OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 7,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 26 važne DomaČe vesti ženski odsek SNPJ farme članice ženskega odseka far-Sfjpj gg vabi na sejo, ki se vrsi jutri zvečer ob osmih v ov. del. domu na Waterloo Rd. a dnevnem redu bodo stvari. staršev Mlad. zbora ocoj ob 7.30 uri se vrši seja arsev Mladinskega pevskega ^ ora SDD na Waterloo Rd. Va- io vse, ki se zanima- la zbor, da pridejo na sejo. ^^ite vstopnice na imajo vstopnice o? zadnjega banketa ba and Hunting klu- yj.' Prošeni, da jih čimpreje da^^^jo tajniku Andy Bozichu, bo mogoče urediti račune. bo zabave Tajnica krožka št. 3 Prog. Slo-da se maškeradna so jo nameravala ice prirediti za 19. februar- 1^.° ker se dvorano Pravlja. Veselica se bo vršila Enkrat pozneje, kar bo pravo- JJsno poročano. uradniki so seji podr. št. 39 Sansa ki "i sledeči odborni- Poiiv 1950: Predsednik Leo. Doig^^ ' P°(ipredsednika Stanko big John Centa, tajnik- John Pollock, zapisni-^"^osephine Petrič, nadzor-Tau' Okorn, John Krebel, Andy Spendal in Jo-' bor- prireditveni od- Vrtovšnik, pred-thg ^ ' Vincent Salmič, An-hig ^ Katie Bradač, Jen-JVtm Jennie Skuk, Urška Oko?' Joseph Cem*^' Strumbel, John cijsk^ Wapotich, publi- ^hiff Vida in Ivanka ko Josephine Petrič, Jao-•^ohn L Andy Turkman, je se v in Leo. Poljšak. Se-zadnji petek v St ^ Slov. nar. domu na ■ Ave. '^^Soslavija je v ^Sati radi vlade "očiMinha' - ^^GRAD, 4. feb. SOVJETSKA ZVEZA IMA ŽE TRI HIDROGENSKE BOMBE, PRAVI ANGLBKI UREDNIK Moskovski radio zasmehuje govorice o hidrogenski bombi, ki je le novo "hidrogensko strašilo" Wall Streeta LONDON, 6. feb.—Angleški urednik Kenneth De Courcy, ki je lani pravilno prerokoval, da bodo sovjetski znanstveniki že v jeseni povzročili atomsko eksplozijo, je danes izjavil, da ima Sovjetska zveza hidrogenske bombe in da je eno že eksplodirala. Slovi Jugo- Veiij^i je soočena z pf jgjj ^. froblemom v zvezi s Ho indokitajske vlade pred J Včeraj je neki de jugoslovanske via- o vlada razmotriva Podaj., toda ni hotel Vse drugih izjav. Ve 2 • y^^odno-evropske drža-Jugoslavije «0 že Gi komunistično vlado Ho ko j^®®i^yija ni imela težave, Vlado komunistično Vojn^ kitajske, ker je civilna k°Pneni Kitajski bila ga jg ^ vlada Mao Tze Tun-kion skoro vse Ki- <-ajce sKoro a ^'fatic ^ Indokitajskem pa so Vl^do v ^®^^"ovili lutkarsko sicef u" cesarja Baoa, ki i^obenega vpliva med ljudstvom, kljub Vajo zapadne sile prizna- ^^jske i^S^lno vlado Indiki- je v zagati, ker ^ svoje odnosa je Posebno ker so v te tev ^ažn "■^v tj. pogajanja za skleni-spoi^^zuma. S Minha bi se ^WijQ odnosa ji med Jugo toda 2 J'^ Francijo poslabšali ^ija strani bi Jugosla- . ®jdi principov morala Ho Či Minha. De Courcy trdi, da prejema zanesljive podatke iz dežel vzhodne Evrope. "Obstojajo dokazi, da Rusija že ima hidrogenske bombe. Dejansko jih je izdelala tri, od katerih je eno eksplodirala," je izjavil urednik, ki pa ni hotel povedati kje in kdaj so sovjetski znanstveniki preizkusili svojo prvo hidrogensko bombo, za katere znanstveniki trdijo, daje tisočkrat močnejša od sedanje atomske bombe in da bi ena sama hidrogenska bomba lahko uničila največje mesto na svetu. De Courcy je med ostalim izjavil, da bodo sovjetski znanstveniki po marcu mesecu povzročili enajst nadaljnih atomskih eksplozij. Hidrogenska bomba je le bajka in strašilo Medtem pa je predvčerajšnjem moskovski radio očitno zavrgel zamisel o hidrogenski bombi kot bajko in novo strašilo Wall Streeta. To je bil prvi komentar Moskve v zvezi z naznanilom predsednika Truma-na, daje ukazal, naj se začnejo raziskovanja za produkcijo hi-drogenskih bomb. Komentator moskovske radio postaje Petrov je izjavil, daje ideja o hidrogenski bombi navadna bajka, katere cilj je, da se kongresu zagotovi odobritev ogromnega vojaške budžetnega proračuna. "To bajko rabi Wall Street tako za domače kot zunanje cilje. Nadaljni tajni namen je, ker ameriški imperialist! hočejo, da bi ljudstvo sprejelo zamisel o lahki "vojni, brez vsakih žrtev s strani* Amerike. To je ameriška verzija Hitlerjeve bliskovite vojne," je rekel Petrov. Toda soglasno z radio oddajo Wall Street ni v stanju, da bi dvignil in vzburkal ljudstva sveta: "Prav sigurno ne bo uspel z bajkami o hidrogenski bombi. Ti izpadi in intrige imperialistov bodo še bolj strnile vrste podpira teljev miru in učvrstile njihovo odločnost, da uničijo zahrbtne načrte vojnih netilcev. "Kljub pospeševanju mrzle vojne ameriško ljudstvo razume pustolovno politiko vladajočih krogov Z edin j enih držav. Ameriško ljudstvo razume, da se mir lahko zagotovi samo na osnovi miroljubnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami. "Agresivna politika Wall Streeta lahko vodi samo v novo katastrofo, kajti nemogoče se je izogniti strahotam nove vojne, če bodo takšno vojno sprožili ameriški imperialist! bodisi atomsko diplomacijo, ali pa s hi-drogenskim strašilom." V radio oddaji je Petrov omenil tudi Trumanov ukaz. * Višinski pravi, da ima Rusija atomske bombe MOSKVA, 3. feb.—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je danes v važni analizi principov sovjetske zunanje politike omenil, da Sovjetska zveza ne poseduje samo atomsko energijo za miroljubne namene, pač pa ima tudi atomske bombe. Rekel je, da so znanstveni uspehi Sovjetske zveze težki udarec imperialističnim netilcem vojne in da so jih prisilili, da so omilili svoje obnašanje in postali v mednarodnih odnošajih bolj previdni. Višinski je uradnikom in upo-slencem sovjetskega zunanjega ministrstva tudi povedal, daje Sovjetska zveza preprečila načrte zapadnih sil, ki so hotele razbiti Organizacijo združenih narodov. "Da ti načrt! niso uspeli je velika zasluga Sovjetske zveze, katero vodi tovariš Stalin," je izjavil Višinski. AMERIKA BO IMELA BAZE NA JAPONSKEM TOKIO, 6. feb. — Zanesljivi Itrogi so danes izjavili, da so ameriški šefi skupnega štaba priporočili, naj si Zedinjene države ohranijo vojaške baze na Japonskem, tudi ko bo podpisana mirovna pogodba z Japonsko. Glavni vzrok za ta sklep je, ker vojaški voditelji hočejo preprečiti Rusiji, da se ne bi po-služila japonske industrije. Toda z druge strani se bodo Zedinjene države s takšno akcijo predstavile Japoncfem kot imperialistična sila, ki se samopašno utrjuje na japonskem ozemlju. Jugoslavija ne bo ovirala letalske zveze Češkoslovaške BEOGRAD, 4. feb. — Neki predstavnik jugoslovanske vlade je včeraj izjavil, da so zunanja poročila, češ, da bo Jugoslavija prepovedala polete letal vzhodno evropskih držav nad jugoslovanskim ozemljem, popolnoma neresnična. Na vprašanje, če' bo jugoslovanska vlada obnovila pogajanja za podaljšanje sporazuma o letalski službi s Češkoslovaško, je predstavnik jugoslovanske vlade izjavil, da Jugoslavija v principu nima nič proti temu, da bi s^ sporazum podaljšalo. Na osnovi sporazume, ki bo iztekel 14. marca, ima Češkoslovaška pravico, da dvakrat tedensko pošilja svoja letala v Beograd. Tudi sovjetska letala, se poslužujejo letališča v Zemunu pri Beogradu, toda morajo za však polet imeti posebno dovoljenje. Jugoslavija pa nima letalskih zvez z Bolgarijo, Madžarsko, Rumunijo in, Albanijo. ITALIJAN DAL V NAJEM SVOJO ŽENO. ZA $20 MESEČNO NAPOLI, Italija. 6. feb.— Sodni j a v Napoliji bo morala kmalu odločiti koliko velja žena, ki jo mož da v najem drugemu. Neki Vincenzo Marvasi je svojo ženo odstopil nekemu Rino Vinciguerra za $20 mesečno. Sedaj pa se pritožuje, da je to premalo in hoče "najemnino" zvišati. Postavna Italijanka, ki je stara 25 let, je bila izročena Vinciguerra na osnovi pismenega kontrakta za dobo treh mesecev. V pogodbi je rečeno: "Podpisani Vincenzo Marvasi izjavljam, da odstopam Rinu Vinciguerra za vsoto 40,000 lir ($60) svojo ženo Claro. Umevno je, da takšna odstopitev pomeni, da ne bom nadzoroval moralno ali pa materialno obnašanje svoje žene. kar se tiče njenih odnošajev z gori omenjenim signorom Vinciguerra." Vinciguerra se je s svojo najeto Claro preselil v neko stanovanje v predmestju Napolija. Medtem pa je Marvasi spremenil svoje mnenje. Vsled splošno naraščajočih stroškov meni, da bi mu Vinciguerra moral plačati več "renta." Toda slednji se je zahtevi uprl. šel na sodni j o in zaht$y%l, da se Marvasia s sodnijskim odlokom prisili, da spoštuje pismeno pogodbo. Predsednik nastopil s T-H zakonom proti stavkujočim premogarjem; do ponedeljka bo odbor podal poročilo OBRAMBNI TAJNIK GROZI RUSIJI WASHINGTON, 4. feb. — Obramben! tajnik Louis Johnson je danes izjavil, da so Zedinjene države pripravljene, da po enournem opozorilu "izženejo hudiča iz Sovjetske zveze." Zagrozil je, da bi borbene sile Ze-dinjenih držav bile na delu, eno uro zatem, ko bi Rusi kaj začeli. Obrambeni tajnik je v svojih izjavah rabil besede, katere so bile najostrejše, kar jih je po končani vojni rabil kakšen član vlade. RUSIJI GROZIJO S SVETOVNO POLICIJO CINCINNATI, 4. feb. — Bivši direktor ameriške vojaške uprave v Nemčiji brigadni general Frank L. Howley je danes izjavil, da bi se moralo ustanoviti svetovno/policijo, ki bi prisilila Sovjetsko zvezo, da spoštuje sporazume in stvari, ki jih zagovarjajo Zedinjene države. IZREDNE VOLITVE V NEW JERSEYU HACKENSACK, N. J., 6. feb. — Republikanska stranka je ohranila svoj kongresni sedež, ki je bil izpražnjen, ko je bil bivši predsednik odbora za ne-ameri-ške aktivnosti J. Pamell Thomas zaradi sleparij poslan v ječo. Na osnovi volilnih razultatov na izrednih volitvah je republikanski kandidat William B. Wid-nall dobil 32,224 glasov, njegov demokratski nasprotnik George T. English pa 15,711. Thomas, ki je osleparil vlado za okrog $10,000, je podal ostavko 2. januarja. WALLACE BO GLAVNI GOVORNIK NA KONVENCIJI STRANKE WASHINGTON, 6. feb,—Bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace in kongresnik Vito Marcantonio bosta glavna govornika na nacionalni konvenciji Progresivne stranke, ki se bo začela v Chicagu v četrtek 24. februarja. Med ostalimi govorniki bo predsednik stranke Elmer A. Benson, chicaški voditelj Earl Dickerson in stalni sopredsednik na konvencijah Hugh Bryson. SOVJETSKI PISATELJ NE SME V FRANCIJO MOSKVA, 5. feb.—Danes je bilo naznanjeno, da je Francija zavrgla prošnjo za vizo vodilnemu sovjetskemu političnemu komentatorju Ilji Ehrenburgu, kije hotel v Parizu prisostvovati sestanku odbora "zagovornikov miru." Ehrenburgha bo na tem sestanku zastopal znani sovjetski pisatelj Aleksander Kor-neičuk. VLADA SE POGREZA V DOLGOVE WASHINGTON, 5. feb. — Vlada je 31. januarja končala sedmi mesec budžetnega leta# 1950 z blizu $3,256,000,000 primanjkljaja. Predsednik Truman je že napovedal, da bo deficit koncem tekočega leta znašal $5,534,000,000, kar pomeni, da se bo vladni dolg zvišal na vkupno vsoto $256,892,405,500, medtem ko je pred enim letom znašal $252,656,167,300. V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! McCloy svari Nemce, naj prenehajo kritizirati Ameriko STUTTGART, 6. feb.—Ameriški visoki poverjenik v zapadni Nemčiji John J. McCloy je danes opozoril nemške politične voditelje, da bodo morali prenehati napadati in kritizirati Zedinjene države, Anglijo in Francijo. "Mi Američani se ne nahajamo tu z izključnim namenom, da bi hranili Nemce. Naš glavni cilj je, da pomagamo Nemčiji pri političnem okrevanju," je izjavil McCloy. Gornja izjava je bila odgovor na zagotovila nemških političnih voditeljev, med katerimi se čez-dalje bolj uveljavljajo znani nacisti, da zapadni zavezniki nimajo nobene pravice vmešavati se v politične zadeve zapadne Nemčije. Izjave McCloy a so nemški politični voditelji sprejeli poparjeno, ker so bili vajeni kritizirati Zedinjene države in jih smatrali kot njim najbolj naklonjeno od zapadnih zavezniških držav. Nemci upajo, da bodo prav Zedinjene države pritisnile na Francijo in Anglijo, naj bolj popuščata Nemčiji. McCloy je v svojem ostrem govoru posebno opozoril, da ne kateri nemški voditelji celo skušajo v svojih govorih ustvariti vtis ,da Nemci na splošno niso krivi za katastrofo, v katero so pahnili svet, pač pa za svoje težave še dolžijo druge narode. WASHINGTON, 6. feb.—Predsednik Truman je danes s Taft-Hartleyevim zakonom nastopil proti premogarjem, ki so danes oklicali splošno stavko. Na stavki je 400,000 članov United Mine Workers unije, ki možje pa se kljub temu ne bosi že osem mggecev prizadevajo, do vrnili na delo." da bi izsilili nov kontrakt. Truman se je po daljšem obotavljanju odločil, da s Taft-Hartleyevim zakonom razbije stavko, ker očividno meni, daje nastopilo stanje državne nujnosti. Lastniki premogovnikov trdijo, da imajo zaloge premoge, ki bi zadostovale le za dva tedna. Predsednik še ni zahteval sodni j sko prepoved stavke, kakor je to predvideva Taft-Hartleyev zakonom, pač pa je storil prvi korak v tej smeri. Imenoval je preiskovalni odbor treh članov, ki mu bo do ponedeljka podal poročilo. Po določbi zakona lahko po podanem poročilu zahteva sodnijsko injunkcijo, na osnovi katere bi se premogarji morali vrniti na delo za dobo 80 dni. Vprašanje je, če se bodo stavku j oči premogarji pokorili sod-nijski injunkciji. Že v soboto je predsednik UMW unije John L. Lewis v svojem pismu predsedniku Trumami poudaril, da je. dvomljivo, če bo "množično stra-hovanje (uporaba Taft-Hartleye-vega zakona) zagotovila navdušen odziv hvaležnih premogar-jev." Če se premogarji ne.bodo vdali sodnijskem ukazu, ampak vztrajali na stavki s parolo "brez kontrakta ni dela," se lahko zgodi, da bodo kaznovani z občutno globo. To se jim je že dvakrat zgodilo, ko so unija in njen predsednik Lewis bili dvakrat kaznovani z vkupno globo $2,130,000. Akcijo predsednika Trumana je takoj pohvalil avtor Taft-Hartleyevega zakona, ohijski republikanski senator Robert Taft, ki je izjavil, da je bilo potrebno storiti ta ukrep. Tudi republikanski senator Brewster ,ki je parkrat zahteval od Trumana, naj nastopi proti stavkujočim premogarjem s T-H zakonom, je bil zadovoljen. Rekel je, da je že čas, da se je predsednik odločil na akcijo. "Hvala Bogu, da ima zakon, na osnovi katerega lahko nastopi," je rekel Brewster. Premogarji trpko razočarani vsled predsednikove akcije Premogarji so novico, da je Truman nastopil s Taft-Hart-leyevim zakonom, sprejeli s trpkim razočaranjem. Na osnovi poročil iz premogovnih področij Pennsy Ivani je se lahko ugotovi, da premogarji tega nikoli ne bodo odpustili predsedniku, ne glede če se bodo morali vrniti na delo, ali pa če se bodo zopersta-vili sodnijski injunkciji. Na splošno premogarji menijo, da bi morali nadaljevati stavko, neglede na posledice. Neki stari premogar, uposlen pri Pittsburgh Consolidation Coal Co. blizu Montoura, je najboljše izrazil čute stavku j očih premogar j ev. V zvezi z akcijo predsednika Trumana je izjavil: "Ta akcija nima nobenega pomena. Pomeni le nove težave, U.A.W. obsoja Trumana Clevelandski distriktni svet avtnih delavcev, ki zastopa vkupno 35,000 članov United Automobile Workers unije (CIO) je snoči soglasno odobril resolucijo, s katero je napaden predsednik Truman, ker je proti stavkujočim premogarjem nastopil s Taft-Hartleyevim zakonom. Svet je odobril tudi $200 podpore za ohijski distrikt United Mine Workers unije. JAPONSKI KOMUNIST JE PRIZNAL NAPAKE TOKIO, 5. feb.—rJaponski komunistični voditelj Sanzo Nosa-ka, ki je nedavno bil tarča kritike Kominforme, je danes priznal, da je njegova izjava, češ da je miroljubna revolucija možnaameriško okupacijo Japonske v "osnovi zgrešena." Glasilo japonske komunistične stranke je objavilo izjavo No-sake. V "samokritiki" je japonski komunistični voditelj izjavil, da bo kritika Kominforme dragocen pouk pravim voditeljem japonske Komunistične stranke. Znani Američani priporočajo spremembo politike NEW YORK, 6. feb.—Skupina 159 znanih državljanov iz 28 zveznih držav je danes priporočila predsedniku Trumana, naj zavzame bolj pozitivno vodstvo pri naporih, da se ustavi svetovne ekonomske boje in oboroževalno tekmo. Podpisniki izjave menijo, da bi Zedinjene države morale prevzeti vodstvo za upostavitev miru na svetu. To bi se doseglo s sprejetjem politike, ki bi stremela za združenjem ljudstva sveta na osnovi obsežnega načrta za sodelovanje pri obnovi in razvoju svetovnih virov. Med ostalim je v izjavi poudarjeno, da bi predsednik Truman moral prevzeti vodstvo, da se "ustavi oboroževalno tekmo in ustvari pogoje, ki bi omogočili eventualno splošno razorože-vanje." Znani Američani so mnenja, da so Zedinjene države prevzele takšno vodstvo pri načrtu za sodelovanje v zapadni Evropi in podoben načrt (Marshallov plan) priporočili tudi za Azijo, Afriko, Srednji vzhod in južnoameriške države. Med podpisniki izjave so: pisatelj Louis Adamič, new-yorški financir James P. Warburg, urednik Saturday Review of Literature Norman Cousins, škof Charles K. Gilbert, prof. Ralph Barton Perry, predsednik Ober-lin kolegija William E. Stevenson itd. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 7. februarja 1950. a ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Yean—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) $8.50 .. 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)___________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ________________! For Three Months—(Za tri mesece) $10.00 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KRITIČNA STAVKA PREMOGARJEV 2e deset mesecev traja spor v industriji premoga. UMW unija in njen predsednik John L. Lewis so dnevno napadeni v tisku velikega businessa, ki nima nobenih simpatij za pravične zahteve delavcev, pač pa ščiti svoje lastne interese. Ni se še zgodilo, da bi kakšen velik časopis, če ne drugo, vsaj priznal, da so zahteve posameznih unij za boljše mezde ali pa zboljšanje delovnih pogojev, upravičene. Dobički velikih korporacij stalno naraščajo. Tudi lastniki premogovnikov žanjejo velike profite, kljub temu pa se upirajo ne samo zmernim povišicam mezd premogarjem in stabilizaciji penzijskega sklada, pač pa želijo odvzeti premogarjern še one pravice, ki so jim bile zajamčene v starem, 30. junija preteklega leta, izteklem kontraktu. Na splošno ljudstvo ni seznanjeno z dejstvom, da se premogar-ji v tekočem sporu borijo za penzije, za povišico dnevnih mezd od $14.05 na $15, za "union shop" in za ohranitev določbe v prejšnjem kontraktu, ki daje pravico premogarjem, da delajo "kadar želijo in kaciar so v stanju." Ogromna propaganda, ki jo širijo lastnikom premogovnikov naklonjeni časopisi in nekateri reakcionarni kongresniki, želi vstvariti vtis, da je UMW, posebno njen predsednik Lewis, odgovorno za sedanje stanje. Z vpitjem o pomanjkanju premoga, o "diktatorstvu" Johna Lewisa, o "ubogih" lastnikih premogovnikov, ki da morajo vse to trpeti, itd., želijo skriti prave namene—da se to borbeno unijo pod vsako ceno zdrobi.. Spor v industriji premoga je v kritičnem stadiju. Zadnji teden so predstavniki premogovnih družb prekinili pogajanja v Washingtonu, ker so, kot je izjavil Lewis, hoteli "postaviti premogarj-e v stanje brezpravnih služnikov." Predstavniki unije pa so se temu uprli. V spor je posegel tudi predsednik Truman, ki je priporočil, da se ustanovi poseben preiskovalni odbor treh članov, kar pa je Lewis zopet zavrgel, ker po mnenju unije ti "tujci" očitno ne bi bili nepristranski, pač pa na strani lastnikov premogovnikov. Kot izgleda bo predsednik Truman z injunkcijo, ki jo predvideva Taft-Hartleyev zakon za slučaje "državne nujnosti," razbil stavko. To bi ne bilo prvič, kajti pred tem je dvakrat uporabil T-H zakon in ko je unija skušala sodnijsko injunkcijo prezreti, je bila kaznovana z $1,420,000 globe. V tej odločilni stavki, ko gre za "biti ali ne biti," imajo premogarji simpatije ostalih delavcev, žal pa ne polno podporo dveh najmočnejših delavskih organizacij CIO in AFL. Poleg tega veliki tisk z dnevno kampanjo zavaja ljudstvo in si prizadeva, da bi premogarje in njihovo borbo predstavil v popolnoma napačni, zlobni in potvorjeni luči. Ampak borba premogarjev ni samo njihova lastna. V tej borbi bodo prizadeti vsi delavci v vseh industrijah, kajti če bi enkrat premogovni baroni spravili na kolena premo-, garje, bi nedvomno to isto skušali storiti tudi njihovi bratje, na pr. baroni jekla. Kot večkrat v preteklosti so premogarji zopet postavljeni na glavno preizkušnjo, preizkušnjo moči in solidarnosti vsega ameriškega delavstva. UREDNIKOVA POŠTA O Domu na Recher Ave. Euclid, Ohio—Ni več daleč do spomladi, čet-avno še zmirom zima kima. Ravno tako ni več daleč do otvoritve našega Slovenskega društvenega doma. Zato sg naši društveni delavci, kaj zaposleni, ker čas hitro beži. Pa ni moj namen pisati o ten) sedaj, samo rada bi poročala o našem Gospodinjskem klubu. Pregovor pravi: "Ce ni gospodinje, ni pravega doma." Tako so tudi naše žene rekle, ker bo sedaj veliko dela in ni prav, da je samo par oseb prizadetih. Sedaj imamo večje število naših pridnih delavk, ampak še zmirom potrebujemo več žena. Več nas je, več uspeha imamo. Prosimo, pridite na sejo, katera se vrši v četrtek 9. februarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pridružite se nam, saj je kaj prijetno biti v veseli družbi iu obenem pomaga- ti, da bo naš Dom prej res naš! Ostajam s pozdravom in na svidenje, Frances Medved, predsednica. KIJSKA ATOMSKA BOMBA PRISPEVA MIKU MONTREAL, 4.. feb,—Predsednik kanadskega odbora za kontrolo atomske energije dr. C., J. Mackenzie je danes izjavil, da bo možno prišlo lo stalnega miru na svetu, ker tudi Sovjetska zveza ve za tajnost atomske energije. "Atomska eksplozija, ki se je pripetila lani v Sibiriji, nikakor ni prispevala neizogibnosti vojne, pač pa je lahko celo konstruktivna sila za dosego miru," je izjavil dr. Mackenzie. Mackenzie je opozoril, da bi se lahko Zedinjene države, Anglija in Kanada vlade iluziji, da imajo premoč nad Rusijo pri razvoju atonioku energije. TEKMOVANJE KULTURNOUMETNISKIH SKUPIN SLOVENIJE V petek 13. januarja je bila v veliki unionski dvorani ob 20. uri zaključena akademija republiškega tekmovanja sindikalno kulturnoumetniških skupin Slovenije. Zaključni govor na aka-damiji je imel tov. Boštjančič, referent za kulturno-prosvetno delo pri GO ZSS, ki je po svojem govoru prečital nagrade Iculturnoumetniškim društvom, posameznim sekcijam zmagovalkam na republiškem tekmovanju in pohvale posameznim tekmecem, ki jih je podelil Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. V svojem govoru je med drugim dejal: Tekmovanje sindikalnih kul-turno-umetniških društev i n skupin se je vršilo v času največjih spopadov in borb za častno izvršitev nalog tretjega leta petletke. Na 97 prireditvah se je v plemenitem tekmovanju pomerilo 67 sindikalnih kultur-no-umetniški|> društev. 295 skupin teh društev je na okrajnih in republiškem tekmovanju dokazalo rast socialistične kulture naših narodov. Idejnost programa, višina umetniškega podajanja, organizacijska trdnost je v tem tekmovanju prišla do popolnega izraza. Kljub kratko odmerjenemu času določenem v razpisu, so društva pokazala svoje sposobnosti in povezanost s celotnim družbenim dogajanjem. Uspehi, doseženi na tekmovanju, so rezultat dolgotrajnega in upornega dela v preteklem letu. Izredno pestra razgibanost na zunanjem in notranjem političnem področju je podvojila velik razmah kulturno-prosvet-ne dejavnosti. Desettisoče prireditev, gostovanj, turnej je priča temu. Naj navedem nekaj primerov: 24 sindikalnih skupin s preko 400 člani je ustvarjalnem delu plemenitilo rfapore in zmage pri graditvi ceste bratstva enotnosti. Društva sindikalnega sveta Maribor so obiskala preko lOOkrat gozdne brigade. Angel Besednjak j e imel 40 uspelih nastopov v zadrugah in na vasi, takih primerov je mnogo pri vseh društvih Slovenije. Kulturne-umet-niške skupine so stalno obiskovale gradbišča, rudnike, industrijske centre. Skupno z ljudsko prosveto in drugimi kulturnimi ustanovami so bila v vseh rudniških revirjih organizirana gostovanja, literarni večeri in druge umetniške priredbe. Vrsta medrepubliških turnej je poglabljala enotnost in bratstvo naših narodov in mnogo prispevala k izmenjavi kulturnih izkustev. Vzporedno z borbo in zmagami na političnem in ekonomskem področju se je razvijalo kulturno-umetniško delo. Medtem ko je ob izidu zloglasne resolucije informbiroja bilo v Sloveniji le 16 sindikalno kulturnoumetniških društev je poiastlo njih število ob koncu 1. 1948 na 34. V prvem tromesečju preteklega leta jih beležimo 44, v drugem tromesečju 55, v tretjem 65, a ob koncu leta, ko so bili vloženi maksimalni napori za izpolnitev obvez, ki so jih naši kolektivi dali naši Paitiji, ko je ogromno število delavcev delalo dnevno tudi po 12 do 14 ur, ko so se rudarji odrekli nedeljskega počitka, ko jim je tisoče delavcev odšlo v pomoč, je dosegla kulturno-umetniška dejavnost svoj največji razmah. Število društev ob koncu četrtega tromesečja je 110 s preko 500 sekcijami in 14,500 aktivnimi člani. Po govoru tov. Boštjančiča in podelitvi nagrad so zmagovalci republiškega tekmovanja (razen mešanega pevskega zbora "Jožeta Lacka" iz Ptuja, ki zaradi tehničnih ovir ni prispel) izvedli svoje skrajšane programe 6 zadnjega tekmovanja. PEVSKA ZBORA "Jože Lacko" in "Tiue Rožanc" sta najboljša Republiško tekmovanje med najboljšimi pevskimi zbori j e ljubljanska publika in pevci vseh osmih nastopajočih zborov nestrpno pričakovala. V nabito polni veliki Filharmonični dvorani je v sredo zvečer prišlo do končne odločitve. Med mešanimi zbori sta najboljša zbor "Jožeta Lacka" iz i Ptuja, ki je že dve leti naš pev-j ski prvak in zbor "Tineta Ro-i žanca", ki je letos prvič dose-j gel to častno mesto. Delita si! prvo mesto. Oba zbora sta tu-! di v primeri z moškima zboro- i ma, ki sta nastopila ta večer in ^ ženskim ter mladinskim zborom ■ po kvaliteti najboljša. Med občinstvom je žel veliko priznanje zlasti zbor "Jožeta Lacka". Vse tri težke pesmi Pahorjevo "Oče naš hlapca Jerneja", "VII. I Rukovet" Mokranjčev in N. N. j "Na poljani" so pevci zapeli' ubrano, lahkotno in občuteno, i Zbor "Tineta Rožanca", ki je! imel precej lažji program, pa je po mnenju ocenjevalne komisi-l je prednjačil v homogenosti. Oba prvaka bosta odšla na zvezno tekmovanje v Beograd, kjer bodo nastopali samo mešani pevski zbori. j Za moška pevska zbora "Sla-1 va Klavora" iz Maribora in "France Prešeren" iz Kranja, so vladala sedaj različna mnenja glede kvahtete. Na republiškem tekmovanju je dokončno zmagal "France Prešeren" pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje tov. Petra Liparja, skromnega in zelo sposobnega, ki že od osvoboditve vodi zbor. Pevci "Slave Klavore" so bili za nastop dobro pripravljeni, a čutiti je' bilo, da je zaradi pre-številnih gostovanj zboru primanjkovalo časa za študij. Ženski zbor "Pletenine" ni imel in nima tekmeca v Sloveniji. Na tekmovanju so zapeli čisto in ubrano ter disciplinirano svoj program, vendar pa nekoliko slabše kot na tekmovanju SKUD-ov mesta Ljubljane. Tudi izbor programa ni bil ravno posrečen. Od mladinskih zborov je prišel v poštev samo zbor "Jožefa Mcškriča", ki je zaenkrat naš' najboljši mladinski zbor. Zbor je v zadnjem času sicer napredoval, vendar bi se to lahko zgodilo še v toliko večji meri, če bi se posvetil bolj vajam in zmanjšal število gostovanj. Ta zbor že dolgo časa prednjači med mladinskimi zbori. Mladinska društva bi se morala zavzeti, da ustanove svoje zbore, ker se bo ^ plemenitim tekmovanjem med zbori lahko mnogo hitreje dvignila kvaliteta mladinskih zborov. Na tekmovanju so ta večer ^lastopili še mešani zbori "Štefana Kovača" iz Murske Sobote in "Antona Linharta" iz Radovljice ter "Janko Premerl-Vojko" iz Nove Gorice. Prvi zbor je dokazal na republiškem tekmovanju, da se je že od oblastnega tekmovanja zelo izboljšal in je sedaj na isti umetniški ravni kot moški zbor "Slave Klavore" iz Maribora in nekoliko boljši o d mešanega zbora "Anton Linhart", ki se je tudi od oblastnega tekmovanja izboljšal, vendar še nima dovolj velike preciznosti v izvajanju. Mešani pevski zbor "Janka Premrla-Vojka" iz Nove Gorice, ki je sestavljen v glavnem iz samih mladincev, ima zelo dober glasovni material, vendar po kvaliteti ne dosega naših ostalih pevskih zborov. Ta zbor je odigral ogromno politično j akcijsko vlogo z veliko vrsto i nastopov po vaseh, ki so bili; združeni z raznovrstnimi teža-; vami. Prav radi te svoje velike; dejavnosti in kvaliteti posvetil tolike pažnje kot bi jo kot začetnik inoial. Zbur saui, kakor vse ostale kulturno umetniške skupine na Primorskem pa dokazujejo, da je tretaa'*že enkrat rešiti vprašanje strokovne! umetnosti kadra n a Primorskem. IGRALSKE DRUŽINE Prva je družina "Janka Premrla-Vojka" Poleg igralske družine SKUD "Janko Premrl-Vojko" iz Ljubljane, ki je nastopila z "George Dandinom", sta tekmovali družini SKUD "Simon Gregorčič" iz Tolmina in "Toneta Čufarja" iz Jesenice. V sredo zvečer je v Mladinski dvorani nastopila igralska družina i z Tolmina s Kranjčevo dramo "Pot do zločina". Razmeroma težka igra je za to igralsko družino prezahtevna. Igralske družine Primorske, kjer četrt stoletja ni bilo mogoče pod fašističnim terorjem razvijati svoje kulture, naletijo še vedno na razne težave, k jih družine v ostali Sloveniji skoraj več ne poznajo, ker imajo skoraj vse že dolgoletno igralsko tradicijo. Razveseljivo pa je, da se tudi primor;ski del Slovenije vedno bolj vključuje v celotno ljudskoprosvetno prizadevanje ostale Slovenije. Igralski družini "Simona Gregorčiča", kakor tudi drugim družinam Primorske, je nujno potrebna strokovna- pomoč. Prav tako pa je naloga teh družin samih, da pošljejo v igralske tečaje, ki bodo v tem letu, čim več najsposobnejših članov, ker se bo le tako lahko kvaliteta igranja naglo dvignila. Z velikim zanimanjem publika priznano igralsko družino SKUD "Tone Čufar" z Jesenic, ki je prišla na to tekmovanje s Shakespearjevo dramo "Romeo in Julija". Jeseniški igralci so se za to tekmovanje dobro pripravili tako igralsko kot s skrbno opremo predstave. Občinstvo, ki je Dramo popolnoma zasedlo, je bilo zelo navdušeno zlasti nad igro nekaterih zelo dobrih igralcev. Predstava je napravila v celoti zelo dober vtis, kljub temu, da vse vloge niso bile najbolje zasedene in da nekatere situacije niso bile do konca dognane. Jeseniško gledališče je dokazalo, da se lahko uspešno loti tudi težjih Shakes-pearjevih del. Svojo kvalitetno stopnjo pa bo družina še lahko presegla, če bo Shakespear-ja sistematično študirala, najprej z lažjimi deli. Ocenjevalna komisija je priznala prvo mesto fned igralskimi družinami družini "Janka Premrl-Vojka" iz Ljubljane, ki je podala Geor§:e Dandina umetniško dognano in s primerno inscenacijo. Drugo mesto pa je zasedla igralska družina "Toneta Čufarja", tretje pa družina "Simona Gregorčiča." HARMONIKARJU Na prireditvi v četrtek v Unionu je najprej nastopil har-monikaški zbor "Jožeta Moj-škriča", ki je pokazal od zadnjega tekmovanja 100 odstotni napredek v tehniki igranja in interpretacije. Tudi skladbe za izvajanje so bile posrečeno izbrane, le disciplino bo moral ta zbor še nekohko izboljšati. Razen harmonikarjev "Jožeta Mojškriča" so tekmovali znani harmonikarji "Franceta Prešerna" iz Kranja. Tehnično je ta mladinski zbor zelo zadovoljiv, tudi interpretacije in disciplina sta bili dobri, le izbor pesmi, ni bil najbolj posrečen. Nastopila sta še harmonikarja — solista Jančar Joško, član "Alekša Kaple" iz Hrastnika in Rudi Ahačič, član SKUD "I. Cankar" iz Tržiča. Tovariš Jan-1 čar je nastopil z nekoliko pretežkim programom z ozirom na njegovo zmogljivost (Suppe: Pesnik in kmet, Fučik: Prihod gladiatorjev). Njegova tehnika igranja je precej dobra, toda v. interpretaciji se čuti, da mladinec nima dobrega vodstva (oziroma ga sploh nima!). Tovariš Jančar kaže vehko vnemo in smisel za igranje. Najboljši od harmonikarjev je bil na tekmovanju Rudi Aha čič, ki je zaigral Zajčev "V boj!" in finale iz Straussovega "Netopirja". Mladinec Ahačič je zelo nadarjen. Obe skladbi je izvedel ritmično točno in dinamično ustrežljivo, mestoma je bil njegov crescendo premočen. Paziti mora, da se bo v bodoče točneje držal kompozicije in se tako izognil nevarnosti, da zapade v diletantizem. Tovariš Ahačič je od harmonikarjev edini kandidat za zvezno tekmovanje. Recitatorji Štirje recitatorji so nastopili v četrtek zvečer v Unionski dvorani in tako poživili večer-1 no prireditev. Tov. Nadrag Ja-j nez, član "Tineta Rožmanca", I ki je recitiral T. Seliškarjevo i pesem "Partija", je bil najboljši in je določen za zvezno tek-I movanje, če bodo tja pozvani tudi recitatorji. Matkovič Blaž iz SKUD "Ivan Turšič-Iztok", I ki je recitiral M. Borovo "Mati j sanja", se pod dobrim vod-I stvom lahko razvije v odlične-j ga recitatorja. Tov. F. Vičar I član "Jožeta Lacka" iz Ptuja, ki je recitiral I. Cankarjevo "Lepa naša domovina", je pa bil po interpretaciji in glasovno najboljši, samo premalo dinamičen. Zaradi slabe dinamike in opaznega štajerskega narečja pri tekmovanju ni zmagal. Nastopila je še z recitacijo tov. Š. Šketa, članica SKUP "France Prešeren" iz Celja, ki je re citirala Aškerčevo "Zimsko ro manco" in jo razmeroma dobro interpretirala, moti pa težka izgovarjava konsonantov, zlasti i sičnikov. GODBE Najboljša je godba iz Trbovelj V četrtek zvečer so v veliki Filharmonični dvorani tekmo vale godbe SKUD jz Idrije, Jesenic, Guštanja in Trbovelj. Prva je nastopila godba "Janka Premrl-Vojka" iz Idrije. S svojim dokaj lažjim programom prav za prav ni spadala med nastopajoče godbe, čeprav so z vztrajnostjo in marljivostjo ti godbeniki dosegli žs precej visoko' stopnjo. Izboljšati pa morajo intonacijo ter predvajanje, ravno tako bi bilo potrebna, da se tehnično dvignejo. Kljub neštetim pomanjk^ivo-stim je godba od lanskega leta precej napredovala. Sledila je godba "Toneta Čufarja" iz Jesenic. Tudi pri tej godbi se vidi velik napredek od lanskega leta. Program je bil zelo dober, pri nekaterih izvajanjih pa je motila samovoljna interpretacija. Pri novih nepoznanih skladbah je treba te-m e 1 j i t e dirigentove priprave. Vstopanja morajo biti enotna. Veliko težavo dela dirigentu korona. Pri solo-nastopih so bili leseni instrumenti razglašeni, kar je slabo vplivalo na homogenost godbe. Kot tretja je nastopila godba SKUD iz Guštanja in to v precej zmanjšani zasedbi kot smo jo bili vajeni poslušati do sedaj. Verjetno je prav zaradi tega kvalitetno godba padla. Ker je v lesenih inštrumentih slaba, naj v bodoče temu primerno izbere komade. Med izvajanjem smo slišali tudi take skladbe, ki so jih že lani izvajali na tekmovanju (Ero z onega sveta). Razumljivo je, da so se godbeniki naveličali igrati vedno iste komade, zaradi tega je ^nastal tudi brezdušen odnos do njih. Trobila so bila zelo dobra. V bodoče naj godba ne počiva na pridobljenih lavori-kah (kar velja tudi za vse sedanje zmagovalce). Kot zadnja je nastopila godba SKUD "Lojze Hochkraut" iz Trbovelj. Trda zagrizenost v delo zaradi lanskoletne ocenitve pri tekmovanju (drugo mesto — za Guštanjem) in velika ljubezen do glasbenega udej-stvovanja, sta pripomogli godbi do visoke kvalitetne stopnje in obenem do prvega mesta med godbami. Na republiškem tekmovanju so igrali godbeniki mnogo bolje kot na oblastnem tekmovanju v Celju. Izvrstna dinamika, izenačena tehnika in dobra interpretacija so odlike te godbe. Solist na koncertu pa ni bil na višini (tremolo!), o čemer je treba razmišljati preden pojde godba na zvezno tekmovanje. Prepričani pa smo, da nas bo godba iz Trbovelj častno zastopala v Beogradu in da bo malenkostne nedostatke, ki jih j® bilo še opaziti, do takrat popravila. Strokovna komisija je ocenil^ godbe takole: prva mesto s" zasedle Trbovlje z 38.3 točkami od 40 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita godbi Guštanja in Jesenic s 37,7 točkami, na četrtem mestu je godba iz Idrije z 29.9 točkami. Ugotoviti pa je treba poleg poleg vsega tudi to, da ni bas prijetno nastopati v praznih dvoranah. Pri koncertu orkestrov in godb na pihala med redkimi poslušalci nismo videli niti vseh dirigentov ljubljanskih amaterskih godb, kaj šele članov teh godb, ki bi si s kritično presojo izvajanj lahko spodobili izkušnje za svoje delo-Prebivalstvo Ljubljane pa lahko. ponovno opozorimo, da Ijudsko-prosvetnih prireditev v republiškem merilu ne gre podcenjevati. V splošnem moramo priznati, da so godbe na pihala zelo napredovale in da so že presegle umetniški nivo predap^'" ske Jugoslavije, kar je najbolj razveseljivo. PLESNE SKUPINE "Tine Rožanc" in "Prežihov Voranc" si delita prvo niesto V četrtek so v dvorani "Union razen harmonikarjev in recit^' torjev nastopile štiri naše naJ' Wjše plesne skupine, ki so odplesale razne slovenske, hrva^' ske in srbske plese. NastopiJ® so skupine "Tineta Rožanca > "Ivana Cankarja" iz Celja, "S'®' venija ceste" iz Ljubljane "Prežihovega Voranca" iz GUS' tanja. Na splošno moramo ugotoV' ti, da naše plesne skupine P® kvaliteti še pe dosegajo osta|i^ kulturno umetniških sekcij, ^ prav je folklora v zadnjem tudi precej napredovala. Od vseh štirih plesnih pin sta za enkrat najboljši pini "Tineta Rožanca" in žihovega Voranca", ki si prvo mesto. Guštanjčani so P^®' sali svoje domače koroške P^®' se. Videlo se je, da so plese študirali in vložili veliko trU.'Okusu/'- ^ težavo oranja m je za (J. ^i biig ^i mu šlo, da roke {{J Pliigg^ preveč oslabele. Ven-)laje fo izpustil iz brazde. in ko se je obrnil ^ in pogledal vdiljen ter videl, da je dobro, si je zadovoljno prikimal. "O, zdaj bi oral," je .rekel proti hčeri, "ako bi bile roke trdnejše. Ko smo dobili zemljo, pa nisem znal, metalo me je. Matija se mi je^ smejal. Prav tu je oral fant." In mislil je na svojega sina, Matijo. Tam daleč ne-lije se je zdelo, stoji fant, ki je vodil revolucijo v vasi.—Svet, je občutil, se je umiril, revolucionarji niso za ta čas. Toda nekoč bo morda zopet treba pretresti ta svet, ga spraviti s tečajev, a ga tedaj več ne pustiti, da bi zdrsnil nazaj na svoje mesto. Osemnajstega leta smo pustili. No, pa tedaj ni bilo ljudi. Morda zdaj rasejo. Videti jih ni, vendar to še ni znak, da jih ne bi bilo. Kdo ve, mogoče v vseh nas prebiva, da bi nekaj pre-vrgli. Ta moja hči, ali ne bi tudi ona šla zraven? Kaj jaz vem o njej? Ničesar. Živi in dela, a lahko, da je sposobna tudi za kaj drugega. A tisti, ki bodo vo-di'li, se morajo pripravljati. Sedel je na voz, odkril si je glavo in si z dlanjo obrisal vroče čelo. Spotil se je pri oranju. Grel je svojo osivelo glavo na toplem soncu. Bilo je prijetno, močno je občutil to pomladno sonce. Priprl je oči, skozi trepalnice je gledaj sončno svetlobo, kako mu je vdirala do zenic, a ne več svetla, temveč rdeča kakor kri. Otroku je velel, naj mu potegne škornje z noge, da si tudi noge ogreje. Bile so nekam mrzle. Iztegnil jih je po lesenem podu na vozu, občutil na njih prijetno toploto in svežost zra- ka. Potem je zopet mislil. Najmlajši otrok je skakal prek jarka ob cesti in ga nekaj krati poklical: Dedek, tak poglejte me, kako daleč skočim. "Vidim, vidim," je odgovarjal demuckajoč, ne da bi se ozrl. "Saj ne gledate," je ugovarjal otrok, "saj spite." "Kako pa, spim," $e je rahlo razsrdil, pa se le ozrl po njem. "O, dobro skačeš, dobro skačeš. Jako daleč. Ti si mi dečko!" Kimal je in mislil dalje. Ko bi človeku bilo zopet toliko let, kakor temu njegovemu vnuku, kako vse drugačen bi bil svet. Taka pomlad, mehka trava, jarki polni vode, prve rože, ceste prijetne za bose noge. Iti po takih cestah, samo iti nekam daleč, in neprestano občutiti na podplatih pot, a ne težko, temveč prijetno. Človek bi si pomalem pel bog ve kakšno staro pesem. Vtakniti roke v žep, popraviti si kapo postrani na uho in nad oči, obsta- ti sredi polja in nenadoma za-vriskati, povsem brez vzroka za-vriskati. Daleč naokoli bi se ljudje, ki delajo, ozrli, in morda bi se kdo nasmehnil. Eh, kako daleč je vse to. Nikdar več ne postaneš mlad, nikdar več ne boš mogel doživljati takih malenkosti. Samo rahel spomin je ostal, ki včasih prikliče to in ono stvar v bližino, a ne vsega. Mnogo, mnogo ostane za vedno zabrisanega. Zakaj človek ostari, zakaj naposled mora v zemljo? Tam si sam, brez vsake druščine. Toda saj ne čutiš, ne moreš misliti, vse je brez časa, b'rez dogajanja. Kaj je vse res samo privid, kakor je dejal Matija? Matija ni verjel v nič. Tam nekje, ko je bil še otrok, je verjel. Potem se je vse ohladilo. Ko je odšel v svet, še ni bilo nič posebnega, toda ko se je vrnil, je bil hladen, mrzel do vsega. Zanj ni bilo ničesar: vse mu je postalo privid, privid stvari, ki jih ni, ki so samo v mislih lepe. Navadna potVara, morda porojena iz strahu. Živeti—živeti. Tu je vsaj nekaj, tu je zemlja, tu so otroci, tu je živina, tu je vsako leto pomlad, jesen, zima, tu se vedno kaj godi in čutiš' sebe. Tu te ogreva prijetno sonce, ti dalje poganja zastajajoče srce, mehča odrevenele prste. In to ni privid. Ampak—treba se je vdati, čisto preprosto se vdati. Brez vsakega upora, brez godrnjanja. Nimaš se z nikomer boriti za to kratko ped življenja. Nekje visoko na tem sinjem nebesu sedi bog—ako res sedi tam—in se smehlja zadovoljno, ker si je ustvaril bitje, ki je brez vsake moči. življenje, to ostane tu. Ona bo vsako pomlad orala, dokler- je ne dora^ sin, ki bo prijel za ročice; potlej bosta kosila travo, sušila, kosila žito, mlatila, v je- sen pospravljala zadnje pridelke in znova sejala. Otroci bodo do-raščala ta, ki zdaj preskakuje jarke, bo nekoč šel po svetu in se bo , mogoče vrnil bolan kakor Matija. A pomladno sonce bo vedno enako prijetno in ti južni vetrovi bodo vedno enako pihljali in listje jagnedov bo šumelo. Vse ostane, samo tebe ne bo. In nekje daleč za vsem tudi spomin nate umre. Vse to je tako hladno kakor majska noč: ni ne topla, a tudi ne mrzla, temveč samo hladna. Tako je bito z. njim poslej: kadar koli se je z drugimi zapeljal na njive. V delavnici ga je sicer čakala vedno kakšna malenkost, a on se je rad izognil, kakor da se mu ne bi ljubilo delati. I (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" m STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 7. februarja 1950. Ciril Kosmač SREČA (Iz knjiga novel: SREČA IN KRUH) (Nadaljevanje) , "Kaj se pa režiš, kakor da bi te doletela ne vem kakšna sre-ča?" "Hahaha--" smo se za- krohotali po razredu, "saj je vendar Strežkova." Strežkova' "sreša" učitelju ni bila neznana in zato se je prizanesljivo nasmehnil. Nasmehnila se je tudi Tinka in sedla. Jaz pa sem bil v šoli cendrav otrok. Pravo Tinkino nasprotje. Prva tri leta sem jokal skoraj vsak dan. Kakor hitro sem zaslišal svoje ime, sem že imel polne oči solza. Učitelj, ki je bil že star mož in se je bavil tudi z domačim zdravilstvom, je .trdil mojemu očetu, da je moj jok bolezen, in me je zaradi tega bolj ])oredkoma klical. Ko je ob koncu tretjega šolskega leta prišel tolminski dekan, da bi nas preizkušal, koliko smo podkovani v krščanskem nauku, je poklical tudi mene in me vprašal po apostolski veri. Vstal sem in sam ne vem, kako je bilo, da sem pogledal v prvo klop in se srečal s Tinkinimi očmi. Tinka se mi je nakremžila, si z rožastim predpasnikom nagajivo brisala oči in na glas zamijavkala.^ Župnik ji je požugal in strmečemu dekanu nekaj pošepnil na uho. Dekan se je nasmehnil in prikimal. Odmolil sem apostolsko vero s potoki solza. Ob odmoru pa sem že na stopnicah planil k Tinki. S sveto jezo sem jo zgrabil za kite, jo neusmiljeno zla s al in pretepal. Stari učitelj je odprl usta in molčal. Takrat sem se prvič pretepal in zadnjič jokal v šoli. Drugi dan je bila nedelja. Klečal sem pred oltarjem, pogled pa mi je venomer uhajal k ob-hajilni mizi, kjer so klečale deklice. Med njimi je bila tudi Tinka v lepi beli obleki, s širo-kokrajnim slamnikom na glavi in s tremi steklenimi češnjami za trakom. Skozi barvasta stekla v oknu se je lomil sončni pramen in v njem so se lesketali njeni črni lasje in tiste tri steklene češnje. Večkrat sva se srečala s pogledom. Nji so se dolble jamice v lice, meni pa je silila rdečica v glavo. Ko sem po maši stopil izpred oltarja, me je v zakristiji župnik lopnil z evangelijem po glavi, pred cerkvijo pa me je čakala teta, me zlasala in zavpila: "Kam si pa zijal vso mašo?" Ob tistem vprašanju sem prvič v življenju zardel pred nečim, česar nisem razumel. Niso me boleli udarci in očitki. Pred cerkveno lopo je stala Tinka, gledala me je in se smejala. Pred tistim smehom bi se najrajši pogreznil. Poleg tete je stala trgovka Pavla, ki je bila hudomušna ženska. Rada je imela otroke, zato jim je delila cedele in se šalila z njimi: "Prav gotovo je zaljubljen," je rekla in se smejala. "Vse se mi zdi, da je zijal v Strežkovo. Ta bo njegova čeča." Zardeval sem in zatulili bi od besa. Toda vse ni nič pomagalo; od tistega dne dalje me je misel na Tinko spremljala povsod. Trgovka Pavla pa tudi ni molčala. Povedala je vso stvar mojemu stricu, ki je bil šaljivec njene vrste. In tako so me čez nekaj dni že vsi dražili, da imam čečo; celo mama, kadar je bila dobre volje. Drugo leto sem hodil zjutraj v šolo. Šolska mladež se je bila takrat pri nas strogo razdelila med dopoldančarje, ki so bili bogovi, in med popoldančarje, ki so bili nič. Dopoldančarji pa smo se v tistih povojnih letih še strože razdelili med "dedce" in "babe". Ta razdelitev duhov je bila strastna in nepomirljiva; nikdar se ni pripetilo, da bi se pobin čeča, ki sta hodila dopoldne v šolo, mirno pogovorila med sabo. Razdelili smo si klopi na vrtu, sprehode — in kadar smo se lovili, smo se lovili ločeno. Včasih smo si skočili tudi v lase; takrat pa je vselej tako naneslo, da sem se jaz ru-val s Tinko. Zgrabil sem jo za lase, za roke in okrog pasu in vse se mi zdi, da je v tem boju Tinka rada sodelovala . . . Tako so pretekla štiri leta tihe ljubezni, ki se je izražala v grdih besedah in zelenem so- P O N T I A C ALI GLEDATE ZA NOV P O N T I A C ? Vidite vašega slovenskega prodajalca avtov izdelka PONTIAC PHILLIP SUMRADA IV 4137 C. J, HARMON, Inc. ER 2400 Mary A. Svetek LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. vraštvu. Dovršil sem šolo. Bil sem star štirinajst let; oče se je spomnil, da "imam glavo", in me je poslal v Gorico. Stopil sem v srednjo šolo. Tam so mi med mnogimi nekoristnimi stvarmi vtepali v glavo tudi mitologijo. Priznati pa moram, da me je ta učenost kljub vsemu zanimala: takrat sem doraščal in v "Zgodbah sv. pisma" so me- najbolj zanimali odstavki, ki so govorili o prepo-vedaneni sadu, o pijanem Noe-tu in njegovih hčerah ter o čisti Suzani, ki sta jo pri kopanju zalezovala dva nečedna starca. Že iz tega je razvidno — da ne govorim o soparnih nočeh po spalnicah v zavodu —, da sem rad bral o burnem življenju in gledal slike in kipe raznih golih boginj in polboginj. Tako sem se seznanil tudi z mitološko srečo. "Sreča," je govoril profesor, "je bila po mnenju nekaterih učenjakov hči Zevsa in sestre Usode, po mnenju drugih pa hči Oceana in sestra treh Park. Upodabljali so jo kot deklico z zavezanimi očmi, ki stoji na venomer vrtečem se kolesu in muhasto deli dobro in zlo." Ta razlaga pa se je zdela mlademu profesorju, ki je bil od sile važen in učen, kakor vsi profesorji, ki so v štirih letih točno kakor ura odbrenkali svoje filozovske študije in tako do dne spoznali pozemsko in duhovno življenje, nezadostna in prekratka; čutil se je dolžnega in sposobnega, da se je odpravil na kratek izprehod po filozofskih poljanah. Dokazoval je, da je treba strogo ločiti med srečnim naključjem in srečo kot tako; da je vesoljna sreča nemogoča stvar, ker je sreča enega človeka drugemu v nesrečo; da deli sreča tudi zlo in je zato včasih nesreča sreča; sreča kot taka je notranja harmonija, iz- HIŠA NAPRODAJ Proda se lepo hišo za dve družini na E. 149 St., blizu Lake Shore Blvd. Ima 5 in 5 sob, hrastovi podi, 2 forneza in vse udobnosti. Za podrobnosti pokličite lastnika HE 5422 3 ODRASLE OSEBE žele dobiti stanovanje s 5 sobami. Pokličite HE 5311 Poštenemu fantu ali dekletu SE ODDA V NAJEM LEPO SOBO. Za podrobnosti pokličite REdwood 4257 OPREMLJENO SOBO se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski. Prost vhod in vse udobnosti. Vpraša se na 1089 E. 71 Si. EX 8219 ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaite ▼ popravilo sane-sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrslno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. Glavni igralec: Charles Bickford kot Kardinal Mindszenty SVETOVNA ^enši . PREMIERA ' sredo, 8. Feb. TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko / vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. rogal E. 62nd St.; vhod mamo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8, zv. Tel.: EN S013 polnitev vseh želja; želja je hrepenenje, in če bi se nam izpolnile vse želje, bi bili brez hrepenenja; hrepenenje je sreča; človek brez hrepenenja pa je nesrečen ---Tu nekje se je profesor izgubil na temnih križ-potjih duhovnega življenja, ki ga je poznal do dna. Mahal je z rokami, skakal okrog katedra in jecljal — in ker smo strumno strmeli vanj, je zvišal svoj glas in povedal, da je za .slovenske barbare sreča, to, da jih je kulturna država s tolikimi žrtvami rešila izpod barbarskega avstrijskega jarma. Mene pa je jezik srbel in le s težavo sem se premagal, da ga nisem pobaral, ali je to samo srečno naključje ali sreča kot taka. Takrat sem se spet spomnil Strežka, njegove sreče in Tinke. Čez dan sem zamišljeno hodil v zavodu po pustem dvorišču, ponoči sem vznak ležal na postelji, poslušal sopenje svojega soseda in delal trdne in drzne sklepe, kako bom o počitnicah hodil s Tinko. Tinka je bila medtem že zrasla. Postala je že cela čečar vitka postava, poln životek. "Oh, saj pravim," je prikimaval Strežek, ko je videl, da so se fantje s svetlimi očmi ozirali za njo, "tega otroka bo dolelela sreča." In doletela jo je. Na spomlad so orožniki nagnali staro postrežnico in kuha- rico Jero. V kasarno je prišla Tinka. Babe so zašumele. Strežek pa je kimal in govoril: ' '"No, ali nisem rekel? Kakšna sreča! Trideset lir ima na mesec in ni ji treba hoditi na dnino, kjer bi si mazala roke. Tinka ni za trdo delo." O počitnicah nisem veliko hodil po vasi. Ostajal sem na domu, ki je bil na samem dvajset minut iz vasi. Za ljudi se nisem zanimal; govorili so, da sem ošaben, ker sem nosil pumpa-rice in hodil gologlav. Delal sem na polju, posedal pri mami, ki je bolehala, ob nedeljah pa sem se pretikal skozi vrbovje vzdolž reke, se sončil in lovil ribe. Tako sem se srečal tudi s Tinko. Bilo je popoldne in sonce je navpično sekalo vame. Čepel sem na koncu razbeljenega proda in dražil menka, ki sem ga bil ujel in zagradil v malo kotanjo, ko so mi mehke roke zakrile oči. Zlecnil sem se in hotel planiti ko konci, toda roke so me trdno zadržale — in v brnečo poletno tišino se je najprej razsul zvonek smeh, za njim pa se je oglasil trebušen bas: "Kdo je?" Vse skupaj se mi je zdelo za malo in sem se skušal izviti. Bojevati pa sem se moral skoraj z vsemi silami, kajti roke so me držale krepko in čutil sem, da se privija k meni toplo telo majhnega dekleta. Borba je trajala precej dolgo. Sopihala sva obadva in poskakovala po razbeljenih, okroglih prodnih kamnih. Ko sem se končno s sveto jezo osvobodil, je stala pred menoj Tinka. Bila je v kratkem rožnatem krilcu in belem svilenem životku; v globokem izrezu je tičal širok, raz-pihnjen nagelj. Dihala je globoko, nosnice so ji drgetale, lica so bila rdeča. Pogledala me je naravnost v oči s svojim dvojnim pogledom in z zamolklim mehkim glasom rekla: "Ali si hud? — Kako je mami, sem te mislila vprašati. In ker si tako lepo čepel, se nisem mogla premagati, da bi te prestrašila." In v lica so se ji že dolble F mice, ki so oznanjale bližaj"® se smeh. "Slabo ji je," sem brezbrk" no dejal. "Prestrašil se pa"* sem." Priprava na smeh je izgii^, "Slabo," je rekla. "Že ta boleha. — Zdaž se pa že go nisva videla." "Sai me ni bilo doma. Kaj ti?" Pogledal sem jo. Moj je začutila kakor dotik; z^a^J la se je in pogledala v gl" j izrez svojega životka. j (Dalje prihodnjič dol': She's in World-Wide Flying Job Pretty WAF S/Sgt. Gladys M. Woodward wears the famous show insigne of the Militory Air Transport Service. The enlarged repj'" her shoulder patch, left, shows three golden arrows on Air Force wi"®' , represent Army, Navy, Air Force unification. The wings, superintP® on a globe, characterize the organization's world-wide operations.__. TU SO ŠTEVILKE Ali dobivajo delavci clevelandske telefonske družbe DOBRE PLAČE? VODITELJI narodne unije telefonskih delavcev— CIO Communications Workers of America—so okli-call stavko sirom dežele za 8. februarja. Njih uradna izjava se glasi: "Piketne vrste se bo upostavilo pri vseh družbinih uradih, kjer delajo CWA delavci ... To bi pomenilo piketiranja skojo slehernega telefonskega urada v deželi." Tako torej, se grozi z oviranjem VAŠE telefonske postrežbe, dasiravno se ni dalo Ohio Bell družbi nobenih zahtev. Pogajanja se niso niti začela. Oni z 1-lelno službo dobio Oni z 5-letno službo dobivajo $ 44.00 na teden $2,300.00 na leto $ 52.00 na leden $2,700.00 na leto Zakaj bo stavka? Narodna unija poroča, da so se telefonske plače "stalno slabšale zadnjih 10 let." Mi verujemo, da so telefonski delavci dobro plačani. Tu so fakti—vam bomo podali primerjavo plač, ki so plačane po drugih delodajalcih v okraju. V Clevelandu, naprimer: Najvišje izurjeni ;$ 85.00 na teden rokodelci dobivajo ($4, ,400.00 na leto Rokodelci s 5-lelno 73.00 na teden službo dobivajo V $3, ,800.00 na leto Switchboard Operating f$ 50.00 na leden delavci dobivajo ] $2,