118. stnmn. f iitfK i mm, M. njiiti L iBto. .Slovenski Narod" T*l{a p« poftti: ra Avitro-Ogrsko: M Ncmfijo: ćelo !eto skupaj naprej . K 30-— ćelo Icto naprei . K 34 — pol leta „ «... 15'— ' ' cetrt leta „ „ . . , 750 ra Amcrtto in vse druge dežele: aa mesec m .... 2*50 ćelo leto napre] .... K 45.— Vpražanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprarnUtro (spodaj, dvortšče levo). KnallOT« ulica 6L 5, Ulefoa SL 85. hhafa vuk 4*» *ve6«r UvioaM n«ovedano nam je demokratiziranje naše države in obljubljena je avtono-inija narodov. To so vesele vesti, ki bi lahko pomirile vsa srca, če bi bila dana kaka gotovost, da se izpolnijo. Na teh obljubah sloni deklaracija Jugoslovanskega kluba: ž njo so splosna obetanja precizirana po že-ljah, potreban in pravičan v monarhiji bivajočih Junosiovanov. ž njo je vsemu svetu pokazano, kaj je pogoj življenja in napredovanja Jugo-slovanov. Toda ne smemo pozabiti, da se posebno v tezkih vojnih Časih dane obljube ne izpolnijo vedno. da se je obljubam že dostikrat zgodilo, da so bile pozabljene ali drugače zasukane, kakor so pričakovali narodi. V se danjih težavnih časih potrebuje in za-hteva država od prebivalstva veliko već in veliko težjih žrtev, nego jim jih more naložiti iz lastne moči. Do-biia jih je že veliKo več in morala jih t>o se dobiti, da se srečno ubrani zu-aanjega viharja* Uvaževati je treba nadalje, da rmara demokracija in narodna avtonomija te sami velike, tiogočnein zagrizene nasprotnike, ze-iinjenje Jugoslovanov pa že ćelo ve-ike. Lahko smo prepričani, da bodo udruženi nasprotniki napeli vse mo-zu da preprečijo vresničenje našega deala, zabeieženega in označenega v sgodovinskem dokumentu, namreč v ieklaraciji Jugoslovanskega kluba. Pot do našega cilja je težka in reljala nas bo se velike borbe. Tre-^a se je le spomniti velikih razoča--anj, ki so jih prinesle avstro-ogrskim Slovanom vse politične premembe, ci so se zgodile od leta 184S. Na sre-lo so vse Slovenke stranke v te] stvari edine in ji morda le kaki po-;amezniki še delajo skrivaj ovire in ;o nam daje upanje na končno vres-ličenje jugoslovanskega združenja. Misel jugoslovanska je velika in mamenita in od njenega vresničenja e odvisna vsa naša bodočnost. Zato e pa treba delati z vsemi močmi, da >revzame ta skupni narodni cilj ves narod. Ni dovoljf da je zanjo vneta x>svetna in duhovska inteligenca in Irugi omikanejši Ijudje. Treba 30 je narodu vcepiti tako, da te misli ne oo mogla nobena tnoč na svetu več zruvati iz narodnega srca. Načela jugoslovanske deklaracije morajo postati duševna last vsega naroda, vsacega posameznega človeka slovenske krvi in v jugoslovanski de-daraciji izrečene zahteve morajo po-jtati cilj vseh političnih in narodnih hrepenenj, glavni smoter javnoga de-lovanja. postati morajo misel, ki člo-veka nikdar ne zapusti. Vsaka hiš.4, vsaka družina, vsak odrasel in vsa^ otrck naj pozna zahtevo juj^oslovan-ske deklaracije. Kakor človek nikdar ne pozabi Očenaša, tako na! bi znal vsak Slovenec nauk: v združenju Jugoslovanov je spas naroda, od njega je odvisna vsa narodova kulturna in gospodarska prihodnjost. Živimo v težkih časih in Ijudje imajo toliko in tako velikih skrbi, da se s politiko le bolj površno bavijo. Navajeni smo sicer, da prepuščamo vso skrb in vse delo v političnih stvareh časopisju, ali tako propagando, kakoršna je potrebna za misel jugoslovanske deklaracije, ne more opraviti samo časopisje. Treba je, da pomaga in da dela vsak posameznik. Ni dovolj, da narod le verjame, treba je mu doprinesti z dokazi prepriča-nje, kako važno in koristno je za-htevanje jugoslovanske deklaracije. Vsak posameznik v vsaki vaši mora uvideti, kaj pomeni vresničenje zii-hteve jug"oslovanske deklaracije. Če taka prešine ves narod ena skupna misel. če postane ta misel ost vse naše politike, če rx>stane cilj, ki ga bo vsak posameznik vedno zasle-doval in ga ne bo nikdar izgubil iz oči, potem bo to povećalo vse slo-vanske narodne, politične in gospodarske sile, tako da bodo znale klju-bovati vsem nasprotjem in če treba, tuđi morebitnim viharjem. Naši begunci. %. Dunaj, 15. avgusta. »Begunci« so avstriiska specijaliteta. Nobena država si ni privoščila v toliki meri tega — sporta. Ali rudi nobena država ni bila na »vojne be-gunce« tako malo pripravljena, kakoT ravno naša. Begunci so reveži, pa naj bodo že tega ali onega naroda. Doma so bili dobro podkovani, zdaj pa so nakrat berači, izrečeni na milost in nemilost negotovi usodi in njenim vodnikom. Ali prav radi tega, ker je usoda vseh beguncev huda in težka, občutijo ti toliko bolj, ako se dajejo enim prednosti, dočim so drugi zapostavljani. Dvojno mero, prednosti in zapostavljanja, opažamo v polni meri pri beguncih z juga, v prvi vrsti z Goriškega in iz Istre. Neverjetno se glasi, pa je resnič-no, da smatrajo n. pr. na Dunaju be-gunce z juga sploh le — za 11 a 1 i -j a n e. In tako je v drugih krajih tuđi! — Ne čudimo se sicer, ako sodi tako nemško ljudstvo, saj to čita že nad dve leti vsak adn o bojih ob: Isonzo, Monte Santo. Monte San Valentino, Monte San Gabrielle itd. in o krajih Caporetto, Luico, Santa Lucia, Auzza, Ror^'na, Canale itd. Torej ni eiiH"o% matrajo vse kraje ob '•ti za — italijansko zem-^e Italija »odrešiti«? ^ ..... oe ni povedal, da je to — čisto slovenska zemlja. Iz nekih pojavov se mi zdi, da so bili v Londonu informovani o resničnem položaju ob Soči, — toda od avstrij-ske strani se to ni zgodilo, in vendar bi bilo tu največ tehtnih povodov, da bi povedali svetu na ves glas: to ni i t a 1 i j a n s k a zemlja, ki jo je treba »odrešiti«, marveč to je — zemlja slovenska in njeni prebivalci so Slovenci! Tega pa ni nikdo storil in tako še dandanašnji svet napačno misli, da se bori Italija za osvobojenje ne-odrešenih bratov ob Soči. Ta okoliščina pa je prišla prav italijanskim bcgu.ncem. Njihovi po-slanci in pokrovitelji so jo znali dobro izkoristiti. Na Dunaju so priredili v X. okraju več docela novih delav-skih hiš za — begunske domove Ita-lijanom. Družine so dobile malo sta-novanjce, opremljeno in oskrbljeno s kurjavo in svečavo, toda le za Itali-jane. Tu je tuđi konvikt za italijanske otroke, ki se šolaja. — Begunci v teh domovih so najbolje shranjeni! Slovenci so bili od teh dobrot — iz-ključeni!! Le par njih se ie baje tje vrinilo! Na Dunaju so ustanovili ta-koj s početka »Pomožni odbor za begunce z juga«, ki mu stoji na čelu baron Beck. Ta odbor je do-bil pc-poln monopol za begunsko skrbstvo. Zgodilo se je edino le to, kar je ta odbor sklenil. Begunske tabore srne obiskati le tišti, ki dobi v to posobno dovoljenje tesca odbora. — V tem odboru pa vlada po priliki isto načelo, ki sem ga gori označil da so begunci z juga Ie Italnani, ali vsaj v prvi \TSti Italijani, za katere je dolžnost skrbeti. — V tem odboru imata odločujočo besedo deželni glavar dr. Faidutti in oproda mu dr. Bu-gatto. — Imeli so ćelo vrsto uradni-kov. Decembra leta 1915. sem šel gledat to čudo v Favoritenstrasse, ali imel sem kmalu dosti! Kakor da bi stopil na magistrat v Gorici ali v Trstu. »Che la?« — »Ma cossa se?« »Va ti far cia . . .U donelo mi je od vseh strani. — Po hodnikih je mrgo-lelo kakih 40 ljudi, ki so bili sami La-hi in vsi glasni. Le tam na klopici v zadnjem kotu koridora sta sedeli dve ženski, starejsa kakih 40 let in mlaj-ša kakih 19 let — obe v letni oblekl — iz Podgore. Prišli sta tri ure peš, ker sta čuli, da bi dobili nekaj odeje za hudo zimo! — Ko sta se oglasili, so zavrtali nad njima glave: »Spete, spete, sedeve la!« In sedeli sta že tri ure! Medtem so odpravili čez 100 la- bkih beguncev, oni dve sta pa še vedno sedeli. Letos so ustanovili v »Balfgas« se« št. 6, II. nadstropje posebno »Sekcijo Dunaj« te^a pomožnega odbora; voditelj je naš Kraševec prof. dr. Maks Fabiani. — Ali Slovenci ga malo nadlegujejo, ker so se sploh od-vadili, reflektirati na kako pomoč od te strani. — Jn koliko ogromnih »e n-kratnih podpor« sože razde-lili iz te organizacije, koliko obleke, obuvala, posteljnega perila, odej itd., itd. — Na Slovence ni šio — 5%!! Nekaj slovenske — štafaže so pa le hoteli imeii! Imenovali so nekake iiu'^crnike za bc&iuisk-; labere in sploh člane ter.i »komiteja«. Posia-nec in dekan R o j i c je vzdržal nekaj časa to mučeništvo in se dri za — izboljšanja, boril se proti korupciji in upravi taborišč — in pisal je lepe članke, ali zakaj je nakrat umolknil? Kdor ie imel srce za begunce, je moral izginiti! Slovenska deželna odbornika sploh ne moreta blizu (ne moreta posetiti niti enega begunskega tabora), in tako ie oprav-ljena skrb za slovenske begunce! In vse pritožbe so bob v steno! Upravitelji so nedotakljivi, a če begunci govore, da trpe lakoto in vsega pomanjkanja, tedaj le pretiravajo in lažejo! H koncu še nekaj novega: V begunskem taborišču v Nem-škem Brodu je bilo kakih 5000 poljskih Židov. — Dosegli so, da se od tam lahko razidejo, kar se zgodi po-lagoma do konca tega meseca. — Čitateljem »Slov. Naroda« je znano, da je to taborišce posebno modro in lepo urejeno. Povedali smo tuđi, da tamošnje češko ljudstvo si je zaželelo tjakaj slovenskih beguncev, s kateri-mi bi se mogli sporazumeti, dali bi jim dela in jim šli sploh radi na roko. Jugoslovanski klub je vzel to vpra-šanje za — svoje. Včerai sem pa prejel iz Nemškega Broda vest, da pridejo tjakai — Italijani. V Nemški Brod so prihajale neke laske komisije, ki so si vse ogledale in jim je — jako ugajalo. Pa so rekli: Ouesto sara per i nostri! Tako je obljubil tuđi notranji minister! Zastopnik tamošnjih Čehov roti, naj se za božjo voljo kaj stori, da se dohod Lahov prepreci, ker jih ljudstvo ne mara, ne bodo se mogli ž njimi sporazumeti in — sploh jih ne marajo! _„_ Takoj se je nekdo po telefonu informiral v begunskem oddelku no-tranjega ministrstva, kjer so mu povedali, da je taka odločitev res že storjena. Odlok je že pod-pisan. Umeje se, da je povedal naše razloge in naše — m n e n j e, povedal tuđi, da se je Jugoslovanski klub posebno engažoval za to zađe* vo, in ako ekscelenca grof Toggen-burg meni, da more tako briskirati Jugoslovanski klub, potem se ne bo smel čuditi, ako v septembru kaj n$* prijetnega doživi. — '■ ■■■.......■« Juraj Biankini. Ali je še kaj dosti liudu ki se spominjajo velike slovesnosti, k! sei je vršila v Ljubljani povodom sedem^ desetletnice Janeza Bleiweisa? ISfe tišti slavnosti je nastopil mlad du-^ hovnik iz Dalmacije in govoril Je s tako sveto vnemo, s tako velikim in sijajnim zanosom, da so sa vneli y srcih plameni nepopisnega navduše-i nja za narodno stvar in slovansta>* hrvatsko edinstvo. Ta mladi mož je bil Juraj BI a n< kini, ki dovrši dne 30. avgustai 70. leto svojega življenja in svojega neumornega delovanja za ideale, ki jih je s tako nepozabno vznešenimt besedami oznanil že na Bletweisovi slavnostL Biankini se je rodil dne 30. arv-t gusta 1847. v Starem gnradu na otoki^ Hvaru, gimnazijo je dovršil v Splittr,' bogoslovje pa v Zadru. Novo maŠd' je pel leta 1S70. in kmalu ROtein^ vstopil v javno življenje. Yeliki dalmatinski budfteB PavJ linović je leta 1871. pridobfl BiankiJ nija, da je prevzel uredništvo tader^ skega »Narodnega Lista«. V Zadru* ki ima vendar slabe Doštne zvei^ je znal Biankini ustvariti iz »NanxK nega Lista« ne samo zanimiv* n^go( tuđi politično velemCTodajen list. Pt>^ svetil mu je vse svoje moči in v neJ štetih spisih dokazal svoje veliko ob^ zorje, svojo izredno informtranost nt svojo spretnost, prepričevati in vno^ mati ljudi za politične hi naxodae( ideale. Od leta 18S8. je Biankini napre* nehoma član dalmatinskoga dežeme-r ga zbora in od leta 1892. tuđi Člaaj državnega zbora; večkrat je bil ttu di Član delegacije. V vseh teh zašto* pih je bil Biankini veđno eden naj* delavnejših politikov% Vložil je ne-t šteto interpelacij, zastopal ie z brez* primerno vnemo koristi s\x)je ožjej domovine ter dosegel tuđi znatno uspehe in porabil je. vsaka priliko* veliko in malo, da je s»krspkimi be-» sedami, z močnimi in prepričevalniK mi argumenti poiasnjeval jugosten* vanske in zlasti dalmatinske, težnje« Ćelo življenje njegovo Je bilo živOeti nje brezprimerno neutnktaega delo« Malo je v državnem zboru poslan-cev, ki bi se tako zavzemali za svqI narod in za javni blagor, kakoc iuraj Biankini. Za narodno stvar Dalmacije ir| za gospodarsko, tntelektuvalno ist LISTEK. Vojna tehnika. Celih štirideset milijonov ljudi, cvet vseh narodov, stoji zdaj že nad tri leta pod zastavami, oziroma je zaposlenih pri raznih težkih delih in v trdih službah za voine namene. Doživljaji vsakega posameznika so velikanski in niti predstavljati se ne moremo, kaj so ti Ijudje vse videli in prestali, kaj so slišaJi in izvršili, kake misli se pod vtisom teh dogodkov porajajo v njihovih rfavah in kaki čuti jim polnijo duše. Le to slutimo, da pridejo po miru iz strelskih jarkov in iz vojnih delavnic Ijudje, katerim je vojna razdrla vse polno nazorov. podedovanih. privzgojenih in vtepe-nih, in ki bodo gledali svet z drugač-uimi ocrni, kakor poprei. Med prviml stvarmi, ld jih Je vsakdo v tej vojni spoznal, je pac moč in veličastvo človeškega uma. iVsakogar moca arfivzeti eroflO^ I ki pogleda, kaka čudovita sredstva in kake strahotne pripomočke za ubijanje in uničevanje je iznašla tehni-ška veda. 2e leta 1871. je franeoski zgodovinar Michelet prorokoval, da izpremeni tehnika ves način bojeva-nja in to prorokovanje se je izpolnilo v sedanji vojni. Strme smo videli, da tuđi največje in najmočnejše trdnjave nišo nikaka ovira več napredovanju armad. Trdnjave, ki bi bile časih lahko ćele mesece zadrževale arma-de, ki so bile zgrajene po večletnem delu z miliionskimi stroški iz kamna in iz betona, iz železa in iz jekla, so bile v tej vojni razstreljene v nekaj urah. Vid^i sroo silno učinkovanje veleumetnih velikih topov, strojnih pušk in min in videli na kilometre daleč razpredcno in % dektriko na-polnjeno žičevje, Videli smo, da je postalo vse oxračje eno samo bojno torišče, kjer izvršujeio čudoviti letalni strofi najsmeleiše evolucije in bijejo največje boje. Le malo let je tega, kar je svet ostrmel, ko je prvi letalec preletel angleškl kanal in se je to zdelo vsemu svetu pravo čudo, zdaj pa se gfirijejo po zraku nestala letala, kakor da se je uresničilo starodavno hrepenenje, da bi mogel človek letati po zraku kakor ptica. Videli smo v tej vojni še nešteto drugih priprav, ki provzročajo smrt, požare in uničenja. Izvedeli smo za podmorske čolne, ki potapljajo igra-je največje ladje in ^pinijo morska tla s človeškimi trunli in blagom ogromne vrednosti. En strel, en torpedo, uniči lahko največjo vojno lad-30- Vojna kemija pa je ustvarila take pomocke, da je ž njimi mogoče kar v naglici zastrupiti na tisoče ljudi in morda pokončati prebivalstvo celih pokraj in. Dinamit, rubirit, melinit, ekrasit — kak elegantno zvene te tu je besede! Tako udarfajo na ušesa, kakor imenovanja za žlahtne parfu-me, pomenijo pa razstreliva. Ta sredstva za uničevanje in ubijanje so gotovo pregrozna, a pogledati jih je tuđi z drugega stališča, in kdor to stori. spozna, da so te iz-najdbe veliki triumfi vede in dokazi čudežne sile in iznajdljivosti člove-ške^a uma. Tehniške vede in kemija so obogatile človešivo tuđi še z neštetirai drugimi, morda še ženijalnejši izumi in pripravami, toda Širši krogi nima-jo nikdar prilike, spoznati vse te plodove človeškega uma. Človeški um je neumorno dela-ven, in kakor je na eni strani ustva-ril vse zgorej omenjene vojne priprave, tako išče na drugi strani tuđi sredstev, da bi vsa ta orožja napra-vil neškodljiva. Umen Fraiicoz je na-čeloma že dogna), kako bi se dalo to dosečrL z nekimi posebnimi žarki, s katerimi bi razsvetlil sovražno orož-je. Pri malem na svojem vrtu izvr-šenem poskusu, se mu je to že posrećilo seveda sele na razdaljo nekate-rih korakov. A kdo ve, Če se ne da ta iznajdba tako izp-opolniti, da bo učinkovala na vec kilometrov in da bi ćeli armadi pri osvetljenju razpo-čila vsa municija. Svoje dni je pisatelj poetične knjige o Jezusu, Ernest Renan, v za-nimivem spisu pojasniU kako si predstavlja vrhunec in konec vsega napredovanja v umstvenem in tehnič-nem oziru. Ce bodo iznajdbe druga drugo tako izpopolnjevale, kakor se-daj, priđe po sodbi Eruesta Renaaa čas, ko bo na svetu nekaj posamea* nih mož, ki bodo imeli v rokah vlsqh do vsega Človeštva in sploh celeg^ sveta. Ti možje, ti največji vseh ven likih inteligentov, bodo namreč i&> našli tako razstrelivo, da bt Ž njim lahko *vsak čas razgnali ves naS planet in razpodili njegove drobee po neskončnosti. Od njihove volje mt bilo potem odvisnp živij^ije vseh ljudi !n drugih bitij in obstanek naše zemlje, vladali bi celemu svetu iri bili bi oligarhija, pred katero bi trepeta! ves človeški rod y neprestaaeol smrtnem strahu . . • Tako si je pređstavljal Ernesf Renan vrhunec vede In konec svetac Pot do tedaj je pa še dolga hi konec sveta nas še ne zanima, dasi živimo v dobi tako strahotnega klanja, kan kršnega solnee še ni obsijalo. Pričah kujemo pa da tehniška veda po sed&« njl vojni sploh ne bo več imela prllf* ko, se baviti z izumovanjem sredstev za kolektivni umor, nego se bo pen svetila izključno delu za zbcrfjšaaje in polepšanju življenjskih razitnen 5tran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dat 18, avgnfU 1917. 188. Stev. politično napredovanje te kronovine, za pozivlje nje in poglobljenje Cuta narodne skupnosti jugoslovanstva ima Juraj Biankini nepozabnih zaslug. Vescleč se, da ie dobrotna uso-da zasluženemu rodoljubu in vedno zvestemu prijatelju Siovencev dala doživeti 701etnico, želimo Juraju Biankiniju z izrazom iskrenega spo-štovanja in presrčnejra priznanja za tvse njegovo delovanje, da bi mu bilo usojenih se mnogo let zdravemu in čOemu nositi zastavo onih idealov, ki jih je oznanil pred tolikimi leti na Bleivvetsovi slavnosti v Ljubljani. Ukrajinsko gibanje. (Glej .Siov. Narod" šcev. 17 8, 187.) Dosedanje tri članke pod tem naslovom smatram za uvod nadaljnjim porocilom, ki naj podajajo čitateljem >• Slovenskega Naroda« natančno sliko o borbi tega naroda za svojo ne--odvisnost in svobodo. Ko je provizorna viada odklonila znano spomenico Ukrajinske Centralne Rade, je !:»la razdraženost naroda velika; zahteva! .ie. naj ta osrednji svet povsem oretrga zvezo z začasno vlado. — Deloma se je to zgodilo. Osrednji svet je sklenil. da na svojo roko izvede avtonomijo Ukrajine; imenoval je — kolegij ukrajinskih irunistrov, ki ima zvršiti posle začasne ukrajinske vlade. Av-tonoir.ni uradi, družabne in vojaške organizacije itd. so z navdušenjem 'pozdravili to prvo ukrajinsko vlado in ji zaprisegli vso pomeč. Sklenili so, da sicer ne pretrgajo vseh vezi z ostalo Rusijo, tada vse ukrajinske institucije naj občujejo s petrograjsko vlado le potom osrednjega odbora ali ukrajinske vlade. — S tem sklepom je bila prekrižana pot tuđi pristasem velikoruskega gibanja v Ukrajini, da nišo mogli neposredno več občevati s Petrogradom. Začasno vlado v Petrogradu so načele skrbe ti taka novice iz Ukrajine. Poslala je v Kijev svoje zastop-nike: Kerenjskega, Zereteila In Te-reščenka, da se prično nanovo poga-jati z voditelji Ukrajincev, Ali ko so se velikoruski gostj: prepričali o res-niČnem položaju v Ukrajini, so molče priznali novo uredbo te najmlajše ljudovlađe, ki hoče ustati zvest in tr-den člen velike niske verige, ter od-."potovali. Ukrajinski vojni mini^er ■Petljura je tak rat najbolj pomiril Ke-renjskega, ko mu je ponosno zaklical: Vojni vlaki, ki vozijo na bojno polje pod modro - rumenim praporom .(ukrajinski), so natLačeno polni. — toda prazni so oni pod rdečimi pra-ppri. Ukrajinci venv> najbolje, da £re .zdaj za našo zemljo, za našo kožo. -Ako privro k nam Nemcu nam posta-vijo svoje Beselerje in svoje vojaske guvernen'e ter uničijo našo lepo, mlado svobodo. — Kerenjskij je odsel Jtoiikor toliko potolažen. I Na tak način so dosegli Ukrajinci s svojo dosledno, krepko in docela lojalno taktiko veliko več, nego so sprva zahtevali v znani spomenici. Začasna vlada je-, hočeš nočeš, priznala novi položaj v Ukrajini. Nacijo-nalistiško rusko časopiste je rađitega oštro napadalo petrograisko vlado in zahtevalo, da t)t se uprla, da bi izia-vila ruski »non possumus« nasproti separatistiškemu ukrajinskemu gibanju. Toda ministrski predsednik Lvov sam je sprejel tako rešitev ukrajinskoga* vpra&ania. s Čemur nJ-so soglašali k a d e t j e, ki so med drugim izstooili tuđi iz tega vzroka, ker So se bali sprejeti odgovornost na svoje rame za nadaljnji potek likraiinskega gibanja. Medtem je šio ukrajinsko ustvar-Jalno delo svojo pot mirno dalje. Zadnje tedne pa je že dozorela misei, raz-pravljana na neštetih kongresih. naj se ustanovi ukrajinski zakonodajni zbor, ki naj združi zastonnike vseh ljudstev v Ukrajini — Zato je Ukrajinska Centralna Rada že ukrenila vse potrebno, da bi bilo mogoče čim prej sklicati — ukrajinskokon-$ r i t u a n t o, ki da mladi Ijudovladi tistavo in določi obliko zveze z ostalo Rusijo. Kaj vidimo iz tega? Vidimo, da jy- Veliki Rusiji vlada anarhija, da vlada tam deoiagoštvo in silna negoto-vost razmer od danes na jutri, — v Ukrajini pa mirno in dosledno^ delo za razvoj mlade državne misli, ne-odvisnoeti in moči na znotraj in — zunaj. Gotovo ne bo odveč, ako podam Čitateljem »Slov. Naroda« tuđi nekai črtic o možeh, ki so tvorili v tej zgo-dovinski dobi prvo ukrajinsko vlado. Njihova, imena ostanejo zapisana v 7go 15. avgusta. (Kor. ur.) Ameriške čete so korajkale dane« no cestah Londona. Velike ljudske mno-žice so jih burno pozdravljale. Washtngtofi« 15. avjjusta. (K, u.) Predsednik WiUon je imenoval nad 200 novih generalmajoriev in brlga-dirjev z% novo narodno armađo, rraneoska zaponu Bern, 17. avgusta. (Kor. urad.) Glasom poročil listov traja zapora franeoskih mej Še vedno. Tuđi meja proti Španski je zaprta. Pređlednajsto ofenzivo. Italijani napovedujejo že precei časa novo ofenzivo. S fronte so pri-hajala že pred tedni poročila, da Italijani se pripravljajo na nov veliki udarec. Kak dan je že bilo tako, da se je dalo soditi po Ijutem obsežnem topovskem ognju, da se je pričela ofenziva, ali kar nenadoma so potih-uili italijanski topovi. Potem zopet §:rmi sedaj na tem, sedaj na onem delu fronte, ali do ofenzive se Italijani še ne pospejo. Iz tega bi se dalo sklepati, da se vršijo med njimi In zavezniki posebna pokajanja glede te ofenzive, da hočejo Italijani končno imeti zasigurane gotove svoje aspiracije, predno se spuste v novo veliko bojevanje ob Soči. Zato pa smo čuli zopet o novih dogovorih in novih sklepih v Londonu. Prišel je na italijansko fronto sam predsednik franeoske republike Poincarć, da po-bodri italijanske vojake pred novim krvavim plesom na goriških tleh* Poleg končne zagotovitve svojih ci-Ijev hočejo Italijani najbrže tuđi vojaške pomoči od svojih zaveznikov: topov in ladij. S fronte poročajo, da se vidijo na morju proti Benetkam številne ladje in čolni, kar bi kazalo, da se pripravljajo Italijani tuđi t morske strani na ogromen napad poleg napada na kopnem. Obeta se torej velikanska bitka na Goriškem. Deset groznih smo že prestali, zato smo prepričani, da prestanemo tuđi jed-najsto. Obramba je pripravljena na najljutejše navale. Razstrelitev Italijanske mine na Krno. Iz vojno-poročevalskega stana 17. avgusta: Na Krnu je razstrelil Italijan včeraj mino, ki je razdejala večinoma italijanski jarek in ko je nato njegova in-fanterija napadla je bila z roenimi granatami odbita. Sovražna artiljerija je streljala ob soški fronti mestoma živahnejše. Dve letalski skupini sta metali na Kraško visoko planoto in pri Desoli bombe, ne da bi napravili posebno škodo. Dva italijanska le-talca sta bila zbita na tla. Niti pedi zemlje Italiji-Glede na izvajanja v nekem dunaf-skem listu k papeževemu mirovne-tnu prizadevanju, da Trst ne srne na nikak način pripasti Italiji, piše »NViener Allg. Ztg.«, gotovo polurad-no, da je stališče naše monarhije na-pram italijanski pohlepnosti vedno jednako nepremakljivo in neomajno. Izreci se mora na kratko: mi ne od-stopimo Italiji niti pedi zemlje. Benetke so trdnjava in važna orožna postojan-k a. Iz vojnoporočevalskega stana: V poročilu »Agenzie Stefani« o zrač-nem napadu na Benekte 14. t. m, imenujejo Italijani to mesto orožno postojanko. To je priznanje, katere-ga so se dolgo branili. Vedno so tr-dili, da so Benetke odprto mesto, se-daj pa se je z uradne italijanske strani priznal trdnjavski značaj Benetk. Benetke so trdnjava in za italijansko armado važna orožna postojanka. Minister Meda o miru. Italijanski finančni minister Meda je zopet enkrat govoril; to pot o miru, Rekel je, da mir je kakor sad, ka-terega treba pobrati, kadar dozori, kajti dokler ni zrel, ni za nič in še škoduje onemu, ki bi ga pojedeL Kdor hrepeni za kakim koli mirom, ta od-naša pravi mir in slabi moško od-porno silo. Kratko razdobje, upajiiK) to, katero nas še loči od pravega miru, ki mora Italiji zajamčiti sigurnost mej in pogoje za njeno naciio-nalno življenje, bo jako težko. Ca-kajo nas mnoge težke preizkušnje in da se premagajo, treba moralne in politične čvrstosti italijanskega naroda. - Iz! našega poročeval-skega stana: Na bojni fronti se-nik mestoma še žilavo ustavlja, vfca-raj samo artiljerija. Infanterijskih na-padov ni bilo. V Karpatih se sovraž-nik mestoma še živalo ustavlja, vča-sih prehaja tud! v protinapad. V prostoru pri liusiatinu je bilo včeraj delovanje sovražne artiljerije živahnejše. Wolffov urad poroča: Na mol-davski fronti so rusko-romunski protinapadi izkrvaveli v našem ognju. Napad zaveznikov pa je južno od doline Trotus napredoval ter so zavezniške čete med Grosestijem in steklarno stopile iz gozda. V tem prostoru so zavezniki vjeli 20 Častnikov in 1600 mož ter vplenOi 1 top sn 18 strojnih puilc. 188. štev. »SLOVENSKI NAROD', dne 18. avgusta 1917. Stran 3. RUSKO URADNO POROCDLO. I 15. avgusta. Romunska t r o n t a. Po ćeli vrsti napadov se je posrećilo sovražniku polastitl se sedem vrst zapadno od Očne ležečah visin. V pokrajini pri Krendesceniju je sovražnik moćno napadel naše pozicije. Posrećilo se cm je polastiti se deia naših Jarkov. Naš protinapad ga pa je vrgel zopet nazaj ter obno-vH prejšnji položaj. Revolucijski praznik! so minuli. »Berliner Tageblatt* ooroča iz Stokholma: Po poročilih petrograj-ske agenture utrjujejo poročila s fronte splošno zahtevanje, naj se intenzivno poskrbi za ojačenje bojne fronte. »Delo Naroda«, ki je bilo do-slej blizu radikalnim socijalistom, piše: Revolucijski prazniki so minuli. Treba je prijeti za grenki kclih Po revoluciji se je v ogromnem obsegu rodila anarhija in njena sestra proti-revolucijcL Tuđi vprašuje »Delo Naroda«, kaj se zgodi, z mednarodnimi formulami ruske revolucije, čc bo ar-mada se dalje izgubljala realne sile. Kaj se zgodi iz ruske revolucije, ki je elektrizirala ves svet, če rodi ogledovanje armade mise!, da je revolucijo nernogoce združiti z močno armado. Tuđi se je treba vprašati: zakaj se bije ruski vojak dosti manj hrabro, kakor se je bii za časa carstva?« List končuje z vzklikom: Vse za Rusijo: Umreti za revolucijo, pomeni toliko, kakor umreti za narod. — Socijalnodemo-kradčna »Rabočaja Gazeta« zahteva splošno mobilizacijo ruske demokracije za podporo desorganizirane armade. Naj postane narodna anna-da revolucijska armada. Vse prido-bitve revolucije se lahko pogube v nemirih zaradi živi!. Sreča revolucije je nerazločno zvezana z obrambo de-žele, sicer zavlada zopet stari režim. Poljak! na Ruskem. »Polnische Blaiter« poročajo: Poljski demokratični odbor v Petro* gradu, kateremu stojita na čelu general Babjanskv in bivši poslanec Lednickv, je izdal oklic na vse demokratične organizacije na Ruskem. V njem so formulirana demokratična načela PoIJakov in pozdravljena ruska socijalna demokracija, a o tem, kako naj bo razmerje med Poljsko in med Rusko, ni v oklicu ničesar po-vedanega. Oklic poudarja le. da poljska emigracija na Ruskem re dela in se ne čuti poklicano delati samc-stojno politiko. Poljska demokracija na Ruskem se je odločilii. da prizna začasni državni svet v Varšavi za poljsko vlado do časa. ko si bo svo-bodna volja poljskega naroda mogla Izbrati drugo glavo. — Krakovski »Glos Naroda« popisuje razmere med Poljaki na Ruskem s temnimi barvamL Poljaki so se razdelili na dva tabora, ki se od izbruha ruske revolucije med seboi brezobzirno preganjata. En tabor se imenuje »narodni«, drugi »poljskodemokratični«. Organ poljske demokracije je »Dziennik Piotrogrodzki« v Petro-gradu in podpira ga glasilo poslan-ca Lednickega *Echo Polskie« v Moskvi. Glasila narodneea tabora so »Dziennik Polski« v Petrograd.,»Ga-zeta Polska« v Moskvi in »Dziennik Kijowalski«. Nespore med Poljaki na Ruskem je silno pooštrila neprijatnost, da se je izjnibil »Fond za po-vratek v domovino«. Zbirali so ga od izbruha vojne in zanj mnogo nabralf; fond je bil proerlašen za nedotakljivo imetje, od katereea ni dovoljeno po-rabiti kaj za druže namene. A naen-krat se je izkazalo. da nihče ne ve, kie da je in kdo je zanj odgovoren. Ameriske čete za Rusijo. Ženeva, 16. avgusta. »New York fferald« poroča, da se bavi ameriška vlada z vprašanjem, ali bi ne kazalo poslati čet v Rusiio. da utrde disciplino v ruski vojski. Rusija se pripravlja na zfmsko vojno. »B. Z. am Mittag« poroča iz Basla: Po neki vesti »Ruskega Slova« pripravlja ruski kabinet vse za zimsko vojno 1917/18. Vse pogodbe vlade z gospodarskimi organizacija-mi so obnovljene. Reorganizacija armade Ima biti dovršena do spomladi. Do takrat Rusija ne izvrši nikake večje vojaške akcije. Avtoacmna Bela Rusija. Curih, 14. avgusta. (Kor. ur.) >N. Zur. Ztg.« poroča iz Petrograda: Posebna delegacija iz Bele Rusije je predložila vladi zahtevo gubernij Vilne, Kovna in Grodna, da naj se te gubernije strnejo v avtonomno Belo Rusijo. Finski deželni zbor. Stockbolm, 15. avgusta. (Kor. u.) Zatrjuje se, da bo finski deželni zbor po protestu in po proklamaciji na narod zaradi žalitve prava zopet zaključen. Socijalistični strankarskl svet na Fmskem je sklenil v poseb-nem manifestu proglasiti razpust de-želnega zbora kot nezakonit in neobvezan, vendar Da se bo stranka ttOoležila do vib yoAitey. »V otilno ta generalno stavko med volitvami stranka odklanja, Seja deželnega zbora se bo vršila baje še ta teden. Kabinetna kriza na Finskem. Petrograd, 16. avgusta. (Kor. u.) Iz Helsingforsa poročajo, da je prišlo v kabinetu vsled pomanjkanja živil do krize. Vsi senatorji so prosili generalnega gubernatarja, da naj provizorični vladi izroči njih prošnjo za odpust. Carska družina. Petrograd, 17. avgusta. Petro-Srajska brzojavna agentura javlja: Po naročilu provizorične vlade je bila v noći na 14. t. m. bivša car in njegova družina odpravljena iz Car-skega sela na drugo bivališče, o ka-terem bo vlada kasneje poročala, Vsi v listih objavljeni podatki o kraju prihodnjega prebivanja bivšega carja in v okoličinih pri prevozu so izmišljene. Bivšega carja ni spremljal noben član provizorične vlade. Vprašanje o premembi bivali-šča bivšega carja je bilo sproženo rneseca juliia zgol iz političnih in vo-jaških vzrokov in po začasni vladi rešeno v potrdilnem smislu. Pri od-ločitvi o tem vprašanju nišo bili nič udeleženi ne delavski in vojaški so-vet v Petrogradu ne oni v Carskem S^lu. Provizorična vlada je poskrbe-la vse, da se je izvedba izvršila točno na določeni način. Prevoz je bil strogo tajen._________ BOLGARSKO l'RADNO POROCILO. 16. avgusta. Makedonska fronta. Severno od Bitolja kratki ognjeni valovi. Z ročnimi bemhami smo pognali sovražni iz-vidni oddelek nazaj. V loku Črnc mestoma ogenj pušle med postojan-k^mi in artiljerijski ogenj. V pokrajini ob Mogleni in južno od Dojrana nekoliko živahnejši artiljerijski ogenj. Ob dolenji Strumi so naše varstven3 čete pregnalo izvidne od-delke in konjenico. — Rornunska fronta. Pri Mahmuđiii slaboten ogenj pusk. Pri Tulči in v okolici Isace slaboten artiljerijski ogenj. TURSKO URADNO POROCILO. 16. avgusta. Fronta v Iraku. Ob Evfratu srno zavrnili so-vražno iz\idno patruljo. — Sinaj-ska fronta. Delovanie patrulj. Upanfe kralja N*!fo?e. Curih, 17. avgusta. Crnogorski kralj Nikola je sprejel nekega pari-škega Časnikarja in mu je rekel med drugim: Dobre volje sem. Jaz sem zdaj optimist in upam, da bo vojna končana še to jesen pred novembrom. Ofoseđno stanje na Grskem. Atene, 16. avgusta. (Kor. urad.) Venizelos je zaprosil zbornico za po-oblastilo. da sme razglasiti nad vso Grško obsedno stanje. O ANGLEŠKI TONAŽI. London, 16. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. V poslanski zbornici je za-hteval Kenncdy Joncs od ministr-skega predsednika Lloyd Georgcja pregled o vojnem položaju. Naglašal je pri tem potrebo, da se blokajia pooštri in da se zavzame stališče, ki bolj odgovarja dejstvu, da je vojna sedaj boj do končne odločitve. Lloyd George je odgovoril: Razmere so se od početka leta zelo iz-boljšale. Zaloge pšenice, ječmena in ovsa so v primeri z zadnjim letom narasle. Obdelani svet je za en mili-jon oralov večji, kakor prej. Z vso gotovostjo je pričakovati, da bo prehrana po žetvi popolnoma zadovolji-va. Pri ugodnem gospodarstvu ni ni nobene nevarnosti, da bi bilo mr,-goče izstradati prcbivalstvo naSih otokov. Glede plovbe je izjavil Lloyd George. da je pravo stevilo mesečnih izgub angleške tonaže neto 230.000 (po nemški trditvi 500.000) in če ostane pri izboljšaniu, kakor se zdaj kaže, bo izgnba za avgust neto 175.000 ton. Plovstvo je tako reoara-nizirano, da je mogoče z manjšo tonažo prevažati večje število ton. Nova, leta 1916. zgrajena tonaža znaša 538.000 ton, za prvo polovico teko-čega leta 480.000, za ćelo leto pa 1.900.0f:0. Mislim — ie končal Llovd George — da se bodo naše ladijske izgube zmanjšale. S pomocjo Amerike borno imeli dovoil tonaže za vse leto 1918. in če treba tuđi za 1919. ^^ Delo podmorskih čolnor. London« 15. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. Admiraliteta sporoča: Zadnji teden je bilo potopljenih 14 ladij, med njimi samo 2 pod 1600 ton, 13 ladij je bilo brez uspeha napadenih, potopljeni so bili tuđi 3 ribiški pax-nikL __________ VOJNA S KTTAJSKO. Proklamacija kitaiske vlade, s katero se razglaša vojno stanje med I KiUisIco toc Nomčtto ta AvstohOgt-1 sko, se naslanja na Drotest Kitajske proti vojni podmorskih čolnov z dne 9. februvarja in na prekinjenje diplo-matičnih odnošajev dne 14. marca t. 1. Proklamacija nravi nadalje: Že-leli smo mir in spoštovali pravice na-rodov. Ščititi moramo življenje in imetje naših narodov. Kakor smo že prej izjavili, bi ne imeli drugega res-nega vzroka za sovraštvo proti Nem-čiji, če bi bila Nemćiia zaradi posle-dic svojega postopania v očigled ogorčenju vsega sveta kazala kesa-nje. Toda vojna podmorskih čolnov se je v petih meseeih, ki so sledili pretrganju stikov, nadaljevala z ne-zmanjšano silo. Ne samo Nemčija, tuđi Avstro-Ogrska je hodila to pot brez obotavljanja. S tem se je kršilo mednarodno pravo. Vsi naši pedani-ki trpe vsled tega. Naše odkrito upa-nje, da se bo položaj izboljšal, je sedaj uničeno. Zato se s tem izjavlja, da vlada od 14. avgusta 1917 ob 10. zjutraj vojno stanje z Nemčijo in Av-stro - Ogrsko. Vsled tega so prekll-cane vse pogodbe in vsi dogovori med Kitajsko na eni in Nemčijo in Avstro-Ogrsko na drugi strani ter vsi deli mednarodnih pogodb in do-govorov, ki se tičejo Kitajske na eni in Nemčije in Avstro - Ogrske na drugi strani. Kitajska vlada pa se bo držala Haaške konvencije in vseh mednarodnih dogovorov glede humanoga vojskovanja. Iz Pekinga poročalo nadalje, da je nizozemsko poslaništvo prevzelo skrb za avstro-ogrsko poslaništvo in k njemu spadajoča poslopja. Za en-krat nemški ter avstro-ogrski poda-niki nišo bili internirani. StocktiGlinska kanferenca. Bcrnski listi poročajo iz Londona po »Morningpost«. da je baje švedska vlada prirediteljem stock-holmske konference odrekla prostore za konferenco. Zato se računa z možnostjo. da se bo konferenea vršila v Christianiji ali pa v kakern druirein slrndinavskem mestu. Bern, 17. avgusta. Londonska »Morningpost« javlja iz Stockholma, da je švedska vlada odrekla udelež-nikom socijalističnega kongresa v Stockholmu potrebne prostore za zborovanje. Računati je z morebit-nostjo, da bo kongres v kakeni dru-gem švedskem ali pa v kakern nor-veškem mestu. V razgovoru z zastopnikom lista »Daily News« je izjavil Kerenskij, da se ni izrazil napram franeoskemu ministru Thomasu, da je osebno proti stockholmski konferenci, mar\reč da je izjavil: »Konferenea se mi zdi zelo važna, dasiravno mislim, da bi bila fcoij važna, če bi se bila vršila, ko smo prodirali, kakor pod seda-njirni razmerami. Nasprotnik korfe-rence pa nisem. Nasprotno sem ved-no nac:lašal, da ima vsak odpor za-vezniških vlad, kakor tuđi vse te-žko^če, le to posedico, da delamo v prilog Nemčiji.« Zastopnik lista je izjavil, da je rusko časopisje zelo simpatično snre-jelo sklen angleske delavske stranke, da se udeleži konference. »Dailv News« upa. da bo an-gleška vlada končno vendar dovoli-la oeposlancem potne liste. P?peževa mirovna nota. Rimski dopisnik nizozemskoga lista „Tijd" javlja, da se je Vatikan že dlje časa pripravlja! za mirovno noto in da je le vsled slučajnih težav izšla sele zdaj. — Drugi listi poročajo, da je papeževa nota spisana nekako v zvezi z ne.nško katoličko stranko. Pa-pežev nuncij v Monakovem je bil pred kratkim v Berlinu in je tam posredo-val v zadevi te note. — Nemški listi se trudijo, javnosti vcepiti mnenje, da je papež svojo noto spisal nekako s pritrjevanjem vsch vojujočih se držav. To pa ni verjetno, posebno, če se uva-žtije, kako odločno odklanjata Anglc-ška in Amerika papeževo noto. Londonsko časopisje pravi soglasno, da bi bii mir, ki ga predlaga papež, samo na korist Nemčije in Avsirije in da je sploh papež na prošnjo Avstro-C^rske sioril ta korak. Paoeževa nota, pi!e]o angleški listi, spekulira na vojno vtrujenost v vseh državah, a opravil re bo nič. — Tuđi amerški listi pra-dijo, da ima papežev predlog le na-men, pomagati Nemčiji in Avstro-O^rski. Papež, pravijo amer ški listi, je spiOh s svoj.mi simpatijami na strani Avstnje in Nemčije, ker ništa demokratični, a ne upa se teh simpa-tij javno pokazati zaradi franeoskih, ita'ijanskih in amer:ških kato'tičanov. Tem povodom pišejo v Ameriki sploh, da ni dosti, če vraeta Ncmčija in Av-strija zasedena ozemlja, nego da rao-rata plaćati vso >kodo, dati jamstvo za prihođnjost in pn vol i ti, da bodo kaznovane države in posamezne osebe, ki so po sodbi entente krive sedanje vojne. Dunaj, 17. avgusta. Oficijozni listi pišejo o papeževi mirovni noti, da je avstrijsko staliSče označeno z eno besedo: Italiji ne odstopi Avstrija niti pedi svoje zemlje* Politične verti. = Bosanska deputacija pri ce-sarlu. Cesar je sprejel v avdijenci bosansko - hercegovsko deputacijo, v ka-teri so bili bivši predsednik bosansko-herce^ovskega sabora BaŠagič, Šerif efendija Arnaulović, stavbni nadsvetnik Vancaš in dr. Pilar. Arnautović je ce-sarju izročil posebno spomenico o bosanskih razmerah in zlasti o željah Mohamedancev. = Cenzura. Tiskovni odsek po-slanske zbornice je soglasno sprejel pretilog dr. Steinwenderja, ki pozivija vlado, naj politično cenzuro takoj od-pravi. Soglasno je bil tuđi sprejet tuđi predlog posl. Zenkerja, ki pozivija vlado, naj napravi predlog o zakoniti uredbi vojaške cenzure. = Upodabliajoča urnetnost In narodna politika. Pred nekoliko dne-vi se je z Dunaja telegrafiralo, da misli »vojni tiskovni stan« prirediti v Stockholmu in Amsterdamu raz-stavo avstrijske moderne umetnosil in da so bile češke umetniške korporacije že povabljene. (Ali so jugo-sluvanske tuđi dobile vabila?) »Stvar ni samo zadeva umetnikov. Ze to je zelo očito, da prireja raz-stavo organ, časovno čisto sluČajen, brez umetniške legitimacije« pravi češki »Narod«. »Ali tuđi sama misel, prirediti danes v glavnih mestih ne-vtralnih držav razstavo avstrijske umetnosti, ne more v zavednem če-škem umetniku zbuditi oduševljene-ga odziva, je to prvi ooizkus ideje o kulturnem salonu avstriiskih narodov pod dunajskim vodstvom. Avstrijske umetnosti v obče nif je sa-ino umetnost poedinih narodov v Avstriji živečih in razvijaiočih se po svoji narodni svoiebitnosti često ob neprijaznosti avstrijskih vlad ... Včasi se spomni vlada ali polofici-jelna korporacija, da bi slovanska umetnost mogla dati leska favorizirani umetnosti dunajski in priredi razstavo avstrijske umetnosti in si-cer s tako spretno režijo, da se narodne razlike zakrijeio... In ooroče-valci so zavedeni v sodbo: Glejte, kako se umetnosti pod avstrijsko vlado dobro godi, kako radi se dni-žijo umetniki raznih narodov, da bi pod dunajskim vodstvom tvorili kulturno enoto. Mislimo, da češki umetniki nimajo vzroka. da bi z udeležbo na avstrijski razstavi propagirali podobne domneve v Stokholmu in Am-sterdamr.« = Procesi zaradi »proklamacije«. 21 let stara komptoaristinja v Brnu je poslala svojemu stricu listek. Iz tega enega listka je nastalo kazen-sko postopanje, ki se je končalo s sedbo. s katero je bilo obsojenih Šest oseb na smrt, druge obto-žene osebe pa skur>aj na 91 1 e 11 e ž-k e j e č e. Kakor znano, je bilo kakih deset veleizdajniških procesov zaradi »takozvane« (ta izraz rabi sodba sama!) carske ali Rennenkampfo-vc proklamacije. Kako se je ta proklamacija glasila, tega ne pove no-bena sodba; iz sodb je izvedeti le, da obsega ta »proklamacija« kakih deset vrst. Tuđi se ni moglo v nobe-nem procesu dognati, od kod da je prišla ta proklamacija in kdo da je njen pisatelj. »Zločinci« so besedilo drug od drugega prepisali. Iz treh sodb, ki so znane, je razvidno, da niti oblasti, niti sodišča nišo verjela, da je ta »proklamacija« pristna in splošno se trdi, da je kdo sam spisal to v obliki ruske proklamacije spravljeno zveriženje. Prvi teh procesov se je vršil v Pragi in je bil glavni obtožencc stavbni svetnik Mate-jovski. Sodba pravi, da je bila ta »proklamacija« najbrž v Pragi spisana in ne od ruskega letala nekje na Moravskem vržena na tla. Original oklica ni bil nikdar najden. Po tej obravnavi se je dognalo, da je vse-polno ljudi. diiakov, izvoščekov, kemptoaristov, bančnih uradnikov itd. dobilo oziroma si prepisaio to > proklamacijo«. Stavbnemu svetniku Matejovskemu je listek prinesla 60-letna postrežnica. Vsi obtoženci so bili obsojeni in sicer jih je sodba spo-zrala krive, da so storili v e 1 e -izdajstvo. Ti procesi pa so po-tem prišli pred dimajsko divizijsko sodlšće in to je obsodilo na smrt vsakega, ki je ono »proklamacijo« Ie enkrat prepisal. Oče teh sodb je bil nadporočnik - avditor P e u 11 -s c h m i e d, prej vojnosodni inspektor v pravosodnem ministrstvu, in še prej deželnosodni svetnik na Dunaju. Ta Peutlschmied je vodil tuđi raz-prave proti poslancu Markovu in to-varišem, proti poslancema dr. Kramaru, dr. Rašinu in tovarišem. Znano je, da je vodil tri kazenske ob-ravnave, pri katerih je bilo 18 obto-žencev in izrečenih 18 smrtnih ob-sodb. — Izmed procesov zaradi ome-njene proklamacije je bil največji oni proti stavbnemu svetniku Matejovskemu. Vsega skupaj je bilo zaradi e n e g a samega besedila, obsegajo-čega kakih deset vrst takega značaja, da je vsakdo na prvi pogled spo-znal nepristnost, sodnijsko pre-ganjanih 64 osob in3aosel>fih=i f sojenlh. Šestnajsrletnl dečki sol bili obsojeni na 1 0 in na d v a n a j s t let let težke ječe in pri teh razpra-vah je bilo razkrito, da stori že ve-< liko hudodelstvo, kdor tako »pro-» klamacijo« Ie čita. To je razkril voditelj razprave dr. Artur Konig. Kako se je izreklo najvišje vojaško sodišče o sodbi dr. Koniga, o tem se bo šq govorilo. ^ = Ogrska kriza. Se vedno ni popolne jasnosti, kaka prememba se pripravlja na Ogrskem. Docira trde katere vesti, da pojde ministrski predsednik grof Esterhazy le na daljši dopust in ga bo med tem nadomestoval minister grof Apponvi, zatrjujejo drugi listi, da odstopi grof Esterhazv definitivno od ministrskega predsedstva, pač pa ostane minister (kateri portfelj pre-vzame, še ni znano), dočim postane grof Andrassy ministrski predsednik. = Trenu tek za Italiio. »Die Zeit« piše v uvodniku 16. t. m.: Ru-* ska revolucija je bila za Italiio težak udarec. V treh točkah ie bil italijan^ ski vojni program tek^m vojne pri-šel v navskrižje z interesi in tenden-cami drugih članov entente. Jedna točka je razkroj avstro-ogrske monarhije, s katerim se hoče Italija «aj vselej otresti svojega najmoenejšega konkurenta na Adriii in na Balkanu, Druga točka je zavrnitev velikosrb-skih zahtev glede Dalmacije. Tretjg točka je naperjena proti Orčiji, ki je na poti Italiji ne le v Adriji, temveč tuđi v Jonskem morju. v Sredozem-skem in ob maloazijski obali. Simpatično je spremljala neviralnost kralja Konstantina in imela na svoji strani ruski dvor, ki je iz družinskih in legitimističnih razlogov ščitil krzb-lja Konstantina. Italija pa je to de-lala, ker je imela interes na tem, da se Grčija ne pridruži ententi. Itali-janske namene proti naši monarhiji je podpirala tuđi Rusija, samo Srbija se ni zlagala ž njimi. Ruska revolucija je spravila v vseh teh točkah na dan čisto drugo pojmovanje. Kralja Konstantina ie ententa razprestolila in postavila Venizelosa na krmUo. prska konkurenca je tiCala v ententi in Italija je morala računati ž njo. Tuđi glede naše monarhije je ruska revolucija v ententi provzročila drago mišljenje, ker se je Izrekla prot! aneksijam in imperijalističnim tež-njam. Prisel pa je preobrat v ruski revoluciji, notranji boji, desorg^nt-zacija, demoralizacija na fronti !tt končno porazi ruske armade. Ruska. revolucija je prišla ob ugled pri zapadnih državah in vsi pogledi so se obrnili v skrbi in upanju na italifen-sko fronto. Ta ugoden trenotek Je izW rabil Sonnino. Šfil je v Pariz in London in italijansko časopisje je kmalu naznanilo uspeh: prvič. italijanska pojmovanje razkosanja AvstroOgr-ske se je prijelo angleških uradnITi krogov; drugič, italijansko-srbskl sporazum glede Adrije je postal mo^ goč; tretjič, prepoved udeležbe na stockholmski kpnferenci ie sklenje-na. Z venizelistično Grčijo se je spo-razumela Italija glede provizornega značaja zasedenja sevemega Epira po italijanskih četah. O drjigih pobožnih željah Sonninovih so se vt-i šile razprave sedai s Poincarejem. Tako se pripravlja od ruske revolucije v njen em uspeŠnem stadiju za^ htevana revizija ententnih vojnih ci-ljevt ki utegne biti čisto drugačna, kakor so si jo mislili orotianeksliski revolucijonarci. — Italijansko - srbski sporazum. Preko Lugana poročajo: Da je Son-; nino v Londonu razpravljal z Angh% jo o vprašanjih Sredozemskega morv ja, s Srbijo pa o jadranskem vpraša-nju, se potrjuje. Cecilov govor na an-N gleško - srbskem banketu, kl je ozna-čil cilje Italije in Srbije za združljlve med seboj, je vecjega pomena. ^Cor-riere della sera« je poročal, đa Pa-Šić priđe v Rim, da nadaljuje pod an-gleškim vodsr\rom započeto italljarr-sko - srbsko sporazumljenja Itali* janski listi in na Angleškem bivajoCi srbski politiki govore že prijazneJSe medsebojno. Ta sporazum je le def angleškega truda za odpravo nespo-razumov med zavezniki, ali bolje rečeno, vzpostavitev dlplomatične enotne fronte. Angleškf listi kažejo^ da bi Italija dovolila velikosrbski državi izhod na Adrijo. ki bi otsegal kakih sto kilometrov. = Dalmacija in Istra čist [talijanski teritorij. Glede zbliževanja med Italijo in Srbijo, pravi „Secolo", da je jugoslovanski problem jako težak. Ako se diskusija med Italijo in Srbijo res prične, morajo se najprej izločiti vpra-šanja glede Dalmacije in Istre, kajti ti dve deželi sta čist italijanski teritorij (!!). O drugih točkah, kakor o pristanu ob Adriji, ki ga zahtevajo Srbi, se da razpravljati. = Nemški državni kaneler dr. Michaelis o vojni. Dr. Michaelis je napisal lani v organu dijaške zveze ,Die Furche« te-le jako karakteristične besede: .Oni, ki v resnid hočejo biti kristjani, morajo tokaj uvideti prst božjL Oni vedo, da je Bog to strašno vojno poslal za kazen za naše grehe.* „Đerliner Zeitung am Mirtag' dostavlja k temu: .Umcvaojc vojue l^LJgi Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 18. tvgusta 1917. 188 štev. zen za naSe grehe zveni vsakakor ne* običajno v ustih modernega državnika." = Svetovna rveza nem?{va. Pod tem naslovom je izSel nemški spis, v katerem zahteva avtor dr. VValter Schmid (ra ne naš Walter Schmid!), naj se ustvari enotna kulturna organizacija za sto milijonov Nemcev po svetu. Izmed reh 100 milijonov jih živi na zakljueenern jezi-kovnem ozemlju le S0 iralijanov, ostalih 20 milijcnov pa je rastresenih po svetu: 2l/z milijona na Ogrskem. dva milijona na Ruskem, dvanajst milijonov v Severni Ameriki, 600.U00 v Južni Ameriki. V nemški državi živi 67 milijonov^ Nemcev, v Avstriji 10 milijonov. v švici 2l/s in v Luksemburgu četrt milijona. Dr. Schmid loži, da dela Nemcem pripadnost k drugim državam, ki nišo nemške, silne težave. Dosedanja sredstva ne zadostujejo, da bi se ustvarila edinstvena narodna zavest in treba je zveze, ki bo to posebe gojila. Po referatu, ki ga je priobeil list »Deutsche Arbeit«, bi bila rešena kulturna organizacija v službi vse-nemške misli in nai dela vsenemško propagando povsod. koder žive Nemci. = Nemiri na Spanskem. O ne-mirih na Španskem prinaša nevtral-no časopisje le pičla poroci!a. Ideja generalne stavke se je glasom teh poročil baje ponesrečila. V Bilbavu in Barceloni se je ljudstvo nekoliko pomirilo, v Saragosi in Burgosu pa je prišlo do zelo resnih nemirov. Do sedaj je disciplina vojaštva še po* voljna. Keili iz iriircl Mi Vojno odlikovanje. Črnovojniški nadporočnik - avditor Niko Domi-niko, goriški rojak, je odlikovan z zlatirn zaslužnim križem s kreno na traku hrabrostne svetinje v priznanje odličnega službovanja pred sovražni-kom. Goriški nadškof odlikovan. Go-riški nadškof dr. Fran Sedej je odlikovan z redom železne krone prvega razreda. Umri Je v Ljubljani vpokojeni tolminski dekan Josip Kragelj. Glede begunskih podpor nam prihajajo vsak dan vprašanja, na ka-tera pa ne moremo vsaKemu pesebej odgovarjati. Vse glavne doloebe be-gunske podpome naredbe smo objavili. Politične oblasti so dale sedaj občinam nalog, da vpišejo vse begun-ce in na podlaci teh poizvedeb se bo doiočevala in delila podpora. Vsak naj se torej oglasi pravocasno. — Iz Volšperka na Korrvškem nam pišejo naši begunci. da. so vprašali pri ob-čini in pri okrajnern glavarstvu glede podpore, pa so jim na : 1^0 do 200 kron. Te globe znašaio četrt milijona kron. * Pogorel most. Malo časa pred vojno, je ruska vlada zgradila v Var-šavi velik in posebno krasen most, ki je veljal 22 milijonov rubljev. Ta „most Poniatovskega" je zdaj zgorel. Rusi so ga bili namreČ 5. avgusta 1915 pred svojim umikom razstrelili. Nemci so ga popravili z lesom, ki se je v času letosnje vročine tako posu-šil, da so ga vnele iskre, priletele iz mimo došlega parnika. * Pivo bo! Pod tem naslovom je priobčil cesarski svetnik Fr. Zvefina v praškem „Venkovu* zanimiv članek. V njem pojasnjuje predvsem, da je pivo nujno potrebno za prehrano de-lavstva in ker si strahotno dragega vina nihče privoščiti ne more. Pivo, piše, da je te dni sploh doseglo veliko zadcščenje, ker se je pod težo dokazov, da je pivo nujno potrebno in še zlasti za delavske sloje, odločila vlada, da postavi pivovamam na raz- j polaganje 4000 vagonov ječmena, to je osem procentov normalne potrebe, j Vlada je prišla do spoznanja, da brez j piva nikakor ne gre in odločila se je, j odrediti, naj se skuha vsaj toliko piva, i da ga priđe omejena množina na i vsakega prebivalca. Iz ječmena, ki ga . da vlada na razpolago za varjenje i piva, je izdelati samo petstopenjsko, , torej takozvano polovičarsko pivo. — Skuhalo se bo približno štirikrat toliko, kakor v zadnjih mesecih. Iz skuhanega ! piva bodo morale pivovarnedajati po 20 i odstotkov uradu za ljudsko prehrano, da ga zasigura delavcem, ki delajo v , 'ovarnah pod državnim nadzorstvom j ia v bolnišnice. ■ * Oežela avtomobilov. Izdelova-njc avtomobilov je v severni Ameriki velikansko naraslo. Ne samo za voju-joče države, tudi za Amcriko samo so lovaine zgradile toliko avtomobilov, da *e g ggloh^DobeiM dtftva ne noct i primerjati. Leta 1916. je bilo v Zedi-njenih državah glasom statističnega iz-kaza v prometu 3,541.750 avtomobilov. Ker je 102 milijona prebivalcev, priđe že na vsakih 29 prebivalcev, eri avtomobil. Seveda so avtomobili* na posamezne države različno razdeljeni in priđe n. pr. v državah Jowa in Ne-bra ka že na 13 prebivalcev en avto-mobil. Kako hitro se je razvilo avto-mobilstvo, kažejo sledeče številke: L. 1911. je bilo po uradnem štetju v Ze-dmjenih državah 677.000 avtomobilov, leta 1914. že 1,736.000, zdaj jih je pa 3,541.750. V zadnjem letu so tovarne povprek izdelale 3000 avro-mobilov na dan. Seveda se je tudi število tovarn pomnožilo. Samo leta 1916. je bilo ustanovljenih 63 novih tovarn in jih je zdaj 575. Pri odebelelosti, gihtu, sladkorni bolezni in težkočah prebave vseh vrst izčisti naravna Franz - Josef grenčica črevo hitro in lagodno, izboljša delo-vanje želodca in jeter in za trajno pospeši presnavljanje. Gospodarstvo* I — Dobava živine in pomanjkanje krme. Vslcd pomanjkanja krme se pripeti vedno pogostejše, da Ijudje priženo kar tebi nič meni nič k vo-jaškim in civilnim dobavam več živine, kot jo je določil zaupnik „Kr. dež. mesta za v. ž.% oziroma kot so jo Ijudje zaupniku prej prijavili. „Kranj. dež. mesto za vnov. ž." v takih slu-čajih ne more prevzeti tište živine, o kateri se mu ni pravočasno sporočilo, da bo prignana k dobavi, ker ni vagonov itd. na razpolago ter nastane tudi nebroj druzih tehničnih težkoč. Vsak živinorejec, ki hoče oddati živino, naj torej vsaj 10 dni pred dobavo naznani pristojnemu zaupniku „Kr. dež. mesta zav.ž/, da bo živino prignal k dolo-čeni dobavi. Kdor tega ne bo sto-ril, se mu živina ne bo mogla pre-vzeti ter r?j potem sam sebi pripiše krivdo, če bo moral živino nazaj gnati ter je ne bo mogel prekrmiti. — Prevzemne cene za žito le- Itine 1917 določa min. naredba z dne 31. jtilija 1917 drž. zak. št. 327 za sledeče vrste: Za pšenico in rž K 40*—, ječmen K 37'—, oves K 36— za 100 kg. Da se oddaja krušnega žita pospeši, prejmejo kmetovalci, ki oddajo pšenico ali rž do 15. novembra, premijo v znesku K 2*—, tako da se bo plačevala pšenica in rž do 15. novembra 1917 po K 42#—. Cene se razumejo za zdravo in suho blago, ki ne vse-buje nad 2° n tujih primesi (grašice, ljulike, stoklase, prsti itd.); za blago, ki ne odgovarja tem zahtevam, se napravi primeren odbitek na ceni. Blago mora biti postavljeno na bližnjo že lezniško postajo, oziroma, če žitni zavod tako določi, v bližnji kontraktni mlin ali komisijonarjevo skladiŠČe. — Preskrba z ozimnim semen-skim žitom. Vsak kmetovalec mora v prvi vrsti gledati, da dobi seme iz svojega lastnega pridelka. Plevel (gra-šica i. dr.) naj se na trrerju izčisti, snetjavo žito naj se namaka (kvasi). Ker je letos snetjavost prav zelo raz-šJrjena, razposlje Ži+ni zavod poduk o namakanju žita, kakor ^a je za naše razmere priredil strokovn:ak c. kr. Kme tijske družbe. V svrho izboljšanja se-mena je dovoljena tudi zamenjava med sosedi in je o tem žitnega komi-siionarja samo obve>4iti. Kdor pa si drugače ne more preskrbeti semena, ga prejme od Žitnega zavoda, ki bo od-dajal deloma domaće, deloma tuje srmensko žito po svojih žitnih komi-sijonarjih. Semen??ko žito prejmejo le tišti, ki so v resnici potrebni, to je oni, ki sami do'ičnega žita nišo sejali, ali ki jim je zima uničila pndelek, ali pa oni, kojih lastni pridelek je radi prevelikih tujih primesi (ljulike, snet-ljivosti zrnov) za seme nesposoben in se tudi ne da očistiti. Kdor želi pre-jeti semensko žito, naj se zglasi pri svojem župansivu, kjer mora napo-vedati poleg množine zaželjenega se-menskega žita tudi površino ploskve, ki jo bo obsejal in vzrok, zakaj hoče seme kupiti. Županstvo, ki je odgovorno za pravilno napoved kmeto-valcev, vpiše priglašence v priglasilne | pole, ki jih prejme od c. kr. okrajnega ! glavarstva. Priglasiti se je najpozneje do 2. septembra f. 1., na kar županstvo prigl. pole odpošlje c. kr. okraj. glavarstvu v pregled. Dne 2. septembra je priglasilne pole na vsak način odposlati, da bo mogoče žito pravočasno preskrbeti. Opozarja se, da se na poznejše priglasitve ne bo oziralo. — Prevzemne cene za semensko žito. Ministrska naredba z dne 5. jtilija 1917 drž. zak. It. 286, določa prevzemne cene za semensko žito. Za izvirno semensko žito, ki ga pa na Kranjskem nihče ne goji, prejme vzgojevalec K 20*— nad prevzemno ceno. Za naše kmetovalec bi prišlo morda pri oddaji v poštev priznano semensko blago, v glavnem pa k na-vadno semensko blago. Za priznano setnensko blago je treba certifikata od za to dolocene I popoauvatM tonutijt, kakn poact 1 vrit na Kranjsketn c. kr. kmetffska družba. Kmetovalec, ki hoče, da se mu žito ali fižol pripozna kot dobro semensko blago, ga mora prijaviti c. kr. kmetijski družbi še, dokler žito raste na njivi, da ga tam pripoznavalna komisija pregleda. Seveda mora po mlatvi poslati kmetovalec kmetijski družbi tudi vzorec, na kar je mogoče napraviti certifikat. Ker je sedaj žito večinoma že požeto, se morejo kmetovalci potegovati za certifikat le še za ajclo, proso in fižol. Cena za priznam semenski fižol pa določi pripoznavalna komisija in srne dodatek znasati največ 25% od dolocene prevzemne cene za fižol. Važno za naše kmetovalce je, da prejmejo za dobro očiščeno navadno semensko blago K 5*— nad prevzernno ceno, torej n. pr. za pšenico ali rž do 15. novembra K 47*—. V izjemnih slučajih more prevzeti žito ali fižol kot navadno semensko blasjo po ravnokar navedeni ceni že žitni komisijonar sam, praviloma, zlasti pri večjih par-tijah pa ie treba, da kmetovalec preje posije vzorec žitnemu zavodu v Ljub-Ijano, ki pa da v presojo strokovnjaku. Dotični kmetovalec mora tudi jamčiti Iza žito, zlasti da izjavi, če je ozimno ali jaro. Vsi kmetovalci, ki imajo večjo množino lepega žita, naj se torej poslu-žijo te ugodnosti in naj nemudoma pošljejo žitnemu zavodu vzorec z na-vedbo množine, ki bi jo mogli oddati. Da rila. Družba sv. Cirila in Metoda je dobila K 520, vsled stave pri Brgantovem om iz ju glede 91 cm dol^e kumare, kl je zrasla v Tr-novem na vrtu Obrovega Tineli. Hvala: PosredovaJnicf za goriške begunce so darovali: P. Bonaventura Franc Savec, Ord. Min. C3p. 20 K, C. kr. okrajna sodnija 50 Kt Matevž Kožir, Zg. Tenitiša žt 5, 40 K, Bbž Hvalica, za tiradniSki trud 2 K, durilo Naroda 20 K, K. k. Sch. 51. Feldkomp , Feldpost 641 70 K, uredništvo .Mira' v Celovcu, 60 K, Kat. izobr. slov. društvo Lazar pri Vrhniki 20 K, posp. prof. zavoda sv. Stanislava v Št Vidu 30 K, Šolsko vodstvo v Ligojni pri Vrhniki kot čisti dobiček predstave 100 K, Val. Oblak, župnik v Kropi, dar Mar. družbe K 4642, Valentin Batič. Pečine Slap ob Idriji K 60, Goljas Janko, Bled 10 K, neimenovana 34 K, preč. gosp. voj. Župnik Mirtm Skerjanc, kot prebitek VI. vojnega posojila 26 K, Fran Schmid, župnik v gor. Branici 100 K, »Banka Slavi ja" v Ljubljani, 100 K, Borodinov 100 K, nabranih o priliki poroke g. Jožefa Mlinarja z g. Ivanko Pečnik, 15 K. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska c 38. G. dr. Irgolič. c kr. sodnik, je daroval po naročilu Alojze Vouk 20 K za goriške be- gfunce iz neke poravnave v k«zcnskih stvareh. Posredovalnica izreka svojo najtoplejšo zahvalo. * • Upravništvu naših listov so nosjali: Primorski begunci v Polzeli na Stajerskem 40.07 K. zbrali za rešitev svojega življenja in svojih bratov iz vseh taborišč. Nabrala 5 1. deklica Malvina s cvetlicami v gostilni g. Šri-barja v Št. Petru pri Celju. Slovenski častnikl pohodne formacije ces. pešp. pošiljajo 100 K. Srčna hvala! Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar« Lastnfna tn tisk »Narodne tiskame«- Dober svetovalec pri nakupu potrebščin in daril vseh vrst je bogate ilustrovani krasni katalog izvozne tvrrike Jan Konrad» c. kr. dvorni založni k, Most št. 1467, Češko, ki ga vsakomur posije brezplačno brez obveznosti na nakup. Eran'ska tovara« miner a Inih voda, ■odavlce la braia'k^ holalh pl ać v Lf«- bljant, Slom5kova «1. 27. srrejme : tf»!i ftinvcii ali delavkl: ma poLnJtev stekienac V prvi vrsti pridejo v požtev tišti, ki so bili že pri kaki soda-vici zaposleni. 2719 XmattonisX /jedinstven 4fHHI niJbolJe \ / U SVoJoJ fjjraHnnAVNANAJSlGUh I KAKVOĆI 3£gi|j *<& I l/niifipfn !• li viti n z===: Pr*Poro^a ===' IlOlfBl 18 S IllulU Narodna tiskarna. v debili la v«]ah ođ 19 cei dsbslost! aaprol kupi 00 najviJjI ceni Julias Zigaa aa Po!iell v Sarinslsi dollal. Bujne, 1^^>© f»i?«si dobite ob rabi med. 1566 fir A Biva VrcmO 7% nrSl garantirano neškodljivo za III. JU lUAd ftltUit LA pi^l vsako Slarost, xanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prs:, ki jo vs!ed čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4*—, velika pužića, za-dostna za uspeli X 9*—. Razpošiljrinje strogo diskretno. Sos. dr. A. Riz separati, Dnna< ULf Leklerergaase 61. Zaloge * Ljubt]ani: itki iz usnja. Za en par z žebljički cena 232 za otroke za dame In dećke za gospode _26—35___________36 -42_______ 40—48 E l'2O K I'5O K l'80 Dobe se v zalogi Sevljev „PEKO44 PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg9 natproii S^ Jakefsa mostu. ^ Tnuarna filioatili Ihhv hh io ^irnpia ^ uui lUflllliU Uljuuilii Uli! 1, llllkll ili 111 HltU u«. BRATA nbsiibin laUnAsiaita' Prodajalnica 1 Miklošičeva ulica št. 6, nasproti hotela „Union". W\w EBERL io 0MM piesRana;. 1 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Sfuarl W@bbs v v deželnem gleđališču! Najslavnejši detektiv! Najslavnejši detektiv! •aV V Ljubljani samo frš dni! *VB Sobota 18., nedeljo 19., ponedeljek 20. avgusta: Detektivska drama v 4 deianjih. 6#fiSlie4 VAAllfi Glavno viogo Ernst Beichcr kot »*»«*» 1¥^1FM»« Naš cesar. Kovi kinematogralični posaetki Iz življenja našega cesarja« Najnovejša kinematogralicna poročUa s yseh bojišc. Zaktevajte stoveuki ceiik! Naslov: JOS. PETELINC ijikljaaa s?. Petra usip 7. Priporoi« se tvrdka JOS. PETELINC ' iowarni&ka zaloga šivalnih strojev. | Stroji w rm^mlh opptmali in oisteMiili, priproste kakor tudi luksus opreme vedno | w zafofji. Poak w tiinetiteiit vezenju brezplaCen. UUBUANIIt Misu fraoittkanskega moitu9 levof ob vodi 3. Mia. WlvlBJO pImmmm #*PHNa]a» 10 letna pisnrana garancU«. Sttan 6 ^__________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 18. avgosta 1917. ____________________ ___________ 188. stcv. Hrana in stanovanje u takvi m lito za «v* toapoeHaaa. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod »Min« 1706". 2706 BV topi •• aWaro«hraaloaa enovprežna kočija. Ponudbe pod „kočija Zt*?* na upr. »Slov. Naroda«. 2687 mr Ka dilaka se liče sobo s kuhinjo Ponudbe pod n*ljak 1718" ni uprav. »Slov. Naroda«. 2718 ' wm~ prođm se -mm krava s teletom. Moste štev. 16 pri Ljubljani. Skladišće za shranitev antikvitet, 90 lice r b Uf Ini gllfM jOSte. ~: ^ Ponudbe pod „Anttq«ltate3 2714" ra trpravn. »Slov. Nareda*. Ucno mesto mm IM« lsren L|abl}ane za 14!etnega dečka. Najraje za brivsko ali kavarni5ko obrt — Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod * A. K. 14 2705«. Sprofmota se dva dobro I7nrfena krojaška pomoćnika. lUrUm Mahhota, Sp. Siska 79, . L]nbljan&* 2713 >—.----------—------------------------------------ ' Proda so dobro oh?an*eo9 moiko KOLO. Poizve se v Stop« b(1 vaši, gosMua pri Ćerlno. 2632 Odda se j meblovana soba; za tako! ali za mesec september. Na razro-fago tuđi klavir. 2690 Kjc, pove upravniStvo »Slovensk. Naroda«. Parna iaga ▼ MHfl Ima solog ■• mlzcmbo delavnlco katara «o da pod ngodnlml pogsfi ▼ Kalem. Na razpolajjo so razi;čni st^oii in različen les ter vse orodfe. Ennatler, Littja. i, 2712 1 Kot - pc^lcueHjo, Knjigeuedja, 1 b!oge}rsiH TOiaičtne prost aamee, z mnogoletnlml spricerall In nafbolftlml referencansi, tali premašiti maato. - Pirr.. r:-^ue na upr. »Slov. Nar.« pod ,j»oskm»đia 2540". pFoto-aparat Dorogy*s Portr&te Doppelobjoktlv F/4 Hr- 79 čisto nov, ao uroda po niski oenl 500 at pri fotografu Tomie, Videm pri Kr&kem. Wm~ Kupiti te *e!l v bliiinl poste i: VILA. :: V tej blizini a« lice tndi lepo ste no vrbi e i 4 sobami. kuhinjo* ter vsemi zraven sr2da-jočimi pritiklinatni in električno razsvet!j?vo sa 1. laanar 1018. — Pismene ponudr-e oa upravn. »Slov. Naroda« pod „Avgus! 2718«'. 2716 les pega Mm terast«, Je)Ble) za ekstrakcijo, od 8 cm na- :prcjf močne veje in debla od 1 do 2*/a metra doige, tndi kole, sveže ali sohe, kupuje po vagon ih po najviSjih cenah za tavoj5njo 9.U dobavo do konca leta Fraac Knpnlk, Eoaflce proti takojšnjemu plačilu. nove in stare, kapi mako mnotino ♦vrdka „ LlaiUlanaka industrija pMU^rik xamaiko* JELAĆIH * Ko, LfrUlana. 2278 Hiša v Rožni dolini ata Koroikem z renoviranimi sobami, kuhinjo, hlevom, kletmi, svinjskim hlevom, velikim 2elenjadnim vrtom ter pravico do paše, ao proda la SOOO K- Prikladno za •brtnike tuđi v okolici možen dober za-služek. VpraŠa se na naslov: etoorg Mlket Bistrica pri a*. Jako*«, Roina dolina, Saroako« 2707 Porcelm, steklo ter emajl kuhinjsko posodo r«poiH|« doMw kaj x«loa« Osvald Dobeic, l|«Miaiia, MarUnov« ces. 15. »tu ' ___________>WMKta HE3aam J^«^^^ ^i^a^aaav BaBall 1 aataMiaaaaaVVlf I P ■■■Baaaaaaaaai ^aaaaaaaaaav Maaaaali L. ■■ la^Silaaaaawmii aj ■ ^fe^J^tjaJ^^^r Cenikl z zdravniSkim >^^Pv-^^^^^ poukom gratis in fr. ^■•i&ifi^**^ Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 Wj 500 kron! j^^ f~:J{$ Vam plačam, ako moj unl-atl—^TT - čevalec korenin Ma fcalzaai ne odpravi \ 3 dneh brez bolečtn Vaših k«r|lh o£*s, braAavle, otetUcaooav. Cena lončku z 'amstvenim pismom 1.74 ft, 3 lončki E 4*30, 6 lončkov B T.SO. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Beneny, — rniteefBaaaa) Poattach I 12 3OY,Cgrsk,*. 3663 ^SaaS™ "^ elastlfailm a^ v^^^^^r giblfiviBl f^BpF^ \ icscnim V tT^ \A psdplatosL /^^ V Cniki a niitito! Kdsna prodaja: 1732 £a. Bnansieiii, lana) I, grichesgasse 7. ^^^ Vezna Holesa ^5^ ~5>' pritikline, ===— poprave, — emajliranje in poniklanje isvriafe taiao i« cea« 1311 A- Weissbergf Dunaj Hf Cntero Boaavstrasao 23/8. (Ujr Cenik odd. 1 zastonj. Slamnata šolne za dom i* slsmnsfe pođplafe u v čev!'2 som zsiel !zđolovat! v toliko« da lab!io nstretem vsaM zahtevi lo Jih prlfioroča^i hot nsilonoatilo sa drago nsofono obntov, posebno za delo ▼ sobab. 235 Poskuaiie, no boda Vam £al- tavama slamnlkoT ▼ Stoba, pošta Domiaie pri Lfabliani« S vporabo VaSega crema i sem dosege?, da postane po!t, ko sem obrit, pro2na in čista, ter spravi z , obličja neprijetne lišaje. Sploh je ta j crema najpripravnejSi, da obrani kožo ■ na obličiu in na rokah svezo. f | Cammil V. Muttiob, | i akademi!ni slikar. j i Izdeluje; Labor? 12i>l! Hara, Frapa- Vriovlce, Brnlak. mL 45, taL M43. ; Veliki ionče'rc 3 K, srednji K 1 50, za j poskušnjo 60 vin. — PoSilja se po pošti proti vposlatvi zneski z dadat- kom 60 vinarjev za porto. i Zaloga v Ljubljani: Lskarma U. pi. Trnkoczy. 3C»8'-XIV | Išcem v nakup: Olinats fltL £u«r°. *ss novejše. Posamezne dobre objekte ali cele zbirke. Babrnraia ro^ne nsbe, radiraoge, DdllUle^ akvarele itd. tfoiiflll in t>»^iotc^c- Stare tisko RI|I|C ▼ine in novejla dela. Sare Ione finu ^1-1 - novine), staro stekleniao, porce-lan, pećnice in podobe i% voakm ter plaćam priznano dobre cerje. Večje zbirke ogledam na mestu. Ponudbe na Fran Malotay aatikra ia prtd^alcc —»tili ćNiniiliit ^L^f If^^ vscn vrs* za urade, VHhHL^^^ društva, trgovce itd P^^ ^^m fraier ia izdel«vatelj ^^'aanniil^^ kifčaktfih iUapilij \mw\, BvgrsHi tn M. 1. I Franc Furlan I S uasi^ik Fasthmgun ttm * % bl|adavn!6arstvo ,; 6 i lalcga štedilnlkov ^ f ■• nahajai 125 f f ^Imbrožcv trg štev. 9. | Eifi i IjebliH Booiiia cesti 11 Velika zaloga steklealne, porcela- na, svetllk, zrcal, sip, kozar cev, vrčkov Ltd. gostllniška in kavamar-ska namizna posoda po nainižnih cenah.! 'parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. ■ JOS. REICH I PoUi ww - Ozka ulica it. 4. Sprejemališče Selenborgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Hiopciep nadomostilo za ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. ! Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki ; Milan Hočevar I Ljubljana j Sv. Petra cesta 28. . krtafe za ribanje. Vinski kamen aako fjeke, kmmao, med, vosak, aveie ta smho aadje, aamrokovo alorftOi apleh tso deielno la goid-■e prldelkeB hakor twđi vinske sode ta vse vrata prainih vreč9 kapi vsake maetlne po aajviillb ooaah veletrgovina 2482 Anton KolenCt Celje. l^ard Linljart = urar ===== riublau, )tariie terezije cesta it. 7. Zalo?s vsak vrst iepnlk or, or na aikalo a polnlm bltiem, atenskih In knhinfskik orf badilk. Niki) a ste fone nr«. mre ▼ zapestnicah v ra4tjeTim kasalnikom p\l brez niega, imloga srabrnih in niklfastih nr ,t0ine- ga11 po najnit'ih cecah. 131 Popravila se lzv> Sujejo najbolje. r--—tt-fl^l ie sredstvo 2a po- -• riamfUOI mlajenje las, k J>EJL. rdeče, svetle in sive lase in «R brado za trajno temno pobarva mB 1 steklen'ca s po5tn. vred K 270. -SEf >'t£T Rydyoi •« ♦ijVjP^T- je roinafa voda, ki živo ^•^ \ pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2*45. Naslov za naročila: Jan. Grolidi. lw\ • Drogerie. Brao, fttev. 639, Moravsko. Najbolja u zoot T aVaVlalati letlftafe LilvnP KllP nafbeliie kakevoati po 8, 10, 12, 14 ia 16 kroa; laaae podloge. Krepo ali Pvtbon ia laane mrežice v vaeh bar vab; „HSRIL" barva za lase In brado od Dr. Drallea rfavav temnorfava ali čraa po 2 In 4 K itd., vae šo solidno, zanesSJivo blago priporoća Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklleaiiia ▼ vojasko alvibovanfe ie lokal odprt samo za prodajo blaga In alcer vsakl dan samo od 0 do '/21 In v nedelio od 0 do 11 ore dopoldan. Gonoktein. " Najnovejše, izkušeoo sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu ka tari u itd 2130 GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški j netnški kliniki vseuč. prof. dr. K. i Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseuč. prof F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil itd, M. U. dr. H. Stary, specijalist za taine in kužne bolezni v Prag i piše: Z Goookteinom sem dosegel iz vrstne uspebe, ne dela težav v želodcu, niti v Iedvicab, v akut-nem stanju sem dosegel edino z Gonokteioom hitro ponehanje nepri)etnih subjektivnih simpto-mov z vidnim objektivnim po* boljšaojem procesa. M. U. dr. J. Urban, občinski zdravntk ▼ Vel Chomutici-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom dosegel sem uspehe, ki so me po-polnoma radovoljilu Dobi se po vseh večjih leloimab. Skatljica K 6*—. Zahtevajte literaturo In prospekt Ljubljana: Lofcana TmkOMj. Zagreb- Ukaru ^ialvator«, S. BUt- albart. JeUaleev tr«. ^/oizvaia: Pamttk«Mk*-ke«iaiI latera-ratarfj .HEIA-Frtfi-¥r*tfke 68ž #obsvlM| vafnaajn artaialffalfa hi aBHBaBBBB'Haaaa^^BT^B^HaT^VBB^BBiaBBBV^Bk Vaa^BP^Bf^EBB^BBvBBk—. IH ^t^**^ ^b^b^ ■■ fviv ^paa^ev^pes awaiaj asaWaalMaBa) IH II ▼ aredini moata ao odda dobro Nota restauracija. Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „109/2691". 2691 PRODJUALKlT starejša moč, izurjena me§. stroke, vešča nekoliko knjigovodstva, 2eli službe z mes. septembrom. 2710 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. Proda se že rabljena toda prenovijena lohha duouprežna kočija. Ogleda se pri aadlarjn na Rimski cesti it 11. 2702 SW Kupi se "9K brinovo olje z navedbo množine in cene v kllogr. K. MUković, Moato pri LjubllanL Malo hišo v bUttnl Linblfane ali v Lfnbliasl ae kupi. 2694 Ponudbe pod , mala hiža 2694" na upravn. »Slov. Naroda«. LOKAL v Lfabljanlf ao Idčo za tako] ali j paznelo. 2681 | Pismene ponudbe pod „Lokal 2681', na upravn. .Slov. Naroda«. fjsy* lilem veliko ~WI nemeblovano sobo (ali dve ntanfii) sa ahrambo poblitra. Ponudbe pod „it. 2686" na upravn. »Slov. Naroda'. 2686 PRODAJALKA z večletno prakso, liče alnlbel Izvežbana mešane trgovine, vešča slovensko- nemškega jezika. Najrajšc na deželi. Ponudbe pod šifro „Prodaialka 2685" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2685 Kupim hišico x poli em za prereditev ene krave in dveh prašičev v blizini železnice v kaki večji vaši. Ponudbe pod „Htsica 1/2562" na uprav. •Siovenskega Narodac. 2562 2 — 3 moblovano solninoloiečo 6a motno a knnlnlo, lice proti dobri plači zakonski par bres otrok ma aredo avgoata ali 1. aeptember. Ponudbe pod „ Stranka brei otrok / 2595 ■ na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2595 Prešernove slike prodaja ju poJilia pe poštnea poTzetji Iv. Bonačv Ljubljani. Csoa sllki 5 kroa. 372 n jmr na Don uid poleg hotela »Triglav«, 7 sob, 2 kuhinje, 2 gospodarskim poslopjem z 2 sobama in hlevom za 6 konj ter vrtom, se takoj za 30.0CO kron proda. Električna luč in vodovod vpeljana. Terezlja torove, Mllno 3« Bled 265S Moderno opremllenl parni mlin Welaa Bela, Belattnez, Ogrsko, liče treuega MLINARJA samskega stanu. Začetna mesečna plača K 120-— in prosto stanovanje. Znati mora slovensko in nekoliko nemško govoriti. Ponudbe naj se pošiljajo na zgoraj omenjeni naslov. 2675 Proda k hotel „TURIST* na Bohinjski Bistrici par minut od kolodvora s 16 sobami za tujce, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, kuhinja m jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. — Resnim kupcem (posredovalci iz-| ključeni) daje natančna pojasnila lastnik BndoU Kokalf. Llubl^ana. Proiernova uUca ŠL 54. 2641 Trgovci! 6o$tilnilar]l! KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 sa 27 K, Naiboliše kocke za golaS, 1000 kock 40 K. Haibolfte kocke za kimel-iuho, 1000 kock 40 H pošilja proti povzetju ali predplačilu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, M—Ini trg «w. 13. 2596 Pristen dober L ■ ■ bc dobi pri 15 LSEBEH1K0 VSUNNLSttL 188> $tCV'________________________ ,SLQVENSKi NAROD*, dne 18. avgusta 1917, Stran 7 Najlepši kras ženske I •o ia»« obujmi, »ajae, trte fra«. Gospe, ki se v tem ozira ne čutijo popolne, naj piScjo na Ido Knusc, ki jim poSlje brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitve idealnih, oktoglih oblik. 1851 Ida Krause, Poiun, (Pressburg), Ogrtko. Scttaftsstraaa« «. a*M. 41. ----------------------------------------■------------------------------------------------------------------------------------------------------_____________________ «aaai aJaaafe'^aa7Pa»EiBBl ščl> gube in oMaPn° kožo vse narake polti odpravs zajam, staropreiskušena dr. A. Rixa pasta Pompadour. •- - P^Doinotna neškodliivo. Poizkušnja K 1 50, veliki lonček K 4 - Dr A kunića K 4- n^TJ* "^ f1*^' tekof ruder, rožnat, bel m nara*n > rumen, ste* •rti Ange.ju varhu«, .Pu Manji pomoCn.cl. in diOg.S Volfram,' v Tlstl!tipartumT.ni Andreuzri, Korso £. 2 99 Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepnčunja, da oblika Revija ne sme ti roljubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noca srna svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolinom vsakegt izkuSen veSČaka 61 Poskusre pr ii uii ^aiiuicijU obuvaIlt Ljnb|taMf teenbnnrovi Bila $t. 4. ■V Nad 50 let obsto;eča "^g parna barvarijainkemično snaženje oblek •«■• 124 ^^ apreiura sukna === Lfuftllana, ii^j. p/f Glince, Selenburgova ni. 6. HIIIUll U4\ Barska ulica 48. «•5» prlporo^a« Postrežba vesfna in tečna. Nafnlije oene. ■^----------— - __________ ^k B€ «k -5^a, f» C^ « At -» ^^ 2 I m ulHmk* Cia«*»enc MaSice JS mW?r?! ^ ^ g€ ^^S ^% I ^€ in edini zaprif. itckov- Ljubljana, Kongresni trg žcev. 15 (Kasproti nunske cerkte.) Najveća lit nafsposobnelia ivrdkn In Iroesojevalnlca itlavirjev, pianinov 5n narmonifav nt in^u Avstriie. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštmientov, stran n muzika1«}. Klavirje prvih c. kr dvornih in komornih tvrdk: Bo«*"đeM-r, ?5r*tr, Budali Sfe'iha -mer Holz! c- r____QlO3 ia H^il iaaa :^am edirx sli^ažao ie Jaz "* za Kranjsko v zalomi ter svarim pred Dakupf>m fiT-7'fikatov tn navijezaega »pof el na«. UglaševanJe in popravila strokovajaško in ceno. i lOIetaa poat^vn^ob vezna r^ranci^ Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo Mi top ]ob2!anL Mi-ii t ponetjm Sab!ona a 16 monogramf, primarna za namlint pi"^«i aai*vl-eto, iepne robee In vseh vrat parilo aa dobiva pri TONI JAGER £jnb)jana9 Židovska ulica stev. 5. k Rejina medni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in ursdniške : uniforme: po meri v najkrajsem času. iLNIROSCR | Ljubljana, Mestni trg 15 I i ricoroča svojo ve'iko izber i dažnikov in solnčnikov. orravi'a ce izvr?yeM> ?očno in solidno Kostanjeve in bukove hlode kupi viako mnoiino franko vagon 255 Strojilna tovama Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo ceo. Srb@c§€^9 ispieliaie odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha originalno rujavo mazilo" Maii lonček K 1 60. veliki K 3—, družinska 1853 p-Tcija K 9-—. Dobiva se v feVerni vtpr3 s!atem Jeteria", Marijin trg, Ljubljana. sa izvriltav vsake vrsta na{rtov, proračunov. Oblaitveno konc xasab>na posredovalnica za na kup in prodajo zemlj!Š£, gosdov en posestav VALEUTin ACCETTO zaprise?eni sodni izvodenec i/ Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. Izvriujem tudl na žaljo privatne ceTiKve v mesSu in na deže)ii. Prodaja!"J in kupci naj se obrneio na gor3 cznaorto posresfovaBnico. Prevzamem tuđi stavb£nska de!a in L.adzorovanle. — Tajnost zajamčena. 30 Strop za strltenfe las a 10 K. Britve od 2—10 K. Brlvslsi aparati, brivske kline najbc?~'ie bakovostl po nainiž|ih cenah pri tko WiiSSBE^G9 Đunaj ll9 Untere Donaustrasse 23 S. Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš cenik. Tovarna pohštva J. J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. in tu spalne !n "eđilssd sobe, salone In gosposke sobe. Preprave, zastor^ modroci na vzmot žiinnati mo&rocl, otroški vozičU ltd. Za dame! Za dame! Naiugodrselii ^akuo»S Prodalam radi velike zaloge blaže od oavadne do nsfttaefSega kroja po znatno zmi^anih cenah. Specijalna trgoiioa za bluze Afltonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Makovsko in tuđi druse vrste SaT~ razpoSilia v vsaki m^ažini ter &&~ KUPUJE SUHI^ GOBB po naiviSii dnevni ceni 2701 Franc Pogaisiik9 Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na 3)tuuji. — Ustaotljou 1864. HfA fcffli tlhSl. WR Cflfl (! H9 JadTiZM finmH Ustanovljena 1864. — 33 počmžiic Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.r Prevzeminje iail ftfc ¥lf na hranilne knužice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-Uorent z vsakodncTnim vedno ugodnimobrc-stovaniem -- Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednMtBlk paplrjev strogo v okviru uradnih kurznih poro*il. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih caoiriev in cosoiila nanie. *^ Najkulantnejše izvrSevanje toormili naroćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — zplačevanje ku-ponov in izžrebaaje vrednottnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (aafes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — OpravllUč« c. kr. raaur. lotarife Brezptačna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa 2rebanja. Uplaćlla in nakaiila v Amerlko in iz Amerike Ustmana In plamatia pajaanHa I« ****** • w«a% w **n*m* aaiafca aa*4a>J*4l»i traiaalial|a)li vaaaialar hpaaplaiaja, ■•"Snoiavkai Tn>mtmm aaaka L|«M|aaa. - Telefon Me«. 41 -_____._._._-__^________ Strin 8. .SLOVENSKI NAROD-, anc 18. avgusta 1917. 188. štev. ■— ------■———---------------------------------------——------------------ ,,i ■ ■ , ■ ■ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ lUltiUk« gl«»Hlea 10,000.000 fcr««. .. Stl*itai*jeV2i UllOJi ftiOVa 2a H«i«wnl fond! okrogle 1.SOO.OOO kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. —— Sprejome i Kup|||i te p^^ VM vrste vredneatnih papirje*, financira erariine dobave in dovoljuje ___W'°'e ",a "?"'" '•" "V....."" I .»pro^i^o**«*«* kredite. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Na debelo! Na debelo! Baterije, svetiljke, žarnice. Vido Bratovi, Ljubljana. ______Stari trg itev. 4._____«,* Pijeteti najprimernejše spominke na umHe 2450 zadobimo 8 povečanjeal D]ill0Till SUk. Fove čanje in umetn:5ko iTde'avo fotograf'j v vsaki veli- kosti IM zneme Gene z jamstvom za izvrši te v natančno po originalu oskrbi risarski in umetniški zavod Ferd. ludv. Charr.rada Dcnal XV., Wormsergasse 43, od«L 18. Ceniki na zahtevo. — Zastopniki vsepovsod se sprejmejo. dtroške dekliške deške ij a I o š e Iz nafbol|&ega gomila (Izza mirnih časev) pri G. J. Bamann. Ljubljana Mostili trg fttev. I. Kii]te svofe potrebščlne za Jesen in zimo takof. It-detaTa Je pevsed ustavi lena In le Se par ato pare* jla |e ie na razpolago. Cena: E 12-—. 13'60, 15*80. tfestm trg št tO. ^ ^ A 50 K nagrade dobi, kdor mi preskrb: kolikor mogoče kmalu stanovanje v Si^ki, obstoieče iz 2—3 sob. Obvestila pod ,.M. S. 2636" na upravn. »Siov. Naroda«. 2696 Kupirem in pro9ajam: bodisi pohiitwo, atekleaiBO, ie-l6zo9 sulice, porcelan, orcije, podobe, siar denar9 sploh tso, kar ffa naimanj 30 let stare. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc br!vec in koncesHc^ranl starinar Ljubljana, FrančiSkanska ulica 10. §8 viaarjev (za dopisoico) staoe Vas moj glavni katalog, katerega se Vam odpoSlJe na zahtevo brezpUčno. Prva tevarna nr Jao !ta£ l i. Ir. im. dikav^ lost fBrfli) H£5, Cefto. Nikljaste ali ieklene ankarice K 16, 18, 20, armadne radijske ankarice K 18-—, 22'—, 26 — ; belokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont ure K 3?1.—. 32 —; masivne srebrne ank. remont, ure K 40, 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 letna pismena garancija, Po5ilja do povzetju. Nikakega rlsfka. ZancajaTS tforoljena ali te fomt đeoar. Preiv F RafiolPreiv Gorici. !• DulJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 23. \fs=JT ^^ fcžto io žeoska (W^M^^ dvokelesa v