OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXIII.—LETO XXXIII. DomaČe vesti seja ^ nedeljo dopoldne ob 10. uri ^ Vrši redna seja društva "V 2' št. 53 SNPJ v SDD na Wa-00 Rd. članstvo je prošeno, tfj ^ udeleži. Podani bodo j. /^^sečni računi in, razprav-bo o pikniku, ki ga tvo priredi 3. junija na 8NPJ. ^ bolnišnici , ^ Glenville bolnišnici se na-Jennie Koprivec (Ko-'nama), stanujoča pri 622ft Strukel na gj Clair Ave. Padla je in nogo v boku. Pod-%i Ir- ^ morala operaciji. ]jg^. ^ nekaj dni niso dovo-Pel/ ^ bolnišnico je bila od-co ^ ^akrajškovo ambulan-■ ehmo ji skorajšnjega po-Sa okrevanja! brivnico brivca George Kola h John Petrič sta prevze-JG vodil do CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 7, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 69 761 E. 185 St. Oba na v poznana kot izkuše-čiČ j stroki. George Kova-let imel brivnico v Hrvatskega nar. do-tri5 f Ave., John Pe- Pf 1" skih konservativcev j® danes z ^0 *^0Ji "Sotovil, da se m*. ^ zvezi vse pre-Obenem je angleškega k, k%ti "^'^^stra, ki skuša pojasni razvoj pak- Obveščevalna služba pravi, da je izven Sovjetske zveze na svetu 12,000,000 komunistov WASHINGTON, 6. aprila—Uradniki Ameriške obveščevalne službe so danes izjavili, da se izven Sovjetske zveze in držav vzhodne Evrope na svetu nahaja 12 milijonov članov raznih Komunističnih strank. Na osnovi podatkov obveščenih krogov je število komunistov na posameznih področjih kot sledi: V Severni Ameriki je 122,000 komunistiv, več kot polovica teh v Zedinjenih državah. V Centralni Ameriki je 176,-000 komunistov; Kuba ima najmočnejšo komunistično stranko. V zapadno-evropskih državah, posebno v Franciji in Italiji, je 4,750,000 organiziranih komunistov. Na Daljnem vzhodu je 4,125,-000 komunistov, od teh samo na Kitajskem 3,000,000. Po poročilih objavljenih v oktobru je izven Sovjetske zveze bilo 7,500,000 komunistov, toda vojaška obveščevalna služba pravi, da je to število daleč prenizko. Po sovjetskih podatkih je na svetu 25,000,000 organiziranih komunistov, toda z druge strani ameriški krogi pravijo, da je to število previsoko. Domneva, da je na svetu, vključno s 6,-000,000 komunistov v Sovjetski zvezi, le kakšnih 19,000,000 organiziranih komunistov. Kar se tiče Zedinjenih držav obveščevalni vojaški krogi pravijo, da je sicer le 75,000 znanih komunistov, toda da bi se to število s člani frontovskih organizacij lahko zvišalo na 1,000,000. Vojaški krogi se zanimajo tudi za število prebivalcev v posameznih državah. Tako pravijo, da ima Sovjetska zveza na razpolago največjo ljudsko silo, poleg tega pa se število njenih prebivalcev stalno dviga. Število prebivalcev se je v Rusiji med letom J926 in 1939 zvišalo od 147,000,000 na 174, 000,000, ko so ji bile priključene baltiške državice, ki so že pred prvo svetovno vojno spadale pod Rusijo. Čeprav je Rusija tekom vojne izgubila 25,000,000 prebivalcev, ima sedaj okrog 196,000,000 ljudi. (Moskovska poročila pravijo, da se je števi lo prebivalcev zvišalo na 200,-000,000). Izvedenci računajo, da bo Rusija leta 1960 imela 225,000,000 prebivalcev, leta 1970 pa se bo Moški obtoženi, ker so zapeljali skupino dijakinj CAMBRIDGE, Mass., 6. aprila—Tukaj se bo prihodnji teden začela obravnava proti enajstim moškim, ki so obtoženi, da so zapeljali pet mladoletnih dijakinj in z njimi prirejali spolne orgije. Preiskava se je začela pred dvemi tedni, ko je neka učiteljica na dekliški šoli Maynarda naznanila, da je ena od njenih dijakinj nosna. Po zasliševanju dijakinj, je bilo ugotovljeno, da je v škandal bilo vpletenih pet dijakinj. Devet odraslih moških in trije mladeniči so vabili dijakinje na neki skedenj izven Maynarda. Okrajno tožilec George Thompson je izjavil, da so za spolne orgije odgovorne tudi mladenke, ki so bile izprijene in imele preveč svobode. RAZPOROKA, KER SE MOŽ NI KOPAL KAIRO, 7. aprila—Mrs. Sad-dieh Abdel Latif je danes zahtevala razporoko od svojega moža, ker pravi, da se zadnjih osem mesecev sploh ni ne kopal in ne umival. Mož je rekel, da se res ni kopal, ampak izgovarjal se je, češ da mu je zdravnik ukazal, naj se drži preč od vode. Pristavil je, da si je od časa do časa namazal telo z dišavami. DOBIL LETALO ZA $10 MIAMI, Fla., 6. aprila—Neki William Ambrose je danes na licitaciji dobil dvomotorno letalo za $10. Ambrose je bil edini, ki je za vladno letalo ponudil omenjeno vsoto in bi mu letalo moralo biti tudi izročeno. Toda vladni distriktni tožilec je naznanil, da je ponujena vsota tako smešna, da bo zahteval, naj se licitacijo razveljavi. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Pueblo, Colo.—Tukaj je umrl na svojem domu Ignac Župančič, p. d. Ograjčan. Bolan je bil 10 dni. V Pueblo je prišel pred 55 leti. Tu zapušča ženo Agnes Župančič in 10 otrok; Nace, Jožef, Mrs. Angela Miketič, Mrs. Ann Vodišek, Mrs. Betty Prijatelj, Mrs. Rose Jesih, Mrs. Ber-nice Elič in Miss Agnes Župančič, v Denverju, Colo., pa Mrs. Mary William in Mrs. Dorothy Baldi, v Aspen, Colo., pa brata. Spadal je h KSKJ. —Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Drobnič in pustile zalega fantka. Ustavile so se tudi pri Mr. in Mrs. William Mihelič in pustili lepo deklico. —Na Keating Junior High šoli so imeli tekmo v črkovanju ali Spelling Contest. Prva je zmagala odlična slovenska učenka Miss Pauline Jamnik. Dne 22. aprila pa bodo krajevni zmagovalci in zmagovalke tekmovali med seboj v Denverju, Colo. Kar 25 jih bo prišlo. —Ste morda že slišali, da gre neki mož okoli po svetu s sa-mokolnico; po domače ji pravimo navadno velbar ali pa šaj-trga. To vozi pred seboj in ima na njej naloženo vse, kar potrebuje. Ustavil se je v Colorado Springs in vprašal za dovoljenje, da bi vozil gor na Pikes Peak, 14,108 čevljev visoki gorski greben. V treh dneh je prišel do srede pobočja, do kraja, ki se imenuje Glen Cove. Z avtomobilom je do .tja 26 milj dolga pot, očiščena s snežnim plugom. Višje pa je slaba pot in vsa zametena s snegom. Pa je šel vseeno naprej. Spal je kar v snegu; ima dobro opravo. Iz Colorado Springs so poslali za njim prav lahke vrste avto, ki pa ga je srečal, ko je možakar že nazaj vozil. Če je bil res na vrhu ali ne, nihče ne ve. Diiluth, Minn. — V bolnišnici St. Marys se zdravita rojak John Jane iz Eveletha in star naseljenec Peter Srlich iz New Dulutha. — V isti bolnišnici se nahaja Joe Lovshin iz Chishol-ma, ki se je moral podvreči operaciji. Duluth, Minn. — Na Gilber-tu je umrl rojak M. Majerle, star 77 let, n a Evelethu p a Matt Kastelec, star 80 let. Slednji je bil več let v katoliškem zavodu sv. Ane, ko ga je zadel ^rtvoud, je bil pa prepeljan na Eveleth, kjer mu je pred več leti umrla žena. Sygan, Pa. — Dne 2. aprila je umrl Frank Miklavcic, star 74 let, doma iz Poljan nad Škofjo Loko, v Ameriki od leta 1895. Bil je ustanovni član društva Bratstvo št. 6 SNPJ, prejšnja leta zelo aktiven društev-nik in ob smrti podpredsednik društva št. 6. Zapušča ženo, tri sinove in šest hčera. Po poklicu je bil premogar, Detroit, Mich. — Po dolgi bolezni je umrla Mary Perušek (Kočnik), mati znane igralke Jenny Urban. Poleg nje zapušča tukaj vnukinjo, v Chicagu pa dve sestri. — Za srčno kapjo je naglo umrl Jack Rački, ki zapušča ženo, sina in hčer. — Naglo je zbolel Joe Korsič, taj nik društva 121 SNPJ, ki je bil odpeljan v bolnišnico High land Park. — Frank Tehovnik, tajnik društva 518 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Providence, kjer se bo podvrgel operaciji na želodcu. v Egiptu so našli trupla, ki so stara najmanj 5,000 let HELWAN, Egipt, 6. aprila. —Z veliko previdnostjo so egiptski delavci izkopali dobro ohranjena trupla 4 moških in 2 žensk, ki so bila zakopana najmanj 5000 let. Arheološka raziskavanja j e financiral kralj Farouk. Posebno izurjeni delavci so s četkami za britje očistili prah na rak-vah, v katerih so se čez 50 stoletij nahajala trupla. Ekspedi-ciji načeluje arheolog Zaki Saad, ki je prvi našel pozabljene grobove prve egiptske dinastije faraonov 15 milj južno od Kaira. Prvo so odkopali trugo s truplom neke žene. Ko so trugo odprli, so našli njeno truplo, ki je bilo po 5,000 let tako dobro ohranjeno, da so se celo na glavi poznali šopi las. Lobanja in zobje sa tudi bili zelo dobro ohranjeni, na truplu pa se je jasno poznalo, da je žensko. SENAT ODOBRIL PREDLOGO ZA BEGUNCE WASHINGTON, 6. aprila — Senat je danes odobril tako zva-no Kilgorovo predlogo, na osnovi katere bi se liberaliziralo in lazširilo sedanji zakon o beguncih. Po predlogi se bo število beguncev in razmeščencev, ki bodo sprejeti v Zedinjene države, zvi-šaio od 205,000 na 359,000. Iz sedanjega zakona bi s^ odstranilo določbo, po kateri se mora 30 odstotkov beguncev ukvarjati s farmarstvom. Važna sprememba je tudi podaljšanje datuma prihoda beguncev v taborišča, na osnovi katerega so pripuščeni v deželo. Po sedanjem zakonu se sprejema le one begunce, ki so se nahajali v taboriščih pred 22. decembrom leta 1945, medtem ko bi se po.Kilgorovi predlogi ta datum podaljšal do 1. januarja leta 1949. TRUMAN PREDLAGA ZVIŠANO PODPORO WASHINGTON, 6. aprila — Predsednik Truman je danes apeliral na kongres, naj zviša podporo za brezposelne za 50 odstotkov in razširi podpore na še 6,000,000 delavcev, ki doslej nimajo pravice na kakršno koli brezposelnostno podporo. Po predsednikovem priporočilu bi se povprečno podporo v znesku $20 na teden zvišalo na povprečno $30 tedensko. CIO BO IZOBČILA LEVIČARSKE UNIJE WASHINGTON, 6. aprila. — Izvršni odbor CIO je določil tekoči mesec za zasliševanje v zvezi z dvemi nadaljnimi levičarskimi unijami, katere nameravajo izobčiti iz CIO. Doslej je bilo izobčenih šest unij. Levičarski uniji, ki bosta verjetno izobčeni, sta: American Communications Assn. in The International Fur and Leather Workers. Poleg teh dveh bodo tarča čistk Harry Bridgesova Internati o n a 1 Longshoremen's unija in International Fishermen and Allied Workers unija. NACIST, KI JE USMRTIL 55 JUDOV, OBSOJEN FRANKFURT, 4. aprila — Nemška sodnija je obsodila na dosmrtni zapor bivšega voditelja Gestapa Heinricha Baaba, ki je dal usmrtiti 55 Judov. Judje so bili usmrčeni v Frankfurtu. Tekom obravnave, ki se je zaključila z razmeroma milo obsodbo Baaba, je nastopilo čez 150 prič. FBI REKORDI DOKAZUJEJO, DA OWEN UniMORE NI KOMUNIST, JE IZJAVIL SENATOR TYDINGS Sen. McCarthy pravi, da je Tydings lažnjivec, Tydings pa to isto trdi za McCarthya, ki bi moral resignirati WASHINGTON, 6. aprila—Demokratski senator Tydings je danes izjavil, da FBI rekordi v popolnosti dokazujejo, da svetovalec Državnega oddelka Owen Latti-more ni komunist in ne sovjetski vohun, kot to trdi republikanski senator McCarthy. Tydings je predsednik senat-" nega preiskovalnega odbora. Iz-^avil je, da je skupaj s štirimi člani odbora pregledal podatke, ki jih ima FBI o Lattimoru in se prepričal, da je Lattimore popolnoma nedolžen. Pristavil je, da je McCarthy "zaničevanja vreden lažnjivec," orodje izpostavljenih fanatikov, da je kršil odgovornosti senatorja in da bi moral podati ostavko. Toda z druge strani je sen. McCarthy časnikarskim poročevalcem rekel, da Tydings "bodisi ni videl podatke o Lattimoru ali pa laže." Prav za prav Tydings in ostali senatorji niso videli originalne podatke FBI o Lattimoru, ker je predsednik prepovedal, da se te podatke komur koli izroči. Toda verjetno je, da so dobili natančnejši vpogled v vse, kar vsebuje arhiva FBI o Lattimoru. McCarthy je bil navzoč na zasliševanju, ko je sen. Tydings podal svoje poročilo in ga označil za "zaničevanja vrednega laž-njivca." Navzoč je bil tudi sam Lattimore, ki je označen za "vodilnega sovjetskega agenta v Državnem oddelku." Vkupno je baje v Državnem oddelku 57 komunistov in sopotnikov. McCarthy je ponovno izjavil, da ne bo umaknil obtožbe proti Lattimoru, pač pa da jih bo dokazal. Lattimore je na zasliševanjih rekel, da bo govoril s svojimi odvetniki, ker da namerava tožiti McCarthya zaradi obrekovanja. V svojem ostrem napadu na senatorja je med ostalim tudi dejal, da se je McCarthy skrival pod plaščem senatne imunitete in obrekoval državljane, ki niso imeli priliko, da bi se zagovarjali. NOVI GROBOVI sporazum med ameriko in argentino WASHINGTON, 6. aprila — Uradniki državnega oddelka so naznanili, da pogajanja za sklenitev sporazuma med Zedinjeni-mi državami in Argentino napredujejo. Po sporazumu bi Argentina umaknila nekatere omejitve, s katerimi je ameriškim trgovcem onemogočeno, da delajo dobičke v Argentini. V zameno pa bi Argentina dobila ameriško finančno pomoč. McCarthy bo razkril ime priče WASHINGTON, 5. aprila — Senator McCarthy je danes obljubil, da bo prihodnji teden pripeljal pred senatni pododbor neko "tajinstveno pričo," ki bo dokazala, da je svetovalec Državnega oddelka Owen Lattimore komunist. McCarthy je Lattimorea označil za "vodilnega sovjetskega vohuna" v Državnem oddelku, toda slednji je te obtožbe odločno zavrgel. anastazija stakich Kakor smo včeraj poročali, je preminila poznana Anastazija Stakich, stara 58 let. Stanovala je na 392 E. 160 St. Doma je bila iz sela Sanabor, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti. Bila je članica društva št. 235 HBZ in podr. št. 14 SŽZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Paul. dve hčeri Mrs. Mary Bezja^k v Youngstownu in Mrs. Dia^a Hoppert, šest sinov: Frank, John, Joe, Carl in George Vranekovič ter Dan Stakich, dva brata Ivan Kupress in George Kupress ter sestro Mrs. Barbaro Horvat v Jugoslaviji. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 11. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary. * mary sedej Po tri-letni bolezni je snoči preminila na svojemu domu Mary Sede j, rojena Goršič, stara 73 let. Stanovala je na 19451 Tyronne Ave., Euclid, o. Doma je bila od Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, doma iz Brežice pri Ljubljani, pastorko Mrs. Mary Iskra, v stai^i domovini pa hčer Mary in pastorka Frank. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj iz pogrebnega z&voda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine na E. 222 St. in nato v družinsko grobnico na pokopališču Calvary. Čas pogreba se izve v pogrebnem zavodu. * valentin jagodic Pogreb pokojnega Valentin Jagodic se vrši v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. Doma je bil iz vasi Poženite, fara Cerklje pri Kranju. KITAJSKI NACIONALISTI ZAPRLI KONZULAT NEW ORLEANS, 6. aprila. —Kitajska nacionalistična vlada, ki se nahaja v begunstvu na otoku Formozi, je dan^ ukazala svojemu konzulu v New Orleansu, naj do 30. aprila sa-pre urade, ker ni denarja. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. aprila 1950 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$8.50 5.00 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) ________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)______________6.00 For Three Months—(Za tri mesece)_____3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. POTNI LISTI ZA JUGOSLAVIJO Ameriški državljani jugoslovanskega porekla, ki imajo v stari domovini sorodnike, prijatelje in znance, ali pa bi si hoteli ogledati izgradnjo nove Jugoslavije, bodo z veseljem pozdravili naznanilo Državnega oddelka, da so vse omejitve pri potnih listih ukinjene. V preteklosti, posebno po letu 1947, ko se je pripetil neljubi incident in je nad jugoslovanskim ozemljem bilo sestreljeno neko ameriško vojaško letalo, so se odrjošaji med našo novo in staro domovino zelo poslabšali. Takrat so bile tudi naložene stroge restrikcije pri potovanjih v Jugoslavijo. Potni listi niso bili veljavni za potovanja v Jugoslavijo. Pojasnjeno je bilo, da "življenja ameriških državljanov niso varna," čeprav je na pr. Državni oddelek odobraval potne liste celo za potovanja v Grčijo, kjer je takrat divjala civilna vojna. Zadnje čase so se odnošaji med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo izboljšali. Vedno več ameriških državljanov je potovalo v Jugoslavijo. Potne liste se je že lažje dobilo, toda le s predvčerajšnjim formalnim naznanilom Državnega oddelka so končno bile ukinjene vse omejitve. V Zedinjenih državah je mnogo Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, ki so želeli in še vedno želijo obiskati staro domovino. To je naravno. Po tolikih letih dela, trpljenja in samozata j evan j a si mnogi želijo še enkrat videti rojstne kraje, svoje najožje sorodnike, prijatelje itd. Obuditi hočejo spomine na davna leta zgodnje mladosti v starem kraju, ki jim pod tedanjimi razmerami, bodisi v cesarski Kranjski ali pa predvojni zaostali Jugoslaviji, ni mogel nuditi pogojev za življenjski obstanek. Tako so se naši ljudje selili v široki svet s tr^!Buhom ža kruhom. Mnogi so si tu ustvarili novo domovino, zgradili si hiše, prihranili nekaj denarja. Ce je le kakšne možnosti ali pa sredstev, si ne dvomno mnogi želijo pogledati' stari kraji, videti hočejo, kaj se je tam spremenilo v teku teh zadnjih 50, 40, 30 let. Spremenilo pa se je ogromno. Danes v Jugoslaviji delajo. Gradijo ogromne tovarne, železnice, električne centrale . . . Skratka: Jugoslavija je ogromno mravljišče, kjer vsak ima svojo nalogo in svoj prostor. Mogoče ne bi bilo napačno, da se sedaj skuša organizirati skupne izlete v Jugoslavijo. Za one, ki nimajo prevelikih denarnih sredstev in morajo, kljub temu, da živimo v "bogati" Ameriki, varčevati z vsakim prihranjenim dolarjem, bi to bilo najbolj praktično. Potovali bi v skupi nah, v staremu kraju si v manjših skupinah ogledali deželo, ali pa se razšli vsak v svoj rojstni kraj ter se nato v skupini tudi vrnili. Vprašanje, kako bi se najbolj poceni organiziralo takšne skupne izlete zanima mnoge naše rojake in rojakinje. V preteklosti so nas mnogi vprašali, kako je s potnimi listi za Jugoslavijo. Nekateri so jih dobili s posredovanjem posameznih kongresnikov, drugi pa zopet potom osebne intervencije. Mnogim pa so bile prošnje za potne liste zavržene. Tem, če še vedno želijo potovati, bi svetovali, naj ponovno vložijo prošnjo. S tem pa seveda, še vedno niso v Jugoslaviji. Potrebujejo tudi jugoslovansko vizo, kar pa je zopet odvisno od jugoslovanskih oblasti, ki imajo pravico, da vize odobrijo ali pa jih odklonijo. Ni verjetno, da bi jugoslovanske oblasti prav vsem odobravale vize, kakor končno tudi ameriške oblasti vsem zunanjim državljanom, ki bi želeli obiskati Ameriko, ne odobravajo vstop v Zedinjene države. UREDNIKOVA POSTA - - O KONCERTU MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Vzpored koncerta je bil dober. In kako so se ti mladi pevci in pevke postavili, posebno tisti najmlajši "gentlemeni" v prvi vrsti. Zapeli so nam vse najbolj krasne slovenske, slovanske in ameriške pesmi. Posebno slovansko himno "Hej Slovani . . ki so jo na apel pevovodinje Florence Unetič ponovili vsi številni posetniki koncerta. Kako je donelo v dvorani: "Živi, živi, duh slovanski . . To je zelo pomembna pesem, ki govori tudi od odpadnikih in izdajalcih slovanstva, katere naj pogrezne črna zemlja. Vdinjali so se tujcu, hlapčevali so mu in zraven še za njega morili svoj lastni narod. Kako naj takšne iz-vodke ne pogrezne črna zemlja? Da, duh slovanstva je močan, noben sovražnik ni v preteklosti mogel uničiti Slovane, pa jih ne bo mogel nikoli. Udeležba je bila precej dobra, najsibo na koncertu kot zvečer. Starejši smo se držali bolj v spodnji dvorani, mladina pa je plesala v zgornji. Opazil sem, da naši starejši ljudje bolj zgodaj odhajajo dortiov; oni odhajajo, mladina pa prihaa. Med udeleženci na koncertu sem opazil večje število članov zbora Jadran in Zarje, ki bo v nedeljo 16. aprila imela svoj koncert v Slovenskem narodnem dorhu na St. Clair Ave. Jadran pa bo proslavil 30-letnico obstoja z opereto "Grof Cigan" in si cer v nedeljo 23. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Odzvali so se tudi starši in vodstvo pri Mladinskem pevskem zboru. Tako je prav. Pomagajmo eden drugemu, ker rek pravi: v slogi je moč. Torej, bilo je lepo tako na koncertu kot pozneje pri prosti ?abavi. Posebno za podpisanega, ki skoraj vse poznam. Še bomo prihajali v veselo družbo in na dobro zabavo, čeprav nas je ne-daj takih, ki ne smemb ali pa ne pijemo več železne. Veliko bi lahko pisal o tem koncertu, želim pa tudi listu prihraniti nekaj prostora. Naj pri koncu omenim še nekatere mlade pevce in pevke, ki so se najbolj postavili. To so: Stanley in Richard Tomsic, John Pavli, Lillian Ster in Janette Barton. \'se te kot ljubitelj otrok poznam še od njihovih najnežnejših let. Naj še pojejo, tudi ko nas več ne bo! Anton Jankovich. Poliorci vlačijo les Spodaj podpisani želim napisati kratko porodilo o koncertu Mladinskega pevskega zbora. Kot sem pred koncertom zapisal v vabilu, ki je bilo objavljeno v Ilnakopiavnosti in 1'rosveti, se je tudi zgodilo: navzoči ste ime-M krasen užitek in bili popolnoma zadovoljni. Lahko rečem, da je ta koncert bil eden najbciljših, kar jih je ta zbor podal. Razen par malih hib, je v vseh ozirih bil izpopolnjen. Da, prav lopa hvala otrokom, (mladim pevcem in pevkam, za tako lep in užitka |xiln koncert. I več staršem, največ pa pred-' sedniku .Johnu Terlepu in pevo-: vodinji Florence Unetich za ^ njun veliki trud in požrtvovalnost. Pretežna večina nas je, ki ])o-znamo to ameriško i azposajeno m zdravo mladino. Ne moremo s6 prečuditi, kje najdeta John Terlep in Florence Unetič to ve-: liko potrpljenje in vztrajnost. To pa že vsa ta dolga leta z nešte-: timi vajami. Koncert pevskega zbora Zarja Pomladanski koncert pevske ga zbora Zarja je že skoro tukaj. To bo dne 16. aprila v Slovenskem narodnem domu na St Clairju. Lepe bodo naše pesmi, naš polovični program z Miss Josephine Klun, bo med drugim poklo-njen tudi vsem onim nesrečnim žrtvam, ki so pred j)etimi leti darovali svoje življenje za boljšo bodočnost in svobodo slovenskega naroda. Njih spomin bomo })očastili s pesmijo "Žalostinko." Natančnejši program bo pozneje označen. Ne zamudite lepe prilike za par ur vseskozi zadovoljnega užitka. Po programu bodo za ples igrali Vadnalovi fantje. Vstopnice so v predprodaji 85 fantov, pri blagajni pa $1. Dobite jih pri Zarjanih ter pri naših dobrih sotrudnikih kot so Tone .Jankovich, v Slovenskem narodnem domu pri John Tavčarju. Dalje jih dobite tudi pri društveni Ii tajnikih, ki bodo kot vselej prej {wmagali tudi to pot. Torej, na veselo svidenje v ne- i deljo 16. aprila. I^rogram se prič-; ne ob 3.30 uri popoldne. ! M. B.' Lansko leto je 398,700 mož, | ž^na in otrok dobilo resne poškodbe vsled prometnih nezgod, ki HO bile povzročene radi prehitre vožnje. Nad zasneženim Pohorjem je še trdna noč. V zvoniku je ure odbila tri, ko v raztresenih pohorskih bajtah zagorija prve luči. Pohorski drvarji, sonkači in vozniki se žs odpravljajo v planino. Natanko poznajo vse gozdne ceste in steze, da jim tudi ponoči iskanje poti ne dela preglavic. Tri dobre ure je na vrh hribov nad Ribnico in Josip-dolom, kjer ležijo nepregledne količine posekanih bukovih drv, ki jih je treba spraviti v dolino. Ko bodo prišli do vrha, se bo že začelo svitati in ne bo treba čakati z nakladanjem. Kdor še ni videl Pohorca pri njegovem gozdarskem delu, ta ne- ve, koliko ti ljudje pretrpi-jo. Ogromne razdalje od posekov ja do lesnih skladišč; ozke vijugaste, kotanjaste, grapaste, strme gozdne ceste in poti; spravljanje, težkih hlodov iz sotesk, globač strmin, koder ne človek, ne žival ne more blizu, nadalje nakladanje na vozove, kjer ti na: vsakem koraku grozi nesreča; delavcev in pomaga-čev nikoli zadosti in še sto. in sto drugih težkoč. Težko delo in hudo trpljenje pohorskih drvarjev, ki imajo svoje tradicije., že iz davnine, se živo odraža tudi v njihovi stari ljudski pohorski pesmi. Stari drvar Tdnejc jo še krepko zapoje, kadar je dobre volje: Od pohorskega kmeta vam čemo zapet, kaj mora ta srouta za en krajcar trpet; ma žage. ma mline, visoke planine, tri pare volov in toleru stoul V jutro ob štirih že frouštek na mizi tiši, ob petih pa že na planini kriči: "Hajc Juri, baje Muri, ga z gajžlo nakuri kanalja, hajc no, hajc, hajc, kar moreš, zdaj vlajc! Še mnogo kitic ima ta pesem, ki opisuje delo, življenje, veselje in trpljenje pohorskih ljudi. Že od nekdaj jim je gozd glav ni vir dohodkov. Delo v gozdu jim je priraslo k srcu in se ga lotevalo z vso ljubeznijo, kajti majhne, viseče krpe zemlje v rebrih jim ne morejo roditi dovolj kruha, Kako ljudstvo ceni svoj gozdarski poklic, se zrcali tudi v tej-le pohorski ljud ski pesmi: .. Kob holcarja meia, bi tolerje štela, pa mlinarja mam, še moko petlam . . . Letošnji gozdarski plan postavlja- pred gozdno manipulacijo Podvelka še večje naloge kakor lansko leto. Posebno tež-l|io in odgovorno delo jih. čaka v spravilu lesa, ki ga leži še na tisoče kubikov po gozdnih revirjih Ribnice, Lovrenca, Josip-dola in Lehna. * Nad Riboico smo že srečah prve sankače, ki so lezli v hrib Niso«" tako redkobesedni, kakor bi človek mislil na prvi pogled Francek Zlatinek, star hostni maček, je jel pripovedovati o sankarskem delu. "Ob trejh vjutro že gremo grta v planino in si nabašemo na sanke ko^i kaj več moremo. Douta re bolj hitro, ko sanke tudi same drčijo." Predpisano imajo, da dnevno pripeljejo tti četrt metra bukovih drv. Ker pa gredo dvakrat in jih nalože vsakokrat po en do poldrug meter i)r'ipeljejo trikratno do štirikratno količino in tako prekoračijo normo od 200 do 300 odstotkov. Sankač Jamnik in drugi, ki pridno vozijo, so pripomnili. da nimajo poštene obutve, ki bi jo krvavo potrebovali v tem zimskem času. Sankači ogromno raztrgajo — po dva-pma čevljev v eni zimi, pa še do enega para nekateri ne morejo priti. Več toplega oblačila bi potrebovali, zakaj ostre so zime v planinah. Pa še zaradi maščobe so potožili, da niso dobili redno {irej.šnji mesec. "Saj je skr-omna naša holcar-ska košta. žganke in krompir otepamo, pa da bi bilo le dobro zabeljeno." ■, ■ Po bližnji globači, kjer je bil sneg že izhojen, smo jo kar povprek urezali na Josipdol. Pred skladiščem na Josipdolu je stala vrsta vpreg, ki so pravkar pridrsale s hlodi v dolino. Vozniki so lačnim konjem vrgli krme. "Zdaj pozimi pripeljejo vozniki še enkrat več, kakor poleti, ko tudi živina bolj trpi,'' pojasnjuje logar, "saj privlečejo s planine zdaj, ko je ugoden sneg, tudi po 3 in pol, močni konji celo 4 kubike ter tako prekoračujejo normo mesečno tudi do 200 odstotkov." "Ne smemo se dolgo ustavljati, čaka nas še dolga pot v planino, dve dobri uri je do vrha, do Žepa ..." priganja dobrodušni Jože Stražišar, stara gozdna grča, najboljši tesač, ki so mu sedaj zaupali mesto vodje manipulanta. Tik pod vrhom smo srečali partijo sankačev, ki so imeli polno naložene sani in se vra-šali v dolino. Nekateri so bili še na vrhu, iz zasneženih skladovnic so vlekli polena in si polnili sanke. "To je veliko trpljenje, to je živinsko delo," se je oglasil mlad Pohorec, ki je & strani tiščal tovor na svojih saneh, da se ne bi zvrnili v dolino. Tudi taka nezgoda se kaj rada pripeti na ozkih cestah. Med sankači je bila tudi ženska. "Zakaj ne bi tudi me ženske vozile, se je nasmehnila. Uzrli smo še nekaj mladih deklet, ki sproti popravljajo cesto in s snegom za-sipljejo jame, da je moči voziti. "Če se- pa na nas kregajo, kadar zvarnejo," pravijo dekleta. Na vrhu hriba se nam je prijazno za,smejal dom gozdarja Žepa. Utrujeni smo vstopili v hišo, kjer je že bilo nekaj gozdarjev in drvarjev. Otroci so se-grsli ob" peči. Prisedli smo k domačim, ki so nas prijazno povabili in postregli z okusnim jabolčnikom. Pogovor je tekel o gozdarstvu, o spravljanju lesa, o vseh delovnih zmagah, ki so jih Pohorci doslej dosegli. Kaj radi se pohvalijo in so ponosni, da so v posesti prehodne zastavice, diplome in radijskega aparata, kar so lani prejeli poleg denarne nagrade kot najboljši sekači v Sloveniji. Saj jim je bila poleg najvišje storilnosti priznana tudi najboljša kvaliteta izdelanega lesa, kar je važno zlasti za naš izvoz. Hitro teče ura v prijetnem razgovoru, treba se bo posloviti in spet stopiti v gaz, preden se stemni. Zakaj pred nami je še 15 km dolga pot v dolino do železne ceste. A. P. ŠKRAT Nekaj mojih spominov Piše John Lokar, St. (Nadaljevanje) "Najprej nazaj v Ljubljano, potem pa naprej za boljšim zaslužkom. Kaj se hočem mučiti tu na kmetih. Vam bom že pisal in vam kaj pomagal po svoji moči. Mene pa tudi veseli, da vidim nekaj sveta," sem ji odgovoril. Ona pa: "Pojdi v božjem imenu . . Moja mati je dosti molila in dosti trpela. Ko sem že bil odpravljen, mi je zavila potico v kos domačega platna, ker v bajti ni imela papirja. Rekla mi je za zadnje slovo: "Na, Janez, boš imel za popotnico, ker drugega ti ne morem dati." Začela je jokati, pa tudi jaz nisem več mogel premagovati solze. Njene zadnje besede so bile, naj bom priden in pošten, koder bom hodil in delal. Obljubil sem ji in ko sva si stisnila roke mi je s solznimi očmi rekla: "Na Boga ne pozabi." Še takrat sem mislil: pa te Bog toliko tepe, ti pa trpiš in moliš. Nisem jo hotel užaliti, pa sem bil rajši tjho. Šel sem. Toliko časa mi je mahala z roko v pozdrav, dokler se nisem skril za vasjo. Jaz pa sem ji tudi mahal nazaj. Takšno je bilo slovo od matere. Šel sem v Ljubljano z malo potico. Mati je umrla, ko je bila stara 51 let. Tako je bilo takrat za nas bajtarje pod staro Avstrijo. Nekateri naši ljudje dobro poznajo to življenje. No, pa naj se povrnem in opišem, kako se mi je naprej godilo. Ko sem hodil proti Ljubljani, sem se dvakrat usedel, da se malo odpočijem. Prvič v Višnji gori, drugič pa blizu LjubljaM, kjer sem odrezal kos poti''®' v fflOJ dni v Dva- ostalo pa spravil nazaj punkelc. To je bilo prve mesecu maju leta 1897. krat sem prosil vode, da bi ^ napil, ker razen potice niše®" imel drugega pri sebi. Ravn" ko sem jedel blizu velike ces sem zagledal dva žandarja, sta prihajala proti meni. B ® pristopi k meni in nie vpxass- "Fant, kaj pa ti delaš " kaj?" Rekel serii mu. da gledam z. delo. ^ "Imaš delavsko knjige" • ' me je zopet vprašal. Dal sem mu jo in ko jo ^ pogledal, mi jo je vrnil ^ ^ šla sta po cesti naprej. Ta so še imeli za delavce po®® knjižice, da sq videli koliko aa je kdo brez dela. Vsak dajalec je napisal v knji spričevalo in če kdo ni ^ knjižice, ali pa je bil dlje .brez dela, so ga žandarji pos li domov in to kot saw ^ "po šupu." (Svojo delavsko knjižic" ^ tistih časov še danes hrani® spomin. V njej je natančno sano, kje sem vse delal m ko časa). (Dalje prihodnjič) ne- PO DOSMRTNI JEČI ŠE LETO ZAPORA Sodišče v Atlanti, Ga., j® kega morilca obsodilo smrtno težko ječo. Ko je ' sojenec že poslan v kraji naj bi preživel svojo kaze^ sodišče k rpvi obsodbi ,.gč drugo. Naknadno ga je •O zaradi nedoovljenega noS' .enf orožja obsodilo še na leta NOVE REGULACIJE ŽA HITREJŠO AKCIJO NASEUENIŠKE SLUŽBE . prošflJ® Nove regulacije s ciljem po-spešenja akcije imigraoijske in naturalizacijske službe so stopi- l^itro rešiti vložene ,vlj9'' zvezi za zaprositev diz^ stva in drugih zadev v le v veljavo s 1. marcom 1950.1 dročju. Obvestitev o spre Gost: "Včeraj sen našel v juhi čvu las in danes zopet." Natakar: "Oprostite, gospod, Lo. se ne bo zgodilo nikdar več. Danes je gospodar spre.jc>l v .sljužbo kuharja, ki je popolnoma plešast." # V gostihii,. "Oprostite, to meso je takšno, kakor da so Huni na njem jezdili!" "Meso je vendar mehko in kuhano!" "2e, že, toda Huni niso jezdili samo' na surovem mesu, ampak tudi na konjih!" •Y. "Kaj prodajaš zdaj'.'" "Glasbene instrumente. Vče- Pomenjajo dobršno spremembo v administraciji naših našelje-niških in narodnostnih zakonov, vkljub temu bo pospešen je službe do gotove mere še vedno zavisno od sodelovanja tujerod-cev ozir. nedržavljanov v Zed. državah. Glavne spremembe so v naslednjem : 1. Odločbe v zvezi z nekaterimi prošnjami, ki so bile doslej v področju naseljeniškega in naturahzacijskega komisarja v Washingtonu, bodo odslej reševane po direktorjih našelje-niških uradov v okrožjih kamor posamezni prosilci spadajo. 2. Vsi papn-ji, oziroma zapiski o vstopu, zavrnitvi, depor-taciji ali naturalizaciji tujezem-ca pripuščenega v to deželo, bodo odslej shranjeni v naseljem niškem uradu okrožja, v katero posamezen tujerodec ali naseljenec spada. Centralni urad bo obdržal v svojih zapiskih samo izčrpne podatke o vsakem posameznem nedržavljanu (alien). Po smrti, deportaciji, naturalizaciji, ali po prostovoljnem stalnem odhodu iz dežele, bodo vsi podatki posameznega nedr-žavljaua vrnjeni centralnemu uradu. Ta kojisolidacija podatkov o slehern,em našel jencu-nedržav-ijanu, bo pripomogla k hitrejši akciji v reševanju prošenj, ker bo, z njimi razpolagal vsak okrožni našeljeniški urad. Važno pa je, da vsak uaseljenec-ne-državljan v teku petih dni obvesti našel jeniško službo v Washingtonu ako se preseli, kor le tako bo omogočen takojšen prenos njegovih podatkov v okrožni naseljeniški urad kraja, kjer se namerava naseliti. naslova določa zakon in kakor doslej se je tudi v —'-J — tickov" doče treba posluzifi . (Form AR-11), katero je goče dobiti v vsakem P uradu. Po sprejemu tega stila centralni naseljenis ^ poskrbi za prenos podat o seljenega nedižavljana. v 26^ vprasauje: rii— J države kot nasieljei^ec V ju Vprašauje: Prišel sem . 0, rimi leti. Imam ^ p"' bom zaprosil za drugeg^^^^ W' teku določene petletne vanja. Ali moje ime Am ci, težko izgovarjajo, me precej nerodno v 1 Ibusinesa in družabno^ sp>' ga lahko spremenim • gpif OURovor: Prošnja membo priimka more j^gtv*'' čena v prošnji za drža^ Naturi^lizacijsko sodišče potem spremeni vaše s podeljen jem državlja^^^^^jj. -« vam novo ime. no upošteva pre mem bo priimka, (leni dovolj tehni leljenjem orzav^j- -j. izda državljanski P vaše novo ime. Sodišče ošnjo ve- ako so pj.). stojbina radi dodatne jjcfl'' ni višja. Sicer lahko SP jjO te svoje ime tudi yjte naturalizaciji, ako devno prošnjo in atojbino, ki jo sodišči hteva. Ako spreniem^^ ime oziroma priimek 1^.^^ ted* mu državljanskih morate, če hočete ^ žavljanski certilika^ d" imenu, plačati za isteS® larjev. (Ako imate kak '' raj sem jih prodal okrog tisoč."'Na ta način imajo-okrožni na-"Ali je'mogoče!? Klavirjev?"' sel.jeniški urad lahko vedno pri "Nc, gramofonskih igri!" | rokah vse podatke in morejo ali naturalizacijski di katerega potrebuj^ , ,1)0 CO , ta, obrnite se na Council for American Ne^ yoi West N. Y. 40th (18). Str., Coin 00*' Cf !9Ž0 MlteiNSKi! BUTALSKI ZAJEC , hiatorija ni kdo ve kako '"lenitna, povem jo le, ker se mi Včasih se mi kake hi-je sanjajo, pa ni nobena do-prida. ^ butalskem zajcu se mi je sa-Wotole: rivadii se je bil v deteljo in utalce nič koliko bolelo srce, ® so videli požrešno žival, kako po deteljišču. so glave in moževali, J naj store, da preženo zajca atelje in ga preženo brez ško- ® deteljo, pa tudi brez škode , ^jca, ki takisto ne bo brez Koriafi ^ _ v prenesenem stanju, ted glave in moževali teden dni in so "3,jprej naj se zaj-®telja prepove z lepo besedo ®J®febiti bo pomagalo. In da bo Pfiiiie: "lora kamere, naj se da živali rok, do tega roka se Vno ■ ^ se ne bo, bodo in t vkup in preudarili ® 'enili, kaj bo potem. so dejali in so ukazali gg in ko je prišla nedelja, policaj s kapo in je lii«v občinsko pot ob dete- vScu 7 _ , . , ^ mogočnim glasom je tji na znanje, da so bu- 1 »ožje sklenili tako, da se ®ajstrože in nepreklicno pre- ® detelii&gg izseliti da SA mn- V hosto, to pa naj-v štirinajstih dneh in fa ka, gotovo, ker bi drugače lah- ''ik K- se ne ve, Po8i°» P^^šlo. Vemo so Butalci oklic. Potem so šteli Sejj® so čakali, kaj bo: ali bo J pokoril oklicu ali se da se mu ne bo—to dnevi, preteklo jih je tedaj je detelja zra-biig ^ ^ yisoko, da iznad nje ni 0(j gj zajca tudi, kadar se je Ijgj detelje pijan postav-glavo. ^'RAMO in barvamo ''olciij^tno delo, zmerne cene proi^* ^ damo prosti ^un—Se priporočamo. i8^* ^Sttchur in Sinovi Rd.—KE 1-2146 s stenskim papirjem m barvo. P®' Steamer for Renl Pa ko Butalci zajca niso videli, so dejali: Hvala bogu, ni ga več!" in so bili veseli. I takih ljudi je povsod dosti: česar ne vidijo ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni.. o županu, pastirju in ovcah Je bil v Butalah župan in je imel pastirja in je gnal pastir županove ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst jih je prignal zopet domov. Ga vpraša župan: "Ena manjka, kam si jo dal?" Odgovori pastir: "Saj so vse." Jih župan prešteje še en pot: "Osemnajst jih je!" Pastir: "Nak, devetnajst!" Reče župan; "Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali si tako trmast! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo. Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo sedemnajst; midva sva dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in če bo vsakemu svoja v rokah in ne bo nobeden brez ovce, jih je devetnajst, drugače jih ni." Tako se je zgodilo. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo, in prišel je tudi policaj in jih je bilo z |upanQm in pastirjem vseh skupaj devetnajst. Pa je dal župan znamenje: "Zdajle!" in je vsak hitel in zgrabil najbližjo ovco in so bili možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo. Vsak je imel v rokah eno ovco, le policaj je ostal brez nje. "No, ali vidiš, trma trmasta," pravi župan pastirju, "policaj je brez ovce, osemnajst jih je!" Pa se je žakregal pastir: "Kaj me briga policaj! Devetnajst jih je! Policaj je šema, zakaj ni zgrabil ovce prej in v pravem času, dokler jih je še kaj bilo!" Riževe, krvave in mesene klobase ter vsakovrstno doma prekajeno svinjsko meso dobite pri VESEL QUALITY MEAT MKT. 14340 St. Clair Ave. - LI 1-1666 Dostavimo na dom VELIKONOČNO VOŠČILO! jj Vsem našim cenjenim odjemalcem. ^ rijateljem in znancem želimo vesele ^lironočne praznike in obilo piruhov! g pohištvo, radijske ali televizijske aparate in opremo, obiščite ^nAKKH FURNITURE (0. ^ovost po nizki ceni lahki pogoji 16305 Waterloo Rd. ^^oe 1-8288 IV; James D. Stakich NASELJENIŠKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vpi-ašanje: Moj nečak je bil pripuščen v to deželo za stalno in dela na naši farmi. Takoj prvi dan je vprašal, kako more postati državljan. Nisem mu mogel dati povsem točnega od* govora in rad bi dobil knjižico, ki to vprašanje objasnjuje. Ali mi morete svetovati katero ? Moj nečak še ne govori dobro angleško, čita pa prilično dobro. Odgovor: Common Council for American Unity izdaja pam-flet v preprostem in lahko razumljivem jeziku pod naslovom: How to Become a Citizen of the United States. V tem pamfletu ali knjižici je opisan proces pridobitve državljanstva—od vložitve prošnje, kar pogosto nazi-vamo izposlovanje "prvega papirja", pa do vložitve prošnje za naturalizacijo in končno zaslišanje. Knjižica vključuje tudi 131 vprašanj in odgovorov o ameriški vladi in zgodovini, tako da se prosilec lahko pred zasliševanjem prepriča, če dobro pozna te predmete, o katerih so navadno stavljena na sodišču vprašanja prosilcem za državljanstvo. Vključena je tudi Ustava Zed in jenih držav. Knjižica "Kako postati ameriški državljan" je v rabi že dolgo let in je bila večkrat preurejena, da vedno odgovarja spremembam v zakonih naseljevanja in naturalizacije. Stane samo 50 centov. Pošljite z naročilom 50c ter pismo naslovite na Common Council for American Unity, 20 W. 40th St., New York 18, N. Y. Knjižica "How to Become a Citizen of the United States" vam bo takoj odposlana. * Vprašanje: Imam bratranca, ki je sedaj v taborišču za razseljene osebe v ameriški zoni Avstrije. Prišel je v Avstrijo koncem 1. 1949. Rad bi mu pomagal, da pride v Zedinjene države, kjer ima poleg mene še druge sorodnike. Ali ga lahko dobim sem po zakonu za razseljene osebe? Odgovor: Nam je žal, da vam moramo sporočiti, da vašega bratranca ne morete dobiti sem po omenjenem zakonu. Da za- Veselo Alelujo želimo vsem nasim cenjenim odjemalcem in prijafeijemi BEROS STUDIO 6116 st. clair ave. EN 1-0670 PRIPOROČILO! Cenjenim rojakom in prijateljem se priporočamo, da ko se peljete proti Genevi in okolici, da obiščete PERRY inn Vogal Rt 20 in Perry Park Rd. 5 MILJ VZHODNO OD FAINESVILLE PERRY, OHIO kjer vam bomo vedno poslregli z, finim pivom in vinom ter okusnim prigrizkom. LOU iN jay WESS, lastnika Tel.: Perry 2731 VESELA VELIKANOČ VSEM! NAZNANILO! VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAMO. DA SMO ODPRLI NOVE PROSTORE MARINCIC BEVERAGE JOHN MARINCIC. lastnik 15805 Waterloo Road IMAMO POLNO ZALOGO PIVA. VINA, CORDIALS IN MEHKE PIJAČE Razvažamo—samo pokličite KE 1-7552 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! dosti temu zakonu mora razseljena oseba biti v stanu dokazati, da je bila pripuščena ali je bila v ameriški, britaftski ali francoski zoni Nemčije, Avstrije ali Italije na ali pred 22. decembrom, 1945 leta. Zakon je bil nekoliko omiljen, toda tudi z dosedanjimi dodatki, ki jih je odobril kongres, nudi olajšanje le onim, ki so prišli v omenjene zone pred 1. januarjem, 1'949. Priporočamo vam, da stopite v stik z organizacijo Common Council for American Unity, 20. West 40th Str., New York 18, N. Y. V teku enega meseca, ker v tem času bo znabiti kongres spet napravil kake spremembe v omenjenem zakonu. Vprašanje: Sem tajnik bratske organizacije in kot tak večkrat dobim od članov razna vprašanja, tikajoča se sorodnikov, ki bi jih radi dobili v to deželo po zakonu za pripustitev razseyencev. Ker bi vsem rad dal točne odgovore, bi želel vedeti, kje lahko dobim pravilno objasnitev tega zakona? Odgovor: — Common Council for American Unity je izdal Popolna zavarovaininska protekcija na domovih, pohištvu, avtih in proti nezgodam. Povprašajte pri nas o nizkih cenah za zavarovalnino na avtu. rudolph knific 820 E. 185 St. KE 1-0288 IV 1-7540 HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam anton bohte R. D. 2, Clymer, Pa. knjižico te vrste In ker kongres še ni odobril predloženih dodatkov k zakonu, je za enkrat knjižica še vedno dober tolmač omenjenega zakona. Naslov knjižice je "The Admission and Resettlement of Displaced Persons." Knjižica razjasni, kdo spada med razseljene osebe po tolmačbi tega zakona, kdo lahko pomaga tem osebam priti v to deželo, dalje obveznosti, ki jih prevzame nase posameznik ali agencija, kot tudi olajšave in prednosti, ki so jih deležne nekatere razseljene osebe pod omenjenim zakonom, itd. Cena knjižici je 75 centov, naroča se pri: Common Council for American Unity, 20 W. 40th St., New York 18, N. Y. Knjižica vam bo poslana takoj ob prejemu naročila. Common Council 4,700,000 BREZPOSELNIH V ITALIJI Nedavno so na izredni konferenci Generalne konfederacije dela v Rimu, ki so se je udeležili številni znanstveniki in strokovnjaki ter predstavniki vseh političnih strank v parlamentu, lazpravljali o načrtu obnove in povečanja italijanske industrije. Generalni sekretar konfederacije De Vittorio je v svojem referatu med drugim ugotovil, da je danes v Italiji nad dva milijona brezposelnih industrijskih delavcev, v kmetijstvu pa se ceni število brezposelnih delavcev na 2,700,000. 1,564,000 oseb je dobilo poškodbe v prometnih nesrečah lansko leto. RAZPRODAJA TELEVIZIJSKIH APARATOV PRIHRANITE SI 10 DO 15% VEČ KOT 100 APARATOV NA IZBIRO OD 18 NAJBOLJŠIH IZDELKOV NA TRGU CENE $69 IN VEČ LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Poslužite se te prilike in gleda j te ter poslušajte krasne programe doma v udobnosti in zadovoljstvu. Želimo vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike} NORTHEAST 22530 LAKESHORE BLVD. niH Call RE 1-2303 LijL'JJ Plenty of Free Parking ISext to Shore Theatre JERRY BOHINC, lastnik N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 1-7200 nick popovic, predsednik ^nton ingolič: Mlada leta POVEST Vi, sta se nekaj časa v 8» lepa Dora!" ''o •> ^ . J ''etn f® J® Dora zasmejala. "^^'^dat, kako je z ve- T'ioe i« j. v salonu, h Ali ne sanja? ^ ^ sanja! foteljev ob čr-g. čaka na Doro. =^Gnah. r> g . stisnilo. 84 pozdravlja s sten! Gmajna! Kjer je danes popoldne spet našel sebe! Čez čas je prišla Dora in prinesla veliko platno ter ga postavila pred obe sliki. "Kaj misliš, je tako dobra kakor te dve?" Prvi dan paše. Gmajna je zelena in mehka kakor žamet. Vsa vriska. In krave mukajo, se pode, muli jo travo in skačejo! Vse kipeče, dolgo zatajevano življenje je razlito preko platna. "Boljša je, saj iz nje življenje kar kipi." Pri večerji je Dora naravnala radio. Sedela sta sama v veliki, bogato opremljeni jedilnici, ki jo je napolnjevala glasba. Tine ni bil navajen takšnega razkošja, zato se mu je še vedno za hipe zazdelo, da sanja. In Dora v večerni temni obleki z rdečim nageljnim v laseh. Po večerji sta se vrnila v salon. Dora je prenesla radio in poiskala Beethovnove sonate, ki so jih igrali na Dunaju. Sedla sta na zofo in poslušala. Zdaj pa zdaj sta izpregbvorila besedo. Kakor bi se nekaj polagoma odpiralo v njiju, dokler se ni odprlo, in. tedaj nista slišala več sonat, samo govorila sta, si razodevala po resnici vse, kar sta doživela. Ni ju bilo groza razkriti tistih gnusnih dni, saj je vendar nekje za njimi bilo tem večje hrepenenje po lepšem in saj ni zapustilo v njiju ničesar trajnega, tisto hrepenenje pa ju je ohranilo in ju spet združilo. Drugi dan sta se odpeljala v Logarsko dolino. Tine je še ni videl. Kakor omamljen je hodil ob Dori. v njem je pelo od lepote in sreče. In tudi v Dori. Saj sta bila ko dva otroka! Podila sta se po tratah, se smejala in poljubovala. še vse lepše jima je bilo ko v Parizu, saj tedaj je bilo na dnu vsega nekaj temnega in neznanega. Sedaj pa sta res kakor otroka. Plezala sta na bližnje skale, se lovila med njimi in spet sedla v avto ter se odpeljala do Solčave ali do Ljubnega. Toda že čez nekaj dni je leglo med njiju nekaj mučnega. Njun smeh ni bil več tako veder, njune besede ne več tako lahke. V smeh je legalo nekaj težkega, v besede nekaj zamotanega in v poljube nekaj silnega, strastnega. Najrajši sta sedela doma na zofi in se prižemala drug k drugemu. In zvečer sta se vedno težje ločila. Tisti večer Tine ni mogel leči. 2e pet dni je bil pri Dori, ves dan jo je videl, slišal, objemal, na noč pa je moral v svojo sobo. Kdo pravi da mora? Dora? Ne, ona ne pravi ničesar. Nasprotno, njene oči, njeni poljubi vabijo. Torej kdo? On sam? Ah, on ne ve, kaj mora in kaj ne sme. Toda nekaj je, kar mu brani, da bi prestopil ozki hodnik, ki loči njegovo sobo od Dorine. Marta? Ne, nanjo vse te dni ni mislil; toda dejstva, da je poročen, se je zavedel takoj drugo jutro in potem mu je vedno češče prihajalo na misel in ga morilo, če je bil le za trenutek sam, in mu branilo, da ni ponoči odprl svojih vrat in planil čez hodnik. Stopil je k oknu. Pod njim je šumel gozd, temen in skrivnosten. Da, saj je vse zaman! Saj nima poguma, da bi zavrgel svoje staro življenje in se pognal v novo. On bo za vselej prikovan na to svoje bedno življenje, nikoli ne bo imel poguma, da bi se uprl in ga naravnal po svojem srcu. Samo ironičen nasmeh bo imel, pa še ta mu bo sčasoma zbledel in se izpremenil v tihega, vdanega. Vse je zaman, obsojen je na obupno životarjenje in ni mu rešitve. Toda kdo pravi, da je obsojen? Če noče, pa ni! Pametno bi bilo in dobro tudi za Marto, da bi se uprl in raztrgal vezi, ki ju vežejo na zunaj, v notranjosti ju itak nič ne druži. Mogoče bi mu Marta bila celo hvaležna. Mogoče tudi ona nima toliko moči, da bi napravila odločno dejanje, mogoče je ona prav tako brezupno vdana v svojo usodo in išče od nje nekaj svetlih ur? A ko bi imela moč, bi ga najbrže zapustila, posebno od tedaj, ko ji je razodel o Dori in tisti blondinki. Noč je bila hladna, gozd je šumel, toda Tinetu je primanjkovalo zraka. Stopil je še k drugemu oknu in ga odprl. Vse to mora premisliti! Ne, nič misliti, samo prestopiti prag svoje in njene sobe! Stopil je k vratom in jih odprl. Še dva koraka in odprl je prva vrata v Dorino spalnico. Samo še ena vrata odpre in nič več mu ne bo treba premiš-,ljevati! Toda prvi trenotek je omahoval, in tako je bilo spet vse izgubljeno. Ne, nikoli ne bo mogel pretrgati teh vezi! Vse je zaman! Vse zaman! Drugo jutro je prosil Doro, naj ga odpelje domov. Dora je dolgo strmela vanj. "Razumem te," je končno za-šepetala. Naslednji hip pa se je ©krenila k njemu, ga prijela za roke in mu pogledala v oči: "Toda, Tine, ti se boš vrnil k meni!" Počasi je vodila avto proti Po-točju. O, kako pa je dirjala pred tednom! (Dal}e priTiodTnjič) k STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 7. aprila 1950 FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leia 1941) (Nadaljevanje) Tako mi pripoveduje starček Bartol, se smehlja, prižiga si cigareto, a jaz ga poslušam. Pozabil je, da sem prišel po slovo. Prepričan je, da pridem drugi teden spet, da bova spet sedela, kramljajoč za črno mizo, o sinovih, o zemlji, ki vznemirja svet, in o dogodkih, ki razburjajo ljudi po okolici. Toda mene ne bo več. "Privadi se človek vsemu," je rekel. Tudi žena je sedela pri mizi. Bartol jo je zadržal v sobi, ko je prinesla na mizo peciva in čaj. Sedla je nasproti Bar-tolu in zagledala po mizi, če je vse na pravem mestu. "Privadi se človek. Pozneje vam bodo to bogate skušnje. 2kiaj je pa težko." "Težko je," sem tiho dejal. V mislih sem imel Rahelo. "Vsekakor! Toda privadili se boste tudi vsemu. To je v člo-, veku." Dejal je to mimo, da me je zazeblo. Rahelo pozabiti? Ne, ni mogoče. "Z Marto sva se tudi selila," je govoril, kakor da žene ne bi bilo zraven. "Sicer je pa za vas laže, ko ste sami." Ko bi Bartol vedel, ne bi tako govoril. Prav tako nosim v srcu sladko, neodložljiVož breme. Tu bo šlo življenje po svoji ! lulls you tO deep-wakes you gently- aMtomatfcally! NEW,MUm-l>URPOS£ 37-95 EASY TIRMS YOU'Ll MAKVIL AT HOW MANY THINGS IT WILL DO! Superb radio with rich tone . . . accurate electric clock . . . automatic Radio-Alarm with socket for small appliances—all yours in this new multi-purpose Zenith Clock-Radio! Lulls you to sleep ,. . wakes you gently, gradually ... it even turns bed lamp or other electrical appliances on and off at your pre set time! In smartly styled DialSpeaker cabinet. PLUS . . . THtSB ZENITH iXCLUSIVBS • Long Ditfenc«* AM... for poworfut Standard Broodcatt r«c«Mion. • Contoltone* . . . the vibrant bats end c(«or trobi« of "big" sots. • BuiH-ln Wavomognot* ... oliminotos out-sido oortctf. Just plug in and ploy! • DialSpoakor . .. combinos iorgor spoaktr ond o«sy-to#ro#d diol* Keg U. S. Pot. Off. stari poti. Bartol bo tuhtal med njivami o svojih sinovih, gore bo pokril sneg in led, na spomlad pa bodo spet ozelenele; tudi po njivah bo začelo vse rasti. Mene pa nihče ne bo pogrešal Gospoda kaplana ne bo več tu. S svojimi bolečinami pojde dalje, kakor hoče Bog. "Ne veste, kdo pride za vami?" me je vprašal Bartol. "Ne vem," sem dejal in dvignil glavo. Gledal je skozi okno, kakor je bila njegova navada. Žena je .strmela v razstavljeno posodo. Tako težko mi pri Bar-tolovih ni bilo še nikoli. Starček se mi je zdel drugačen. Mogoče zato, ker sem sam zbegan in si ne morem najti mesta. Zdi se mi brezčuten. On ne žaluje z mano, se ne čudi in ne obsoja nikogar. Čutil je to spremembo pri najinem obisku. Ni me niti z besedo ustavljal, ko sem vstal. Tudi žena je vstala. Čakala je, kdaj si bomo podali roke in se razšli, da bo spet pokojen mir objel te visoke, mrzle šolske zidove. Stala sta na stopnicah, ko sem zavil z motorjem za oglom na cesto. Meni se je zdelo, kakor da me preganja ves svet. Povsod sem odveč, na vsakem obrazu berem eno samo obsodbo: "Pojdi in ne vrni se več." Kaj sem storil ljudem? Mojo ponosno Rahelo imam rad in nič drugega. Ljudje me pa zato črtijo. Mrzla sapa mi je rezala v obraz. Po udih sem čutil utrujenost. Prejšnja moč se mi ni več vrnila. Bolezen mi je pustila sledove. PETE STARIN 17814 Dillewood Rd. IV 1-6248 BARVAR IN DEKORATOR želi vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike! Ne bom se poslavljal več od ; nobenega človeka v Lendavi. Tiho pojdem in odnesem svojo bolest s seboj v srcu. Kirali, Madžar iz Lakoša, mi bo prepeljal pohištvo. Vse bo lahko naložil naenkrat na kola. Kaj pa je to, omara, miza, postelja, divan in nekaj kovče-gov? Vendar Kirali ne bo mogel sam ne naložiti in ne odpeljati Treba bo vsekakor dveh. Koga bom prosil? Nimam nikogar. Z dekanovim hlapcem nisem smel računati. "Stopim v hrib k Mariniče-vim po fanta." Vstal sem, se odel, kajti bilo je že mrzlo. Hodil sem v hrib z muko. Zavil sem po stezi proti gradu. Ko sem dospel do pešpoti, po kateri sva prišla z Mariničevim Ferdi-jem, sem si oddahnil. Po tej poti sem stopal po gozdu v hrib. Prišel sem vrh goric. Tu sem pred kratkim zašel v blaten klanec. Streha Mariničeve hiše je gledala izza klanca. Spet sem se prijel za korenine in se potegnil na drugo stran klanca. Za hišo sem zavil na dvorišče. Videl sem, kako se je Fer-di pripognil za trs in se skril. "Nič se ne boj," sem mu rekel in se smehljal. Počasi sem šel do goric, kjer je stal fant. Pogledal sem za trs, fanta pa ni bilo nikjer. Skozi okno me je opazila stara Mariničeva. Prišla je iz hiše v istem predpasniku, v isti ruti kakor pred kratkim. "K vam sem prišel," sem ji rekel in šel od^goric proti njej. "Kar notri pojdite," mi je rekla in spet stopila pred mano v hišo in mi odprla vrata. V sobi je bilo toplo. Marinič je ležal na postelji. Skušal se je nasmehniti ii# mi je vnaprej ponudil roko. Mnogo več domačnosti je bilo na njem kakor prej. Sedel sem na stol, ki mi ga je žena pristavila k postelji. "Lepo, da pridete," je dejal Marinič. "Spovedati se bom tudi moral enkrat." "Ali je res, da pojdete iz Len- 2ELIM0 DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, pokličite IV 1-7646 REALTOR Za cementno dela KOT PLOČNIKE IN DRIVEWAYS | pokličite JOHN ZUPANČIČ I 18220 MARCELLA RD., KE 1-4993 j PETER ROSTAN 449 E. 158 St.. KE 1-0620 BARVAR — DEKORATOR Sobe in dvorane prebarvam in dekoriram po vašem okusu. Se priporočam. POZOR, GOSPODARJI HIŠ! Sedaj je čas, da se pokrije ali popravi vaša streha ali žlebovi. Pokli-čile nas in mi vam damo brezplačno proračun. Vedno prvovrstno, garantirano delo. Pokličite KE 1-7192 FRANK KURE 16021 Waterloo Rd. Pri jateFs Pharmacy PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom SI. Clair Ave., vogal E. 68 SI. ENdicolt 1-4212 BRODNICK BROS. Appliances & Furniture 16013 WATERLOO RD. IV 1-6072 Vesele velikonočne praznike vsem! //V 70D/fy POSEBNOSTI za petek in soboto, 7. in 8. APRILA 1950 VNAPREJ KUHANE ŠUNKE. cele ali zadnji konec , OČIŠČENI PURANI SVEŽE KOKOŠI RIB END SVINJSKA PEČENKA SIRLOIN IN CLUB STEAKS TELEČJI CHOPS CHUCK ROAST NAREZAN ŠPEH funt 45c funt 49c funt 29c funt 29c funt AOr funt 2Sc funt AOr funt 25c -K-----Shop find Sove at —4-.— ■ Quality Me^MArnqm^ -St. ■ i>otly;Ž:žO »o ^--ginL j& Set«: 8 dave?" me je vprašala Mariničeva mati. "Da," sem dejal. "Res, zato sem prišel. Bi pustili fanta, da bi mi pomagal seliti?" "I, seveda. Kje pa je Ferdi, stara?" je dejal Marinič in se zganil. "Seveda pojde." Nisem vedel, ali bi povedal vzrok svoje prošnje ali ne bi. Pa sem le. "Zdaj jaz grem, pa bi ne mogel vaši prošnji glede pogreba ugoditi. Fant pa naj zasluži, saj vam pride kadar koli prav." Ferdijevo delo sem plačal že vnaprej in se poslovil. Spočit sem se počasi vračal v dolino; torej selitev je v redu. Drugega jutra je Kirali zgodaj stal na farovškem dvorišču. Težka, rjava konja sta povešala glavi in se prestopala. Jerebičevi so hodili prešerno po dvorišču. Madžar pa je sedel med lestvami na vozu in kadil iz dolge pipe. Pljuval je skozi kline v blato, si s palcem obrisal ustnice, nato je dal cev med košatimi brki v usta. Gledal je po farovškem dvorišču in molčal. Prišel sem od maše. Kirali se je odkril. "No kaplan, pojdeva?" "Ste sami?" Zaskrbelo me je, če Ferdija ne bo. Kirali je privezal vajeti za ročico, vtaknil bič pri komatu za železo in šel z dolgimi koraki za menoj. Ne vem, ali je Madžar slutil, da je ves farovž kot sršenovo gnezdo, stopal je za menoj samozavestno in se ni brigal za nikogar. "Bomo vse naenkrat odpeljali?" je vprašal trdo, da je odmevalo po hodniku. V sobi se je razgledal po po hištvu, ki je bilo Ž3 zvezano in pripravljeno za pot. Gledal ga je in otipaval. "Bo šlo enkrat," je dejal. Ponudil sem mu kozarček žganja. Držal ga je v roki in me pogledal. "Kaj pa dekan, kaj pravi?" mi še šepetal in vsekal z eno trepalnico. Nasmehnil sem se njegbvi hudomušnosti. Zamahnil je z roko in zgrabil umivalnik. Ko je hotel odpreti vrata, se je ustavil. "Kaj bom sam. Človeka je treba, da mi bo pomagal omaro." "Moral bi že priti," sem dejal. Stopal sem za njim na dvorišče. Pogledal sem v hrib, odkoder je šla pot proti gradu. Gori v gozdu sem za drevesom opazil Ferdija. Nos je rinil izza debla in gledal dol na dvorišče. MONCRIEF GRETJE Uživa prednost POSESTNIKOV v CLEVELANDU Preko 50 let PLIN—OLJE—PREMOG THE HENRY FURNACE Medina, Ohio AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD (Ust. 1921) 478 EAST 152nd ST. IVanhoe 1-2016 Bolniški voz na razpolago — Javni notar USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE AKO NAMERAVATE kupite nov avtomobil, pridite k nam, da vam razkažemo Chevrolet 1950 AL POKLAR SLOVENSKI PRODAJALEC WHYTE CHEVROLET CO. 473 EAST 185th STREET, KE 1-1200 A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavodi: 1053 E. 62nd St. HE 1-2088 17010 Lake Shore Blvd. KE 1-5890 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 1-2730 Nisem vedel, ali bi se smejal ali bi bil nejevoljen. "Pojdi, Ferdi, pojdi," sem mu mahal z roko v hrib. Ferdi se je boječe prikazal izza debla in počasi stopal na pot. Velik je bil, prevelik na svoja leta. Kratek predpasnik mu je segal do kolen. Star klobuk je imel poveznjen na glavo. Počasi se je priplazil na dvorišče. Madžar je vpil na njega, kakor da bi mu Ferdi bil sin. Ošteval ga je, da sem se bal, da bo Ferdi zbežal. Nato sta se oprijela dela. Kmalu je bilo vse naloženo. Povezovala sta voz. Stal sem spodaj in držal v kletki veverico, ki je v strahu begala. "Kam pa bomo dali to?" sem vprašal Kiralija. Ta je privezoval vrv na lestev in mi ni ničesar odgovoril. Obrisal si je s predpasnikom pot s čela. Pogledal je kletko, nato voz. "Ferdi jo bo držal," je odločil. "Stopi na voz," je zapovedal fantu, ki se je skrival nekje za vozom. Ferdi je počasi, zlezel na voz. Poiskal si je mesto in sedel. - ' Kirali mi je vzel kletko iz in jo dal fantu, ki jo J® in si jo dal v naročje; "Vse?" me je vprašal Kiiw ko je bilo vse pripravljeno lo povezano. "Je," sem dejal. Kirali je vzel bič od ko# ' pljunil v roko, odveaal vaje i vrgel križ čez konje. "Bi še en kozarček?" se® S vprašal. "Ne! Ko bomo prišli na # ' sto," je dejal in udaril po njih. I Voz se je zganil in odropo z dvorišča. Tako, zbogom dava! ^ . , Stal sem sredi dvorišča in S dal za vozom, ki se je pon^v s pohištvom. Ferdi je sede ^ vrhu, se z eno roko omaro, z drugo pa je drz& ko. Nikogar nisem videl^ na rišču. Ljudje na farovžu nn so bili nič mar. (Dalje prihodnjič) it# vre* Tri izmed štirih proffl® nesreč se zgodijo v jasnem menu in na suhih ulicah. DomaČi mali oglasnik GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicott 1-9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj. FRANK in JENNIE HRIBAR priporočata v obisk svojo BLUE DINE GOSTILNO 6311 ST. CLAIR AVE. ^ Vedno dobro pivo, vino in žganje— ribja pečenka vsak petek, kokošja večerja vsako soboto. White House Tavern 1156 E. 71 St., HE 1-2513 James & Caroline Macerol Pivo — vino in žganje — Prijazna postrežba dobra druščina K J CAFE PAULINE JANŠA in ROSE KERN lastnici 5363 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, vino, žganje in okusen prigrizek. Godba vsak petek, soboto in nedeljo. GOOD TIME CAFE 9413 ST. CLAIR AVE. VICTOR in ANCKA HOČEVAR Za kozarec dobre pi ve, žganja ali vina in okusen prigrizek, obiščite našo gostilno. Serviramo kokošjo pečenko In steak vsaki dan Imamo odprto tudi ob nedeljah popoldne. HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 1-9779 pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2.30 zjutraj Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. _ Frank Baraga in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo GOSTILNA DOBRO PIJAČO DRUŽBO DOBITE VEDNO BILL'S BAB BILL SIRCA, lastnik 14704 ST. CLAIR AVE. Pivo, vino, žganje in okus prigrizek FRANCES DRAGAB GOSTILNA 1401 EAST 55th STREE vogal Bonna Ave. Se prijazno priporočam in Dobra postrežba, na j bol:] se vino ter okusenPM@^^fl^ JOHN SAURt^ JOHN LENARSl^ CAFE - 7601 St. Clair PIVO—VINO—ŽGANJE . -m, dober prigrizek in prijazna Mr. in MRS» -ANTON KOTN GOSTI L N A 7513 ST. CLAIR Za kozarec dobre žganje ter za okusen P pridite k i" Vedno prijazna postre^v vesela družba^ AVTOMOBILSKA POSTREŽB^ MAX'S AUTO BODY SSO Utah i' 1109 E. 61st ST. Mav Želodec, Nove avte, ki so pos popravimo, da zopet Ze kot novi. DANICAS CAFE Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave. Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk. Fina pijača in prijetna družba. Superior Body * Paint je Popravimo ogrodje in Prvovrstno dciO' Frank Cve^a^^^ 6605 ST. CLAIR AV^__ Rich Body ShoP 1078 E. 64 St. HEnderson 1 FRANK RICH, Sc priporočamo za barvanje vašega hro. ,ri Delo točno m KUPUJEMO IN PnpV_„ BISHOP-HIGHLAND TAVERN BISHOP & HIGHLAND RD. Frank in Mary Kopina, lastnika Najboljša pijača — pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Dobra družba. Sc priporočamo, VICIC CAFE 4304 ST. CLAIR AVE. LUDVIK in ROSE V1ČIČ, lastnika Prijazna postrežba—najboljše pivo, vino in žganje ter okusna domača hrana. CVETLICA^ SLOVENSKA CVETLI<^ , lA f clercic 15302 WATERLOO _ IVanhoe Imamo še nekaj pravi". več vrst vrtn*^- GAY INN Frank in Emily Svigcl 6933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite naš. TRGOVINA^ žELEZNj^^ CLAIR J 09^ Trgovina ž železnino priP ST. 7014 St. Clair Ave. xi^uviiiu t. ' '»Til trebščinami, električna'j ki. .... barvo. Izdelujemo tudi Laddie Pujzdar —- 1950 ENAKOPRAVNOST . STRAN 5 ^ Your Health Center is another of a series of articles on Newton D. Baker Health Center and its services) 'iert Sally Jones, Hg who stopped in at Famed Soprano, Tenor in Manon Lescaut Cast f \ » Indian Pitted Against Japanese Ju Jitsu Artist ' .Preschool open Mondays through Fridays from 8:30 a. m. to 3:30 p. m. Another service which is dUSS! RJOE/zung- '2)okothv k IRS re si for Clinic last week, ^ t orough physical examin-1 available to children in the paro- the stion ^ booster dose against j chial school tkat He Sally school Well let's suppose already in school. •Dak' dentist who was routine survey of the SaUy's sdiool (0%,. ^ that Sally needed ®iital Work done. ^ were consulted Nd found that they a pj,. 3-fford the services of - dentist, she was ferreij she was re- Newton D. Baker "ffid Here the Board and the Division of '^'^der a cooperative pro-one of the four tijg '^g clinics which serve ®"'ldren of both the public Sal schools. After / to the clinic Sally's difficulties were cor- Ioq J) Clinic at the New-■ Baker Health Center is (children in public school are taken care ,of by the School Health Service of j the Board of Education) is the Eye Clinic at the Newton D. Baker Health Center. Children's eyes are checked routinely for vision by the school nurse. If it is found that a child has poor vision his parents are consulted. If the parents cannot obtain the services of a private oculist then the child is referred to the Eye Clinic at the health center. Here the clinic oculist examines him to determine whether he needs glasses. If glasses are needed the proper lenses are prescribed. Diseases of the eye are not treated at this clinic. Such cases are referred to a private physician or a hospital outpatient department. The Eye Clinic is open Wednesday morning from 8:30 a. m. to 10:30 a. m. Appointments are made by the school nurse.- national jamboree at valley forge Two of the world's most popular singing stars, Dorothy Kir-sten, soprano, and Jussi Bjoerl-ing, tenor, will have the leading roles in Puccini's "Manon Lescaut" which is one of the eight operas to be presented by the Metropolitan Opera Association when it gives its silver anniversary spring festival April 10 to 15 in Cleveland's Public Auditorium. "Manon Lescaut," which will bring the season to a close Saturday evening, April 15, is one of the three Puccini operas to be given honoring the 25th anniversary of the death of that famous composer. The other two are "La Boheme," Tuesday evening, April 11 and "Tosca," Friday evening, April 14. Other performances scheduled are Monday evening, April 10, Saint-Saens' "Samson et Palila;" Wednesday evening, April 13, Wagner's "Lohengrin;" Friday matinee, April 14, Verdi's "Aida" and Saturday afternoon, April 15, Bizet's "Carmen." Don Eagle Thousands of wrestling fans have expressed the hope of seeing the Great Togo meet an opponent who is as cunning and clever as the ju jitsu artist. They will have this chance when the Great Togo pitts his strength against that of the young Mohawk Indian, Don Eagle next Tuesday, April 11th in the Central Armory. The Australian tag team match promises to be no less exciting. The audience will certainly cheer for the handsome lads. Bud Curtis and Jack Kennedy when they go up against the rough-tough brother team of Jim and Rube Wright. Added to this colorful wrestling card will be two other bouts. Dutch Howlett and Enrique Torres; while Jihn Lewis takes on Dick Trout in the opener which starts at 8:30 p. m. 1' S from Troop 250, ^oiit America, local be part of the °f 600 Greater Cleve-^ Ja going to the Nation-at Valley Forge, "i aji^ according to made by 'atis Felix A. Danton. le tro"" underway by are raise ■ dollars to «n; some four help these to provide $50 scholar- »1 ,g the trip. Individual ^avoj. + the troop will en- ^foc from the troop's (jj ^ anniversary dinner ^''th ^ ^ast month, together ^^tions from Mr. Anton Mary Makovec VmJ M. Jaksic Sr. A "j^ hundred dollars. '^'3 at ^^^oree Dance" will be Mr. '"^ady brought in slightly ..'hu Legion Hall on Sat- hik ' 13, 1950 for the raising funds for the ^^outs. 1"^ troop are sav- to tax receipts in or- troop who have foir the Jambo-^^"^ships are: Walter JN Mi . Norwood Road; b^'^' G030 Superior Ave-^ Badoviriac. 6330 give CONQUER cancer *^ERICAN Cancer Society Carl Avenue; Donald Wood, 1033 East 76 Street; oseph Jeze-rinac, 5602 Carry Avenue, and Terry Spencer, 1249 East 55 Street. The Jamboree group will leave Cleveland on June 24th traveling to Virginia where they will encamp. From there they will visit Washington, D. C., and Gettys-burgh and then on to the National Jamboree at Valley Forge. They will visit Philadelphia also, returning to Cleveland on July 7th. Better than 40,000 scouts from all over the United States are expected to be in attendance. Small delegations of foreign scouts will also be present. Mr. Edward L. Podrzaj, a member of Troop 250 committee, is serving as a Jamboree Troop assistant scoutmaster and Nick Thomas has been selected as senior patrol leader of the Jamboree Troop which is made up of scouts from ten different troops in District 5. There are still two places open on Troop 250 jamboree patrol and it is hoped neighborhood scouts will availe themselves of this "once in a life time" opportunity. OFFICIAL CENSUS TAKERS HAVE PROPER CREDENTIALS Housewives of our country, will be called to their front doors during the first two weeks of April by the knock of the Census Takers from the United States Bureau of the Census. The Census Taker will present his credentials, in the form of an identification card introducing him as an enumerator for the 17th Decennial Census. He will carry an official Census of Population form on which he will write down names and note information about each individual in the household. He will have nothing to sell and he will ask only the questions which appear on the Census form. If the visitor claims to be a Census taker but cannot produce his credentials he is an im-poster and will be subject to penal action for impersonating a Federal officer. If he undertakes to conduct any business other than the collection of official Census information, he betrays himself because official Census Takers are subject to loss of their jobs if they combine their Census work with so- liciting money, selling house-to-house, distributing advertising material, or other similar activities which bring canvassers, peddlers and the like from door-to-door. Housewives who have reason to believe that they are being imposed upop by a faker are urged by their local Census District Supervisor, to notify the police and give the authoiities a description of the individual. Police authorities have been shown the type of credentials required of Census Takers and have assured the Census Bureau of assistance in apprehending im-posters. —Department of Commerce Bureau of Census. ^o\jR mof 2'^ere ri„., • 4 laZ poper, you % suffered by other % 1 * ^ dnd hoed and bonk your % ^'dioii 'S'ninos promptly You % ^ 'nvited to bonk with i ^<@5^ i % M«mb«r Federal Deposit Inwjranc* Corporation 6131 ST. CLAIR 15(19 WATERLOO 3496 E 93 ST. BRoedwqy 6666 FOR AN EVENING OF ENJOYMENT VISIT Jenko's Cafe 481 East 152nd Street, corner WATERLOO RD. Where You Will Meet Your Friends Refreshing-Drinks of All Kinds: WINE-BEER-LIQUOR DELICIOUS FOOD MR. and MRS. LEO JENKO and SON MILAN Lunclies Dinners Suf)peKS Mind Your Motor Manners! There's nothing strange in the fact that good manners are really important when you drive or walk. Good manners on the streets and highways mean even more than correct social behavior— they mean the saving of lives. Irresponsible, discourteous and impatient behavior behind the wheel of an automobile or while walking has no place in society, according to Emily Post, the eminent authority on good manners. Traffic etiquette is always one's best assurance of safety. The considerate, courteous motorist and pedestrian can make driving and walking more pleasant and safer for everyone on Cleveland streets. Driving at excessive speed, ignoring the right-of-way, driving under the influence of liquor, driving on the wrong side of the road, passing improperly, dis-legarding traffic control devices come under the Cleveland Police Department heading of discourteous acts. Traffic safety is a matter of give-and-take — give consideration and take care. In other words—Mond Your Motor Manners! —Cleveland Police Dept. With the Cleveland Indians Who's on third? That was still the toughest question of all for the Tribe manager Lou Boud-reau as the Indians went into the finals stages of their 1950 exhibition schedule. There just wasn't any one candidate who seemed to stand out above the others. Yet, paradoxically, there was no paucity of material as there were by far xuore past, present and future third basemen on the Cleveland roster than any other specialty. Numerically, the total stood at eleven athletes who have seen service at the hot corner. And most of them have had far more than a casual introduction to the post. Ken Keltner, of, course, was top man but his leg muscles acted up in 1949 and might handicap him again this summer. Should such a misfortune overtake the durable vetera,n, first chance at the job was up tor grabs between rookies A1 Rosen and Leo Thomas, the young Portland draftee. But while Boudreau watched these rookies battle with the incumbent Keltner, he was also mindful of the half dozen other possibilities within easy reach. He could summon rifle-armed Bob, Kennedy from his outfield brigade. His ace utility man, Johnny Berardino, can do an excellent job anywhere—and third base is no exception. Much the same can be said for Roberto Avila, the young Mexican League batting champ, who has the arm and reflexes to man any infield post. Savings will cilways be important to the man who wants to look into the future with a feeling of security and personal independence! Savers always welcome Glasbena Matica Will Prej^ejit the Operetta "Gospodična Nitus" Glasbena Matica presents i "Gospodična Nitus" on Sunday,! April 23rd at 3 :30 p. m. at the j Slovenian National Home. i It's translated into Slovenian! from, the comic operetta "Mam-zell Nitouche." The story revolves around a young lady attending a convent preparatory school for girls, who really loves music. What happens after she finds out the organist has written a lovely operetta and the fact that she h&s received word from her parents to come home to marry the man, of their choice, is something for all of ypu interested to pome and find out. Combined with laughteir and ear-catching melodies all under the fine direction of Mr. Schubel, it will be a well-spent afternoon for all who attend. Tickets are $1, $1.50, $2. Music and refreshments in the anoex after the performance. J