3. Řfpv. V Novem inesfu 1. ťehnmrjji. 1886. l/ibajajo 1. iu 15. vHacťg^i iiieueua. Cena jim je aa celo Kdor ícli kako o»natiilo v „Dolenjske Novice" iia-leto 1 let» 50 kr. — Naročnino in dojúse tÍMíiti dati, ]ilaía za VNako vrsto z navadnimi ćrkanii fprcjciiia J. Krajec v Novem mestu. 8 ki', /.a enkrat, dvakrat kr., trikrat 15 kr V čem bi se kliko, in bi se morulo dolenjsko vinarstvo zboljňati. Piâe It. DiilíiiP, Ďoleiijska je vinorodna dt>žela, v iiji se prideluje na dostih kriijili vino iii v sjilo^nan doKti vina. Dolenjsko vino je ])a tako različne kakovosti, to je dobrote, kakor v le ndko kateri drugi vinwki deželi. Zravn!> pvav line ka|)ljice, prideluj** se na Dolenjskem tudi nizko, da tudi jirav nizko vino^ Poslednja vina prevagnjejo kaj močno boljša, in od tod izvira ravuo, da so dobra, fina dolenjska vina, v obče tako inaio poznana. Upraša se, ali bi se pa ne zanioglo na Dolenjskem veliko več líne, in manj nizke kaplice pridelovati, kakor se jo danes? In odlorni odgovor na to je — da, le zboljSati je tr^-l a dolenjsko vinarstvo v marsičem. Prt d vsem je poti'tbno, da se na Dolenjskem trti le najugodnejše lege za vinograde izvolijo. Dolenjsko jjodnebje je nmnrei trtoreji uj;odiio, vendar pa utí v toliki meri, kakor na primer v Vipavi ali «a Gori.škem i. t. d. kjer je nioj^^oře še clo v severnih Ićgah, prav dobro vino pridelovati. Pa ëe f-mo dobro ligo izvolili, nikakor Se nismo vsega storili. Drugi pogoj za pridelovanje prav dobrib, da tinih vin na Dolenjakem je: da izvolimo prave sorte uli vrste trt. No, katere vrste trt pa so za Dolenjsko prave? Vse tiste, katere rodijo prav liiio, sladkora — cukra, — bogato giozdje, in katere ])OKebno zgodaj dozorijo. Med zdajŠnimi dolenjskimi vrstami trt bi se moralo toriij vse pozno i» slabo zoreče vrste opustiti. Opustiti bi se moralo pa tudi, sicer Se dosta zgodaj dozoreče, ako je njib grozdje le bolj vodeno, ki ima malo sbidkobe. Ker je pa med zdajšnimi dolenjskimi vrstami trte, le malo takib lastnosti, kakoršne sem ravno nn-viidel, ticba droge ])tuje vpeljati. Koliko da izda prava, zgodnja vrsta trte v bolj severnih vinskih deželah gledć dobrote vina, si skoraj misliti ne more človek, kateri se v tem ni skusil. Prava vrsta trte pa tndi Še ne zadostuje. Ako se hoče dolenjsko vinarstvo zboljšati, uvesti &li upeljati se mora na Dolenjskem tudi drugačno obdelovanje trt. Pri zasaditvi trt bi se nun-alo pred vsem prav dobro gledati ; da bi prišle v prav redne vrste. Vrste, po en meter druga od druge oddaljene, bi se morale vse tako stekati, da bi jih soliice kar le mogoče dobro obsevalo. Zjutraj obsevalo naj bi jih od ene strani, opoldan ravno po vrhu, popoldan pa od druge strani. V vrstah, bi ne smele trte gostejSe stati kakor (iO centimetrov diuga od druge. Na Dolenjskem so vinogradi čisto hrez vsega réda zasajeni, navadno dosti pregosti, iu v kolikih krajih ne, še z fižolom vsi prepleteni. Kako hočejo ])riti Rotučni žarki v takih nogradih do zemlje iit do grozdja, iii kako more poslednje dobro dozoreli ř — Da se po dnevu zemlja med trtami bolj ko le mogoče sogreje, soliičnih žarkov, toplote navžije, katero [lo tem po noči iz sebe puhti; to je pravo za zorenje grozdja. To je pa le tam mogoče, kjer so trte lepo, v pravem redu zasajene. Tretji pogoj, ako liočeiiio prav dobro vino na Dolenjskem pridelovati je, da trte prav iz-gojimo. 8 tem pa razumevamo to, da imajo trte starega lesa pravo obliko in pravo velikost. Zdaj-šne doletijske trte so v starem les« vse previsoke. Odvečna visokost trt pa zahteva veliko večje obdelovalne stroške, koliko ne stanejo že samo potrebni sila nmčni koli? Odvečna visokost trt v starem h%u slabša pa tudi dobroto pridelka, to je vina. Kakor je namreč kaj ugodno zorenju grozdja to, da solnČni Žarki prosto dohajajo do njega in zemlje, ni čisto nič manj ugodno tudi to, da je grozdje bližej tai — zemlje — bolj ko mogoče. Neverjetno pa popolnoma resnično, ker dokazano je, da čim viŠej raste od tal grozdje ene in iste trte, tini manj sladkora ima v sebi. N'a Spodnjem Avstrijauskeni imajo odločno trtoreji manj ugodno podnebje kakor pa na Dolenjskem, pa vender pridelujejo veliko linejša sloveča vina. Od kod pride t^ ? Od kod drugod kakor od tod, ker imajo boljše vrste trt, boljše sajene, posebno pa nizko zgojene. Didenjska trta seže sé starem lésom dostikrat dva ineti'a visoko, ali pa tudi še više. Na Spodnjem-Avstrijskem so komaj toliko visoke v starem lesu, da jih je dobro iz zemlje videti. In tako odgojujejo trte tudi ob lleni, na IS. atran DOI.KJnJSKK JSUVILJ!.. stev, 3. Ogerskein, in sploh povsoti iam v seveniili vinskih deželah. kjtíi' prav tina vina pridelujejo, Rt^s je, sicťr, (la slnii!i uizke trte veliko bolj pnsmufli, kakor p.i visoke, l'a praSa s«, kaj je boljše, veiliio uizko vino prideliivati, iii po slani nianj trpeti; ali pa vedtio tiiio vino pridelovati, ter kako Jeto slano bolj obnititi ? — Na to vprašanje, uaj si vsak gospodar sam odgovori. Jaz hoítíin le toliko omeniti, da ni slana samo na Dolenjsli(^m doma, ampak ne manj tudi drugod; kjer i>a imajo vendar svoje trte vse prav nizko pri tleh. Nizka iz-gojatrt, ima pa tudi, razuii veliko cencjïej^a ftb-deiovanja, veVko tiuejšega pridelka še tretjo korist. l)iil.]e ,irihodnjit. Naši Cigani v deželiieiii zboru Ijiibijanskeiu, Kaj? cigani, ti capini so prišli v deži'ltii zbor? tako sliříim zaklicati marsikac^-ga Doleiijai. Res sitni in Miitlležni so dovolj , ali v slavni deželni zbor priti si doslej vendar še niso npali — pafi pa so jili tje potegnili naši deželni poslanci to je — pogovarjali so se, kako bi se storila neškodljiva ta zajeda, ta uš nase dežele. Ob kratkem Vam hočem o tem važiiiše sporočiti. Uže leta 1884 so naši iioslaiici prosili slavno vlado, naj kaj stori, da nas varuje ciganske nadlege. Kiikor smo zvedeli v seji deželnega zbora 10, pretfifenega meseca, je ukazala deželna vlada vsem okrajniiii glavavji'm, naj ostn) ])azijo na cigane, liaznn tiga pa je velela, da se morejo precej Čez mejo pognati vsi cigani, ki niso Kranjci. >Íato iiaj zlasti skrbijo žandarji. Paziti je treba natančno, kteri cigani imajo pri nas domovinsko pravico — zato se .je poslal Tsem okrajnim glavarjem natančen izkaz vseh kranjskih ciganov. Totne liste sme]0 izdajati okrajni glavarji samo takim (úganom, kterim se doslej ni moglo nič ořitati. ('i'aki bode pač bele vrane; cigan je ciganu podoben kakor krajcar krajcarju ! — samo ne zvé se ne vse!) Grospod poslanec doktor Samec je potem predlagal, da naj se sklene, da naj sodniki izrekajo svojo obsodbo, kadar bodo cigane sodili, tako, da morajo ti v posilne delavnice. (To bode lobro, vsaj ima tndi cigan roke menda za delo — je za uzmanje!) Potem je govoril dolenjski deželni poslanec g, Pieifer gotovo prav iz srca vsacemu dolenjskemu kmetu tako-ie: „Slavni deželni zbor! Mnogo se je že govorilo, ugibalo in sklepalo po raznih zborih kako se znebiti nadležnih ciganov —- do sedaj je vse prizadevanje prazno ostalo ; vedno še zdihuje naše mirno prebivalstvo pod ciganskim jarmom. Največ ciganov — kak >r razvidim iz izkaza tuka.jŠnjega žandarmerijskega poveljništva in kar znam tudi iz lasl.ncga opazovanja — nahaja se v mojem voldnem okraji, zlasti v Novomeškem, ki je ))ra7i ,raj" ciganom. Po ouieiijenem izkazu so sicer cigani hrez premoženja, imajo pa „patente" za nekoliko iz-mišlj.-no obrtnijo, s ktero si vsaj navidezno prislužijo kruha, v resnici seveda ne delajo nič. Po tem izk;t/>u so: gorenjski iti notraniski cigani muzikanti, potikajo se kot godci od stda d') sela, med tem ko dolenjski cigani /e!ó f)brajtajo konjsko kupčijo, ki jim zlasti ob sejmovih na hrvaški meji napolnuje prazne bisage; te vrste cigani so najbolj nevarni kmetskeuiu imetju, kar cela tropa jih pride s sestradanimi konji vred, ki (it>ogemu kmetu vrtove in kosenice popasejo ; med tem pa lazijo ciganski otroci od hiSe do hise ino'inlovaje kruhu, krompirja, špeha itd. ; čez vse nadležne so pa Črtio-rnjave ciganke, ki se ne pusté z lepo odpraviti — nikdar nimajo dosti, prej so ge še ziidovolile s kakšnim čikom, sedaj so že bf»Ij raz-vajnue, zahtevajo cvenk in groS ; tudi vedeževajo hihkovernim ljudem, ktere na ta način opeharijo za marsiktero srebrno petico. Tak't nadlegujejo cigani na deželi ubogega kmeta, kterega stan, zlasti v samotnem kraji, je silno težaven, odkupiti si mora cigana z vsem, kar ima pri hiši — ako bi ga odgnal, bati se je da mu zažgii hišo, ati stori še kaj Imjega. Po mojem mnenji se ne bi smel dati potni list nobenemu ciganu, ker ga zlorabijo, da beračijo in vse oblazijo, ter na ta način raznašajo nalezljive bolezni ~ kakor se je to zgodilo pred par leti v Krški obČini, po kteri so s slamo zatrosili cigani bolezen med živino; iz tega obzira in ker so nep(jboIjšljivi „uzmoviči", treba je ciganom brez izjeme tudi strogo zabraniti obiskovanje sejmov. Sedaj nastane vprašanje, kiij hočemo s cigani ki so pri nas doma? Kakor proti trtni uši, tako tudi proti ciganski sedaj ni prave pomoči — razun če bi se rabilo sredstvo, vse cigane iztirati iz naše dežele, kakor se je to zgodilo 1. 1744 ob času Marije Terezije in t. 1782 pod cesarjem Jožefom 11. Take temeljite rešitve ciganskega vprašanja sicer danes ne nasvetujemo, vendar pa nekoliko olajšati nameravamo cigansko breme s tem, da mislimo cigane potakniti v posilno delavnico. Ali naložilo se bode s tem naši deželi preveč stroškov, ker so po mojem mnenji vsi cigani zreli za po-silno ijnjiř.) O žganjepiijn. (IflttlUO.) Ker sem že pri tem predmetu, naj omenim, kako se ljudski učitfdji pritožujejo o vedno se množečih s 1 a b o n m ii i li, b o i e b a v i b otrocih, ki jih stariši v šolo pošiljajo. Od kod izvira ni^ki toi' Ako je oče večni „Sríop-ířir", ni drug.iČe mogoče, da morajo biti taki otroci njegovi. Enako temu žalostne so tudi prikazu , da je vedno večje število ghiho-nemih, slepih, krulja^tiii otrok, ki se nahajajo vzlasti pri najrevnejem in zan.krneia stanu. P.i-sebno pri onih rodbin a h vid mo take revčeke, katerih očetje so strastni „Štiopsarji", Ako se bode pil Šnops v taki meri še nadalje, kakor se to sedaj zgodi, pričakovati imamo silno ničvredni prihodnji zarod. Ko bodo naái otroci odniíítli, udali se bodo žganjepitju še bolj, kakor njili sedanji ,stariši. Da ne bode kdo menil, da pretiravamo, da preveč črno risamo, preidimo k odgovoru druzega vprašanja: Kedo pa dandanes sploh pije „šnops"? Najbolj žalostno je videti, da dandanes ťantje, namesto, da bi se pri poliču vina razgovarjali, delajo to le pri „fraktdjčkiti šitopsa" v šnopsarijah. Ravno tako žalostna je pa tudi še druga prikazen, da se možje po nedeljski službi božji ne snidejo več, kakor popřed v gostilnah, kjer bi poliček ali dva spili, ampak le v šnopsarijah. Posamezni so sicer se tako pametni, da imajo gia-žek vina raje, kakor trakeljček šnopsa, toda njih število krči se bolj in bolj. Ta žalostna navada se je uže prav zelo vkoreninila pri nas na Kranjskem, neizvzemši vinskih krajev. Najbolj se je pa podvrgel „šnopsu" rokodelski stan, dninarji in hlapčevski stan. Kako množino šnopsa popije prebivalstvo samo na Kranjskem, o tem se prepričamo prav lahko: Lansko leto potrdila se je deželna postava, s ktero se nalaga davek na žgane pijače in sicer po 3 kr. na liter. Marsikateri bi menil, to je malo, kaj zamore tak davek prinesti. Toda poslušajte: Pobiranje davka na žgane pijače oddalo se je u ž i t n i II s k e m u zakupu za ílO.OOO gld, na leto, Rscinao, da ti iie delajo zastonj, da morajo tudi svoje ttf^eiite plaèevati, in zaračutiiruo jo tu samo 30.000 gld., tedaj dortaša davek na žgane pijače 00.000 gld. ua leto v nasi luajlitii dràeli, pri tem da se pridela in popije muogo vina. Koliko siiopsa se pa popije, prt>diio davek na leto toliko prinese? 33 litrov d ije še le en gold, davka, tedaj moramo 33 množiti s 60.000 in to znese 1,980,000 litrov t. j. blizu 2 milijona litrov žganja popije naše prebivalstvo vsako leto ! Vzemimo uad:i!je, da je ua Kranjskem p o 1 milijona prebivalcev , od teh je polovico ženskega spola, ki ga ne pije navadno. A ostane še četrt milijona, o teli je polovica otrok in tacih, ki ga ne pijejo n. pr. izobraženci ; tedaj je na Kranjskem skoraj polovica ali da ne izrečemo previsoke in napaííne sodbe, tretjina vseh možkili, ki skoro dan na dan ta strup v sé srkajo, same sebe uničujejo, svoje otroke nesrečne delajo ; sploh pa hira vsled tega vse premoženje deiele. Pri tem je edina pomoč ta, da se davek na žgane pijače tako visoko poviša, da bodo morali dosedanji kupČevalci s Snop-som, žganje tako drago kakor vino prodajati; ali pa Če ga bodo ceneje, da hode tako slabo, da ga navadno ljudstvo ne bode moglo uživati, ter bode raje po vinu seglo in tega pri delu zauživalo in ne veČ sedanjfiga strupa. Kako so resnične te besede, vsprevidi lahko vsak, sprevidi pametni posestnik in kmet, a sedanje navade ne more odpraviti nihče poedini; zato je treba, da vmes seže postava. Pomagano bi bilo s tem tisočerim. Ne samo, da bi se nesreče vsled pijanosti zelo zmanjšale — Kdo ne vé — koliko nesreč je vsled žganje-pitja že nastalo — pomagalo bi se posestnikom, kmetom, obrtnikom, rokodelcem, ki imajo sedaj v največih slučajih take možke posle, Iti so — š n o p s u — podvrženi, ustreženo bi bilo občnemu zdravstvu, pomagano bî bilo vsem zadevam. Največ storilo bi se pa s tem, da se naša vinorodna Dolenjska svetovnemu prometu — z železnico — odpre. Koliko dobrega vina prideta se vsako leto na Dolenjskem, kaj pomaga to, čepa je prevažnje tako težavno in drago, da je vino za Gorenjce od tu pripeljano zelo drago, da mu ni moČi s šnopsem tekmovati ! *) Lotos boJe bajo podyiotnik plaíoTal 50.000 gaid. Uže TO zakaj! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Deželni zbori so ae sklenili ; tudi na§ je koačal svoje delovanje 23. pr. m. Obravnavali 80 sploh le bolj gospodarske reči : kako bi se vravnale reke, hudourniki, da ne bi delate kmetovalcem tolike škode, kako bi se dalo /boljšati narodno gospodarstvo, — napravile železnice, zboljšale ceste, da naj se ojstreje postopa proti potepuhom in lenuhom, da naj se bolj obdači strupeni „šnops" itd. Le v češkem deželnem zboru nemški liberalci niso dali pokoja, bilo je jeze in nepotrebnega prepira zarad nemškega jezika, kteremu nihče sile ne dela, toliko, da se je kar kadilo! Ako tak Nt^mec ne gospoduje nad druzimi, pa kriči, da se rau godi krivica. Kaj je delal naâ deželni zbor zlasti za Dolenjce, popisujemo «a drugem kraju. Tukaj omenimo samo, (la se je sklenilo, da se napravi vinarska In sadjerejska Šola na Dolenjskem pri Novem mestu. Kupi se gra,jšina Grm z bliz« ležečim posestvom za 30,000 goldinarjev. To bode za nas velika dobrota. Na Koroškem Slovencev neSejo več poznati. Slovansko ljudstvo pa se gori malo zaveda, daje slovensko; dá se se voditi liberalnim Nemcem in odpadnikom. Sedaj volijo gori državnega poslanca, Slovenci bi prav lahko zmagali, ali ui je prave gorečnosti. Zato se sporoča iz Koroškega, da bode zmagal liberalni říňmec. Koroški kmetje premalo berejo — zlasti izvrstni list „Mir", — ki je pi3an navlašč za Korošce. V Trstu so zmagali v Šestih volilnih okrajih slovenski okoličani s petimi poslanci, v šestem pa je izvoljen hrvaški odpadnik, izdajica Križanac, ki je sedaj najhujši Laliou. V Poreču v Istriji nasproti pa so Hrvatje pri mestnih volitvah popolnoma premagali Lahone — povsod so zmagali zavedni domorodci ter pokazali, da so Slovani in Avstrijanci. V Reki so spustili oue štiri mlade ljudi, ktere so biii zaprti, češ, da so vojake Šuutali k uporu, ker ae je pokazalo, da vse skupaj ni bilo niČ. V štajerskem deželnem zboru so sklenili, da se mora med štajerskimi Slovenci po šolah Še bolj nemškutariti, kakor doslej. Na Poljskem se že dolgo prepirajo Poljaki in liusini — oboji Slovani. Letos eo vendar prišli stopinjo bliže do sprijaziienja, ker so Poljaki llu-siiiom dovolili mnogo pravx po šolah — gledé njihovega jezika. Na Ogerskem, zlasti v južnem delu se godi ljudem slaba. Davkov ne morejo plačevati. Samo Temešvarski komitat je dolžan na davkih 5 milijonov goldinarjev. Kmetije gredó na boben — judje jih kupujejo. Sedaj je prišla pa še velika povodenj. V Ilfidui hhzo mesta Kološvara je pod vodo 90 hiš, v Lipi pa 200. Več, kakor 59 poslopij se je podrlo. Veliko tisoč oralov polja je poplavljenega — ali hati se je še liujâe nesreče. Državni zbor se je prířel na Dunaju 28. januarja. Bati se je, da bodo ra/prave v njem jako viliarue, ker nemški liberalci obetajo, da bodo nagajali, kar 6« bode dalo. Kaj je novega po žirokem svetit? Mfd Bolgari in Srbi Še ni miru, da si bi bili tefia obe d\e državi jako potrebni. Bolgar.'^ka je pripi avljuia — ali drugařni so Si bi. Viw vrad-iiiki slepé kralja, češ, da ljudstvo hoře Še vojsko, kar pa nikakor ni res. — Vse kaže, da so si Srbi in G rki podali roko, da bi skujiaj vojskovale — zoper koga? — uli samo zoper Turka ali tudi zoper Bulgare? — kdo vé ! — To je merda vzrok, da se Grška kakor Srbija kuja odložiti orožje, kakor zahtevajo evropske velike države. Tur žij a bi imela tudi odložiti orožje. Ima že 300 tiFuS mož vojske v Evropi. Ali ker Srbija in Grško tega noče, pravi Turtija, pa tudi jaz iioiSem. Viditi je vendar, da je velikim silam zl«sti Angležkej na tem resnica, da se doli ne prične nova vojska. Ostro so zahtevali od Grkov, naj odložé orodje. Ti se obotavljajo ; ali angleške vojíne ladije 80 dobile povelje odjadrati na Grško. Orki fifi na to s svojimi hitro bežali iz Pirejske luke, da bi jih ondi Angleži ne zajeli — ter brodari v Evbejsko luko, odkodar se lagljeuide! — Tudi Nemci bodo baje pritiskali na Grško — poslali so Že doli eno vojno ladijo. — Drugi pa zopet ti dijo, da je zadnji čas Srbska voljna mir skleniti, PaS prav bi bilo to, kajti mogořne države se ne bodo zbale malih — in niČ čudnega bi ne bilo, ako bodo naši regimenti šli sprehajat se v Srbijo, ako ostane trmoglava. Hrezdvomno je. sedaj, da bode Bolgarija ostala zjidinjena. To dijbio vé knez Aleksander, zato si prizadeva na vso moĚ, kako bi zboljšal Tojsko iz novopriklopljene dežele — vzhodne llu-melije. Kiikor smo že zadnjič povedali, vse kaže, da bode napravil mir med Prusijo in katoliško «erkvijo. — Poljakov in Avstrijancev pa vender Že ne i;ehajo iztiravati, dasi so se za-nje potegnili v državtiem zboru nemški poslanci sami. Kusi jim bildo Ituje s tem povrnili, dii bodo iztirali iz svojili dežel vse Pruse, kterib je Čez 100 tisoč. Rusi imajo še vedno polno dela s prekuculii — anaihisti. — V Aziji prodirajo Kusi vedno dalje od severa proti ju^^u. ;Za(ii)ji řas so se napravili od kašpiikega jezera dalje do mesta Aša-bada — od tod jo bodo speljali dalje do Merva in — do indiške meje. Le ne ve se, kaj pa porekli k tem» Angleži, ki si ravno tako osvojujejo dežele v jugu, kakor liusi v severu; zadnji čas so zaseli prelepo, prebogato deželo B i r m o med «predajo in zadiijno Indijo. — Doma pa je An- gležko ministerstvo ódstopilo, ker je dobilo v zboru pri glasovanju nezaupnico. Ka Španjskem se polagoma pripravlja upor, revolucija. Neté jo nezadovoljneži, ki prebivajo zunaj Španije zlasti na Francoskem. Vlada je to uže zdaviiej slutila. Zato je zaukazala uradom ob Fraucoskej meji in konzulon svojim po Francoskem, da niij ostro pazijo na vse šjtanjske uhajače — ter naj vse natančno sporočé vladi. — Pa tudi doma si prizadeva vlada na vse moči, da bi ohranila mir. Zaprli so vrednika necega zapeljivega lista, v mestu Sevilji pa so spravili iiod ključ mnogo ljudi, ki so se natilioma pripravljali na upor zoper vlado. Vojvoda Seviljskega pa so obsodili v ječo za osem let. V Sudanu v Afriki, kjer je nekdaj rogovilil krivi prerok Mahdi, je grozna lakota. Bogati in revni dobivajo na mesec po dva dolarja, da ne umre lakote. — Prodirajo proti Egiptu le da bi plena dobili. Zato se pač ni mogijče sedaj pogajati z njimi, kajti lakota se z besedo ne utolaži. Doma nimajo zgubiti nič, ker nič ni — v Egiptu pa upajo vse dobiti. — Ako se pobiie edeu oddelek, pa se pridrvi druga tropa lačnih črnuhov. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Ko je v minulem poletji toča silno škodo po Dolenjski napravila, in je slavna vlada napovedala» škodo ceniti, bil sem tudi jaz v cenilno komisijo mesto gospoda župana poslan, ki je bil tisti čas zadržan. Pri tej priliki sem se o marsičem podučil, kar mi pojtrej ni bilo znano ; pa bi bilo treba, da bi bilo znano vsaceniu posestniku. Za slučaj, ko bi vas, dragi kmetovalci, zopet kdaj nesrečna toča obiskala, si zapomnite dobro to-le; 1. Ne čjikajte, d» bi vas kdo vprašati bod|l, ali je toča vaše polje, vaše vinograde zadela. Če vas je nesreča zadela, naznanite to nemudoma županu. 2. Pustite, ako je mogoče, potolčene sadeže, bodi si žito ali karkoli, pri miru, dokler gosposka ne pošlje cenilne komisije. Kar se pa po navadi ne more zgoditi tako hitro, kakor bi poškodovani radi, 3. Ako ])a ne kaže, n. pr. putolčeno žito brez daljne škode na njivi pustiti, pustite na vsaki njivi saj p(d ali četrt enega kraja popolnoma pri miru; da bo došla komisija saj iz tega mogla ceniti, ali vam je toČa pokončala cel pridelek ali pol, ali kolikor si budi. Če komisija pride, da bi škodo cenila, pa ne nnjde druzega, ko že omla-Čeno slamo pred podom, tedaj ne more pti najbolji volji Škode ceniti. Kar se ne vidi, to ceniti ni mogoče. To jia je za poškodovanega druga nesreča, ker se mu potem tudi davek od dotiČnega zemljišča odpisati ne more. Zastonj in nespametno- je potem vse hudovaiije nad ceuilci in ostalimi člani komisije. Komisija ni zato poslana, da bi kmetu pravico Itratiia, ter je že tatio sostavljena, da se kaj tacega bati ni ; ali kar ne vidi, ne more reëi da je vidila, Za])omiiite si pa tudi to, da ne přifukujte, da bi vam gosposka, 6e vam je toča škodo najiravila, odpisala kar vse davke. Davki se odpišejo )e od poškodovanih parcel, in to tudi le po razmeri škode; ne pa kar od vsega zemljišča. Ce je toča vzela ves pridelek, se odpišejo vsi davki ; a če ga je vzela le pol ali eno ftetrt, se odpiše od dotične parcele tudi le pol ali ena četrt diivka. Piše se uam: Iz št. Jurija pod Kumora. — V preteklem letu niamo bili niČ kaj veseli. Bolezen „davica" je nas zelo nadlegovala, skorej bi rekel, da ni hiše v naši duhovniji, da bi je ne bila ta bolezen obiskala. Tudi tlo 50 let starim ni prizanesla. Tako hudo in neunmiljeno je davila, da 80 morali iz nektere hiše po dva ali tri na dan na pokopališče odnesti. S.jIo obiskajučih otrok je v preteklem letu podavila 30. Iz SemiČa 25, jan. — TukajSna narodna čitalnica pod sedanjim novim g. predsednikom in njegovim odborom jela je sijajno napredovati: v teku enega meseca smo imeli vže tri veselice ■ s toml>i)lo, petjem, godbo in besedami. Da )e naša čitalnica kot v mladeniški dobi vživela, krtže ljuistvo, ki se toli mnogobrojno udležuje zabavnih večerov in veselic — iti pa pristop Častitih udov, kajti v tek» 14 dni novega leta pristopilo je že 10 novih udov. Cast in hvala jim ! In kdo za napredek naroda vnet bi ne bil vesel, ako vidi, da so ti častiti udje izmed domačega ljudstva, ko vidi, da se je ravno to ljudstvo jelo probujati in napredovati. Gotovo je zares lepo videti, naŠo čitalnično subano, vsako nedeljo, polno ukaželnih udov. Prav tako dragi Semičani ; le naprej ! /adnja veselica dne 24, januarja bila je vendar izmed vseh dozdajnih še najlepša. Dobitki bili so jako lepi in primerni, prosimo pa zato, naredite nam zopet hitro kaj «ličnega. H koncu pa profimo, da bi slav. čitalnični odbor ukrenil, da tisti ud, ki seje častitim gostom kot ženin predstavil, pri prihodnih veselicah rajSi doma ostane. Kaj si bode vendar ljudstvo od nase Čitalnice mislilo, ako inteligenten in izobražen gospod, častite goste s psovkami žali. Mesto, da bi se kaj lepega posnemanja vrednega slišalo, čuje se od njega le prepir in psovke. Vam gospod ženin pa rečem: S psovkami in prepirom se ljudstvo ne izobražuje, zato ostanite : rajše duma? Domače resti. (Župan novomeški) je zopet gosp. Dr. Albin Pozaik. Bil je v seji 29. t. m. z 15 glasovi, izvuIjbQ. — Za prvega sřetovalca pa gosp Adolf Pauser z 10 glasovi, gosp. pl. Lebmau za druzaga svetovalca z 15. glasovi in gosp. Adolf (>ustin z 12. glasovi za tretjega svetovalca. Vsi ao takoj v roke gosp. vladnemu svetovalcu iu okrajnemu glavarju Ekelnu zvestobo obljubili. (Grosp. c. kr. državni pravdnik Josip GerdešiČ) imenovan je nadsodniji svetovalcem, in je premeščen v Ljubljano. Gratu-liram'), pa ob enem obžalujemo, da nas zapusti. Diič 30. t. m. napravili so mu njegovi prijatelji slovesno večerjo. (Dolenjsko pevsko druitvo) bode združeno s novomeško čitaluico priredilo 7. februarja v dvorani Narodnega doma svečanost v spomin prvtga slovenskega pesnika Valentina Vodnika. — Pri tej svečanosti bodo se pele le-te pesui: 1. Po(>utaica N. Juriňíéa. Ileroički zbor, 8[>jevao L. Varjačič, uglasbio Ivan pl. Zaje. 2. Njega ni. Hesede Simon Gregorčiča., črftvero-spev, uglasbil A. Foerster. 3. Veuee Vodnikovih in na njega zloženih pesnij. Za možki in žeuski zbor in samospeve s klavirjem zložil Aut, Foerster. Prijatelje petja opozorimo, naj nikar ne zamn Id Ie|)e prilike, slišati krasao petje; Pevsko driiàtvo lepo napreduje, kajti že pri vajali smo občudovali dovršenost petja ^ in veseli pričakujemo slavnosti. Tudi za ples se delajo velike prij>rave, in le ponavljamo, pridite, člani obeh društev prav obilo. (K rškaokrajna posojilnic a) je imela 24. januarja občni zbor, o katere n bomo prihodnjič poročali. Te dni bila je tudi v Krškem videti velikanska menažerija, to je ra.i:stava divjih zverin vsake vrste, tukaj je to kaj nenavadnega, in se je ljudstvo jako zauim^ilo. (Br al n o d r u Š t v o) v S m ar j i p*» i Ljubljano ima sledeči odbor: Ivan Borštnik, predsednik; Ivan Aljaučič, podpredsednik; Josip Svetina, tajnik; Josip Ogorelec, blagajnik; Srečko Zalokar, knjižničar; Ivan Lah in Josip Perčič odbornika. (Metliške čitalnice) novi odbor: A. Navratil, predsednik; Josip Smodej, tajnik; Fran Wacha, blagajnik. (V Vel. Lašiče) je prišel za župnika čast. gosp. Gerjol od av. Gregorja. (Bilanca) prve dolenjske posojilnice t Metliki, registriraae zadruge z oeotnejeniin poroštvom konec leta 1885. — Imetje: 1. Gotovina konec 1885. leta 6889 gl. 18 kr. 2. Posojilo na posestva 20253 gtd. 3. Posojila aa merjic« 119705 gW. 64 kr. 4. 418 bukvic v ssalopi à 15 kr. je 62 gold. 70 kr. Skuiiaj 146910 fii. 52 kr. — Dol^fovi: 1. 494 ilrušt-Tenih ričtini : Spoštovani gospod A. Kunstek v St. Vidu; J. Toniic v Trebrjem, J. Podboj v Žužemberku. J. ámeidek na Toplieab, J. Hude v Mirni peči, A. Rep v Trstu, M. Bervar^ v Zagorji, J. Zupančič v Kolovratu, J. Ploseo v Črnomlju, .1. Likar v Idriji, iu več tisoć drnzib. Naj bi se toraj vsaki prepričal o tej izvrstni znajdbi, ker eena jo iako nizka in sieer v pletmatih škalljieab po 10, 35, 50, (1 Kg.) 80 kr. in za kolikor kdo hote, vsakim iz tem pogojem, ako mii ne dopade, da vzamem mazilo po kujjljeni ceni nazaj. — iVgoveem poailjam na posknsnjo po znižani eeni. FRANC UUS, l®—'1 zaloga surove vazeliiie v liudollovcmK 0d£Oi,>Tiii lUrAdtttk, Uaftia<u. tiOïuuiostu. ~ íinimoil J. Knijeo.