lekur C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Itovinji lekur G. Tromba. Tam s u tudi dobi: Fail nV VTA 1)A »"'jentulsko lepotilno sredstvo, ki UOU ur; lil »;l , nurja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in lds« - cena 85 kr. Ni sleparija! -sejo (40-10) M n Einladung k 1 zur OBČNEMU ZBORU f ALLGEMEIINENVERSAMMLUNG m: Povabilo posestnikov meščanske vojašnice ■v Ijj-vA.ToljanI, kateri bode dne 31. maja 1885. leta dopoludne ob II. uri veliki m« sdii dvorani. , Vrsta razgovorov: Letno sporočilo in sklep računa za leto 1884. Poročilo pregledovalnega odbora. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1885. Volitev štirih družnikov vodstva namesto letos vnlcd dosluženja izBtopivših. Posamezni nasveti. Vodstvo meščanske vojašnioe v Ljubljani. (311) ./. v. MMotnh. der Besilzer der burgerlichen MililarKasserne ln Zuai'bacn, wolcbo am 31. Mai 1835 Vormittag um 11 Uhr im grosGon stadtisohen Rathhauc-Saalo abgehalten werdeu vvird. Progrnniui der zum Vortrage koramenden Gegenstaudc: 1. Jahreabericht uud RechnungsabscblusB pro 1884. % Berioht des Rcvisionsaussuhusses. 3. Wahl oiaes ueuen RevisiousausscbusseB zur 1'rii-fung der Jahresrechnung von 1885. 4. Wahl von vior in dieaem Jahre durch das Pienst-altcr zum Austritto liestiuuot-n Direktions^Mit-gliedern. f>. Andere -allfiillige beBondere Antriige. IDire^tlon der biirgerlichen Militiir-Kasserne iu Laiback. J. iV. Mlai-ak. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' 01^9