St« 188 PutDiiailataa fiotBVlil(UirtciratictiUHflai -— ^JT' V Trstu, v Cttrtek Su avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII» jshaja, izvzemli pondelj Usiikega it 20. L Mdstr pisma se ne sprejemajo. Anten Oerbee. — gnali a mesec L 7.—, S ta liiaaaml » mesečno 4 lire Uredništvo: uli^ ija|o nrednifttvu. Izdajatelj in odgovorni lak tiskarne Edinost NaroCnlos u L 32.— In celo tate L xednlstva in uprave It 11-0* Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice siibvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi d en trnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av, FrančiSka Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniStva in uprave 11-57. Zgodovinske lail In resnice Omenili smo že, da je «Piccolo» v svojem članku o «zatonelih sencah» podal nekoliko zgodovine avstriakantskega gibanja v Trstu. Naj posnamemo tu nekoliko glavnih misli iz te zgodovine. Ne bi bilo v skladu z resničnostmi, niti ne z logiko, če ne bi si vladavina, ki je trajala tu stoletja, znala ustvariti &k mpino pristašev. H pristaši so se razvili v moć, s katero je bilo treba računati v borbah. Izlasti še, ker je imela austriakantska stranka stoletne konservativne tradicije, proti katerim ni bilo še ne oživele ustavne zavesti, ne ljudskega pouka, ne italijanske zavesti. Italija je bila v nekdanjih časih le zemljepisen izraz Metternkha; absolutizem* je bil učitelj, opozicijo proti vladi so tvorile tu le razgrete #ave. Vlada — uverjena, da razun nje ne sme imjeti nikdcf bfesede — niti ni potrebovala resnične in prave svoje stranke. Tisti-, ki niso bili ž njo, so bili konspiratorji, ljudje, ki jih je nadzirala in pošiljala v ječe. Stvari so se spremenila po letu 1848. Gibanje tega leta je v zdramil o liberalne sile, a še bclj vlado. Čutila je potrebo, da. tu strne svoje sile in si ustvari stranko, ld bo branila njene pozicije. Postanek te stranke pada v leto 1849 in je gospodovala absolutistično do leta 1860. Sestavljena je bila iz vseh reakcionarnih elementov, dtorčim so osamosvojevaLne ideje liberalizma in narodnosti zbirale duhovno najbolj vzidramljene kategjorije malega meščanstva in Jlelavsvai. In te so kmalu prišle do premoči. Toda, stara austria-kantska stranka je bila še vedno sposobna za boj ter je položaj v mestu vzdrževala v grozilni negotoviosti. Šel ji je v prilog tudi strogo konservativni volilni sistem. Volil je le, kdor je kaj posedoval. Austriakantska stranka je razpolagala s starimi trgovci in ljudmi kupčije, malimi posestniki, u danimi prestolu in oltarju, državnimi uradiniki tujega pokoljenja. Tako so stale stvari od leta 1867 do 1897. Prepričevalnemu delu se je posrečilo, dJa so se tudi družine, v katerih je bilo austriakantstvo tradicija, začele pridruževati iredentističnemu gibanju. Glavni udarec austriajkanstvu je prišel v letu 1897, ko ni mogel poslati v mestni zastop niti male «patrulje». Uvedba splošne volilne pravice je izločila auistiiakanie tudi iz političnih volitev in boj se je razvijal le med narodnimi (italijanskimi), socija-lističnknsl in slovanskimi vrstami. Do tega leta so austriakanti pošiljali tržaške zastopnike v dunajski parlament, izvoljene z malim številom glasov. Ko pa se je italijanska liberalna stranka odločila za udeležbo na volitvah, so se morali tisti gospodje umakniti v zasebno življenje. Ali pa je s tem avstrijska vladta ostala v Trstu brez lastne stranke? Sicer je, v svrho pobijanja italijanskega gibanja, manevrirala socijalistom in Slovanom v prilog. Toda ta položaj je bil vendiar prepo-niževalen za vlado. Začela je zepet pregledovati in zbirati svoje pristaše. Ti so se razvrščali v tri skupine. Prvo so tvorili tisti, ki so se zbirali okoli vlade- iz ozirov na karijero in svoj socijaln:. položaj; drugo ftrnkcijcnarji. odvisni od: države, tujci, učitelji nemških šel, ki so se zbirali v društvu «Austria». In pa-ostanki ljudi iz nezavednega ljudstva, ki jih je avstrijska vlada skušala organizirati proti Italiji v T^U1: kakor nekdaj v Benečiji in Lombardija Ti ljudje so prirejali razne austriakatntske manifestacije, ki pa so se vedno bolj krčile, tako, da so micrali slednjič vojaki nosili svetiljke in baklje. Drugih ljudi, ki so hodili v teh sprevodih, je biLa je peščica. Na drugi strani pa se vlada ob takfh prilikah ni mogla zateči k Slovanom, ker bi bil nastal vrag, če bi se bila pokazala slovanska zastava!! Na to — v čas d, ko je krščansko-socijal-na stranka na Dunaju slavila svoje zmago- siv— je namestniški uradnik Krekich-Strassoldo skušal to stranko akliraatizirati tudi v Trstu. Ustanovit je list «Mattmci», ki pa je moral skoraj izginiti. Občinske Molitve, ki jih je pripravljal Krekich, so bile prava katastrofa za njegovo stranko. Premestili so ga iz Trsta, da net bi bil preveč kompromitiran po tej likvidaciji. Toda, njegova tipična ideja je ostala,; demaglogična oblika, ki so jo dali austria-kantski stranki s socijalno-krščanskim instrumentom. Tozadievni program so razglašali ob vsakih volitvah. Toda meščan;-stvd ga je instinktivno odklanjajo. In austriakantstvo je prešlo v popolen razkroj. Tega pa se ne sme zamenjavati s po&tiko avstrijske vlade v zadnjih predvojnih letih. Biia je dovoli inteligentna —-zaključuje «PicooAo» —• da je spczaialat da se s samdm aiistriaikantstvcm ne cEai več nič praktičnega doseči. Njegova^ prava igra proti iredentizmu sta postala internacij onalizem in slovansko priseljevanje! * o • * To bi bile gfcavne točke iz «Piccoiove» zgodovine življenja in pogina austriakant-stva v Trstu, Vsebuje marsikaj veljavnega, pa tudi marsikaj, kar bije zgodovinski resnici v obraz. «Picoolo» piše na pr., da' si avstrijska vlada ni upala vabiti Slovanov na patrijo-tične manifestacije, ker je vedela, da bi slovanska zastava izzvala vihar! Isti «Piccolo» torej, ki z vsem svojim člankom očituje namen, da bi uveril svojo javnost, da so bil i tržaška Slovani radi na razpolago avstrijski vladi, ugotavlja sam, da so se Slovani zbirali le okoli svofe zastave in da so nastopali le pod svojo zastavo. In zgodovinska resnica je, da so tržaška slovanska dkuštva — posebno pa «Del. podporno društvo* s tisoči svojih članov in pristašev — sama. in iz svoje volje od-ločTK? odklenila sodelovanje na raznih takozvanih patrijotičnih manifestacijah. — Kako očitno in kričeče protislovje je torej med' varanjem v «Piccolu», češ, da s»o bili Slovani vsikdar na razpolago austriakant-stvu, in med zgodovinsko resnico, da Slovani niso hoteli delati štafaže nikomur in so hoteli nastopati vedno le pod svojo zastavo in manifestirati za svojo stvar! Pa naj pribije m*> še eno zgodovinsko dejstva1, ki postavlja današnje «Picoolovo» junačenje proti austriakantstv o v zelo čudno luč. Tržasški list ugotavlja, da je z letom 1897. prišla katastrofa za austria-kantsko stranko v Trstu, ki je dotedanje austriakantske zastopnike Trsta« v dunajskem parlamentu: pahnila s poetičnega pozorieča in j?h potisnila v zasebno življenje, To je res. Je pa še nekaj drugega istotako resnično. V tetem letu je tudi naša okolica izgubila svoje državno-zborsko zastopstvo: mandat, ki je bel do tedaj nje stara in neoporečna posest) In to se je moglo zgoditi le s pomočjo nezaslišanega volilnega -sleparsfva, kakor jih malo takih beleži zgodovina volilnih bojev: slepar-stva, ki bi se ne bilo moglo nikdar zgoditi po tedanjem volilnem redu, če bi ga ne bila hotela tedanja avstrijska vlada. Na namestništvu so zasnovali načrt za slepar-stvor ki je zrušilo Ivana Nabergojall In pomagala je izvesti ta nacrt z vso močjo vladnega aparata in z vso brezvestnostjo. Mari se je to* zgdd&o brez f/ednostf in sporazuma s tedanjo vladajočo «liberalno gtraoluM? Niti «Piccoiovo» železno čelo ne more trditi kaj takega* ker bi gai udarila po zobeh — šampanjec, ki se je prelival onega večera na c. kr. namestništvu v Trstu, in pa likvidacija — dolgov izivestnih c. kr. avstrijskih) visokih fimkcijonarjev. O, spoštovnni «Piccolo» — vse to so znane stvari! Istotako je znano, 4a je bik> geslo «Osar tutto*, ki se je izvajalo v Istri brez figovega peresa in z vso brezobzirnostjo, nroglašemo) v lepem ao^asju s c. kr. namestnica palača v Trstu. Saj je tud* zgodovinsko dbjsvo, da so naiši ljudje, ki so o priKki vsakih volitev bocKli v rečeno palačo protestirat prod krivicam in nezakonitostim, vidett tam, kako se potikajo po scbaioh razni možje, ki so danes na glasu smrtnih sovražnikov austriakant-stva in se dičijo s častmi koanendatorjev in senatorjev. Ne očitamo jkn tedanjega njihovega po-stopanja. Ri£ so pač dobri politiki in pne-vejant diplomati Koristili so svotji stvari. Z vso odločnostjo in ogoiioenjem pa odklanjamo «Pkock>ve» falzifikacije zgodovine, zgoidonrinsko laž, češ, da smo bili mi na razpolago avstrijski vladavini, da se nas je poljubno posluževala kot sredstvo austriakantstva in da nas je zato) podpirala ter pospeševala našo stvar! i Res je, da so se Sk>vani v sedanji Julijski Krajini razvijali, da so napredovali, da so pridobivali na moči. Toda, ne po volji in s pomočjo avstrijske vladavine, marveč le z lastnim delom, lartium trudom in po zaslugi svoje politične, gospodarske in socijalno organizacije. Avstrijska vladavina ni ndjuš&a našega snovanja le zato1, ker ga — ni miogla! To je zgodovinska resnica, ne pta besedičenje o našem austriakantstvu. Italija O pogajanjih med zastopniki paropiornih dražb in mornarsko delavsko zvezo za mornarski pakt — D'Ammnzio in MiiSsolini delata skupno RIM, 8. Pogajanja; med kapitanom Giu-tfettijem, ki je zastopal mornarsko dlelav-ska zvezo1, in zastopniki paropkwnih družb so se, kakor znano, pred par dnevi razbila. V seka ko je zanimivo^ ozadje teh pogajanj. D'Aamimizio je bil om, ki je sprožil misel, da bi se delavske mornarske ■organizacije takorekoč zlile z organizacijo lastnikov trgovske mornarice aa podlagi getiorve pcgodfce, takozvane ga mornarake-<5a. pakta. Tej pobutdi se je pridružil tudi Mussolini, ki je osebno prisostvoval pogajanjem med prizadetimi organizacijami. Tcdk, kakor že rečeno1, pogajanja so se razbila. Lastniki paroplovnih družb so izjavili, da ne priznavajo kapitana Giaiiietti-ja za pravegas zastopnika delavske mior-naiske ziveze. To izjavo je Miassolini v pismu na D'Ainnuinzija označil za «idioit-sko». Izvira pa iz dejstva, da si je znal kapitan Giulietti s spretnim vodbtvom mornarske zveze skozi vse preobrate, ki smo jih doživeli, prid'obiti mornarje zase ter tako izvajati nekako diktatorsko moč — kakor mlu očitajo lastniki trgovske mornarice — nad pomorščaki. Po njihovem mnenjui bi bil že davno dosežen sporazum, ko bi mornarji ne bili pod železno roko Giuliettija. Zanimivo je dejstvo, da se je Giulietti znal prilagoditi novim razmeram ter da je na ta način postala mornarska zveza fašistovska, medtem ko so lastniki paroplovnih družb zavzeli nekako proti-fašistovsko stališče. Mussolini jam tega ne more odpustiti; v omenjenem pismu na D'Annunzija želi, da bi se pogajanja obnovila ter baje pravi, da bo postavil lastnike pred svoj znani: «ali - a!i». Zastopniki paroplovnih diružb so izjavili, da se ne bodo pogajali več osebaoi, ampak, dk jih bo zastopala zveza industrijalcev. Princ Fafericij Coloona umrl RIM, 8. Davi ob 11. uri je umrl princ Fabricij Ccionna, podpredsednik senata, Puljski lasje razpusčen P ULJ, 8. Davi je pokrajinski zaupnik fašisfcovske stramke Zucchi razpustil pulj-ski fašjo radi nediscipline mladSh fašistov, ki se niso hoteli pokoriti sklepu pokrajinsko zveze, katera je odstavila dosedanji direktorij, Iti ni imel na fašiste več nika-kega vpliva. Gospodarska zboljšanja za duhovnike ostanejo v veljavi RIM, 8. Uradni list «Gazzetta ufficiale* objavlja kr. oidiok-zakon z idfne 9. julija 1923 štev. 1635, ki predpisuje, da ostanejo do 30. junija 1924 v veljavi sedanfe odredbe, ki se tičejo gospodarskega zboljšanja! duhovščine in fina.oče ureditve verskega fonda. Ta odlok se nanaša na od^otk-zakon z dine 19. septembra 1921, štev. 1263 in na odilok-zakctn z dne 3. februarja' 1922, štev. 164. Jugoslavija Seja ministrskega sveta BELGRAD, 8. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi v Bel gradu navzočni člani vlade in ki je trau jala od pod 17. db 19. Na seji je minister Velizar Jankiović poročal, da je predbedbak vlade Pašič že na» potu- v Pariz. Dalje je omenjal, da so netočne vse vesti, ki so se danes širile o atentatu na ministrskega predsednika Pašića. Nato so bile odobrene gotove reparacijske nabave na ra>6un ministrstva saob**rat«a m voine. Končno ie bflo sklenjeno, dte se izvrši prenos telesnih ostankov pokojnega Vatroslava Jagića na. državne stroške, m sicer na zelo svečan način. Pogrebu bodoi prisostvovali zastopniki vlade in vseh jugoslovenskai vse-učMisč. Razen tega se je na seji sklenilo, da se prizna udeležencem katoliškega shodia v Ljubljani polovična vožnja po železnicah, kakor tudi za udeležence evharističnega kongresa v Zagrebu. V prvi -zadevi je posredoval poslanec Stfliftfic, v diru gi pa Jan-ko Šimtrak. Železoaoarske zadeve BELGRAD, 8. Minister saobraćaja , da se pričakujejo novi izgredi z izredino strogostjo. Svetovni sionistični kongres "KARLOVI VARI, 8. Včeraj je bil otvor-jen svetovni sionistični kongres. Po sinslsKi konferenci V času, ko se na političnem obzorju zapadne Evrope zbirajo grozeči oblaki, ki naznanjaijoi nevarne zapljetljaje, so se zbrali v Sinaji zastopniki nsalega sporazuma. V očigled nesrečnemu porhurskemu vprašanju in angleško-franoočkemu sporu je združevanje malih držav še veliko bolj potrebno kakor sicer. Že sama rrjožncet preloma med obema najmočnejšima1 zapadnima velesilama more' navdajati s skrbjo vse one države in narode, ki imajo interes na tem, da se ohrani v Evropi mir m en način kakor Avstrija, ki se je tako* lepo izvlekla iz bankrotnega močvirja, v katerem! se je nahajala še pred letom cul Zdi se, da so ogrski državniki dosegli neke uspehe zunaj pri zapadnih državah in Zvezi narodov. Čel bi ne bilo vmes malega sporazuma, ki ima p5*1! tem tudi soodločevanje, bi bila Ogrska bržkone že dobila kakšen predujem na posojilo. Predvsem je bilo treba, da divigne mala ententa svoje hipotečne pravice nad ogrskimi denarnimi viri in dat diovoli moratorij v vojni odškodnini, ki >o» dolguje Odrska državam malega sporazuma. j V tem vprašanju je bil dosežen sporazum. Mala ententa je dovolila izplačilo posojila pod garancijami, ki se imajo še določiti. V glavnem pa bodo te garancije vsebovale zahtevo po izvedbi trianonsk« pcigodbe in pa da se mora posojilo porabiti v stroge! gospodarsko-finančne svrhe, ne pa morebiti za podporo ir eden tis t ičnim organizacijam in za oboroževanje. Da je prišlo do tega sklepa, je treba pomisliti to-le: Prvič so ogrski državniki s spretno propagando* in s posredovanjem svojih prijateljev v inozemstvu tako izdatno pripravila teren za posojilo, da jim je bila zmaga že napol zagotovljena. Mali sporazum1 ne bi mogel sprejeti nase odija malenkostnega zavidneža, če hoče igrati v evropski visoki politiki kakšno« važnejšo ulogo. Drugič je v interesu ogrskih sosedov, da zavladajo) na Ogrskem* normalne gospodarske in finančne razmere ter se na ta način izbije dno večno ponavljani govorici, da Ogrska tako okrnjena, koi je danes, ne more živeti. Ta stališče je sicer za Ogre žela komodno, toda v resnici pomc-ni stalno ogroževanje miru v? ofcdov-navskih deželah. Se pred letom dni so tudi| v Avstriji kaj radi ponavljali to za< nemške in ogrske razočarane imperialiste tako prijetno pesmico. Danes pa vidimo, da. je Avstrija prav krepko na negah. Če pri-merjama njen položaj z onim Nemčije, tedaj vidimc, da stoji Avstrija neizmerno na boljšem. Skoraj gotovo je, da bi danes plebiscit za priklopitev k Nemčiji' zelo neugodno izpadel. Noben pameten človek si ne želi v valutni kaos Nemčije. Se pred dvemi tedni so Nemci iz rajha ironično nazivali avstrijsko valuto »die edle Valuta^, ker je bila avstrijska krona nekoliko boljša od nemške marke. Danes pa je avstrijska; kronat napram nemški marki v resnici « plemeni ta ». In tako so se avstrijski Nemci sprijaznili s svojo u sodo- in so se z vsioi vnemo lotili obnovitvenega dela. Praksa je pokazala, da je Avstrija življenja sposoben državni in družabni organizem Izgled Avstrije je poučen precedens toliko za Ogrsko kakor za mali sporazum, i o je bil bržkone' glavni razlog, da se je mali sporazum 'odločil ponuditi Ogrski roko v spravo v tej velikodušni obliki. SedSaj pa je na Ogrih ležeče, da dokažejo z dejanji svojo miroljubnost in željo živeti v dobrih odnošajih s svojimi sosedi. Predmet razprav je bil tudi slučaj Bolgarske. V splošnem se je dosegel sporazum, ki se da v kratkih besedah tako-le združiti: «Priznanje sedanjega položaja». Razume se, da je na bolgarskem vprašanju najbolj prizadeta Jugoslavija in da Bel grad skrajno nezaupno zasleduje politično gibanje na Bolgarskem. Iz vsega se razvidi, da je sicer za sedaj izključena možnost konfliktov, vendar pa da utegnejo nastati v Bol garij taki politični boji, katerih ne bi mogla Jugoslavija smatrati zgolj za notranjo bolgarsko zadevo. Vprašanje makedonskih vstašev je ono, ki ogroža še vedho mir na slovanskem Balkanu. Mnogo se je pisalo in govorilo že pred sinajska konferenco o razširjenju malega sporazuma, v kateri naj bi stopila Poljska in Grška. Tudi kombinacije z Bolgarsko niso manjkale v takih in podobnih ugibanjih. Toda vse te govorice so bile več aU manj brez podlage. t Če si ogledamo vprašanje vsopa Poljske v mali sporazum, tedaj je stvar takšna: Izmedj članic malega sporazuma si želi največ jtomunija^ da bi Poljska vstopila v mali sporazum- Poljska in Romunija imata v Rusiji skupnega in nevarnega soseda, nevarnega vsled tega, ker sta si obe državi v svojem imperialističnem- pohlepu anektirali velike kose ruskega ozemlja. Poljska in Rumtmija sta torej orientirani proti-rusko, kar pa seveda ne more veljati ne za Češko, ne za Jugoslavijo. K temu dodajmo še češko-paljski spor zaradi Javorme in pa ugledno pozicijo češke diplomacije na Zapadu, pa imamo dovolj razlogov za trditev, dla je to vprašanje še veliko preuranjeno. Zaradi tega ni tvorilo predmet diskusijam. Morda, so to vprašanje mimogrede načeli, veič pa ne. . Glede Grčije je stvar nekciiko drugačna. Jugoslavija in Rum unija imata pač v Grčiji zaveznika proti Turčiji in Bolgariji, toda da bi se mali sporazum danes kompromitiral z državico, ki je zapravila ves svoj ugled in se izčrpala v boju s Turki, ni mogoče pričakovati. Poleg tega je predivotjna Srbija v ognju preizkušala grško zavezništvo, ki je popolnoma odpo- vedalo. Ta zgled kakor tudi zavlačevanje solunske pristaniške zadeve in pa postopanje s srbsko manjšino v Grčiji so zelo važni činitelji, ki prihajajo v vpoštev pri odločevanju, ali naj se Grčija sprejme v mali sporazum ali ne. Tuda je treba pomisliti, da ne more Jugoslavija voditi trajne protibolgarske politike Grčiji na ljubo. Stambulijski je s svojo zmerno in miroljubno politiko deloma že premami ne-zaupnost bel grajskih državnikov. Ni izključeno, da pridejo končno tudi njegovi sedanji ali poznejši nasledniki v Bolgariji do spoznanja, da bi bil sporazum z Jugoslavijo vencLar-le cfcobičkanosen. Mimo vseh teh in podobnih slučajev je šla konferenca v Sinaji. Vidi se, da so se zborovale i namenoma in po programu izognili onih kočljivih vprašanj, ki bi utegnila motiti soglasje. Zato se je dosegel popolen sporazum v skupnih zadevah. Mali sporazum je po sinajski konferenci pridobil na ugledu. V Benešu ima nadarjenega in zek> sposobnega vodnika, ki ima velike naloge pred seboj in nič manjše odgovornosti. Učiteljstvu v znanje in ravnanje Z dnem 10. julija t. i, pod št 1862/23 je razpisalo šoL o&krbništvo v Trstu natečaj za do-| sego naslova učiteljske defimtivnosti Julijski Krajini. Iz omenjenega razpisa je razvidno, da gre scmO za naslov defimtivnosti. Za dosego defimtivnosti v določenem kraju, anti bodo kasoeje razpis?. Ker je zadeva velike važnosti in ker so tozadevni predpisi silno zamotani in komplicirani, sem se namenil pojasniti važnost pravilnega vlaganja prošenj, ki sem jo povzel iz tozadevnih predpisov, .ki so Se malokomu znani. Naša šolska oblastva imajo v tem oziru določbe, ki jim mi Še nismo vajeni. Vsled nepravilnega dokumentiranja bi se moglo temu ali onemu zgoditi, da bi zletel... Prosim tedaj: pozor! Obrnite se še za informacije. do kompetentnih čimleljev. Rok za vlaganje prošenj zapade dne 15. t, m. Pojdkno k stvari sami! Kdor se udeleži natečaja, mora skrbeti za natančno in točno izpolnitev vseh: prHog. Ta natančnost ne more biti nikoli zadostna! Nezadostna izpolnitev pr&og k tozadevajji prošnji bi laJiko izključila prosilca od natečaja, ali pa bi dovedla do napačne precenitve njegovih sposobnosti in zmožnosti. Vsakdo, kif vloži prošnjo iz kateregasibodi vzroka po pretečenem roku, je izključen od natečaja*. To velja tudi, Če bi se vložil le en dokument prepozno. če prosilec vloži eno samo {po zakonu potrebno in nepravilno izpolnjeno prilogo, je izključen od natečaja. Na pr.: če županstvo izda nravstveno spričevalo, ne de. bi župan prej zaslišal v tem oziru obč. odbora in ne da bi tega omenil v tej listini, je že nepravilnost tu. Kdor predloži listino brez, predpisane legalizacije, je izključen od natečaja, ker nele-galizirana priloga zgubi' svojo postavno vrednost in se jo smatra kakor nepravilno. Proti izključitvi cd natečaja, je dovoljena pritožba. K. oskrbnik za šolstvo mora vrniti po zakonu in predpisu celotno ali detoma nepravilno izpolnjene priloge in ima opozoriti prosilca na nepravilnost listine ter zahtevati izpopolnitev tekom 15 dni. Ta rok je obvezen in poteka od dneva, ko je prosilec dobil obvestilo. Če se ne izpopolni listina v predpisanem roku, ima to za posledico izključitev od natečaja. . x Listine se morajo predložiti v izvirniku ali v overovljenem prepisu. Prepis mora izvršiti notar na kolkovnem papirju (carta bollata). če imajo predpisi služiti izven notarijatskega okrožja, v katerem so bili napravljeni, mora biti notarjev podpis legaliziran po predsedniku tribunala. Prošnje in listine se morajo vlagati osebno ali potom pošte. V zadnjem slučaju je previdno, da se jih odpošlje priporočeno s povratnico. Prošnje se spišejo na kolkovnem papirju (carta bollata do L 1.—J. Uzorec prošnje bi bil ta-le: . , • AlTIH.mo R. Provveditore agli Studi per ia Regione della Venezia Giulia in Trieste. II sottoscritto . . , . di (očetovstvo in materinstvo) nato a . . . il . . . . pertinente a . . . ., abitante .... ha 1'onore di presen-tarc 1'istanza per essere ammesso al concor-so bandito in data 10 luglio a. corr., No 1862/23 dalla Amministrazione Regionale Sc®-lastica della Venezia Giulia ed esprime il de-siderio di vennire lasciato(ta) aj scuola di.... classi mista che ha la lingua d'istruzione slo-vena ove prestava servizio gia. . anno. Unisce i seguenti documenti: 1.) certificato di cittadinanza italiana; 2.) il diploma di legale abilitazione; če je prspis: la copia autentica del diploma di_ legale abilitazione; če je maturitetno spričevalo: 1'attestato di maturita della scuola magistrale, mogoče realke ali kake druge šole); , i. 3.) atto di nascita debrtamente legaliz- zato; . 4.) certificato medifco debrfamsnte legaliz- zato; 5.) certificato di moralita debitamente le-galizzato; 6.) certificabo penale generale. Datum Podpis in bivališče. Opombe k posameznim listinam. Potidikr o italijanskem državljanstvu, domovnico izda občina, kamor je prosilec pristojen. . . j - « Ce se uporabi domovnica izven dežele, v kateri'leži domoviska občina prosilca, mora biti legalizirana po predsedniku tribunala, h kateremu spada pravomočno občina. Tu je nejasnost. Del Goriške in bivše Kranjske spada k pokrajini Furlaniji. V na* tečajnem razpisu je govor o Venezia Giulia. JKdo naj ume? Z ofcirom na to overovite! Glede spričeval usposobljenosti ali matur ni kaj omeniti. Rojstni list mora biti napisan na kolkovnem papirju za L 1.— in nato legaliziran po predsedniku tribunala. Zdravniško spričevalo se napiše na kolkovni papir za L 1.—. Potrebno je, da je sestavljeno jasno, in da bo veljavno, mora imeti sledečo formulo: U concorente.... di.... (očetovstvo) di sansa costituzkme ed erente de knperfezioni fisiche tali dai diminuire, il ©re- stigio di un insegnante o da &npedirgli il pie- \ so iznašali 29.411*95 L, izdatki L 34.455'70. no adempiemenbo dei suoi doveri. »Tudi to poročilo je občni zbor vzel na znanje. Ravnatelj glasbene šole g. prof. Sonc je nato Mora biti legalizirano • po županu kraja, v kat enem ima sedež zdravnik, kr ga je izdal. Mora biti tudi legalizirano po prefektu ali po predsedniku tribunala. Zdravniško spričevalo ni veljavno, Če je napravljeno več kot 6 mesecev pred datumom natečajno razpisanega odloka. Nravstveno spričevalo mora biti sestavljeno natančno po postavnih predpisih V nasprotnem slučaju ne veljavno. Tedaj mora obsegati izjavo, da ima služiti natečajnemu namenu in d« ga je župan izdal po zaslišanju občinskega odbora. * Sklicevati se mora na čas najmanj zadnjih dveh tet. Če se sklicuje na čas, v katerem je učiteljica) bival v več občinah, ga župan more izdati le tedaj, (če je to potrebno), ako je zaslišal prej župane onih občin, v katerih je prosilec bival več rt-^o- 2 meseca. Spričevalo mora biti napisano na kolkovnem papirju za L in ne sme biti starejše od 6 mesecev pred dnevom natečajnega razpisa. Tudi to mora biti legalizirano po prefektu ali po predsedniku tribunala. Splošno spričevalo'o k^-g^th izda na prošnjo (carta bollata da L 1.—) državno pravd-ništo (R. Procura del Re) pri tribuna! u. V tozadevni prošnji je treba navesti, čemu se prosi to listino. Treba je predložiti k prošnji rojstni list (afa navadnem papirju brez ko-leka), ki se vrne. K tej prošnji se priloži čisto poio kolkov-irega papirja za L 4.—. na katero napiše pristojni urodnik ono spričevalo. Če se to spričevalo uporabi izven območja tribunala, ki ga je izdal, mora; biti legalizirano po predsedniku tribunala. To spričevalo ne sme biti starejše od 6 mesecev pred datumom natečajnega razpisa. Prošnja za dosego kazenskega spričevala Speti R. Procura del Re presso il Tribunale di ... • II stottoscritto____ di (očetovstvo), nato a.. m ii., „ pertinente a..dimorante .... prega codesto Ufficio acciochč gli(le) venga rilasciato il certificato generale penale per k> scopo di essere allegafo alla domanda al concorso bandito in data 10 lrglio 1923, N.o 1862/23 dalla AmmHoeirazione Regionale Scolastica deHa Venezia Giulia ai posti va-canti presso le scuo4e di que»ta Regione. Unisce un certificato di nascita ed im foglio di carta da bolk> in bianco da L 4.—. Datum. Podpis in bivališče. Prosilec ima pravico predložiti še druge listine, ki morejo biti vpoštevane po predpisanih določbah od preskusevalne komisije Omeniti pa se mora, da ima ta komisija ozir le na predpisane in imenovane listine. Potemtakem je še večja predložitev nepotrebna. Listine, ki se lafcko predložijo in ki pridejo v poštev, bi še bile: spričevala' o posebnih usposobljenostih, o 6lužbi, o izobrazbi, o ipre-skvšnjah. ki se jih je kdo udeležil, o javnih publikacijah, ki jih je kdo izdaL Tovarišice In tovariši so naprošeni. da se dobro informirajo in se drže natančno predpi-sov! Upam, da sem dosegel namen, ki je zbuditi zanimanje za točnost in natančnost, da ne bo brezpotrebnih bridkosti. Mnogo uspeha žeKm prav vsem! Vaš tovariš Msrmolja Fran. Dobra vi je, Sv Križ-Cesta. _ poročal o stanju glasbene šole. Na tej šoli se je v minulem šolskem letu 1922-23 poučevalo sledeče predmete: klavir, gosli, solopetje, orgije, elementarno glasbeno teorijo in harmo-nijoslovje. Na Matični šoli je delovalo 7 učiteljev. V tem šolskem letu je Glasbena Matica razširila svoj delokrog s tem, da je ustanovila v svojem območju orgljarsko šolo in tečaj za pevevodje, namenjen za povzdigo narodnega in cerkvenega petja v Julijski Krajini. Snov učnega načrta orgljarskega oddelka je razdeljena v tri letnike: V I. letniku se poučuje klavir, elementarna glasbena teorija in knjigovodstvo; v II. letniku orgije, klavir, harmo-oijoslovje, knjigovodstvo in drugi, v tajniško stroko spadajoči posli; v III. letniku orgije, klavir, improviziranje, praktično poučevanje zborovegt petja, dirigiranje, Gregorijansko petje, liturgika, cerkvena in splošna glasbena zgodovina in latinščina. Glasbena Matica si je nadela nalogo, da preskrbi gojencem iz dežele stanovanje v Trstu m po možnosti tudi gmotno podporo. Za dosego tega cilja je potrebno, da se zavzamejo za ta načrt vsa naša duhovščina; učiteljstvo in županstva Julijske Krajine. Letos je obiskovalo glasbeno šolo 150 gen jencev.. Na splošno je bil uspeh šole zelo po-voljen» deloma nad vse pričakovanje dober« 32 gojencev je bilo deloma ali popolnoma oproščenih ukovine. S 6vojimi gojenci je glasbena šola priredila dva lepo uspela glasben^ večera v dvorani «Del. kons. društva» pri sv< Jakobu. Poročilo g. ravnatelja se je vzelo na znanje. Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni enoglasno sledeči gospodje: dr. Edvard Slavik, za predsednika in dr. Miček čok, Mirko Logar, Hinko Pertot, Joie Ribičič, Albert Širok, Jakov SokliČ, Ernst Volarič, Ivan Vouk in Janko Vovk za odbornike. Za pregledoval-ca računov sta bila izvoljena gg. Drago Dekle-« ▼a in Fran Venturini. V kratkih besedah se je tu g. predsednik zahvalil zborovalcem za udeležbo ter pozval vse člane društva, da pomagajo odboru pri njegovem trudu za povzdigo Glasbene Maticet ki izvršuje že toliko let svojo kulturno naloga med našim ljudstvom. Nato ie g. predsednik zaključil občni zbort X. občni zbor „Glasbene Matice" o Trsta dne Z. avgusta 1923. Ob lepem številu navzočnih članov Glasbene Matice je obvoril zborovanje društveni predsednik g. dr. Slavik. V svojem nagovora je podal v glavnih potezah sliko društvenega delovanja v preteklem šolskem letu, omenil težavne razmere, ki so stale povsod na poti društvenemu razmahu in ki niso dopuščale, da bi 4obra volja odbora in učiteljskega zbora prišla do vidnejših izrazov. «Nismo izvršili svo»e naloge» — tako je nadaljeval g. predsednik, — «še daleč emo od cilja, toda da smo vzdržali v tem šolskem letu in pri teh razmerah s takšnim uspehom, smo vendar lahko vsaj nekoliko zadovoljni. Dokler imamo glasbeno šolo, izpolnjujemo glavni namen Glasbene Matice. Sicer se borimo s velikimi težavami, ker nam primanjkujejo prostori za poučevanje in prireditve in je tudi gmotno stanje društva slabo. Ce je bil kljub temu uspeh zadovoljiv, gre glavna zasluga našemu učiteljstvu, katero mora nadomeščati Usto. kar nam je zmanjkalo na ugodnostih. V tem skrajno neugodnem položaju nam pa ležijo vendar na srcu novi cilji, ki jih bomo skušali doseči z vsemi svojimi silami Tu sem spada v prvi vrsti pevski zbor, vprašanje, ki ga je odbor pretresal na svojih zadnjih sejah in ki bo — kakor vse £aže — takoj v začetku prihodnjega šolskega leta prišlo do> ugodne rešitve, tako da bo Glasbena Matica po dveh letih zopet prišla do svojega pevskega zbora. V preteklem letu nismo izvršili svoje naloge ia smo obremenili društveno bilanco z velikim deficitom. Toda če bomo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo delali, bomo lahko uneli v prihodnjem lelts boljše uspehe.* Nato je tajnik g. Janka V«*k v svojem poročilu opisal pot. ki jo je Glasbena Matica prehodila v zadnjem šolskem letu. Ubogo na svojih zunanjih uspehih je društvo na znotraj, v šoli vršilo vestno svojo nalogo. Glasbena šola, ki je raztegnila svoje delovanje na tržaško okolico, je na svojih dveh glasbenih večerih dokazala, da se tu dela z vso resnostjo in vztrajnostjo. Omeniti je treba tudi ustanovitev tečaja, za orgijanje in pevovodje, ki se bo — ko bodo naše ustanove na deželi spoznale njega, pomen — gotovo dobro razvijal. ^ajnikovo poročilo je bilo sprejeto brez debate, nakar je blagajnik g. Hinko Pertot poročal o stanju* društvene blagajne. Iz tega poročila, ki se more seveda nanašati le na glasbeno šolo in na oba nastopa gojencev, je razvidno, da je Glasbena Matica zaključila ta šolsko leto a primanjkljajem L 5.034*75, bilanca 31. julija 1923 pa izkazuje zgubo L 7.845*25. Blagajna je imela promeia L 63.867*65. Dohodki DNEVNE VESTI Iz tabora popolarov -Popolarski poslanec Merizzi je v zbornici glasoval proti volilni reformi, mesto da bi se bil vzdržal glasovanja. Storil da je tako iz zvestobe do načel stranke. V razgovoru s poročevalcem lista «Epoka» o krizi v stranki popolarov, je izjavil poslanec Merizzi: «To ni kriza stranke, ampak le parlamentarične skupine, torej malo oseb, ne pa mas, pripadajočih k stranki1. BrezvspeŠno je vse dokazovanje, da sedanja kriza pomeni ponovno odcepitev katoliške od krščansko-socijalne stranke. Popolarska stranka obsitojt iz ljudskih mas, ki so se v letu 1919 pridružile njenemu programu. Te mase so na turinskem kongresu na nedvoumen način izrazile svoje politično mnenje ter so pri tem pokazale svojo brezpogojno enotnost. Njihovo načelo je: nič predsodkov proti fašizmu, resna želja v vseh krogih stranke po sodelovanju v vseh stvareh, progra-matično združljivih. Pri tem pa trdna odločnost, da ste temeljni program stranke ohrani, k čemur spada tudi proporcijonalna volilna pravica. S tem programom je združena trdna volja, da ohranijo tudi neodvisnost, življenje In dostojanstvo stranke. Velika masa strankinih pristašev ne ve nič o tej krizi, ne glede načel, ne glede njih izvajanja.» | Iz dejstva, da je več odličnih pristašev izstopilo iz sitranke — tako, da izgine nje dosedanje ddtno krilo — se more spričo izjav po sil. Merizzija logično sklepati, da ti izstopivsi niso v soglasju z večino ne glede temeljnih načel, ne glede taktike. Ti podpirajo naše naziranje, ki je že davno dozorelo v nas, da popolarska stranka v nje dosedanji sestavi ni enotna, da je marveč ta ali oni iz posebnih osebnih razlogov ali namenov pač podpisal program stranke, da je prišel tako pod nje okrilje, da pa si nje programa ni usvojil idejno. Zato je moralo priti prej ali slej do razkroja in — čiščenja. In nič se ni čuditi, da je prišlo do tega ravno ob velikem načelnem vprašanju volilne preosnove. Poslanec Merizzi je izjavil, da spada proporcijonalna volilna pravica k temeljnemu programu stranke, vlada pa je neizprosna nasprotnica proporca. Krizo v srtranki je torej povzročilo vprašanje: alr za vlado ali PCQ& nji?! _ Tako je in ne drugače Gospod poslanec Šček Virgilij poroča v 24. številki «Malega lista« svojim bralcem v dveh dolgih člankih o svojem po<-drobnem delu. Zdi se mi, da je glavni namen dolgih poročil, ki bore malo povejo, ta, da. se gospod poslanec nekoliko obregne« db «Edinost». Gospod poslanec pripoveduje, da je več nega pol ure razpravljal v zatdevi invalidskih pokojnin s pokdministrosn Rocco v Rimu, od katerega je zvedel (to je vse!), da je ustanovil informacijski iKrad, na katerega se prizadeti invalidi lahko obrnejo za informacije. Pri tem omenja gospod poslanec, da je «Edinost» svoječasno napačno pisala, češ, naj nihče ne hodi iskat pojasnil, ker da bodo pri invalidnem uradu vse rešili in da dobe prizadeti odgovor na dom. Pred vsem si je gosp. poslanec lahko mislil, da «Edinost* takih informacij ne jemlje iž zraka. Resnica je, da sem jaz dobil od pristojnega urada v Trstu informacijo, ki je prišla tudi v «Edinost» in ki se je glasila, da naj se z novimi prošnjami počaka, do kler pride novi zakon, stare prošnje pa, ki so vložene, da bodo rešene avtomatično, ko pride ta noivi zakon. Kaj je v. tej informaciji napačnega, res ne vem, ko vendar isto izhaja tudi izi poročila gospoda poslanca, katero je plod več nego Dijaki S polurnega razpravljanja. Gospod poslanec je popolnoma isto povedal, kakor moja informacija v «EcGnosti«. Dejstvo je, da so še danes stare prošnje v teku reševanja, da bodo nove prošnje podvržene novemu zakonu in da lahko vsakdo vsekdiar vpraša za pojasnila, »katera bo tudi dobil; dejstvo je, žaiibog, da pojasnilo še ni pokojnina. Neumestni izpad proti «Edinosti», v ka.terem- se jaz kot uradnik in informator čutim prizadetega, je bil popolnoma nepotreben — za invalide. Avte Gerbec. Rolakl 1 Ne zabite na Šolsko društvo! Znanoi vam je, da se je ustanovila za* četkom tega leta Dijaška Matica. Skrbela naj bi za siromašne srednje- in visokošolce s podporami in posojili. Da bo res mogla D. M. uspešno izvrševati svojo nalogo, zato Dotrebuje ogromen fond. Matica se je obrnila na naše ustanove in zasebnike, na naša društva, krožka itd. Na> stotine okrožnic sc je razposlalo, toda malo je bilo onih ustanov, društev in zasebnikov, kateri so nam sploh odgovorili, še manj pa onih, kateri so se odzvali s kakim prispevkom. Zakaj to? Prvič: ker je še cela vrsta isto-, tako potrebnih narodnih društev, katera kličejo na pomoč. Drugič pa, in temu razlogu bi D. M. lažje nego vsako drugo društvo cdpomogla s pomočjo številnih dija^-kov, drugič, ker se mnogim Ljudem, kateri zelo radi dajejo v narodne namene, ne olajša izročanje darov. Komur ni treba drugega kakor seči v žep, ta trikrat rajši in prej da, nego oni, ki mora nositi denar na pošto ali drugam. Plod Šestmesečnega*dela D. M. je majhen in sredstva prahajajo le po kapljah v blagajno. V jeseni, ko se mora pričeti podporna akcija, ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili le tretjino, Je desetino vseh prosilcev, če gre v tem tirirnaprej. Če se> tekom počitnic položaj temeljito ne izpremeni, je Dijaška Matica obsojena da ostane mrtvorojeno dete. Dijaki! Do tega ne more in ne sme priti, po tam. koi je bilo treba toliko dela in truda, da se je D. M. sploh ustanovila. Držite se načela samopomoči! Na tem načelu je zgrajena Matica. Po pravilih sami odločujete o podporah. Sami morate gledati, da bo nekaj tu, o čemer lahka odločujete. Saj vas je ogromna množica v naših krajih: preko 1000 srednješolcev in okrog 300 visokošolcev. Sedaj, ko se vračate na počitnice, pričnite z delom, nabirajte prispevke za D. M., širite misel našega društva! Vzbujajte zanimanje za Dijaško Matico pri posojilnicah, društvih, krožkih itd. Ko ste v veseli družbi, spomnite se D. M., spomnite se je na izletih, prireditvah, veselicah in ob vseh veselih, in žalostnih prilikah. Vsak mali znesek je kamen k zgradbi D. M. Saj če nabirate, kažete, da ste kulturno dovolj zreli, da razumete pomen Dijaške Matice za dijaštvo in končno delate vedno le zase. Naš narod razume v polni meri pomen dijaškega vpra-mev. Pričakujemo, da bo našel ta poziv malo več odmev? kot so ga našli dosedanji. Samo oni dijaki, kateri bodo res kaj naredili za D. M., samo oni bodo lahko reflektirali na podpore ali posojila. Kdor se ae bJ zanimal za društvo, kdor ne bo» niti član D. M., ta ne bo smel računa'ti na to, da mu D. M. v potrebi priskoči na pomoč. Poživljamo akademska in srednješolske društva, da store s>*?jo dolžnost! Organizirajte takoj podporno akcijo, pošljite takoj vse svoje člane na delo, na propagando od posameznika do posameznika. Dijaki na delo! Dijaška Matica. Izpiti za občinske tajnike se bodo vršili dne 18., 19. in 20. meseca decembra pri naslednjih prefekturah: Turin, AleksanArija, Cuneo, Milan, Pavia, Brescia, Trident, Benetke, VkUeim, Trst, Verona, Genova; Florenca, Pisa, Bologna, Parmas Forli, Pe-rugia, Ancona, Rim, Aquila, NeapoJj, Sa^ lerno, Foggia, Bari, Caianzaro, Palermo, Catania, Messina in Cagttari. Izpitov se lahko udeležijo v smislu kr. odi. 14. junija 1923, št. 1449 tuldi oni, ki so začasnto uspo-sobljeni za občinskega tajnika in v smislu kr. odlokov 27. maja 1923 št. 744 in 21. miaja 1916 št. 682 oni, ki- so vsaj dve leti zaporedoma.' opravljali službo občinskega tajnika, ako jim to potrdi prefekt. «Gazzetta ufHciale» objavlja kr. odlok od 15. julija 1923 št. 1628 v zadevi preizkuševalne službe vojnih invalidov in odlok od 22. julija 1923 št. 163, ki sc tiče notranje ureditve železniške službe. Izžreban je obveznic prve serije, (buoni del Tesoro) za premije, ki zapadejo 15. avgusta t. 1. se je vršilo predvčerajSnjirn. Premijo enega milijona je dobila obveznica št. 1,215.228, premijo sto tisoč lir št. 1,033,252, premije 50.000, 10.000 in štiri po 4.000 Lr so dobili e obveznice odnosno št. 1,382.372, 1,757.205 in 795.918, 1,455.131, 904.389 ter 865.616. Učiteljstvo! Učni tečaj za slov. učiteljstvo te prične 15. f. m. v Vidmu (mesto v Rimu). Učitelji, ki se nanrerujejo udeležiti ic^aja, naj se prijavijo dne 10. t. m. okr. so L svetu. V Trstu, dne 9, avgusta 1923. •EDINOST* ru Napovedi davka na zemlfiški dohodek. Finančna intendanca v Trstu javlja, da je finančni minister z brzojavko 3. avgusta pooblastil davčne agencije v novih pokrajinah, da smatrajo kot pravočasno vložene tiste prijave zemljiškega dohodka, ki so dospele do 31. julija 1923. «Ljubezen med vse narodnosti in vse stranke*. V Miljah pri Trstu je imela italijanska katoliška mladina zborovanje, iz katerega je poslala novemu tržaškemu ško£u dru. Fogarju izraze svoje sinovske vdanosti. Novi !,kof monsignor Fogar je odgovoril italijanski kat. mladini z nastopnim brzajavnim pozdravom: «Dragi katoliški mladini, ki je moja nada in Benjamin mojega srca, prisrčna zahvala in naji&krenejši pozdravi očeta, z vročo prošnjo, da mi z molitvami in svojim vzgledom pomagate zanesii mir in slogo in krščansko ljubezen v celo škofijo, med vse narodnosti in vse stranke v imenu svetega srca Jezusovega in na čast katolike mladine. Vas iskreno pozdravljam — vdani dr. Fogar.» Ko je prečital brzojav, je. udarila mladina v burno ploskanje in vzklikala navdušeno novemu škofu «Istra» piše, da je po svetovni vojni to prvi slučaj, da se italiajn-sika katoliška mladina v smislu krščanske pravičnosti javno spominja drugih narodnosti dežele. Iz Lcnjsrja. Poročal sem v zadnji četrtkovi številki *Edinosti» o riemanjskih mlečnozo-bih »plesalkah« na plesu v Bazovici. Članek je imel dober namen, vplivati toliko na stariše, kolikor na deklice, da se nedostatek odpravi. Pisal sem ga v prepričanju, svest si, da ne ostane moj glas, glas vpijočega v puščavi, Hoteč videti uspeh teh opazk, sem bil radoveden, kje bode neki prihodnji ples, najbližji Ricmanjem. Doznal sem, da se bo vršil v Lo-njerju. In hajdi tjal — Glej ga vraga, nisem šel zaman, ponovno vidim tam koj «prvega» (p | i komad pLeea), da se vrtita ravno dve izmed onih »rfij-okanih sika)ic. Pograbila me je ieza in odločil sem se — že zaraditega, da izpolnim dano obljubo —, da navedem njiju imeni, posebno pa Še, ker sem izvedel, da sta ju poslali sem materi sami, nalašč zato na ples, <*da bosta jezili onega (Petrcgraj-skega), ki ju je javno «osramotil» v «Edino-sti». Evo! Ena je vitka hčerka Vladivoia od Fecke, druga je žlahtna Pjerinca s Korit; iako sem izvedel, da jima pravijo po domače (vulgo). , Ugotovil sem še dalje, da so se nekatere matere teh prepasanih otrok jezile, češ, da je bilo poročilo v «Edinosti» pretirano, da «pupe» niso prišle domov ob 11. zvečer, marveč... že ob 9%. Kaj naj dostavim k temu «popravku«? Da pa končam Lonjersko pravljico, naj konečno Še izjavim, da sta se vrnili iz Lonjerja ob času, ko so bili kazalci na uri blizu, pa prav blizu — polnoči. Nasprotno pa so stariši drugih dv^h deklic, kakor sem slišal, izprevideli, da ni tako počenjanje dostojno, koristno in njim v ponos in so navili v to svrho drugačne strune. — Kratkovidnim starišem veljaj v opozorilo, da ulu-enem še za stopnjo višje, če ne izpregledajof Žlehtni Petrograjski. Slovenski Orli v Parizu. V dneh 21. in 22. julija se je vršil v Parizu mednarodni zbor katoliških telovadcev. Nanj so poslali tudi jugoslovanski Orli najboljše vrste. Pri tekmi za prvo darilo je dobit prvo mesto Francoz, drugo mesto slovenski Orel Josip Hvale. Vseh tekmovalcev je bilo 103. Vrst je tekmovalo krog 300, tretje mesto si je priborila slovenska orlovska vrsta. Drugi dan je korakalo v slavnostnem sprevodu po pariških ulicah 28.000 telovadcev. Na čelu sprevoda so pod orlovskim praporjem korakali sTov, Orli, potem češki Orli, " Belgijci, Švicarji, Holandci Italijani, Luksenburžani. Za inozemskimi gosti je bilo uvrščenih rad 700 francoskih telovadnih društev, Spievod, ki je trajal skoro tri ure, se je premikal h grobu neznanega vojaka. Tu so Slovenci prvi ob navzočnosti francoskih dostojanstvenikov položili venec svežih cvetlic z napisom: Neznanemu vojaku — jugosloven-ski Orli, Ko je slovenski fant visoko dvignil venec, preden ga ie položil na grob, se je dvignilo viharno ploskanje. Tako je mlada organizacija slovenske mladine ponesla slo*-venski prapor in slovensko ime v središče zapadne Evrope. Najvažnejši športni dogodki zadnjega časa. V svojih kratkih športnih poročilih se vsled cmedenega prostora moramo omejiti le na večje nastope mednarodnega značaja. Največ takih nastopov, ki so bili poleg tega povsod častni, lahko beležijo v zadnjem času Čehoskrvaki. Praški nogometni klirb Slavia je afosolviral celo vrsto tekem na Turškem in Romunskem, kjer je dosegel naravnost sijajne zmage. Omenjamo samo poglavitne. Proti turškemu nacijonalnemu reprezentativnemu moštvu je dosegel 7 : 3, a proti romunskemu 3 : 0. Drugi močni praški nogometni klub Sparta je v Gradcu dosegel proti Grazer Atbletik-Klufc-u 3 :0, & proti Stiurm-Graz-u 2 :0, tako da Čehi vedno bolj utrjajo svoj položaj prvenstva v nogometu na evropskem kontinentu. •— Na Dunaju pa se je vršila deželna lahko-atletična tekma med Čeboslovaško in Avstrijo, v kateri so Čehoslovaki zmagali s 67 : 54 točkami. Tekma je obsegala tek, skok v daljavo in višino, metanje kop^a in krcgle, brzohojo. — Nogometni klub Slavia iz Bratislave se je dvakrat meril s klubom Juogsiaivija v Belgradul ter obakrat podlegel in sicer 3 : 4 in 0 : 7. — V tekmi za hrvaško prvenstvo je zmagal zagrebški nogometni • klub Gradjanski. — V deželni lahkoa tleti eni tekmi med Anglijo in Fraa-crici so zmagali Angleži s 69 : 42 tGČkami. — Dunajski Amafceure so zmagali proti Viktoria-Žižkov v Pragi s 3:1. V Lvovu pa je poljski nogometni klub «Pogon» zmagal nad dunajskim W. A. F. s 3 : 1. — Klub Genoa, ki je ravnokar izvojevai italijansko prvenstvo, se je podal v Južno Ameriko, kjer bo aisolviral večje število tekem« — V Praviji so se vršile mednarodne plavalne tekme; v vseh važnejših tekmah so zmagali Ogri. Pri prsnem, plavanju na 100 m je bil prvi Oger Sipos, drugi Italijan Carfco, tretji Hrvat Andreančic. DruitvM« vesti «Zveza slovanskih učiteljskih društev Julijske Krajine » naznanja, da počitniški tečaji za učitelje pričnejo dne 15. avgusta t. 1. Toliko v obvestilo vsem priglašencem, da uredijo pravočasno vse potrebno za odhod. Kraj in vse druge podrobnosti se naznanijo pravočasno v listih. M. D. P. - Sv. Jakob. Danes ob 20.30 odbor ova seja, (ne v petek, kakor navadno). — Predsednik. Nogometni odsek -S. D. «Adria». Danes ob 20. važen sestanek. — Načelnik. Planinsko društvo bo imelo danes, ob 8. uri zvečer, redni sestanek v navadnih prosto-rih Pri tej priliki se bo razdelila zadnja številka »Planinskega vestnika«. Slov. »t"*«1 ter. društvo «Balkan*, Danes zvečer ob 20.30 se vrši sestanek s predavanjem v prostorih, kjer zadnjič. — Odbor. Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice* posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija). Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za rabo knjrch 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Rodoljubi, ki imajo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudno naprošeni, da jih blagohotno pokloniio kniižnici. v Iz tržaškega iivlienia Dva avtomobila trčila skupaj ca cesti blizu Sesljana. — Češki industrijalec težko poškodovani, Predsmočnjilm. se je po se si jamski cesti pomikal z veliko) naglico proti VidinAi avtomobil, v katerem sta razen šoferja sedela tržaška tovarnarja Cesare in Hektor Dalla Zonca, V bližini Sesljana je šofer zapazili, dia prihaja iz nasprotne strani drug avtotrrucibil, ki je vozil na levi strani ceste, kar je proti italijanskim prometnim predpisom. Misleč, da bo drugi avtomobil pravočasno krenil na pravo stran, je šofer v*>zil naprej v prvotni smeri. V kratkem sta se avtomobil® približala do neposredne bližine, Tediaj je šofer avtomobila, V katerem sta sedela tržaška tovarnarja, videč, dia se drugi avtomobil ne namer an/a izognit^ fcr ztadnjiem hipui zavil na levo; toda bilo je prepozno; avtomobila sta z veliko silo trčila skupaj. Tržaška tovarnarja in neznanec, ki je sedel .v drugetm a/vtonuofeiluv so vsled sunka zleteli na cesto. Prva dva si nista pri padcu napravila nič hudlega, dočimi se je neznanec močno pobil po glavi, tako da se je le z velikim trudom: zopet dvignil na noge. Oba Dalla Zonca sta priskočila ponesrečencu; na pttfmoč. K sreči je privozii tam mimo nek drug avtomobil, s katerim so neznanca prepeljali v tukajšnjo mestno bodnisnico1. Tam je zdravnik ugotovil, da so poškedibe, ki jah je zadobit neznanec precej nevarne; pobil se> je budo po obrazu ter sš poleg tega tudi pretresel možgane, Iz dlckuimentoiv, ki so j5h našla prfi ponesrečencu, sio dbgnalt, d!a je ta čelski industrijalec Fran Stejskal, star 50 let, dhma iz Prage, odkoder je odpotoval s svojim avtomiofoifcrcn; bal je namenjen v Trst, menda1 radii kispćijskih opravkov, kajti pri njem so našli znesek za več milijonov čelioslov. kron. Stejskala so sprejeli v kirurgični oddelek. Zdi se, dia je nesrečo zakrivita dejstvo, da Stejskal najbrž ni vedel za itaJSfpamske prometne predpise, ki zahtevajo, dia se morajo vozila držati na desni strana ceste. Deset proti enemu. Pred sinočnjim se je zatekel na rešilno postajo instalater Marijan Besednjak, star 19 let, stanujoč v ulici Guardia št. 52; bil je ranjen z nožem na levem ledju. Medtem ko mu je zdravnik lečil rano je ranjenec povedal, da ga je predsinočniim, ko se je okoli 23ih vračal domov, v ulici Ponzianino napadla gruča kakih 10 mladeničev, ki so ga začeli brez vsakega vzroka klofutati. Končno ga je eden izmed napadalcev še sunil z no- i žem. Dogodek ie bil naznanjen kvesturi. : Ponesrečeno tatinsko podjetje dvefc mladih zlikovcev, V noči od 7, na 8, t, m, sta neki Angel C. in Angel G., oba stara 17 let, vdrla v mlekarno, ki se nahaja v ulici Enrico Toti št. 12, V notranjost mlekarne sta prišla skozi okno na dvorišču, na katerem »ta razbila Šipo. Toda žvenketanje steklenih črepinj je zbudilo iz spanja lastnico mlekarne, Antonijo Uršič, stanujočo v prvem nadstropju iste hiše. Urši-čeva je hitela kričeč na dvorišče ter zalotila mlada zlikovca pri nepoštenem opravilu. Kričanje je privabilo na lice mesta dva orožnika, ki sta tata aretirala ter ju odvedla na policijski komisarijat v ulici G. Brunner, kjer sta bila zaslišana. Nato sta. bila Angela, ki gotovo nista — angelja, odvedena v zapore v ulici Coroneo. Na javni ulici si pognal kroglo v glavo. V neki gostilni v ulici Tommaso Grossi se je predsinočnirm nahajal skupno z nekaterimi prijatelji 22 letni Oton Demitropukr, stanujoč v ulici Madonnina št. 13. Naenkrat je mladenič, ne da bi prej pozdravil tovariše, oziroma, da bi jim povedal, kam gre, vstal izza mize ter odšel na ulico. Prijatelji, ki so vedeli, da je Dimitropulo bolan na živcih, so obstali izprva osupljeni, nato so se podaH za mladeničem. Predno so ga dohiteli, je ta z nervozno kretnjo izvlekel iz žepa samokres, si nastavil cev na levo sence ter izprožil. Začul se je ojster pok in Dimitropulo se je zgrudil na tla ter obležal nezavesten. Eden izmed tovarišev je hitel obvestit tel efo ničnim potom rešilno postajo o dogodku. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je dognal, da je Dimitropulo smrtno nevarno ranjen; krogla mu je prebila levo sence ter mu obtičala v možganih. Ranjenca so nemudoma prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Zopet dinamita* patrona. Deček Gabrijel Ferfolja, stanujoč v VojŠčici št. 32, je včeraj popoldne žel travo na nekem travniku v bližini domače vasi. Pri tem je zadel s srpom ob neki predmet — najbrž din&mitno patron« — ki se je razpočil in ranil dečka po vsem telesu, posebno po obrazu m na levi roki. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico. — Okreval bo v 3 tednih. Vesti x Goriškega Razdrto, — 25 letnica Prostov. Gasilnega društva v Razdrtem. Že dolgo ni videla prijazna vasica Razdrto takšnega slavlja, kakor je bilo ono v nedeljo. Prostovoljno Gasilno društvo je praznovalo svojo 25-lelnico. Po dolgem, vztrajnem in tru-dapolnem delu se je moštvo zbralo, da pokaže vaščanom, da se je Gasilno društvo znalo vzdržati, da je znalo varovati vas pred ognjem in hotelo je ob enem dokazati, kako da bo še za vnaprej zvesto čuvalo nad vasjo. Pa ne samo nad vasjo, ampak vse naokrog, koder bi strašna šiba zadela selo ali hišo, hoče društvo pomagati. O tem nam priča tudi preteklo delovanje društva. Naši gasilci so namreč pomagali gasiti pri požarih v Stranah, Zagorju, Hraščah, šmikelu in 2krat v Postojni. In res: V nedeljo so pokazali gasilci ob svoji 25-letnici, kaj premore njihova organizacija. Ob 10. uri zjutraj je bila v cerkvi slavnositna maša, ki jo je spremljala godba s Prošeka. Po maši so gasilci izročili g načelniku v znak zasluge svetinjo in spominsko diplomo. G. načelnik se je v toplih besedah zahvalil članom za pokazano hvaležnost. Načelnik prost. Gasiln. društva iz Hruševja je v imenu svojega društva čestital bratskemu moštvu iz Razdrtega ob priliki 25-letnice. Po končanem opravilu, je moštvo z godbo na čelu odkorakalo na slavnostni prostor. Popoldanski del slavlja je otvorila 50 kil, dirka Športnega društva »Adrije« iz Trsta, ki je vzbudila v vasi posebno zanimanje. Posebno veselje je zavladalo v vasi, ko se je doznalo, da je g. Komac Ignacij iz Razdrtega odnesel I. darilo. Med dirko, se je vršila na primernem igraiišču tekma na balincanje, ki je privabila dosti gledalcev. Ko so se vrnili dirkači v vas, je odlx)r S. D. A. razdelil na odru, ki je bil postavljen v lično opremljeni dvorani, krasna darila zmagalcem. Bodi povedano, da je ljudstvo te naše nadebudne športnike burno pozdravljalo. Razdeljevanju svetinj je sledila dobro na-študirana in vrlo lepo igrana enodejanka: «Sa-mo gasilca hočem*. Igralci so želi s strani občinstva obilo priznanja. Ljudstvo, ki bilo zbrano v dvorani se je sedaj spravilo na prostrani vrt in začela se je prav domača vesela, prosta zabava. Kot rečeno ni vas dolgo videla tako lepega slavlja, kot ravno onega v nedeljo. Največja zasluga za dobro izpadlo slavlje pa gre nedvomno Članom «Prostov. Gas. društva«. Omenili bi Še, da gre čisti dobiček v korist nabave potrebnega orodja, saj ^ si mora društvo nabaviti vse potrebno. In izvrstno -jim je pri tem služilo njih geslo: «Samopomoč«. F,—ač. Miren, Slov. izobr. društvo v Mirnu, priredi svojo poietno veselico v nedeljo dne 19. avgu-■ta (in ne 12. kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno). # i Na sporedu je zborovo petje, venček narodnih pesmi, nastopi šolskega naraščaja, kupleti, Vušičeva komedija «Svet» in ples Indijancev, katerega pleše naša, še od predlanskem poznana Črna paradna straža. Iz prijaznosti so-, deluje pevski zbor iz CrehoveLj ter naš mi-renski godb eni krožek, ki nas bo zabaval med posameznimi točkami; pri prosti zabavi bomo. ob njegovih lepih glasovih rajali vedno naše lepo — kolo. Na obširnem in krasnem travniku čevljarske zadruge se' že zasajajo mlaji ter gradijo oder in tribune. Za okrepčilo bodo postavljeni štirje krasni paviljoni v katerih se bo dobil teranček in vipavček, janček in kozliček. Dva pristna Bosanca bosta pekla jančka na ražnju. Kaj bo še vsega drugega, seveda vam ne smem povedat, ampak si boste morati priti pogledat. Gibanje na Vipavskem. (Društvo «Danica» in njen prvi nastop.) Nekako v sredini med starodavnim Štanjelom in slavno Vipavo samevajo v tihi dolinici ob cesti Gaberje, lahno sloneče na malem klancu, izpod katerega žubore na več krajih izpod skal bistri stu-denčki, ki seve vedno protestirajo, češ, «mi nismo Krase vet, mi smo Vipavci*. Tudi vinska trta, katera na napetih grudih vednoob-solnčnih obronkov vrlo uspeva-, -je še vipavskega značaja. Sicer pa imajo Gaberci tudi «zapisano*, da so Vipavci. Do leta 1831. so namreč spadali z Ajdovščino, Št jakom in Šmarjami skupno pod vipavsko dekanijo. Bili so tedaj še v c. kr. avstroiiirski Primorski. — Vaške hiše so srednjeveško nakopičene druga k drugi okoli v baročnem slogu zidane farne cerkve, ki je veseloHčne notranjosti, ter je posvečena sv. Martinu, kar kaže, da sežejo začetki župnije nazaj še v deveto -stoletje. Vas je velika in šteje 560 duš. Pase jih sedaj v vsesplošno zadovoljstvo gospod Jože Kos, «Beli», knezonadšk. duh, svetnik, Kobdilčan, sovaščan Mahničev. Ker je dolinica bolj tesna ter m nudi dovolj dožitka, so od narave že itak prebrisani Gaberci iskali že od nekdaj z barantanjem in mešetarenjem -tudi zunanjega zaslužka. Naravno, da so vrezali v kontra-bandflki dobi zadnijh let t-udi marsikatero prav zvito pred in za očmi finančnih organov. — Pa, če bi si kdo mislil, da tako izrazito kramarski značaj Gabercev ne bo posebno dovzeten za ideale duševnokulturnega dela, bi se pa motil. To so pokazali zadnji mesec, ko so tako živahno stopili na plan, na polje narodne presvete. V juliju so arudili nam hvaležnim poslušalcem prav lepo uspelo narodno prireditev. Spored je bil dobro sestavljen ter je potekel uglajeno, da je bilo veselje. Kar je vredno posebnega priznanja, je to, da so bile vse pevske in igralske točke popolnoma nove; nove tudi osebe, ki so jih izvajale. Na vrtu Peganove hiše, št. 8, so postavili provizori&sn oder ter ga okinčalt z venci in trakovi. Gospod ing. France Pegan nas je pozdrc.vil z odra v vznesenih stavkih. Za nihn je nastopil mešan zbor, s pesmijo «Mlad£ka». V zahvalo živahno ploskanje. Nato so nam podaK domači fantje in dekleta veseloigro: «Ved)£ž». Deklioi Albina in Marija ste igrali naravno in neprisiljeno. Moški zbor, eami domači fantje, zapoje nato novo Vn-dopivčevo pesem «Jutro». Sledila je burka «V brivniei». Ta igra >e za podeželske zasilne odre kakor nalašč. Polna je dejanja in komike, Prav srčno smo se nasmejali. H koncu ja nastopil zopet mešan zbor ter zapel Vo-dopivčevo «Naročileki je. tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Občinstvo je sledilo ves čas z največjo pazljivostjo in zanimanjem posameznim točkam, kar je najboljši dokaz, da je bila vsa prireditev glede izbere posameznih nastopov, kakor tudi glede njih pravilnega in gladkega izvajanja res izborna, kar je g. Maierhofer — Planina v svojih sklepnih besedah tudi pohvalno omenil. Ri-hemberški tamburaški zbor pa je olepšal vso prireditev z živahnimi valčki in pesmimi. Gospodu Francetu Peganu ter gospodu Vodo-prvcu, domačemu učitelju, pa gre zaslužena hvala za ves njihov trud, — Torej živahni Gaberci le krepko naprej po vrlo dobro začeti poti. Duh je, ki oživlja. Kultura blaži. Omika daje moč in ugled. Izobrazba je edinopravi temelj narodnega obstoja m tudi gospodarskega napredka..— Tržaška «Prosveta» si pa lahko- z zadoščenjem beleži v svojo kroniko zopet nov korak naprej na polju njenega kulturnega delovanja. 'pošti 47 Din, vezana 56 Din. po pošti 58 Din. Za inozemstvo Din 5'-t ven zai poštnino. Sgsort 50- kilometerska dirka na progi: Razdrto,* Senožeče, Štorje, Sežana, Povir, Divača, Se-* tožeče, Razdrto je uspela kar najboljše. Z malo zamudo, povzročeno po nepredvU devani zapreki, so se dirkači zbrali pri odhodu. Videlo se je na resmosti obrazov, dai se pripravljajo na težko preizkušnjo. Proga* kot taka je bila naravnost idealna, dan lep, le burja je nekam močno potegnila z Nanosa, kar je značilo za dirkače težje delo pri povratku. Godba je zasvirala, starter je dal znamenje za odhod in: hajd so se spustili že koj v začetku dirkači v nenavadno hitro vožnjo. Vsak je skušal priti čimprej do pred jako strmi del ceste, ki se vzpenja takoj na kraju vasi. Ta prva faza je ločila dirkače v dve skupini; boljši, že navajeni težkočam strmine so bili1 nai . čehi, medtem ko so drugi jeli počasi zaostajati. Le oekaterim iz druge skupme se je po-" srečiio dohiteti ubegle tam nekje pri Divači. Pri kontroli v Divači je vsak dirkač oddal svojo številko. Pri Divači sta št. 9 in 12 javila kontroli, da se vsled poškodb na kolesih umakneta. Nadaljna faza nam ni nudila posebnih variacij. Tu pa tam so skušali posamezniki «beg», ki pa se po večini ni posrečil, ker so ga konkurenti po malem boju dohi-teli. Na največji strmini, že na povratku proti Razdrtem se je polagoma pri&el pravcati" boj. Vsem na čelu Kalan, takoj za npm Cač, Komar, Gorkič, so sc spustili po srečno prestani strmi progi, v divji beg doli proti Razdrtemu. Komar in Cač pretečeta Kalana; razvije se zadnji del boja. Še en ovinek, pa bodo pred, ciljem. - . Godba ubere koračnico in med ploskanjem navzočih prereže kot prvi Ignacij Komar iz Razdrtega cilj. Dirka ®e je tudi med potoma dobro razvila in ni bilo nikakih nesreč. Gre pač v tem oziru največja zasluga gg. S. iz Ajdovščine in S. iz Postojne, ki sta na motornih kolesih zasledovala dirko kot nadzornika. Brio pa je še mnogo drugih motoristov, ki so le privatna zasledovali dirko. Pri celi prireditvi je vladal vzoren red. Občinstva je bilo pri startu dosti. Veliko zanimanje so kazali prisotni letoviščarji, ki jih j« v Razdrtem prav mnogo. Izid dirke je sledeči: 1. Komar Ignacij v 1 uri 47 min, 2 pet. sek., 2. Čač Cesar Zavije, v 1 uri 47 min. 4 pet. sek., 3. Kalan Fran, Trst, za pol kolesa, 4. Gorkič Emil, Vrtojba, po malem presledku, 5.-Bernetič Anton, Trst, po večjsm presledku. — Drugi so dohajali, pc malih presledkih, toda vsi v maksimalnen času. Zmagalci so. dobili krasna darila, kot so tudi vsi v maksimalnem času došli dobili spominske svetinje. Jurija je uradovala brezhibno in gre gospodom, ki so jo tvorih, najlepše priznanje, V splošnem: Krasna športna afermacija na-ših tnladih kolesarjev, F.—ač. DAROVI Za Dijaško Matico je nabrala g.Čna. Vončina Štefanija 210 Kr. Darovali so: Grom 20, Pertot 10, T. '10, Fomanic 10, Kralj 10, Grukan 10, Homer 5, Stanič 5, Breginc 5, Domicelj 2, Bolaci 2, Serkm 10, Mrkušič 5, Ivanisevich 10, Žiberna 5, Bizjak 5, N. N. 2, F. 5, Slof 5, Hvaterny 2, Vouk 1, J. P 5, 2agar 5, Pertot 2, Jakomin 2, Bolonič 5, N. N. 2, N. N. 50, Vsem darovateljem najprisrčnejša zahvala. Književnost in umetnost Krekovi izbrani spisi, I. zvezek. Društvo Dr. Janez Ev. Krek ima po svojih pravilih, med drugim tudi nalogo, dia izda Krekove spise. Ta izdaja seveda ne more obsegati vseh KrekoviJi spisov, ker bi sicer obsegala približno toliko knjig, kolikor let je Krek deloval v javnosti — brez ozira na to, da se pri mnogih spisih Krekovo avtorstvo ne da več dokazati. Prvi zvezek teh spisov je ravnokar izšel in obsega tisto dobo Krekovega življenja •m pisateljevanja, ki je tudi većini njegovih znancev najmanj znana: šolsko dobo, nična leta našega mojstra. Živi jen je pisni del obsega Krekovo življenje od zibelke do doktorata, spisi se začenjajo z gazelo štirinajstletnega dečka, priobčeno v alojzijevi-ških Doknacih vajah, in končujejo s pismom z dne 14. maja 1892, ko je odhajal 26letni doktor bogoslovnih ved na svojo prvo službo. Knjigo krasi sedem slik na finej-šem papirja. Knjiga bo vsakenm, ki se hoče baviti s preučevanjem Kreka, koristna tudi radi tega, ker obsega kar mogolče popoln se-ziiam vsega, kar se je doslej pisalo o Kreku. Knjiga stanje broširana 45 Din, po Spominjajte s® ob vsaki priliki »Dijaške Matice* O.io 0.15 0.03:20 0.0330 67 50.— 63.— 24.9U.— 25.10 11.50.— 12.— 0.0005 0.0008 23.15 23.25 132.25. 132.75 420. —.—423. — 106.10 106.40 Borzna ooro€ila Valuta na tržaškem trgu. Trst, 8, avgusta 1923. ogrske krone avstrijske krone • . .••••« Češkoslovaške kr ne •■•••« dinarji •• leji •••••***••*•'< marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati • • • • « Tečaji: Trst, 8. avgusta 1923. Cosulich •••••••• 305 Daimatia •••••»*•»••••••••* Gerollmich Libera Triestina ............ • • Lloyd . . . ................ 1415 Lussfno Martinoiich •••••••••• Oceania •*«•••*•••• Premuda ••»••*••••* Tripcovich Ampelea •«»•••••••• Cement Daimatia Cement Spalato •••*•••■ 015 133 110 615 285 5t 0 290 221 PODLISTEK (15) ANNIE VrVANTI: KISIKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. *Ni treba razumeti,« je renčal Boževskij in tiamršil obrvi. < Stahl je razburjen, je bolan. Ne ozirajte se nanj. Ne sledite nikdar njegovemu nasvetu. In sedaj,» je doda'1, ^mislite na drugo. Išče vas vaš soprog.« Toda Vesilij ni mislil name. Bavil se je z buteljkami in jih uvrščeval, ker bodo služile za tarčo in raz-deljeval povabljencem nabasane puške. . *Tu za vas,» je rekel Stahl Boževakiju, in dal vsakemu po en flobert. «In grofica?» vpraša Stffftl s sviojifn votlim gla9oms, «ne tekmuje tudi ona?» «Oh neU sem vzkliknila. «Bojim se!» ♦Kaj se bojiŠl» vpije. Vasilij. Prisilil me je, naj vzamem puško. «Moraš streljati tudi ti.K In če ne znaš, bom posnemal Viljema Telia; streljal bom jabolko na tvoji glavi.® Odšel je ono stran, smejoč se z Grigorievskajo, oboroženo s puško, A iaz nisem znala streljati. Držala sem flo- bert tesno ob roki in se tresla iz strahu, da se ne bi sam sprožil. Stahl se je smejal; a Boževskij je'skušal tolažiti me, *Uboga, sladka, boječa,* je pravil itiho: «Glejte, — tako se naredi!» in pos'tavil mi je karabinko na ramo, položil mi roko na mesto in z lepim obrazom tik mojega mi je kazal, (kako moram meriti- Vonj njegovih lepih, kodrastih las (in moj strah pred puško) mi je vzbujal vrtoglavost. «Tja! tako!... sedaj pritisnite sprožilo.« «Nef Ne I — ne pusti me ustreliti, ne dovolite mi streljati!« sem vpila neskladno, vsa otrpla od groze. Sla hI in Boževskij sta se smejala neumno dn moj mož je vpil od! daleč: »Pridna Muraf Naprej! Vstreli!® «Ne! Ne!» sem vpila z zaprtimi očmi m vedno v pozi motrenja, ker si nisem upala, ganiti se. Vasilij je postal nepotrpen. «Kaj čakaš?« leda j sem rekla po tiho Stah'lu in Božev- skijur «Mogoče bi ustrelila, ako bi mi kedo zamašil ušesa.« Z velikim veseljem je stopi) Boževskij za mene in pokxžil svoji dve1 roki na moja ušesa. Pravil mi je prav potiho bedarije in njegov topel dih me je omamljal. c Pa torej!» je silil Stahl, «streljaj te.... pridna! Moraš zadeti tretjo steklenico!« je kričal ; od daleč Vasilij. Toda Boževskij mi je stiskal glavo in šepe* tal: «sladka, ljubljena, zaželjena, te obožujem te obožujem...« «Ne, ne pritiskajte tako močno,« pravim skoro jokaje duševno raz vneta. Takoj se ublaži gorko pritiskanje. «Pač ne,« sem vpila; Hako čujem vse...» »Tako čuješ?« je šepetal on, ki je bil ko* ; blaznež, «tako čuješ?...«' «Ta pek — pok strela! Nočem ga slišati!« in medtem, ko sem govorila, je ušel strel. Cu* tila sem v prsa udarec stičen udarcu s pestjo, mislič, da sem ranjena, a bij je odboj puške. Vsi so se smejali in ploskali. «Kaj sem ustrelila?« vprašam, odpirajoč previdno očL •Tretjo steklenico!« je vpil Vasilij in je ves vesel stekel k meni in objel. Toda pištola, ki jo je držal v roki in pogled pobi tjubo-sumnja in jeze, s katerim me je motri Boževskij, sta mi napolnjevala dušo ponovno z. di* vjim strahom. , Tisti dopoldan ili vsi nenavadne pijače; ooktails, minrt-ju-; eps, gin-sKngs in pousse-cafes — pripravljale) po gospi Grigorievskaji, ki je bila nekoč v | Ameriki, ...Spomnim se, da mi je nekdo odvezal lase in me posadil med razbite steklenice z jabolkom na glavi... pred menoj stoji Vasilij ter me vzame za cilj, dočhn drugi kričijo in ugovarjajo. Boževskij iztrže mojemu možu orožje iz rok in med obema je nastala kratka borba... Potem se objameta, smejeta in Boževskij stoji pred menoj, prav tik mene m se skoro dotika mojega lica. Oba stojiva ravno med steklenicami in Vasilij strelja. Izstrelki letijo okbki moje glave, a jaz se ne bojim, smejem se in smejem, gledajoč Boževskija, ki mi ie neprestano pravil: -Te obožujem! le obožujem!» z ustani, ki so se skoro dotikala "Obedovali smo: prišli so češki godci in svirali in konečno, ko je bila že noč, smo se vrnili na strelišče. Namesto steklenic je ukazal VasiKj postaviti goreče sveče, katere smo morali streljajoč ugasniti, ne da bi jih prevr-oili.. Boževskij je vedno v mqi blizini. Jaz streljam in streljam, toda sveče se vrte pred mojimi zmedenimi očmi kakor kolo polno zvezdic; in Stahl se smeje. Boževskij vzdihuje in Cehi" svirajo... Kar prihiti vzgojiteljica Tjoke in me kliče. «Gospa grofica, utegnete priti en hipček?» «Da EKza. Kaj je?« «Gospod ne more zaspati. Pravi, da mu niste voščili lahko noč...« Sledila sem po vrtu mali postavici Elize Perrier, ki hiti pred menoj proti hiši. Vstopila sem za njo v sobo mojih malih. Tanja je že spala: lica rudeča, živo rudeee uetnice napol, odprte, gumijeva punčka na blazini. Toda joka, sedeč na svoji postelji, me čaka. Velike oči, polne nedolžnosti, V Trstu, dne 9. avgusta 1923. Gospodarstvo III. Ljubljanski velesejem, ki se otvori dne 1. septembra t. L bo v resnici najsijajneejši od vseh dosedanjih. To se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 m8 letos ž« skoro premajhno. Prvi prostor, to je prostor v notranjosti pavitjonskih zgradb je že davno db zadnjega kotička zaseden. Enako vsa mesta na prostem. Na razpolago je le še niekaj pokritega prostora ob paviljonih po D»n 120 za m3. Kdor nanj reflektira, naj se požuri. Vseh razs-tavhtjtcev je dosedaj okrog 700, med temi 120 trgovcev in 152 inozemoev. Drugo je jugoslavenska obrt in industrija. Inozemstvo po državah: Avstrija 48, Nemčija 57, Amerika (U. S. A.) 8, Anglija 6, Čehoslo-vaška 24, Francija 20, Belgija 8, Švica 1. Novost bo letos vrtnarski oddelek z okrog 40:000 cvetlicami, lepotačnin* gimičjemr naj-plemenitejsiro sadnim drevjem, ter najmodernejšim cvetličnjakom. Dalje poljska železnica z lokomotivo na olje, automobil s parnim po-gorvom, najmodernejše opremljena elektrarna, ki bo celo sejmišče oskrbovala z električnim tokom za pogon in razsvetljavo, signalni to-piči, signalne električne ure z sireno in še c?la vrsta drugih znamenitosti. Inozemska industrija bo sodelovala s stroji — najnovejšimi izumi, ki bodo ves dan v obratu. Vsak bo prišel na svoj račun, zato naj tudi vsak poseti III. Ljubljanski velesejem. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z osebnimi in brzovlaki, stane Din 50.— in se dobi pri vseh denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velssejma. Vstopnice za enkratni obisk po Din 15.— pa se bodo prodajale v blagajnicah ob vhodih na sejmišče. V Trstu daje pojasnila in prodaja legitimacije: R. Drufovka, via Sav. Merca-dante 2. Hali oglasi «t računajo po 20 »tot. pristojbina L Debele črke 4f stol beseda. — Nalmaafša pristojbina L Kdor išče službo, plača poloričao mm V SEŽANI St 68 se prodajo rustični kosi rabljenega pohištva, 1095 STARO 2ELEZO, kovine, cunje, kosti t t. d. kupujem po visokih cenah. Skladišče železa, Opčine 266. 1096 GOSTILNO sprejmem v najem. Evenrtuelno irejmem mesto vodje oziroma oskrbnika. ask>v pri upravništvu. 1097 Sn a PRAŠIČI, 2 meseca stari, se prodajo na Vrdeji, Farne to št. 1306. (Ograda) Cene po dogovoru. 1066 PRAŠIČI 7 tednov stari se prodajo. Natančna pojasnila na Vrdeli št. 1581 (za postajo). 1098 KROJAČ, Jernej Ca barija se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice, Via Miramar 13, pritličje. 1099 HIŠICA blizu tramvaja, z dvema stanovanjima (eno prazno) vrtom in plinom, se ugodno proda. Via Ricci 10, vratar. 1100 To in ono Papež proti prozornim oblekam. Nedavno je čakalo mnogo romarjev na papežev blagoslov v Vatikanu. Naenkrat se je med verniki pojavil monsignor Macaggi ter pričel odbirati moške in «dostojno« oblečene ženske na eno stran, ženske s prozornimi oblekami pa na drugo stran. Nato je slednjim naznanil, da so izključene od sprejema, kajti papež ne more sprejemati in blagoslavljati žensk, ki Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbasla, Zara. Aflllranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval)e, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. APBIATISCHE BANK, WIEN Frank Sakser Stalo Bank: new-york Banco Yugo«lavo do Chila: VALPARAISO Izvršuje vse bančne posle. iT PREJEMA VLOGE no vložoe knjižice ter Jih oUrestula po 3 V/*, vloge na žiro-račun po 4% Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, kl Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ^ Daje v najem varnostne predale fsafes) , Zavodov! uradi, Trieste: via cassa dl Rlsparmlo S — Via S. Nlcold 9* (Lastna palača) Itkfoi 1L m mi 2UL llartM H&M o( 1.31 ll 12.30 is od 14.31 H ti.