_p°žtnlna platana v gotovini Marllsor, peresc •&. oecemora 1932 Stev. Leto VI. Ori!'.) MARIBORSKI Cena t Din VECERNK UradnIStvo in upr aval Maribor, Oospoaka ul. It / Tolafoa uradnlitva 3440, uprav« 3466 izhaja razan nadalje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejaman v upravi aN po polti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani i MM čekovni račun St 11.408 99 JUTRA 99 Naši domači problemi NAPREJ ZA GOSPODARSKO OSAMOSVOJITEV! Potrebi borbe za gospodarsko osa-osvojitev se je v Mariboru že na mar-' aterem zborovanju in na nniogošte-llnih sejah ter sestankih mnogo razbijalo, vendar pa do pravega rezul-I a oziroma ustvaritve tolikerih lepih Vep kot upravičenih zahtev ni prišlo. . aP°čila je 2a naše gospodarstvo dva-ista nra j.n je zato zadnji čas, da se ® *n temeljito osamosvojimo. Ho ,a’ hi -'e zajela ves svet, je poseb-d . težko prizadela Maribor. Stagnacija r a in zaslužka je pri nas na višku. Da t ,a hri glavi smrdi, je v naših razme-J1 Sola in žalostna resnica. V prvi vi-v Prihaja pri gospodarski osamosvojitvi jj^tev nabavljanje vseh potrebščin Dttih uradov in oblasti, ki morajo po-1*!'. svoio naklonjenost domačim slo-v dskini trgovcem in obrtnikom ter slo-industriji s tem, da krijejo vse tia°)e potrebe pri njih. Dalje je treba d^^rgičnejše zahtevati v vsej naši in-lav zaPbslitev izključno le našega de-... stva in domačih, nrav dobro izšola- hih ^ strokovnih moči, na drugi strani pa , .treba iz vseh obratov iztrebiti vse, Ie »neobhodno potrebne« tujce, ki so ^tosleni v naši državi pod raznimi nebeljenimi pretvezami. >, * kri in meso je že skoro prešlo na-b ljudem omalovaževanje in kritizira-vsega, kar so ustvarile poštene in Nne slovenske roke. Le tuji proizvodi No ceno in vrednost, čeprav kako-nikakor ne odgovarjajo našim iz-sie1' ozironia so Cesto celo ničvredno im o blago. Razen tesa pa moramo ,?efi pred očmi, da s kupovanjem svo-Potrebščin pri tujcih, narodnih mlačni in odnadnikih na eni strani ubi-domačo obrt in trgovino, na strani pa s svojimi sredstvi jj ^ifamo najbesnejšo zakulisno borbo nam samim in s tem sami pomaga-° našim nasprotnikom rušiti svojo last-moč in silo. Vsa naročila in nakupi ' tvrdkah, ki niso narodne in državno edne, morajo od strani našega Ijud-j.lVa' Predvsem pa inteligence, popolno->a Prenehati. Gadov, ki nas ali pa naš bodo pikali, ne smemo prav nič več ijti na svojih prsih,-.polj kot kdaj prej, je postala sveta, ^Podbitna resnica narodno geslo, naš Jk>vni gospodarski evangelij: »Svoji k " i - -i ~ r i svojim!« Naše naTodno zavedno ženstvo naj ne prestopi več praga tujih trgovin, kjer navadno zanje nimajo niti poštenega slovenskega pozdrava. Vse blago in lepotičje, ki jim ga diktira moda oziroma njihova potreba, se prodaja prav tako v vsaki izbiri, kakovosti in prav tako ceneno kakor v tujerodnih trgovinah ali celo v inozemstvu tudi v naših trgovinah. Vsako zatekanje v modnih »bolečinah« v Gradec, na Dunaj itd., je nepotrebno in zločin nad lastnim narodom, nad lastno državo. Ne pljuvajmo si še sami v obraz, ko so nam naši nasprotniki ob sleherni priliki ,to delali za naš denar, za krvave žulje našega ljudstva. Zal moramo ugotavljati dan za dnevom, da celo nekatera naša kulturna, humanitarna in narodna društva ne spoštujejo dovolj svojega narodnega ponosa in grešijo proti lastnemu bistvu in namenu, ki jih je v težkih časih nacionalnega suženjstva poklical v življenje. Odprimo oči in spoznajmo že končno, da je, vsak dinar, ki ga zanesemo v trgovino ali delavnico naših nasprotnikov ali odpadnikov, krogla v nasprotnikovo puško proti našim prsom, da je vsak tak dinar žebelj v krsto tega ali onega našega trgovca in obrtnika, ki ne more spričo narodne mlačnosti in nezavednosti najti obstanka in življenja kot brat med brati, kot zvest in borben državljan svoje svobodne države. Zatorej v borbo za gospodarsko osamosvojitev! Nosimo v mislih in srcu svojo narodno dolžnost, zavedajmo se je v slehernem trenutku, ko nam hoče noga, hote ali nehote, kreniti v tuj lokal in naučimo se spoštovanja ih cenjenja trdega, poštenega dela lastnih rok. Zavedajmo se tudi, da je vse, kaT ustvarijo krepke slovenske roke, nedvomno vsa j toliko vredno, kakor tuji izdelki, navadno pa dosti več. Ne kupujmo si več’za svoj denar svoje in tolikerih bratov in sester narodne smrti. En sam pogled na brate onstran mej nam bo vtisnil v dušo krepko svarilo pred temno, zlo usodo, ki bi jo še utegnili doživeti, Čeprav ne v taki meri, če ne bomo ob dvanajsti uri dvignili glave, stisnili pesti In se zavedli, kdo smo in kako nam Je še bilo na teh naših rodnih tleh komaj pred petnajstimi *<»♦* n? '‘olira, dolga stoletja prej! Krvava bilka v Mandžuriji °&I.OČILN! SPOPADI MED JAPO PINGVENA. — 20.000 lJOKIO, 2. 'decembra. Po poročilih h_Cane:čuna te Japonska sprejela voj- S »II: napoved vodje mandžurskih asta-generala Supin-trvena in ie že sto- jte v ofenzivno akcijo v smeri proti a,|ariu. , ŠANGHAJ. 2. decembra. Po vesteh Mandžurije so Japonci po naglem ^dovanju v vsej dolžini kitajskih j^nic osvojili mesto Čalantun, kiet 2: Rusi za časa rusko-iannnske ;Vojne * radili velike vojašnice. V boju proti 2ftneralu Supingvenu sodeluje okoli Jiii,« Japoncev. General se je s svo-i1"! četami utrdil na obronkih gorov-u Ringana. Ujel je tudi 20 Japoncev. stin *a*ce *n *ih no^e *7P!’* ^ Po poročilu Si»n'*po prebivalcev. D°nci se pa sedat bojte, da bo getie- NCI IN ČETAMI GENERALA SU-JAPONCEV V OFENZIVI. rai Supinoven razstrelil tri kilometre dolgi predor v predgorju Kingana. Kitajski prosto v Ujci v Mandžuriji so dobili, kakor se fcatrteje, iz Kitajske velike vsote denarja in močne zaloge hrane. _____________________ ZLATO NA NOVI ZELANDIJI. PARIZ. 2. decembra. Iz Wellingtona :ia Novi Zelandiji jmročajo, da so našli ob reki. Čuti 417 unč čistega zlata. Vest je tembolj zanimiva, ker se je doslej smatralo, da Nova Zelandija sploh nima zlate rude. USA POVEČA VOJSKO. WASHINGTON, 2. decembra. V svojem letošnjem poročilu priporoča Šef generalnega štaba ameriške vojske, naj se redna pehotna armada poveča do štfevila 14.000 častnikov In 165.000 vojakov- Noti Francije in Anglije IZROČITEV DRUGIH NOT V VVASHIN GTONU. — GLAVNE TOČKE. - KO* MENTARJI V PARIZU IN LONDONU— HLADEN SPREJEM V AMERIKI. PARIZ, 2. decembra. Nova francoska nota je bila včeraj odposlana v Washing-ton. Nota obsega 6 s strojem napisanih strani. Tekst je vljuden, a obenem odločen. V prvem delu se navajajo dokazi za zvezo, ki obstoja med vojnimi dblgovi in reparacijami: DawesOv načrt, Youngov načrt, Hooverjev moratorij, ki ga Franclja ni zahtevala, Lavalovo poročilo, poročilo bazelskih strokovnjakov in pripombe pripravljalnega odbora za svetovno gospodarsko konferenco. Drugi de) note navaja finančno pomoč, ki jo le Francija dala velikemu Številu držav. Nato naglaša, da je solidnost francoske valute organizem, ki regulira evropsko gospodarstvo. Slabiti to solidnost bi pomenilo desorganlzirati evropsko gospodarstvo. »Matin« dostavlja ob koncu poročila o novi noti: »Z drugo noto zahtevamo moratorij. Zahtevamo ga mnogo odločnejše kakor kdajkoli!« PARIZ, 2. decembra. Reuter doznava, da srancoska vlada v svoji noti Združenim državam ne omenja, da bo plačala de-cemberski obrok v primeru, da So Wa-shlngton ponovno odkloni. LONDON, 2. decembra. Druga nota Velike Britanije je bila predsinoči odposlana poslaniku v Washington siru Ronaldu Lindsayu. Poslanik jo je izročil vla dl U. S. A. včeraj. Nota je dolg dokument. Britanski ministri upajo, da jo bo sprejel ameriški narod s simpatijo. »Times« pišejo ob tej priliki, da se more reči popolnoma odkrito, da bi vztrajanje Amerike na zahtevi po takojšnjem plačilu povzročilo nevarne posledice za ves svet, in ne samo za Združene države. V primeru pa, da bo Amerika odgovorila tudi na to noto odklonilno, bo Velika Britanija, neoziraje se na posledice, točno plačala zapadli obrok. WASHINGTON, 2. decembra. Ameriški poslanec Mac Fadden je izdelal nov predlog za plačilo vojnih dolgov. Poslanec predlaga, naj bi dolžnice plačale Ameriki svoje dolgove z odstopltvijo kolonij. V prvi vrsti misli pri tem na otoke okoli ameriške celine, ki pripadajo sedaj Veliki Britaniji in Franciji. LONDON, 2. decembra. V tukajšnjih političnih krogih so s tekstom druge angleške note Ameriki zadovoljni. Zlasti se odobrava sklep vlade, da bo plačala o-brok v zlatu iane v devizah. »Dally Te-Iegraph« pravi, da kurz funta s tem m čisto nič ogrožen, jasno pa je, da so postali lozanski sklepi nični. Evropa se vrača v isti kaos, v katerem je bila pred črtanjem reparacij. WASHINGTON, 2. decembra. Včeraj popoldne sta angleški in francoski poslanik izročila državnemu tajniku Stimsonu noti svojih vlad. Obe noti, zlasti pa angleška, sta napravili na poslance in senatorje zelo neugoden utis. V glavnem se naglaša, da ne vsebuje ne ena ne druga nobenih bistveno novih predlogov, dočim pa briskirata sklepe kongresa. Angleška nota grozi mimo tega z uvedbo novih carin na uvoz ameriškega blaga, če Amerika ne odgodi zahteve po plačilu. Ta grožnja je vzbudila največje ogorčenje. Predsednik Hoover razpravlja o notah s Stimsonom in Mill-som. Razprave so tajne. NEWYORK, 2. decembra. Na ameriški tisk so ——avlli obe noti velik utis. dasi se naglaša, da stališča U. S. A. ne moreta spremeniti. Nekateri listi obsojajo politiko vlade, pravilo pa, da izvira iz ' osoodarskih in proračunskih težkoč. Roosevelt piše v »Cos mooolitanu«, da čuti vsakdo, da je treba pomagati dolžnikom. Črtanje na ne bi bilo praktično ne častno. Ne govori pa nikjer o znižanju doi-P-nocoska nota je skoraj enaka ko angleška In utemeljuje potrebo firatcrlla iz 'ospodarskih in finančnih vzrokov. Premiera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski* v Parizu PARIZ, 2. decembra. »Comoedie« prinaša na prvi strani poročilo o francoskem prevodu Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Delo je prevedel Mlhajlo Kovačevič. List pravi, da se ie v zadnjih 60 letih igralo na jugoslovanskih odrih okoli 1000 francoskih gledaliških del in je zato prav in pravično, da se začnejo tudi Francozi zanimati za jugoslovanska dramska dela, zlasti pa za Cankarjeva. Za »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je bilo zainteresirano več francoskih umetnikov, ki so Izposlovali, da se že študira in bo premiera žc v mesecu januarju prihodnjega leta. Anglija in razorožitev LONDON, 2. decembra. V spodnji zbor nicl, kjer se vodi debata o razorožitvi, je dejal mornariški minister Eyres Monsell: »Ne znižujmo nepremišljeno In enostransko svoje pomorske oborožene sile, ampak gradimo vojne ladje do skrajne do-voljene višine, razen rušilcev žtn podmornic.« Nadalje je dejal, da je predlog, naj se križarke zamenjajo z ladjami 104)00 ton, popolnoma nesprejemljiv. Ob koncu je poudaril, da morajo zastopniki Velike Britanije storiti vse, da se Nemčija vrne na razorožitvenn konferenco ker Je to neobhodno potrebno. Eksplozija v Monfrealu NEWYORK, 2. decembra. V kanadskem mestu Montrealu se je dogodila cela vrsta usodnih eksplozij v kanalizacijskem sistemu. Prebivalstvo je zaraditega silno vznemirjeno. Misli se, da so nastale eksplozije zaradi tega. ker so se vneli v kanalih nastali plini. Po dosedanjih vesteh je bilo ob tej priliki ubitih 12 lludi, dočim je število ranjenih še večje. Zaradi eksplozij so se narušile nekatere hiše in razpokale so tudi ulice. FRANCOSKO-RUSKI PAKT. PARIZ, 2. decembra. Emil Burret, ravnatelj »Ordrea«. je objavil v svojem listu članek, v katerem silno ostro kritizira franeosko-sovjetski pakt _ o nenapadanju, sodeč, da desorganizira ta sporazum diplom, in zunanje položaje Francije, urret napada posebno ostro predsednika francoske vlade Herriota in mu očita, da je on glavni iniciator zaključitve tega sporazuma. AVSTRIJA ZAPROSI ZA MORATORIJ. DUNAJ, 2. decembra. Ker poteče v januarju 1. 1933 Hooverjev moratorij, bi morala Avstrija tedaj plačati na račun relifienih dolgov 10 milijonov šilingov. Te vsote pa Avstrija v sedanjih razmerah ne zmore iti bo zato za prosila za moratorij. Stam? Mariborski >V ECE fTNTKT Jfilra BMummammmammmm m^KamBmams^maam v-iryrfW¥~irafie^.'siK '&&L Dnevne vesti Proslava prvega decembra v Mariboru Proslave in prireditve društev in korporacij. Slovesnejše ko prejšnja leta je letos Maribor praznoval naš največji praznik narodnega osvobojenja in zedinjenja. Že v sredo se je mesto odelo v zastave in le redke so bile hiše, s katerih ni plapolala naša državna trobojnica. Prvi so se zbrali naši obrtniki s svojim naraščajem že ob pol 9. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke, da čim dostojnejše proslave 1. december. Predsednik Slovenskega obrtnega društva g. Franjo Novak je navzoče nagovoril, nakar je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik v daljšem slavnostnem govoru pojasnil zbrani mladini in mojstrom pomen našega največjega narodnega praznika. Po slavnosti so se slovenski mojstri in obrtni naraščajniki udeležili korporativno cerkvene svečanosti v stolnici. Ob 10. uri je Sokolsko društvo Maribor matica manifestiralo združeno s svojo jubilejno proslavo v veliki dvorani Narodnega doma za očuvanje našega edin-stva in svobode. V stolnici je bila ob 11. uri zahvalna slovesnost z molitvami za kralja in domovino, katere so se udeležili predstavniki mariborske javnosti, častniki zbor mariborske garnizije, zbor rezervnih častnikov in zastopniki raznih narodnih društev. Ob 10. uri je bila v pravoslavni kapeli v Melju služba božja, katere so se v častnem številu udeležili verniki pravoslavne cerkve. Po opravljenih cerkvenih svečanostih so se mnogi odlični predstavniki vpisali v spominsko knjigo na okrajnem glavarstvu. Lepe proslave so bile po obveznih službah božjih tudi na vseh tukajšnjih srednješolskih zavodih, meščanskih in osnovnih šolah. Na državnem učiteljišču se je zbrala mladina v okrašeni slavnostni dvorani, kjer jo je ravnatelj g. Kadunc uvodoma nagovoril v navdušenih besedah ter ji prepričevalno orisal razmere političnega življenja Slovencev pred in po zedinjenju in se v toplih besedah spominjal neodrešene domovine. Po odigranih orkestralnih točkah dijaškega orkestra pod vodstvom g. prof. Pahorja je četrtoletnik Kučan orisal .važnost dneva, na kar so sledile deklamacije vadničar-jev in pevski nastop mladinskega zbora. Praznik zedinjenja so tudi mariborski slovenski športniki dostojno proslavili. ISSK Maribor je priredil tradicionalni »Tek osvobojenja«, pri katerem je zmagal znani mariborski tekač Germovšek. Popoldne ob 3. uri je priredil prvode-cembersko svečanost Sokol Maribor III. v okrašeni telovadnici ženskega učiteljišča. Po pozdravnem nagovoru staroste g. prof. Strune je g. prof. Škof v lepem in daljšem govoru obrazložil navzočim pomen slavja in v vznešenih besedah bodril zlasti mladino k trdni narodni zavesti. Sledile so ostale točke sporeda: Nastopil je tudi pevski zbor »Lune« pod vodstvom g. Albina Horvata. Dobro obiskan je bil tudi »Večer Narodne obrambe« v veliki unionski dvorani, kjer se je zbral ves nacionalni Maribor. Po sporedu se je razvila animirana prosta zabava, ki je trajala dolgo v noč. Na enako svečan način so praznovala praznik osvobojenja tudi vsa okoliška narodna društva, Narodna obramba v Studencih, Sokol na Teznem in Sokol na Pobrežju. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovale: Evlalija Jurše-tova pri Sv. Marku niže Ptuja, Ljudmila Dolenčeva v Mežici, Ema Scheihauerje-va v Ljutomeru, Jagoda Kokaljeva v Šmarju pri Jelšah, Josipina Karničniko-va pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Marija Repičeva v Podsredi, Ljudmila Mo-ryjeva v Mariboru, Stanislava Poljančeva v Mariboru, Pavla Kotnikova v Lehnu na Pohorju in Jelisava Kokolova v Mariboru. Iz policijske službe. Za policijskega stražnika je bil imenovan pri predstoj-ništvu tukajšnje mestne policije Jakob Grbac. Zanimivo predavanje. JRKD za kolodvorski okraj vabi svoje člane in somišljenike na sestanek k predavanju, ki ga bo imel občinski svetnik g. Ivan Kejžar »o mariborskih razmerah« v prostorih gostilne Vlahovič v soboto 3. decembra ob 20. uri. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 2. decembra zaključi g. dr. Toplak svojo započeto temo o spolnih zablodah. Predavanje je za moški spol. Opozarjamo na nocojšnji nastop priznane plesalke Katje Delakove v gledališču. Plesalka se je šolala pri najodličnejših dunajskih plesnih umetnicah ter se odlikuje po dovršenem tehničnem znanju in umetniški kreativni sili, zato jo prištevajo k našim najbolj nadarjenim plesalkam. Spored je izbran in zanimiv. Dramske cene. Veljajo bloki. Dar Pomožni akciji. Tvrdka ing. arhitekt Jelenec & Šlajmer je v počastitev spomina blagopokojnega gospoda msgr. dr. Antona Jerovška darovala Pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora Din 500, za kar se ji vodstvo Pomožne akcije najtopleje zahvaljuje! Dobave. Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg brodarskih žebljev, 60 žičnih in žimnih krtač ter glede dobave gumijaste preproge. Dunajski spomladanski velesejem. Termin dunajskega spomladanskega velesejma leta 1933, ki se prireja vedno neposredno po zaključku velesejma v Lip-skem, je določen na čas od 12. do 19. marca. Lutkovno gledališče Sokola matice uprizori v nedeljo ob 15. uri »Sy. Miklavž«. Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 4. decembra t. I. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma (II. nadstropje). Vsakdo je vabljen! Mestno kopališče se bo jutri 3. t. ini zopet odprlo. Drevi ob 18. uri bo pri »Orlu« sestanek radi vnovčevaoja vlog. Društvo SJSU »Napredek« priredi v soboto 3. dec. ob 14.30 v dvorani klasične gimnazije svoje prvo predavanje v tem šolskem letu. Govoril bo g. nar. posl. Vekoslav Špindler o »Bolgarih in Jugoslaviji«, kar je zelo zanimiva tema. Vabimo vse člane in prijatelje napredne mladine, da se predavanja udeleže. — Odbor. Pondeljek 5. PomstaMtric MIKLAVŽ" SfP Velika : 3 Najemniki in hiš:: »iiuj- njih dneh bodo organ: r:_ «.= . bistva pobirali po hišah Jarov,- bili nabrani za Pomožno akcijo : a podlagi nabiralnih pol, ki so bile dostavljene vsem hišnim lastnikom v Mariboru.. Nabiralci se bodo izkazali s pooblastilom mestnega načelstva. Naj ne bo nikogar, ki ne bi bil zabeležen v seznamu darovalcev za Pomožno akcijo! Miklavžev večer. Sokol Maribor I priredi jutri, v soboto 3. decembra, v telovadnici inženjerske podčastniške šole Miklavžev večer. — Darila bo sprejemal br. Bajt v čakalnici ob vhodu v kadetnico jutri od 18. do 20. ure. Prihod Miklavža točno ob pol 21. uri. Koroški pevski zbor v Mariboru. Pevski zbori iz Brnce, št. Janža v Rožu, Kot-marevasi, Škocjana in Libuš dospejo iz Ljubljane in Celja tudi v Maribor in nastopijo v ponedeljek 12. decembra t. 1. ob 20. uri v unionski dvorani skupno in posamezno z izbranim sporedom najlepših koroških pesmi. Ljubitelji koroške pesmi In Korošcev, pridite! Kdor želi Miklavža na dom, naj se oglasi pri gledališki blagajni. Zahvala. Stanovalci v gradu na Grajskem trgu so darovali namesto venca na grob preminulemu dimnikarskemu mojstru g. Ertlu tukajšnji požarni bram-bi znesek 140 Din, za kar jim izreka poveljstvo najlepšo zahvalo. Cerkveni koncert Glasbene Matice. Namen tega koncerta je, peljati poslušalca 400 let nazaj in mu pokazati, kako je pel naš narod v tej dobi. Dalje nazaj ne sega oz. ni ohranjena nobena cerkvena pesem. Pesmi, kakor jih lahko slišimo danes po cerkvah, so ne bodo proizvajale. Nekak prehod do Verdijevega »Te Deum* in 19. stoletja bodo 4 točke za violino in orgle, ki jih bosta umetniško izvajala konservatorist in prof. na Glasbeni Matici g. U. Vrabec in g. I. Trafenik (na orglah). Iz te dobe so zastopani Coselli, Istran Tartini, Schubert in Š. Bach. Kul-minacija vsega večera bo na Verdijev »Te Deum«. Poje se v slovenskem jeziku, in sicer osmeroglasno prav. tako tudi Ka-staličeva »Češčena si«. V to svrho je Matičin zbor razdeljen v dva zbora, ki zapojeta vsak zase in vendar zopet skupaj to veličastno in nepopisno lepo de- lo. K tej kompoziciji je treba še pripomniti, da jc zložena prav za prav za koncertno dvorano in je le besedilo povzeto iz himne »Te Deum«. Koncert je namenjen naobrazbi, zato so cene tako nizke, kakor še nikoli pri Matičnih koncertih. PRI REVMATIZMU protinu, trganju, ishlasu, zobobolu In glavobolu se priporoča masaža za masažo. Steklenica 14 Din. Oclasrec.ood S.Br. 25.892/32 Slinavka in parkljevka v mestni klavnici. Razglas mestnega načelstva. Ker je bila 27. novembra v mestni klavnici ugotovljena slinavka in parkljevka, odrejam na podlagi živinskega kužnega zakona z dne 14. VI. 1928 in pravilnika k temu zakonu: Izvrši se popis vseh parkljarjev v mestu. Prepovedan je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze). Trgovina z živino na področju mestne uprave je prepovedana, izvzetno se bo- do dajala dovoljenja od primera do pri- mera. Hlevi se stavijo pod zaporo (no sme se goniti živina na pašo). Psi ne smejo tekati po ulicah. Kokoši morajo biti zaprte v dvoriščih in se ne smejo puščati na cesto. Živinski, svinjski in seneni sejmi se do nadaljnjega ukinejo. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu veterinarskemu uradu, telef. št. 22-38. Dostop goveje živine, tudi z vprego, in perutnine v mesto je prepovedan. Pripuste se v mesto samo oni parkljarji, ki imajo na živinskem potnem listu opombo: »Za takojšnji zakolj v mestni klavnici« in ono perutnino, ki jc namenjena za takojšnji zakolj. Svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico le na vozovih s konjsko vprego, ali najbolje z avtom. Živali v mestni klavnici se morajo takoj sproti poklati, in sicer one, ki pridejo zjutraj, najkasneje popoldan, one zvečer, najkasneje drugi dopoldan. Prepovedano je pošiljanje parkljarjev, perutnine in vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša (seno, slama, kože, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja. Kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. Božična pomožna akcija za revno obmejno deco. Za tukajšnjo revno obmejno deco, pripadajočo po večini viničarjem, delavcem in kočarjem, nameravamo 18. decembra t. 1. prirediti v Šmar-jeti ob Pesnici božičnico. Narekujejo nam to sledeči razlogi: 1. naša deca opazuje, kako radodarno vsako leto pri božičnicah obdaruje Božiček s številnimi daro- vi otroke onstran meje; 2. na kmetih je vedno neznosnejša revščina, ki pri' nas prav letos dosega svoj višek, saj je neurje s točo 16. avgusta uničilo do dve tretjini pridelkov in grozi pomanjkanje živeža, kaj šele, da bi lahko,svojo šoloobvezno deco oskrbeli z oblačili, obuvali in s šolskimi potrebščinami. Naša božičnica je letos v resnici le: akcija za pomoč revni obmejni decl, stradajoči, prezebajoči in usmiljenja proseči! V imenu te dece prosimo za kako podporo v denarju ali blagu, v ponošenih oblačilih, obuvalih, šolskih potrebščinah in sličnem. Obračamo se s to prošnjo na vse korporacije, podjetja in rodoljube! Za vsak, tudi najmanjši dar, v imenu te dece vam naprej izrekamo prisrčno »Bog plati in povrni!« Miklavžev večer, 3. decembra 1932. Narodni dom, Triglav. Narodno gledali««® Repertoar. Petek, 2. decembra ob 20. uri .večer Katje Delakove«. Dramske 116 Sobota, 3. decembra ob 20. uri »Boccac* cio«. Red C. . _ , Nedelja, 4. deoembra ob 15. uri »u°sP ministrovka«. Znižane cene. Zaouj^ Ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Frv Nedelja v gledališču. Za popolda^M obiskovalce se uprizori ob^ 15. uri J šičeva velezabavna satirična salolg, »Gospa ministrovka«. Delo *ma.vsek'>se no komičnih situacij in zapletljajev, > ^ jim mora človek do solz nasmejan- -bo obenem poslednja uprizoritev, ve jo znižane cene. Zvečer ob 20. bo P letošnja uprizoritev divne Leharjeve op rete »Zemlja smehljaja«, ki je najbolj P vlačna opereta poslednjih sezon ter lani dosegla največje število predstav^ Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni. ^ delo nezmožni, povzroči naravna »Fra^ Jožefova« grenčica prosto kroženje vi in poveča duševno in delovno sP®s0.{ nost. Vodeči kliniki izpričujejo, u** »Franc Jožefova« voda odlične vredi eli nn rliipotmz* rlnlo«»/■»o <7ivrtl0 ® . red* do* sti tudi za duševne delavce, živčno bele in ženske kot dobro odvajalno s: stvo. »Franc Jožefova« grenčica se bi v vseh lekarnah, drogerijah in sPece” rijskih trgovinah. Da lih dobite pravožasno naročite še danes za Miklavža in za Božič .Tempo" Čevlje na obroke Maribor, Slovenska 18 Grajska klet. Danes zvečer: morske ribe, brodetto s polento, rl^°. y de calamare ob pol 8., polenovka lari)- „ cP0 Smučarji! Zimskošportni odsek ** y Mariboru je izdal vežbalnik »SUJJ ^ gimnastika«, obsegajoč 14 vaj. c&. v pisarni »Putnik«, Aleksandrova sta 35. .« Plesni odsek ISSK Maribora PriJi jutri v soboto ob 20. uri v veliki dvorani Miklavžev večer z zelo PeS ^ in zabavnim sporedom. Darila se ^ . jemajo jutri od 15. ure dalje v dv°r Velik vlom pri Sv. Trojici v Slovenj goricah. V noči na preteklo sredo so^^a znani storilci vlomili v trgovino g- -pri 'Sv. Trojici v Slovenskih gorie^ v ste‘ odnesli raznega inanufakturnega blaš vrednosti okrog 65.000 Din. Ko je v ^ do zjutraj opazil trgovec vlom, je o j8 takoj obvestil orožnike, katerim se b posrečilo izslediti vse ukradeno b'alfjli nekem listnjaku, kjer so ga tatovi s ^ in zakopali v listje. O vlomu je bila veščena tudi tukajšnja policija, ki ie slala tja daktiloskopa g. Grobina s cijskim psom. Tatovi zaenkrat še ^ izsledeni, vendar upajo orožniki ^ najti pravo sled. Ukradeno kolo. Posestniku Želu iz Pesnice je bito včeraj u^rabjjd izpred neke gostilne v Vetrinjski m 1000 Din vredno moško kolo. v Mrtvoud je zadel predvčerajšnji^ Vetrinjski ulici 431etno ženo Marijo Velkslerjevo. Poklicani Te^eVj)0l. so nesrečnico prepeljali z avtom v nišnico. ^ Nočni vlom. Ko so pri Seifriedo^J1 Aleksandrovi cesti preteklo nošoft . ^ licijski uri zaprli gostilno in se P0"?^. počitku v prvo nadstroje, so neznanii f milci s ponarejenimi ključi odprli gostilne. Nemoteno so sl privoščili v 6 če in jedače, s silo odprli predat ^ in pobrali iz njega ves drobiž. Ijenem zločinskem poslu so neopa izginili brez sledu. ei* Krvav pretep v Hočah. PreteMo _jjj-zvečer so se stepli delavci v vsajen*1 kovi gostilni z nekim lovskim cU oVra* do katerega so imeli baje staro L štvo. Posledice pretepa pa so bije fp ne za 241etnega delavca Ivana n £ in 251etnega delavca Franceta ..^1 oba doma iz Skokov. Holcer Je ^ na bojišču z razparanim trebun 'g>. hiš pa s hudo razmesarjeno de®i go0 O krvavem pretepu so bili . j jo obveščeni mariborski reševale prepeljali oba ranjenca v J®'*, ia ie ifi' nišnico. Stanje ranjenega H°lce" UtOa0ja. lo resno in imajo zdravniki®*10, da bo ostal žiia. J^ a.-r. ,r5 o t u, gSe'2. XH. 1532." Maribor® »VEČERNIK« jutra 1907 -1932 J^SKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA JE NA NAJSVEČANEJŠI NAČIN ^OSLAVILO SVOJ SREBRNI JUBILEJ. — SIJAJNO USPELA TELOVADNA AKADEMIJA. — VELIKODUŠEN DAR POSOJILNICE V NARODNEM DOMU SOKOLSKI DECI OB JUBILEJU. Redke so prilike in dogodki, ob kate- sojilnice v Narodnem domu g. dr. Vik-'n je prostrana unionska dvorana tako tor Kac, ki je v daljšem nagovoru sporočil sokolski deci, da ji je Posojilnica nabito polna, kakor je bila v sredo zve-cer’ ko je Sokolsko druištvo Mariborska proslavilo svoj srebrni jubilej in Priredilo za to priliko svečano telovad-akademijo. Zbralo se je v dvorani s®, kar čuti narodno, zbrali so se stari kolski borci in mlajša generacija', zbra-so se odlični predstavniki mariborske vnosti, med njimi oba okrajna glavar-? Sg. dr. Ipavic in Makar, mestni ^Pan dr. L i p o 1 d, višji državni pravd-p 2. dr. Jančič, polkovnik g. Božo j. Pl n i k o v i č, predstojnik mestne po-S- dr. Hacin, minister v pokoju *■ Jr. Kukove c, gimnazijski ravnatelj 'dr. Tominšek in drugi. Ro se je razgrnil zastor in ko se je °iavila na odru šestorica starejših čla-d°vi ki so jo tvorili Eman Ilich, Franjo pUroš, Ivan Zemljič, dr. Leopold .oj ja n e c, Anton Poš in Joža Vol-’c> ie v dvorani zabučalo in dolgo ni nehal val nepopisnega navdušenja ter acij, ki jih je priredila zbrana množili starim borcem, ustanoviteljem mari-^ rskega Sokola. Z mladeniško odločajo, kakor pred petindvajsetimi leti, izvajala šestorica proste vaje in bur-j. Zdravljena odkorakala z odra. Srč-0e »Mucke«, deca do 7. leta, pa so s *iim nastopom namah osvojile srca Uto P*an*ce s Poskoki čez mizo so iz-^adile, in mirno lahko trdimo, da še jj^ega nastopa članic nismo videli v v ariboru. Moški naraščajniki so doma . Par terni gimnastiki. Občinstvo je sti-plp nad njihovimi vratolomnimi vaja-?*• »Rusalke« v belih tančicah so s svo-JPPi simboličnimi vajami pokazale uspe-,'e vztrajne vežbe in žele za graciozno 'bajanje buren aplavz. Na bradlji pa so ^ predstavili občinstvu člani z izbrani-^ vajami in je bil deležen zlasti držav-Prvak Tošo Primožič iskrenega pri-.Pppja vseh navzočih. Prav tako sta :i gimnastična skladba »Jutro«, ki k) izvajale članice in Apihova simbo- podarila v spomin na srebrni jubilej matičnega društva in ob priliki svojega jubileja 1085 vložnih knjižic z vlogo po 100 Din. Za velikodušen dar se mu je v imenu vseh petih mariborskih sokolskih društev zahvalil g. Franjo Bureš. V slavnostnem govoru, ki ga bomo objavili v celoti v. prihodnji številki našega lista, je nato narodni poslanec dr. Pivko orisal v živih obrisih petindvajsetletno delovanje mariborskega Sokola. V imenu mariborske sokolske župe je čestital matičnemu društvu k jubileju župni .podstarosta g. dr. Kovačič. Nagla-, sil je važnost jubileja in podčrtal neven-ljive zasluge matičnega društva, ki si jih je steklo v dobi 25 let za našo narodnost. Z besedami: »Naj živi, naj se razvija in niaj cvete Sokol matica!«, je zaključil svoj jedrnati nagovor. Tajnik sokolskega društva Matice g. Erhatič je prečital nato pozdravne brzojavke, ki so jih poslali društvu podstarosta sokolske zveze Engelbert Gangl, župa Novo mesto, Slovensko lovsko društvo in ban dr. Marušič. Sledila je deklamacija: »Čujte nas!«, nakar je bil zaključen oficielen del jubilejne proslave. Nanovo pristopivše članstvo je po končani proslavi položilo sokolsko zaobljubo. Posebna deputacija matičnega društva se je po končni jubilejni proslavi podala na pobreško pokopališče, kjer je položila vence in cvetje na grob pokojnega' staroste dr. Rosine in staroste dr. Semeca. Pravoslavni božji hram v Mariboru DOLOČI IZREDNI OBČNI ZBOR PRAVOSLAVNE CERKVENE OBČINE. TEV STAVBIŠČA IN VPRAŠANJE STILA STAVBE. dajo cerkev v Ljubljani. Njegova želja in stremljenje je, zgraditi na Jugoslovan So J: v skladba »Morje«, ki so jo izvajali 3 v vsesplošno zadovoljstvo. telovadni akademiji je bil v dvojci pri »Orlu« družabni večer, na ka-®r&m je bila izrečena marsikatera iskre-* in bratska sokolska beseda, ki je izletela v, priznanju starim sokolskim Greeni. r&r^eraj’ 113 državni praznik, pa je pri-Tfluo društvo matice svečano jubilejno °slavo v veliki dvorani Narodnega do-3 združeno obenem s prvodecember-3 Proslavo, članstvo in prijatelji So-•stva so zopet napolnili dvorano do Žei Je.ga kotička. Uvodoma je zaigrala «0. ezničarska godba sokolsko koračni-s’ nakar je starosta Sokolskega dru-va Maribor-matica dr. Boštjančič na-^°ril navzoče v izbranih besedah: ,ratje in sestre! Pred 25 leti se je ‘Ulila " le ie ^ peščica zavednih narodnjakov, ki <3° tedaj pripravljala pot sokolski mi-Pod okriljem Športnega društva in w°PiIa na plan s Sokolskim društvom v Priboru. Mariborski Sokol je že takoj j svojem rojstvu krepko razmahnil svo-j Peroti. Germanski val, ki je raznaro-D|.Vai našo zemljo in ljudi, je močno je £kal, da se razlije preko nas do Adrt-t,0 ^epka slovenska pleča pa so se mu 3}viIa v bran. Ni mala zasluga mari-žiti ga Sokola, da je s pomočjo dru-Dr obrambnih činiteljev ostal št. lij ne-i^agana slovenska trdnjava, kar je U, .0 za posledico, da je zarisana naša s0 Ja vsaj tam zadaj za Št. Ujem. Kako 5j.Se člani Sokolstva zavedali svoje mi-^ > naj mam bodeta v dokaz le dva pri-S( ra iz svetovne vojne: pokojna staro-13 ‘tr. Rosina in dr. Sernec sta v gra-?W ,zapori*1 izpričevala svojo sokolsko hj; ?st> dr. Pivko pa je pri Carzanu raz-£v avstrijsko armado. In naši cilji? oj30 načelu Tyrševega evangelija v slt0v£nie dosežene, svobode, bo maribor-Sokolstvo korakalo naprej po začr- fj Do-ti!<< D0j]a željo vseh navzočih sta bili nato 5, ani vdanostni brzojavki kralju in pre-l$r ^sledniku Petru, godba pa je za-državno himno Pretekli ponedeljek zvečer je bilo v dvorani Narodnega doma zborovanje vernikov mariborske pravoslavne cerkve, katerega se je udeležilo častno število, kar izpričuje, da je našla, pravoslavna cerkev tudi v Mariboru že precej pripadnikov. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik cerkvenega odbora pravoslavne župnije g. Jakob Perhavec, ki je uvodoma pozdravil navzoče, med katerimi so bili tudi odlični predstavniki mariborske javnosti. Zahvalil se je navzočim za številno udeležbo in jim sporočil veselo vest, da je banska uprava odobrila sklep mariborske mestne občine, ki je dala brezplačno stavbišče za cerkev na Jugoslovanskem trgu. Kraj, kjer bo stala cerkev, je najlepši, kar jih je v Mariboru. Tega se prav dobro zavedajo pravoslavni verniki, katerih glavna skrb bo sedaj, da se načrt čimpreje realizira. Cerkveni odbor je nabral okrog 300.000 Din za zidavo cerkve. K temu znesku pa so še zelo malo prispevali mariborski pravoslavni verniki. Zato je apeliral na vse navzoče, naj vsak po svojih močeh žrtvuje kolikor zmore. Cerkvenemu od boru je dobrodošel vsak dinar, ker si je v s vesti izreka: »Zrno na zrno, pogača, kamen na kamen, palača. Nabrana vsota pa še izdaleka ne zadostuje. Potrebno bo iti s podvojeno voljo in močjo> na delo, da se uresničijo lepe želje, da bo zrastla na Jugoslovanskem trgu monumentalna cerkev. Cerkev naj bo zgrajena tako, da bo našemu mestu v ponos, bodočim generacijam pa dokument žilave borbe. Nadalje je bodril navzoče in dejal, da se bodo načrti vkljub današnji krizi uresničili, ker bo odbor z združenimi močmi s pomočjo vernikov in drugih dobrotnikov nabral toliko, da se bo na pomlad pričela gradnja. Potrkal bo na vrata tudi pri prijateljih pravoslavne vere in upa, da bo našel odprte roke. Zbiral bo prispevke tudi v gradbenem materialu, da bi se tako proračunska vsota znižala. Omenil je ime pripadnika Milana Lenarčiča iz Ribnice na Pohorju, ki je pripravljen darovati za gradnjo ves potrebni klesani granit. Svoj govor je predsednik zaključil s ponovnim apelom na vse navzoče, naj da in pomaga kdor ima in more. Nato je spregovoril prota g. Trboje-vič. Z očetovskimi besedami se je zahvalil v imenu pravoslavne parohije mariborski mestni občini, ki je z razumevanjem šla na roko cerkvenemu odboru, upoštevajoč pri tem vse razloge, da mu je odstopila brezplačno stavbišče za božji hram v centrumu mesta. Naglasil ie, da si primernejšega kraja odbor pač ne bi nrogel zaželeti. Pravoslavni božji hram v Mariboru naj združuje hladni se-verozapad s toplim jugom. Naglasil je, kako velike važnosti so bile pravoslavne cerkve v naši narodni zgodovini z besedami: »Da ni bilo Dečanov in Grača-nice, ne bilo bi Kosovega!« Ko se je dotaknil finančnega stanja cerkvenega odbora, je izzvenel iz njegovih besed ve-'ik optimizem za realizacijo načrta, čeprav so stroški predvideni na precejšnjo vsoto. Dejal je, da se cerkveni odbor še ni odločil za projekt, po katerem je se- a odru se je pojavil predsednik Po- zidana cerkev v Celju in po katerem zi- skem trgu mogočno zgradbo, ki bo tvorila z okolico arhitektonsko celoto in ji dala veličasten izraz, kakor je veličasten namen, kateremu bo služila. Besede očeta prote so vzeli navzoči z velikim odobravanjem na znanje. 'Spregovoril je še podpredsednik cerkvene občine polkovnik g. Božo Putni-kovič. V daljši besedi je predočil navzočim versko tradicijo, ko so njihovi očetje s križem v roki dvigali in krepili narodno zavest. Zgradba, ki bo v doglednem času zrastla na sredini mesta bo naša trajna vzpodbuda. Nato se je razvila debata, v katero so posegli gg. inž. Bilič, pod,polkovnika Gojkovič in Nikolič ter dr. I r-golič. Ker se nikdo več ni javil, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje * Zdi se nam potrebno, da ob tej priliki spregovorimo nekaj besed o načrtu pravoslavne cerkve in o ureditvi Jugoslovanskega trga in Trga svobode. Mnogo se je o tem že pisalo in še več debatiralo. Uradni predlog je, naj bi pravoslavna cerkev stala na Jugoslovanskem trgu tam, kjer se sečeta os realne gimnazije in os bivšega spomenika. Odpadla bi torej vsaka temeljita preureditev parka, ki je zvezana z velikimi stroški i« zgradba bif sie skrila med Idrevjem, s katerim je zasajen trg. Tudi bi v tem primeru lahko čakal Trg svobode še leta na ureditev in prav tako vprašanje postavitve spomenika Kralja Petra na tem prostoru. Nastane vprašanje, ali je to res najidealnejša rešitev zazidave in preureditve centruma? Ali ne bi bil po taki rešitvi zgrešen tudi cilj stremljenja po monumentalni zgradbi? Kdo bi jo opazil med visokim drevjem, id bi makiralo njeno fasado in bi se jedva kupole dvigale iznad vrhov dreves? Stala bi osamljena kot nepoklicano dete, potisnjena nekam ob stran, brez izraza in bi ne ustvarjala nobene popolnosti in celote. Možje razmišljajte o možnosti idealnejše rešitve, predno bi zapeli na Jugoslovanskem trgu krampi. Imejte pred očmi, da je to najlepši prostor našega mesta in da spada tja veličastna zgradba, ki bo ponos mestu. Poljčane Nogometna tekma SK Boč:SK Pragersko. V nedeljo 27. novembra je bila na Pragerskem nogometna tekma med tukajšnjim športnim klubom Bočem in kombiniranim moštvom, sestavljenim iz nogometašev Sl. Bistrica in Pragersko. Zmagali so zadnji z rezultatom 3:0. Tekma je bila do konca živahna in zanimiva. Zmagovalci so se izkazali kot dobro vigrano, borbeno moštvo, ki pa je svojo fizično moč večkrat preostro izrabilo. (Levi branilec S.) Grajati je treba del mladoletnih gledalcev, ki so se v lokalnem patriotizmu spozabili tako daleč, da so celo vratarja SK Boča motili pri obrambnih akcijah z metanjem kamnov. Dobro bi bilo, da se postavi pri takih podeželskih nogometnih tekmah zadostno število rediteljev, da se takšni incidenti ne ponovijo. Igro je sodil g. Geuer. ISSK Maribor: SK Ž&feznlčar 7:2 (4:2) Prijateljska tekma, ki se je včeraj popoldne odigrala med lokalnima rivalima na igrišču ISSK Maribora, je končala s hudim porazom SK Železničarja. ISSK Mariboru je uspelo poraziti svojega nasprotnika kar s 7:2, in dokazati, da razpolaga trenutno z najboljšo enajsterico v Mariboru. Moštvi sta' nastopili v naslednjih postavah: ISSK Maribor: Koren I, Koren II, Bertoncelj Pepček, Kukanja, Žolna, Kokot, Ju-rgec, Hreščak, Kirbiš, Dušan, Bergant. SK Železničar: Pezdiček, -Wagner, Bačnik, Frangeš III, Frangeš I, Glavič, Jenko, Paulin, Efferl, Golinar, Pezdiček. ISSK Maribor, ki je nastopil s poskusnimi močmi, si je zmago pošteno zaslužil. Jedro moštva je kljub lepemu razmerju golov tvorila ožja obramba, kjer je Pepček pokazal, da zna igrati tudi branilca. Krilska vrsta mi ravno zaigrala v velikem stilu, vendar pa je v veliki meri pripomogla- k lepemu uspehu. Napad, ki je bil sestavljen i-z najbolj heterogenih igralcev, je zaigral svežo in pogumno in si često ustvarjal zrele in prezrele situacije pred nasprotnikovim- golom. Sedemkrat so bile situacije izkoriščene, a mnogo več jih je bilo klaverno zastreljanih. Z izbiro napada imiai »-Maribor« res križe; treba se bo kmalu odločiti za napad, ki bo nastopil proti SK Rapidu. Naj bo včerajšnja zmaga samo n-ajcenejši pouk, da mora za prihodnjo tekmo izbrati moštvo, ki ne bo moglo zmagati tako lahko kot nedeljsko! Kljub temu, da so Železničarji za svoje znanje doživeli katastrofalen poraz, so vendar napravili vtis dobre enajsterice, ki bi bila s polnovrednim vratarjem dosegla častnejši rezultat. Glavno krivdo za poraz nosi ožja obramba z vratarjem. Glavno breme igre je ležalo zaradi šibke obrambe na krilski vrsti in v nič manjši meri na napadalni, ki sta se izkazali dobri in kljub splošni depresiji nista klonili do konca. V krilski vrsti je bil najbolj uspešen Frangeš I, toda tudi ostala dva sta bila koristna. Napad je pokazal, da zna uprizarjati hitre in nevarne akcije, dočim s streli ni bil ravno v visoki formi. Moštvo je v celoti ugajalo v prvem polčasu; v drugem polčasu pa je znatno popustilo, dokaz, da mn manjka kondicijski trening, o katerem smo že mnogokrat .pisali. Tekma je bila zelo zanimiva, tu ptai tam žalibog tudi ostra, v ostalem pa lepa in kar je glavno, bila je dober trening za prvenstveni nastop proti SK Rapidu. Sodil je g. Vesnaver v splošnem dobro. V predtekmi je zmagala mlaidina ISSK Maribora nad mladino SK Železničarja z 1:0 (1:0). Tek osvobojenja Na tradicionalni progi: Koroščeva— Maistrova—Kolodvorska ulica—Aleksandrova cesta—Trg svobode, je včeraj do-noldne priredil ISSK Maribor »Tek osvobojenja« za pokal Toneta Viahterja. Tudi letošnji tek je vzbudil veliko zanimanje ne samo med športniki, temveč tudi med občinstvom, ki je napravilo tekmujočim atletom vseskozi gost špalir. Na samem cilju, ki je bil na Trgu svobode, pa- se je zbralo tisočglavno občinstvo, ki je burno pozdravilo tekmovalce. Rezultati so bili naslednji: 1. Germovšek (SSK Maraton) v času 5:46.3; 2. Straub (SK Železničar) 5:53; 3. Podpečan (9K Železničar) 5:56; '4. Štrucl (SSK Maraton) 5:57; 5. Ketiš (SSK Maraton); 6. Gomol (ISSK Maribor); 7. Herič (SK Žel.); 8. Jemšac (SK Žel.); 9. Ribarič (Sokol III); 10. Sekulec (Maraton); 11. Cerkvenič (SK Žel.); 12. Jurkovič (Svoboda); 13. Fanedl (Sokol III); 14. Tratenšek; 15. Vuga (oba ISSK Maribor). Popoldne je bila pri »Orlu« razdelitev, nagrad, in sicer ob navzočnosti zastopnika poveljnika mesta polkovnika Peri-šiča, zastopnikov športnih klubov in tekmovalcev. Prof. Cestnik je v imenu prireditelja izročil zmagovalcu prehodni Vahtarjev pokal, ostali tekmovalci pa so prejeli spominska darila. 'Sfcran f Mariborski »VECER NTK« Jofra ■■■■■■MnEDBSESijSSSEMSl tBRSHSCSBESnKU," 2S31.' O V H (0.12. Andreas Haukland: Bonsakove povesti Zopet sva nekaj časa molčala. Potem so se Bonsaku čeljusti nekako nasmehnile. »Gotovo ti je znano, da morejo podzemski ljudje začarati ohromelost? Da, le glej me!« Kmalu nato se mu je zopet zresnil poševni obraz. In pripovedoval je o hul-drijski nevesti: Aasmiilen se imenuje naselje, oddaljeno pol milje od Blatnega jezera. Nekoč so stala na tem kraju lepa poslopja. Zdaj pa rasteta trava in mahovje na pogorišču. In kmalu bodo pozabili tudi pripovedko. Poslednji, ki je stanoval na tem kraju, je imel dve hčeri. Ena se je zaročila z mladim fantom iz sosednje fare. Neko jesen je prišel na daljši obisk. Sredi noči 8e je zbudil, ker je bilo svetlo v njegovi tebi. Dvignil se je v postelji. In tedaj je videl, da se bližata postelji dve ženski, ena mlada, druga stara. Mlada, ki jo je starejša vodila za roko, je nosila svatovsko krono in pajčolan. Ničesar nista govorili. In ko sta nekaj časa stali, sta izginili. Toda sleherno noč sta se zopet vrnili. In neko noč je izpregovorila starejša, Rekla mu je, da je mati mlajše in da ga hoče za zeta. Zunaj na dvornem trgu je njena hiša. Pokazala je proti oknu. In mladi mož je stopil tja- Sredi trate je videl krasno poslopje z razsvetljenimi okni. Hiša je bila krvavo-rdeča z belimi vogli. Vrata bela in rdeča. Čeprav je bila noč, je videl hišo, kakor bi bilo podnevi. Ničesar ni rekel ter se vrnil v svojo postelj. Zenski sta izginili. Naslednjo noč pa sta zopet prišli. Ko je stara zopet govorila in ko tudi zdaj ni dobila odgovora, se mu je zdelo, kakor da postaja večja in večja. In bilo je, kakor da izginja streha, na njenem obrazu pa se je pojavila temna groza. Drugi dan je razdrl zaroko ter se odpeljal domov. Ostal je samec in od tedaj ni bil nič kaj pri sebi. Mlado dekle, ki mu ničesar odreklo, dokler je bil pri njej, je prav kmalu opazilo, da je v blagoslovljenem stanu. In kamorkoli je šla, je kar mrgolelo okoli nje, malih, ostudnih bitij, - ki so imela velike glave in prazne oči. In nekega dne so jo našli v reki, ki je tekla mimo. Oče, ki je po obisku mladega moža izgubil skoro vso svojo živino, je-sklenil zapustjti dvorec. Ko je odpotoval s svojo ženo in preostalo hčerjo, se je na poti okreni! ter se ozrl na svoj dom. In je videl mlado ženo v svatovski obleki. Sedela je na kamnu ter jokala. Poleg nje je pa sedela neka stara žena z groznim obrazom-Rasla je, rasla ter postajala vedno grša. Tedaj je mož naenkrat začutil, da ga je nekdo pobil na tla. In od tega časa je bil hrom na eni strani. Hiš ni več in kraj'je opuščen. Toda še vedno baje vidi ta ali oni nevesto in njeno maščevanja željno mater. Ko je Bonsak končal svojo povest, je vstal in odšel. Njegov obraz se mi je zdel še bolj spačen kakor sicer. In še ga vidim pred seboj, kako je stiskal svojo hromo roko, ko je odhajal. Vendar je pa čez par dni zopet sedel pri meni- Pripovedoval je o Laponcih in njihovi čarovniji. V M a r iKor 11, cine mmmmmmmmm&nrTzmcBi/aB&s.- -: ----- njem. Pila sta ter se upijanila. sta počepnila v kot in zaspala. Per je sklical vse svoje ljudi. Vzel jez njišča gorečo trsko ter dejal: »Zdaj boste smejali«. j Nato je stopi! k Laponcu ter mu P žgal brado. Trde, tanke kocine so ' sale iskre ter gorele. Laponec je s. Vsa hiša se je smejala. Tedaj se je pa dvignila stara Lapon ka. Stopila je k Peru Voldu ter ar?. svojo suho roko pred njegov obraz, to je rekla: »Tako gol,, kakor moja roka, bodi di ti!« Nato vzame moža in ga nese ven. -Laponcev niso več videli v By£ ’ Toda Peru Voldu so izpadli bujni 1» in brada. Postal je plešast. In pravu 1 da je bilo to njegova smrt. Nekoč je prišla stara laponska dvojica k velikemu kmetu Peru Voldui Per Vold je bil velik, močan mož, ponosen in bahav. Posebno je bil ponosen na svojo gosto brado in na svoje bujne lase. Če je ponosno in mogočno stopil v cerkev ali na kako zborovanje, si je vedno pogladil rdečkasto brado, ki mu je pokrivala prsi. Per Vold je pogostil Laponca z žga- »Gan« ali bajilo Laponcev so niale _ vali, ki jih hranijo v bobnu podobni om ri, ki jo imenujejo čarovniški boben. Nekega dne je prišel v cerkev LaP . ncc, ki je bil znan kot čarovnik. _nd je stopiti k obhajilu. Župnik, ki ga P znal, mu tega ni dovolil. Laponec se razjezil, pričel groziti ter odšel. 1°“ duhovnik je zbral komunikante okoli tarja. Potem so morali iti trikrat oK oltarja. In vsakokrat je .molil očetias-(Dalje pfihodfflJicd Sokolstvo Opozarjamo vsa mariborska Sokolska društva, da prijavijo svoje člane-smučar-je za cross-cotmtry, ki bo 4. t. m. ob pol 11. izpred letnega telovadišča Sokola-matice. Rok prijav se podaljša do nedelje do pol ure pred startom, na letnem telovadišču. — Zdravo. Sokolsko društvo Tezno priredi v nedeljo 4. t. m. ob 16. uri v, dvorani »Mesta Ptuj« svojo drugo akademijo z domačim in češkim programom: Člani: Šoštariča; ženska deca I.: Psički; moški naraščaj: Hovorka - proste; ženska deca II.: Obroči; člani: bradlja; ženski naraščaj: Buči morje; moška deca: Skupinske vaje in članice: E-moll sonata. Po akademiji nastopi Miklavž ter obdari deco in odrasle. Darila se lahko oddajo od 3.—6. ure v gostilni »Mesto Ptuj«. Novoustanovljeni smučarski odsek je pridno na delu, da oskrbi članom »dilce«. V načrtu ima tudi ureditev drsališča na telovadišču. Lutkovni oder Sokola I. V nedeljo 4. t. m. ob 15. uri v kadetnici: »Gašperček-dobrotnik«. Občina Tezno in novi zakon o občinah Želje prebivalstva občine in okolice. Novi zakon o občinah, o katerem pravkar razpravlja poseben odbor narodne skupščine, je za občino Tezno, kakor še posebej za one dele okoliša, ki dejansko ne pripadajo občinskemu teritoriju, izredne važnosti. Občina Tezno, oziroma naš občinski okoliš, je nesporno ena najbolj čudnih krajevnih tvorb, saj izločuje najbližje sestavne dele, kateri bi po svojih krajevnih razmerah morali pripadati k naši občinski edinici. Precejšen del bivališč, skoraj ena tretjina, ležečih ob severni strani Ptujske ceste, spada v sestav občine Pobrežje. Od središča svoje edinice so oddaljeni najmanj 4 km, med tem pa od središča občine Tezno-šole le nekaj minut. Še slabša je krajevna razdelitev za prebivalce izhodnega dela Ptujske ceste, to je naselbina onih siromakov, ki so na tem mestu v najtežjih časih radi nizkih cen stavbišč postavili svoje skromne domove. Vsi ti spadajo v območje občine Radvanje. Otroci teh naselbin obiskujejo tudi našo osnovno šolo. Nihče ne more zahtevati od teh revežev, da bi pošiljali svoje otroke v oddaljeno šolo (skoraj 5 km) svoje občine, če imajo drugo pred nosom. Umevno je, da nosi občina Tezno radi obiska šole teh otrok precejšnje breme, ki ni krito z nobenimi dokladami. Določba novega zakona o občinah, če bo sprejet v obliki, kakor je bil predložen od vlade, da mora imeti vsaka občina vsaj 2000 prebivalcev, bo posegla najgloblje v naše krajevne razmere. Tega predvidenega števila prebivalcev naša občina še ni dosegla: manjka ji približno 300 prebivalcev. Res je, da prepušča novi zakon tudi možnost obstoja občin z manj kakor 2000 prebivalci. Naše krajevne razmere pa so dokazale podvig števila prebivalstva v 10. letih sko- raj za 100% in bi se predpisano prebivalstva, ki je potrebno za satnvj stojno občino, gotovo že doseglo, ce s0 ostale življenjske razmere take, kot bile še pred dvema letoma. * Naše krajevne potrebe in ustroj kf • zahteva, da se posamezni deli, ki spa jo v področje občine Pobrežje in R®®. nje, priklopijo občini Tezno, kar bi & lepo zaokroženo teritorialno in celoto, prekoračilo bi se število Pre^f-„o cev, ki je potrebno za samostojno obe' — in ker so ti deli že itak vsaj na v# sestavini deli občine Tezno. Občinske nance bi se s priklopitvijo omenjenih lov znatno izboljšale. Vloga za P^je pitev s podpisi prizadetih strank, ki s bila vposlana 'oblasti, je bila rešefl® pripombo, da se bo zadeva uredila 2 " vim zakonom o občinah. , j. Občinski odbor in drugi lokalni ' torji naj se pobrigajo pravočasno za . ko ureditev obsega občinskega ja, ki bo v smislu novega zakona o činah, v končni uspeh in v prid obči*1', prizadetim — da ne bo prepozno! Mali o Razno BRUSIMO BRITVE škarje. Striženje 4, britje 2 Din. Mlinska ul. 8. 4001 POZOR GOSPODINJE ! Teletina la še do nadadalj-njega Din 6—8 ter vsi drugi meseni izdelki cenejši. — Se priporoča Zemljič, mesarija, Kralja Petra trg 1. 4007 KAVARNA »PLZENSKI DVOR«! Bela kava in kruh z maslom ali orehove rezine 5 Din. Ca: z rumom in keksi 5 Din. Punč 6 Din. Kuhano vino Vn> 1. 2 Din. Dnevno koncert. Se priporočata Alojz in Antonija Senica. 3849 V najem ZABAVA s klobasno pojedino bo v soboto 3. in nedeljo 4. decembra v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. Za obilen obisk prosi J. M. Nekrep. 3999 NEMŠČINO govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 3960 ODDAM OPREMLJENO SOBO enemu gospodu po nizki ceni. Pobreška c. 21. blizu Magdalene. 4004 POUK V STROJEPISJU. stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci, nemščini itd. M. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. 3961 Kupujte svoje po-trebiilnepri naših Inserentlh l POJEDINA KLOBAS v soboto in nedeljo v gostilni Dergas, Koroška cesta 49. 4005 i Radi prezidave skladliia na prodaj v trgovini s pohištvom Ulica 10. oktobra št. 5 po zelo znižanih cenah: 30 spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize Itd. ter vsakovrstno pohištvo Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3833 Modno kroiaštvo »§Be$tance* Vekoslav Terzer se je preselilo v palačo g. Vlahoviča Meljska cesta 2 Žarnice iestence likalnike kuhinjske aparate izelirne Slce motorje elektromaterijal zvonce telefone radloaparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Dve veiiki Lutzovi peči uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore ceneno na prodal Interesenti naj se zglasijo v upravi „Večemika“ dnevno med 9, in 10. uro. Najiepša miklavževa darila dobite v Trpinovem bazarju Moški in ženski šali k Din 10*— lepe volnene kapice k Din 5*— Pozor, ceneno mef^ Prekajno meso Din 12 — Teletina od Din 6*— do Din 8*— Govedina od Din 4*— do Din 6*— svinjsko meso po najnižjih cenah od sobote naprej na Glavnem tr9*j peta stolnica od Velike kavari* OTROCI. odkod nai vzame Miklavž** najiepša dariial l ZltiUK llliclj To je devet knjižic, polnih čudovitih P** povedk. Bili so trije velikani-*' Dolgouhi Jernejček, Princesa v pomaranči. Koko in druge živalske zgodbe, Mihec in princ Lenuhar, Čarobni studenec, Božične pripovedke, Vilinske gosli, O srečnem krojačku. Knjižice so izredno poceni , Vseh dvet brošur stane Is ®'rl le Din 100.—, vsaka P°saI"® „9 irana samo Din 12*—» v vezane pa broširana samo Din 16.—. 193103 ladroie. izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik Aleksandrova cesta 13. izdajatelja tn urednik; RADiVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora