M. flert*. I UMH, l MU, ZS. UMRU Ml Ml. m. »Slovenski Narod- velja: v LJubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman; celo leto ....... K 24 — celo leto.......K 22*— pol leta ....... . 12— pol leta ..... p 11*— četrt leta .«••••. . 6— Četrt leta...... . 550 na mesec. • « • . » 2*— na mesec.......m 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne \Tačajo. Uredništvo c Knailova ulica it 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34. Inserati veljajo: peter os topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vel|a 10 vlnarlev. - Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. Mareana tlakama telefon it ti. .Slovenski Narod" velja po pošti za Avstro-Ogrsko : celo leto.......K 25 — pol leta.......»13* četrt leta........ 6.50 na mesec........ 230 za Nemčijo: celo leto ....... K 28* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka UpravniStvo: Knaflova ulica it 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S5. Shod v Mostah. Narodno - napredna stranka je sklicala v nedeljo popoldne shod pri Miškotu« na Predovičevem sel u v Mostah. Stranka je imela s tem shodom namen protestirati proti klerikalnemu shodu, ki je bil sklieaa isti dan ravno tamkaj, samo v drugem lokalu in bi naj bil imel namen, da zanese kolikor mogoče veliko klerikalnega plevela v lepo napredujočo občino. No, klerikalei so se ustrašili naprednega shoda in so se possrili, shod so baje preložili, ali našli so se drugi ljudje, katerim ni všeč sloga med pristaši narodno - napredne in socialno - demokratska stranke v Mostah, in prišli so na shod z oči vidnim namenom, da zase jejo razdor med napredno misleče občane obeh strank, to pa sc.no zato, ker si sami ne obetajo od te sloge, ki je v največjo korist občini, ni kakega dobička.Ti raz-diralei sloge med naprednimi občani v Mostah so ljudje, ki sede v vodstvu socialno - demokratske stranke, kateremu je bila. ta sloga že iz početka trn v peti. oni Anton Kristan in Koc-niur, katerim je pač le na tem, da komandirajo, ne glede nato, ali ima ljudstvo korist ali škodo od njihovega komandiranja. Z odkritim veseljem pa moramo poudarjati, da se "im njihov namen ni posrečil, kajti -istaši socialno - demokratske st^an-\e v Mostah so po svojem govorniku Tudi na tem shodu odločno izjavili, da so jim ljudske koristi več, kakor pa komando ljubljanskih socialno-dernokratskih generalov, in da hočejo tudi še v bodoče složno s pristaši narodno - napredne strank^ delovati v blagor občine in občinarjev. Kristanu in njegovim ožjim pristašem se torej njihov zlobni namen ni po--]>>ril. kar mora biti vsakemu pravemu naprednjaku v resnično zadovoljstvo. Shod je bil. kakor smo rekli, napovedan pri »Miškotu«. Zborovalcev je bilo natlačeno polno, nekateri so morali celo ostati zunaj, ker niso našli prostora v gostilni. Otvoril je shod g. Elija Predovič in predlagal za predsednika domačega župana gosp. Zakotnika. kar se je sprejelo z odobravanjem. Predsednik je najprisrčnejše pozdravil zborovalce in jih zali valil, da so se odzvali vabilu na shod v tako obilnem številu, ter takoj podal besedo državnemu poslancu županu Ivanu Hribarju, da poroča o političnih dnevnih vprašanjih. Gospod poslanec je, živahno pozdravljen, govoril nekako tako-le: Dragi gospodje zborovalci! Ko se je zbral po novem volilnem redu izvoljeni državni zbor, so mislili oni, ki so želeli, da se odpravi stari molilni red in državni zbor voli na podlagi splošne in enake volilne pravice, da bodo v novem zboru ponehali narodnostni preoiri, ter da s tem pride konec narodnostnim prepirom v Avstriji sploh. Toda tisti, ki so mislili tako, so Se silno goljufali v teh svojih nadah in upih, kajti narodnostni boj se ni še mkdar bil tako kruto, kakor se bije ravno v državnem zboru, ki je izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice. Razni narodi se pač bore za svoj obstanek. Obeležje narodnosti pa je jr»zik. in zato je popolnoma naravno, da se poslanci raznih narodnosti bore v državnem zboru za pravice svojega rodu s tem, da se bore za pravice njegovega jezika. Ali ne samo to. Ako vprašamo, v čem obstoji narodnostno vprašanje, moramo reči, da ne le v tem, da si narodi ohranijo svoj jezik, temveč tudi v tpm, da si pribore dostojno eksistenco, primerno gmotno blagostanje. V Avstriji pa so bili Nemci vedno v boljšem gmotnem položaju, kakor pa Slovani. Saj sami veste in vidite, da je vsaka boljša služba v rokah Nemcev ( *Res je!«), da vsak boljši grižljaj zaleže Nemcu. (»Tako je!«). Ustvarilo se je tako v Avstriji dvovrstno državljanstvo: državljani prve vrste naj bi bili Nemci, državljani druge vrste pa Slovani, katere so vedno odrivali in kateri naj bi se morfcii zadovoljiti s dabej-šo eksistenco, kakor jo imajo Nemci Tako je bilo prej, in ravno tako hočejo Nemci naj bi bilo tudi poslej. Zato moram naglasi*?, da za Slovane, zlasti pa za Slovence ni narodnostni boj nič drugega, kakor boj za kruh! < Odobravanje!) Slovani so prišli v novi državni zbor v relativno večjem številu, kako pa so bili zastopani v njem prej, in zavedali so se te svoje moči. Začeli so misliti na *o,da si ustanove organizacijo, ki bi enotno nastopala v imenu vseh Slovanov in tako dosegala boljše uspehe. Po dolgem prizadevanju se je posrečilo — težko je spraviti pod en klobuk toliko različnih strankarskih organizacij — ustanoviti »Slovansko Enoto«, v kateri so zastopani Cehi vseh strank, Staro rusi in Jugoslovani. Poljaki so se driali ob strani, toda tudi med njimi je močna stranka, ki deluje na sodelovanje s »Slovansko Knoto«. Ako pa so tudi tedaj, ko se je snovala >Slovanska Knota«, stiili Poljaki ob strani, vendar niso s tem zatajili slovanskega prepričanja, kajti oh drugih prilikah je »Poljsko kolo < z drugimi Slovani krepko delovalo na to, da pridejo na vlado Slovani, da zadobe večji vpliv na državne posle. Do večjega vpliva pa ni mogoče priti Slovanom, dokler m začne redno delovati državni zbor. Državni zbor je imel dosedaj poslovnik, ;>o katerem je bilo mogoče vsaki majhr -stranki zaprečifi redno delovanj* IV se je znašlo ie kakih dvajset krepkih in seveda primarno mladih mož, j a so z obstrukoijo lahko preprečili delovanj*- državnega zbora. (Klic: Klerikalei!«-) Da. v zadnjem času s., ob-stmirali tudi klerikalei, ali tudi vsaki drugi stranki je bilo mogoč" one-mogočiti delovanje državnega zbora. V novi državni zbor prišlo je prav močno zastopstvo socialno - demokratične stranke z najboljšim namenom, da 1 »vs kaj stori za svoj* voli lce. In socialni demokrati so prav posebno obča Lili to nepriličnost zborničnega i*>sl.jviiika, ž njimi pa tudi vsak drug po.-sla.iec, ki je resne* mislil delovati v korist svojim voliicem. Razpoloženje za spremembo poslovnika bilo je torej (rano in tako se je zgodilo, da se je ob danej priliki kar čez noč izpremenil poslovnik in tako zannprej onemogočila ob-strukeija. Seveda pri tem nastane vprašanje: kake posledice bo imela ta izprememba? Za majhne stranke bodo *e posledice morda zle, ker se ne bodo mogle proti pritisku boriti z orožjem obstrukcije, i« da Slovanom, če so le količkaj složni, ta izprememba ne more škodovati. Slovani so tako številni i>o svojem prebivalstvu v državi in imajo tako moč v državnem zboru, da se jim ni bati ničesar ako bodo to moč izrabljati znali. Je pa neka druga -stranka, kateri ne ugaja ta izprememba državnozborskega poslovnika. Ta stranka so liberalni in nacionalni Nemci. Ti Nemci so, dokler so imeli vso moč v svojih rokah, vedno zatirali druge narode, vse zakone so prikraja li le sebi v korist; a sedaj so polni strahu, ko so izprevideli, da jim ne bo več mogoče strahovati drugih narodov. Imajo pa po svojem številu to- liko moči, da z obstmkeijo lahko onemogočijo redno delovanje državnega zbora. Vsaj se je že prigod i lo, da so z obstmkeijo zmagali Nemci. Zadnji krat se je zgodilo to, ko je bil ministrski predsednik grof Badeni, kateri je znan tudi mnogim iz Vas, ker je prišel svoj čas v Ljubljano in smo ga Slovenci sprejeli z veliko radostjo. Saj je bil on prvi ministrski predsednik, ki je skušal odpraviti krivice, ki so se godih* Slovanom v Avstriji. Grof Badeni je prišel iz Galieije, kjer uživajo Poljaki vse pravice in je uvedena poljščina tudi kot notranji uradni jezik. Za*o se je začudil, da 1 ehi, tako kulturen in vsestransko razvit narod, nimajo enakih pravic, in je bil takoj pripravljen uvesti na Češkem reški notranji uradni jezik. Nemci pa so tedaj nastopili s tako hrupno >bstrukcijo, prišlo je celo do pobojev , državnem zboru, da je cesar odpustil grofa Bedenija in so prišli na vlado drugi ljudje, ki so zopet odvzeli Cehom, kar jim je dala Badeni jeva vlada. Nemci se boje rednega delovanja državnega zbora! V strašnih škripcih so in kdor čita njihove časopise, ve, kako poživljajo dan zad nem na čim ožje združenje in tem odločnejši nastop. En tak zgled je njihov silni odpor proti temu, da bi bil poklican na vlado jugoslovanski minister Ministrski predsednik baron Bie-nerth je naklonjen misli, da bi bih tudi mi Slovenci in Hrvatje zastopani v kronskem svetu, da bi imeli svo-jega ministra, kar bi bilo velike važnosti za nas, saj bi tako imeli moža, ki bi direktno občeval s cesarjt-m in mu poročal o naših zadevah, vsled česar bi utegnil priti konec Krivicam, ki se gode nam Slovencem in Hrvatom. K<^r so Nemci to izprevideli, so se najodločnejše uprli tej nameri ter so pre 1 kratkim v Pragi in >ed*i zopet na Dunaju z vso odločnostjo se izjavili proti omenjeni nameri ministrskega predsednika Bie-n^rtha in zagrozili z najskrajnejšimi sredstvi ako priporoči cesarju v imenovanje kakega ministra Jugoslovana. Toda Slovanom se ni bati! Proti nemškemu nasilstvu bodo složno nastopili vsi Slovani, tudi Poljaki, in upati je, da tudi Rubini, dasi-ravno so se tnpatam katerikrat postavili na stran liberalnih in nacionalnih Nemcev. Končno so pa socialni demokratje in nemški krščanski socialci tudi zato in oboji dobro vedo, da Jugoslovani s pripomočjo ostalih Slovanskih strank, to še vedno lahko preprečimo. In tako je upati, da ostane protest nemških nacional eev in liberacev, glas upijočih v puščavi. Boji pa se bodo vršili dalje, to p« zato, da se te vrste Nemcem ijpodneso tla, da ne bodo več mogli škodovati drugim narodom! Ako vprašamo, ali je takih bojev, takih nastopov treba, bi odgovorili: ne! Saj bi lahko narodi v Avstriji živeli kot bratje, saj smo vsi vpre-ženi v en voz in nam je treba skrbeti, da ga spravimo naprej, vsi naj bi skušali, da bi bili, kolikor mogoče deležni sreče, ki bi jo ustvarilo skupno delovanje. Saj Slovani plačujemo vse davke, tudi krvni davek, ki nas Slovane zadene v celo večji meri, ker smo številnejši od drugih narodov. Pravico torej imamo tudi mi, želeti si, da dosežemo eksistenco, vredno ljudi, da si priborimo blagostanja. Zato imajo napak oni, ki nas tlačane tolažijo s tem, da dobimo plačilo na onem svetu. Mi — kakor vsak drugi narod, ki kaj velja, hočemo plačilo že tudi tukaj; ono drugo naj nam bode navrženo. (Veselost in odobravanje!) Le če Nemci priznajo enake pravice vsem drugim narodom, potem bo zavladal mir v državi, kadar pride do pravične razdelitve služb pripadnikom slovanskih narodnosti, tudi Slovencem, kadar se pravično razdeie službe tudi v osrednjih uradih, tedaj je upati srečnega in mirnega življenja v državi. Toda Nemci nočejo uvideti tega. Oni pač hočejo, da bi ostali Slovani naklo, Nemci kladivo. Če se jim ta možnost odvzame, začno groziti. Vsaj je svoje dni nek nemški poslanec ob navdušenem odobravanju svojih somišljenikov izjavil, da Nemcem ni treba svinčenih podplatov na nogah, da jih lahko odtrgajo. Mislil je pač s temi podplati avstrijsko državljanstvo, katerega naj bi se Nemci otresli. Ti ljudje, ki se kažejo, kakor bi imeli patent na patriotizem, ga zataje, kadar jim t*) kaže, in delajo tako le kupčijo s patriotizmom. Le za kupčijo jim je! Profit, ki naj bi ga iz te kupčije imeli, pa bi bilo tlačenje Slovanov. Oni sicer radi pridigujejo domoljubje, toda le domoljubje na odpoved. (Pritrjevanje!) Večina nemških strank je sicer bolj previdnih. Pač pa nemški naei-onalci kar naravnost kažejo, da jim je več za Hohenzollernee, kakor pa za Habsburžane; a ko bi prišlo do odločilnega trenotka, bi pa bržkone z malimi izjemami potegnili vsi z nemškimi nacionale!. In kaj je pri tem najbolj čudno! Vem, da ste najbrž že sami razmiš-ljevali o tem, kako da so nemške stranke, katerih nekatere so za odpad od Avstrije, dobivale vedno podporo avstrijskih vlad! Kje je iskati vzrokov tej čudni prikazni? Vzrok tiči v nemški birokraciji, zlasti v nemškem višjem u radništvu! Kakor drugod, enake so razmero zlasti tudi pri nas na Slovenskem. Koliko Časa pa je, kar so pri nas stopili Nemei v ozadje in se začeli nameščati slovenski uradniki. Ali v zadnjih časih — ne prikrivajmo si ničesar — so še zopet začeli odrivati uradniki slovenske narodnosti in to zlasti na važnih mestih pri političnih in sodnih uradih. Ce pa uradnik ni iz naroda, ki mu služi, — saj uradnik je zato tu, da služi narodu, ne pa narod njemu — ne more poznati narave, ne duše naroda. Le Slovenec bo poznal dušo naroda, le on bo mogel oravično uradovati med slovenskim ljudstvom. V naših službah je še vedno veliko Nemcev, tudi v naši deželi. (»Tako je!«) Nemec je tudi človek, zato je naravno, da Nemec v uradni službi pri nas ne more zatajiti svojega prepričanja, vedno in povsod spravlja nemščino naprej, slovenščino pa potiska nazaj, in vse to je le v škodo našemu narodu. Toda ne samo v jezikovnih, temveč tudi v gospodarskih vprašanjih prevladuje v našem uradništvu nemško prepričanje nad avstrijskim. Dokaz temu je n. pr. droga zveza s Trstom. Koliko let se je govorilo o potrebi druge zveze s Trstom, da je treba Češko in Moravsko, ti v obrti, trgovini in veleindustriji tako krepko razviti deželi, ki ste v stanu največ izvažati v zamorske dežele, bližje primakniti k morju. Več kot 35 let se je govorilo o tem. Govorilo se je o železnici Čez Jezersko po kokerski dolini do Kranja, ter dalje mimo Škofje Loke po Poljanski dolini v Idrijo in odtod v Divačo; toda stvar ni šla naprej, dokler si ni izmislila neka nemška glava, da je mesto češke, Moravske in Slezije treba južno Nemčijo približati morjn. To misel vrgli so v ministrstvo in nemški višji uradniki so jo takoj sprejeli ter ae z vso gorečnostjo zavzeli za to. da se Monakov zveze po turškem predoru preko Bohinja s Trstom. Zgradila ae je nato draga železnica, ki se ne bo nikdar rentirala in ki ima očividen namen, da se ponemči Trst. S tem namreč, ker se je južna Nemčija približala Trstu, širi se ondi nemška trgovina, podpirana po nemški državi (Klici: »nemških markah!«). Vladu to seveda rada vidi. ker ustvarja s tem protitežje slovenskemu življu, ki je v zadnjem časa pokazal toliko življenske moči. To kaže pač o velikanski slepoti, kajti okrepljenje nemškega življa v Trstu je največje nevarnosti za državo. To okrepljenje pa se je doseglo z novo železniško zvezo s Trstom, vsled katere je človek jahko skoraj v istem Času v Monakovem kakor na Dunaju. Ta železnica je zatorej bolj zgrajena za Nemčijo, kot za Avstrijo. Reklo se bo morda, da ima Trs* dobiček vsled te železniške zveze. Nekaj dobička bo res imel Trst, ali še več ga ima velikonemška državna ideja. Nemčija hoče do jadranskega morja, ker hoče dobiti novih trgov za izdelke svoje industrije. Nemčija gradi velikanske železnice v Mali Aziji preko Mezopotamije do Perzijskega morja. Ker ji je pa morska pot okrog Danske in mimo Gibraltarja predolga, hoče bližje spojitve preko Avstrije. In naša država, udarjena naravnost s slepoto, jo podpira v tem stremljenju, namesto da bi se proti ekspanzivnosti Nemčije postavila s tem, da podpira slovanske narode. Nemštvo v Trstu bi pač hitro zmrznilo, ako bi ga ne podpirala vlada sama in bi storila konec gonji proti Slovanom, kakoršna se vedno uprizarja pri nas. In prav v zadnjem času nam ? tem podaja dokaz glasoviti Friedjungov proces« Na Dunaju je nemški učenjak dr. Friedjung, Zid, obdolžil v »Neuo freie Presse« poslance hrvatsko-srb-ske koalicije »"Klic: »Vas net«.<) —■ dosedaj še ne, čudno bi pa ne bilo, ko bi me, ker proti podlim denuneijan.-stvom ni nikdo varen — veleizdaj-skih zvez s Srbijo, češ da so hoteli lani, ko je nastal razpor med našo državo in Srbijo, pomagati Srbiji in uprizoriti v naši državi vstajo, za kar da so dobivali denar iz Srbije. Dr. Friedjung r»ovedal je, da ek-sistu-jejo dokumenti, ki vse to dokazujejo; pisma namreč tajnika srbskega ministrstva notranjih zadev in članov društva »Slovenski Jug« v Boiem-gradu. O teh dokumentih povedal mu je minister notranjih zadev baron Aerenthal, ki jih je predložil celo cesarju samemu. Razumljivo je, da je bil cesar silno ogorčen in da mu ni bilo najlažje pri srcu, ko mu je mini-ter predložil dokaze, da so poslanci hoteli spuntati ljudstvo proti njemu. Ko je dr. Friedjung priobčil oni članek in je namigaval o veleizdaji, je 50 poslancev, med njimi tudi bivši hrvatski ban grof Pejačevič, dvignilo na Dunaju pravdo proti dr. Friedjungu. Preskrbljeno je bilo, da se je vodila ta pravda kolikor mogoče — pristransko. Zlasti je postopal vseskozi pristransko predsednik, ki je ravnal s tožitelji kakor z obtoženci. Izkazalo pa je, da so bili dokumenti, katere «0 celo najvišji krogi smatrali za pristne, neroden falzifi-kat političnega lopova (Klic: »eifu-ta«) — da, najbrž eifuta, sicer se pa žalibog tudi med kristjani dobe ljudje, ki so za denar sposobni za razna lopovstva — torej političnega lopova, ki je izrabljal lahkovernost avstrijske vlade ter zato vlekel tisoče in tisoče iz avstrijske državne blagajne. Dokazalo se je, da je bilo vse, kar ae je očitalo Slovanom, izmišljeno, vam očitanja ao razpadla v nič. In slišati je bilo, da ae je cesar v jako ogorčenih besedah izrekel, da 00 ga ljudje, ki bi morali vsako stvar temeljilo prevdariti, tako nerodno naseli ter gm, tako napačno informirali. V take stvari se torej spušča ta naša birokracija in diplomacija. Ali to še ni dosti. Posegajo tndi v cerkev! Sicer pravilo, da cerkvi vlada sv. Duh, da vse, kar ukrepajo papež in škofje, navdihuje sv. Duh. Naj bo že to, kakor hoče, meni se pač zdi, da ima ta sv. Duh pri nas v Avstriji mm glavi čepico avstrijskega birokrata! (Odobravanje!) Od pamtiveka so imeli Slovani v Istri pravico do slovanskega bogoslužja. In to hoče sedaj kar naenkrai t>dpraviti tržaški škof Nagi, seveda zopet Nemec, dasiravno bi bilo popolnoma naravno, da bi sede! na škofijskem sedežu v Trstu Slovenec. (Klici: »Jeglič!«) Ne vem, če ga hočejo. Če bi ga pa hoteli, jim ga prav radi damo. Kakor rečeno, je nemški škof Nagi hotel odpraviti slovansko bogoslužje in to po naročilu iz Kima, kamor je to naročilo prišlo z Dunaja. A narod se je uprl in ne zahaja več v cerkve, dokler mu ne vrnejo starih pravic. Ali bo narod zmagal ali ne, ne morem še reči; čudno pa je, da mu birokracija v zvezi s hierarhijo še v cerkvi ne da miru. In kako je na Koroškem! Tamkaj Slovenci ne najdejo svoje pravice pri sodiščih in tudi pri političnih oblastih ne. V zadnjem času se je celo zgodilo večkrat, da so Slovence, ki so zahtevali na kolodvoru v Celovcu vozni listek v slovenskem jeziku ter jih hoteli plačati s svojim poštenim denarjem, zaprli samo zato. ker so govorili v svojem jeziku. To je pač višek brezstidnosti, višek uradne bedarije. (Klic: Oslarija!«) Da, to je prava beseda za tako ravnanje! Treba je pač res, dd stopijo vsi slovanski poslanci na noge. da se stori konec takim krivicam! ♦ živahno odobravanje!) j Pa poglejmo še po Ljubljani. Tudi tu ui tako, kakor bi moralo biti. Zaceli so zlasti pri politični gosposki, f>a tudi pri »odišču pozabljati na elen XIX. državnega osnovnega zakona. Začeli so že slovenskim strankam dopisovati v nemškem jeziku. Ne vem, ali se vrši to vsled kakega ukaza; to pa vem, da pomeni to pre- I komerno skrb za nemščino v T^ub- I Ijani. j Krivica se itak ni nemščini pri I nas godila nikdar: saj je imela ved no več pravice, kakor jej je gre. če I pomislimo, da je na Kranjskem vse- I ga supaj kakih 18.000 Nemcev proti pol milijona Slovencev, ni pač polo- I žaj Nemcev med nami v ni kakem I razmerju z njihovim številom. Oni imajo gimnazijo v Kočevju in v Ljubljani, dočim Slovenci nimamo I niti ene slovenske gimnazije, v Ljub-Ijani imajo Nemci petrazredno ljud- I sko šolo, ki šteje samo 132 učencev. I Ce bi bila drugje kje kaka taka slo- I venska šola, bi jo bili že zdavnaj za- I prli, ali pa vsaj reducirali, saj mor-' I biti po šolskem zakonu za razred 40 I učencev in bi morala imeti torej [ nemška ljudska šola v Ljubljani le I Lai- I bacher Zeitung' pa, list, ki nekako v j posmeh celi deželi izhaja še vedno v I nemškem jeziku, vendar dosledno I rabi nemška imena ulic. Čudil sem I se, da je kaj takega pri vladnem I i- I stu mogoče. Tzvedel sem pa izza de- I želnovladnih knhs — kakor vidite se I tudi izza vladnih kulis včasih kaj izve, da so ondi stopili skupaj modri I juristi in rekli: v Ljubljani so še I nemška imena ulic in sine se še pisati I / nemškim imenom vsaka ulica, ki je imela prej nemško ime. Sele tiste ulice, ki jih bo mestna občina krstila po razsodbi upravnega sodišča, se | morajo pisati s samo slovenskim imenom. (Ogorčenje med zboroval-ei!) Na taka n ikrižpribijanja zdra- I vega razuma pridejo včasih biro- I k rat je, če je potreba umetno vzdrže- I vati veljavo nemškega jezika v Ljub- I liani. Zato pravim: Treba je, da alo- I vanki poslanei temeljito popravijo I in izelstijo držat ni stroj! j Oglejmo si na tudi nekoliko raz- I mere v naši deželi. Šele leta 1882. se je posrečilo I »zavednim slovaškim občanom, da I so prišli Slovenci v mestnem zastopu I ljubljanskem do zmage, in od tedaj, 28 let sem, vodi mestno upravo na- I rodni občinski zastop. In kaj vidimo I danest I Našla se je stranka, ki sedaj od-pira Nemcem na stežaj vrata v mest* I no občinsko upravo. To je I i naša klerikalna stranka! I (Klici: »Sramota!«) Le sata, da pri-I de ta stranka sama do moči, so sfa-I bricirali njeni kolovodja nov občin-I ski volilni red, po katerem pridejo I Nemci v obČinaki zastop. In ko ao manje is naše stranke stopil! » klerikalnim voditeljem, maj na Majajo svojega rad«, ko vendar absolutno ni pričakovati, da bi Nemci v Olja, Maribora, Ptnjn itd. prianali enako pravico slovenskim manjšinam, ter jim sporočili, da sedanja večina jim tato rad o volj no odstopi tretjino ob* činskih mandatov, so odgovorili: — ne! (»Čujte, čujte! Sramota!«) Rajši kakor s bratom« gredo z Nemcem, rajši sklepajo prijateljstvo s Nemci, ki niso bili nikdar naši prijatelji, ka. i tere je vedno vodila želja, da bi nas j zatirali. To nam najjasneje priča Kranjska hranilnica. Obogatela je * slovenskim denarjem, za slovenske kulturne potrebe pa ni imela uikdar denarja. In v takih razmerah v naši domači deželi, zlasti pa z ozirora na tako silovito nastopanje Nemcev proti Slovencem na Koroškem, se najde v deželi stranka, ki često pozablja, kaj je dolžna svojemu rodu, in hoče zopet spraviti Nemce v Ljubljani do veljave. To je res žalosten pojav v 'lasem javnem življenju. Zato poživljam vas, častiti zborovalei, da se vsi združite v trdno, močno falango in se z vsemi svojimi silami borite proti stranki, ki se je pokazala i>opolnoma nenarodno. Skrbite pri prihodnjih volitvah, pa naj bodo to državno-zborske. deželnozborske ali občinske volitve, da ta stranka izgubi kolikor mogoče tal. Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem. Priznati moramo, da so se tudi v precejšnjem številu navzoči socialni demokrati celi čas ponašali zelo dostojno in niso nikakor motili govornika. Nato se oglasi k besedi ilr. Gregor Žerjav, ki izraza svoje veselje nad delovanjem moških obči na rje v. Ni prav, da ^ vse dela iz Ljubljane, treba je tudi. da možje zunaj sami delajo kadar pa je trebi«, naj pa le pokličejo in iz Ljubljane se jim bo vedno rado pomagalo. Posebno rad pa prihaja govornik v Moste, ker so tu napred-ujaki tako lepo složni proti skupnemu klerikalnemu sovražniku. Moste so prav raditega lahko vzor vsem drugim občinam na Kranjskem. »Odobravanje!) Na ta zgied bi se v drugih krajih lahko sklicevali pristaši narod no napredne in socialno-demokratične stranke in bi tudi lahko zmagali sovražnika, ki se tako neznansko rad baha s svojo nepremagljivostjo, katerega pa so napredni kmetje in delavci tu v Mostah pognali v beg. Zato pa se tudi napred-njaki radi odzivajo vabilom na shode v Mostah. Predgovornik je omenil i>o klerikalcih nameravano reformo ljubljanskega občinskega volilnega reda. Govornik se ne misli bo viti s to stvarjo, ker imajo Moščani svoje zadeve, o katerih je treba, da se juha ne bo tako gorka pojedla, kakor jo mislijo skuhati. Cela stv.ir je lako skrpucana, da se ne bo nihee spoznal v njej. KleriaJci vedo, da ljudstvo v Ljubljani ni zadovoljno s tako ;zpre-nn-mbo, in da -«* klerikalci in '~lada boje ljudskega mnenja, je najboljši dokaz, da je vlada prepovedala shod socialnodemokretične stranke, Ki bi se bil moral vršiti zvečer, in ko se je vršil nato v nedeljo dopoldne, je bil celi deželni dvorec zastražen s policaji in slugami, da ne bi bili zborovalei bolj glasno povedali svojega mnenja. Reforma volilnega reda za mestno občino ljubljansko pa vsebuje točko, ki je velikanske važnosti za okolico in po kateri bi se mogli deti Šiške, ali Viča kar tebi nič, meni nič priklopiti mestni občini, ali pa narobe deli mesta tem občinam, ne da bi kdo kaj vprašal prizadete občine. Kar iztrgali bi konec ene občine in bi ga priklopili, k.ikor bi mislili, da bi imela njihova stranka več koristi. Tako po domače si pač predstavljajo klerikalci zakonodajo. Ali to pač ne bo šlo in ni misliti, da bi tak zakonski načrt mogel dobiti odobrenje. Sicer se pa je zadnji čas začelo svetlikati v okoliških občinah in klerikalcem pač ne bo dišalo, Ha bi primaknili kak kos okoliških občin mestu ali narobe. In če bi tudi Morili to, ne bi imeli nikakega dobička, ker bi v teh krajih imeli napredni glasovi večino. Zato pa delajmo v okolici, delajmo složno, da klerikalcem niti na misel ne bo prišlo, da bi mogli kaj doseči t razsekavanjem okoliških občin. Sploh pa so klerikalci v zadnjem deželnozborsk'Mu zasedanju sklenili celo vrsto zakonov, katerih pa nobenega niso predložili v odobrenje na Dunaj, vsaj gotovo je, da ni še nobe- den tali zakonov potrjen od cesarja, ker nobeden ni sposoben za to. Popravljajo pač in predelujejo te zakone, a predložiti jih ae ne upajo, ker jih je aram. Upati je torej, da tako hitro ae stopijo v veljavo. V okoliški občini je treba načelne agitacije proti klerikalcem. — Klerikalizem ni nič drugega kakor stremljenje za tem, da se združi vsa moč v duhovniških rokah. Slabo je že tako in tako, če ima en stan vse v svojih rokah, še slabše pa je, če ima vso moč v svojih rokah stan, ki ne plačuje nikakih itavkov, ki nima niti pojma o javnem gospodarstvu (Klic: ki se iz vsega norca dela!«), ki misli, da kmet, delavec in učitelj niso za drugo, kakor da plačujeta, duhovniki bi pa gospodarili z njimi, kakor bi sami hoteli. Ker sem omenil učitelje, naj še pripomnim, da so klerikalci nekaj učiteljev, ki kakor znano, niso posebno dobro situirani, z denarjem pridobili zase. — Saj je znano, da klerikalci ue podpirajo nikogar, ako ni njihov pristaš učitelji pa so levni in nekateri med njimi nimajo toliko značajnosti, da bi se mogli ustavljati klerikalnim vadam. In taki ljudje naj potem vzgajajo našo mladino Prepričan pa sem, da bodo učitelji tudi izi>oznali. da kot pristaši klerikalne stranke nič ne veljajo, Če pa so v napredni stranki, pa. Kaj pa so tudi kot pristaši klerikalcev, kakor le boljši mežnarji, ki uiinajo med ljudstvom nikakega spoštovanja, dočim pa imajo učitelji tamkaj, kjer res de lajajo za ljudstvo, ee tndi brez podpore iz farovža, pri ljudstvu veliko veljavo. Ce hodi uči-teljstvo z nami, bo imelo svoj uj/led, ostalo bo značajno, če pa radi denarja preskoči v klerkalni tabor, ne bo drugega kakor nekake boljše farov-Ške kuharic**. (Odobravanje!) Glavno znamenje klerikalcev je pa vselej in povsod — bisaga. Kdor ne ve, kaj je bisaga, naj le vpraša sestro rajnega šentpeterskega župnika Ma-lenška, pa bo izvedel, kaj je bisaga, ki ne izžema ljudstva samo po krajcarjih, temveč po celih dedščinah. Da pa zakrijejo klerikalci svoje prave namene, se kažejo napredne, ustanavljajo razna društva, ki naj bi delovala v korist ljudstva. Ali vse to so le hinavske naprave, ustanovljene le zato, da slepe ljudstvo z njimi. In le vprašajte vi Moščani svojega državnega poslanca (Klici: »Kdo pa je to!«), kaj je storil za Moste. Koliko se je lani delalo v Mostah za pridobitev ljudske šole. Moste so v tem oziru res vzorna občina, dočim v drugih občinah, zaslepljenih po klerikalizmu niti ne pomislijo na kaj takega, se ta občina bori za šolo. Klerikalci imajo večino v deželnem šolskem svetu in v deželnem odboru, a le vprašajte jih, kaj so storili za Moste v šolski zadevi. Za celo deželo so postavili v proračun kot podpore za zgradbo šol vsoto 1^.000 K. Ce se pomisli, da je v deželi 5led česar bi lahko kaj storili. Toda za Moste niso storili nič in tudi ne nameravajo storiti ničesar. Še večji greh pa, ki se nikakor ne da opravičiti, so si klerikalci v deželnem šolskem svetu nakopali na glavo z drugo zadevo. Na Gorenjskem je namreč občina Belapeč, v kateri je nekaj priseljenih Nemcev, dočim je kmetsko in delavsko ljudstvo slovensko. V Belipeči je bilo izpraznjeno mesto nadučitelja. Služba je bila razpisana. Oglasila sta se zanjo Slovenec Potokar in neki Kočevec. Potokar je imel najboljša spričevala, i »krajni šolski svet v Radovljici ga je predlagal soglasno, tudi s klerikalnimi glasovi, priporočal ga je tudi župnik v Belipeči. Stvar je prišla v deželni šolski svet, kjer imajo Slovenci večino. Vsakdo je mislil, da bo imenovan Potokar. Ali to ni bilo prav Nemcem, ker so se bali za svojo Siidmarko in svoj Sehulverein. In zgodilo se je, da so štirje klerikalni zastopniki v deželnem šolskem svetu ob tej priliki zapustili sejo. Za Po-tokarja so glasovali dr. Tavčar, deželni šolski nadzornik in še neki cesarski mož, ki je smatral Potokarja za najsposobnejšega, Nemci pa so glasovali za Kočevca. Ker so bili trije glasovi proti trem, je odločil glas barona Schwarza, ki se je izrekel za Kočevca, ki je bil tudi imenovan. Tako ao klerikalci iadall slovenske koristi, ker je Potokar pošten na* prednjak, kl so ga že večkrat vabili, naj prestopi k klerikalcem, česar pa nI storil. Zato so ga pa sedaj tudi no-imali na Kočevsko. I Drug podoben slučaj, ko so zopet klerikalci izdali narodne koristi, je imenovanje nemškega inženerja Oailhoferja, ki je poskočil iz IX. plačilnega razreda v VII. razred, dasiravno je bilo dovolj zmožnih slovenskih ali čeških inženerjev na razpolago. O podmolnišem gozdu, ko so klerikalci hoteli oškodovati deželo za okroglih 20.000 K, vam je stvar znana. Zahvaliti je le napredno časopisje, da je razkrilo to stvar in so klerikalci morali nato celo stvar preklicati in se je moral klerikalec Pust .s kislim obrazom obrisati pod nosom. Tako je pač klerikalno delo in zato izražam željo: Za Moste, ki so se komaj izkopale izpod klerikalnega jarma, bi bilo sramotno, če bi padle zopet nazaj pod klerikalno komando. Prepričan pa sem, da so klerikalci v Mostah dogospodarili enkrat za vselej, in želeti je, da bi se v Mostah tudi nadalje delovalo v enaki složnosti, kakor dosedaj, in da bi ta vzor šel po vsej deželi ter bi tudi drugje delavstvo in kmetje v tako lepi slogi sli skupaj v boj proti klerikalizmu. Če se bo delalo tudi drugod tako, kakor v Mostah, morajo biti tudi drugje taki lepi uspehi, kakor v Mostah! (Živahno odobravanje.) Nato se je oglasil sodrug Anton Kristan. Kakor smo že rekli, so prišli Kristan in njegovi ljubljanski sodrugi na shod z očividnim namenom, da bi zanesli raz por med obe napredni stranki v Mostah. Ta nanem je Kristan izdal že takoj v začetku svojega besedičenja, kajti govora vendar ne moremo imenovati onega, kar je vse spravil skupaj gostobesedni možakar'. Pravil je posmehljivo, da je či-tal po časopisih o shodih v Mostah, da je bil strahovito radoveden, koliko je resnice na teh shodih, da se je zato prišel osebno prepričat, ali je resnica, kar se govori o teh shodih. Povedal pa potem le ni, kaj pravzaprav misli o njih in molčal je tudi o tem shodu, ne da bi rekel, aH ima shod ka k pomen za napredek napredne misli, ali ne. Trdil je nato. da je bilo med izvajanji obeh narodno-na-prednih govornikov precej protislovja, to pa zato, ker je župan Ivan Hribar videl za Slovence največjo nevarnost v pangermanizmu, dr. Žerjav pa v klerikalizmu. Ce je treba boja proti Nemcem in klerikalcem, je treba tudi boja proti klerikalcem v slovenskih vrstah. V Avstriji je sicer slovanska večina, ali protikleri-kaine večine ni. Kristanu je ljubši vsak svobodomislec, kakor pa domač klerikalec. Zato je napačno, če je narodna napredna stranka ponudila klerikalcem eno tretjino občinskih mandatov v Ljubljani, da zabrani Nemcem vstop v mestni občinski zastop. (Klici: »Kaj pa se je danes do-poludne govorilo v »Mestnem domu«?«) Na te besede trdi Kristan, da se je v Mestnem domu govorilo prav tako. Nemcev, če so tu, vendar ni mogoče zbrisati z »landkarte«. Ce so tu, bodo prišli v občinski zastop. In to ni nič hudega. Zahtevati je treba, pa bodo prišli tudi v Celju, Mariboru in Ptuju itd. Slovenci v občinske zastope. Ce se uvede splošna in enaka volilna pravica, potem Nemci itak ne bodo prišli v poštev. Proporci jona In i sistem je pa le pravičen. To da se je govorilo v Mestnem domu in nič drugega. Vsa nevarnost tiči edinole v reakciji, klerikalizmu spodaj in zgoraj. Od jugoslovanskega ministra si ni treba obetati ničesar, kajti vsi ministri so enaki, vsi delajo edino le za svoj žep. Ni resnica, da bi nastal mir v Avstriji, ako bi bila uradniška mesta pravično po narodnostih zasedena. Naš sovražnik niso nemški uradniki, temveč edino le kapital. Proti ekspanzivnosti nemškega kapitala je treba edino le slovanske industrijalne politike, ne pa agrarne. Gorje nain, če pridejo slovanski agrarci na krmilo. Njemu je vseeno, ali ga zapre nemški ali slovanski uradnik. Govoril je nato, da so tudi Slovani falotje, da črnogorski knez mori ljudi kar na cestah itd. Na dolgo in široko je odgovoril na medklice, trdil, da nikakor ni hotel bagatelizirati plemenitih besedi župana Hribarja in končno dejal, da so bili socialni dem okra t je vedno za to, da naj dobi slovenska deca slovenske šole, da vedno poživlja svoje pristaše, da naj pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. \ Odgovarjal mu je župan Hribar. Predgovornik je segal predaleč, zato mu ne bo sledil na to polje. Ako je trdil Kristan, da je bilo med obema govornikoma narodno - napredne stranke protislovje, ga hoče govornik, poučiti, da to ni res. Oba govora sta le izpopolnjevala drug drugega. Ako se je predgovornik skliceval na sedanje volitve na Angleškem, češ, da gre tamkaj edino le za gospodarski boj. ga je treba poučiti, da so na Angleškem popolnoma druge razmere, kakor pa v Avstriji. Na Angleškem je samo en narod, dočim je v Avstriji drugače. Najprej je v Avstriji treba urediti narodnostne razmere, potem je iele mogoča rešitev takih vprašanj, za kakoršna se bij« boj na Angleškem. Predgovornik se je spotikal nad trditvijo, da nastane mir v Avstriji, ako bodo pravično razdeljena uradniška mesta, ter to trditev smatral za neumno, trdeč, da je vsemu kriv edino le kapital. Če je kapital vsemu kriv, kdo pa pri nas podpira kapital, ako ne visoko uradništvo! In uradniško vprašanje je za nas naravnost krušno vprašanje, saj moramo vendar zahtevati, da pridejo naši ljudje do kruha. Nikdar pa vendar tudi ne bo mogel nihče trditi, da bi uradnik, ki se je za silo naučil našega jezika, toliko, da je mogel dobiti službo pri nas, mogel tako vršiti svoje uradni-ške dolžnosti napram našemu ljudstvu, kakor pa uradnik našega rodu. Predgovornik je govoril tako, kakor nisem nikdar želel, da bi ke-daj govoril kak socialni demokrat med nami. Meni je bila vedno simpatična socialnodemokratična stranka, če bo pa zastopala taka načela, kakor jih je izpovedal predgovornik, pa ni mogoče, da bi šli kedaj skupaj. Tako kakor je govoril on, ne govore in ne delajo češki socialni demokrati nikdar. Kdo preganja najbolj češke socialne demokrate? Ravno Nemei! Češke socialne demokrate poznam prav dobro. Imajo sicer skupno strankino vodstvo, ali imajo tudi svoj lastni klub, ki pa je skrajno naroden. Bil sem v njihovem domovanju v Piznji in sem videl povsod puščice »Ustredni Matice školske«. Ali je mogoče, da bi človek našel v lokalih naših socialnih demokratov pušice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. (Klic, menda Kristanov: »J»* preklerikalna!«) Ne, ni vam preklc rikalna, prenarodna je vam in kleri kalcem! Ako ima kdo dva sovražnika, s* ne bo borii proti obema naenkrat. Najprej bo skušal pobiti enega, potem drugega. V Avstriji je največji sovražnik Slovanov nemški liberali zem in nacionalizem. Pobiti je pred vsem treba fikcijo nemške premoči. Ko se to zgodi, potem pa boj prot; klerikalizmu, ki se pri nas vrši že v malem, in kakor se vidi, s precej dobrim uspehom. Zato se ravno ne izključuje, kar sva govorila jaz in dr. Žerjav. Po tej poti je treba delovati naprej in upam, da je ta pot pravilna. To gotovo spoznajo tudi socialni demokrati, oni pravi socialni demokrati, ki zahtevajo za vsakega enak<> pravico, ne pa tisti nepravi, ki se v Trstu družijo z Italijani, v Mariboru itd. pa z Nemci proti Slovencem. V mojem srcu polje slovenska kri, moj oče je bil slovenski kmet in moja mati slovenska kmetica, zato mi je tudi ljubše, če v ljubljanskem občinskem svetu sedijo poleg slovenskih naprednjakov slovenski klerikalci, kakor pa Nemci, in le želeti je, da v narodno slovensko kolo vstopijo tudi slovenski socialni demokratične pa da bi pobijali skupna naša strem ljenja! (Živahno dobravanje!) K besedi se oglasi nato sodrud Kocmur, ki je predvsem trdil, da je uradniško vprašanje krušno vprašanje višjih slojev, ne pa nižjih. Zaletaval se je v Ciril-Metodovo družbo, češ, da je klerikalna, kakor vsa naša narodna društva, ki morajo imeti kakega Petra ali Pavla za patrona. Dalje več pa ni bilo čuti, ker so ga zborovalei, ogorčeni nad njegovimi brezmiseinostmi, pre vpili. Na kratko je nato še odgovarja) dr. Žerjav, da Družba sv. Cirila in Metoda ni klerikalna, za kar so najboljši dokaz silni napadi klerikalcev na Družbo. Ker je nekdo z nekim medklicem očital naprednjakom, da podpirajo Salezijance, odgovarja, da jih narodno-napredna stranka podpira zato, ker oskrbujejo ubogo pohabljeno deco. Z Nemci v Ljubljani je skupno delovanje nemogoče. Nemška manjšina v Ljubljani ne zasluži zastopstva v občinskem svetu, ker so stranka, ki vedno le dela proti Ljubljni in na vse mogoče načine sramoti našo prestolico. Glede uradništva pravi, da j* gotovo tudi v interesu delavskih slojev, če so uradniška mesta v rokah ljudi lastnega naroda. In ta mesta so potem vendar odprta za vsakogar, tudi za sinove delavskih staršev. Koliko časa že bije narodno-napredna stranka boj za slovensko vseučilišče, ki bi pripomoglo tudi sinovom ubož-nejših slojev do boljšega kruha. In kdo je največji nasprotnik slovenskega vseučilišča? Ravno nemški bi-rokratizem. Narodno - napredna stranka je vedno podpirala ubožnejše dijake. Ustanovila je več takih društev in prav pred kratkim tudi društvo »Domovino«, kjer dobi marsikateri dijak brezplačno hrano. Glede na Družbo sv. Cirila in Metoda pa pravi, da naj socialni demokrati le vstopijo vanjo, pa se bodo prepričali, da ni klerikalna. Svoj govor zaključi z besedami: Današnji shod je bil sklican kot nekak protest proti nameravanemu shodu klerikalne stranke. Poudarjam, da se z naše strani ni izpre^ovolila niti besedica, ki bi mogla biti )VOd prepiru meo onema napreom-,a strankama v Mostah. Z drugo itrani so se pač iznesle na dan stvari, -i nikakor ne spadajo semkaj, na ka- Hire pa tudi ne bomo odgovarjali, žlic vsemu temu pa priporočam: itanimo tu složni, kakor smo bili poslej! (Živahno odobravanje pristašev narodno-napredne stranke in Idomačih socialnih demokratov!) Kot zadnji govornik je nastopil H. Lavtar, socialni demokrat, doma-Ein. ki je poudarjal, da ste se v Mo-Ltah obe napredni stranki združili k Lkupnemu delu v dosego šole, da ne |bo treba hoditi otrokom v šolo daleč jtja gor na pokopališče. Z ozirom na Inastop ljubljanskih sodrugov je |ainenja, da bi bilo skoraj bolje, da bi ip shod ne bil vršil, ker tuki nastopi hnrivajo le klerikalcem orožje v ro-\v\ Glede Družbe sv. Cirila in Meto-01 pravi, da ni klerikalna, za kar je Irajboljši dokaz rohnenje šentpeter-Lkega kaplana Petriča ob ustanovitvi podružnice za Moste. Zaključuje: polagam vam vsem na srce: Ostani-Uo na poti, katero smo si izvolili, korakajmo združeni, roko v roki, da [nrifle naša poštena stvar do zmage! i Pano odbravanje!) Nato zaključi nreds adnik zboro rnnje, ki je trajalo gotovo celi dve ari in imelo, Če ne drugega, vsaj ta dober uspeh, da se je ljubljansko vodstvo« socialnih demokratov do-Ikazalo v pravi luči. Deže'ni zbori. Glede češkega deželnega zlx>ra » imele včeraj dopoldne vse češke |«tranke skupno posvetovanje, na ka-1'erem se je slednjič pokazalo v nazivaju na to stvar popolno soglasje. Se ve se še, ali bo izjava Cehov I\em-zadovoljila, ali ne. Vlada bi — če le mogoče — rada sklicala deželni ?!>or na 1. ali 3. februarja. Definitivno >e odloči usoda dež. zbora v sredo, ko se bodo mladočehi oficijelno izjavili o pogajanjih. Bojkot« t* Lvovu ima že par mesecev -evljarska firma Salamander iz Be-rolina svojo fiiijalko. Včeraj so ;moii isokošolci shod, na katerem so pozivali na bojkot nemškega blaga. Po hodu so bile velike demonstracije in ;4 slednjič demonstrante razgnala. Ogrsko. Ministrski predsednik grof Khu-- Hedervarv je razvil včeraj v poganski zbornici svoj program. Pove-ni nič novega; vse je bilo že dav-znano: da hoče volilno reformo, da ma Ogrska sic«-r pravico do samostojne banke, da je pa taka banka neizvedljiva in škodljiva, da bo razpustil parlament itd. Zbornica je si-»r sprejela ministre, ko so stopili v dvorano, z velikim vpitjem in zmerjanjem, ki ni pojenjalo niti takrat, i se je čital kraljev reskript; vendar je bil med programovim govorom in. predsed. večinoma mir. Le -em-rtja so poslanci delali medklice. K imen je predložil zborniei šest zakonskih načrtov, med njimi prora-iid za 1. 1910., začasni dvomesečni proračnn, trgovsko pogodbo z Ru-: unsko in rekrutno predlogo in prosi] zbornico, naj jih odkaže ods« kom. Ko je podpredsednik izjavil, da je '»voljena debata samo o tem, katera odsekom naj se izroče predi osje nastal velik hrup; slednjič se je orekinila in se nadaljuje danes. Popoldne se je novi ministrski predsednik predstavil tudi zborniei agnatov. Tudi tu je imel programni jrovor. Volitve na Angleškem. Do polu 12. ure včeraj dopoldne bilo izvoljenih 219 unioni«*tov, 187 liberalcev, 33 pritašev delavske stranke in 63 irskih nacionalcev. Uni-isti so s tem pridobili 101 mandat, i beralci 13 mandatov in delavska -ranka 1 manciat. ii neve želejalce. Deželni glavar pl. ftuklje je sklici za včeraj po po rine ob 3. v hotelu Cnion« shod zaupnikov iz onih krajev, po katerih bodo tekle nove že-•zniee. Shod je bil zelo dobro obi-an. Za reklamo je bila postavljena dvorani velika zemljepisna karta lanjske dežele z rdečo barvo zaznamovanimi progami. Kadar bodo iz-^otovljene vse te proge, potem bo -aka večja vas na Kranjskem zvezana z železnico. Mi iz srca želimo, 'hi bi se to čimpreje zgodilo. Zborovanje otvori sklicatelj sho-dei ini glavar pl. Snkije. Po-ivlja deželnega predsednika ba-- ca 8chwarza in njegove uradnike, n**za in škola ljubljanskega, oba kneza Auersperga in Windisch-.jtza, državne in deželne poslance, predsednika trgovske zbornice ter vse župane in zaupnike. Na njegov preoion; ae »voli aa predsednika shodu državni in deželni poslanec Pogačnik. Le-ta prevzame predsedstvo ter imenuje zapisnikarjem deželnega koneipista dr. Tomaziča, ki prečita došle brzojavke. Nato podeli besedo glavnemu referentu g. pl. Šukljetu, ki izraza veselje, da so se prizadeti krogi v tako obilnem številu odzvali njegovemu vabilu. Da je železniško vprašanje za Kranjsko najvažnejše vprašanje, priča najbolj dejstvo, da se za stvar zanima i meščan i kmet, župan ljubljanskega mesta, kakor župan v zadnji gorski vasi, naš pre-milostljivi knez in škof, kakor mali posestnik, ki sedi poleg njega. Govornik opozarja na gospodarske koristi železnic. Koder teče železuiea, tam ima zemljišče vedno večjo vrednost. Kjer ni železnic, se mora vse dražje plačevati in kdor prodaja, mora svoje blago cenejše prodajati. Z lokalnimi železnicami pa nam ni dosti pomagano. Gledati moramo, da zvežemo svoje železnice z velikimi nrogami. To pa napravimo najlažje na ta način, da zahtevamo železnic kana, kjer jih zahteva državna potrebe. Do danes je naša država gledala samo proti reski meji. Za mejo proti italijanskemu sosedu se ni čisto nič brigala. To bi se se lahko grozno maščevalo, kajti kaj nam pomaga vojaštvo, če se ga ne more hitro poslati proti nasprotniku. One vilikansk«-vojne ladije, ki stanejo čez 65 milijonov kron, so tako velike važnosti za državo, da bi jih takoj dovolili, koliko večje važnosti so šele železnice. Vojna ladija je v 15 letih nerabna, železnica pa vedno obdrži svojo vrednost. Ravno vsled tesra je pa naš položaj zelo ugoden, ker bodo naše železnice tekle tako, da se za nje zanima vojna uprava, ki nas bo krepko podpirala. Ce se nam posrečijo nameravane železnice, potem s«' m »remeni lice ce e kranjske dežele. Odkrito vam povem, da so prva stvar projekti. Dokler teh nimamo, toliko časa niti govoriti ne moremo o železnicah. Načrte na moramo izdelati na svoje stroške, kajti ako bi čakali, da jih izdelajo državni inženirji, potem marsikdo izmed nas teh načrtov ne bo dočakal. Ti načrti bi stali približno 400.000 K. K tem izdatkom bi morali prispevati država, dežela in mi. Železniško ntinistrstvo je pri-pravljeno prispevati, ako izročimo projektovanje takim tvrdkam, katerim hn moglo 7.1 upati tudi ministrstvo. Krar.>ka dežela je v v» :ikih denarnih stiskah: ima velik primanjkljaj, pa malo dennr;'a. Iz tekočih dohodkov vi mogoče kpj prispevati. In-nno pa n^ki zaklad, to je garancijski zaklad dolenjske železnice. Ta zaklad ima dane- i a razpolago 1,286.000 K se pomnoži v tekočem letu se za 100.000 K. Od tega garancijskega zaklada bi deželni zbor dovolil gotovo znaten zne-ek v to svr-ho. Irtere^nti bi seveda morali prispevati po svoji moči. Pri tem pa moramo delovati složno in se ne smemo ozirati na narodnosti, ne na politične stranke. Po drugih deželah delajo z vso vnemo 7p železnice, pokažimo tndi Krrmjei. da nismo zaspan-ei. Govornik utemeljuje važnost in potrebo, kakor so navedeno v resoluciji. Nato crovore še gospodje deželni odbornik prof. Jare. poslanec Bartol, župan ljubljanski in državni j -slame Ivan Hribar, ki novdarja svoje veselje na tem. da je vsaj pri tej stvari složna cela Kranjska. Op -zarja na to, da je mogoče, da se grade tudi nekatere lokalne proge izključno z državnim denarjem. Govornik je opozarjal na tretjo zvezo s Trstom, to bi bila zveza Zeltweg-Pl a tog l itd - Polzela - Kamnik-Ljuh-Ijana - Hotederšiea - Studeno - Razdrto - Senožeče - Divača ali Štanjel. Velikega pomena za Idrijo bi bila zveza L j u h I j a n a - H r ez o v i ca - V r h n i k a-Ži ri-Godov ič-Idrija, za katero je načrt že izgotovljen. Prosi, da se upošteva tudi ti dve varijanti. Državni poslana Benkovič je proti temu. da ima cela stvar prononsiran kranjski značaj, ko mora vendar uvideti vsakdo, da se morajo proge najprej zgraditi na Štajerskem. Kavnatelj Škerbinc predlaga resolucijo glede l>eIokranjske železnice. Slednjič utemeljuje še deželni odbornik Lampe svojo resolucijo. Oglasili so se še dekan Arko iz Idrije, poslanec Mandelj in dr. Eger. — Nato da predsednik na glasovanje sledeče resolucije, ki so bile večinoma sprejete soglasno: V polnem prepričanju, da je za gospodarsko povzdigo južnih dežela naše državne polovice nujno potrebna izpopolnitev železniškega omrežja v njihovem ozemlju, pa tudi v zavesti, da politiške razmere naravnost silijo državo, naj z izpopolnjenimi železniškimi procrami dvigne zaklade, ki jih ima v nadarjenem, po napredku koprnečem ljudstvu v omenjenih deželah, in naj tako obenem izvrši, kar neobhodno potrebuje v varstvo svojih južnih mej, izjavlja shod: I. Zvršitev železniških zvez: Polzela (ali Rečica) — Kamniška železnica — Kranj - 2in naoage-vanje železnico s Dunaja skozi Wechsel in vzhodno Štajersko preko Save čres Novo mesto - Zužemberk-Dobrepolje - Sodražica - Bloke - Lož do Herpelja, proga iz Postojne v vipavsko dolino, proga Ljnbljana-Ziri-Idrija - Sv. Lucija je življenska potreba južnih dežela in celega cesarstva. II. Shod pozivlje vse deželne in državne poslance, vse javne zastope tega ozemlja, pa tudi vse ljudstvo skupno in svakoga iiosebej, naj z združenimi močmi složno vporabijo vsa sredstva, da se to izvrši. III. Da se organiznje skupno delo, določi shod: a) glavni odbor za Kranjsko, obstoječ iz 14 osel*, ki ima vrhovno vodstvo nad vsem, kar se tiče z vrši t-ve sklenjenega programa in ki naj bo v najtesnejšem stiku s podobnimi organizacijami sosednih dežel; b) posaninc odbore, ki naj vsak v svojem delokrogu podpira vzajemne namene. Ti odbori naj se sestavijo tako-le: a) Za zvezo Polzela - Žiri en odbor. Skrb, drj se sestavi, se prepusti A. M»jaeu, županu v Kaplji vasi; h) za progo Krško Žužemberk en odbor. Za njegovo ustanovitev naj ■ »oskrbi poslanec dr. Hočevar; c) za progo Žužemberk - Stari trg en odbor, ki poskrbi zanj deželni poslanec Bartol; č) za progo Bloke in dalje posl. Schellinaver; d) za progo Postojna - V i pava g. A. Uršič iz Št. Vida pri Vipavi; c) za progo Ljubljano — do goriške meje naj poslrje dosedanji konzorcij; O za progo Loka - Železniki odbor, za katerega ima skrb poslanec Demšar. IV. Xa shodu dno 24. januarja 1910. sklicanem po deželnem glavarju vojvodine Kranjske, g. dvornemu svetniku Vran pl. Šukljetu v svrho posvetovanja glede gradb potrebnih železniških prog na Kranjskem, sklenejo posvetovale', da se vsi merodaj-oi faktorji, osobito pa klubi naših državnih poslancev naš deželni zbor in trgovska in obrtniška zbornica t* v^o energijo pri c. ki. vladi zavzamejo, da se: 1. nooneši srradba belokranjsko železnice; 2. da se pri oddaji gradbe ,:olez-aiškia r>rog razdeli ta v manjše gradbene dele. da *>odo zamogle pri oddaji konkurirati tudi naše domačo podjetniške ivrdke in • da se cz'ra pri oddaji v prvi - * i na naše domače fvrdke. V. Glavnemu odboru so naroča, naj takoj stopi v stik z vlado, z vodstvom vojašk«? oprave, z javnimi nastopi in s prizadetimi [»omamniki ter m zagotovi potnima denarna sred--*v:"». « kateri:,i naj «e izdelajo v sporazumu z železniškim in vojnim ministrstvom porabni splošni načrti, kolikor jih še ni gotovih. VI. Glavnemu odboru se naroča, naj se pri sestavi načrtov po možnosti ozira na utemeljeno prošnjo in zahteve nodr^bnngn. lokalnega značaja, ki se mu iaiotje. VIT. X glavnem odboru so: 1. deželni glavar 1: 2. zastopnik kranjskih državnih poslancev 1; 3. načelniki, oziroma delegati posameznih odborov 7* 4. zastopnik ljubljanskega ssesta 1 : 5. zastopnik trgovske in obrtne zborniee 1; r». dva zastopnika veleposostva 2, 7. predsee ne konstituira glavni odbor, vodi v>»- posle, ki se ga tičejo, deželni ednvar. VIII. Posamni odbori morajo imeti ^nj 5 članov; sme se pa to število f?o |2 pomnožiti s tem, da sami r^oklm^jo sposobne osr»hc \- svoj odhor. IX. Poštnini odbori se ustavijo tako. da pooblaščenci današnjega shoda povabijo zavedne interesente svo-jecra okrožjn k sestanku, kjor w ne e-lnrio število udeležencev izvolijo rwibr>rovi člani. V«ak odbor mora svojo ustanovitev in vsako izpremembo naznaniti glavnemu odl»oru. X. Osrednji odbor se pooblašča, da f>regb»f!a železniške projekte, ki so jih predložili lokalni konsorciji. in če se izkaže, da so primerni, naj jih kar najl>olj*> pospešuje zlasti s tem do pokrije stroške generolnega in detajlnih projektov iz različnih sondov. XI. C. kr. vlada se i>ozivlje, da v bodoči* predlogo o lokalnih železnicah vzame progo Polzela - Kamnik kot stavbo na državne stroške. UaMlonsU MOBU mL L j n b 1 j a n a, 24. jan. Ljubljanski občinski svet je imel danes zvečer ob 6. izredno sejo, kateri je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika imenuje župan obč. svet. Kozaka in dr. j Majarona. Obč. svet Predovič in i Pavšek sta opravičila odsotnost. Rešile so se sledeče točke: ft klavnica. Proračun izkazuje potrebščine 36.600 K, pokritja pa 56.076 K. Med potrebščinami se je prezrla plača nekega paznika v znesku 900 K. — Se odobri. Svoj čas je obč. svet. naročil županu, naj se informira, ali so v drugih mestih posebne komisije za ogledovanje konfisciranoga mesa. Odgovori se glase, da so take komisije če ne nedopustne, pa vsaj nepotrebne. Zato se tudi v Ljubljani taka komisija ne bo ustanovila. V posebnem dopisu župan predlaga, naj bi se za doma zaklane prašiče računila dvojna oglednina. Ker bi pa to povzročilo mnogo nevolje in nima nobenega finančnega efekta, se za sedaj opusti. Mestna zastavljalnica potrebuje za poslovanje obratnega kapitala. Dobila je zo 100.000 K pri »Kredit ni banki«. Ker pa je od tega denarja plačevali precej visoke obresti, naj se najame pri »Mestni hranilnici« 200.000 K po 4l/Y^-Mestna občina prevzame garancijo. Izposluje naj se za to posojilo potrebni deželni zakon. Posojilo mestne občine. »Mestna hranilnica« je posodila mestni občini 1 milijon kron po 41/4%. Opanka 1,450.000 K pa ne more po tej obrestni meri posoditi. Izposluje naj se deželni zakon, da se sme ostanek obrestovati s 4*/2^ • Prodaja tavbiše. Zii neko parcelo na svetu starega vojaškega preskrbovališča ponuja Viljem Treo 21.000 K; Josip Mayr pa bi rad kupil to parcelo in še neko dvoriščno parcelo, ponuja za obe 37.000 K. Ker je druga ponudba ugodnejša, se proda svet Josipu Mavru. Vodovodne cevi. Ker ao se položile vodovodne cevi v predoru na Martinovi cesti, je treba Južni železnici podpisati poseben reverz z dodatkom, ki je potreben, zato, ker se cevi podaljšajo do nove Kolinske tovarne. — Sprejeto. Sledi kratka tajna seja. Deželni zbor krnnlski. XX. seja. Ljubljana, 25. pro^. 1910. Predseduje deželni glavar pleni. Š u k 1 j e , na vladni klopi deželni predsednik bar. S c h w a r z in grof K u n i g 1. Deželni glavar otvori sejo ob 9. uri 30 minut in imenuje za zapisnikarja poslanca dr. Zajca in barona Borna. Iz upravnega odseka je odstopil posl. dr. T a v č a r. Naslednik se takoj izvoli. I vol jen je poslanec dr. X o va k. Nujni predlog poslanca E. Gangla in tovarišev: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj ukrene vse potrebno, da se v deželni prisilni delavnici nemudoma odpravi kaznovanje prisiljencev s privezovanjem. Predlog se predloži upravnemu odseku, ki naj po § 22 opravilnika o njem poroča v prihodnji seji. V formalnem oziru se predlaga po ^ 22 opravilnika, da se ta predlog obravnava nujnim potoni. (Slede podpisi.) Nujni predlog je vložil tudi poslanec Lenarčič. Vloženi ste dve interpelaciji poslanca P i b r a in tovarišev v zadevi pomanjkljivosti zatvornic na bohinjski železnici in krutega postopanja oskrbništva blejske graščine napram planšarstvu. K dnevnemu redu se oglasi poslanec Gangl. ki je v zadnji seji stavil nujni predlog v zadevi nesreče v Idriji, o katerem bi se moralo a* smislu poslovnika ustno poročati že v sledeči seji. Ker pa tega poročila ni na dnevnem redu, vpraša, kaj je z zadevo. Deželni glavar izjavi, da pride stvar na dnevni red še tekom današnje seje. Razprava. K točki 15. dnevnega reda — poročilo deželnega odbora o nekaterih izpremembah organizacijskega statuta »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v LJubljani« — stavi posl. dr. Žitnik predlog, naj se o zadevi takoj razpravlja v zborniei. Predlog se sprejme in poročevalec posl. J a r c poroča takoj o stvari, ki obsega nekatere spremembe in priporoča sprejem teh isprememb. Predlog: se sprejme. Preosnova O*- kr. mdniške šole v IdrijL Deželni odbor je v te j zadevi 1. 1906 predložil deželnemu zboru poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Z dopisom dne 84. avgusta 1803, it 2520, ja a kr. dsislni šolski svet sprožil misel, da bi se e. kr. rudniška ljudska šola v Idriji preoenovaia v splošno javno ljudsko šolo, ter je prosil deželni odbor, da mu označi svoje stališče v tej šolski zadevi. Deželni odbor se ni smatral poklicanega, izraziti se o tem vprašanju, dokler ni dobil od deželnega zbora tozadevnih navodil, vendar pa je pripomnil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da bi se nameravana preosnova c. kr. rudniške ljudske šole v Idriji po njegovem mnenju mogla izvršiti le tedaj, ako bi se to zgodilo brez vsakih žrtev s strani dežele. Deželni šolski svet je poudarjal se: Ker za erar, oziroma za c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji ne obstoji niti zakonita, uiti pogodbena obveznost za daljno vzdrževanje te šole, in je temveč poljedelsko ministrstvo dogovorno z ministrstvom za bogočastje in pouk z razpisom dne l.'i. septembra lb73, št. 6978, izrecno izjavilo, da bo od rudniškega erarja vzdrževano ljudsko šolo v Idriji prostovoljno, ne do bi priznalo kako obveznost, vzdrževalo tudi v bodoče kot zasebno šolo, kor erar tudi poklican ni, plačevati stroške za ljudsko-šolski pouk otrok onih prebivalcev Idrije, ki ne spadajo med rudarje, in ker je končno tudi v korist prebivalstvu idrijskemu, če se ta šola pren-stroji v javno ljudsko šolo pod iz-kiučnim vodstvom v to poklicanih organov, namerava poljedelsko ministrstvo opustiti to c. kr. rudniško šolo. V prvi vrsti bi bila občina Idrija obvezana skrbeti za zgradbo, vzdrževanje in notranjo opravo šolskih poslopij, dalje za plačevanje stroškov za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov, dočim bi se morali daljni stroški, zlasti učiteljske plače pokrivati iz normolnošolskega zaklada. Poljedelsko ministrstvo je izreklo, da je pripravljeno s pridrž kom ustavnega pooblašeenja sedanjo poslopje c. kr. rudniške ljudske šolo z vsem sedanjim inventarjem šolski občini idrijski v brezplačno porabo za toliko časa, dokler bo ljudska šola nastanjena v tem poslopju, pod pogojem prepustiti, da bo občina po-vračcvala c. kr. rudniškemu ravnateljstvu vse stroške za vzdrževanj«1 poslopja ter vse davke. Poljedelsko ministrstvo je izreklo pripravljenost, od časa otvoritve Šole kot javne ljudske šole plačevati deželi Kranjski skozi tri leta stalni vsakoletni prispevek v visokosti sedanjih prejemkov učiteljskega osob-ja v znesku 27.000 K, dalje pa vsako leto po 3000 K manj, tako, da bo po preteku 12 let odpadel vsak posebni prispevek od strani c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji za vzdrževanje javne ljudske šole. Vsled opustitve c. kr. rudniško ljudske šole bo učiteljsko osobje, ki je nastavljeno na tej šoli, postalo on-di na razpolaganje, vendar naj se mu omogoči prestopiti v javno kranjsko Ijudskošolsko službo, varujoč mu že pridobljene pravice glede aktivitetnih in pokojninskih užitkov. Pri komisijski obravnavi je deželni odbor zastopal stališče, da jo poljedelsko ministrstvo leta 1873 prostovoljno prevzelo stroške za šolo v Idriji ter s tem razbremeuilo deželo, kar je koncesija, ki je bila dana deželi Kranjski in katera se brez zaslišanja deželnega zbora ne more enostransko umakniti. Vsled tega je deželni odbor mnenja, da je za predlagano preosnovo c. kr. rudniške šole v Idriji brezpogojno treba pritrditve deželnega zbora ter naj se torej rešitev te zadeve odloži do onega časa, da bo kranjski deželni zbor o tem predmetu sklepal. Deželni odbor bi brez posobnega pooblaščenja deželnega zbora tudi ne bil v stanu pritrditi, da se na c. kr. rudniški soli v Idriji nameščeno učiteljsko osobje prevzame v status kranjskih javnih ljudskošolskih učiteljev jk> razmeri dosedanje službene dobe. Istotako bi moral deželni odbor ugovarjati vštevanju službene dobe za priznanje službenostarostnih do-klad iu pa za odmero pokojnine, ker tako vštevanje na zasebnih ljudskih šolah dovršenih službenih let ni dopuščeno. Slično stališče je zavzemala pri obravnavi občina Idrija ter smatrala kot neobhodno potrebno, da se v, tem vprašanju opuste vsi daljni koraki, dokler se ne izposluje deželno-zborski sklep. Deželni odbor predlaga, naj sfc ta zadeva izroči finančnemu odseki* v poročanje. Cesta Pljuska - Litija. Iz poročila deželnega odbora i> leta 1906 povzamemo Odkar so se otvorile Dolenjske železnice, se vedno ponavljajo prošnje za preložitev Markotovega klanca na deželni cesti Pljuska - Litija v višnjegorskem cestnem okraju in to predvsem od najbolj prizadete občine Temenice. Tndi okrajnoeestni odbor v Višnjigori je še sklepal v tej zadevi in vložil prošnjo aa preložitev omenjenega klanca. tzvrsmje to naročilo je deželni stavbni urad izdelal projekt s stroškovnikom. Po tem projektu se preložena cesta pod Markotom odcepi od sedanje deželne ceste, drži skozi vas Prapre-če ter se pri Temenici zopet stika z njo. Pri Praprečah se bo za preložitev deloma po rabila neka obstoječ« vaška pot, sicer pa je cesta večinoma izpeljana čez travnike. Po projektu znaša največji strmec 5*5rr, kar je v primeri s sedanjim strmcem 14*5% gotovo jako ugodno. Stroški te 1100 metrov dolge preložitve so proraeu-njeni na 13.000 K. Deželni odbor predlaga: Preložitev Markotovega klanca na deželni cesti Pljuska - Litija v dolgosti 1100 metrov ter s proraču-njenimi stroški v znesku 13.000 K se odobri po projektu, ki ga je izdelal deželni stavbni urad ter se v pokritje -tavbnih stroškov dovoli iz deželnega zaklada 50^ prispevek v znesku 6500 K. Ostali del stavbne potrebščine v znesku 6500 K mora pokriti okrajn >-'-ostni odbor v Višnjigori. Učni tečaj za meščanske šole. Glede dopusta in nadomestova-nja ljudskošolskih učiteljev, ki se udeleže nčnega leeaja za meščauske šole, je deželni odbor že leta IDOo" predložil svoje poročilo ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli načeloma pritrditi, da se morebitnim udeležencem tečaja iz šolskih okrajev na deželi za dobo tečaja podeli dopust v javnem ljudskošolskem službovanju in se za njihovo nadomestovanje nabavijo provizorične učite jske moči ob stroških norma lnošolskega zaklada. Ustanovitev občine Sora. V okolišu krajne občine Medvode se nahajajoči da v en i občini Draga in Sora sta bili izločeni iz političnega okraja in sodnega okoliša Ljubljane ter združeni s političnim okrajem Kranjskim, oziroma z okrajno^odnim okolišem škofjeloškim. Vziic temu pa sta navedeni dve davčni občini tudi še nadalje ostali pri krajni občini Medvode, vsled česar je nastala nepravilnost, da pripada omenjena krajna občina sedaj dvema različnima sodnima okolišema. Da se ta nepravilnost odstrani, kar bi bilo želeti v vsakem oziru. more se t" doseči z ustanovitvijo navedenih dveh davčnih občin kot samostojna krajna občina političnega okraja kranjskega. S to razrešitvijo bi bilo še najbolj ustreženo tudi željam ondotnega prebivalstva. Občinski odbor v Medvodah je soglasno pritrdil ustanovitvi nove občine. Tudi de.itev občinskega imetja se namerava izvršiti po načrtu. > katerim so bili zadovoljni vsi udeleženci. Deželni odbor nasvetuje, naj se ^»zadevnemu načrtu zakona ustavno pritrdi. Kanalske pristojbine v Ljubljani. V seji dne '23, februarja 19U5 je .»heiiiski svet deželnega stolnega me- Ljubljane >k!euil vpeljati kanalske pristojbine. Po dotienem sklepu laj bodo za pristojbino, ki je vpeljati, mprodajne nastopne točke: 1. Kanalska pristojbina znaša o' ^ marjev od vsakega štirjaškega me- zazidam- površine (ploskve) sta-novališč, delavnic, pralnic, kuhinj in hlevov. Zazidana ploskev se izračuna 'ako, da se nje oh^eg pomnoži b Številom stropnih oddeikov (pritličij in nadstropij). Ako imajo glavno nI i postransko poslopje ali deli istega različno Število nadstropij, preraču-r-ijo r-e temeljne ploskve posameznih delov posebej in se vsaka posamezna »loskev pomnoži le s številom nadstropij, ki so nad njo. 2. Kleti in podstn >ja se ne smatrajo za nadstropja, od katerih bi se imela plačevati pristojbina, rasan če se ti prostori porabljajo ali so namenjeni v porabo za stanovaliŠča. delavnice ali kuhinje. 3. Kanalsko pristojbino je obvezan plačati vsak posestnik ob takem .avneru svetu ležečega poslopja, po katerem teče mestni kanal, brez ozira na to. je H to poslopje zvezano z mostnim kanalom ali ne. Izvzeta so le poslopja, katera so z lastnimi kanali neposredno zvezana v Ljubljanico. 4. Pristojbina se plačuje v dveh *nakih polletnih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo dne 1. februarja, drugi pa dne 1. avgusta vsakega leta. r>. Ta pristojbina se izterjava na \sti način kakor državni davki. Poročilo omenja nato nagibe, ki «o vodili občinski svet, da je napravil ta eklep. Dohodek pristojbine bi 'našal 40.000 K na leto. Deželni predlog predlaga, da se sprejme tozadevni zakonski načrt. Kmetijsko - Kemično preskuša lišct. V svrho avtorizacije preiskovanja živil po kmetijsko-kemičnem preskuševališeu v Ljubljani, se je ravnateljstvo toga aavoda okrnilo na deželni odbor in nas valovalo: 1. »Koncesija, zadevajoča preiskovanje živil, naj bi obsegala vino, sadno vino, /.gauje in druge alkobo-iovine, most :n druge sadne sokove, pivo, ocet, medico, med, mleko, surovo maslo, sir, smetano, jedilne masti in raznotero olje ter končno vodo, vosek in drože. 2. Ker za zdaj u i upanja, da bi *e preskušališče svojemu namenu primerno nastanil«), treb i bi bilo sedanje prostore opremiti z ventilatorji, povečati okrni, i'»opraviti strope in dimnike ter razširiti laboratorij z dvema sobani/, ležečima proti dvorišču. Izvršitev ie-ga dela utegnila bi provzročiti najmanj 1500 kron stroškov, o čemer p:- naj se izjavi deželni stavbni urad. 3. Novih aparatov bi za zdaj ne bilo treba nabaviti; pač pa bi & letni proračun moral zvišati za naj manj 000 kron, .n sicer za izpopolni te v aimratov in nabavo raznih potrebščin, posebno steklenih predmetov in kemičnih tvarin za porabo plina in za kurjavo. 4. Ker provizoričuo urejeui za \ mii in s provizorično nasta\l]enim otsobjem nimajo jnisebnega ugleda, bilo bi nujno potrebno, da se se. lan ji provizorij izpremeni v definitivno >tanje, da se urede plačt osobja, da se glede preskrbe za starost j»otrebno ukrene in da se sedanje mesto aM->tenta izprem >ni v mesto pristava s primerno stalno plačo in z deležem od pristojbin analiz. Mesto drterega asistenta naj se ustanovi Šele pozneje, če se pokaže potreba za to. \ Dosedanji letni proračun za vzdrževanje zavoda znaša okroglih 10.000 krou. Oe -»a se morda preosnu-je zavod za preiskovanje živil, zvišali se bodo v>akoletui vzdrževalni stroški za najmanj '2*290 krou: v tej svoti na ni všteta piača za asistenta, rate-ro mesto se bo morda nanovo ustanovilo. ti. Ce pa bi ne šlo za to, da dobi preskušališče avtorizaeijo za preiskovanje živil, temveč bi se jrlavna važnost polagala na kmetijsko poizkusilo delovanje zavoda, potem pa se morajo zavodu dati sredstva na razpolago, da se bo mogel v tem cziru uspešno razvij.'ti.« Deželni odbor prosi, naj nVaclau zbor sklene, k^r se mu vidi primerno. • Uzorna zložha itoljedelskih zemljišč. Na podlagi obširnega poročila iz leta 1907 prt-dlaga deželni odbor: V s\-rho izvršbe uzorne zložbe poljedelskih zemljišč s*' dovoli iz deželnega zaklada prispevek v visokosti *2o ' r dotične potrebščine s pridržkom, da se ostali del stroškov pokrije s prispe vin države bi udeležencev. Uravnava Save. t', kr. ministrstvo za notranje stvari je odobrilo nadaljevanje uravnave Save med Kr^sniškimi Poljanami in Ribicami v kilometru 25*5 do 27o s stroški 113.000 K in na na-brežne zgradbe pri Ponovičah v kilometru 42*0—13-8 za znesek 41.000 kron. (kr. deželna vlada je nato prosila deželni odbor, da za navedene stavbne stroške v skupnem znesku 154.000 K izposloje od dežel, ega zbora primeren prispevek. Deželni odbor je izjavil, do je voljan ustreči tej želji ter predlagaSJ v to svrho deželnemu zboru dovolitev 6 '< prispevek v skupnem zneska 9240 K iz deželnih sredstev, zato predlaga: K stroškom proračunjenim na 113.000 K 14 uravnavo Save med Kresniškimi Poljanami in Ribicami, ki jo namerava izvršiti c. kr. vlada, in pa k stroški-m v znesku 41.000 K za zgradbe v zavarovanje bregov pri Ponovičah se dovoli iz deželnih sredstev 6 ri prispevek v skupnem znesku 0240 K. Prodaja grm>ki šoli pripadajočih pa reci. I>eželna kmetijska šola na Grmu je dobivala dozdaj drva za domačo porabo iz lastnih gozdov. Sedaj je pa lesa v teh go/dih že tako malo. da bo šola v kratkem primorana dobivati les za kurjavo iz tujih gozdov, vsled česar bi ji narastli znatni izdatki. Da se izogne tem, vsako leto se ponavljajočim stroškom, predlaga vodstvo šole na Grmu nakup primernega, v bližini Grma ležečega gozda. Da bi oe pa vsled tega deželni zaklad ne obremenil, nasvetuje vodstvo dalje, da se preskrbe potrebna denarna sredstva na ta način, da se odproda del Šoli na Grmu pripadajočih, ob opuščeni državni cesti ležečih narcel »na Gričih« št. 337/1 in 357/3, kat. obč. Kaudija v izmeri 15.217 m2 kot *tavbiše>. Cena za to površino se je določila na 2 K za m3. Deželni odbor predlaga: Deželni odbor se pooblašča, da odproda del šoli na Grmu pripadajočih, ob opuščeni državni cesti ležečih parcel »na Gričih« št. 337/1 in 357/3, kal obe. Kaadija v iameri 15.117 m* kot stavbišče proti primarni ceni ter porabi isknpilo v nakup primernega gozdnega kompleksa za šolo na Grmu. Naklade od dohodkov aaje ataci* v Ljubljani. • V Ljubljani se pobira že od leta 1866. dalje naklada od dohodkov na-jemšcin. Zadnjič je bilo dovoljeno pobiranje te davščine do konca 1. 1909. Od 1. januarja 1910 dalje bi torej ne bilo več zakonite podlage za nadaljnje pobiranje omenjene naklade. Z ozirom na to in pa upoštevaje, da pri vedno rastočih stroških ljubljanska mestna občina ne more pogrešati tega dohodka, ki je znašal 1. 1908 107.703 K in je proračunjeu za leto 1909 na 108 000 K, je sklenil občinski svet v seji dne 21. septembra 1900, da se v pokritje potrebščin mestne občina pobira tudi od l. januarja 1910 dalje od najemščiue \to 100 do 200 K po 2 h, od 200 K naprej po 4 h od v»ake krone. Do vštevši 99 K 90 h na leto ostanejo najemščiue tudi za naprej naklade prosta. Deželni >ibor predlaga: Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje *>e kakor do zdaj tako tudi od 1. januarja 1910 dalje do konca 1. 1'JIO pobiranje naklade od dohodkov najemščin tako, da so najemščiue pod 100 K popolnoma proste, od najemščin od 100 K do vštetih 200 K pa se plača na leto na klada po 2 h in od najemščin nad 200 K na leto naklada po 4 h od vsa ke krone najemščine. Zakon o zložhi poljedelskih zemljišč. Deželni odbor je predložil zakonski načrt glede izpremembe zakona z dne 7. listopada 1900, dež. zak. št. 28 0 zložbi poljedelskih zemljišč in predlaga ustavno obravnavo tega načrta. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. - Nekaj nečuvenega. Naša ve-lemoilra vlada, je včeraj zopet ukrenila nekaj, kur mora izzvati vihar upravičenega ogorči nja v vseh poštenih narodnih slojih. Vemo sicer, da so gotovim ljudem naši narodni kolki trn v peti, in da bi jih najraje kar prepoved?,li, ako bi imeli to moč v rokah. Da bi pa bili ti ljudje, ki so že dlje časa vodili najstrašnejšo vojno proti slovenskemu narodnemu kolku na poštah v Celju in Celovcu, tako vplivni, da bi izposlovali pri vladi, oziroma pri državnem pravd-ništvu prepove«! onih narodnih kolkov, ki jih najbolj bodejo v oči. odnosno njihovo konfiskacijo, to bi nam ne prišlo niti v sanjah na misel. Toda zgodila se je tudi ta neverjetnost, ta gorostasnost? Deželna vlada kranjska j«* namreč zasegla včeraj pri vodstvu »Družbe sv. Cirila in Metoda« in po vseh lokalih, kjer je vedela, da se razpecava blago na korist naše šolske dražbe, narodne kolke, tiskane v barvi, ki je ne moremo imenovati, ker bi bili zaplenjeni, z dnevnim datumom, ki ga ne smemo navesti, ker bi bili konfiscirani, z mesečno številko, ki je ne moremo ozua. »iti, ker hi nas sazegli, in z letnico, ki je ne smemo napisati, ker bi strogi državni pravdnik takoj zaplenil naš list ter vrhu tega še obtožil od* govornega urednika, češ da je priobčil vsebino zaplenjene stvari. Z ozirom na vse te tehtne razloge smo se tudi mi morali zateči v zavetišče namiga vanj: visoka deželna vlada je torej v svoji neskončni modrosti zaplenila narodne kolke v taki in taki barvi, s tistim in tistim dnevnim datumom, s tako in tako mesečno številko ter s tisto in tisto letnico... 1 Vi jeli smo >e za tflavo, ko smo izvedeli za to premodro odredbo prešlav-ue naše deželne vlade, ter se strme spraševali, če je verjetno, da eksisti-rajo v moderni in pravni državi, vsaj za tako hoče veljati naša ljuba Avstrija, takšni t— pardon — modri ljudje, ki se nahajajo v takšnem duševnem razpoloženju, da izdajajo takšne kapitalno pametne naredbe. Pomislimo samo: Dotični narodni kolki so izšli meseca oktobra leta 19.. — stoj pero. da ti ne uide omi-n ozn a številka! — leta 1907 4- 1. Torej polnih 15 mesecev so bili ti kolki nedolžni In državi nenevarni, dne 24. januarja 1. 1910. po rojstvu gospodovem pa se je našla bistra glavica nemškega birokrata, ki je iz svojih degeneriranih izinozganih možganov iztisnila prvo svojo iulini-nantno misel, da so oni narodni kolki pravzaprav »revolucionarni«, »ve-leizdajniški« in da So »nevarni obstoju staroslavne avstrijske države ...« In za to nad vse bribtno misel so rabili birokratovi možgani polnih 15 mesecev, prodno so jo porodili! To hitro fnnkeijoniranje miselnih organov je res naravnost frapantno. Srečna Avstrija, ko te rešujejo patriot je takšne duševne kakovosti! ^Ljudsko štetje leta 1010. Kakor smo izvedeli is najbolj zanesljivega vira, se ja pripravljalno dalo za letošnja ljudsko štetje uže pričelo pri vseh naših okrajnih glavarstvih. Tudi ae nam poroča od več strani, da ostanejo ona za vse Slovenstvo sramotna nemška imena a la Schweins-buhel, Rappelgschiiss, Gesindeldorf etc. in za vas Zilce pri Rakeku — je ime »Sckleinitz« določeno!!! — neizpremenjena. Ali bodo naši gg. poslanci k temu molčali t! + Užaljena narodova duša je odgovorila s tem, da je slavni občinski svet v svoji zadnji seji črtal podporo 400 K za nemško filharmonično društvo v Ljubljani! Z mirno vestjo pričakujemo, da bodo razni nemški listi — tudi oni iz »rajha« nam predbacivali, da smo nekulturen narod, in daleč zaostali v prosveti itd. Ali vprašamo sedaj objektivno in nepristransko mislečega človeka, dali so je moglo kaj drugega pričakovati pri neusmiljenem in strogem preganjanju vsega, kar le diši po »slovensko« na Koroškem in Spodnjem Štajerskem?! Razžaljena narodova duša je dala odločen odgovor, ki naj bi našel pot do ušes najvišjih krogov!! 4-Slovenisiertes Krain! »Grazer Tagespost« piše v svoji letošnji številki 21, da je med tem, ko se je bil neizprosen narodni boj na Češkem med Cehi in Nemci, »Landvogt Win-kler poslovenil vso Kranjsko deželo. Človek res ne ve, čitajoč take neslanosti v resnem političnem listu, ali bi se smejal. Do sedaj smo imeli uže nekaj ljudskih štetij — ki so pa vendar pri vsem vladnem pritisku na korist nemške stvari izpadla tako, da živi na Kranjskem 96c/c Slovencev!! Pri takem stanju stvarnih okoliščin se vendar ne more govoriti, da je kdo v novejšem času kranjske prebivalce — poslovenil! -f- V goriškem deželnem zboru manjka i>ct poslancev. Zboroval bo še kakih osem do deset dni. Ali kedaj se razpišejo nove volitve/ Morda spomladi. Vlada se ni nič zmenila za politična lopovstva v goriškem deželnem zboru, marveč dopušča, da zboruje naprej. Zavezniki naj se bli-ščijo pred ljudstvom kot njega dobrotniki, in sicer na slovenski strani klerikalci, na laški pa liberalci. Enim in drugim gre vlada na roko v vsaki stvari. — Nove volitve za pet poaloMov so jako važne. Če je v goriški zbornici na slovenski strmi 5 sposobnih, energičnih in brezobzirnih poslancev, je to krepka ljudska straža proti zaveznikom, laškim liberalcem, ki so sedaj absolutni gospodarji v goriškem deželnem zboru, in proti slovenskim klerikalcem, ki za skledo strankarske leče prodajajo Lahom najvitalnejše interese goriških Slovencev. — Pet mož na svojem mestu, to bo dobra kontrola an povdarjamo pet sposobnih, energičnih in brezobzirnih poslancev, ki bodo gledali na prste laškim gospodarjem v deželni hiši goriški in njihovim slovenskim hlapcem! + Profesorski izpit je napravila z odličnim uspehom na dunajskem vseučilišču prva Slovenka gdč. Albina Z a 1 a r j e v a. — Slovensko deželno gledališče. Gledališko ravnateljstvo nam javlja: Ker je soprog ge. Nordgartove, gosp. Nemecek nevarno obolel in bo te dni na Dunaju operiran, je na njegovo prošnjo ga. primadona odpotovala ter vsled tega v četrtek odpade operna predstava »Tosca«. Mesto nje se ponavlja prvič L. Fallova »Ločena žena a. — Plzenj »Ciril-Metodovi družbi«. Od krajevnega odseka »Cesko-slovanske jednote« je dobila »Ciril-Metodova družba« sledeči dopis: Slavnemu odboru »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani! Dovoljujemo si naznaniti Vam, da smo Vam s posredovanjem »Zivnostenske banke« nakazali 1000 K iz prebitka slovenskih slavnosti v Plznji, z željo vsega uspeha Vašim akcijam, ki jih podvzematc v interesu ohranitve in okrepitve ogroženih sloven. pozicij. Želimo si iz srca, da bi bila češko-slovenska vzajemnost v interesu vsega Slovaustva na kulturnem in gospodarskem ]X>lju kar najožja. Bodite, velecenjeni gospodje, zagotovljeni, da bomo, kolikor bo v naših slabih močeh, podpirali Vaš boj, kajti Vaša zmaga je tudi naša zmaga. Upamo, da stiki med uami ne prenehajo in beležimo za krajevni odbor »Ceskoslov. jednote« v Plznji: A. Zalud, t. č. tajnik. — Kakor se nam poroča, nakaže »Ceskoslov. je-dnota« iz prebitka slavnosti okoli 400 K tudi slovenskim dijaškim društvom. Daljo se nam poroča- da obišče o vclkih počitnicah okoli 30 plzenjskih gospodov in dam Ljubljano in naše slovenske kraje. 2e sedaj so lahko nverjeni, da bodo po bratsko sprejeti. — Plzenjski Cehi so dali krasen vzgled, kako se dela praktično na polju češko-slovenske vzajemnosti. Ne mislimo tu v prvi vrsti na gmotni prispevek »Družbi«, ampak na moralni uspeh, ki so ga imele slovenske slavnosti v Plznji. — Veliki postni korzo. Pod tem naslovom se vrši letošnja »Slavcev* maskarada«, in sicer na pustno nedeljo, dne 6. februarja. Kakor vsako leto, je tudi letos odbor posvetil v^ svoje moči tej prireditvi, tako da bo* de to zopet ena takih predpustnih veselic, na kateri se čuti človek po. vsem domačega, kakor so bile »Slav čeve maskarade« še vedno in vsled tega tudi vselej izborno obiskane. Upoštevajoč to, je odbor dal društve ni maskaradi naslov »Veliki pustni korzo«. Koliko najobširneje fantazi. je obsega ta naslov in kako vsestran-sko priliko daje za posamezne maske, kakor tudi za večje skupine, od naj. preprostejše maske pa do najelegant. nejše skupine, vse pristoja na veliki pustni korzo. Samo vživeti se je tre-ba v prireditve predpustnih kora »v velikih mest in takoj imate primerno masko ali skupino zase. In taka veli. komestna prireditev bo tudi letošnji veliki pustni korzo v Ljubljani. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima jutri, dne 26. jann. arja ob 6. zvečer v srebrni dvorani hotela »L'nion« izredni občni zbor v svrho volitve novega odbora. — Člani, posebno ljubljanski, se nujno po zivljajo, naj se v kar največjem številu udeleže tega zbora. Gre se za najvitalnejše interese društva. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi v četrtek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani bo-tela »L'nion« letošnji občni zbor s statutaričnim sporedom. — »Češko-slovenski krožek.« Pri« pravljalni odbor za »Češko-slovenski krožek« je imel v soboto sejo in se je konstituiral tako-le: predsednik odvetnik dr. Fran Novak, blagajnik ravnatelj »Kreditne banke« Ladislav Pcčanka, tajnik urednik V. M. Zalar. Sklenilo se je takoj izdelati in pred. ložiti pravila v odobrenje. — Razstavljena diploma. V iz iožbi Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah je razstavljena umetniško iz-delana diploma, s katero je cesar tnr Postojno povzdignil v mesto. Na diplomi je lastnoročni sloveuski podpi-cesarjev in veliki cesarski pečat. — II. veliki ples narodnega d prisrčnejša zahvala za njihov vsestranski trud. Postrežba je bila vseskozi točna, in kar moramo prav posebej poudarjati, pijača, zlasti cviček, je bila izborna, da ni bilo prav nobenih pritožb, kakor se ob takih priredbah rade ponavljajo. Pose t občinstvi je bil prav povoljen. Veliko posetm-kov ni našlo prostora. Med drugo družbo iz najraznovrstuejših slojev narodnega občinstva ljubljanskega smo opazili tudi deželna poslanca c:g. dr. Novaka in Turka, veliko članov odlične narodne družbe pa se je oprostilo in na drug- način izkazalo svojo naklonjenost društvu. Pri blagajni je bilo prav znatnih preplačil, na katerih se društvo v očigled dobrotvor-nega namena, kt ga je imela prireditev, kar najtopleje zahvaljuje. Splošno je z gotova strani poset napram lanski prireditvi nekoliko zajstal opazili smo marsikoga, ki ga ni bilo, ali nič zato, vedeli nas pa tembolj, da se je prav društveno članstvo udele žilo prireditve v tako lepem številu. Ko je zaigrala godba, se je razvil prav animiran ples. Četvorke je vodil s priznano spretnostjo g. Rozman. V gostilniških in drugih prostorih pa je kmalu zavladalo najživahuejše življenje, vesela domača zabava, kskorš-ne ni lahko najti pri enakih priredit vah in kateru je potrajala do ranega jutra. Veseličnemu odseku, in kakor smo že rekli, zlasti sodelujočim damam vsa čast. Tako je bilo pač mogoče, da jo prireditev dosegla svoj po polni uspeh. K plesu je sviral oddelek »Slovenske Filharmonije« 12 mož pod vodstvom koncertnega mojstra g. Marcuzzija. Kakor je sviranje godbe splošno ugajalo, vendar si pa mislimo, da je v takih razmerah »Slovenska Filharmonija« pri tem in najbrž tudi pri drugih narodnih društvih z letošnjo sezono dosvirala. & čas od 9. ure zvečer pa do 5. ure zjut raj je za 12 godbenikov svota 227 K gotovo dovolj visoka, zlasti če godba proti pogodbi in proti odločnemu protestu odide celo uro prej, kakor j« dogovorjeno, svirala je namreč samo do 4. zjutraj, s čimer je bilo društvo občutno oškodovano. Tako postopanje bo prisililo narodna društva, da bodo morala iskati za svoje prireditve godbe drugje. Toliko popolnoma odkrito po znani »clara pacta... * Kakor pa že rečeno, je prireditev doseg- la popoten uspeh in Narodna delavska organizacija je e to prireditvijo dokazala, da se je razvila na ;*ravi podlagi in da je prav ta podlaga porok najlepše bodočnosti. II. veliki ples narodnega delavstva je bil v resnici ples narodnega delavstva in s tem smo povedali vse! — Zg lase van je za vojaško takso je doslej, kakor se nam naznanja, odpravila komaj tretjina vseh vojaških pristojbnikov, akoravno gre mesec januar, ki je določen za zglaševanje, h koncu. Vse tiste, ki še niso odpravili zglasitve, opozarjamo, da je zadnje dni velik naval v vojaškem uradu, da je treba čakati in da vse tiste, ki opuste zglasitev, zadene občutna globa do 50 K ali temu primerni za-t>or. Pripominjamo, da se je /glasiti v mestnem vojaškem uradu, v »Mestnem domu«, I. nadstropje, soba št. 1. \a deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisuje služl>eno mnsto provi zor ičnega strokovnega učitelja za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizornem službovanju se strokovni učitelj namesti definitivno, če dovrši preizkušnjo o učiteljski sposobnosti. S tem mestom »o združeni prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plačilnemu razredu drsni nih uradnikov z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K ter pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje, oziroma plačilne razrede in sicer do V. plačilnega razreda deželnih nradnikov, ki odgovarja VIII. plačilnemu razredu drzavnh uradnikov. Prošnje s prilogami je vi >ri deželnem odboru vojvodine ti 4 do 7 let, visokosti 15^ do lrK> centimetrov. Cena za eneg;i konja >e i>ode plačevala 70O K ter dol»e dotični prodajalci, ako so prodano žival sami priredili ali vzredili, še darilo poljedelskega ministrstva i znesku 100 K, izjemoma tudi več. Da pa hode mogoče posestnikom sposobnih konj tudi druge, manjše ali večje nje, kateri ugajajo za vožnjo in za prenašanje tovorov prodati, pride na povabilo konjerej^k^ern odseka na ta dan tudi druga vojnška komsija iz Maribora, katera kupuje konje za talno vojsko. Posestniki spodobnih ~n.i st* vabijo, da omenjeni dan bvo-j*» konj^ v ist. Jernej v pregled pripeljejo in se tamkaj do 9 nre pri itra-ijoči komisiji zglase. Kontno «>o pripomni, da namerava vojaška ko-isija iz Maribora pregledati tudi triletne konje, kateri so posebno sp»-- bni za vprego pri topničarstvn. Xa-teh &e pa zvrši šele meseca maj- •tika. Narodna čitalnica v Metliki priredi dne 2. februarja 1010 v svojih I rostorh »Predpnstni kostum ni ven-• k z različnim vsporedom. S\irti ►de slavni metliški godlieni klub. Začetek ob 8. zvečer. Telovadno društvo »Sokol« v f momlja si jo nn občnem zboru fine 19. jinn;irja 1910 zvolilo si *deči od-b -r: dr. J. Malerič. starosta: A. Zu^-c. -tari -fa; I. K ine. načelnik: T. Šetina, tajnik; F. Kramari/*, blagaj-1 k J. Korže, orodjar; J. Skubic in V. Fabjan, odbornika; S. Bavdek. F. P •< elj in I. Vušič, namestniki; J. Cirčar in A. Muc, pregledovale* računov. Pevsko društvo »Postojna« v Postojni je imelo svoj redni ol>čni ; :*o' dne 16. t. m. V odbor so bili iz-voljeni sledeči gospodje: Fran Kutin, predsednik; Jos. Paterno^t, bla-gajnik; dos. Burger. la.inik in arhivar: Fran Bizjak, Fr. Dolenc, dan Sraj. Ignacij Vihar, odborniki. Ivan Klemene in Baltazar Macner, namestnika. l'be«?el kaplan. Z Jesenic se nam piše: »Slovenec« se je dne 8. januarja med jeseniškimi novicami zaletaval v »Slovenski Narod« zaradi umr-ga Družinšeka in trdil, da j« bila gotovo božja roka vmes, da se Dru-:n pri kaplanu Vodičarju, ki je z Javornika doma in je bil kot kaplan - vljen v Predosljah, da se je zaljubil v neko devico ter z njo pobegnil koncem decembra v Ameriko! Dopisniku je gotovo znano, če je bož-r<>ka v Ameriki pobegla vmes in pomagala kaplanu Vodičarju, da je s svojo bvvoljenko stopil v sveti zakon. Kaplan Vodičar se je pač ravnal po r* sedah sv. pisma, ki pravi, da človeku m dobro samemu biti. »Slovele r je o tej stvari molčal kakor grob; morda bi bili BSOlčoJi tudi mi, a ko sklicuje glede Družinšeka na božjo roko, smo morali pač speljati ga v absurdnost. Obenem smo pa pokazali, da tudi kaplani ljubijo punice, čeprav ac doma iz Vodičar je ve hi«*e na Javorniku, kjer imajo jese- niški Čuki varno zavetje. Stari Vodičar no naj ae tolaai s iz ve ličar je vinu bosodami, da proti volji božji še en las človeku z glave ne pade! Unirl je v Teharjih pri Celjn tamošnji župnik, g. Neba l, v visoki starosti 81 let. — Mož je bil še duhoven stare korenine. Iz vranskega okraja na »Spod. Štajerskem nam pišejo: V kratkem imeli bodemo nove volitve za »»krajni naš zastop. Skoro gotovo je, da bode si>et izvoljen načelnikom znana župnik Zdolšek iz 8t. Jurja ob Taboru, ki je bil nedavno »odlikovan«. — Uineje se, da je ob takih prilikah, kot povsod na Spod. Štajerskem, tistih par Nemcev, ki jih gle Masno ased nami. trdno vklopljenih z našimi — klerikalci! Častnik tat? Iz Celja se nam piše dne 23. t. m.: Pred par 'edni zginila je iz nezaprtega miznega predala v kavarni »Union« (VVagneri svota 200 kron. V dotični sobi baje ni bil drugi, u« gc iM>ročnik S. To sta vedela imejitdj kavarno in tu*k irost. Oba opoaogita tudi častnika, da ima tekom štirinajstih daj svoto vrniti; potem ostani vsa zadeva — tujua. Ii«»k poteče. i.nla denarja ni . . . Napravila se je ovadba na vojaško oblast. Danes .odi poročnik že v za poru. Videti hočemo, kaj preiskava doaone. - Vsekakor je čudno ter zelo sumljivo, da oficir ua opomin v nobenem oziru ni reagiral. Pomnožit c v vlakov na progi Trbiž - Pouiahelj. Od januarja t. 1. se je Brodilo tovorni vlak št. 987 ua !•! tfi Tihi/. - Pontabelj zii prevažanj«' oseb z vozovi II. in III. razreda v zvezi na '»»*. uri 24 minut zvečer. Vlak št. Rs 7 odhaja iz Trbiža ob 8. uri oO min. zvečer in dospe v i'on tabel j ob 10. uri 1 min. zvečer. V i>o-s taja liscih Oornji Trbiž, Ovčja va*», Nab-orjet in LifKiljaves se ta vlak ne ustavlja. Požar. Dne llJ. t. na. zvečer je pokazal na gospodarskih poslopjih g. Janeza KrH>nika. veleposestnika ua Malem Sedlo pri Beljaku ogenj, ki mu je vpepelil vsa gospodarska |k>-slopja izvzemši hišo. Imenovani je bil popre je posestnik v 2erovnaei na Gorenjskem. Skoda, ki jo j*4 gosp. Kržišniku napravil požar, znaša nad 20.000 K. kajti pogorela mu je tudi v>a krma, Žitnica b celo zalogo žita: celo ene krave ni bilo mogoče roftiti, ker se je ogenj prehitro širil. Zavarovan je bil le za malenkostno vsot.o Iz Komna nam piše: Dne 23. t. m. smo videli v Komnu od 5. nre 52 min do >>. ure 24 min. zvezdo repatico v zahodni smeri od zvezoV ve-černice. — Metla zvezdi je bila silno dolg-i. ob tf. uri 2tl min. je začela obledovati in ob H. uri 24 minut je ? g nila )>opolnoma s horizonta. Poročil je £. »o^ip Treba, posestnik v K »ritnicah na Notranjskem z gdč. Josipino A d a in o v (». Ta poroka tane ondotnim ljudem še dolgo v spornimi, <\) jim je ženin v proslavo svo> |ioroke kupil 4W litrov istr>k*'gt vina. Zopet vlom v Šturiji in Ajdovščini. V noči od 2o. na 24. t. m. vlomili so zopet dosodaj še neznani tatovi najprvo v trgovino Fr. BaiuVr-ja in kasneje v pisarniške prostore na železniški postaji v Ajdovščini. V Sturiji so vzeli nekaj sira in drugih jestvin. V Ajdovščini pa >o odnesli ž»lezno blagajno daleč proč in jo tona s kamenjem razbili. Mislili .so )> < . da dobijo tam večjo vsot« denarji, toda napravili so slal>o kupčijo, kajti blagajna je hila či«to prazna. Zio^nji čas bi pač še bil. da bi se vlomilcem prišlo na sled, ker so ljudje povsod že čisto izbegani vsled po-navljajočih se vlomo\ . Neverjetna prcfirzuost tržaških tatov. Vinski ireovec Matej Bulic iz Aniona v Dalmaciji ima svojo klet in obenem v i no toč v uli'd Cellini št. 1 v Trstu. V dotični kleti je imel tudi železno blagajno, v katero je spravljal denar in razo. vrednostne dokumente. V p«*iek zjutraj ob pol sedmih je prišlo pred omenjeno klet šest moških z vozičkom in konjem. Odprli s«> klet čisto flegmatično, kakor da so gospodarji, rojKjtali precej časi po kleti in kmalu prinesli ven teško železno blagajno, jo posadili na voziček, se vsedli gor tudi oni, pa pognali konja . . . Ravno ob isteni času, ko se je godila vsa ta roparska predrzno**t. je bila odprta za odjemalce nasproti stoječa mesnica, kakor tudi ravno }k>leg nahajajoča se tobakama ?*hi-1 igo jeva. Ljudje iz mesnice in toba-kajnae so videli ves dogodek in *rans-jMui blagajne, ali nikdo si ni domislil, da bi bili to — tatovi vlomilci. Okoli jk>) samih so prišli Buličovi uslužbenci, da bi klet, kakor ponavadi odprli, ali opazili so takoj, kaj se je zgodilo. Po Kleti .je bilo vse narobe, ulomljeii" vse miznh*e, vse oro-pano in odnt^»no. Na lice mesta je prihitela policija, kuteri jv ves obupan Uulu izjavil, da je biio v blagajni preko 1000 kron denarja, ena hipo-tocna pogodim ZJi 20.000 kron in več vrednostnih dokumentov. Policijsko ravnateljstvo je takoj odposlalo na vse strani mosta policijsko agente, ali vse zasledovanje za drznimi lopovi je ostalo dosedaj brezvspesno. Bulic ima še to smolo, da proti ulomu ni bil zavarovan. Tatvina 1800 K. Fran Vouk, stanujoč v Sekuljah se je. pred nekaj dnevi podal v Ljubljano, kjer je pro-nal nekaj prašičev in krme. Izkupil je 1000 K. Povrnivši se v Hekulje, je vložil denar v* predalček brez ključa. Nekaj dni potem je izginil denar in z njim — Voukova sestra Marija, ki živi skupaj z Josip. Lak. Prepričan, da sta ga ta dva ukradla i u jo pobrisala v Trst, je Vouk prišel v Trst, ju našel in dal aretirati. Iz težnje po izobrazbi. Prebivalci vasi Kupotin pri Klisu na Hrvatskem so se brezuspešno trudili, da bi si iz poslov al i svojo šolo in učitelju. Ker ves njihov odpor ni nič zalegel, so ^ami najeli učitelja in mu plačujejo od vsakega otroka, ki ga poučuje 2 kroni na mesec. To so pametni ljudje ti R u pot i ne i, ki vedo ceniti važnost in pomen izobrazbe v današnjih ča*>ih. Pri nas imamo precej šol. a tudi še precej takih ljudi, ki nočejo pošiljati svojih otrok v šolo, ker jim nečejo privoščiti izobrazbe. V premogokopih ponesrečen. Po poročilu c. in kr. konzularnega urada v Montrealu z dne 19. novembra 1. 1. se je ponesrečil neki Mihael Gustav, oženjen, oče enega otroka, domoven v »Lakvicah« pri eksploziji, ki se je zgodila dne ti. oktobra 1909 v premogokopih »Welland Collierv Companv v Nanaiino pri Ladysmith, Hritiška Kolonija«. Konzularni urad je pripravljen storiti vse korake, da dobe sorodniki ponesrečenega odškodnino. Politična oblast v a so dobila od deželne vlade na podlagi razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari ukaz, da osobito v krajih, ki imajo podobno ime, kakor ga navaja konzularni urad, uvedejo vsa )*otrebna poizvedovanja, da se dožene identiteta ponesrečenega. Zopet sneg. Danes ponoči smo dobili zopet novo sneženo odejo, ki je 1K) mestu skoraj vstavila ves promet in je večinoma videti po ulicah le delavce in voznike, ki imajo opraviti s snegom. Promet za vozove in za pešce je silno otežkočen. Električna železnica je popolnoma iz reda in tudi vlaki imajo znatne zamude. Ravno-lak križ je a telefonskim in električnim omrežjem. Skoraj tretjino jo potrganoga. Povsod nered. Vražem udani ljudje že pripovedujejo, da je vsega tega kriv;* repatica, ki se je predsi nočnje m pojavila na ne besu ter ae prorokujejo velike vojske, kugo in lakoto. V soboto in uedcljo je biio v Ljnbljani 29 večjih in manjših plesnih veselic, pri katerih ni nikjer prišlo do kakih posebnih rabuk. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 131 Hrvatov in 42 Slovencev. Zgubljeno. Veri a j popoldne je zgubil na posti nek gospod usnjato listnico v kateri s»o bili nekateri zanj zelo važni zaoiski. Najditelj naj blagovoli oddati listnico v našem uredništva proti odškodnini. Telefonsko in brzojavna poroillo. Zatvor jene bolgarske sede v Skopi ju. Solun, 25. januarja. Bolgarski eksarh je odredil, da se imajo v Skopi ju zapreti vsi bolgarski učni zavodi. Govori se, da se je to zgodilo l ozirom na sjiorazuni, Ki so ga sklenili med sabo makedonski Bolgari in Srhi. Prijeti srbski vojvode. Skf.plje« 25. januarja. Te dni so dosli semkaj po opravkih bivši vojvode srbskih ustaških čet, znani Gjorgjc Nkopljanče, Pet ko in Dem ko. Dasi so takoj po proglašenju turške ustave opustili nadaljno četovauje, vendar jih je policija takoj prijela in jih baje namerava izročiti prekemu sodu. Spopad med Turki iu Arnavti. Solun, 25. januarja. X Ferigovi-ču je prišlo do krvavega spopada med oddelkom turške vojske in upornimi Albanci. Albanci so bili premagani. Vojakom se je posrečilo vjeti osem upornikov, dočim ho ostali utekli. Na turški strani je bil ranjen samo eden. Vilajetska skupščina. Skopi je, 25. januarja. Po dolgem času se je zopet sečla kosovska vija-letska sknpččina — nekak deželni zbor v malem. Skupščina šteje 24 članov, ki jih izvoli narod. Izmed teh 24 poslancev je 12 mohainedancev, 3 Bolgari in 9 Srbov. Spor med Arnavti v Bosni. Sarajevo. 25. januarja. Spor med »Hrvatsko narodno zajednico« in »Katoliško Udrugo« se vedno bolj poglobnje. Vos kane na to, da bo prišlo med obema strankama do ljute načelne borbe. Glasilo dr. Maadieeve stranke »Hrvatska Zajednica« pila o potovanju nadškofa dr. Stadlerja na Dunaj med drugim tako-le: »Komaj je pokrovitelj te nazovi hrvatske stranke ozdravil, že se je napotil na Dunaj, da dogovori s korifejami nemške krščansko - socialne stranke AVaffenbriiderschaft« na vseh črtah. A vendar nam bo še to nazovi hrvatsko društvo s tujinsko primesjo zanikalo naš patriotizem. Presvet li škof fcarie !>o se nadalje s ginljivim in jokavim glasom klical: »A vse, za našo sveto vero in za drago nam Hrvatsko!« Uboga vera in še bolj uboga Hrvatska, ak obo imela take branitelje.« Srbski prestolonaslednik v Sofiji. Sofija, 25. januarja. Srbski prestolonaslednik, kraljevič Aleksander, je bil sprejet od kraljevske rodbine z največjo prisrčnostjo. Na kolodvoru so ga čakali kralj Ferdinand, kraljiea Eieonora, prestolonaslednik Boris, kraljevič Kiril in princema Evdoksija. Zaroka srbskega kraljeviča. Sofija, 2o. januarja. V tukajšnjih krogih se splošno govori, da je kraljevič Aleksander napravil poset na bolgarskem dvoru v svrho, da se zaroči s princeso Evdoksijo. Mokeea februarja ali marca poset i srbsko kraljevsko rodbino kraljevič Boris in princesa Fvdoksija. Telefonska in brzojavna zveza z Dunajem je pretrgana, zato nam ni mogoče priobčiti najnovejših brzojavnih in telefonskih vesti. Gospodarstvo, — Kax|>is dobave lesa. C. kr. ravnateljstvo severozahodne železnice na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da odda dobavo 17.000 m* odpadkov in k rajni kov lesa. ter 2100 m3 ok lcščkov mehkega lesa za leto 1910. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz ponudbenih vzorcev, ki se dobe pri >Ab-teihmg *iJi* Zugforderungs- und \Verk>tattendieust dor k. k. Nord-westbahndirektion Wine, Nordv est-bobnhof i' sleherni dan med 10. in 12. uro dopoldne. Ponudbe je vložiti pri gori navedenem odd?lku ravnateljstva severozahodne železnice na Dunaju do najkasneje 31. januarju t. 1. 12. ure opoldne. Poslano.*) Vsled „Pojasnila" gosp. Frana Krapeža^v |ySlov. Narodu" z dne 24. januarja t. I. se je izkazalo potrebno, da pojasnim sledeče t Dogodek, s katerim je priiel g. Jos. Carl v kazensko preiskavo zaradi zlorabe znamke in imena 3JFLO-RIAN", se je pričel takrat, ko je bil še samostojen ka-varnar, afera pa se je končala, ko je bil že natakar v „Narodni kavarni". Kavarna „Slon" stoji v tej zadevi izven krivice, ker so lastniki te kavarne takoj, ko so izvedeli, da je od g. Carla za „FLORIAN" prodano jim blago falzifikat, zadovoljno ves materijal dali na mojo razpolago. 315 Gospoda Krapeza hočem opozoriti, da si tokrat pere roke s črno vodo, kajti Se pretečeni teden se je zgodilo, da se je v njegovi kavarni prodajalo gostom, z zlorabo imena mojega izdelka „FLORIAN", nepristno blago, dokaz je na razpolago pri mojem odvetniku. h m jum Fiimr Edmund Kavčič. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izvid gda. prof. dr. Irana Fritscha na Dunaju. Gda. J. Serravallu v Trstu. Na V*Še vprašanje Vam lahko potrdim, da sem Val izdelek Serraval-lovo kina-vino z železom rabil pri bolnik na živcih vsled malokrvnosti s prav zadovoljivim uspehom. Na Dunaju, 18. oktobra 1907. Prof. Fritsch. Veselo življenje je po hribih, ko vsa pobočja zapade sneg. Sankanje, ski, posamične vožnje in tekmovanja — saj je res prava radost. Samo da mora polovica športnikov plačati to veselje s katarom. Pa si lahko pomagajo, ako se navadijo, da vselej po kako Favevo pristno sodensko mineralno pastiljo razpuste v ustih. To varuje občutljive slezne kožice Coti afekcijam, pastilje so pa povrh prijetne in osvežujejo ter razumen športnik brez njih sploh biti ne more. Sodenice se kupujejo v vseh zadevnih trgovinah skaujica za K 1-25. — Gcne-fatao aaefeorio za Atatiu-Ogrsko; W. Th. Guafccrt, c m kr dvomi dobavitelj, Dunaj, IV/i, Orno Neugassc 17. ■ i Svarilo pred ponaredbami? Tvoj slabi želodec Je ialoaten godeči te bi vživa! Ne bil bi fcGlan! Naročajte »FLORJAN4odizdelovalnice! Naslov za naročila: frFL0BIAW<#, Ljubljana. J Postavno varovano. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 17. januarja: Lenard Potočnik, hlapec. 07 jet ivan Snoj, kovaški pomočnik, 62 let. Dne 20 januarja: Anton Petrič, delavec, 35 let — Reza Šraj, strojarjeva žena, 3G I, Dne 22. januarja: Ivan Porcber, sprevodnik v p., 84 let. Ziine cene v Sudampešii> Dne 21. januarja 1910. Termin« Plenica za april 1910 . . ;ca 50 kg 1422 Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 1193 Rž za april 1910.....za 50 kg 9*83 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 6*72 Oves za aprii 1910 .... za 50 kg 7*6* Efektiv. Neizpremenjeno Metgoroložlčno poročilo. VHina nad morjem 306-1'. Srednji zračni tlaU 738-Dmm. cz *w Čas Stanje baro- S u u >. gj opazo- metra a. E « cs vanja V mm la 42. 2. pop. 727 3 9 1 9. zv. 7230 —73 25. 7. zj. 7141 —2 2 jasno sneg Srednja včerajšnja temperatura —110**, norm. —2*1 . Padavina v 24 urah 13 8 mm. Popravek: Včeraj zjutraj je bila temperatura —16 7" in ne —117'. ao naprodaj pri spdiarju Jerneiu Jelovšfeu aa Erjavčevi cesti št. 6 v Littbiiani. 317 Vajenec za potalo toiia se sprejme takoj z vso osk*ho m oble-o po dogovoru pn Ivanu Schijs-pingerjn, koraSkein n^n-u v &hm stingu pri Gradca, Wlenerstrasso štev. 195. 313 »o dobi takoj sotrudnik maaulakiurfie Stroke, ki je že 24 iet star in je že služil v kakšni engros-tegovi ni. Ponudbe pod „SOtrudnik" na uprav. »Slov. Naroda«. 305 Prodajo se ob povolj. pogojih tMe ojhatarf valjec fPende^alzeJ, stroj za valjanje nsnja (LeHeiwaizma- schine) izpahovalni stroj TAu^toss-masehine), strojarski sodi (Walk-fas^er) najnovejše Gia\>erjtve konstrukcije poleg zraven spadajočih transmisij. Informacije pri upravništvu »Slov. Naroda«. 308 9 i MM Prvi slcvenski izpralasi ^„ io strokovnjak T Dragotin Jurman Ljabljana, SeladNUfova slica St 2. Juhe sobe prima kakovosti. > kapi Fvdrova to- Praga VuL Želimo vzO»ec 312 Do »r*, izacoaa šivilje SO Sprejmejo v modnem salonu v Ljubljani, Kriicvniska uiiea it 1, n. nadstropje. 259 Za februar so iščejo 2 do 3 sobe ■ pritUdinami ali pa prazna soba, Čista in svetla, bolj v sredin 11 es a P< nudbe se pros»lio: CaSCiO, fto- Ienborgova ulica it 6. 253 lsče službe. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 311 Staroznana 250 usnjarija z vso uredbo, prav dobro idoe«* obrt, v večjem trgu na Koroškem, se ceno proda. Kapitala je treba samo 51X>0 K, druu ■• 'a* ko £«>ri ostane. — Vp*ašania na A. Bulfon, Feldkii chen, Koroško. Ako iščete dobrega, zanesljivega vira za porabne in darilne predmete vseh vrst, zahtevajte takoj po dopisnici bogato llustrovani katalog s 3000 slikami. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad Most štev. 482 na Češkei 34 se takoj sprejmeta pn Karlu Fi-scherju, tapetniškemu mojstru v Beljaku. — Okrba v h Si. 274 Meso poceni r Vsak dan sveže klano! 5 kg govejega ali telečjega mesa (od stegna) ali ovčetine samo 4 krone franko po povzetju. Točna postrežba, ker si hočem pridobiti dobre odjemalce. L f Mm, >. Inu ta Ulito. Na prodal Je pod jako ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer v Jako prometnem mestu Bosne, v neposredni bližini kolodvora v kateri se nanaia dobro uveH na gostilna, trafika m sta OOV2CJS, — z acetilen-ko razsvet ijavo — klet n ledenica, dalje dvorišče i" vrt Vprašani;* na A. Oervaisa, k a peinika v Opatiji, Istra. 310 hiša manufakturne stroke, samo prva moč, dobro upeljan po Dalmaciji, Hrvat>ki-Slavoniji in Bosni-Hercegovini, zmožen slovenskega ali hrvatskega in itabian ske?a jezika, se sprejme takoj V tovarni pletenin in tkanin Dra-gotina Hribarja v Ljubljani. Služba stalna s primerno plačo in potnimi stroški. Ponudbe z dokazili sposobnosti naj se pošljejo na zgornji naslov. 307 Velika razprodaja! 4 pari čevljev za samo 6 K 75 vin. Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev se daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških in par ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elegantnih, ličnih in lahkih Vsi 4 pari za samo f K 75 Tli. Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev A. Oelb, Bratov it 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen. 309 #a^mmn^mff S» * * _ a S -S-----• StafaUni ■ irfftci Z MMHM k starega knssiaaina Moja ta volnenega lodna, nadalje tesssosive hlača tramvajskih uslužbencev in predelane vojaška zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pO k BI 8 Ura z verižico za same 2 krasi. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja zdolajšnja razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo S kroni kakor tudi 31etno garancijo. Po povzetju razpošilja Razpoeiljovalnlca «r F. Windisch. Krakov W 11. NB. Zs neugajajoče denar nazaj. 2 6 $t 1983 299 četrtek Pri mestnem magistratu so od pr vega semestra tek« čega šolskega leta i t azmena 4 mosta Jernej Saj. locberjeve dijaške nst&nove po 100 K na loto. Do le ustanove ima;o prav co na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in b ag» ntavni učenci ljubljanskih gim nazij. Prc šnje za podelitev teh ustanovnih mest je z dokazili o rojstvu na Kranjskem, potem o uboštvu in o učntm uspehu vlagati do 24. februarja letos pri Šolskem ravnateljstvu. jtiestni magistrat IjOb janski, dnn 18 januarja 1910 Županov namestnik: Vončina i. r. nedeljo vso noč odprta RMiiiai tavma Jtr Najvljudneje se priporoča'a Viktor in Marija Izlakar. iiiiiiifiiii rrrrrrrrrrrr Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo flavne tope vime v LJubljani, Mestni trg Štev 19 ter jo preselim v Gorico, Šolska ulica št. 6, prodam vso trgsvsko opravo po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, naj ne zamude te redke prilike Ceajenlm odjemalcesi pa vljudno sporočani, da prodajam do 1. februarja blago sod naiupno ceno ter opozarjam, da bom Imel od 1. februarja napref ■vo|o trgovino v Ljubljani le »pri Planinki" na Jurčičevem trgu, katero bom znatno povečal. 161 Engelbert Skušek, Ljubljana. Iddddddikkkkli Št. 515 305 Razpis. Za izkop in zasip ima jaita prt vodovoda i oblini Id, Okraj LJubljana, na 17 73330 kron prorač unjena dela se bodo odda'a potom Javno ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče, ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezne delavske kategorije naj se predlože do 19. februarja t I. ob 12* opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo- slati je ^apečatme z nadpisom: „Ponudba za prevzetje izkopa in zasipa cevnega jarka pri vodovodu v občini Jezica, okraj Ljubljana". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pr pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurznt ceni. Dtztjni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, ofertni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah za znesek 3 K 60 v. Deželni odbor kranjski, v Li ubijan:, dne 19. januarja 1910. je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. )finlos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je pecani in daje 152 bliččečo beloto in jo popolnoma brez duha. Zaritek «/, kg staac mp~ »orno ~anjaj 30 via. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Miniva, thmaj, L Mdlkerfeastel 3. Deklica 21 let stara. teM priiaaMi alalfco, bodisi v rms u ali n* m« ž« h kot lujlul« rioa ali aekariea. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 243 S 1- februarjem se lice v najem lepa prostom, sobo s posebnim vhodom oziruma dvO CObi nemebliram, v pri-tlič u ali v pi * m nadstropju. Ponudbe na upravn^tvo »S'oven- ■a*y N*"»«*« p- d „aaba s posebnim vbodom". 2-2 2 potnika proti dob* emu zaslužku pri Fr. P, Zaje« * LJubljani, doi Iftče se 5 . 1903 278 za Hi mestnem magistratu e »z- rrarn^n e» • m^s?o cesar Franc Joiefcvih ustanov v ,n-hu i< tnih 100 K. Pravico do te ustanove imajo v Ljubljano pristojni, ali ako bi takih prosilcev ne bilo na Kraniskem rojeni, ubogi dijaki, ki obis^i.j jo tukajšnjo c. kr. držano . i*jo realko. Pro$nje za podelitev te ustanove, opremljene z dokazili o pristojnosti, o ubost'u er o i.^ne" u^^bu ie vlagati pr> šolskem ravnateljstvu do 20. februarja t. 1. Mestni magistrat ljubljanski dne 18. januarja 910 Županov namestnik: VODČina 1. r. boljša moč, vojaščine prost. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe pod „Engroslst" na unravniŠtvo »SI'»vensKtga Naroda« do 31. Januarja L L 28J tilsa z gostilno m sedmini sobami za tujce, na sproti oiora v St. Peiru na Krasu, 80 proda prosve roke pod zelc ugodni'- i p:'£o>*. V k:s; i> zelo ugoden prostor sa novo malo kavarno, ki bi se tu zeiu uooro i>buesia. V-e podrobnosti izvedo v »Narodni gostilni11 v Št Petru na Krasu. 190 Za sospodlnle! Kdor hoče kupiti lepo svežo slanino in svinjsko salo za raztopiti v mast, naj izvoli po v:>ra^n a ceno na naslov : Jullc Schmidlin, Zagreb, Preradovičeva ulica 24. 23C C. kr avstrijske (jf^ državne železnice. -zvleček iz voznega reda. Odtod is Mcbljant (Jas. toL) Z-03 zjutraj. Osebn: vlak w snen: Trlič, Isosnicc Trbi, Beljak, j ni sel., Gorico, dri. ScL, Tr»t, c. kr. drž. sel., Beljak (čes rodrošč co), Celovec 7*26 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo. Straio-Toplict;, Kočevje. ©•26 d«po'dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrcičico), Celovec, Prago, irai-iine, Berlin -lO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre žico), Gorice, dri. žel., Trsta c kr. dri iel., Jesenic, Tržiča. C"49 zveoor: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes P odro ščico), Jesenic 8*42 zveOer: Osebni vlak is Beljaka, jui. iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podroščieo), Trsta, e. kr. dri. Žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0*07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II-08 ponoOi: Osebni vlak is Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podroščieo), Trsta, c kr. dri, iel, Gorice, drž. žel.. Jesenic FrUtoa v Llukljano (driavac ieleinloe) 0*eo zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika CIO zveoer: Osebni vlak is Kamnika, Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. 3 ■ E ](slE jisiie Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanjam častitemu občinstvu, da je moj itastrovani cenik za teto 1910 izšel in se na frankirano zahtevanje dobi brezplačno In poštnine prosto« Izhaja ie 36. leto in obzega 400 vrst najboljših poljskih, zelenjad-nla la cvetličnih semen, za katera jamčim. Cenjeni ku ovalci naj dobro premislijo, kje se dobe res prav zanesljiva Imam čez 200 pohvalnih pisem. Istotako se dobe tud5 mnogovrstne oretlice v loncih is težah, kakor tndi mnogovrstni sveži in snhi šopki in venci z trakovi in napisi in mnogovrstni drugi v to stroko spadajoči predmeti, prav po nizkih cenah in točno izvršeni. - Z odličnim spoštovanjem se priporočam Vareilf i ▼ Llnblianl, vrtnarija ln semensko skladišče v lastni AU151I1 hiši BleUveisova cesta si. 1^ prodajalna: ftelenanr-fova nlica stev. 5, nasproti poste. JI I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška sjlovoioo K priporoča Stritar jeva ulica itav. 2. v sMeta, Mota, Trsta la Saralm. Rezervni fond »30.000 kron. 14 mš laia ItM po 90 K, mm patlrtO po 21 K; žrebanje dne L fOa>r«ar|a; glavni dobitek po 5Vj kron; irebaoje dne IS. toferuiiai glavni dobitek mm r/0 som Sprejema vloge um lntitlc« in mM UtMt TUtom ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|t Izdajatelj in od#ovorni urednik Bar to Pnstoslemiek. Laatniaa ia tisk »Naiodoo tiakano«, 48 CB 4