148. številka. Ljubljana, nedeljo 23. junija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, iaviemii ponedeljke ia doeve po praanicih, ter velja po poŠti prejeman aa avatro-ogerake dežele *a celo l»«to \f> «ld., «r pol leta 8 gld., za čotrt l*ta 4 gld. — Za Ljabljaao bres poiiljaoja n« doua aa oeio leto 13 gldC, aa četrt leta 3 gld. 30 kr., ta en mosoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljala na j đom ao računa 10 kr. sa nooaoo, 20 kr, nt Utrl letu. — Za tajo detolo toliko -;i>6, kolikor požtnina iznaša. — Za goapode učitolje na ljudskih šolah in 7a dijake velja %niiana cena detiristopne petit-vrste 6 kr., če se osnanilo onkrai tiak Za oznanila »o olačuje od Lin bij a n o vm čotrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman ta čotrt leta 3 gld. a 6 kr., če se csoanUo onkrai tiska. 5 ki., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večk Dopisi naj se vvoh fraukirati. - Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši **. 3 „glortaliska stolba* Opr a vniitvo, na katero Maj *u .luttfOVoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodui tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo polletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponovć. «Nlov. \aroU" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......»j* se zdaj posvetuje o zadnjih nagodbenih postavah. Dne 11. t. m. je poslauec Mocsarv rekel o Avstriji magjarsko Ijube/.njivo, da je „cestni ropar, ki popotniku denar jemlje.14 Naša polovica plačuje 70 procentov in za zahvalo jo Magjari tako naziv-Ijejo. — Zasedanje zbora bode okolo začetka julija b prestolnim govorom končano. Viatiiaje «irž»tv«k. #a<>#*;/#■«'* včeraj nij imel nobene seje — pravi telegram — ker so se dogovarjanja zavoljo bolgarskega vprašanja nadaljevala. — „Timea" poročajo, da je šel poseben ruski pooblaščenec iz Berlina v Peterburg k carju, da dobi njegovo razsodbo o težavnostih, ki se delajo zastran posadke na Balkanu. To bi ne bilo dobro znamenje, če se potrdi. Pišejo, da je mej angleškima ministroma Beaconsfieldom in Salisburvjem nesloga nastala, prvi je pre-osoren, drugi popustljivejši. MlumuMski knez žuga da bode odstopil, ako Rusija res vzame Besarabijo. V Berlinu menijo, da knez hoče b tem le strašiti, Sicer bi pa Rusija njegov odstop še rada videla. m Listek. Življenje in potovanje po izhodnjej Indiji. (Govor dr. Feistmtintcl-a 26, maja 1.1H7H v Pragi; poslovenil J. L.) (Daljo.) Verske funkcije so jako zapletene; pri tem pa braminom komoditeta llindustancev prav ugaja, kajti za denar jih odvižejo vseh verskih dolžnostij. Kolikor več Hindu plača, toliko večje upanje ima do z veličanja. Tuko sede ob bregu reke Honghli bramiui, kateri imajo pred soboj apno, razpuščeno v vodi iz reke Ganges. Ako pride pravoverni Hindu tu sem, z namenom, da bi se kopal, tedaj se pusti namalati b to apueno razpuščino, da ga nobena nesreča ne bi zadela. Za jeden „pajs" kr.) naredi brainin kopajočemu črto na čelo; ako pa pobožni 2 pajsa plača, tedaj se mu pomalajo še ušesa, in čim več plača, tim več delov telesa se mu pomala ali z lepimi arabeskami, ali pa s podobami malikov. Pokopališč Hindui nemajo, ampak svoje mrtvece zažigajo uže od pamti veka, se ve da nemajo modernih siemeuskih pečij, ampak to se zgodi na gromadi pod prostim nebom. Imajo sorodniki dosta denarja, da si dovolj drv pripravijo, tedaj se mrtvec popolnem aežge; ako pa so ostali sorodniki siromašni, tedaj Bi kupijo samo par polenov, opeko majhno mrliča in ga puste tako ležati, ali pa se mrtvo truplo nese kam za vas, kjer se pusti divjim roparskim ptičem, orlom, serom in dr., da se ž njim maste. Na svojem potovanji sem prišel do krajev, kjer so se ptice roparice mostile nad 4 in 5 mrliči. Prej so imeli llindui tudi to navado, da so mrl'če metali v sveto reko Honghli. Vsled plitvosti vode v vročjih časih pa se je s tem zrak tako okužil, da je angleška vlada to navado prepovedala. Opice so v precejšnjej časti, ker je njih vodja Hanuman kralju Hanghoonu pripomogel, da je izgubljeno ženo nazaj dobil. V pričo koga opico ustreliti, bi bilo zelo nevarno; to zabavo bi morda Človek z življenjem plačati moral. Skoro pri vsakej vasi, posebno ob mostovih, se vidi podoba ali kip sv. Ilanumana. Najbolj se časti krava, in Hindu baje le takrat zadovoljen umre, ako so mu okoliščine dovolilo, da je v svojej smrtnej uri to sveto žival za — rep držal. Razmerje mej možem in ženo je posebno. Žena je v vseh točkah možu podložna, ona opravlja navadno v hiši vsa dela, in nema nič proste volje. Na cesti gre žena za možem, ne poleg njega, in tudi gredoč se tako pogovarjata. Posebnih haremov llindui nemajo, kakor Mohamedauci; ako pa ima Hindu dovolj denarja, lehko ima tudi drugo in tretjo ženo, ne da bi moral od bra-minov za to posebnega dovoljenja imeti. Ljubosumni so pa llindui na svojo zakonsko družico jako, dasiravno je prešestvo prav redko. Ako je pa zakonski mož na potovanji, tedaj Črnogorci bodo torej vendar le dobili primorsko luko Bar ali An t i vari, kakor b kongresa poročajo denes peštanski in dunajski listi. Črnogorski knez je le obljubil zagotovila, da ta luka ne bode nikomur nevarna. Andrassv se je torej udal. Novo t»t'l;iijsko liberalno ministerstvo je sestavljeno baje tako: Frere-Orban je pred sednik in vnanje, Bara pravosodje, Vauhum beck uk, Sainctelette dela, Graux finance, Ro lin Jaquemyns notranje, in Renard vojsko Iz Metrima javlja 20. t. ra. telegram: Denes je bilo veliko razgledovanje vojske. 80.000 mož je defiliralo v planjavi long champskej pred maršalom. Mnogo tujih prinčev in vojakov je bilo navzočuih. Razgledovanje ae je vršilo v lepem redu. Maršal je bil s klici „živela Francoska" sprejet. Napad Nemca Nobilinga na cesarja Vilhelma ima posebno neugodne nasledke osobito v delavskih nemških krogih. Tako je za-ukazalo zdaj ministerstvo za trgovstvo v Nemčiji vsem trgovinskim zbornicam in kupcem, naj ti zatirajo kolikor mogoče socijal demo kratične agitacije v delavskih krogih. Seveda Bi ti ne dado tega dvakrat reči. Dopisi. Ix Idrije 18. junija. [Izviren dopis.J O našej domačej obrtniji se v slovenskih novinah le premalo poroča; ne samo zanimivo je, marveč tudi v obči napredek služi, ako se večkrat piše, kako ta ali ona panoga naše domače industrije napreduje in kako se raz vija. Zato hočem denes o napredovanji v iz-de'ovanji naših zobcev (špic) nekoliko besedic izpregovoriti. Še pred 10., ali skoro še pred 5. leti je bila ta idrijska obrtnost celo mala, in kupčija z robci še neznatna. Izdelovali bo sicer idrijske žene uže mnogo let Špice, toda čisto navadno blago nizke cene: v obče ste se skoro do najnovejših časov le dvoji vrsti zobcev izdelovali, in te jedini vrsti ste se po malo kupčevalkah razpečavali samo pu Kranjskem in sosednjih deželah. S kratka: zaslužek z idrijskimi zobci je bil čisto majhen, najizurnejša in najmarljivejša klekljarica zobcev je na dan k več j« m po 15 do 20 kr. za služila. Ves eksport (izvoz) idrijskih zobcev je pred kacimi 5. leti znašal k večjemu 30.000 gl. O času dunajske razstave začelo se je pa večja pozornost obračati na to, da takrat malo znani oddelek kranjske obrtnije. Začeli bo se o tem posvetovati idrijski mestni zbor, kranjska kupčijska zbornica in samo kupčijsko ministerstvo. Pri dunajskej razstavi 1. 1873, kjer so bili uže izloženi nekateri boljši izdelki tega blaga, dopadali so se naši zobci kolikor toliko uže domačim in inostranskim trgovcem, iz Češkega, Saksonskega, Ruskega in drugod. To delo se jim je po svojej kompaktnosti bolje dopadalo, nego izdelki družili dežela. Po prizadevanji raznih faktorjev začelo je v tem Času tudi kupčijsko ministerstvo na naše zobce po zornost obračati in obljubilo svojo podporo, da bi se ta naša industrija povzdignila. V ta namen je omenjeno ministerstvo v Idriji 1. 1877 šolo za kleklji rice zobcev ustanovilo. Učiteljica na tej šoli je domača gospodičina Ivana FerjančiČ. Dokler nij bilo te šole, izdelovali so se zobci po enih in istih starih uzorih (obrazcih, muštrih). V tej šoli se pa izučujejo največ mlada dekleta, katera bi sicer doma v tem le slab poduk dobila; kajti matere so večkrat v tem le malo izurjene, pa tudi večkrat ne utegnejo, pečati se s tem podukom. Klekljarska šola je torej posebno za dekleta ubožnejših starišev prav koristna. Drugič se pa iz te šole razširjujejo novi, boljši obrazci po vsem mestu, kar največ to obrt pospešuje. Ali vse prizadevanje kupčijskega minister-stva, katero je šolo ustanovilo in katero jo vzdržuje, in ves trud te šole same imel bi le slab vspeh, ako ne bi bilo podjetnika, kateri bi ta domač izdelek za dobro ceno po mestu zbiral, in ga po daljnem svetu razpošiljal. Do 1. 1873 nij bilo v Idriji hiše, katera bi se z nakupovanjem in razprodavanjem idrijskih zobcev pečala. Se le v tem letu je znana kupčijska firma Štefan Lapajne započela kupčijo b tem domačim artikeljnom, in od tega časa se ta naša industrija vzdiguje dan za dnevom. Ta firma, v katerej vodi kupčijo z zobci v tej stroki zelo izurjena gospa Karli na Lapajne, ne trudi se samo za razpro dajo, ampak tudi zato, da se vedno boljše in novošegno blago izdeljuje. Tudi je ravno ta firma klekljarski šoli desna roka, kar so celo dotični uradniki kupčijskega ministerstva pri raznih prilikah sami pripoznali. In tako se zdaj v Idriji izdeljuje veliko lepih in trdih zobcev — in sicer vse z rokami marljivih Ženskih rok na tako zvanih ., klekljarski h blazinicah" (polštrih). Zdaj zasluži marljiva in izurjena klekljarica od 30—50 kr. na dan, kar je velika pomoč za njo in družino. Ves eksport špic pa, ki se zdaj razpošiljajo na Dunaj, v Prago, na Hrvatsko, na Saksonsko, na Rusko, znaša gotovo dvakrat toliko, kakor pred 5 leti, namreč blizu 60.000 gld. In ako bodo vsi faktorji, ki so na čelu tej našej obrtniji, tudi v bodoče marljivo in složno delovali, utegnejo Idriji njeni zobci še večjo korist donašati. Domače stvari. — (Kres) na drenikovem vrhu bode — čestito staroslovan8ko šego spoštujoč — tudi letos napravil „Sokol" denes v nedeljo zvečer. Pel bode čitalniški pevski zbor in užgal se bode umeteljni ogenj. „Sokolci" so zbirajo v društvenoj obleki do polu 7. uro zvečer v telovadnici in gredo potem skupaj na drenikov vrh. — (V Maribor) otidejo jutri trije kvarteti pevcev ljubljanske čitalnice. — (Dr. Janez Bleivveis) je imenovan na nekaterih časniških vabilih k razkritja Slomšekovega spomenika. Mi smo slišali, da dr. Bleiweis zarad bolehnosti dolzega pota v Maribor ne more nastopiti, torej ne bode govoril on slavnostnega govora. — (Stolne fare procesijo) na sv. rešnjega Telesa dan, katere se je gotovo veselil raznokateri in še bolj — raznokatera, je neusmiljeni dež preprečil. S kraja je skoro kazalo, da se bode počasi zvedrilo, tako da so po nekaterih oknih uže navadne priprave delali in deloma naredili. Tudi z oken mestne dvorane so plapolali znani prti in na njih so stale sveče v isto tako znanih svečnikih. Le ti so bili menda le zato razprostavljeni, da bi ljubljanski meščanje videli, kako se vse s vet i na rotovži, kar so „ustavoverna" gospoda na krmilu. Naj se vendar kaka „raz-svitljena" glava usmili zatemnelih „nosačev vživejajoče luči" pa naj jim privoši za kacih 5 kr. — „p u epu Ura"! Sicer bi še kdo utegnil misliti, da v „liberalnej* Lj'bljani „vladajo" nazadnjaški »mračnjaki", zoprniki vsega kar je b ve ti o. Kaka sramota! Pa vsaj zdanji rotovški gospodariji ne zaničujejo puc-pulfra, ker je po nesreči domač, deželen is* delek? — (Ljubljanski mestni zbor) je imel v petek večer sejo. Poročilo prinesemo v prihodnjej številki. — (O d b o r č i t al n i ce v s p o d n,j ej Šiški) je imel predvčeranjem sejo in se je mej drugimi rečmi tudi sklenilo napraviti 7. jul. veselico z besedo, godbo s plesom na vrtu pri „Guzitu" s skoraj tistim programom, kakor ta tako-le stori, kakor mi je moj asistent (domačinec) pripovedoval. Ta nij pisal, kedar je hotel kaj od svoje žene izvedeti, naravnost njej, to bi bilo ponižanje, ampak svojemu prijatelju v Kalkuto; ta je poročal o pismu svojej ženi, in še le poslednja je zadržaj pisma sporočila ženi asistentovej. In ako je imela poslednja na to kaj odgovoriti, storila je po istej poti. Kalkuta leži, kakor uže omenjeno, na levem bregu Honghlija, na desnem bregu je predmestje Iloura in drugi predkiaji. S predmestji Šteje Kalkuta 800.000 stanovalcev. Stanovalci so različnih plemen; tu so llindui, Mohamedanci, Kitajci, Perzijani in Evropci. Zadnjih naselbina broji 10.000 duš, in to so največ uradniki in veliki trgovci; domačini pa bo rokodelci in trgovci. Mej rokodelci pa se odlikujejo bolj Kitajci, kajti ti so jako mar ljivi in po ceni delajo. V Kalkuti so cele ulice kitajskih črevljarjev in mizarjev, kajti to bo oni najrajše. Indijske hiše nijso našim najemniškim kasarnam nič podobne, kajti so samo pritlehne, ali k večjemu imajo jedno nadstropje. Namesto streh imajo hiše planišča (plateaux), na katerih ljudje zvečer sede. Okna in vrata so takošna, kakor naše rebrače (jalousije, šaluzije), to pa zato, da je v stanovanjih zračni prepih. Kuhinje so v posebnih poslopjih, nekaj zato, ker bi vročina v bivališčih sicer prevelika bila, in nekaj pa zato, ker so ondotni domači kuharji pri svojem opravilu v adamovej obleki, in so zato iz estetičnih vzrokov od bivališč oddaljeni. Ulice in trgi v Kalkuti nemajo tlaka, ker toplina v vročjem letnem času celo 45 0 stopinj doseže in bi si domačini na tlaku noge ožgali. Voda je zdaj v Kalkuti precej dobra, prej pa se je jemala iz bližnjih ribnjakov, kar je bilo zdravju škodljivo. Leta 1870 se je pa v precejšnjej daljavi od mesta napravila precej evalnica (Filtriranstalt), od koder Be očiščena voda reke Honghli-ja v 41" močnem toku v mesto napeljuje. Dolgost tega vodovoda je 110 angleških milj, stal je pa ta vodovod 7 milj. rup (pri priliki 7 milj. gld.) Za poškropljenje ulic se jemlje voda iz ribnjakov, v njih okolici so krasni parki in lepa sprehajališča. Tudi velik okrožni trg (Ringplatz), majdan, je za zbolj-ševanje zdravja. Krajev za izlete prav za prav v Kalkuti nij; botaniški ograd (vrt) je oddaljen dve uri od Kalkute; ta pa ima veliko znamenitega, na pr. drevo Ficus indica; pod njegovim listjem in vejami je za 2000 ljudij prostora. Pred 3 leti se je napravil zoologiški vrt, ki pa še nij dovršen. Velika nadloga v Kalkuti in sploh v Indiji je veliko število služabnikov, katere mora človek imeti. Neoženjen mora z 2 ali 3 služabniki Bhajati, oženjen jih mora pa še dosta več imeti. Potrebuje se pometalca, kateri sobe in stopnjice Buaži, potem služabnika za brisanje prahu in ohranjenje reda. Ako je rodbina velika, treba je še več te vrste postrežnikov, katerim je še treba nadzornika. Potem se je bil 16. t. m. v slavnost otvorjenja, katero se pa zavoljo dežja takrat izvršiti nij moglo. Natančneje se bode v kratkem naznanilo. — (Nesreča na železnici.) Pred-včeranjem zvečer je bila tu na južnej železnici povožena neka žona z imenom Jeršin Nesla je drva preko kolodvora, in je hotela hitro mimo vlaka iti. Mašinist je sicer vpil •nad njo, naj čaka, ali bilo je uže prepozno, prijelo jo je in vrglo tako nesrečno, da je kolo ravno črez sredi trupla šlo, in da je Žena takoj mrtva obležala. Nesrečnica je mati peterih otrok. — (Naši nemškutarji) imajo 24. t. m. v kazini shod svojega konstitucijonalnega društva, in bodo baje poverili o naših dežel nih šolskih postavah. Rizumeje se, da bodo tožili, da se premalo nemči. — (Minljivost bogatstva.) Pi5e se nam od tu: Včeraj so od tukaj odpeljali žan-darmi na Dunaj popolnem obubožanega Antona Ješ enaka, ki je pred nedolgo leti po Šantlji bil podedoval tukaj dve hiši pred škofijo, in krasno vilo zraven Petrana v Bledu, a vse zapravil. Mož se je na Dunaji krivega storil razžaljenja veličanstva in hudodelstva goljufije. V Bledu je svoje dni za nemškutar-stvo agitirah — (Državne podpore za poduk o kmetijskih vednostih) je slavno mini sterstvo kmetijstva za letošnje leto dovolilo tako-le: 1000 gld. za nauk v kmetijstvu na kranjskih ljudskih} šolah, — sadje- in vino rejskej šoli na Slapu 1500 gld., podkovskej in živinozdravniškej šoli v L'ubljani 500 gld., — za poduk v mlekarstvu in sirarstvu na Gorenjskem in Goriškem skupaj 1000 gld., ki jih dobi popotni učitelj g. Hitz. — (Iz seje kranjskega deželnega odbora 15. junija.) Izpraznena služba o filijala oziroma ingrosista pri deželnem računovodstvu se razpiše z natečajem 4 tednov. — Za vratarja v deželnem šolskem poslopji deželni odbor postavi Fr. Boleta, kateri bode po'dopisu deželnega šolskega sveta ob jednem tudi šolski sluga na srednjih šolah. — Janezu Nanutu iz Todgore pri Loru se dovoli 05 gld. premije za 1 volkuljo in 7 mladih volkov. — (Profesorska služba) za slovenščino in klasično filologijo je razpisana na go-riškej gimnaziji do konca junija t. 1. potrebuje kuharja, postrežnika pri mizi, po strežnika za pomivanje mizne posode; potem vratarja; za vsacega otroka je treba posla, in če Be otroci v vozičkih vozijo, je treba za vsak voziček posebnega dečka. V vročini treba je v vsakej sobi pahljalca (kateri veter, hlad dela). Perilo se ne pere doma, tanjša obleka Be plačuje po kosu, od navadne pa ob mesecn. Pri večin otrocih je treba vzeti tudi krojača na dom; imajo pa familije navadno tudi svojega vrtnarja. Razen kočijaža mora človek za vsacega konja še postreščeka držati. Mleko se ne kupuje v štacuni, ampak pripelje se krava k hiši, pomolze se in mleko cmeri, 6—8 maBelcev stane 1 gld. Vozniki za plačilo so tudi v Kalkuti; ampak njih vozovi so le škatlje, katere človeka strašno mučijo. Zato se ima rajše palanki no {nosjačo), s katero 4 nosilci hitro dirjajo. Pri uradih in druzih zavodih so posebni uradniški služabniki, katerih zanesljivost je prav hvalevredna. (Konec prib.) — (Vcenitev zemljišč)se bode 1. jul. . po vseh krajih zopet nadaljevala. — (Pes ugriznil) je predvčeranjem v ITdmatu. Ker je vsled tega fant močno iz sebe metal, sumi se, da je bil pes stekel, zatorej so funta v tukajšnjo bolnico poslali. — (Vinski trs) v okolici reške j obeta prav obilne in dobre kapljice. Škoda ne bi bila, saj je Primorec itak siromak, ki, razen nekaterih perišč rodovitne zemlje, poseduje golo kamenje in pečevje. — (Z o p e t k o n f i s k a c i j a.) Tržaški slovenski časnik „Edinost" je bil zadnji petek konfisciran in sicer — brez šale — kakor se nam piše: zarad „vabila na naročbo!" — (Tržaško slovensko politično društvo) „Edinost" je pravila tako prenare-dilo, da bode zbnre po vsom Frimorskem imelo, to je od Lošina do Koroške meje. Pravila je vlada uže potrdila in kakor se čuje, bode 19. občni zbor v sosednjej Istr ji v Dolini. Društvo izda poziv na vse kraje Primorskega ter povabi vse odlične može, naj stopijo v društvo in inznanijo odboru težnje in želje. Društvo se bo nevstrašljivo potezalo za narodne pravire, ter bode zlasti ob času volitev vso pozornost na to obračalo, da se ne bode narodnim volilcev pravica kratila; urejevalo bode volilno agitacijo, izdavalo plakate in pozive, nasvetovalo dobre, zanesljive kandidate, ter pcspešavalo narodno omiko in napredek. — (K a z n o v a n a p o ž r e š n o s t.) I/. Reke se nam 21. t. m. pise: Na tukajšnji kolodvor ogerske državne železnice je poslala pred nekaterimi dnevi direkcija, kakor obično vsako leto, mišice, da se z njo iztrebijo obilne ne baŠ koristne miši in podgane, katerih živalij ljudje — osobito to po večjih zalogah — ne mogo dobro trpeti. Strupeno stvar so dotični služabniki tudi takoj postavili na primeren kraj. A, ker je bila mišica premalo skrita, našli so jo družeča dne trije delavci, ki so imeli posla v zalogi, ter misleči, da je bela tvar skuta od mleka, pojedli so jo, in bila jim je prav v slast. Ali, dasi okus nij izdal možem na prvi hip nezdravega priredka, oču-tili so skoraj za tem, hude bolečine v želodci, in ker so se hali stvar objavititi, da ne bi jih kaznovali zaradi kradnje, odšli so na tihem domov. Ali neprestane vedno večje muke in trpljenje jih je naposled vendar dovelo do izpoznanja, in jeli so ves slučaj resno premi-šljavati. Zdaj pošljejo po zdravnika in mu vestno vse povedo, kako je bilo. Pomoč je prišla prepozno. Jeden izmej trojice je uže umrl, drugi je hudo bolan, a tretji se prilično dobro počuti ter mu mišica nij mnogo dela, ker je bil najbrž uže malo počasnejši v jedi in je bolj krepke naravi. Na vprašanje, kako da so prišli nesrečniki do to misli, da pojedo nastavljeno mišjo jed, izrekli so, da so menili, da je skuta, ker so bili baš malo dnij prej tudi iz take posodice pravo skuto pojedli. Kakor nij vse svetlo zlato, tako nij vse belo od mleka! — — (Strupene kače) letos nenavadno nadlegujejo prebivalce kamenitega Trimorja in pred nekaterimi dnevi je zopet na Drenovej vasi blizu Reke umrl prav krepak kmet za zadnjim pikom. Opreznost je jedina pomoč zoper takovo nevarnost. — (Nova krasna železniška kol niča v Trstu) se je 19. t. m. z veliko slovesnostjo odprla. Spomina vredno je pri tem, da so prvi vozovi prišli vanjo iz Laškega i tudi na Laško odpravili se prvi. Mislimo, da je Trst danes še na Avstrijskem, i gnjusi s« nam, da nas skoraj vsaka poseboa slovesnost tako očito spominja prevelikega prijateljstva do sosednje države. — Tudi vsi napisi so Jaški na prvem mestu. I)i slo venski h nikder i nikoder nij, to je pravi „FMinost" — sama ob sebi razumljivo! — (Stroški za šolstvo.) Po preudarku naučnoga ministersva za 1. 1878: stane državo srednje šolstvo na Štajerskem 117.000 gld., na Kranjskem 102.000 gld., na Koroškem 62 000 gld., v Trstu 53.600 gld., na Goriškem 52 300 gld., v Istri 63.040 gld., kjer se za Pazin novo gimnazijsko poslopje zida. Za podporo ljudskega Šolstva v Istri ia na Goriškem se je odločilo po 2000 gld. V prejšnjih letih se je dajala ta poslednja podpora v večjej mori in večjim deželam. Kakor se je nam pripovedalo porabila se je ta podpora nekoliko tudi v to, n. pr. na Goriškem, da so se dajale remuneracije onim učiteljem, kateri so prostovoljno v nemščini podučevali, kar pa mi neodobrujemo. — (Znani nemški agitator in poslanec Seidl) je svoje posestvo v Kamci pri Mariboru prodal. Kupil ga je priden Slovenec, ki je letos 4. maja, kakor poroča „S1. Gosp.", ondi odprl jako obiskovano krčmo. Visoko nad hramom pa je veselo vihrala velikanska slovenska zastava! Kolika izprememba, britka za Seidla in njegove nemškutarje, vesela pa za prej toliko zaničevane Slovence 1 Predstojniki srenj Kainške fare so sklenili: Seidlu, načelniku kraj. šol. sveta, niti krajcarja več izročiti ter hočejo sami plačevati v Mariborsko hranilnico šolski dolg. Bojijo se namreč, da bi še v hujše zadrege ne prišli zavoljo svoje šole v Kamci. Koncem julija hoče Seidl odložiti načeluištvo. Mogoče, a neverjetno, ker sam rad nikoli in nikjer neče iti, vselej in povsod ga je treba siliti 1 Razne vesti. * (Umrl) je dne 14. maja v Pragi znan češk pisatelj in utemeljiteljni član društva Ga-belsbergerjevih stenografov, Josip R. No-votny. Mnoga leta je bil pokojnik direktorom stenografskega bureaua v praškem deželnem zboru. Bilo mu j a tekar 48 let * („Pobožni" tatovi.) Župnik Andrej Mikroba pri Krakovu je dejal čestokrat, ko je bil še zdrav, da bode po smrti svoje imetje za ta namen zapustil, da se bode šola in bolnišnica zidala. To je povedal večkrat posebno organistu Rzigorskemu in svojej ključarici Ma-dejovej. Leta 1875 obolel je. Mej tem še, ko je umiral, pograbila sta Ilzigorski in Madejova vso zlatnino in srebrnino in denarja, vrednosti nad 2000 gold. Da bi pa valjda duh ranjkega župnika utolažila, dala sta nečemu duhovniku bližnje vasi 200 gold. za maše po ranjkem župniku. Porotniki v Krakovu obsodili so Rzi-gorskega na tri leta, Madejevo na dve leti teške ječe; in ker je od Madejove gojenec tudi pomagal krasti, obsodili so tudi tega na IVa leta teške ječe. * (Nenavaden testament.) V Rabu na Ogerskem je umrl te dni 88 letni Miha Dfcoreiis, posebnež v vsakem oziru, kar je to v svojej zadnej oporoki pokazal. Ukazal je namreč, da ga po smrti njegovej ne smejo obriti, a peljati ga morajo na pokopališče v nepobarvancj rakvi z dvema konjema; duhovnik ga ne sme hvaliti; če ga bode hvalil, plačala se mu bode le navadna stola, drugače pa bode dobil večjo svoto. Za ujim ne sme nikdo žalovati, in smrt njegova se ne sme javno naznanjati. Mej berače naj se na njegovej gomili razdeli 100 gl. in ko ga bodo zakopali naj pred hišo, kjer je umrl dado ' navadnemu občinstvu 12 veder dobrega vina; , ljudje iz boljših krogov smejo pa v hiši piti. Vse vino morajo izpiti do zadnje kapljice, a domov ga ne sme nobeden nesti. Mej tem ko bodo ljudje pili svira cigan ska godba (le ona Farkas Miške ne) in dobila bode zato 20 gld. — Ta oporoka izvršila se je te dni o 1 točke do točke. * (Obešen.) V I.raševem na Knleljskem sta bila 11. t. m. Štefan Fazekas in II. Nag) obešena, ker sta meseca avgusta minolega 1. V Bukureštu bolgirko Aleksandrino Orešku in njeno hčer oropala in umorila. * (Iz ljubosumnosti.) V Geče, ves-primskem komitatu, imela sta dva kmetska fanta jedno in isto ljubico; kmalu je pa postal jeden izmej nju na svojega tovariša tako ljubosumen, da ga je — ubil. Dekle, ki je ubitega rajše imela kakor tega, ki ga je ubil, prerezala si je z očetovo britvijo od žalosti vrat. Oba so pokopali 12. t. m. Zločinec mora pa posledice svoje ljubosumnosti zdaj v ječi premišljevati. * (Žandar umorjen.) Početkom tega tedna peljal se je Žandar Gerovac v Kostanjevico na Hrvatskem, a ga je dež mej potom ujel, tako da voznik nij mogel voziti. Ko se je voz pripeljal do Budne, skočita dva moža pred voz, ter vozniku zakličeta, naj ustavi, skočita k vozu, in potegneta voznika doli; žandar Gerovac je hotel ravno dežnik od sebe zagnati, in zgrabiti za puško, a zgrudi se, zadaj od dveh krogel zadet, mrtev na tla. Konji so se splašili, ter so z vozom naprej dre vili. Roparji so pa voznika soboj vlekli, valjda zato, da bi sled za soboj uničili, in še le drug dan je prišel na pol mrtev v Volinje, a roparji bo izginili. Govori se, da se klati v onih krajih roparska druhal, katera šteje 0 mož. Dan pred tem napadom je prišlo več roparjev te druhali k nekej ženi v vinograd blizu Kostanjevice, ter bo jej žugali, da jo bodo umorili, ako jim ne da smodnika in živeža. Govori bo tudi, da je bil pri tem napadu vodja roparjev neki Rudič; 40 cekinov dobi oni, kdor ga vjame. * (Od ladijskega donaševalca do senatorja.) V Saratogi je umrl 1. maja John Morissev, ki je pričel svoje življenje v 19. letu b tem, da je postal donosec na la-diji, in ker je bil jako močnih telesnih udov, pristopil je k društvu borcev, ki so se tudi t tem pečali, da so tujim naseljencem po gostilnah mošnje praznili. Pozneje je bil postal zaradi svoje velikanske moči ud javnih borcev, posebno tudi zato, ker se nij mnogo zmenil, ako je komu kosti na ta ali oni način polomil. L. 1851 šel je v Kalifornijo, in je pričel bvojo srečo s tem, da je tam v borenji premagal slavnega angleškega borca George Thompsona, in je tako dobil stavo 2000 tolarjev, mnogo ur in zlatnine, kar so mu pa zopet pognati pomagali njegovi tovariši. Po zneje je otvoril krčme, v katerih se je za vi sok denar nepošteno igralo. Postal je bogat in — politikar, in Bedel je od 1. 1866—1870 v hiši reprezentatov amerikanskega kongresa, a radi nemoči demokratične stranke nij hotel nobedenkrat priti v Vashington. Meseca no vembra so ga izvolili v Albanv za senatorja, — a pokazati svojih zmožnosti nij nikdar mo, gel, ker ta velikan jel je bolehati in kot se nator umrl je v Bvojej glasovitej krčmi v Saratogi v 47. letu svoje starosti. Fotograf isko naznanilo. Usojara si p. n. slavnemu občinstvu naznanjati, da sem pridobila za svoj ateljer izvrstnega dunajskega fotografa, ki je posloval pri prvih tamošnjih fotografih; zmožna .seui ovtorej, ravno tako lope slike izthlavati, kakor doslej. Zato dovoljujem si svoje p. n. naročnike uijiulno prositi, naj t>i BM *e naprej se svojini DAroSUl puč- miti blagovolili. Spre-jeinljo se v totografovanju \sak dan brez ujemko, (180-3) Itozai Krneli, vdova fotografa, v glediščnih ulicah St. 6. Trine eniae t Ljubljani 22. junija t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 9 i kr.; — rož 5 gld 85 kr.; — ječmon 5 gld. 04 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — prosč 6 gld. 34 kr.; — koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 Kilogramov 2 gld. 70 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipeh hićen— gi. 70 kr.; — špeh povojon — gl. 75 kr — jajce po 2 kr.; — mleka Utor 7 kr.; — govedmne kilogram 54 kr.; — teletuiuo 52 kr.; — svinjsko meso 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 60 kr.; — slame 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. — kr.; — mehka 4 gld. — kr. Svarjenje! "mi Objavljam, da ne hodom nikakih dolgov plačala, katerih se nijsem jaz zavezala plačati. <2oo-i)_Alojzija Trojanovich. V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva: VIII. zvezek „LIatki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8a 17 pol. Cena 60 kr. Karel S. Till trgorstro s knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2r zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za morjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjigo. Izdeljujejo su tudi Uionogrami na pisemski papir, visime karte in pisemske zavitke. (l/>8—24) ■ \Vir .inpti-hliri '' ■" . i tIs Kestes iinri Preiswi;rili{ist! h Die Regenmantel. i NVattonttecken (PladiPa), BtikinlaMii, Mteioffe . il W . ?» H »-ii g* • i >r -S." i Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domačo orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi« nože in vilice itd. itd. Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majhono odškodnino prevoza in '/« delavske plače darujemo. Ako se vpoalje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen del delavske plače, dobodo vsakdo le-to Sm~ zastenj. 6 kom. britanija-srebrnib ilic ia Jedi* 6 kom. baš takovih šile m kavo, vkupe 12 komadov, stalo je prej gld. 6, a sedaj stane vseh 12 komadov \kii|ie ......... 6 „ britanija-srebrnih namlziiili nožev z angleškimi ostrinami, 6 kom. baš takovih vilic* vkupe 12 kom., kateri so prej stali gld. D, stoji zdaj vseh 12 vkupe 1 zajemalka ■* mleko, težke vrste, prej gld. 3, sda| % m „ Juho, najtežje vrste, od najboljšega britanija-srebni, prej gld. 4, zdaj ..... Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zde-lice po kr. bi), 75, bo, gld. 1.—, 1.40; majolke za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.— ; svečniki z roči, par po gld. 8.50, 10.50, 14.—, 20.— ; saharne pušice po gld. 2.—,2.80, 4.—,5.50, 7.—; saharne sipnice po kr. 40, 75, DO, gld. 1.—; Bklenice za kis in oje po gld. 2.50, 3.80, 4.25, 6.—; pušice za surovo maslo po kr. 95, gld. 1.70, 2.80,3.25, 4.—; ročni svečniki po kr. 50, 65, 8(J, gl. 1.— ter se mnogobrojni izdelki. gld. 2.35 a.-io 1.30 1.80 Osobitega pozora vredno. 6 komadov nauilsuik nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, 6 komadov baš takovih vili«, 6 komadov težkih izvrstnih šile za Jedi, 6 komadov baš takovih klie »a kavo, v elegantni j kaseti od baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali brez kasete gld. 13.—, stane zdaj s kaseto gld. 6.40. Te stvari so izdelane od najfinejšega britanija-srebra in se od pravega 13 lotnega srebra celo po oletuej rabi no dade razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela. Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlioa očrnita ali orumenita. (150—5) Hlaslov: ""*S „Britannia-Silberwaaren-Niederlage" Ji itfjeistftiss<> M. tellis«. Izvirni Elias Howe-ja Blavnoznani družbi n ski šivalni stroji. n rj/e-niarK, ^ II. ^eliott na Dunaji, ? glavni zastopnik za Avstro-Ogersko. (127—8) Le pravi Howe-ja družbinski šivalni stroji zedinjujejo v sebi trdno konstrukcijo, dolgo trajnost, mnogostransko porabo in vuled enojuosti lahko izvrševanje. Pravi Hovve ja družbinski šivalni stroji so tako dovršeni, da nij bilo mogočo jih po ponarejanji izboljšati. — Glavnemu principu pravih Howe-jevih strojev se nij muglo pri nobenem drugem sistemu umakniti in Singer, VVheeler & VVilson, Grover, Baker, Wilcox & Gibbs, vsi so bili E. Hovve-ju podvrženi. SB^* Lo pravi, ce je pridejau izviren certifikat fabrike s6 številko in sledečim podpisom: The Howe Machine Cc- Ltd. Uf. 1*. (Stocltwcll, glavni vodja. &lavua zaloga za Kranjsko saiiio pri F i 'm ijo Detterj 11 v M^JuttlJani. IzdateJj m urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".