ŠTEVILKA 236 LETO XXI 29. MAJ 1987
brestov
'obzornik

„ZA“ zdravje
Vsi trije zbori Skupščine občine Cerknica in oba zbora skupščine Občinske zdravstvene skupnosti so 21. maja 1987 sprejele
SKLEP:
Za območje občine Cerknica se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za obnovo Zdravstvene postaje Stari trg in izgradnjo Zdravstvenega doma v Cerknici.
Vrednost predvidene investicije po cenah, ki so veljale 31. marca 1987 je naslednja:
1.	Obnova in pridobitev novih prostorov v zdravstveni postaji
Stari trg:	152.260.000 din
2.	Izgradnja novega zdravstvenega doma
l v Cerknici:	1.951.544.500 din
Skupna predračunska vrednost obeh investicij torej znaša:	2.103.804.500 din
ali po domače: nekaj več kot 210 milijard starih dinarjev.
Vemo torej ZA KAJ se odločamo, poglejmo še, ZAKAJ smo se ' odločili, da referendum sploh razpišemo in da ga razpišemo ZA
a)	RA V JE.
.— - -	. — jut ^	.
^esela, sončna stran mladosti
Zato, ker so prostori, namenjeni našemu zdravju, sramotno zanikrni, povsem zastareli, neustrezni, odločno premajhni in taki ne omogočajo zdravstvenim delavcem, da bi svoje znanje v njih uporabili za naše dobro. Prostori, kakršni so, ne omogočajo nikakršnega razvoja zdravstvene stroke pri nas. V takšnih pogojih torej lahko na tem — zdravstvenem področju — samo zaostajamo. Zaostajanje na tem sektorju človekovega bivanja pa sodi v samo dno zaostalosti in nerazvitosti neke družbe.
To je zanemarjanje in podcenjevanje, razvrednotenje človekovega življenja samega. Za zdravje smo torej dolžni napraviti, kar v danih razmerah največ zmoremo.
ALKIMISTIČNA
SRHLJIVKA
Sedanja stavba zdravstvenega doma v Cerknici že dvajset let ne ustreza. Ko je bil dom zgrajen na pogorišču nekdanje posojilnice v letih 1951/52 sta bila v njem zaposlena dva zdravnika: en v splošni in en v zobni; poleg njiju pa še medicinska sestra, babica in labo-rantka. Zdaj dela v njem osem zdravnikov splošne medicine in sedem zobozdravnikov ter ustrezno število drugega zdravstvenega, tehničnega in pomožnega osebja — skupno 74 zaposlenih.
Prostori so torej odločno pretesni celo za samo osebje, namenjeni pa so pacientom in teh se poprečno dnevno zvrsti v ambulantah po 150.
Najbolj grozljivi so sanitarni in higienski pogoji: Vse osebje ima npr. na voljo eno stranišče —- brez umivalnika; čakalnica zobnih ambulant je skupna za otroke in za odrasle, v otroški ambulanti imajo zdravi dojenčki, ki pridejo na sistematski pregled, lepe možnosti, da se od bolnih nalezejo ošpic, noric, rdečk ali še česa hujšega. Urin in kri se mešata in prelivata v čumnati brez čakalnice in tudi brez svetlo-
be; pacienti prenašajo kozarčke svojih »odpadnih voda« po hodnikih in stopniščih skozi gnečo čakajočih itd. Prava srednjeveška srhljivka v času, ko ves svet trepeta pred novo boleznijo, ki tako kot nobena doslej kriči po absolutni izolaciji in sterilizaciji, po 100% higieni.
Ne gre le za 70 zdravstvenih delavcev — četudi za te (kdo bo pa še prišel delat v takšno
mizerijo!) — gre za zdravje 15 000 občanov. Če ne bomo zgradili novih prostorov, se lahko zgodi, da bomo ostali še brez teh, ker jih bodo sanitarne inšpekcije prisiljene zapreti, da nas obvarujejo hujših posledic. Bomo potem hodili na Vrhniko? V Ljubljano? Si bomo sami odrezali ta kos Standarda?
(nadaljevanje na 2. strani)
Za zdravje in bogatejši jutri
V tridesetih povojnih letih so si prebivalci občine Cerknica na požganih ruševinah obnovili domačije, iz žagarskih obratov in obrtnih delavnic je s trdim delom nastala močna industrijska osnova in s tem zagotovljen debelejši kos kruha ter boljše življenje. Po izgradnji take osnove so spoznali, da samo proizvodnja ni dovolj za razvoj človeka in družbe. Električno, vodovodno in cestno omrežje, kasneje pa izobraževalni in vzgojni objekti so bili rezultat spoznanj o boljših pogojih za razvoj družbe, zlasti mlajše generacije. Iz dela svojih osebnih dohodkov, združenih v občinski ali krajevni samoprispevek, je kljub nekaterim spodrsljajem zrasla cela vrsta novih prostorov, šol, telovadnic, vrtcev.
Korak je nato nekoliko zastal, vendar se ni ustavil. V demokratični in široki javni razpravi so ljudje na zborih občanov in zborih delavcev izluščili iz množice svojih potreb — obnovo in izgradnjo zdravstvenih objektov.
Mnogo je bilo tehtanj in odločitev o današnjem gospodarskem in družbenem položaju in o primernosti trenutka, v katerem se bomo z referendumom odločali za uvedbo samoprispevka. Razprava je našla odgovor tudi na to vprašanje. Dolgo smo živeli v prepričanju, tudi takrat, v boljših letih, da še ni prišel čas za normalno usklajen razvoj. Iztreznitve so prišle iznenada, čeprav so bile le posledica našega včerajšnjega ravnanja. Spoznali smo, da bo pot do ponovnega razcveta dolga in težka. Tudi na koncu te poti se ne bosta cedila med in mleko. Je že tako, da ima človek več načrtov in potreb, kolikor jih zmore. In vendar ne bo nikoli dovolj sredstev za vse. Vsakič se bo treba odločati in nameniti del ustvarjenega dohodka ne samo zase, temveč tudi za uresničitev potreb, ki so skupnega pomena za vse občane. Čim več ljudi bo tako ravnalo, tem lažje bomo uresničili zastavljene cilje.
Zastonj je pričakovati rešitve s strani sistema in države. Tudi objektov zdravstva nam ta dva ne bosta zgradila. Zgradimo jih lahko le sami. Le v primeru uspelega referenduma lahko računamo na sredstva skupnega programa Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. Celo vrsto let smo velikokrat prisluhnili težavam drugih občin in jih pri izgradnji zdravstvenih objektov podprli tudi s svojimi sredstvi. Zato povsem utemeljeno pričakujemo enako prizadevanje združenega dela v tej skupnosti tudi za reševanje naših težav.
Zato glasujmo za predlagani program. Razum in srce ne smeta zamegliti velike odgovornosti, ki jo z glasovanjem na referendumu prevzemamo nase — za naš jutrišnji obstoj in razvoj. Glasujemo tudi za skupno reševanje vseh tistih potreb, ki jih danes odlagamo zato, ker smo izbrali najnujnejše za življenje, izbrali smo program zdravja.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Tone Urbas
wZAtt zdravje
(nadaljevanje s 1. strani)
GLASUJMO TOREJ »ZA« ZDRAVJE —
VSI GA POTREBUJEMO KDAJ BOMO GLASOVALI?
V	četrtek, 18. junija od 6. do 18. ure bo referendum za delovne ljudi, ki so zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in imajo stalno bivališče na območju občine Cerknica;
V	nedeljo, 21. junija od 7. do 19. ure bodo glasovali delavci, zaposleni izven območja občine, kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi volivni upravičenci.
KDO GLASUJE
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju občine Cerknica, ter delavci, mlajši od 18 let, s stalnim prebivališčem na območju občine Cerknica, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju občine Cerknica.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku.
Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne štejejo tisti delovni ljudje in občani, za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
PREJELI BOSTE VABILO, ODZOVITE SE NANJ
VIŠINA SAMOPRISPEVKA
Samoprispevek bi bil uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1992. leta.
Samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica po naslednjih stopnjah: 1 * * * * *
1.	delovni ljudje in občani od
osebnih dohodkov, zmanjša-
nih za davke in prispevke iz
osebnih dohodkov in nado-
mestil osebnih dohodkov po
stopnji 2 '»/o,
2.	upokojenci od stopnji 2 »/o,
pokojnin po KOLIKO BO KDO ZBRAL
3.	delovni lujdje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku od osnove, od katere se obračunava prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšane za prispevke iz te osnove in odmerjeni davek in od nadomestil osebnih dohodkov po stopnji 2 «/o,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot postranski poklic in so obdavčeni
a)	po dejanskem dohodku — od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek po stopnji 2«/0,
b)	v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka po stopnji 10 ®/o,
Po krajevnih skupnostih:
5.	delovni ljudje in občani, ki občasno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek po stopnji 2 °/o,
6.	delovni ljudje in občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva, od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, zmanjšanega za davek po stopnji 2 %,
7.	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic (zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške) ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke in prispevke po odbitku, po stopnji 2 8/o,
8.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in vrednosti lesa, odka-zanega za pesek, ki so oproščeni plačevanja davka, po stopnji 1 »/o.
din
Cerknica Rakek Grahovo Begunje Cajnarje—Žilce Nova vas — Bloke Stari trg Skupaj občina
467.205.000
276.885.000
135.620.000
102.890.000 38.130.000
134.510.000
432.585.000 1.587.852.000
Uradni vhod v cerkniški zdravstveni dom
Po dejavnostih:
DELAVCI
UPOKOJENCI
OBRTNIKI
OBRTNIKI
KMETJE
KMETJE
2 »/o od neto OD 2 % od pokojnin 2 °/o od neto OD 10 o/o PAVŠALISTI 2 o/o KD in od poseka lesa 1 o/o od KD — OPROŠČENI DAVKA
SKUPAJ VSI PLAČNIKI SAMOPRISPEVKA
1.361.205.000	din
172.755.000	din
21.115.000	din
5.030.000	din
26.400.000	din
1.320.000	din
1.587.825.000	din
Čakalnica splošne ambulante v Cerknici
KOMU NE BO TREBA
PLAČEVATI
SAMOPRISPEVKA
6.	člen
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
a)	od osebnih dohodkov in nadomestil delavcev in občanov, ki ne presegajo naj nižjega zneska osebnih dohodkov, ki zagotavljajo socialno varnost delavca, določeno z zakonom (zajamčeni osebni dohodek);
b)	od pokojnine, ki ne presega naj nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov;
c)	zavezanci, ki imajo višino katastrskega dohodka manjšo od najmanjše višine, določene z odlokom skupščine občine Cerknica;
d)	prejemniki iz socialnovarstvenih pomoči, invalidnim, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih sprejemajo le-ti na proizvodnem delu, oziroma delovni praksi;
e)	izplačila iz sklada skupne porabe (regresi, jubilejne nagrade, odpravnine in podobno).
7.	člen
V izjemnih primerih, ko bo plačevanje samoprispevka ogrozilo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine, zavezanec lahko prosi, da se ga oprosti plačevanja samoprispevka.
O zahtevkih občanov iz prvega odstavka tega člena odloči pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva po postopku, določenem s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84).
Postopek za uveljavitev oprostitve plačevanja samopri-
spevka se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti.
KAJ BOMO PRIDOBILI
Načrtujemo, da bomo s sredstvi samoprispevka in drugimi sredstvi zagotovili:
—	izvajanje vseh dejavnosti osnovne zdravstvene službe (splošna medicina, zobozdravstvo, patronažne in dispanzerske dejavnosti, služba prve pomoči (urgentna služba), dežurna služba, reševalna služba in drugo) v sodobnih in higiensko-sanitarnih prostorih ter na kvalitetno višjih in tudi kul turnej ših ravneh. Isto velja tudi za vse spremljajoče dejavnosti;
—	vzpostavitev tistih specialističnih dejavnosti, ki jih je možno in strokovno smiselno organizirati na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva (ortopedija, okulistika, nekatere dejavnosti dermato-venerologije, nevrologija, psihiatrija in še nekatere), pri čemer bo treba upoštevati velike oddaljenosti v občini do obeh zdravstvenih centrov, t. j. do Starega trga in Cerknice;
—	že sedaj napovedujemo uveljavljanje prioritete pri organizaciji zdravstvenega varstva za starostnike in borce NOV ter dispanzerja za medicino dela, tako v Cerknici kakor v Starem trgu.
Do takih globalnih usmeri-je zdravstvena služba prišla ob opazovanju razmaha ter dejavnosti v sosednjih občinah, kjer so v zadnjih 10 letih zgradili podobne objekte (Idrija, Logatec, Ribnica, ljubljanske občine, Domžale, Kamnik, Litija). Sodelovanje z njihovimi zdravstvenimi službami nam bo koristilo pri programiranju in načrtovanju naših objektov, da ne bi ponavljali napak, ki so se pokazale pri funkciji teh, že zgrajenih objektov.
POTREBNA DELA IN CENE Zdravstvena postaja Stari trg
Na objektu je potrebno:
—	obnoviti streho z zamenjavo strešnikov, slemenjakov, kleparskih izdelkov, strelovoda itd.,
—	obnova fasade z napravo toplotne izolacije,
—	obnova centralnega ogrevanja, montaža cisterne, nov Schiedel dimnik, obnova vseh oken in okenskih polic,
—	preureditev stanovanjskega objekta v funkcijo zdravstvenih potreb (otroški dispanzer ter še ena splošna ambulanta), ureditev celotne električne instalacije, sanitarij ipd.;
—	zunanja ureditev v takem smislu, da bo skupaj z lekarniško postajo predstavljala zaokroženo celoto.
Ocenjena vrednost vseh naštetih del po cenah veljavnih 31. marca 1987 znaša din 152.260.000.—.
Zdravstveni dom Cerknica
Brutto etažne površine novega objekta po programsko-projektni nalogi znašajo 3270 kvadratnih metrov.
Od vrednosti kvadratnega metra ob koncu marca 1987 cca 590.000.— dinarjev znaša celotna investicijska vrednost objekta din 1.951.544.500.—.
V to ocenjeno končno vrednost spada:
—	gradnja objekta (gradbena, obrtniška, instalac.)
1.263.135.600.—
—	medicinska in druga potrebna oprema
378.940.680.—
—	komunalna ureditev in ureditev okolice
252.627.120 —
—	projektni, izvajalski, nadzorni inženiring
56.841.100.—
SKUPAJ 1.951.544.500.— (nadaljevanje na 3. strani)
OBČANKE! OBČANI!
Pred nami je pomembna odločitev! Odločitev o uvedbi samoprispevka, s pomočjo katerega lahko uresničimo dolgoletno željo. Potrebujemo nov, sodoben zdravstveni dom v Cerknici, posodobiti moramo zdravstveno postajo v Starem trgu.
Porast števila prebivalcev, razvoj industrije v naši občini in predvsem nesluten razvoj medicinske stroke so že zdavnaj prerasli možnosti in potrebe po humanih, hitrih in kakovostnih zdravstvenih storitvah. Premajhni in neustrezni prostori zdravstvenih domov v Cerknici in Starem trgu so prevelika ovira za nadaljnji razvoj zdravstva v občini, kljub vsem prizadevanjem zdravstvenih delavcev, ki skušajo ujeti in obdržati korak z napredkom v medicini.
Pravimo, da je človek naše največje bogastvo! Res je! Toda ta človek mora biti zdrav in zadovoljen, da lahko opravlja svoje delo, za svojo korist in korist celotne družbene skupnosti. Javna zdravstvena služba se je od leta 1952 razvijala in se povečevala po vsebini in obsegu. Čeprav je zdravstvena služba v tem času opravila veliko delo, je jasno, da takšni materialni pogoji, združeni s prostorsko stisko ne morejo zagotoviti uspešnega dela in nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v občini.
Z vašo odločitvijo »ZA« uvedbo samoprispevka za gradnjo in obnovo zdravstvenih objektov bi zagotovili humano, strokovno in sodobno delo zdravstvene službe. Obenem bi uredili možnost dodatnih medicinskih specialističnih dejavnosti.
Tovarišice in tovariši!
Vsaka družba, ki ceni človeka in njegovo zdravje, daje vse za človekov blagor. Naša družba ima dovolj razumevanja za zdravje naših delovnih ljudi in občanov, žal pa je za vse potrebe premalo denarja. Zato se moramo zavedati, da sami sebi in generacijam za nami lahko pomagamo s tem, da žrtvujemo del svojih osebnih dohodkov za višje, skupne interese in glasujemo »ZA« uvedbo samoprispevka.
dr. K. Klarič
„ZAa zdravje
(nadaljevanje z 2. strani) POMAGAJ SI SAM IN SKUPNOST BO POMAGALA
S samoprispevkom, zbranim Po navedenih odstotkih od OD, pokojnin in katastrskega dohodka, zberemo torej okroglo nekaj manj kot 159 milijard starih dinarjev. Skupna investicija za ureditev obeh zdravstvenih objektov pa, kot smo videli, velja nekaj več kot 210 milijard. Razlika je okroglo 52 milijard.
Kdo jo bo pokril?
Pri vseh dosedanjih zdravstvenih domovih v medobčinski zdravstveni skupnosti Ljublja-na, ki zajema 18 občin, med njimi tudi našo, in so jih prav tako kot mi, gradili s samoprispevki občanov, je medobčinska skupnost sodelovala s 50 % udeležbo.
Na tako udeležbo računamo tudi mi.
Po uveljavitvi te pravice ttain je medobčinska zdravst-Vena skupnost torej dolžna Prispevati 105 milijard starih dinarjev, kar bi skupaj z zbra-tdm samoprispevkom znašalo ^63 milijard.
Po zaključku investicije za Zdravstvo, bi nam po tem ra-Cunu ostalo 53 milijard st. din ^Porabljenih. Občinska skup-mna se je ob sprejemanju jhlepa o referendumu odloči-a> da s temi sredstvi razpolagi0 krajevne skupnosti v
mdu s svojimi programi.
KJE — KAKO — KDAJ
V Starem trgu se obstoječi objekt zdravstvene postaje v celoti prenovi, nove kapacitete se pridobijo na računu izpraznitve in obnove sedanjih stanovanj v samem objektu.
NOVOGRADNJA v Cerknici bo stala med sedanjim vrtcem in mlatilnico. Dela se bodo oddala najboljšemu ponudniku z definirano pogodbo na ključ.
Načrtujemo takole zaporedje:
Zdravstvena postaja v Starem trgu: vsa priprava (dokumentacija in razna soglasja) končana v letu 1987; gradnja (obnova in vse ostalo) začeta in zaključena v 1. 1988.
Zdravstveni dom Cerknica — novogradnja: pripravljalna faza (lokacija, dokumentacija, vsa dovoljenja in soglasja) do konca leta 1988, najkasneje do avgusta 1989; Začetek gradnje v zadnji tretjini leta 1989; Izročitev objekta v uporabo — oktobra 1991!
Kaj naj še rečemo? Ob vsem hudem je bolezen vendarle najhujša in ob vsem bogastvu — zdravje — naše lastno in naših otrok — največje bogastvo.
BODIMO POŠTENI — GLASUJMO VSI GLASUJMO tokrat ZA!
Naša maloprodaja
Skoraj se je že izteklo pet mesecev letošnjega leta in kaj kmalu bomo ocenjevali tudi dosežene polletne rezultate. Vsak na svojem področju dela in vsi skupaj v okviru Bresta. V naši maloprodaji smo si zastavili več ciljev in zadali vrsto nalog, ki jih moramo postoriti, o poglavitnih načrtih za letošnje leto smo nekaj že zapisali.
Glavni cilj je seveda kar najuspešneje nuditi naše izdelke in dosegati čim boljše prodajne rezultate. In kako nam to uspeva?
Predvsem lahko ugotovimo, da smo dobro izkoristili precej živahno povpraševanje v prvih treh mesecih, saj so vsi saloni presegli zastavljene načrte. Tromesečni načrt smo skupno presegli za 18 odstotkov in tako dosegli 28 odstotkov letnega plana. Naj ob tem omenimo, da smo najboljše rezultate v primerjavi z načrtovanimi zabeležili v prodajalnah v Mariboru, Titovem Velesu in Bitoli, v absolutnem znesku pa smo največ prodali v Cerkniškem salonu. Najbolje smo v prvih mesecih prodajali kuhinje B-2000, zelo dobro pa tudi sedežne garniture. Prav pri dobavah najbolj iskanih izdelkov pa se je pojavilo nekaj težav, saj smo dobavne roke kar močno razpotegnili in precej kupcev spravili v slabo voljo. Nekateri so prav trmasto vztrajali pri svojih zahtevah; če sem blago plačal mi ga dobavite v obljubljenem roku, in nikakor niso hoteli razumeti prijaznih opravičil prodalajcev kot — »pojavile so se težave pri kooperantih, dobaviteljih...«
No, res, tudi te so bile. Toda kupca pravzaprav ne zanimajo. In konec koncev, prav je tako.
Zato upamo, da bo glede dobavnih rokov v prihodnje manj nerednosti. Obenem ugotavljamo, da po nekaterih naših izdelkih kupci še naprej prav malo povprašujejo.
Prodaja je v aprilu in prvi polovici maja nekoliko upadla, saj se je domače povpraševanje po »trajnih dobrinah«, kot radi pravimo, nenadoma krepko znižalo. Trgovci so samevali, kupce pa so vse bolj vsiljivo vabili vsakovrstni re-
klamni oglasi. V naših prodajalnah smo z dokaj ugodnimi kreditnimi pogoji vendarle zadržali prodajo v želenih okvirih. V aprilu smo prodali za 10 odstotkov več kot smo načrtovali, podobno pa se obeta tudi za maj. V pravkar minulem mesecu smo v naših prodajalnah razstavili tudi nekatere novosti: jedilni kot S-410, jedilnico Anda, pa sedežno garnituro Kati in sistem Inventa. Tudi te novosti bodo pritegnile nove kupce.
Menimo, da je naša glavna naloga v prihodnjih mesecih povečati prodajo tistih izdel-
kov, po katerih je povpraševanje manjše. Zato pripravljamo za kupce novo zanimivo kreditno ponudbo, ki naj bi prodajo programa Vesna in spalnice Nada vsaj za enkrat povečala. Izračuni namreč kažejo, da je treba zaradi vse dražjih zalog nujno povečati prodajo in doseči večje obračanje izdelkov, po katerih je povpraševanje manjše, saj predstavlja izdelek, ki ga ne prodamo takoj, vsak dan večje breme.
V sklepni del prehajajo tudi priprave za prepotrebno osvežitev in obnovitev naših prodajaln. Oddelek za oblikovanje že pripravlja najprimernejše rešitve, da bi se kupec ob obisku in nakupu prijetno počutil. Ob preureditvi pa bomo obeležili tudi štiridesetletnico Brestove navzočnosti na domačem tržišču.
V. Frim
Novi računalnik obratuje
Z nekoliko večjo zamudo, kot smo jo predvidevali, nam je uspelo zamenjati stari računalnik z novim. Poudariti velja, da je potekala zamenjava pod precej težkimi pogoji, saj je bilo delo na računalniku praktično nemoteno, čeprav na obeh hkrati ni bilo moč delati. Obenem pa smo računalnik menjali prav v najbolj dinamičnih trenutkih uvajanja intervencijskih zakonov, kar bi tudi sicer povzročilo prekomerno obremenitev računalniških zmogljivosti.
Žal tudi po namestitvi novega računalnika ni šlo brez težav, saj ni deloval tako kot smo pričakovali. Potrebno je bilo tudi programsko uravnotežiti nekatere parametre. Doslej še nismo rešili vseh pomanjkljivosti prehoda, vendar so to predvsem problemi internega značaja in ne vplivajo na delo uporabnikov.
Dobavitelj tega računalnika še ni odpravil vseh reklamacij,
vendar zagotavlja, da bo to storil do konca maja. Gre predvsem za posebne kable, ki so potrebni pri povezavi daljinskih terminalov.
Ponovno je bilo treba napeljati celotno telefonsko povezavo med telefonsko centralo v Skupnih dejavnostih ter stavbo, kjer poteka avtomatska obdelava podatkov; stara napeljava namreč ni dopuščala dodatnih povezav.
Nameščamo tudi terminale v Pohištvu in na Skupnih dejavnostih. Pričakujemo, da bo vsa novo vgrajena operna delovala najpozneje prvi teden v juniju.
S tem se bo računalnik ponovno približal uporabnikom, predvsem pa bodo imele dostop do računalnika vse temeljne organizacije, kar bo povečalo hitrost prenašanja informacij. To pa v sodobnem svetu pomeni osnovo za uspešno poslovanje.
S. Ferfila

	
	
f 's	.
rP	
	
Računalniško voden stroj za razrez plošč
Sejem pohištva v Kobenhavnu
Skandinavski proizvajalci pohištva so se od 6. do 10. maja zbrali v Kobenhavnu in pokazali trenutna gibanja v pohištveni industriji. Bella center je gostoljubno sprejel 468 razstavljal-cev, od tega 54 v mednarodnem delu. Razstavljale! so nastopali po državah, tako da je bilo moč videti, kaj posamezna država razstavlja. Tudi letos je bil zelo zanimiv tako imenovan Scan-dinavian Trade Mart, stalna razstava pohištva v okviru sej inskega prostora.
Skandinavci že od nekdaj slovijo za najboljše oblikovalce in proizvajalce stolov. Letos smo lahko videli, da bodo še precej časa korak pred ostalimi, saj kaže, da še zdaleč niso izčrpali vseh idej. Slej kop rej bosta za stole ostala dva osnovna naravna materiala — la-melirano lesno ogrodje in blago za manjše stole ter usnje za počivalnike in bogatejše stole. Vsi stoli, tako tradicionalne j ši kot tudi stoli nena-vadnejših oblik so bili ergonomsko odlično oblikovani, tako da se tudi po dolgotrajnejšem sedenju ne utrudimo. Skandinavci vztrajajo pri svojih uveljavljenih barvnih kombinacijah — naravno ogrodje in črno ali belo usnje.
Pri počivalnikih je bilo letos več poizkusov s kovinskimi podnožji. Sedežne garniture pri dvosedih ali trosedih nimajo izvlečnega mehanizma, kar brez dvoma pogojuje er-gonomično odlično konstrukcijo. Bogastvo podrobnosti, odlična izdelava in oblikovanje odlikujejo sedežne garniture. Ker so bili izdelki na sejmu v visokem kakovostnem razredu pravzaprav nismo videli garnitur iz blaga, temveč prevladuje usnje v naravni, beli in črni barvi.
Pri ploskovnem pohištvu letos ni bilo večjih premikov. Furnirji so naravni, nalimki pa so iz enakega lesa kot furnir. Tudi pohištva, lakiranega s pigmentnimi laki je bilo precej. Uporabljajo predvsem hrastov in bukov furnir, jesena je bilo malo. Obodi predalov so iz vezanega ali masivnega lesa, elementi so majhni, tako da se nakladajo eden na
drugega. Skandinavci ne uporabljajo folije ali aplikacij s softformingom, saj bi jim ob tem gotovo trpela čast. Visoki oblikovalski kulturi sledi tudi spremljevalna industrija, od površinskih materialov do okovja. Zanimivo je, da pri spalnicah nismo videli velikih garderobnih omar, temveč samo nizke omarice in predalčnike. Dvomljivo je, da bi Skandinavci ne uporabljali klasičnih garderobnih omar. Verjetno je razlog v tem, da so razstavni prostori brez velikih panojev in bi velike omare porušile koncept razstavnega prostora.
Postelje so klasičnih dimenzij, vendar običajno nimajo skončnice pri nogah, ampak le vzglavno skončnico. Osnovane so na latoflex podlagi, ki je ugodnejša za spanje, v podnožju pa imajo vgrajena dva predala za posteljnino. Psihe imajo poklopno polico z ogledalom in vgrajenim predalčnikom za vsa potrebna ličila. Nočne omarice nimajo več klasične oblike, ampak so samo še majhen predalček ali pa samo polica, vezana na vzglavno skončnico, saj nočna omarica vse bolj izgublja svoj prvotni klasični pomen. Predal v podnožju postelje nima debelega dna, temveč 4 mm debelo vezano ploščo, ki ima kljub precejšnji velikosti samo eno ojačitev. Tudi pri spalnicah, kot tudi pri ostalem ploskovnem pohištvu uporabljajo predvsem naravno, belo in črno barvo, samostojno, ali v omenjenih barvnih kombinacijah.
Glede na prejšnja leta smo letos največje razlike videli pri pisarniškem pohištvu. Na-
rejeno je skoraj izključno iz eksotičnih vrst lesa, v glavnem iz palisandra. Programi niso preširoki, vendar dovolj široki za osnovno pisarniško dejavnost. Presenetljivo je, da v informacijski dobi niso predstavili več pohištva namenjenega samostojnim računalniškim enotam.
Posebno poglavje predvstav-Ija Scandinavian Trade Mart, stalna razstava pohištva. Vso pravo kakovost je tu moč videti na enem prostoru. Predstavljeni so praktično vsi izdelki, ki nekaj pomenijo in so v redni proizvodnji, od Al-var Aaltovih stolov iz tridesetih let pa vse do izdelkov trenutno najboljših skandinavskih arhitektov. Tukaj si lahko
izbereš vse, kar potrebuješ za opremo stanovanja — od pohištva, preko svetil, tekstila do raznih oblog. To ni trgovina v klasičnem pomenu, temveč so to le zastopstva, medtem ko so skladišča drugje. Omeniti velja, da je imela svoj razstavni prostor tudi skandinavska šola oblikovanja, kjer so prikazali najuspešnejše izdelke študentov — bodočih arhitektov.
Izkoristili smo priložnost in si ogledali še tri tipične trgovine v Kobenhavnu. Ikea ima v predmestju ogromno trgovino, kjer si je mogoče za naše razmere ugodno kupiti vse za opremo stanovanja. Pohištvo sicer ni na najvišji ravni, vendar si lahko vsakdo prijetno opremi svoj dom. Zanimiv je način prodaje, saj je trgovina zamišljena na samopostrežni osnovi. Takšen način prodaje
pa narekuje tudi določene prijeme, na primer velike vozičke, transportne klančine v trgovini, transportne trakove pri blagajnah itd.
V središču mesta smo si ogledali še dve trgovini. Prva, Den Permanente, predstavlja vrhunsko dansko pohištvo astronomskih cen, druga, nekoliko cenejša pa je trgovina Illums Bolighus, kjer je prikazan najboljši design iz vse Skandinavije.
Za konec še misel: kdor ni videl skandinavskega sejma, ne ve, kaj je dosegel design. Oblikovanje, ki ga imajo, ni pod vplivom modnih tokov; vrhunsko je in trajno. Takih ustvarjalnih oblikovalcev in predvsem možnosti, ki jih nudi industrija, si pri nas, žal, lahko le želimo.
A. Vivod
O naši likvidnosti...
O likvidnosti (sposobnost tekoče in redno poravnavati vse zapadle obveznosti) že nekaj časa nismo nič pisali. Seveda to ne pomeni, da je to področje poslovanja potekalo brez težav in da je stanje normalno. Nasprotno, prišli smo v tak položaj, da bo treba marsikaj korenito spremeniti.
Vsak dan teže zberemo dovolj sredstev oziroma zagotovimo ustrezne plačilne instrumente, s katerimi poravnavamo obveznosti. Takšno stanje je posledica pomanjkanja lastnih virov za obratna sredstva, kar je slabost Bresta že vrsto let. K temu so v zadnjem času pripomogle še visoke obrestne mere (visoki stroški za obresti) ter slabi poslovni rezultati. Do sedaj smo manjkajoča sredstva lahko najemali pri poslovni banki ter pri ostalih delovnih organizacijah. Omejena rast bančnih plasmajev (od 31. decembra 1986 dalje so lahko banke povečale neselektivne plasmaje le za 2 odstotka) ter inflacija pa sta povzročila, da denarja trenutno ni mogoče dobiti niti v banki, kaj šele pri ostalih de-
lovnih organizacijah. Edini vir, ki do sedaj ni bil okrnjen so krediti za pripravo izvoza in za izvoz, vendar bodo po nekaterih informacijah tudi tu uvedene omejitve.
Glede na vse omenjeno ter ob pogledu naprej vidimo, da se nam ne obeta nič dobrega.
Enkrat bomo vendarle morali spoznati, da ne moremo in ne smemo porabiti več, kot ustvarimo. Za izboljšanje takega položaja je ena sama pot: omejiti je treba vse vrste porabe in skrajšati čas vezave vseh sredstev ter se sočasno
truditi, da bi v čim krajšem času in z manj sredstvi ustvarili več; to »več« pa je seveda treba tudi ustrezno prodati. Zato je nujno potrebno uvesti sistem finančnega načrtovanja za vse faze poslovnega procesa in ob negativnih odstopanjih takoj ukrepati.
Nov zakon o sanaciji je namreč do nelikvidnih delovnih oziroma temeljnih organizacij izredno strog, saj po določenem času, ko uporabnik družbenih sredstev ni več sposoben poravnavati zapadlih obveznosti, uvaja sanacijski postopek, zmanjševanje osebnih dohodkov, ugotavljanje odgovornosti za tak položaj ter v skrajnem primeru tudi stečaj.
P. Kovšca
Korak k sodobnosti
Novi osebni računalniki IBM AT nam nudijo hitrejši in neposredne j ši dostop do računalnika. Hkrati pa z uporabniškimi programskimi aplikacijami omogočajo »laiku«, da v kratkem času pridobi potrebno znanje za reševanje določenih praktičnih problemov.
Osebni računalnik IBM AT v Pohištvu
Prvi program, »Izdelava krojnih kart za razrez velikih ivernih in drugih plošč na manjše kose« na razrezovalki Schvvabediesen že daje rezultate v proizvodnji temeljne organizacije Pohištvo. Program upošteva vse lastnosti stroja in omogoča tehnologu spreminjanje posameznih parametrov nastavitve. Na ta način tehnolog s pomočjo računalnika poišče najoptimalnejši -izkoristek razreza plošč. Čedalje manjše serije in veliko različnih delovnih nalog je pogojevalo veliko število različnih dimenzij sestavnih delov izdelka. Človek ni bil več sposoben opraviti vseh matematičnih kombinacij pri izdelavi krojnih kart, s tem pa tudi izkoristek razreza ni bil najboljši. Analize so pokazale, da je izkoristek razreza s pomočjo osebnega računalnika za 2—3 % boljši kot pri prejšnjem načinu. Ni težko izračunati prihranka, če vemo, da na
leto ob sedanjem proizvodnem programu razrežemo 7 tisoč do 8 tisoč kubičnih metrov ive-r-ic in 12 tisoč do 15 tisoč kvadratnih metrov vlaknenih plošč. Novi način izdelave krojnih kart nam tudi omogoča, da se na podlagi izkoristka odločamo o nakupu plošč, ki nam po razsežnostih najbolj ustrezajo, hkrati pa upoštevamo izkoristek in ceno določene vrste plošč.
Zavedati se moramo, da napredek ni samo boljša tehnologija, ampak tudi stalna racionalizacija trenutnega proizvodnega procesa. Te rezerve pa so pri nas še velike. Na tem področju je še veliko možnosti; računalnik lahko vključimo v proizvodnjo na vseh področjih, kjer presega zmogljivosti človeka. Največji izziv pa je prav gotovo načrtovanje iu vodenje proizvodnje s pomočjo računalnika.
T. Lovko
»Srebrni« nagrajenci
IVAN OBLAK
Bralcem Brestovega obzornika smo Ivana Oblaka predstavili že lani. Letošnjega L maja pa je bil med dobitniki srebrnega znaka sindikata za dolgoletno aktivno delo v osnovni organizaciji sindikata temeljne organizacije Jelka.
Na Brestu oziroma v Jelki se je zaposlil pred 36 leti. Bil je član prvega delavskega sveta, predsednik izvršnega odbora sindikata pa je bil skoraj 16 let. V tem mandatnem obdobju je tajnik v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata.
Ivan Oblak meni, da so bili delavci včasih dejavnejši na vseh področjih. Vzrok sedanje stagnacije oziroma upadanja produktivnosti pa je nepravilno nagrajevanje. Boljše delo in večja storilnost se pri sedanjem načinu nagrajevanja pri osebnem dohodku ne pozna dovolj, pravi.
Srebrni znak sindikata mu je poleg knjižnih nagrad prvo priznanje za delovanje na tem področju. Za vestnost in prizadevnost pri delu pa je bil odlikovan tudi z državnim odlikovanjem.
Ob koncu razgovora je Ivan Oblak zaželel, da bi Brest čimprej premostil težave in dosegel uspehe pri nadaljnjem delu.
Š. Šebalj
leta 1984 — predsednik osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji Pohištvo.
Med najpomembnejše naloge šteje izboljšanje gospodarskega stanja v temeljni organizaciji; moti pa ga, da nimamo ustreznega proizvodnega programa: Meni, da je to osnovni vzrok, da temeljna organizacija ni poslovno uspešna, in da tudi zato med delavci ni pravega delovnega vzdušja. V tovarni bi morali še marsikaj izboljšati, zlasti organiziranost.
Po njegovem mnenju pomenijo določila interventnega zakona neposredno poseganje v združeno delo; s tem je okrnjeno samoupravno odločanje delavcev. Vse to prinaša v že tako napete in pogosto zmedene odnose nemir, negotovost in slabo voljo delavcev.
J. Klančar
JOŽE FUNDA
Letošnji dobitnik srebrnega znaka sindikata iz temeljne organizacije Žagalnica je Jože Funda, dolgoletni prizadevni sindikalni delavec. Ob tej priložnosti naj mu v imenu kolektiva iskreno čestitam.
Svoje sindikalno delo je začel pred desetimi leti prav v naši temeljni organizaciji, sprva kot aktiven član izvršilnega odbora, pozneje pa kot uspešen večletni predsednik osnovne organizacije sindikata.
Kot kvalificiran mizar je začel delati v pripravi proizvodnje, nato se je usposabljal za uvedbo nagrajevanja po Work Factor metodi, krajše obdobje je delal kot analitik in kot skladiščnik, sedaj pa opravlja dela in naloge »vodenje izmene v strojni II«.
Zanimalo me je, kako kot sindikalni delavec razmišlja o sedanjem gospodarskem položaju Bresta, tudi skozi prizmo intervencijskih zakonov in
ukrepov, s katerimi se vsak dan srečujemo.
»Mislim, da je trenutni gospodarski položaj Bresta prišel do vrelišča. Že leta nazaj smo životarili in delali samo za to, da smo preživeli. Sedaj pa smo pred izredno težkim položajem. Kazalci gospodarjenja nam kažejo, da je proizvodnja dokaj uspešna, slabše rezultate pa kaže prodaja, s čimer se kopičijo zaloge, kar
nas vodi v še večje težave. Kljub takemu položaju pa je zavest delavcev še vedno dokaj visoka. Delavci ne smemo izgubiti upanja v vodilne in strokovne delavce. Smatram, da samo ti v veliki meri odgovarjajo in odločajo o nadaljnji usodi Bresta, s tem pa tudi o življenjskem standardu večine občanov Cerknice.
Vsak ukrep, ki se pojavi v že tako zaostrenih gospodarskih trenutkih je najbolj boleč prav za delavca z nizkimi osebnimi dohodki. Nezadovoljstvo in kritike na račun ukrepov se resda čuti, vendar se delavci, ki se zavedajo, v kakšnem položaju je gospodarstvo in s tem tudi Brest, le nekako obvladujejo in živijo v upanju, da bo šlo na bolje. Niso pa v celoti prepričani, da bo res tako ...«
D. Dujmenovič
pRanc mlakar
Franc Mlakar, »mojster« v Jejarni je med letošnjimi do-’tniki srebrnega znaka sindikata.
Pravi, da mu to priznanje Veliko pomeni, saj mu daje ^zpodbudo za še aktivnejše sindikatu. Franc Mla-že drugi mandat —- od
Priznanje Brestovim gasilcem
Industrijskemu gasilskemu društvu Bresta, ki ga sestavljajo delavci Pohištva, Iverke, Mineralke, Prodaje in Skupnih dejavnosti, so ob 13. maju, dnevu varnosti podelili pomembno priznanje za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti.
Srebrni znak Zasluge za varnost je gasilcem Bresta podelil republiški sekretar za notranje zadeve. Prejeli so ga na razširjeni seji pokrajinskega komiteja za SLO in DS, ki je bila v domu JLA v Ilirski Bistrici, posvečena pa je bila dnevu varnosti. Po slavnostnem govoru in podelitvi priznanj je bil še krajši kulturni program, ki so ga pripravili pionirji in pionirke iz Ilirske Bistrice.
Priznanje, ki so ga prejeli, pomeni našim gasilcem javno pohvalo za njihovo dosedanje delo in vzpodbudo za vnaprej. Pomeni, da njihovo nesebično delo ni ostalo neopaženo. Kot prostovoljni člani industrijskega gasilskega društva bi se lah-
ko omejili le na gasilsko preventivo in gašenje požarov v območju tovarn, kjer delajo. To obveznost pa so prostovoljno razširili še na gašenje požarov v vsej cerkniški občini. To pomeni, da na njihovo pomoč lahko vedno računajo vsi naši občani, po potrebi pa tudi drugi člani naše socialistične skupnosti. Ker društvo z ustrezno metodo dela skrbi zlasti za pomlajevanje in strokovno usposobljenost gasilcev, ta pomoč ni nepomembna. Rezultati takšnega dela se kažejo v hitrosti in strokovnosti posredovanja naših gasilcev kadarkoli in kjerkoli na območju občine Cerknica.
V. Žnidaršič
Darovana kri lahko že jutri reši življenje
Uspešna krvodajalska akcija v letu 1986
Kljub bojazni organizatorjev krvodajalske akcije, da bo letos število krvodajalcev manjše, je prevladala humanost in solidarnost naših ljudi.
V Cerknici se je v dveh dneh odzvalo na odvzem krvi 463 krvodajalcev, v Starem trgu pa v enem dnevu 288. Med krvodajalci je vedno več mladih, tako da se ni bati, da bi tovrstna akcija zamrla, kar se v nobenem primeru tudi ne sme zgoditi.
Razveseljivo je dejstvo, da je bilo zelo malo ljudi odklonjenih, kar je dokaz, da so naši ljudje zdravi. Omeniti velja krvodajalce, ki so svojo kri darovali tudi petdesetkrat in več.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili prizadevnim mladim članom Rdečega križa obeh šol, prav tako pa tudi vodstvom obeh šol, ki nam vsako leto nudita svoje prostore za izvedbo akcije.
D. Logar
Se o letovanju...
Ko smo vas v prejšnji številki Obzornika obveščali o pogojih in krajih letovanja, nismo pričakovali tako številnega odziva na razpis. Za letovanje se je prijavilo kar 440 kandidatov ali 50 več kot lani. Razlog je na dlani: sorazmerno ugodna cena za dnevno uporabo prikolic, pa tudi možnost obročnega odplačevanja.
Predvsem razumljivo pa je, da z ozirom na enake zmogljivosti (40 prikolic oziroma skupno 168 ležišč) ter za en dan daljše počitniške termine kot lani, tokrat prav vsem kandidatom ne bo moč ustreči.
Pri razvrščanju bomo vsekakor upoštevali želje posameznikov — tako za posamezne kampe kot za želene roke — kjer bo to le mogoče. Morali pa bomo upoštevati določila lani sprejetega Pravilnika o letovanju, kjer odloča seštevek zbranih točk vsakega kandidata po naslednjih kriterijih:
L delovna doba prosilca
2.	pogostnost letovanja
3.	šoloobveznost prosilčevih
otrok.
Pravilnik bo treba dopolniti tudi tako, da bodo kandidati, ki letos ne bodo mogli letovati, dobili možnost v prihodnjem letu.
Letos je zlasti »naval« na nove kampe: Straško na otoku Pagu, Oliva na Rabcu, Lan-terna pri Poreču ter Stella Maris pri Umagu. Kandidatov je mnogo več kot jih je moč razvrstiti. Nekoliko manj zanimanja je za kampe Funtana pri Vrsarju, Sirena pri Novi-gradu in III. Padova na otoku Rabu. V teh kampih je še nekaj prostih zmogljivosti, ki pa jih bomo zapolnili s prerazporeditvami iz tistih kampov, kjer je prijav preveč. Večina delavcev želi letovati pretežno
od sredine julija do konca avgusta, čeprav je sezona v kampih odmerjena na pet ali celo več mesecev.
To vsekakor ni gospodarno, saj trenutne zmogljivosti kljub visokim stroškom niso primerno izkoriščene. Prav zato so predlogi za nakup dodatnih prikolic neutemeljeni. Navaditi se bomo morali letovati tudi v maju, juniju in septembru. Zlasti otoka Pag in Rab sta, poleg termalnih letovišč, za omenjene roke zelo primerna. Izjema so seveda družine s šoloobveznimi otroki, kamor ne štejejo vnuki in otroci prijateljev in sorodnikov, na kar je treba posebej opozoriti.
Če so kandidati pripravljeni letovati v pred- in posezoni, bi bilo moč letovanje razporediti prav za vse, tudi za tiste, ki sicer ne bodo sprejeti. Zato vas pozivamo, da o tem ponovno razmislite in sprejmete to možnost.
Opozoriti vas moramo še na eno novost. Od letos bodo v vseh kampih zahtevali neposredno plačilo turistične takse, ki jo bodo morali letovalci poravnati osebno v recepciji kampa. Talese so zelo različne in se gibljejo od 200—400 dinarjev na osebo, starejšo od 14 let.
Letovanje je torej tu. Zaželimo vam, da bi ga veselo preživeli, ter se zadovoljni vrnili med svoje vsakodnevne delovne tovariše.
I.	Štefan
Skrb za varstvo okolja v naši občini
Problematiki varstva okolja se v zadnjem času posveča vse več pozornosti tako v republiki kot tudi v občinah, kar se kaže v obravnavi te problematike v ustreznih organih, pozornost pa je temu vprašanju posvečena tudi v planskih dokumentih nosilcev planiranja. V ta namen je bilo v občini pripravljeno poročilo o stanju in varstvu okolja v občini, ki prikazuje stanje in problematiko skozi zapažanja pristojnega upravnega organa in inšpekcijskih služb Medobčinskega inšpektorata v Postojni. Poročilo je bilo obravnavano v okviru OK SZDL Cerknica, obravnaval ga je Izvršni svet SO Cerknica ter je bilo na dnevnem redu zasedanja občinske skupščine v mesecu aprilu. Ob obravnavi poročila je bilo poudarjeno, da prikazano stanje zahteva resen pristop k razreševanju problematike varstva okolja. Glede na postopke ugotavljanja onesnaževalcev, ki se vodijo v okviru inšpekcijskih služb bo potrebno glede na ugotovitve konkretnih onesnaževalcev zraka, vode in okolja le-te zadolžiti kaj morajo ukreniti, da se bo stanje izboljšalo. Problem v naši občini kot v širšem prostoru, ki ima lahko daljnosežne posledice, pa je propadanje gozdov, saj je po dosedanjih ugotovitvah skoraj polovica gozdov ogroženih.
STANJE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
Varstvo voda — Problemu vo-dooskrbe je bila v občini v preteklem srednjeročnem obdobju posvečena posebna skrb. Rezultati teh prizadevanj so že vidni in se kažejo v tem, da so odpravljeni nekateri problemi, ki so nastajali zaradi pomanjkanja vode v posameznih letnih obdobjih. Glede zagotovitve količin vode vsi problemi še niso odpravljeni, vendar ti ne nastopajo več zaradi nezadostnih virov vode, ampak predvsem zaradi dotrajanosti naprav in neustreznih dimenzij napeljav (npr. Rakek). Navedena prizadevanja so prispevala poleg izboljšanja količinske oskrbe tudi k določenemu izboljšanju kakovosti vode, vendar pa je problem ustrezne kakovosti vode pereč in aktualen. Vsi vodni viri v občini, razen vodovoda Žilce—Osredek, so nen-ustrezno zavarovani v formalnopravnem smislu, noben vodni vir pa ni ustrezno fizično varovan (ožji in širši varnostni pas, ograje, označbe ipd.). Prizadevati si moramo, da se obstoječa zajetja zavarujejo, v prihodnje pa naj se investicije zaključijo tako, da se uredi tudi zavarovanje.
Vzporedno s potrebami po večjih količinah pitne vode je ras tla količina odplak, predvsem komunalnih, tako v večjih urbanih središčih, kot tudi v manjših naseljih in vaseh. Kljub nekaterim premikom (izgradnja kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav) pa je še vedno vrsta nerešenih in odprtih problemov (kanalizacijski sistemi so nedokončani, nekje dotrajani in neustreznih dimenzij). Tudi v zvezi z delovanjem obstoječih čistilnih
naprav (Stari trg—Lož, Rakek, Cerknica—Dolenja vas) je še vrsta nerešenih problemov, saj so učinki delovanja teh naprav neustrezni. Čeprav se je delovanje čistilnih naprav v zadnjem času nekoliko izboljšalo, ne dosegajo načrtovanih parametrov, saj rezultati kontrole odvzema vzorca od drugega odvzema zelo odstopajo. Posebno dimenzijo komunalnih odplak dajejo odplake v naseljih in vaseh, kjer so problemi vedno bolj izraziti in se kažejo v neurejenem odvajanju odplak, kar slabša higienske razmere v teh naseljih in tudi onesnažuje ter ogroža vode in zemljišča. Čeprav potekajo razmišljanja v smeri, da bi se gradili kanalizacijski sistemi in čistilne naprave, je vprašljivo ali bomo sposobni reševati to problematiko tako, kot je zamišljeno. Tega verjetno ne bomo sposobni še nekaj časa, zato je potreben drugačen pristop k razreševanju problemov (individualno reševanje z izgradnjo ustreznih greznic, gnojišč in gnoj ničnih jam).
Razveseljivo je dejstvo, da na območju občine Cerknica ni locirane industrije, ki bi predstavljala vir industrijskih odplak, vsaj po dosedanjih ugotovitvah. V delovni organizaciji Kovinoplastika Lož so sicer prisotne odplake iz Galvane, ki so zelo nevarne za okolje, pa vendar je postopek čiščenja urejen tako, da ni nobenih škodljivih vplivov. Potencialno nevarnost za okolje, predvsem za vodo, predstavljajo skladišča naftnih derivatov, ki služijo bodisi kot energetski vir (industrija in stanovanjski objekti) ali za pogon (bencinski servisi).
Stanje vodotokov in kakovosti voda v občini je sicer zadovolji-
Želimo si »zdravo« pijačo
vo, vendar pa kljub temu zahteva določeno pozornost, saj sta tako Cerkniščica kot Cerkniško jezero po dosedanjih ugotovitvah razvrščena v II. kakovostni razred, kar pomeni, da je voda do neke določene mere onesnažena.
Odpadki — V zadnjih letih se je znatno povečala količina komunalnih odpadkov, ki se pojavljajo v vseh urbanih naseljih, spreminja pa se tudi sestava teh odpadkov. Komunalni odpadki se zbirajo na podlagi odloka, ki določa, v katerih naseljih občine Cerknica je obvezno zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov, kaj se šteje za smeti in odpadke, kako se jih odvaža ipd. Pri uresničevanju odloka se pojavljajo številni problemi, hkrati pa predstavljajo dodatni problem v občini tako imenovana »divja« odlagališča, ki jih je po popisu iz leta 1985 preko 90. Vsekakor bi ureditev centralnega odlagališča z ustreznim dovoljenjem vplivala na hitrejše razreševanje vzporedne problematike. V občini ugotavljamo, da se številni občinski odloki ne spoštujejo dosledno, kar bi vsekakor pripomoglo k lepšemu ter bolj urejenemu okolju. To pa je v veliki meri odvisno od vzgoje in ekološke osveščenosti ljudi.
Glede stanja industrijskih odpadkov še nimamo natančnih podatkov o količinah in vrstah, predvsem tistih, ki vsebujejo nevarne snovi. V občini ni posebnih odlagališč za industrijske odpadke. Ob inšpekcijskih pregledih se ugotavlja, da Brest odlaga določene industrijske odpadke na komunalno odlagališče, kar negativno vpliva na okolje, poleg tega pa je odlagališče v Cerknici zaradi prenapolnjenosti potrebno sanacije. Poseben problem predstavljajo tudi industrijski odpadki Novo-lita, ki se odlagajo po vrtačah po Bloški planoti.
Varstvo zraka —- Po podatkih izpred 10 let naša občina ni razvrščena v kategorijo,- kjer je zrak onesnažen preko dopustne meje in zato, v skladu z veljavno zakonodajo, ni bilo potrebno izvajati kakšnih posebnih ukrepov glede varstva zraka. Kljub temu pa nekateri kazalci (propadanje gozdov) dokazujejo, da so prisotni tudi problemi glede one-znaženosti zraka. Verjetno gre predvsem za onesnaževanje zraka na daljše in srednje razdalje, niso pa zanemarljivi tudi lokalni dejavniki, ki predstavljajo onesnaževanje, ki ga povzroča predvsem industrija in individualna kurišča. Trenutno v občini še niso znani podatki o stopnji onesnaževanja (meritve emisij) in nimamo izdelanega katastra onesnaževalcev. Glede na zaskrbljujoče stanje gozdov, ki naj bi poleg lesne opravljali še celo vrsto splošno koristnih funkcij (zrak, voda, rekreacija, turizem ipd.), bo potrebno tej problematiki posvetiti vso pozornost.
Varstvo pred hrupom —- Tudi problem hrupa in posledice, ki jih ima ta na zdravje in zdravo počutje v občini ni znan in natančno ugotovljen, vendar nekatera dejstva nakazujejo, da problem kot tak ni zanemarljiv. Omeniti je potrebno problem hrupa, ki ga povzroča promet in nastopa tako v bivalnem in delovnem okolju, kot tudi to, da je nekaj primerov mešanih industrijsko stanovanjskih naselij, v katerih so negativni učinki bolj izraziti.
Zaščita plodnih tal — Posebno področje ekologije predstavlja varovanje in zaščita plodnih tal. Pojavljajo se predvsem naslednji problemi: zaraščanje kmetijskih površin z manjvrednim gozdnim sestojem, pozidava naj-
Mnoge »lepote« veter vrne nazaj v naše malo mesto
bolj kakovostnih kmetijskih zemljišč in varovanje plodne zemlje, kateri se spreminja namembnost. V zadnjih letih je bil uveden določen red v odnosu do plodne zemlje. Predvsem na področju spreminjanja namembnosti v občini ni perečih problemov.
V pregledu stanja varstva okolja v občini Cerknica je razvidno, da je problematika prisotna in si bo potrebno povsod prizadevati, da bi se stanje izboljšalo. Vsa pozornost mora biti posvečena na vseh ravneh vzgoji in ekološki osveščenosti ljudi.
A. Zalar
Pašništvo na Slivnici
V	prvem letu ustanovitve skupnosti so bili v pašno skupnost vključeni trije zagnani člani, ograjenih je bilo 70 ha pašnih površin, čreda pa je štela 50 glav govedi — plemenskih telic in kastratov. V tem letu je bilo največ težav s pripravo pašnika, saj je bilo potrebno urediti dostop na pašnik, pognojiti travnate površine, napeljati električno ograjo, urediti napajališča in podobno. Pri teh najtežjih delih so poleg Kmetijske zadruge Cerknica in ustanovnih članov priskočili na pomoč tudi študentje Biotehniške fakultete iz Ljubljane in kooperant j e Kmetijske zadruge Kranj.
V	petih letih delovanja pašne skupnosti se je število članov povečalo na sedem, usposobili smo 120 ha pašnih površin, letno pa se pase povprečno 130 plemenskih telic in kastratov. Glede na to, da pašnik ni v celoti izkoriščen z domačo živino, nam Gorenjska kmetijska zadruga pripelje vsako leto še 30 glav živine v uslužnostno pašo.
Pašnik je ograjen z električno ograjo, ki preprečuje uhajanje živine izven urejenega pašnika oziroma preprečuje dostop divjadi. Celotna površina pašnika je razdeljena na 6 enot — čredink, iz katerih imajo živali nemoten dostop do hlevov, kjer je ureje-
no napajališče. Živina ostaja na pašniku preko cele pašne sezone na prostem, hlev je namenjen le morebitnim obolelim živalim.
Zaradi opuščanja travnatih površin in postopnega zaraščanja, prirasti živine na Slivnici v prvem letu niso bili najboljši. Z agromelioracijskimi posegi, ki so bili opravljeni tudi s pomočjo Gozdnega gospodarstva Cerknica, ko se travnate površine močno izboljšale, s tem pa tudi prirast in plemenska vrednost živine.
V času pašne sezone skrbi za živino in nemoteno pašo oskrbnik, ki medtem živi na Slivnici. Skrbi za številčno stanje živali, ureja nemoten prehod živine iz čredinke v čredinko, nadzira delovanje električnega pastirja, stanje vode in podobno.
Vse do letos je bil oskrbnik upokojenec, ki se je svojemu delu res lahko posvetil. Za letošnjo pašno sezono pa ostaja to delo nezasedeno, zato ob tem pozivamo vse zainteresirane, naj se zglasijo pri predsedniku skupnosti Stanetu Modicu, Cesta na Jezero 12, Cerknica, ali v pospe Sevalni službi Kmetijske zadruge Cerknica, kjer lahko dobijo vse podrobnejše informacije.
Ljubitelji narave in živali ste torej vabljeni.
M. Mrvoš
Čreda na paši
I/ ntesecu mladosti
Mladost in maj. Ni naključje, da sodita skupaj.
To je prebujanje, brstenje, začetek novega. Obdobje, ko poženejo kali in korenine. Obdobje, ki ljubi sonce, zavetje in nežne rose. Ljubi in želi... a vedno ni tako. Tudi maj pozna viharje, kruto sušo in dežne ujme ... Ne obetajo nič dobrega, a življenje mora dalje. K mladosti sodi smeh in radosten pogled zdravega človeka... pa tudi solze, in sovraštvo in upornost in strah in negotovost in lakota...
Celo sonce ima svojo temno stran — tako kot dan, kot maj, kot življenje, kot mladost...
Vsakdo izmed nas bi v svoji mladosti, ki jo živi ali le še obuja v svojem spominu, preletel takšne in podobne misli, jih barval sončno ali črno, jih klical v sedanjost ali potiskal v pozabo. Naj vas naslednji zapisi popeljejo v maj in mladost — danes, včeraj in jutri.
MLADIM MORAMO ZAUPATI
Nehvaležno in težko je pisati o mladosti. Vsakdo jo je doživel po svoje, pač primerno času in družbenim razmeram. Res si je mladost, to — vedno prekratko obdobje v življenju posameznika, v nečem le podobna. Pomeni začetek iskanj, osamosvajanja, snovanja družine, vstopa v delovno in družbeno okolje. Pomeni, zares, vendar na tisoče nadvse svojstvenih načinov.
O mladosti in mladih bi morali morda govoriti pogosteje. Tudi drugače in na drugih mestih.
Danes govorimo o pregrešnem plakatu, o svojeglavih odločitvah ob potovanju štafete, o vizualnih in besednih izpadih mladih ... Jim kdo zaupa? Jim kdo verjame? Jih kdo posluša?
Mladina je bila in ostaja gibalo časa, odraz razmer in napoved prihodnosti.
Vedno je bila v prvih vrstah. Kdo pa so bili »naša vojska« med drugo svetovno vojno? Mladi, napredni, pošteni fantje m dekleta, komaj odrasli otroštvu. Pa leta povojne izgradnje, z udarnimi in prostovoljnimi brigadami. To so bili mladi. Kes je bil to svojstven čas — čas revolucije, sprememb, gorja in uspehov.
Po uspehih pa je prišlo izobilje, ki je marsikaj spremenilo- Razvrednotili smo pridno fizično delo, saj so mladi študirali »da jim ne bo treba de-lati«. Parola — delu čast in ob-ast je počasi bledela in dobila vedno nove in drugačne Prizvoke.
Človeka včasih zaboli, ko gleda različne reakcije in izpa-e mladih in se ob tem vpraša kaj smo zagrešili pri vzgoji, Pri delu z mladimi, pri prenašanju domoljubnih in drugih človeških in družbenih vrednot?
Včasih se zazdi, kot da so v nekem obdobju za korak zaostali za tokom. Pa ne zato, er mu niso sposobni slediti, ato, ker jih vanj nismo pravil-n° in dovolj močno pritegnili.
Tudi današnja mladina, ob cm mislim na tisto na vodilnih položajih svoje organizaci-;ie preveč odmaknjena od -, Jcnja in problemov svojega
članstva.
Mladim je potrebno bolj zadati. Vključiti bi jih morali v °dstva na vseh ravneh. Normalno je, da so njihovi pogledi rUgačni, dostikrat ekstremni,
Pa rečeno, da so tudi napač-
saka generacija gradi svoje nanje in izkušnje na drugač-m osnovah, zato je tudi nje-
no preseganje ustaljenega in znanega pričakovano in dopustno.
Na mladi generaciji sloni prihodnost in razvoj, pa tudi raven življenja družbe, zato ji moramo zaupati in pomagati.
Minili so časi, ko je bil radijski sprejemnik nagrada za prizadevno in uspešno delo mladinske organizacije. Žal je res tudi to, da so mimo časi, ko je vsa mladina ene vasi sedla skupaj, govorila o skupnih načrtih in pela.
Danes so časi drugačni. Povezujejo in razdvajajo druge stvari. Toda mladina, kot generacija, ki bo odločala jutri, ostaja.
Vsak pošten človek mora verjeti vanjo in ji zaupati. Pa tudi dopustiti, da poseže tja in tako, kot misli in dokaže, da je najbolje.
Včasih so rekli — »dober gospodar je prepustil kmetijo še mlademu sinu«. Tudi v politiki in gospodarstvu bi bil včasih dobrodošel tak gospodar.
Naj svoja razmišljanja, ki so ušla kar desetletja nazaj, zaključim s prepričanjem: v mladih, izobraženih, zavednih in pridnih ljudeh je naš lepši, skupni jutri. Sam verjamem vanj.
Po razgovoru z Jožetom Teličem zapisala V. Šega
•••
KAJ PRIČAKUJETE OD NAS?
Kljub napetemu ozračju so na našem planetu tudi srečni prebivalci. In če primerjam svoje življenje z življenjem vrstnice iz Iraka ali Irana, potem lahko rečem, da sem eden najsrečnejših ljudi na svetu.
Kako naj si svet predstavljam hudoben, ko pa ni meni še nič hudega? O vojnah in drugih nevšečnostih izvem le iz časopisov, s televizijskega zaslona in radia. Same zanimive in nerazumljive stvari!
Le kaj je tako nerazumljivega? Veliko.
Naprimer — zakaj kljub tolikim humanih akcijam dve
tretjini ljudi še vedno stradata? Iz česa je zdravilo za aids, ki si ga danes lahko kupi le kakšen milijarder? Čemu se SZ in ZDA pogajata za razorožitev, ko pa imata svoje čete v tujih državah? .. .
Veliko je še stvari, ki bi jih marsikdo iz moje generacije
PRVIKRAT je človek oskrunil molčal, ko mu je srce ukazovalo,
Vsak dogodek, vsak doživljaj, gledan z odmaknjene časovne razdalje, zgubi svojo ostrino in divjost, kot gore, če jih gledamo od daleč: rahla meglica prostora, ki nas loči od njih, jih napravi blažje in privlačnejše.
Tako je tudi z mladostjo, če gledaš nanjo, ko nisi več čisto mlad. Zato se ni čuditi Cankarjevi izjavi: »Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha. Vsaka mladost.«
Taka je bila tudi naša. Ostri robovi socialne revščine in nebogljenosti so se v spominih porazgubili. Le tu pa tam se »stari« sošolci z nekakšno nostalgijo za tistimi časi spominjamo, kako nas je v internatu živelo štiriindvajset v eni sobi, pa smo komaj enega ali morda dva v soboto zvečer lahko primerno oblekli za ples: eden je posodil hlače, drugi suknjič, tretji srajco, četrti kravato ... Kljub temu so hodili na ples vedno eni in isti: tisti, ki so vendarle sami imeli največ; tisti, ki so imeli svoje, za ples najbolj primerne čevlje; ki so imeli denarja za bore vstopnino, če je bila; in tisti, ki so kdaj imeli priložnost in možnost, da so se plesati sploh naučili.
Drugi smo tudi ob sobotah zvečer ostajali v internatu. Denarja, da bi se odpeljali čez nedeljo domov, največkrat nismo imeli.
— generacije mladih — rad izvedel.
Sedaj stopamo v ta svet odraslosti, negotovosti, skrbi in drugih problemov, otroci, ki smo tik pred odločitvijo za svoj poklic. Otroci, na katerih sloni prihodnost in upanje.
Mame in očetje, kaj pričakujete od nas?
Kaj pričakujete od svojih malih otrok, ki vas bodo kmalu nadomestili pri vašem delu, na vaših položajih?
Polona Kranjc, 8. b
svojo mladost, kadar je prvikrat da naj govori. (I. Cankar)
Tavčar bi k temu dodal: »To je bilo gotovo revno življenje.«
Bilo je revno, vendar tudi lepo. Med nami je vladala neizmerna solidarnost in tovarištvo. Kdor je kljub vsemu kdaj pa kdaj prodrl do doma in se v nedeljo zvečer vrnil, ta je poleg vonja po kraški burji, po dolenjski gostoljubnosti ali po notranjski redkobesednosti prinesel s seboj tudi polno torbo dobrot: eden domačo mamino potico, drugi poleno salame, tretji kepo ocvirkov, četrti morda celo liter terana, cel »kufer« domačih jabolk ali na krušni peči posušenih orehov — kar je pač najboljšega premogla njegova bajta.
In začela se je gostija in je trajala, dokler je kaj bilo. Ob takšnih večerih je internatska nedeljska večerja, osovraženi mlečni riž, ostala nedotaknjena. To je bil dobesedni — beli štrajk. Brez stavkokazov.
Samo enkrat se je zgodilo, da je nekdo izmed nas ponudil klobaso, ki je že »dišala«. Ponudil pa jo je šele takrat, ko njemu, ki jo je prej naskrivaj obdeloval, ni več teknila.
Čeprav smo bili lačni, smo mu jo po koščkih zmetali nazaj. Nikoli več ni sam užival domačih dobrot.
Drugi spomin nas zanese v tretji ali četrti letnik učiteljišča, ko med uro kroži pod klopmi droben listek z vprašanjem: »Greš popoldne delat na Vič? Podpiši.«Vsi fantje, razen
Cvetoči maj
enega, smo podpisali. Gradili smo športni park. Udarniško, seveda. Tisti eden, ki ni podpisal, se je šel tačas skopat v javno kopališče. Tudi prav. Toda, ker je imel takšenih sebičnih ovinkov še več, je tudi ostal edini fant v razredu, ki je zapustil učiteljišče brez partijske knjižice.
To so bili grobi računi, toda pošteni. Mladost ne pozna kompromisov.
»Zato ...« — nalašč za tiste, ki v zadnjem času ne prenesejo več slovenske revolucionarne klasike in se jim bog še v pregovoru zdi državi nevaren — zaključujem s Prešernom:
»Zato mladost! po tvoji temni zarji srce zdihvalo bo, Bog te obvarji!«
J. Praprotnik
•••
NAŠE NALOGE DANES IN JUTRI
V	občini Cerknica imamo dvainpetdeset osnovnih organizacij in dva koordinacijska sveta Zveze socialistične mladine Slovenije. Članstvo v mladinski organizaciji je prostovoljno in traja od sprejema, navadno v sedmem razredu osnovne šole, do dopolnjenega sedemindvajsetega leta starosti.
Delovanje mladincev v osnovnih organizacijah je odvisno od vodstva. Prav zaradi tega subjektivnega dejavnika prihaja do nihanj v aktivnosti posameznih osnovnih organizacij. Sprva je dejavnejša ena od organizacij, nato njeno delovanje počasi usiha, medtem zaživi druga in tako je delovanje mladih sicer vseskozi' prisotno, le da o enotni »fronti« vseh mladih ne moremo govoriti.
V	zadnjem času so zlasti neaktivni mladi iz Cerknice, z Rakeka, Unca in še nekaterih drugih krajev. Najbolj aktivni so mladi v združenem delu, kjer je vidnejše tudi delovanje ostalih družbenopolitičnih organizacij. Zaskrbljujoče pa je,
(nadaljevanje na 8. strani-
U mesecu mtadosti...
(nadaljevanje s 7. strani)
da srednješolska mladina in študentje ne pokažejo večjega zanimanja za delovanje, čeprav bi se morali prav oni najbolj boriti za boljši položaj dijakov in študentov, ne samo v kraju kjer bivajo, temveč tudi na šolah in fakultetah, ki jih obiskujejo.
Med najbolj perečimi problemi mladine v naši občini je pomanjkanje prostorov, kjer bi se shajali, se pogovarjali in delali. Za to naše shajanje
nam ostanejo le lokali. Kakšne možnosti za deloven pogovor pa so v gostilnah, ni potrebno posebej govoriti.
Pa vendar mladi le nismo tako neaktivni. Zavedati se moramo, da smo mladi člani sindikata in zveze komunistov, ter da smo aktivni udeleženci številnih dejavnosti in prireditev. To delo pa se nam pogosto ne priznava in ne pripisuje, čeprav je le mladinec lahko član vseh družbenopolitičnih organizacij. Tudi letos smo že organizirali vrsto pri-
Novosti v knjižnici
BURK Michael: Človek potrebuje skrivnost
Sodobni nemški pisatelj je našim bralcem že precej poznan. V tej knjigi nam predstavlja Američana, ki mora prehoditi precejšnjo pot, da razkrije svoje skrivnostno rojstvo. Skozi branje spoznamo še vedno žive sile nacizma, ki imajo močan vpliv tudi v današnjem času.
ADAMS Richard: Vodnikova vesina
Pisatelj s tem romanom navdušuje bralce vseh starosti, tako pristaše fantastike, kot pravljičnosti (do šestdesetega leta). V tem kunčjem romanu se bralec pravzaprav preseli v svet živali, v njemu pravzaprav tuj kunčji svet.
BRATOŽ Rajko: Krščanstvo v Ogleju in na Vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode.
Delo je poskus zgodovinske sinteze najzgodnejših obdobij v zgodovini krščanstva na vsem nekdanjem slovenskem naselitvenem ozemlju do 3. stoletja.
reditev, čakata pa nas še dve največji. Pohod po poteh domicilnih enot Notranjske in mladinska delovna brigada. Letos bomo mladinsko delovno akcijo organizirali »doma«. Mladi bomo s svojim prostovoljnim delom pomagali pri izgradnji zimskega rekreacijskega objekta na Slivnici in pri sanaciji parka ob gradu Snežnik.
Naleteli smo na vrsto ovir, vendar upamo in se borimo, da bomo s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti in gospodarstva izpeljali našo akcijo, ki bo prispevek mladih k hitrejšemu razvoju občine.
Mladi se bomo morali bolje povezati, saj se tokovi gospodarskih, političnih in družbenih dogajanj najbolj dotikajo prav nas. Vemo, da je gradnja
stanovanj postala izredno draga, da se obeta strukturna brezposelnost, da je zelo pomembna štipendijska politika... tu je še vrsta drugih vprašanj, ki bodo bremenila prav nas — mlade. Skupno jih bomo lažje in hitreje premagovali. Pokazati moramo, da smo enotna mladina, ki ima polno predlogov in idej za boljši jutri.
S. Lovko
Pavel Kunaver CCbltMSlt&
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Od drugih ponikev, ki so v kotu Pogreščakov ali v Jamskem zalivu, sta pomembni še Svinjska jama in Mala Karlovica, ki sta le nekaj minut od Velike Karlovice. Ponikve Svinjske jame so že v Javornikovem podnožju; nad njimi so zelo razrušene in strme skale, vanje pa ob nizki vodi izginja zadnji del reke Stržen, ki izvira v skrajno jugovzhodnem kotu Cerkniškega jezera, kjer ga bomo še obiskali. Seveda je ob teh ponikvah vedno drugače. Ob suši slišimo komaj curljanje, ob le malo večji vodi grgrajo in grme vse večje ponikve, ob veliki vodi pa so vse potopljene in samo Velika Karlovica še vidno požira deročo reko, ki se ji ni dobro preveč približati!
Ko hodimo sem in tja ob teh vodoravnih ponikvah v skalnih stenah,_ spoznamo, kako razpokan je tukaj apnenec, in razumljivo nam postane, zakaj se je voda pretočila v podzemlje.
Kredni apnenci, ki sestavljajo zahodno polovico jezerskega dna in ves zahodni obod kotline, so nastajali in ležali več sto milijonov let v globokem morju. Ko pa so se pred nekaj deset milijoni let dvignili iz morja, so ob tem močno razpokali; posebno v smeri severozahod—jugovzhod so nastale v novih gorah velike prelomnice.
Premiki v gorskih skladih so bili tako veliki, da so se starejše kamenine večkrat dvignile enako visoko kakor mlajše ali celo čez nje. Nastajale so seveda tudi velike kotline in prve doline, ki so jih pretekale in napolnjevale s prvimi jezeri prve reke!
Cerkniška kotlina je bila verjetno večkrat in za dolga obdobja veliko trajno jezero. Vode so se pretakale vanjo in iz nje po površju. Šele ko je voda polagoma razširila razpoke, se je začela pretakati v podzemlje in popolnoma zapustila struge na površju. O tem nas najlepše pouče obiski Postojnske, Križne, Planinske in Škocjanske jame ter Rakovega Škocjana.
Iz jezera odtekajoča voda prinaša s seboj velike množine bičevja itd., tako da pri ponikvah sama sebi zapira pot. Zato so pred Veliko Karlovico postavili velike grablje, ki love vso navlako.
In zakaj po jesenskih in pomladnih deževjih jezero naraste? Vse ponikve s tistimi vred, ki jih bomo obiskali še na drugem izletu, morajo ob največji vodi v eni sekundi sprejeti le približno 80 m3 vode. Malone še enkrat toliko pa je tedaj zaostaja in v dveh, treh dneh lahko voda poplavi 26 km2 površine ter stoji povprečno 6 m nad srednjo višino jezerske kotline, pri Veliki Karlovici sega skoraj do vrhnjega oboka!
Na Pogreščakih valovi tedaj lepo lepo jezero, razen bučanja vetra v gozdovih je vse tiho, le Velika Karlovica grgrajoč hlastno požira silne množine vode, ki jo pod zemljo oddaja Rakovemu Škocjanu, ta pa podzemski Pivki — Unici — Ljubljanici.
Da bi ob povodnji lažje našli pot do Velike Karlovice, jo poizkusimo najti že zdaj nazaj grede! Od Velike Karlovice gremo samo nekaj desetin metrov proti severu in se prebijemo skozi grmovje do skalovja, kjer najdemo strmo polico.
Po njej se dvignemo med drevjem in skalovjem kakih 20 do 30 m visoko do položnejšega gozda. Po njem gremo še dobrih stp stopet-deset metrov ravno navzgor in že smo na široki gozdni cesti, ki pa ni za avtomobile. Vije se proti severu nad gozdnatim jezerskim bregom in nas privede v dobre pol ure v Dolenjo vas, avtomobilista do njegovega vozila, pešec pa ima še pol ure do Cerknice ali pa gre dobro uro naravnost iz Dolenje vasi na Rakek.
Z uporabo dobre karte more priti pešec od Velike Karlovice tudi do vasi Zelše z znamenito cerkvico. V poldrugi uri pa pride iz Jamskega zaliva tudi naravnost v Rakov Škocjan.
Ob suši gremo lahko v Javornikovem podnožju od Velike Karlovice proti jugozahodu do druge, velike Goričice, otoku podobne vzpetine na koncu velikega nasipa, ki je zgrajen čez jezero pri vasi Dolenje jezero.
IZ CERKNICE MIMO VODONOSA DO GORIČICE
Na drugi poti bomo doživeli povsem drugačne prizore. Zdaj gremo od hotela proti vzhodu in čez most Cerkniščice, ki jo pustimo na desti in hodimo ali se peljemo pribl. 3 km daleč točno proti jugu do vasi Dolenje jezero. Cerkev ima zelo lep lesen kasetiran strop iz 1682 in gotsko obokan prezbiterij. Še pol kilometra skozi vas in po nepoplavljenem svetu in že nas privede cesta na nasip.
Že ob srednji vodi se na začetku nasipa odpre pogled na širno vzhodno stran jezera, ki se razprostira pred nami okoli 7 km daleč proti jugovzhodu in je na najširšem kraju več kot 5 km široko. Gorata okolica in gozdnati strmi rtiči javorniških bregov lepšajo pokrajino, posebno pa jo krasita na vzhodni strani strma Goričica, v daljavi proti jugu pa otok z vasjo Otokom.
Vztrajni obiskovalec Cerkniškega jezera doživlja tu čudne spremembe. Ob suši se bo čudil, čemu nasip. Ob nizki vodi bo hitel k navpičnim ponikvam Vodonosa, kjer ribiči love ribe, ki beže z odtekajočo vodo. Ob srednji vodi bo hvalil nasip, ki ga bo privedel do romantične Goričice in naprej. Ob visoki vodi pa bo zabavljal, ker je nasip kljub temu, da so ga povišali, še prenizek. Če ga bo hudo jesensko deževje našlo na Otoku, bo bežal pred vodo, ki bo hitro naraščala, začela zalivati most med Otokom in Drvošcem, ožino Pretržje pri Goričici in visoki nasip! Kjer je še pred kratkim videl živino na paši, bo gledal domačine, ki se bodo peljali s čolnom na južni breg gledat v gozdove, seveda če jim bo to dovoljevala burja, ki dviga nevarno velike valove!
Tudi zima bo bogata s spremembami. Če je jezero zamrznilo in bo voda brez zadostnega pritoka začela odtekati, se bo led nad po-nikvami v bližnjem Vodonosu v ši-
rokih ploskvah radialno podiral v globino — lep prizor ob nizkem soncu. Tam za mostom pod nasipom, kjer Stržen obdrži svojo strujo v jezeru in ne zamrzne, pa bodo, če bo vse tiho, tisoči divjih rac ... Neverjetni prizori!
Pa nazaj v poletje in sušo. Gremo k Vodonosu, nekaj minut vzho<’ no od začetka nasipa. Nedaleč oi. mosta čez Stržen, že na koncu nasipa, se je od reke ločil velik rokav, ki po njem (razen v hudi suši) teče voda proti severu — a ne daleč! Kakor vejice na grozdu, tako se razdeli rokav na mnogo manjših rokavov, a vsak zase je slepa dolinica! Na koncu, deloma že v dnu, zijajo pod glinastimi bregovi skalnate ponikve! To je Vodo-nos, največja skupina navpičnih ponikev v Cerkniškem jezeru, ob vsakem času je drugačen. Ob visoki vodi je ves zalit in delovanja njegovih ponikev sploh ne vidimo.
Ob nizki vodi ponikve grgrajo in skladno z nižanjem jezerske gladine zamirajo, nekatere višje so že suhe, ko se nad drugimi vrtijo še vrtinci. To velja za čas okoli junija in julija, ko jezero v normalnih letih odteče, a je vse živo ob rokavih, kjer zaostajajo ribe. Pobiranje rib vodi zdaj ribiška zadruga; nekoč so imeli glavni dobiček razni plemiči in samostani, pa tudi domačini so si nalovili rib in jih prekadili, da so jih imeli dovolj za zimo!
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
■gk	brestov
^g^obzornik
lasilo delovne organizacije
(Iz številke 116 — 31. maj 1977)
PRODAJA POHIŠTVA NA DOMAČEM TRGU Lanske ocene strokovnjakov, da bo letošnje leto ugodnejše za gospodarstvo, s tem pa tudi za industrijo pohištva, se uresničujejo. Ko ocenjujemo prodajo v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ugotavljamo, da je dosegla 33,7 odstotka letnega plana in je za 13 odstotkov večja od Planirane dinamike. Takšna gibanja, projicirana do konca leta, kažejo, da bo mogoče zastavljeni plan precej preseči, če bomo dobro usklajevali proizvodnjo s prodajnimi možnostmi.
BREST IN IZVOZ
Ko smo analizirali naše napore na področju izvoza, smo ugotovili, da je Brest zelo uspešno pripomogel k povečanju slovenskega in jugoslovanskega izvoza.
Zelo zanimivo je na primer, da je imel Brest v svojem iskanju kupcev oziroma tržišč stike s kupci iz 42 držav, pa ne samo stikov oziroma razgovorov, temveč so bili sklenjeni tudi posli; če ne za več, pa vsaj za Poskusne pošiljke.
Seveda pri tem ne gre pozabiti, da so za enkrat še vedno naši naj-večji kupci že tradicionalni, kot recimo Združene države Amerike, zahodne in vzhodne evropske države. Vendar pa dajemo veliko pozornost tudi razvijanju poslovnih odnosov z drugimi, do sedaj neobdelanimi
tržišči.
Zelo dobro so se začeli razvijati posli z Japonsko in z Avstralijo. Na tržiščih Bližnjega vzhoda ali tako imenovanih tretjih deželah imamo Ze^ lepo število dokaj dobrih in uspešnih poslovnih partnerjev in vse kaže, da je bila naša usmeritev na ta tržišča nujna, pa tudi pravilna.
KDAJ NOVI RAČUNALNIK?
. V aprilu je bil sestanek predstavnikov Bresta, Kovinoplastike iz Loža, biva iz Postojne, Transavta iz Postojne in KLI-ja iz Logatca. Vse delovne °rganizacije uporabljajo računalnik za avtomatsko obdelavo podatkov, ki 9a imajo v Brestu. Pogovor se je v glavnem sukal okrog premajhnih kapacitet sedanjega računalnika, potreb po uvajanju novih področij podatkov ter o možnostih, oblikah in času za zamenjavo sedanjega raču-nalnika s hitrejšim in večjim.
VISOK OBISK V CERKNICI
Sredi maja sta obiskala našo občino predsednik republiške skupščine ur. Marijan Brecelj in podpredsednik republiške skupščine Vladimir Logar, kupaj s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organiza-'I sta si ogledala dela na trasi nove ceste Podgora—Babno polje, ob ern pa sta si ogledala tudi obrat Kovinoplastike v Babnem polju.
°DKRITI DVE NOVI OBELEŽJI
V okviru praznovanj petsto let mesta Loža, štiridesete obletnice pri-'da tovariša Tita na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in njegova petinosemdesetega rojstnega dne sta bili v Starem trgu pred "Ljudsko šolo« in pred »Nižjo gimnazijo« 22. maja odkriti obeležji, ki sta p°svečeni:
~~ zmagi delavske liste »Zveza delovnega ljudstva« leta 1936 in ponovni zmagi delavstva na volitvah 1938. leta, uboju učiteljice Štefke Prešeren in
ustanovitvi redne gimnazije na osvobojenem ozemlju 1944. leta. F,NsKI ŠTUDENTJE PRI NAS
ies^ed obi.ski v minulem mesecu naj omenimo skupino finskih študentov So^av""3 *n 90zt*arstva' ki so na daljšem študijskem potovanju po Ju-
Id n?s so si najprej ogledali proizvodnjo v novi tovarni ivernih plošč, g0Jlrn ie zapustila nadvse ugodne vtise. Zatem je bil z njimi krajši raz-stnl°\.V Pr'ietnem okolju našega Salona pohištva. V zahvali za našo go-Dri |u..aost so posebej poudarili, da jim bo obisk BRESTA dosti koristil ki n,llloyem delu. Podobno so se izrazili tudi v daljši pismeni zahvali, sm° i° prejeli pred dnevi.
LeTOšNJ| HRIBARJEV POKAL
t)an'f'	50 se mladi iz občine Cerknica zbrali na največji športni
kate eStaCii'	— na tekmovanjih za Hribarjev pokal. Tekmovanje,
ratl ra9a se vsako leto udeleži vse več mladih, je bilo letos organizira sa posebej svečano, saj je sovpadalo z vrsto prireditev, ki so name-gai e lotošnjim pomembnim jubilejem. Tekmovanja v posameznih pano-0s 50 bila organizirana po vsej občini, nosilci tekmovanj pa so bili ovne organizacije v krajevnih skupnostih.
Id r'barjev pokal 1977, na katerem je sodelovalo okrog 600 mladincev, Vs l° nastopili v sedmih športnih disciplinah, je po splošnem mnenju n nastopajočih povsem uspel.
V
spomin
V maju smo se p . asega upokojenca nega sodelavca Fi a *z Nadleska.
temeljni organi 3p.0slil takoj po k,
dr,1*! nam Je bil so< ° Ieta 1973, ko služeni pokoj. V govorno opravlja
in tesarska dela v temeljni organizaciji. Poznamo ga kot prizadevnega, marljivega in veselega človeka, vedno pripravljenega priskočiti na pomoč vsakomur in kot tak nam bo ostal v trajnem spominu.
Delovni kolektiv Žagalnice
Iz drugih lesarskih kolektivov
ALPLES sodi v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v povprečje aktivne inovativne dejavnosti, vendar to še ne pomeni, da so s to dejavnostjo povsem zadovoljni. To dokazujejo tudi podatki o številu danih predlogov ter ob doseženi gospodarski koristi v preteklem letu. Lani je bilo skupno realiziranih le 28 predlogov z doseženo gospodarsko koristjo v višini 21.518 milijonov dinarjev. Kljub uspešnemu pokritju izgube po zaključnem računu, kar pomeni, da se obveznosti iz slabega poslovanja ne prenašajo v letošnje leto, pa so morali delavci v Alplesu, Tozd Lesna proizvodnja in Tozd Promet blaga in storitev, sprejeti ob zaključnem računu za leto 1986 sklep o pričetku sanacijskega postopka.
V	MEBLU pripravljajo referendum, na katerem bodo glasovali o vsebinski in organizacijski prenovi delovne organizacije, ki izhaja iz sanacijskega programa. Po novem naj bi imeli samo šest temeljnih organizacij, pravzaprav pa štiri močne proizvodne tozde.
Pomembno je še to, da bodo v vsaki temeljni organizaciji zaposleni tudi takšni kadri, ki jih je mogoče uporabiti in vključiti v kulturo, samoupravo, politično, športno in drugo življenje. To plat — sociološki problem (samo proizvodnega) tozda so do sedaj precej zanemarjali.
V	NOVOLESU so dobili novo, moderno lakirnico. Razmišljanja in priprave so trajale nekaj let. K sodelovanju so poleg domačih pritegnili tudi tuje strokovnjake; najeli so firmo Schuler iz ZR Nemčije, ki je proučila njihove potrebe in izdelala svoj predlog za rešitev problemov. Izdelavo izvedbenega načrta tehnologije so zaupali mag. Kotniku iz projektivnega biroja Lesnine. Tako so domači in nekaj tujih strokovnjakov ob zavzetem delu s skupnimi močmi uspeli
v kratkem času postaviti razmeroma poceni lakirnico.
INLES je poslovno leto 1986 zaključil brez izgub. V celotni delovni organizaciji so ustvarili za 45,6 stare milijarde akumulacije, kar je za 129 odstotkov več kot v letu 1985. Izredno ugodne rezultate dosega Tozd Dolenja vas, saj izrazito prednjači kot daleč najuspešnejši tozd v dejavnosti (akumulacija na delavca v Tozd Dolenja vas je 1.728.500 din). Razmeroma ugodne rezultate ima tudi Tozd Loški potok, ostali tozdi Inlesa pa dosegajo akumulacijo na delavca precej pod povprečjem v dejavnosti. Inles je za šolsko leto 1987/88 razpisal 109 štipendij, od tega 77 štipendij do V. zahtevnostne stopnje. Če bo večje zanimanje zlasti za deficitarne poklice (strojništvo, elektro, elektronika, računalništvo, lesna), bodo podelili tudi več štipendij.
LESNA iz Slovenj Gradca bo v maju odprla svoj novi prodajni center v Temerinu pri Novem Sadu. Pripravljajo 210 m2 prodajnih in razstavnih prostorov, 720 m2 zunanjega skladišča in 3400 m2 urejenih
Stara telovadnica osnovne šole na Rakeku je bila v soboto, 18. aprila kar pretesna za vse udeležence notranjskega pionirskega prvenstva v namiznem tenisu. Nastopilo je 22 ekip pionirjev in pionirk ter 50 tekmovalk in tekmovalcev v posamičnih disciplinah. Prišli so z Vrhnike, Logatca, Podpeči oziroma Preserja, Dragomerja, Begunj in Rakeka.
Zaradi razlik v znanju so bili pionirji in pionirke razdeljeni v skupino mlajših (do 4. r. OŠ) in skupino starejših (od 5. do 8. r. OŠ), uvrstitve pa so bile naslednje:
Starejši pionirji:
Ekipno: 1. RAKEK I., 2. VRHNIKA I., 3. PODPEČ PRESERJE Posamezno: 1. Peter Stražišar,
2.	Andrej Stražišar (oba Rakek),
3.	Tibor Srečko vic (Vrhnika Starejše pionirke:
Posamezno: 1. Petra Kovšca
manipulativnih površin. Prodajni program prodajne enote v Temerinu bo obsegal celotni proizvodni program tozdov Lesne (okna, senčila, vrata, obloge ...), prodajo žaganega lesa in ladijskega poda. Kot dopolnilo osnovnemu programu bodo kupcem nudili proizvode IMONTA Dravograd, ki bo na odprtem razstavnem prostoru razstavil tudi svojo brunarico ter del stavbnega pohištva drugih proizvajalcev: vhodna in garažna vrata, strešna okna, parket in podobno. Temerinu se želijo predstaviti s čim boljšo ponudbo, tako da bodo ob večjih naročilih gradbenih delovnih organizacij prodajali in potem vgrajevali svoje proizvode.
GARANT iz Polzele je, kot že nekaj let doslej, razglasil maj za »mesec inovacij«. Vse predloge v tem mesecu bodo obravnavali takoj v juniju. Za koristne predloge, ki jih bo možno realizirati, bodo prijavitelji prejeli nagrado v višini
1.000	din. Za realizirane predloge pa bodo inovatorji prejeli še dodatno nagrado v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke.
(Rakek), 2. Tadeja Švigelj (Podpeč — P.), 3. Irena Istenič (Rakek)
Mlajši pionirji:
Ekipno: 1. Podpeč — Preserje I., 2. Logatec, 3. Rakek I.
Posamezno: 1. Vrenk (Dragomer), 2. Samarotič (Podpeč — P.), 3. Rus (Logatec)
Mlajše pionirke:
Ekipno: 1. Rakek I., 2. Logatec, 3. Rakek II.
Posamezno:	L Petra Peček
(Logatec), 2. Karla Kovšca (Rakek), Mojca Rus (Logatec).
Udeležba je pokazala, da na našem območju raste zanimanje za to športno zvrst, še posebej pa je pohvalno, da delamo tudi z najmlajšimi.
Predstavniki društev so se dogovorili, da bodo v sezoni 1987/88 poglobili medsebojno sodelovanje. Razmišljali so tudi o povezavi z Notranjsko namiznoteniško podzvezo.
P. Kovšca
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Nagradna križanka je bila, kljub grdi zamudi, kar dobrodošlo razvedrilo, vsaj za 78 naših bralcev, ki so svoje rešitve tudi poslali v naše uredništvo. Posebna komisija je izžrebala naslednje nagrajence:
500 din dobijo
— Samo Umek, Videm 6/a Cerknica
— Ludvik Dekleva, Prodaja
— Petra Žunič, Masiva
2.000	din — Dragica Tavzelj, Peščenk 4, Cerknica
3.000	din — Mateja Sterle, Skupne dejavnosti
in III. zvezek Notranjskih listov — Jaka Šraj, Metulje 20, 61385 Nova vas.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade dobite v blagajni Skupnih dejavnosti. Ostalim jih bomo poslali po pošti.
Uredništvo
Filmi v Juniju
1. 6. ob 18. uri — hongkonški karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI.
4.	6. ob 20. uri — ameriška kriminalka MORILEC V HIŠI.
5.	6. ob 20. uri in 8. 6. ob 18. uri — ameriški pustolovski film
COLIDOR IN RDEČELASKA.
6.	6. ob 20. uri in 7. 6. ob 16. uri — ameriški akcijski film
AMERIŠKI NINDŽA.
7.	6. ob 20. uri — ameriška drama LET NAD KUKAVIČJIM
GNEZDOM.
11.	6. ob 20. uri — ameriška drama KRALJ DISKA.
12.	6. ob 20. uri — francoski erotični film MLADA LADY
CHATTERLEV.
13.	6. ob 20. uri in 14. 6. ob 16. uri — francoska kriminalka
NEDOTAKLJIVI.
14.	6. ob 20. uri — ameriška drama DIPLOMAT.
18. 6. ob 20. uri — angleška kriminalka JAZ SEM POROTA.
20.	6. ob 20. uri iin 22. 6. ob 18. uri — ameriška glasbena ko-
medija ELEKTRIČNE SANJE.
21.	6. ob 16. in 20. uri — ameriška ljubezenska drama MOJA
AFRIKA.
25.	6. ob 20. uri — angleška melodrama DEKLE IZ INDIJE.
26.	6. ob 20. uri in 28. 6. ob 20. uri — ameriški akcijski film
POKLIC — KOMANDOS.
27.	6. ob 20. uri in 28. 6. ob 16. uri — ameriški pustolovski
film DRAGULJ Z NILA.
29. 6. ob 20. uri — ameriška grozljivka SVET DEMONOV, I. del.
Notranjsko prvenstvo v namiznem tenisu
Izbrali smo najboljše športnike
Ob praznovanju dneva mladosti je ZTKO občine Cerknica podelila občinska priznanja športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam za uspehe v tekmovalnem športu in za organizirano delo v telesni kulturi za sezono 1986.
Predsedstvo ZTKO je na podlagi uspehov in predlogov občinskih TKO izbralo najboljše športnike, športne delavce in klube.
Športnik občine za leto 1986 je Janez Ožbolt član SK Loška dolina, tekmovalec v biatlonu, ki je v prejšnji sezoni osvojil tri državne naslove in republiški naslov pri mladincih.
Športnica občine za leto 1986 je Saša Istenič, tekmovalka strelske družine Brest, ki je v streljanju z malokalibrsko puško osvojila prvo mesto na republiškem tekmovanju (3 X 10) in postala republiška prvakinja v disciplini 30 leže. Na državnem prvenstvu z zračno puško je osvojila 5. mesto s 181 krogi in postavila nov republiški rekord.
Priznanja za športne uspehe so dobili:
1.	Damjan Kandare — SD Brest (1. mesto SRS in 4. mesto SFRJ)
2.	Roland Turšič — SK Loška dolina (3. mesto SFRJ)
3.	Darko Ožbolt ml. — SK Loška dolina (4. mesto SFRJ)
4.	Ines Otoničar — SD Brest (L mesto SRS in 2. mesto SRS)
5.	Jasna Kebe — SD Brest (3. mesto SRS)
6.	Tone Založnik — KK Brest (5. mesto SRS in keglj. prvak)
Za organizacijsko in strokovno delo na področju telesne
Priznanja za odlične tekmovalne uspehe pionirjev in pionirk ter za dobro strokovno delo v klubu je prejela Strelska družina Brest iz Cerknice. Za organizacijo rekreativnega in množičnega športa je priznanje dobil organizacijski odbor Bloških tekov za odlično izvedbo vseh dvanajstih tekov.
, Priznanja je podelil predsednik ZTKO Franc Gornik. Med drugim je dejal, da sta telesna kultura in šport že tako vsidrana v življenje ljudi, da si brez tega ne moremo več zamišljati obstoja naše socialistične samoupravne družbe.
Po podelitvi so se tekmovalci, športni delavci ter družbenopolitični delavci pogovarjali o delu, življenju, treningih in o prihodnjem delu na področju telesne kulture.
F. Turšič
Kegljaške novice
Mladinci KK Brest — državni prvaki
Mladinska ekipa Kegljaškega kluba Brest je dosegla še en velik uspeh, saj je na ekipnem državnem prvenstvu, ki je bilo v Celju, osvojila naslov državnih ekipnih prvakov.
mladinski mezno in v Rezultati
konkurenci
dvojicah.
posa-
Vrstni red
1.	Brest Cerknica
2.	Jedinstvo Zagreb
3.	Emo Celje
4.	Triglav Kranj
5.	Varteks Varaždin
kegljev
6666
6627
6621
6586
6503
Na kegljišču Bresta v Cerknici in hotela Šport v Postojni so odigrali prvenstvo Slovenije za mladinske dvojice.
Vrstni red
Moški posamezno
L Založnik
2.	Gornik
3.	Gregorc
4.	Urbas
5.	Prešeren
Mladinci posamezno
1.	Premrov
2.	Piletič
3.	Švelc
kegljev Brest	3556
Brest	3453
Postojna 3439 Brest	3396
Brest	3392
kegljev Brest	3450
Brest	3405
Brest	3348
Moške dvojice
kulture so prejeli priznanja:	L Triglav	3497		kegljev
1. Franc Levec — SK Loška	2. Brest	3462	1. Brest	7009
dolina za delo sodniški organizaciji	(Piletič 868 + 898, Premrov 862 + 834)		(Založnik, Gornik) 2. Brest (Urbas, Švelc)	6744
2. Vinko Brezec — TK Dov-	3. Slovan I.	3422	3. Proteus	6730
če za delo in popularizacijo te-	4. Slovan II.	3368	(Stegel, Babuder)	
nisa na Rakeku 3. Pavel Kandžič — PD	5. Gorica 8. Brest	3367 3303	Mladinci dvojice	kegljev 6855
Cerknica za delo v planinski organizaciji	(Švelc 840 + 842, Vidmar 779 + 842)		L Brest	
4. Franc Udovič — NK Rakek, igralec in organizator no-	Na kegljiščih v Cerknici, Po-		(Piletič, Premrov) 2. Proteus	6541
gometa na Rakeku	stojni, Pivki in Ilirski Bistrici		(Zagorec, Mund j ar)	
5, Franc Urbas — KK Brest	so končali tekmovanja	Not-	3. Proteus	6534
za delo na področju kegljanja.	ranjske regije v članski in		(Vuradin, Jurca)	
Po uspešni sezoni tekmovanj z zračno puško so pionirji in pionirke SD Brest začeli priprave in treninge z malokalibrskim orožjem
	■ n
	:: I
Brestovi balinarji pri treningu
Balinanje
Na baliniščih v Cerknici je bilo odigrano prvenstvo Notranjske regije za posameznike. Nastopilo je 25 tekmovalcev.
Vrstni red
1.	Mestek
2.	Tominc
3.	Menart
4.	Žagar Brest Horjul Logatec Loška dolina
Tekmovanje v dvojicah pa je bilo na baliniščih na Vrhniki.
Vrstni red
1.	Vrhnika
2.	Brest (Dekleva, Jakopin)
3.	Rakek
4.	Horjul
Najboljši v obeh konkurencah so se uvrstili na republiško prvenstvo.
Igre SOZD Slovenijales v septembru
Komisija za organizacijo in izvedbo VI. letnih športnih iger delavcev Sozda Slovenijales — proizvodnja in trgovina je proučila pripravljenost na to prireditev -ter je igre, ki so bile prvotno načrtovane za 20. junij, preložila na 12. september — to je bližje rokom, ko bomo obeležili 40-letnico delovne organizacije Brest Cerknica.
Tekmovanja bodo potekala v osmih moških in petih ženskih športnih panogah na športnih objektih v Cerknici, Rakeku in Starem trgu. Pričakujemo udeležbo 700 športnikov in športnic iz delovnih organizacij — članic Sozda Slovenijales. Organizacijski odbor predvideva pokritje stroškov iger s primerno startnino udeležencev ter propagandnimi oglasi v biltenu iger. Športne igre bodo velik izziv organizacijskih in športnih sposobnosti delavcev Bresta in pri-
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FR1M, Franc GORNIK, Viktor JERIČ, Karmen KANDARE, Peter KOVŠCA, Danilo MLINAR, Štefka M1KŠE-ŠEBALJ, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Franc
MLAKAR
Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
ložnost za spontano vzpodbudo za razvoj rekreacije v občini Cerknica.
I. Štela-
Naši
upokojenci
Z mesecem aprilom 1987 je odšla v pokoj Vera Klanfat iz Markovca. V temeljni organizaciji je bila neprekinjeno zaposlena od leta 1955, od tega 25 let v neposredni proizvodnji. Nobena dela in naloge ji niso bila pretežka in jih je sprejemala s polno mero odgovornosti. V pokoj je odšla z del in nalog »rezkanje na kopirnem rezkarju«.
Delovna skupnost Tozda Ža-galnica se ji zahvaljuje za delovni prispevek k razvoju temeljne organizacije in ji želi še veliko zdravih in zadovolj' nih let.
Delovni kolektiv Žagalnice
V letošnjem letu sta iz temeljne organizacije Jelka odšla v pokoj dva naša delavca.
Marija Maček je odšla v p°' koj 28. februarja 1987. Delala je predvsem v strojnem oddelku in pri pripravi furnirja'
Jakob Turšič je odšel v p°" koj 30. aprila 1987. Opravljal je različna dela na žagi, nazad" nje pri odvozu žamanja.
Za njun trud in prispevek pri razvoju temeljne in delovne organizacije se jima iskreno zahvaljujemo in jima želimo še mnogo zdravih let.
Kolektiv Tozd Jelk*5