37. številka.______________Ljubljana, v sređo 15. febrnvarja. XXVI. leto, 1893. SLOMI ima Ishaja vsak dan «ie«er, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avitro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 glđ., za jedan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubijano brc;. poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, za četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačnje te od Četiri stopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeđenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trik rat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvolć frnnkirati. — Rokopisi se ne vraoajo. — Uredništvo iu upravnifttTo je na Kongresnom trgu St. 12. Upravnifitvn naj bo blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ferdinand de Lesseps. V Ljubljani . Drznvnoatborsfce volttve na Češfcetn. V LiberŠkih kmetskih občinah se vršd volitvu volilnib mož za nadomestno volitev državnega po-I slanca V tem okraju bo letos postavili svojegu kan didata tudi socijalni demokrati iu sicer vodjo zmerno frakcije te stranka, dra. Viktorja Adlerja na Dunnju, zoper katerega kandidiraju neujški liberalci poseet-nika Angstenn, dočim nem^ki nHcijonalui nišo postavili oikakegu kandidata. SucijalnodtMtiokratična stranka je Že dosegla nekater« uspehe; v jeiinem okraju «<> zmagali socijalističai volilni možje z veli-kanoko večino, v nekem drugem so propadli samo za tri glasove, torej je prav lahko mogoče, da zmaga dr. Atiler. Ako se to z^odf, prid« v državni zbor prvi <>6itni socijalni demokrat. — Na mesto umrlega dra. Trojana misli kandidirati — dr. Rieger, tako Vflftj bm poroČa nekaterim listom iz Prage; posebno verojetna ta vest puč ni, kakor tudi ne naznanilu, da mislita odpovedati se mandatu mladučedka po-slanca Veselv in Mxa. Na } vis je soilfšče. Naredba | redaeilnika najvišjemu sodišču dra. Stremayrat da je vse nenem$lct> spise preložiti na nemdki jezik, predno se razdeld referentom, naredila je jako slab vtin zlauti na poljske in čefike po-Blance. „Dzienoik Puljski" lavlja, da nameravajo poljski postanci začeti parlamentarno akcijo zoper to naredbo in iHt<» tako tudi č>šlu postanci vseh frakcij. Prav lahko je mogoč.*, da «e pri tej priliki združijo Mladočehi, Poljaki in IItthiiuwartuvci zoper neraSke levitarje iu nacijouutce, kar bi bilo, če ne važno, pa vsekakor jako zanimljivo. Mladočehi in realisti. Že nekaj časa s^m je zapazit>, da takozvani rralisti n« soglašajo več popolnoma s svojimi tova-riši, radikalnimi Mladočebi, ampak da imaju »vojo nazore, katerim bi radi pomogli do v^ljuve To se Se ni pojavilo v državnem zboru, kjer pontona ml?>.-doćeSki klub vedna solidarno, paf* pa v jio^lavitiiih giasilih obnh strank, v „Narodnih Li«tiha in v bČa«u". Dunajuki ponedeljski utici|ozni lint „Ex-trupont0 nazDanjn, da «e bodo realisti v krat-kem popolaouia ločili od Mladofebov, da so že stopili v svezo s Poljaki in Hohenvvirtovci in da bi radi ne pridružili novi koaliciji vseh »tovanskib iti konservativnih Hempntov zoper nfmSko levico. Odgovornost za to vest ostani imenovanemu liHtu. JVemšA't liberalci in nucijotialci. Pri obČiiiBkih volitvah v L'b»jrcah no zmagnli, kakor znano, m>mški nacijcnalc.i, kateri imajo v ob-činskem svetu 31 glariov, dočim jih premnrejo liberalci RHtno 17. Te duf se konstituira novi občinski LISTEK. Slovensko gledališče. Zgođovina gU'dnliških prodatiiv in draiDiitično književnosti blovenske. S čutiriuii blikaini. Spiaal Aitton Tratonjnk. Izdalo in znloiib Dr.-unatičtio društvo. V Ljubljani. Na- tisuila Narodna ti«k:ini», 18i>2. 8°. Str. 11K). Dramatičnu društvo uuklytiilo jo l«tos svojim druStVL'inUotn krušno knjigo, s kakorštu) so ne mo-rejo pouaŠHti uiti uokuUiri večji narodi, kakor je BloveuBk'. TiHtenjakovu dnlo je velezuamunita in prezanimiva slika iz Uulturiiega življenju in delo-vanja našega uaroda, kurenito iu vender popularno pisanu, ia kumur je kotičkuj pri si ci napredovanje našu na dram&tii'.nein polju, ta «e more o vuem natancuo iu zaueuljivo poučiti iz te epohalne knjige. PisaU'lj deti slovensko dramatiku v tri dube. Prva ssačVnin z L'nhartoun in šega do untaiiuvitve „Drnmatiftuega druStva", druga traje od te uatano-vitve do otvontve novela deželuega glcdali^ča, Uv-tja pa su jt) Sele začela luni na jenen. Tej razch:litvi moremo damo pritrditi. Prvu doba, v kateri ho bile slovenske piedstave le bolj sporadične, je Dajduijžn, kt;r traje do I. 18G7; v diugi ilObi so bife slovenske predstave nekako društvene, ker ni bilo niti gleda-ii^ča niti pravo gledati.'ke publike in sele v tret|i dobi m \a zagutovilu slovensko gledaliSče s stalnim igralniui oaubjetu. Se predno je narod slovenski mislil na nvoje gledalinče in apluh na ppvlntave v ulovenskein jeziku, negovala ai; je v Ljubljani dramatična umet-nust. Prve začetke jh zattl^diti koncem 16. veka, ko so jezuviti in kapucini uprizarjali pasijonske in druge igre detoma tudi v slovenskem, a večinuma Ih v nemfikcni in latinskem jeaiku. Posvetna dra-nmtika se je začela v Ljubljani negovati v 17. veku, a bila ji? samo nemška, ftele pozueje se je gojila tudi italijutiBka opera. L. 17G5. ustanovili bo deželni stanovi kranjski stalno gled.'ilidčta in sezidali žanje posebno poslopje, prostorno za 850 Ijud j. L. 1846. su je ta stavba prezidala, u zgorela je, kakor znano, dne" 17. februrarja 1887. 1. V tem gledališču ho bili gospodarji Nemci in ti «o t. deželuim odborom vred nastavljali v«e svoje ailc, da bi udušili in ug■>-•lobili drobuo cvetko, poganjajočo v tem času, slovensko drumutiiio. Na nlnveimke dramatične predstave je minlil prvi Žie;a Cjjz nepozabnega Hpomina. Ou je vzpud-budil Liuhaita in tudi sam /lagal slovenske kuplete, a po njegovi smrti ponebaio )>* vs '. Narod je Kpal Htnrtno spanje, dukler ga nišo prebudili vibani I. 18-18. Tega leta jo bilo ustanovljeno „Slovensko dru:Uvou iu čoprav je priredilo tekom dveletnega svojega obutuuka. sumo dvanaist predstav, ju bil vender storjen važen korak. Unpehi teh ulovenskib pvedBtav so vzpodb'jdl: Leopolda Kurdefin, da je buovuI stalno gU;du!iSUo društvo. Posrećilo se mu to sicer nj, a njegovi napori so dali povod, da je zapela Ljubljanaku čitalnica prirejati dramutične predstave, iz katerih r>r, pravi Trstenjak jaku priiueruo, ni mogel trpeti, da rb godi Slovencom taka krivica; poslal je ogenj rm ataro gkulaližče iu tako je zgorelo deželuo gludali&čfi dne 17. ftibruvarja 1887. „Dramatično društvo" t'O j<* preselilo v staro fcitalnsco, kjer je prirejalo predstavo do lanske joseni, ko se ju preselilo v novo kraeno deželuo gk'ilaligče. svet in voli tuđi novo načelstvo. Sklicevaje ae na bvojo doati številno munjšino zahtevali mt liberalni občinski 8vetmki,najse tuđi njihovi straoki da prinierno zastopatvo v predsedstvu in aieer na ta nafin, da se voli prvim aii vsuj drugim »odpredaednikora kakov li-beralec. Nacijoualnu većina je to zahtevo odklouiia, ćeš, da razmer« v L bercah uiso sedaj šo tuke. cU bi bilo moči uutreči te) želji. NfmSki liberalci ro vsled tega nHRativmga uspeha svoje nainere biIiio togotni, dočim se juu micijoualni linti naravuoat rogajo. Znanje i je moći v Irski vladati »amo na dva načinu, z avtouoinijo ali pa s silo. Ztdnji kabinet je vladal s silo. Prvič, odkai sta združeni Irska, in Auglešku, sklenil je državni parlament dra-koničue izjemne določbe in 8 tein giešil /oper duh in be.sndiio uuijonske pogodbe. Ta pogodba jamči Irski popolno jednakopravnobt z AngleSko, a An-gleška se na stojo sramoto ni nikdur držala dane obljube. Pred letom 1885 je bila stiauka, zaht^va-joca avtonomijo za Irsk >, le neznatna, ker ao biti do tedaj angieški veleposestniki abaolutni gtispodarji v dež;'ii, v <) 1 i 1 b k i ino dua pa je bil takov, da jtf bilo nemogoče dati narodovi volji in želji izraza pri vo-litvah. Cim si1 je preiuenil vol i Inki sistem, prišlo je v parlament od 101 poslunca 85 privržencev hotne-rulea. Na Augleškem ni Že bila nikdar primeromu tolika večiua uneta za kako vpmSanje, kakor na Irskem. Zmatrati je to za izraz narodne volje in ker je zuhteva pravična, uaj so ji tuđi ugodi. Glad-Btrine hi vi I ee je potem obširno 8 jummuimi določ bami bome rule pit dloge, opozarjajoč, da tuđi sedaj predlaga v načelu to isto, kakor pred sedmi mi leti. Prvi uatnen home-rulea je, ustanoviti v Dubliuu legislativno korporacijo, kateri bod« reSevati po-Ktavodajalne in administrativne n-či IrBke, v kolikor se ne tičejo celokupne države. Ne srne pi ničesar ukreniti, kar bi ne bilo državnemu jedinstvu v korist, kar bi bilo zoper jednakopruvnost obeh kraljestev, kar bi bilo zoper jednako razdelitev državnih brn-men, kar bi moglo ,*kodovati narodnim manjšinum. — Home-rule prtdloga je tako izdelana, da bi, 8odeč po rloveški previdnonti, stalno uredila raz-merjo raej Angleško in Irsko. — S to pre logo se ne škodi uniji čisto aib. Pred združilvijo AugleSke To je na kratko povedtino vsebina poglavit-nemu delu Trstenjukove knjige. Ostali deii so posvećeni razvoju slovenske dramatične literature, no-tranji zgodo vini „Draniatii^iiega društva" in gleda-liAkim predstavam po raznih slovenskih krajih. Ob-žalujeiuo, da z ozirom na prostor ni bilo pinatelju mugoče baviti hh obAirneje z izvornimi dramatičniini Bpiei — morda je to tuđi nalašč ojtustil, kajti do brega in veselega bi hil mogel le bore malo pove-dati. ZapiBfk prelagateljev iger in zapisek pred-stav sta Bestavljena jako vt'stno. Tuđi vsi ostali deli 80 temeljito pisani, tako da je pač ni niti najmanjšn reci, katero bi bil piaatelj prezrl ali katere bi ne bil definitivno iu nedvoumno dognal. Koliko napora in preiskav je bilo v to treba, tega pač ne pojmi nihče, kdor se ni že sam ukvarjal s takim truda-polnim iu nehvaležuim delom. Knjiga Trstenjakova je okrafiena s i^tirimi izbor ni mi alikami, predstavljaiočimi novo deželno gle-daliftče in tri umotvore Gauglove, s katerimi je ali še bude okragena ta mouumentalna stavba. Trsteujakovi knjigi ni treba uikakega pripo-ro&ila, ker se sama priporofu, kakor sploh vsa dela DJegova. Člani „Drainatičnega druStva" bodo te knjige gotovo jako veBeli in piaatelju zanjo hvaležni, tuđi če ne vodo, da ai je bafi g. Autoo Trstenjak pridobil največ zaslug za to, da slovensko gledališta tako lepo procvita. Da ni njega bilo, kdo \ć, ali bi danes sploh kdo iinel priliko spiaati tuko knjigo. in Irske ni imel vladar Velike Britanske niti zgo-dovinskega niti zakoaitega prava, posezati v pod-ro£|e irakega parlamenta. Moć in upliv bodoćega parlamenta bo ometena, ker se bo bavil samo z lokalnim i irskimi refimi, vae drugo pa, kar se do-btaje verske in osebue svobode, krone, regeutstva in i-raljevekega namestuika, vojne in miru, dežalue brambe, državnih pogodeb in vnanjepolitičnih reftij, redov in dostojanstev, mejnarodne trgovine, novčnega prava — vse to ne spada v kompetenco irskega parlamenta. Suvereuska prava izvrševal bi po tej predlogi kraljevski uamestnik, imenovan za dobo šestih let; v »'ksekutmiein svetu imel bi numestuik veto-pravteo. V legialativoein gvetu irskem bi bilo 48, na osem let votjeutb člauov. Kdor plaća 200 gld. davka na l«to, je volilec. V drugi legislntivni korporaciji bi bili 103 postanci, voljeni od sedanjin volilcev na dobo 5 let. Iraka ima sedaj v angle-škem parlamentu 103 zastopnike, po home-rule bi jih bilo samo 80, a ti bi imeli le omejeno pravico ^kiBovanja. Glasovati bi namreč smeli le pri rečtib, katere se dostaiajo celokupne države. Fiimnčna brw meua bi se jednakotnerno ruzd^lila. — Gladstone je zaključil hvoi govor, rekni, da je nameu predlogi očistiti ćast Velike Britanije grđega madeža. Pre-tekloat bodi po^abljena; zbornica uaj vzprejme j)ted-logo, sicer priđe trenotek, ko nobena sila ne bo zu-dostovala uzdržati sedanjo uuijo. Dopisi. 1% Idrije, dne 13. svečana. [Izv. dopis] (Samwk» veselica, novo društvo) Pred kratkim poroćalo Be je Vašemu cenjenemu listu o tukajšuji bulezni, katera je sedaj sicer nekoliko po-ut'biila, vender zahtuva Se marsikako žrtvt). Med temi je sosebno omeniti dva neuadom^stljiva rnožaka iz delavakih krogov: Karola Vonćino io Jerneja Pirea. Bila sta ćloveka, ki nta mnogo poskupila po svetu iu ćelo v tujih narodih, vender sta obranila vzgledao, nuvduAeno ljubezeu do HVojega naroda. „Bralnemu društvu" postavila ^ta temeljui kamen in bila mu vedno zvesta, delujoca čluna. I/vtu druStva sta pa povaod, budist na delu ali doma, navduSevala svoje tovaride za svojo domovino in njeno pravice. Želeč jima večen pokoj upamo, da dobita mnogo posuemalc-v v delavskih kro^ib! Kakor se je že poročalo, prekrižala je ta bo-lezen niarbikakemu veseljaku, plesalcu in plesalki račune, ker vuled te bolezni ni bilo nobene javne zabave razven sam ako. Samo samci se niao uatra-šiii niČenar, temveć priredili v soboto 11. t. m. plesui venfcek — v „CaHini". Kar se tiče splo.^nega zuačaja veselice, moramo omeniti, da je bila veselica „izbranih sarucev" po narodnosti brezbarvaa — vsaj tak jej je bil sprva namen. D& je pa bila uaposled vender nekoliko bolj slovenska, pripomogli so k temu — Nemci. Dučim je povabit satnski odbor Je izbraue Slovence, vabljeni so bili ua vh-Belico vsi Nemci, — heveda izkljufino v nemškem jeziku. A vkljub temu ponižnemu vabilu se skoro nobeden ni udeležil. Tu imajo Idrijski Slovenci ja-hhii dokaz, da Nemci prezirajo njihovo naklonjenost. ChIo tako nedolžne, mnogo preveć internacionalno uaduto zabave su niuo hoteli udeležiti, dasi ho bili vabljeui izkljućuo v nemškem jeziku, dasi je bila prirejeua v prontorih uemAkega „Casina". A Slovenci ae jim vender-le povsod vsiljujejo, podpirajo njihovo društvo „Casino", moledarijo z* vzprejem va-nj, pohajajo veduo njihovu veselice in občue zbore, a v „Citalnici" bo maloklaj ali pa nikoli. Tu mislimo na većino naduga mešCanstva, naše inteligencije, kajti „Čitaluiea" in „Casioo" sta zbi-rališfti inteligencije. — Ko je v „Čitaluici* kak shod, se jedva spravi vkupe dvaJBetorico (maximum!) Ijudij, a v „Cisino" uubeden ne zamudi. Kdo pa priđe v „Čitalnico" ? . . kak uradnik, kak zitaebnik in jeden-dva meSćana, kot ćastna izjema drugih. Večina mešćanov se pa zmeni za „Čitaluico", kolikor za laoski «n« g. — Vemo, tla smo zadeli v odprto rano in da bode boluike zabolelo. A nismo mogli od manj, da un bi jedenkrat javno ožigosali te brezbriinoati in klečeplazenja pred tujci. Upamo, da bode pomagalo. Ze dlje časa bole nekatere narodnjake v oči, da nafti trgovci -meščani z velikimi dobički bogati od žuljev delavcev in kmetov, a t-e za nje, s par izjemami, u\t ne zmeuijo, ne v uaroduem, ne v gmotueui oziru. Da, nekdo je ćelo delal na to, da bi delavcem udpravili žito, da bi potem on imel tem već dobička. To se sicer hvala Bogu ui zgodilo, a pritiska se delavce pa od druge strani v gmotnem oziru. In da bi se prišlo v okom prvič narodni mlačuodti in brezbrižnosti, drugič gmot- nerau pritiskanju, da bi se več ae polpiralo narodnih mlačnežev, brezbrižnežev in nasprotoikov, sklonili so nekateri narodnjaki ustanoviti „Konsutnno društvo", da bo preafetrbovalo poaeboo doiavce s potrebnim blagom po kolikor niožno nizki ceni, in da bode pokupovalo in pošiljalo v svet domaće \y,-delke, kttkor n. pr. čipke. S tem so bode Idrijčane bolj združilo in pospeševalo narodno zavest ia gmotno blagostanje. To vest jfl BSlov. Narod" že pred nekoliko meseci prtobčit, a dotičniki, kateri ho snovali to društvu, ukrenili so ih koliko poča-kati, da bi razvideli, ho li obrnn kuj na boljŠe. A dosiej ni <> tem ne duha, ne sluha. Zato poftiljajo tu svoj »ultimatum". O potrebi in koristi drugi pot. —k. Utunače stvari. — (ZnaĆi I na prepoved.) Te dni doku-meutovali so nekateri krogi posebuo intenzivno svojo Bkrb za duševni in telesni blagor svojih bližnjikov. Prouzročili ho namreč, da h^ je vsem društvom, kntera so priredila sinoČi plesne veselice, zaukazalo od deželne vlade, da ne mora ples o pol noći kou-čati. Društvi „Sluvec" iu „Ljubljana" pritožili sta se zoper to novotariio tek-grafičuo na ministerstvo nntranjih zadev, katero je njima in ostalim društvom tuđi nemudoina dovolilo ples ćez polnoćno uro ter tako prevzelo na b«j grozni greh. — Mi se-veda niti za trenu tek nismo dvomili, kdo je izpo-aloval to prepoved in prav odkrito rečemo, da vidimo v takih skritih mabinacijah zoper dosedanjo vsakoletno uedolžno navado zopet le izraz novodobne vorsko-sucijalne netttrpno.sti. Vaako leto se jo n. pr. „Sokolova" ntaskarada vršila brez ovire u u pustni torek, nikdar se ni prepovedal ples čez polnočno uro in nikdar nismo čitali, (hi bi se s tem žalil verski čut. Ta'fo je bilo pci nas iu tako tuđi povaod drugod. Sedaj pa so nastopili drugi ćasi, Čaši Ble-;>ega ver.skega fanatizma, ki vidi pač vaak najmatijši pezdir v oćesu bližujika, ne pa bruna v svojem last-nem očeau. In takih brunov, veliko hujšib, nego je pte» na puatni torek, naložili bi lahko lepo skladnico ! — (Škofovaka petdssetletnica pape ževa.) Gospod Župau Ljubljanski je ukazal, da je v soboto 18. dan t. m. na večer razsvetliti mestno hičo iu druga občinuka poslopja povodom prazuovauja dkoiovske petdesellctuicu uvetega očeta. — (SlovenskogledaliSČe.) Jutri, Četrtek, bode devetintrideseta slovenska predstava te sezone v deželuem gledaliSči. Pola se bode v drugič opera „Cavalleria rus ticana", za katero je BploAuo zanimanje v vseh umetnoljubnih krogih Ljubljanskih. Pred opero predstavljalo se bodo na večfltranako željo drugo dejanje „Valenske Bvatbe". Da bode torej gimlali^če zopet poloo, je gotovo. — (Pnvttki zbor „GlaHbene Matice") na[>ravi prihodujo suboto due 18. iebruvarja pri Maliči v letuem salonu zabavni večer, kamor so vabljeui vsi prijatelji „Glasbene Matice" iu nje-nega zbora. P. u. pevke in pevci imajo v to svrbo [lOdebno pevsko vajo v pete te 17. t. m. iu sicer ženski zbor ob 7. uri, moSki zbor ob 8 uri. Zaleti je, da bi «e vaja prav dobro obiskala. ~ (Mas ka ruda „Slavčeva") v redutni dvuraui uapela ae je vč?raj valed ugodaega lokala in dneva do ueuavaduega sijaja in daleč prekosila vse svoje prednice. V jako ukusno 8 cveticami in tapetami okinčani dvorani bilo je vbspIo gibanje, ki je trajalo Su dolgo čez polnoč. Mask bilo je obilo in večinorna prav ukusnih ia elegantnih, tuđi nekaj finih moških mask smo opazili. Veliko smeha vzbujale so skupine: Slon in opica, sedein fivabov in kon go vk i k lovni. Plesalo ne je prav živahno iu je bilo pri kadriljuh, katere je jako spretno vodil g. Sr. Stegna r, okolu 60 parov. Ob polunoči bil je sloveaen Bprovod mask. Maskerado je počastilo mnogo dostojanstvenikov in drugih odličnjakov, tako: dež. glavar g. Detela, dež. sodidča predsednik g. Hoće var, podžupan g. Pet rici (i, dež. poslauca gg. dr. Bleiweis in dr. Tavčar, dež. odbornik dr. Papež in več obč. svetnikov. Godbo oskrboval je oddelek vojaSke godbe in ker je bilo tuđi za reatavracijo dobro skrbljeuo, razvilo se je veselo Življenje tuđi v po-sttanskih prostorih. S ponosom stue zapisati „Slavec" vćerajšnjo, tako lepo uspelo veselico v svojo kroniko. — (Maskarada pevkega društva „Ljubljana") v pivarni Hafuerjovi imela je bolj značaj uepriailjene domaće zabave in ju kot taka uspela prav dobro. Saloo bil je prav ukusno okinčan z brzinom 10 raznimi pevgkimi in humorističnmiemblemi ju je bila udelezha jako živahnu. Bio i" raz'n'mh, delomn elegantnih mask in ko bili posebno živahni tri je klowoi, ki so uganjali raznu burke. Plesalo se je prav vztrajno in to tuđi po pr. F'orko; za drugo učit. mesto na dvorazrednici na Knki g. M. Humelt, zač. uftitelj; za tretje učit. inesto na tro-razrednici v Lijskovcu g. Fr. Nagu. zač. učitelj; za drugo učit. mesto nit dvorazrednici v Spudnji Idriji gospica M. Sigo«, zač. učiteljica, in za učitelja in voditelju jednorazrednice v Tiž'Sa t>. Aut. Soiic, zač. učitelj. Konečno se jo dovoliio, dn s« ustanovi poeeben oddelek za dalje stiiiiujoče otroke na ljudski fioli v Škofji Loki. — (Na državnih gimnazijah Ljubljanskih) bodo odnlej po predlngu dež. šolske oblasti in po odredbi naučnega ministarstva imeli dijaki tri popoludm*vu v tuđu u proste, u.unreć vsuk totek, četrtek i a aoboto. — (V poinoč br ez po ae ! n i m trgovskim pomoćnikom.) C. kr. trgovinsko miniRterstvo nazuauilo ju trguvslcini in obrtničkim /luiruicnui, da su je društvo av*-,tr. trgovHkth poinočuikov na Duuaji obrnilo do c kr. mmtatt'i'Htva notraujih rečij s prošnjo, da se mu do vol i skozi dvo leti ua-birati pri trgovskih pomoćni kih darov z;t posebni ustanovili zaklhd, h katerim naj bi se zgrudao za-vetište za brez posni ne trgovsku pomoćnike v kro-novinah in deželab, zastopauih v dr^avnem zboru. C. kr. miniaterstvo notranjih re.ij ju sporazumno « c. kr. trgoviiiHkiiu miuisterstvoia ugodilo tej prošnji v toliko, da j<* nabiranj« darov dovoliio skuzi jedno I eto t. j. do konca frbruvarija 1894. I. — (Slovenaka trobojnica na Vrh ti i ki.) \i domovine nujmlajS« udiinoatue izjave prihnja nam skoro neverojetna vost. Piš-» ne uum namrefc, da jo tamošnji nemcursUi oljfi. odb. Juliauu Tischler čutil včeraj potrebu, napraviti se v pustno Si1 ino in da je pustil poleg sebe nositi kot druzega pustnega norca — slovensko t r obo j n i c o. Vaj^ni smo sicer v zadnjem Času z Vrhniko raalicuih čudnih vesti i, tako da bi iiHkdaj tako uzora > narodni trg skoro označili kot „das Lmd dor Uiiwahrscbeinlichk«iitena — a da bi bilo tamoSnj« županstvo, ki se šteje vender za narodno, in tauušnji: narodno občin-stvo mirno gledaJo tako psovanje naših deželnih in narodnih barv, t«*»H uiknkor ne inoremo verjeti. ProBimo tnrnj nujno pojasnila, bmeljite^a pojasnila! — (Novo meska podružnica družbe s v. C i r i 1 a i n Metoda) je imela pri mnogobrojni udbležbi svoj redni lutni zbor dno 9. t. ni. Iz poročila načelniStva smo povzeli, da je nje glavno delovanje obstalo v nubiranji donenkov in razpo-šiljanji od glavnoga vodstva v Ljubljani đoposlanih knjig. Podružnica je našla nujveč zanimanja pri Novomeščanih, naaprotno ae pa okolićani le malo za njo brigajo in je imela udov skiiptij 77 in sicer dva pokrovitelja, 1G ustanovnikov iu 59 letnikov; pokrovitelja sta g. Viktor llohrman iz Ljubljane in vrlo tolovadno društvo „Dolenjski Sokol" ; da bi našla veliko posnemovalcevl ObČni zbor je izrekel veera podpornikom, posebno pa gostom v Brunerjevi gostilni in gosp. Antonu Virant-u za nabiranje prostovoljnih doneakov toplo zahvalo in fiklenil, prirediti v korist družbe večjo gledaliSćno predstavo. Soglasno je občni zbor odobril odpo-šiljanje brzojavne izjave k Svetćevem banketu. V načelništvo za tekoče leto so bili izvoljeni: prvomest-nikom: g. Janez Krajec; zapisnikarjem: g. Otmar Skale; blagajnikom: g. Karol Kozinan in tem na-mestnikom: gg. Janez Mechora, Ivan Vrhovec in Jurij Pfeifer. Zastopnikoma v veliko skupščino sta izvoljena gg. profesorja Novak in Vrhovec. Novo načelništvo bo glavno skrb in vse moči obraćalo v to, da pridobi naša velevažna družba sv. Cirila in Metoda kar mogoče izdatno podporo. — (Zdravstveno stanje.) V M'ijntraui in na Doviem na Gorenjskem pokazala se ju hripa rmj otroci in je zbolelo dozdaj 29, večinoma bolskih otr. Hnbar iz C'tja. Vpinafo u1) je 17 novih članuv i" se uabralo 7 tfld. 80 kr. darov za družbo sv. Cirim i u Metoda. Ko-rošlti Slovenci gibljejo se navzlic jako neugodnim razmerain, v kat :rih živijo. — (Pazite na otroke.) Štiriletni :l«'čak Jakob Eru i v Trstu požrl je surov bob, ki mu je obtičul v grlu. Pren^sli bo ga takoi v bolnico iu mu morali prerezati sapnik, drugaće bi 8e b'l zadušil. — (V Zagrebu umri ju) §kof Fran Ga-Sparić v 71. letu svojo starosti. Po smrti nadškof.i M halovifa vudil je Zagrebšku nutlskofijo. Bolehal je ždil se je v Zagrebu, kjer je preživeJ tuđi zadnjih 33 let Bvorg^i življenja. Bil jo (»odpredsednik kmetijako družbe in preJsednik 'M-grt-b^ke njene podružnice. Vefi let. b'l ja tuii pod-predseduik glusbenega zavoda. S politiko bavil Be je se le zadnja leta in bil nekaj časa posiauec i u pristaš vladue narodne stranke, kot zastopnik tret-jega vulilncga okraja Zagrebškega. — (V Zagreb 3 ki stolni cerkvi) bo dela v toliko (ioKoučana, da bode prva bužja služba dtie 19. t ra. v proslavo škufovakega jubileja pape-ževega. — (Vatrajni kvartavci) V neki Za-grebSki kavarni počela sta dva meščana kvartali takozvani Bdardla minuli tedeu v četrtek popoludne ob 2. uri in sta uebala Sele drugi dao zvečur nb 5 uri. Kvartala fita torej neprenehoma celih 30 ur. To je vaekako redku vztrajnoat. — (Grozen umor in samuinor.) V vaai Splavuica pri Bulovaru prigodil se je minuli teden grozen čin. Deluvec Snno Touiić udovec i u oče treh otrok spoznal je pred kratkim dekle, katero je vzel k sebi kot gospodinjo in živel ž uju v divjein zakonu. Ker je pa ona gledala tuđi za drugimi, gtiala ga je Ijubosumnost do obupnega čiuti. Po uoči, ko ho vai spavali, pobil je s sekiro najprej svojo nezvesto ljubo, putem pa vse tri otroke in n;iposltjd obesil se je sam na jermen. Zločin zapazili ho de Iu drugi dan proti večeru, ko se j" ljudem vender le čudno zdelo, da ves dan nikogar od Totnićevih ni bilo videti. Sodua komisija na^la je tia inizi litst, ki ga |e pisal morilec, predno se ju odtegnil sam pravici. Zapiaal je, da ga je ne-zvestoba svoje Ijubtf tako razjarila, da bi bsl ubil tuđi lastuo mater, zatorej je sklenil končati ujo, otroke in camega sebe. — (Redek dogodek.) Iz dolnje Dubrave v Medjumurji poroča ae „Obzoru", da ju porodila kmetica Mara Vidaković dete, ki je imelo 2 glavi, 4 ruke in tri noge. — (Razpisane službe) Pri okrajuem sodiŠči v Škofji LoKi je izprazajeno mesto vodje zemljiSke knjige z dobodki X. činavnega razreda, eventuelno kako drugo jednako ali pa meato kan-celiata. Prošnje do 1G. marca pri predsedstvu dežel-nega sodišća v Ljubljani. — Pri okrajnem sodidči v Kranjski gori je raspisano mesto sodnega Bluge 8 plaćo 250 gld., eventuelno 300 gld., 25% aktivitetno priklado in pravico do uradue obleku. Prošnje do 19. marcu pri predsedstvu d-želnega sudigča v Ljubljani. » Razne vesti. * (Samo nemSke umetnike.) Značilno za nem&ko nestrpuost ie predlog, ki ga |e stavil zagrizen German dr. Godel v mestnem zboru v Grailci, naj b« namreč dela na to, da se v Gradci uu enga-žuje nobeoegti umetnika, ki je Štovan. Narodna aro gunca in bornirauost tega predloga je *e gorostasnu. Nemci nami vedno krife, dn je umetnost mejnarodna, seveda le tam, kjer jim to ugn|a. Kam bi pač prišla toli hvalisana nem^ka umftuo«t, c« bi vsi „nemSki1* skladatelji, jjesrnki, pevci iu igraic, ki ao slove n skega rodu sf) sp »inuili, da so Slovam ? Ni nam treba navajnti imeu, kajti proveĆ bi jih bilo. Ce torej Štovani žaliboc muože germ:in»ko glnrijo, naj se jih pr imanju v II) s- »letji zato, da pošteno žrtvujejo Hvoji* duiin-iiM zraužnortti Nfincem. Oiiskuroe kullu-ronosce neninke pa, ki sužijo svoi krub m j Štovani in v zahvala mnogukrat šj sram ite nurod, v ćegar medi ari jitn dobro godi, taku naj bi Slnvani S^ p>ipirali! Z ni^ilno ?e tuđi to, da je predlog dr. Go lelua v fitajera^ih Afennh dnbil devet podpor mkov, jednnHomtNloi'Mh germanskih inodrijanov. * (DežeIna razstavu v Lvovu) bode 1. 1894. Poljski klub zahteval bode od vladrs podporo 60 000 goldiuarjev. Puleg tt'ga pa bode vlada zgradila fn paviJiono. * ( Ru^kr) - ki t a j ak a brzojavna konvencija.) Kakor no poroča iz LVterburgu, j*ktHiiila rh je ini'j rusko in kituis^o vlado nova br/,ojavn» konvencija, po kateri ho bodejo zvezale kitajske in ru«ke br/ojavne proge po novi progi, ki bode izvedena iz MniidžurijK do Kjahte. * (Grozna smrt.) Sestra slavnoga ruRkega romanopisca Dv>stoJHivHUe£ja umri. j*i te dni v Moskvi na gruzeu naom. Padla |i ie \i lok Mvetilka h pe-troljem in 8.1 ji je valed tega uu«»la obleka, da ie ubnc;a GOletna starka zgorela. Ž;vela ie v veliki bodi iu no jo pokopali na pokopališči za uboge. Telegram« „Slovenskesnu Marodu": Kamnik 1"». fcbruvarjft. Klubu silnemu pritisku združene klerikalno-neinškut:irske stranke in okrajiH'ga glavar ja zma^ala niipredno-narodna stranka v 3 razredu broz posebne agitacije prvič j)ii občinski volitvi in to sijnjno. Na-vdusenje veliko. Slava naprednim narodnim voiilcem ! Dunaj 15. ft'bruvarja. Danes bil otvorjen deželni /bor lnžjeavstrijski. Vlada predložila dva zakonska nacrta o premembi nižjeavstrij-skega deži'lnega reda. Rim 15. februvarja. Ministerstvo je nkre-nilo, da je zoper poslanca in bivšega ministra Bonghija dvigniti obtožbo radi dveh elankov o dolžim. tih kralja. Pariz l.r). IVbruvarja. Druga panamska pravda žučne dne (J. marca pred porotuim sodiž(r>ein. Pariz 15. febnivarja. Vladni nasprot-niki pripravljaj« nov skandal, ker policija /e več let ni izroeila dr/avni blagajnici denarjev, konfisciranih v nedovoljenih ignilnicah Berolm 1">. februvarja. Akademija le-pih umetelnostij i^volila Antona Dvonika pravim članom. Bei'olin 15. frbruvarja. V deželneua zboru pruskom govot il naučni minister dr. Bosse jako energično zoper klerikalne tirjatve, doka-znjoč, da je za Prusko rešenu religijozno vprašanje. Narodno-gospodarske stvari. — l'osojilnica iu hrauiluica v Trstu r^gistro-vaoa zadruga z uinejeniiu poro^tvom ie imela v me-wecu jauuvarju s'-rupn^a prometa 8210 gld. 70 kr., na ni re č 4G58 gl<>m)užuim|o svojega zavodi« in dajo s'ovo tujim zavodom. Tu velja bolj ko kje drugod gasio: Svoji k nvojim! — Rujansko posojilno in konsnmno društvo imelo b«ide drugi reiitn občni zhor <1oh 26. t. ui. v zeornji dvorani „Zadružne krčma" v R>janu pri Trstu z obiCHJuini dnevaim redotn. V meHecu janu-varju imelu je društvo denarnega prou»eta9100 gld. Rtizprodalo ne je za 1700 gld jedilnn^a blaga in za 1000 gld. vina. Novih u.tov je pristupilo 4G, deleže^ se )h vpla^alo 49 Novi ud|e s^ vzprejemajo v društveni krčmi v R »jatiu ali pa v zadružni prodajaluici v ulici Belvedere štev. ij v Trstu. — Železnica O^ek-ltatrina. BanSni direktor Anton Otterburg v Frankfurtu in kulturni avetnik Teodor pl. Kušević dobila ata koncesijo za vici-natno železnioo Osek-Batrina a postransko progo Pleternica-Požega. Zg rad beni kapital jft določen na 5 300.000 gld. Nova železnica moru biti gotov;i v dveh letih in pol, torej do konca junija 189B. I. Opera! Opera! stev. 39. Dsželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.5i6 V četrtek, dne 16. februvarja 1893. V draglft: CAVALLERIA RUSTICANA. (Knietsko viteštvo.) Opera v jednem dejanju, uglasbil Pietro Masca^ni. Besede spisala G. Targioni-Tozzetti in G. Menasct. Kapelnik gosp. Fr, Gerbić. Režiser g. J. NolU, V cerfcvcnciii zboru poje fz prijazno«!! oddclok pevskega 7.1»« ru .,4>luMl»«'ne Matice**. N«vl ku«luini. V saoetku na iunogostrunsk > znbtevaiije II. tle|«ojo igrokaza: Valenska svatba. Spisala Ludovik Ganghofer in Marko Brociner. Preložil Fr. Svoboda — Režisar gospud Ignacij Borštnik. Začetek tofino ob V'.8- «r'» konec ob 10. uri zvečer. l>i*jii»i»it i<"-ii«» kr. Uiitopniiia v lože 70 kr. I'urterna stojiščit <>O kr. Dijaške ustopuieo 30 kr. Galerijsku stoj 6i>n 20 kr. Sedeži se doblvajo v Čitulnicni trafiki, Šelenburgove ulice, in pri blagajni. Pri bod nj a predstava bude v uedeljo, dne 19. fobruvarja lbt*3. Blagajnica me odpre ob 7. uri z večer. Javna zahvala. O priiiki uiojo nezgode došlo uii je ud v»< h tttrauij toliko izrazov sočniju, da mi ni bila uiožno že sedaj vhh-keuiu poeebfj odgovoriti. Na prvom luestu mi je izreci najiBkrenejšo hvalo vrlomu tfosuodu d u. E. SI a j mtir-j u za njegovo spretno in uspeduo zdnivljunje, kukur tuđi gospodu dru. M arol tu za izkanuio mi potuoc. Zahvaljujem s.; p;i tetu potutu tuđi ut-lly z, Dilnaj.i Meteorologično poročilo. i 5 Ca« opa- . Sta"Jf i Tem- Ve- I w . . ^°" & «ovania ba™Sm POTBtn™ tlovi i ml' ! ! ' I J ^ 7. zjutraj ; 7."JH 4 nm, f>-H C brezv. ' megla !<£ 2. popol. • 3 7-tim* 0 60 s). fcah.j d. jas. 0 00 mm : jjj U. rvefier ~t'M\~>au, /a lfi" pod nortnalom. dn^ 15 februvarja t. I. tfteraj — đanea Papirna rant* ..... gld. «8 90 — gW. 93» 20 Srebrna renta....., 9H 6 > — „ Vti 86 olata renta......, 117 9'» ~ r 118 90 &•/„ marona r«nta ... „ 109-— — m 10050 Akcije narodne banke . . , 988'— — „ 9931— Kreditne akcije.....i24'10 — , 31i8 — London......., 120-95 — „ 120*95 Srebro......., —*— — n —' - Wapol........, 9-61'/. — „ 9-Mi/, C. kr. cekini...... fJ-69'/, — , .V«9 NemSke marke . . 59 20 — .. f>9 17«,', 4"/n državne Hre^ke \t. 1. IBM . 2r»0 gld. 147 gld. — k,. Državne Bre^kn iz 1. 1864 . . 100 „ 196 , — , Ogerska zlata renta 4"/o.......115 , 5f> p Ogerska papirna renta 5°/0......102 „ 20 ,. Dunava reg. areAke r>°/0 ... 100 gld. 132 „ 75 , Zemlj. obC. avatr. 4«/i<70 alati za«t. listi . . 118 „ fiO „ Kreditne srećke......100 gld. 194 , 75 , Rndolfove »re^ke...... IO „ 25 , — „ Akcije onglo-avstr. banke . . . 120 . 154 , — a Tramway-dr«»t. velj. 170 ptld. a.v.....'252 , 50 , ^M Telovadno In gaallno drnitvo „8*- ^M ^M vlnjMkl Sokol*' T Kozlrjl javi tužno vest, ^m ^H da je »obrat, častiti gospod ^M 1 MED. D" I I ANTON PAVLICEK I ^M distriktni iu c. in kr. asist. voj. zdravi ik v rez. ^M ^m tukaj dno 12. t. tn. ob 9. uri zvećer mirno v ^M ^M Gospodu zaspat. ^M ^M Priporočatuo ga v blag spomin. (18(3 — 1) ^H ^M Mozirje, duu 13. svečana 189«. ^M Poslovoditeljica Hatnnka, no preve^ mlada, s primernim z.ianjem, Išće «*e ih trgovinu s me&itniui bln^out v obljudenom kraji. — V«ć v upruvni.stvu „Slovennke^a Naroda". (177—2) Ljubljana, Špitalske ulice št. 10. | Arabska ^uiiia, skledice za gurni, tablete za ^ ^umi, herbariji, krasopisne predloge, crtala T 0(1 kavčuka, gosja peresa, skripčn-i peresa, P kretla bela in barvasta, držala za kretlo, čr- P tala, crtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, y pivnik, pre