j Torek:Tednikov kopalni dan ^
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 23. februarja 2018. Kupon ne veja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Ptuj, petek 20. oktobra 2017
letnik LXX Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
a 2017	•	y m
i o tajerski
Danes priloga
Ob DNEVU
SPOMINA
Ptuj • Občina 1.000 m2 veliko nepremičnino oddala podjetju brez prihodkov
v središču Največji ptujski mladinski hotel
Haloze • LAS	||	y	1«1«1
pSnr šest v rokah postnega nabiralnika
Z> Strani 10 in 11	^
Kmetijstvo	Dobro desetletje je na Ptuju, v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti 9, deloval mladinski hotel Kurent.
D	M • v Prostori so obenem služili kot hostel ter center šolskih in obšolskih dejavnosti za šolajočo
rouravie • iNaivec	v .t	vit . i v
i .	se mladino, pretežno za otroke osnovnosolskega izobraževanja,
povpraševanja za tako imenovane §ole v naravi. po starih sadnih
sortah	Več na straneh 2 in 3.
Z> Stran 9
Podravje Zavrč • Kulturna dediščina bo strožje varovana
O Stran 6
Zanimivosti Ormož • V
Dobrovščaku hodili po žerjavici
O Stran 7
v
Šport
Nogomet • Izid 0:0 pušča odprta vrata
O Stran 12 .
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8 "98.2° 104,3 www. ra d ¡ o-ptu j. si
Ministrica •
„Še ene take krize zdravstvo ne bo preživelo!"
o Strani 4 in 5
Pošta Žetale •
Po opravkih le z urnikom v žepu
o Stran 3
Brežina pod Borlom •
Nov zaplet dela pomaknil v pomlad
o Stran 5

m o
dHMpalbdki
I •
Zupan spet
padlo bo vseh sedem dreves
OStran20
2 Štajerski
Aktualno
petek • 20. oktobra 2017
Ptuj • Občina 1.000 m2 veliko nepremičnino oddala podjetju, ki nima prihodkov
Kako je poštni nabiralnik dobil v upravljanje ptujski mladinski hotel
Dobro desetletje je na Ptuju, v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti 9, deloval mladinski hotel Kurent. Prostori so obenem služili kot hostel ter center šolskih in obšolskih dejavnosti za šolajočo se mladino, pretežno za otroke osnovnošolskega izobraževanja, za tako imenovane šole v naravi.
Mladinska prenočišča (MP) Kurent na Ptuju so bila nekoliko specifičen primer. Nikjer drugje v Sloveniji Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ne deluje skupaj s hostlom, ki živi od tržne dejavnosti. Druga spe-cifika je lastništvo prostorov. Dve tretjini nepremičnine sta v lasti Republike Slovenije, ena tretjina v lasti Mestne občine (MO) Ptuj. CŠOD je vladni organ s sedežem v Ljubljani. Njegov ustanovitelj je ministrstvo za šolstvo. Uprava CŠOD, ki jo je v času zapiranja MP Kurent kot vršilka dolžnosti direktorice vodila Alenka Kovšca, je lani v začetku leta vztrajala na odločitvi, da se ptujska izpostava zapre. Njihov argument za zaprtje M P Kurent je bil, da se premalo šolskih skupin odloča za izvajanje šole v naravi na Ptuju in da sta tržna dejavnost hostla ter dejavnost izvajanja izobraževalnega programa nezdružljivi. Med argumenti za zaprtje so navajali še izgubo, ki naj bi se ustvarjala na tržni dejavnosti hostla. Kljub pobudam iz lokalnega okolja, da bi MP Kurent posloval naprej, so se njegova vrata zaprla. Od takrat do danes se je v Ljubljani zamenjalo tudi vodstvo CŠOD. Alenko Kovšca je na direktorskem mestu zamenjal Ptujčan Branko Kumer, ki je v preteklosti vodil Šolski center Ptuj. Konec letošnjega julija, po letu in pol od zaprtja, so prostore MP Kurent z vso pripadajočo opremo oddali v najem zasebniku. Gre za slabih tisoč kvadratnih metrov bruto površin, od tega 744 m2 uporabnih, v štirih etažah. Postopek oddaje v najem je vodila MO Ptuj, ki je sicer manjšinska lastnica nepremičnine. Glede na to, da je uradni, formalni upravitelj nepremičnine CŠOD, bi pričakovali, da bi postopek izpeljala ta organizacija ali pa neposredno šolsko ministrstvo kot večinski lastnik prostorov. »Postopek oddaje prostorov v najem je tekel v dogovoru in s soglasjem tako Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot 70-odstotnega lastnika objekta, kot z upravljavcem CŠOD. Skupna odločitev je bila, da postopke spelje MO Ptuj. Prav tako sta bili z ministrstvom in CŠOD vsebinsko usklajeni vsebina razpisnih pogojev ter najemna pogodba,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj.
Kdo je najemnik
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj Miran Scnčar in direktor CŠOD ter ptujski mestni svetnik iz urst stranke SMC Branko Kumer sta podpisnika najemne pogodbe, s katero sta nepremičnino, ki je v lasti občine in države, oddala v najem podjetju, ki je po podatkih baze Ajpes brez prebite pare.
So nepremičnino oddali slamnatemu podjetju
Zgodba o oddaji tisoč kvadratnih metrov velike nepremičnine v javni lasti v središču Ptuja pa niti ne bi bila toliko nenavadna, če bi občina in ČŠOD za najemnika izbrala podjetje ali zasebnika, ki se ukvarja s turizmom, gostinstvom ali oddajanjem prenočišč in da za
njim stoji neka resna zgodba - v smislu, da lahko pokaže pozitivne rezultate dosedanjega dela. Turistično-gostinskih ponudnikov z resno zastavljenimi cilj, pa tudi rezultati minulega dela, je na Ptuju ali v okolici kar nekaj. In kdo je izbrani najemnik? Tri leta staro podjetje Orlicom, storitve in turizem, trenutno ima sedež na Ptuju, od ustanovitve do danes po javno dostopnih podatkih ni ustvarilo niti centa prihodka. Upravičeno lahko domnevamo,
Podjetje Orlicom posluje od leta 2014, brez prihodkov. V dobrih treh letih so se v podjetju zamenjali trije lastniki in štirje direktorji. Spremenili so tudi sedež podjetja, ki je sedaj na Zagrebški cesti 50 b na Ptuju. Sedanji lastnik Orlicoma je podjetje Tribo, lastnik Triba pa Denis Ornik, ki je hkrati direktor obeh podjetij. Družba Tribo ima sedež na Zadružnem trgu na Ptuju. Tudi v tem podjetju se je izmenjala že cela četica lastnikov in direktorjev, prav tako prenosi sedeža družbe. Podjetje Tribo posluje 25 let. V zadnjih petih letih dosega prihodke, s katerimi bi se lahko pokrivala ena minimalna plača, pa še to komaj. Lani so znašali 10.571 evrov, predlani 16.162 evrov. Podjetje Tribo naj bi po naših neuradnih informacijah upravljalo gostinski lokal Friki bar na Zadružnem trgu na Ptuju, bilo naj bi tudi najemnik Park hotela. Za obema podjetjema, Orlicom in Tribo, naj bi neuradno stal in ju upravljal lokalni podjetnik Slavko Vilčnik.
da gre za slamnato podjetje. S tem dejstvom smo v fazi priprave članka seznanili oba najemodajalca, MO Ptuj in CŠOD. Glede na to, da je moč domnevati, da gre za podjetje v obliki poštnega nabiralnika, smo jih povprašali, s kakšnimi referencami in vsebino iz gostinsko-turistične dejavnosti jih je prepričal izbrani najemnik, podjetje Orlicom. »Na ponovni
poziv za oddajo premoženja v najem je prispela samo ena ponudba. Ta je zadostila kriterijem, zato smo pristopili k oddaji prostorov omenjenemu ponudniku,« je bil v odgovoru kratek Kumer. MO Ptuj je odločitev utemeljila takole: »Prostori MP Kurent so bili zaprti leto in pol. Na objektu so se začeli pojavljati vidni znaki propadanja, zato je bilo v interesu obeh lastni-
Foto: Črtomir Go
Mladinska prenočišča (MP) Kurent na Ptuju so bila nekoliko specifičen primer. Nikjer drugje v Sloveniji Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ne deluje skupaj s hostlom, ki živi od tržne dejavnosti. Druga specifika je lastništvo prostorov. Dve tretjini nepremičnine sta v lasti Republike Slovenije, ena tretjina v lasti Mestne občine (MO) Ptuj.
kov, pa tudi upravljavca, da za objekt čim prej najdemo novega najemnika. Izvedli smo javni postopek, na katerega bi se lahko prijavil kdorkoli od potencialnih interesentov. Na objavo se je kot edini interesent prijavilo podjetje Orlicom. Podjetje se je zavezalo nepremičnino obnoviti, vzdrževati in plačevati vse tekoče stroške obratovanja. Zato smo se odločili, da sklenemo najemno pogodbo. S tem smo MO Ptuj in CŠOD oz. šolskemu ministrstvu prihranili stroške obratovanja objekta, ki bi jih v nasprotnem primeru morali pokriti sami, hkrati bo objekt tudi obnovljen. Najemna pogodba je sklenjena za dobo petih let s trimesečnim odpovednim rokom. Če je oz. bo najemnik poravnal vse obveznosti, se pogodba lahko podaljša še za nadaljnjih pet let. Pogodba lahko preneha predčasno, in sicer z dogovorom pogodbenih strank, z odpovedjo najemnika, če poslovnih prostorov ne bi več potreboval, enako pa tudi najemodajalec lahko odstopi od pogodbe, če bi poslovne prostore potreboval sam. V obeh primerih je treba upoštevati trimesečni odpovedni rok. Prav tako se pogodba lahko razdre v primeru, če najemnik zamudi s plačilom najemnine za dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil, ali če najemnik prostore uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda, če najemnik brez pisnega soglasja posega v nepremičnino s tem, da jo daje drugim osebam v podnajem, v primeru uvedbe stečaja ali likvidacije oz. če najemnik kako drugače krši določila pogodbe. Pogoji najema so bili javno objavljeni in bi jih upoštevali tudi pri vseh drugih potencialnih najemnikih.«
Namesto hostla stanovanja?
S terena imamo informacije (sicer neuradne), da naj bi najemnik prostore nekdanjega mladinskega prenočišča Kurent preurejal v bivalne enote oziroma stanovanja ter jih oddajal v najem. Da bi lahko v nekdanjem mladinskem hotelu nastala stanovanja, ni zapisano nikjer v najemni pogodbi. Res pa je, da se v najemni pogodbi ves čas operira z besedo prenočišča. Zbrani indici kažejo na to, da bi lahko bili javni prostori, ki so dob-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah
(02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 20. oktobra 2017
Aktualno
Štajerski	3
Stanovanja ali apartmaji?
»Najemnik MP Kurent je dve sobi preuredil v apartmajski sobi, druge sobe so ostale enake. Na novo so prepleskane in barvno usklajene z obstoječim pohištvom. Vse sobe, vključno z apartmajskima, se prodajajo kot storitev prenočitve. MO Ptuj in CŠOD sta opravila ponovni ogled objekta in ugotovila, da poteka vse v skladu z najemno pogodbo,« so povedali na MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
ro desetletje služili turizmu - kot prenočišča za popotnike, mlade ali skupine, poslej namenjeni neki čisto drugi dejavnosti - zaseb-
nim stanovanjem. Direktor CŠOD Branko Kumer je po našem poizvedovanju odgovoril takole: »Na osnovi ogleda prostorov 18.
oktobra v popoldanskem času ugotavljamo, da je do sedaj najemnik opravil notranja investicijsko vzdrževalna dela brez posegov v konstrukcijo (pleskanje, popravilo talnih oblog, zamenjava armatur, delna zamenjava pohištva). V nadaljevanju načrtuje postopno zamenjavo oken, k temu bomo podali soglasje. Po zagotovilu
najemnika le-ta ni sklenil stanovanjske najemne pogodbe. Zagotavlja, da bo v prostorih potekala dejavnost, skladno s pogodbo: dejavnosti prenočišč, gostinstva in prireditev. V prostoru bo urejena kuhinja za samostojno pripravo hrane, kar pa je bilo urejeno že do sedaj.«
Mojca Zemljarič
Kako so izbirali najemnika
12. junija sta MO Ptu j in CŠOD na spletni strani MO Ptuj objavila postopek zbiranja ponudb za najem prostorov MP Kurent. »Na razpis je pravočasno prispela ena ponudba, predložilo jo je podjetje Orlicom s sedežem na Zagrebški cesti na Ptuju. Ker ponudnik ni pravočasno vplačal zahtevane varščine, seje komisija odločila, da postopek javnega zbiranja ponudb sprejme kot neuspešnega, saj ponudnik ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev javnega razpisa,« so pojasnili na MO Ptuj. Tri dni po roku za oddajo ponudb za najem nepremičnine je občina na svoji spletni strani objavila namero o oddaji (tega istega) premoženja v najem. In zanimivo: odločili so se, da nepremičnino oddajo podjetju, kije bilo pred tem edini interesent za najem, vendar ni vplačalo varščine, zato so prvi postopek končali brez izbire ponudnika. MO Ptuj se za takšno sprejeto odločitev sklicuje na zakonsko podlago, ki da jim tovrstno prakso dovoljuje. Ne da bi karkoli sodili, upamo zapisati, da bi lahko bil prvotni postopek oddaje v najem - zbiranje ponudb, nalašč neuspešen, da so potem lahko imeli popolnoma proste roke pri izbiri. Pa še varščine najemniku ni bilo treba plačati, ki bi jo sicer po prvotnem postopku moral. Z izbranim najemnikom, podjetjem Orlicom, je bila neposredna najemna pogodba sklenjena 25. julija 2017. »Najemnik bo prostor uporabljal za namene izvajanja prenočišč, gostinstva in prireditev. Bruto velikost prostorov je 995 m2. V pritličju sta recepcija in družabni prostor (oboje skupaj 67 m2), v prvem nadstropju (346 m2) jedilnica, sprostitvena soba, kuhinja in spremljevalni prostori, v drugem in tretjem nadstropju oz. mansardi so na površini 581 m2 urejene sobe.« Podpisniki najemne pogodbe so Branko Kumer za CŠOD, Miran Senčar za MO Ptuj in Maja Kovač v imenu podjetja Orlicom, zdaj že nekdanja direktorica. V skladu z najemno pogodbo znaša mesečna najemnina 2.100 evrov. Najemnik je dolžan plačati najemnino v višini solastniškega deleža obema najemodajalcema: 787 evrov občini in 1.312 evrov CŠOD-ju. Morebitna vlaganja na nepremičnini se lahko poračunajo pri najemnini.
Žetale, Slovenija • Spremenjeni delovni časi pošt
Po opravkih le z urnikom v žepu
Na pošti 2287 Žetale so z 8. oktobrom letos spremenili delovni čas in po novem poslujejo le dve uri dnevno, tedensko število ur odpiralnega časa pa je s 27 zmanjšalo na deset. Župan žetalske občine Anton Butolen je Pošto Slovenije (PS) pozval, naj vsaj še preostale ure prilagodi dejanskim potrebam občanov.
Žetalska pošta je bila donedav-na od ponedeljka do petka odprta od 8.00 do 10.30 ter od 14.30 do 17.00, ob sobotah pa med 9. in 11. uro. Po novem pošta ob ponedeljkih, sredah in petkih posluje med 9. in 11. uro, ob torkih in četrtkih pa med 16. in 18. uro. Na PS so pojasnili, da so prilagoditev delovnega časa narekovale opravljene storitve: »Storitve na pošti 2287 Žetale so v letu 2016 v primerjavi z letom 2011 v povprečju padle za približno 30 %, letos pa opažamo še nadaljnje
padanje storitev.« Kot drugi razlog so navedli prilagoditev delovnih časov pošt v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki ga je izdala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.
Po novem sicer govora ni več o poštah, temveč o t. i. kontaktnih točkah, »ki so namenjene neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in so lahko organizirane kot pošte, pogodbene pošte ali posebne organizacijske oblike točk za stike, ki jih določi izvajalec
univerzalne storitve«. Omenjeni akt določa, da morajo biti pošte ali pogodbene pošte »odprte vsaj dve zaporedni uri vsak delovni dan, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri«. Izvajalec univerzalne poštne storitve lahko delovni čas kontaktne točke spremeni le po opravljeni analizi stanja, iz katere izhaja »upravičenost te spremembe glede na razumne potrebe uporabnikov poštnih storitev«.
Storitve bodo finančno ali/in
V	I vt
časovno dražje
»Razumne potrebe« občanov Žetal so očitno sila skromne, saj so na PS na žetalski pošti zagotovili le zakonsko določen minimum ur odpiralnega časa in niti ure več. Župan Žetal je opozoril, da promet pošte pada že, odkar poštarji pošiljke nosijo iz Majšperka: »Če mi poštar prinese pošiljko in me takrat ni doma, jo naslednji dan sicer prinese v Žetale. Če ravno v tistih dveh urah nimam časa, moram po pošiljko v Majšperk. Zgodi se tudi, da pošiljka ostane v Žetalah, ljudje pa grejo ponjo v Majšperk. Z enega konca žetalske občine do Majšperka pa je 20 kilometrov ...« Poudaril je, da sprememba delovnega časa pošte za ljudi pomeni velik udarec: »Storitev se bo gotovo poslabšala. Za ljudi bo dražja - ali finančno ali časovno.«
Opozoril je še, da bi se dalo tudi dve uri delovnega časa bolje razporediti: »Čas med 9. in 11. uro je za občane neprimeren. Tisti, ki so v službah, na pošto tako ne morejo. Drugi, ki so doma in npr. peljejo otroke v vrtec ali šolo, grejo v trgovino ali k maši, odpeljejo mleko itd., želijo na pošto ob osmih in ne ob devetih. Tudi popoldanski delovni čas ni primeren: občina z delom konča ob treh, šola se konča ob treh, zdravstvena ambulanta dela do treh, delavci se iz služb vračajo malo po tretji uri, pošta pa vrata odpre šele ob štirih .«
V PS so na županove pripombe odvrnili: »Učinke sprememb
delovnih časov bomo spremljali skozi obisk strank v posameznih časovnih oknih in po potrebi izvedli nadaljnje prilagoditve delovnih časov.« Poudarili so še, da so merila za vse pošte enaka: »V skladu z racionalizacijo poštnega omrežja se delovni časi pošt primerljivih velikosti spreminjajo na osnovi enotnih meril po celotni Sloveniji, pri čemer se za posamezno pošto opravi analiza prometa v časovnih intervalih.« Zaposlene ob tovrstnih spremembah na PS v skladu s potrebami premestijo na druge pošte oz. druga delovna mesta znotraj podjetja, tako naj bi bilo tudi v Že-talah.
Butolen ja napovedal, da bo spremenjen delovni čas povzročil dodaten upad prometa na pošti, to pa morda tudi preoblikovanje pošte v pismonoško: »Jasno je, da promet ne more biti enak, če je pošta odprta le dve uri na dan. Ljudje si težko zapomnijo, kdaj je kaj odprto in kdaj ne.« Za pokušino: krajevni urad v Žetalah je vsak prvi in tretji četrtek v mesecu odprt med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro, splošna zdravstvena ambulanta je odprta v torek, sredo in petek med 12. in 15. uro, zobna ambulanta pa v torek od 14.30 do 20.00 in v četrtek od 7.00 do 11.45 .
Eva Miiošič
Navadna, pogodbena ali pismonoška pošta?
Na Pošti Slovenije (PS) so žetalsko pošto nameravali preoblikovati v pogodbeno. Lani marca so objavili javno povabilo za zbiranje nezavezujočih informativnih ponudb za opravljanje dejavnosti pogodbenih pošt, a razen Občine Žetale interesentov ni bilo. Župan žetalske občine Anton Butolen je pojasnil: »Z Ministrstva za javno upravo smo dobili pojasnilo, da občina teh storitev ne more izvajati, sicer smo pa že sami ugotovili, da bi bilo za občino to predrago. Pričakujem, da bo PS razpis ponovno objavila, in upam, da se bo kdo našel; tako bi bila pošta gotovo odprta dlje časa.«
Na PS odločitve o ponovnem razpisu še niso sprejeli, tudi na vprašanje, ali bodo žetalsko pošto spremenili v pismonoško, niso znali odgovoriti. Zagotovili so le, da bodo v vsakem primeru še naprej zagotavljali poštne storitve, kot to nalaga zakon... Butolen je komentiral: »VLeskovcu so pošto že preoblikovali v pismonoško, Žetale pa so vendarle občina. Novonastali termin 'pismonoška pošta' sicer pravzaprav ne pomeni nič...«
4 Štajerski
Podjetništvo
petek • 20. oktobra 2017
Cirkulane, Hrvaška • Evropa za državljane
Prostovoljstvo oživlja
Hrvaška občina Sračinec je v sodelovanju z občino Cirkulane, madžarsko občino Židan in občino Čapljina iz Bosne in Hercegovine izvedla projekt Evropa za državljane TREND -Prostovoljstvo za naprednejšo družbo.
Foto: Občina Cirkulane
V Sračincu so nastopili tudi tamburaši in folklorna skupina Kulturnega društva Cirkulane.
Ob prazniku svetega Mihaela v Sračincu so predstavniki vsake od partnerskih držav na delovnih srečanjih, okroglih mizah, javnih forumih in predstavitvah izmenjali svoje neposredne izkušnje z migranti in prostovoljstvom sredi migrantske krize. V sklopu tridnevnih aktivnosti
so pripravili še povorko in folklorni festival, na katerem so nastopili tudi folklorna skupina in tamburaši.
S projektom, vrednim okoli 22.000 evrov, so organizatorji poudarili pomen prostovoljstva kot enega od temeljev civilne družbe, ki ga spodbuja tudi Evropska unija. Po
njihovih besedah je bil pri izvajanju projekta največji izziv »spremeniti negativno zaznavanje in stigmati-zacijo migrantov, da se jih več ne obravnava kot 'druge', 'umazane', 'teroriste', 'cigane', temveč kot ljudi, ki trenutno potrebujejo pomoč«.
Eva Milosic
Podravje • Slovensko-japonski projekt prihodnosti
Premakni porabo
Projekt bo uporabnikom elektro omrežja omogočal vključitev v aktivno upravljanje pri porabi električne energije. Na lastno željo bodo lahko prejeli naprave za boljši nadzor nad porabo.
Prebivalci na območju desetih občin v Sp. Podravju, ki bodo sodelovali v projektu, bodo lahko z aktivnim upravljanjem porabe električne energije prihranili pri svojih stroških električne energije, hkrati bo lokalnim društvom, klubom in neprofitnim organizacijam omogočeno, da pridobijo dodatna finančna nadomestila. Število mest za sodelujoče v projektu bo omejeno, projekt se bo izvajal od letošnjega decembra do novembra prihodnje leto. Rok za pristop k projektu je 25. oktober. »Slovensko-japonski projekt predstavlja priložnost za domačo industrijo in nižje stroške za odjemalce, ki lahko pripomorejo k optimalnejšemu delovanju elektroenergetskega omrežja. Načrtovanje omrežij se namreč izvaja na osnovi maksimalne obremenitve. Z ukrepi prilagajanja odjema lahko zmanjša-
mo porabo energije v času, ko je ta največja in s tem omejimo potrebe po novih investicijah. Možnost sodelovanja je omogočena vsem gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki so priklopljeni na razdelilno transformacijsko postajo Breg (RTP Breg) in so že v sistemu naprednega merjenja. Gre za območje občin Starše, MO Ptuj - Četrtna skupnost Breg-Turnišče, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Hajdina, Majšperk, Makole in Kidričevo. Sodelovanje je neodvisno od tega, s katerim dobaviteljem imajo interesenti sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije,« so pojasnili nosilci projekta, ki poteka v sodelovanju Elesa in japonske agencije za napredne energetske in industrijske tehnologije NEDO. »Projekt se izvaja na številnih lokacijah po celotni državi in v skupnih aktivno-
stih združuje elektro operaterje, ponudnike naprednih rešitev, raziskovalne organizacije ter lokalne skupnosti. Njegova vrednost je 35 milijonov evrov. Japonska razvojna agencija NEDO bo prispevala 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 15 milijonov evrov bo zagotovil Eles. Rezultat projekta bo napredna infrastruktura. S projektom smo oz. bomo številnim slovenskim gospodarskim družbam in razisko-valno-izobraževalnim institucijam omogočili, da implementirajo svoje znanje v sodelovanju z eno največjih svetovnih multinacionalk, japonskim Hitachijem. S tem si bodo, med drugim, kupili vstopnico za nastop na globalnem trgu elektroenergetskih storitev in proizvodov,« je ob predstavitvi projekta povedal direktor Elesa Aleksander Mervar.
Mojca Zemljane
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu projekta bodo lahko uporabniki nadzirali porabo električne energije in posredno dosegli prihranke pri stroških. Projekt so partnerji nedavno predstavili tudi na Ptuju.
Ptuj • Srečanje poslovodnih delavcev v zdravstvu
Ministrica: „Še ene
Številne težave pestijo slovenski zdravstveni sistem, mnoge od njih pa so povezane s krizo in nižanjem proračunskih sredstev, namenjenih zdravju.
Kako jih rešiti, kaj nas čaka na področju zdravstvenega sistema, bo javni sistem sploh preživel trenutno krizo in kje najti prepotreb-na sredstva za skrajšanje čakalnih dob, so bile teme, o katerih so govorili na srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu.
20. srečanje zapovrstjo je minuli teden potekalo v grand hotelu Primus na Ptuju. V dveh dneh so tisti, ki skrbijo za vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema, spregovorili o veliko pomembnih temah. Prvi dan so namenili debati o obvladovanju virov v zdravstvu, najprej pesimistično debato so zaključili precej optimistično. Predstavljene so bile dobre manager-ske prakse, ob koncu pa še osem ključnih sklepov z jasno zastavljenimi cilji. Kot je pojasnil Robert Cugelj, član programskega odbora tokratnega srečanja, so se strinjali, da le urejeni procesi v zdravstvu
Nekaj zanimivosti
Za skrajšanje čakalnih dob je ministrstvo letos namenilo 41 milijonov evrov, od tega 23 milijonov za pripravništva. 136 milijonov evrov bo letos namenjenih za sanacijo izgub bolnišnic iz preteklih let, denar bo razdeljen med 15 bolnišnic. Za nakup opreme je letos namenjenih 7 milijonov evrov, prihodnje leto bo za to nekaj več denarja, in sicer 11,5 milijona evrov.
Le za ureditev problematike nedopustnih čakalnih dob bi Zavod za zdravstveno zavarovanje potreboval 20 milijonov evrov, ki pa jih nimajo od kod vzeti. Za izboljšave na najpomembnejših področij pa bi skupaj potrebovali kar 130 milijonov evrov več, kot je predvidenih prihodkov zavarovalnice za prihodnje leto.
lahko pripomorejo k urejenosti vseh virov. „Je pa dejstvo, da kljub temu, da smo pripravljeni veliko storiti, sami tega ne bomo zmogli. Potrebna so sredstva za stabilizacijo delovanja bolnišnic ter resni interventni ukrepi," je bil jasen Cugelj.
Drugi dan srečanja, v petek, se je managerjem zdravstvenih zavodov pridružila še ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. V uvodu je dejala, da si želi, da bi slovensko zdravstvo skupaj naredili še boljše: „Po podatkih svetovnega globalnega foruma je Slovenija
Ptuj • Zasebni vrtec Montessori
„Rastemo drug ob drugem"
Zasebni vrtec Montessori Ptuj je odprl vrata prvega septembra letos. Trenutno ga obiskuje deset otrok v starosti od dveh do štirih let.
Prostora je v kombinirani skupini še za šest otrok, sicer pa vpisujejo otroke v starosti od enajstih mesecev do vstopa v šolo, je povedala ravnateljica Monika Gojkošek, ki je kot prof. razrednega pouka zaman iskala zaposlitev. Ob tem pa se je tudi dodatno izobraževala za pedagoga Montessori. Zdaj vidi to delo kot svoje poslanstvo, v katerem uživa. „Otroci in zaposleni smo se zelo dobro ujeli, uživamo in rastemo drug ob drugem. Lepo se imamo. Upamo, da se bomo kot katoliški vrtec še naprej širili. Prostore imamo na Slovenskem trgu 11. V igri je bilo več lokacij, na koncu smo izbrali najprimernejšo. Čakamo na vpis v razvid, postopek teče. Po uradnem vpisu bomo tudi upravičeni do občinskega sofinanciranja.
Program Montessori smo od Uršulin-skega zavoda pridobili prejšnji teden. Naša vizija je, da bi se razširili za eno skupino. Ograjeno igrišče imamo na dvorišču župnije sv. Jurija. Staršem zaračunavamo sorazmerni delež, preostanek predstavljajo cerkvena sredstva," je povedala ravnateljica.
V vrtcu Montessori vzgojitelj spremlja otroka k njegovi samostojnosti po načelu: „Pomagaj mi, da naredim sam." Tako vzgojitelj tudi skrbno pripravi okolje, prostor, v katerem otroci izbirajo dejavnosti s področja jezika, umetnosti, matematike, znanosti, zaznavanja in vsakdanjega življenja. Na ta način se pri otrocih vzpodbuja naravna želja po učenju, prav tako pa ob tem lahko tudi sami razvijajo svoje potenciale. Program
Montessori omogoča otrokom optimalni celostni razvoj v ljubečem in naravnem okolju. Enkrat tedensko po eno uro pa lahko otroci od treh let naprej obiskujejo tudi versko vzgojo po metodi Montessori, ki poteka v katehezi dobrega pastirja v Atriju.
„Pri našem delu spodbujamo razvoj samodiscipline, samospoznava-nja in samostojnosti, navdušenja za učenje in samostojnost, sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju intelektualne sposobnosti ter vzgajamo k zdravemu načinu življenja," je o glavnih ciljih dela katoliškega vrtca povedala ravnateljica Monika Gojkošek. Ne glede na vreme vsi skupaj z vzgojiteljico in pomočnico veliko časa preživijo na prostem.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Montessori na Ptuju trenutno obiskuje deset otrok v starosti od dveh do štirih let.
>
>
>
>
petek • 20. oktobra 2017
Podjetništvo
Štajerski	5
take krize zdravstvo ne bo preživelo!"
Direktorji, njihovi namestniki, finančniki in drugi vodilni delavci v slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah so dva dni namenili debati o težavah v našem zdravstvenem sistemu in iskanju načinov, kako jih rešiti.
izmed 137 državami na 14. mestu. In smo ravno na račun zdravstva napredovali za osem mest na listi konkurenčnosti."
Kako, zakaj in kdaj so se nižala sredstva, namenjena zdravstvu
„Javni zdravstveni sistem paciente postavlja pred ustvarjanje dobička. Dobra novica iz seje vlade je, da smo uspeli zdravje posta-
viti kot enega izmed ključnih, strateških ciljev strategije Slovenije," vztraja ministrica, ki je prepričana, da ne more biti ključni cilj le dvig bruto domačega proizvoda, ampak zadovoljstvo ljudi. Spomnila je na kronologijo in rahel dvig cen za opravljene storitve v letih 2015 in 2016, kar pa očitno še ni bilo dovolj. Finančno stanje javnih zdravstvenih zavodov, predvsem v bolnišnicah, se je namreč letos resno poslabšalo. Zato je bilo nujno sprejeti interventni zakon, iščejo pa tudi vzvode, kako s 1. januarjem 2018 doseči občutnejši dvig plačila za opravljene storitve. Na ta račun bi morali zagotoviti
vsaj 80 milijonov evrov, kar pomeni približno 5 % dvig cen. Dejala je, da se številni problemi v zdravstvu porajajo, ker so ujetniki dveh sistemov: enotnega sistema plač in zakona o zavodih.
Je pa bila ministrica tudi kritična do vodstev nekaterih javnih zavodov, ki da bi lahko marsikaj izboljšali tudi brez pomembnejših vložkov. Dejala je, da se na ministrstvu močno trudijo zagotoviti sredstva za vlaganja: „Marsikdaj pa sem žalostna, ko se krvavo borimo za aparaturo, vredno dva, tri milijone, ki pa je kasneje slabo izkoriščena. Na ministrstvu nemalokrat vidimo, kako v nekaterih zavodih
na aparaturah opravijo le dva ali tri preglede na dan."
Zavarovalnici manjka še 160 milijonov evrov
Finančne podatke o trenutnem stanju v zdravstvu in projekcije za naslednja leta je predstavil Marjan Sušelj, direktor ZZZS. „Pozitivno je, da je tudi država zaznala, da prispevki, ki se pobirajo, ne zadostujejo za pokritje vseh stroškov," je med drugim izpostavil Sušelj. V prihodnjem letu računajo na kar
Zdravstvene ustanove opravile za pol milijarde evrov neplačanih storitev
„ V času krize je bilo krčenje sredstev za zdravstvo prisotno v vseh evropskih državah. Tako veliko, kot smo ga imeli v Sloveniji, pa ni bilo v prav nobeni evropski državi. V državah OECD je bila realna letna rast še vedno pozitivna, na ravni 0,2 % letno, v Sloveniji pa so se izdatki v povprečju realno letno nižali za 1,2 %. V letih 20092013 je bila uveljavljena vrsta ukrepov za uravnoteženo poslovanje zdravstvene blagajne, ki pa večinoma niso bili strukturne narave. Glavnina ukrepov je usmerjenih v zniževanje cen zdravstvenih storitev, prenos dela plačila za zdravstvene storitve pa je bil prenesen na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, k čemur je treba dodati še zniževanja izdatkov za zdravila, medicinskih pripomočkov, bolniških nadomestil ter sredstva za obveznostih po mednarodnih sporazumih," je na srečanju izpostavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Prepričana je, da so ravno ti ukrepi pri izvajalcihjavnih zdravstvenih storitev znižali prihodke, ti pa so kljub temu opravljali storitve, ki niso bile plačane.
Po oceni, s katero razpolagajo na ministrstvu za zdravje, so te storitve v času od 2010 do konca 2016 ocenjene na pol milijarde evrov. Ukrepi zniževanja cen pa naj bi znašali še okrog 1,5 milijarde evrov. Kriza je dokazala, da je z vidika financiranja slovenski zdravstveni sistem zelo ranljiv, pri čemer ministrica opozarja: „Še ene take krize slovensko zdravstvo ne bo preživelo!"
156 milijonov evrov večje prihodke kot letos; glavnino (141 milijonov) iz naslova povečanja prispevkov. Tudi odhodkov bo predvidoma več: kar 38 milijonov evrov več naj bi prihodnje leto namenili za skrajšanje čakalnih dob.
Pri tem je izpostavil še potrebe, ki pa tudi v prihodnjem letu nimajo
kritja: nedopustne čakalne dobe, za kar bi potrebovali dodatnih 20 milijonov evrov. Vse to vidi kot izzive, s katerimi se morajo skupaj z ministrstvom za zdravje spopasti čim prej in zagotoviti dodatnih 160 milijonov evrov, ki bi bili potrebni za celovitejšo ureditev sistema.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Cirkulane • Sanacija brežine pod Borlom
Nov zaplet je dela pomaknil v prihodnjo pomlad
To jesen naj bi končno začeli sanirati brežino pod gradom Borl v Dolanah, na kateri se je poleti 2012 sprožil plaz. Žal se je znova zapletlo; dela bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko pričela šele spomladi prihodnje leto.
Sanacija brežine bi po projektantski oceni stala okoli 1.940.000 evrov, financirala jo bo Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), sofinanciralo pa Ministrstvo za kulturo. Na DRSI so maja letos objavili razpis za izvedbo del, prejeli so dve ponudbi. Cestno podjetje Ptuj bi dela izvedlo za 1.477.297 evrov, ugodnejšo ponudbo za 1.417.644 evrov je dalo slovenjebistriško podjetje Map-Trade. Na DRSI so pojasnili, da pri obeh ponudnikih eden izmed podizvajalcev ni imel plačanih vseh dajatev: »Zato sta obe ponudbi nedopustni. Pritožbe na odločitev ni bilo.« Neuradno smo izvedeli, da je dolg podizvajalca ptujskega podjetja znašal okoli 50 evrov ...
Na DRSI so zatrdili, da so se že lotili priprave novega razpisa, predvidoma ga bodo objavili v začetku prihodnjega meseca. Obenem so pojasnili, da pozimi izvedba del ne bo mogoča: »Dela bi se začela spomladi prihodnje leto - takoj ko bodo to dopuščale vremenske razmere.« Kdaj bodo končana, je zelo težko napovedati, saj bodo so-
časno oz. izmenično z gradbenimi deli tekla tudi arheološka izkopavanja na prostoru pod današnjo teraso gradu. Arheolog Andrej Magdič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je ocenil, da bodo arheološka dela trajala kakšna dva meseca.
Na Ministrstvu za infrastrukturo so se za sanacijo odločili, ker bi bre-žina in z njo grajska terasa na mestu romanskega palacija lahko zgrmeli na regionalno cesto pod seboj, v globino pa s seboj morda potegnili še celoten zahodni trakt gradu. Izvajalci del bodo odstranili temeljne zidove romanskega palacija, ki obdajajo prostor terase s pogledom na Dravo, in zemljino na tem prostoru, polega tega pa neprepustno zadelali površino skale, da je meteorna voda v vertikalnih razpokah ob zmrzali ne bi razgnala.
Teren na sedanji grajski terasi bodo poglobili za okoli sedem metrov, nanj pa postavili jekleno konstrukcijo z razgledno ploščadjo, veliko okoli 50 kvadratnih metrov. Nanjo bo mogoče dostopati le z notranjega grajskega dvorišča,
ki pa bo za javnost do nadaljnjega ostalo zaprto. Slovenija naj bi bila edina država na svetu, ki je varovanje kulturne dediščine zapisala kar
v svojo ustavo, vendar je - vsaj, kar se Borla tiče - še ni utegnila prebrati.
Eva Milosic
Borlu se poleg sanacije brežine obeta še okoli milijon evrov in pol vredna sanacija dela gradu za namene predstavitve omrežja Natura 2000.
Sestanek s potencialnimi najemniki gradu še ta mesec
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je letos poleti na seji občinskega sveta povedal, da se par iz avstrijskega Gradca zanima za nakup Borla. Zdaj je že jasno, da bo v poštev kvečjemu prišel le najem, potencialna najemnika in predstavniki občine se bodo še ta mesec udeležili sestanka na Ministrstvu za kulturo. Tam so žejulija letos pojasnili, da načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države prodaje gradov trenutno ne predvideva, da pa so se s potencialnimi kupci pripravljeni pogovarjati o »drugih možnostih, kijih imajo na voljo«.
Leta 2013 je država borlski grad skušala prodati na dražbah, vendar tudi za najnižjo od treh izklicnih cen (borih 257.000 evrov) kupca ni bilo. Leto zatem so prodajo vseh gradov, graščin in dvorcev v državni lasti prekinili. Tudi v primeru prodaje gradu bi moral novi lastnik »omogočiti predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja gradu«. To bi od njega zahtevala ista država, ki sama tega ne omogoča že do lgih sedem let, odkar so vrata Borla za javnost zaprta.
Foto: EM
6 Štajerski
Podravje
petek • 20. oktobra 2017
Zavrč • Razglasitev nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena
Kulturna dediščina bo strožje varovana
Na Občini Zavrč so pripravili osnutek odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine, s katerim bi dodatno zavarovali dvanajst enot kulturne dediščine. Predvideli so tudi javno obravnavo osnutka, čeprav po veljavni zakonodaji soglasje lastnikov nepremičnin za razglasitev spomenikov ni potrebno.
Lani decembra so na završki občini z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) prejeli izdelane strokovne podlage za razglasitev nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena, ki so osnova za sprejem odloka. V občini Zavrč je sicer še vedno v veljavi Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989, vendar je vodja mariborske območne enote ZVKDS Srečko Štajnbaher opozoril, da je ta že zastarel: »V vmesnem času se je zakonodaja na področju varstva kulturne dediščine in urejanja prostora že večkrat spremenila.«
Pojasnil je, da je v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodijo na Ministrstvu za kulturo (MK), na območju završke občine vpisanih 23 enot kulturne dediščine: »Od tega ima status kulturnega spomenika po veljavnem odloku pet enot, preostale se zaenkrat varujejo na osnovi predpisov občin-
Na seznam kulturnih spomenikov lokalnega pomena bodo dodali tudi Ulmovo klet v Zavrču.
skega prostorskega načrta, ki ga je občina sprejela v letu 2015.« V novih strokovnih podlagah so na ZVKDS za status spomenikov lokalnega
Kmalu javna obravnava
Konec prejšnjega meseca so na Občini Zavrč naznanilijavno razgrnitev in javno obravnavo strokovnih podlag in osnutka občinskega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Občanom so vpogled omogočili na svoji spletni strani in v času uradnih ur tudi na občini, pisne pripombe in predloge bodo sprejemali do 29. oktobra. V sredo, 25. oktobra, bodo ob 17. uri v dvorani v Goričaku pripravili še javno obravnavo, na kateri bodo strokovne podlage dodatno obrazložili predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na obravnavo so povabili vse zainteresirane, lastnike tistih nepremičnin, ki bodo z odlokom predvidoma razglašene za kulturne spomenike, bodo pisno povabili še posebej.
pomena predlagali 17 enot kulturne dediščine.
Soglasje lastnikov bodočega kulturnega spomenika ni potrebno
Razglašanje spomenikov državnega pomena je v pristojnosti slovenske vlade, spomenike lokalnega pomena razglašajo lokalne skupnosti, strokovne podlage za razglasitev pa pripravljajo na ZVKDS. Pobudo za vpis v register nepremične kulturne dediščine lahko poda vsakdo, na ZVKDS pa se morajo do pobude opredeliti in pripraviti strokovno odločitev. Štajnbaher je pojasnil, da lahko občinski svet status
Ducat novosti
Na završki občini so pojasnili, da lahko status kulturnega spomenika lokalnega pomena dobi dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje: »Namen razglasitve kulturnih spomenikov je ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetno-stnozgodovinskih vrednot ter zagotovitev njihovega nadaljnjega obstoja.«
Dosedanji nepremični kulturni spomeniki lokalnega pomena: cerkev sv. Janeza v Gorenjskem Vrhu, cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Turškem Vrhu, cerkev sv. Marije v Zavrču, cerkev sv. Nikolaja v Zavrču in grad Zavrč.
Predlagana arheološka najdišča: utrdba na Vrhovcu v Hrastovcu, arheološko najdišče sv. Urban v Belskem Vrhu, arheološko najdišče Prodnica v Zavrču.
Predlagane stavbe: klet v Belskem Vrhu 88, klet v Belskem Vrhu 18, Ulmova zidanica v Belskem Vrhu, Andrečakova klet v Hrastovcu, Gregečeva klet v Hrastovcu, zidanica Kesovo v Hrastov-cu 48, klet v Korenjaku 2, stara pošta Zavrč in Ulmova klet v Zavrču.
kulturnega spomenika tudi razveljavi, vendar se morajo s spremembo strinjati tudi na ZVKDS: »Pri novih pobudah, torej tistih enotah kulturne dediščine, ki doslej niso imele statusa kulturnega spomenika, občinski sveti odločajo samostojno, vendar morajo zavrnitev predloga ZVKDS ustrezno argumentirati.«
Povedal je še, da soglasje lastnikov nepremičnin za razglasitev kulturnega spomenika ni potrebno: »Lastniki lahko podajo svoje pripombe, do katerih se morajo na ZVKDS opredeliti.« Pripombe lahko upoštevajo ali ostanejo pri prvotni strokovni odločitvi. Vodja mariborske enote ZVKDS je zatrdil, da se za lastnike predlaganih nepremičnin za zdaj ne bo nič bistveno
spremenilo, saj so že za posege na območjih kulturne dediščine potrebovali kulturnovarstvene pogoje in soglasja: »Razlika je v tem, da so varstveni režimi za kulturne spomenike strožji, saj se kulturni spomeniki varujejo v celoti, enote kulturne dediščine pa samo v svoji zunanji podobi.«
Pojasnil je, da bo na arheoloških območjih, ki so v prostorskih aktih opredeljena kot nepozidana stavbna zemljišča, gradnja možna, ko se bo za poseg pridobilo gradbeno dovoljenje: »Nepozidano stavbno zemljišče torej ne pomeni avtomatično tudi gradnje, ampak morajo biti zanjo izpolnjeni določeni pogoji. V primeru posegov na arheoloških območjih je najprej treba pridobiti soglasje za raziskave s strani MK,
na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav pa se izvedejo nadaljnji postopki. To lahko pomeni arheološki nadzor ob zemeljskih delih, arheološka izkopavanja, prestavitev gradnje na drugo lokacijo, da gradnja zaradi arheoloških os-talin ni možna ali pa je možna brez posebnosti, če arheoloških ostalin ni bilo evidentiranih.«
Razglasitev naj bi lastnikom spomenikov lokalnega pomena prinesla celo ugodnosti oz. možnost pridobivanja sredstev za obnovo. Štajnbaher je dejal: »V tem trenutku je teh sredstev zelo malo, zato upamo, da bo država v prihodnje to sofinanciranje sistemsko uredila za daljše obdobje. Na potezi sta vlada in državni zbor.«
Eva Milošič
Foto: EM
Videm • Gradnja kanalizacijskega sistema
Priključilo se bo 185 gospodinjstev
V naseljih Jurovci, Tržec in Pobrežj'e gradijo tlačno-gravitacijski sistem za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod, dela bodo predvidoma zaključena do konca aprila prihodnje leto.
Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, partner pri izvedbi projekta pa Komunalno podjetje Ptuj. Na Občini Videm so pojasnili: »Kanalizacijski sistem sestavljajo en primarni in 17 sekundarnih kanalskih nizov, zgradila se bodo štiri črpališča. Skupna dolžina kanalov primarnega sistema znaša 2.332 metrov in sekundarnega 3.742 metrov, skupaj torej 6.073 metrov.« Celotno komunalno kanalizacijo po tem projektu bodo navezali na že obstoječo kanalizacijo in na čistilno napravo s kapaciteto 3.500 populacijskih enot, ki so jo že zgradili v Vidmu pri Ptuju.
Ob gradnji kanalizacije bodo v naseljih Pobrežje in Tržec obenem rekonstruirali 2.334 metrov dotrajanega vodovoda in za izboljšanje vodooskrbe tega območja dogradili nov vodovodni cevovod, na novo
Odsek Suha veja-Pobrežje že dokončan
Sočasno z gradbenimi deli v Jurovcih in Tržcu teče tudi izgradnja okoli 260 metrov kanalizacijskega omrežja v naselju Pobrežje, smer Satler, dela izvaja Komunalno podjetje Ormož. Letos so kanalizacijo že zgradili na odseku ceste Suha veja-Pobrežje, kjer je potekal državni projekt rekonstrukcije bodoče regionalne ceste. Dela je za 39.000 evrov brez DDV izvedlo Cestno podjetje Ptuj, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja na tem odseku ceste je za okoli 26.000 evrov izvedlo Komunalno podjetje Ptuj.
Gradbena dela bodo predvidoma končana prihodnjo pomlad.
bodo uredili vse prevezave sekundarnih vodov in hišnih priključkov. V sklopu projekta bodo uredili tudi cestno infrastrukturo na predvidoma 1.960 metrih lokalnih cest in 7.817 metrih javnih poti. »Dodatno se bo izvedlo še kabliranje CATV--vodov (Telemach) in telekomunikacijskih vodov (Telekom) v cesto. Elektro Maribor bo izvedel prečkanja za morebitna kasnejša posodabljanja svojih vodov, da se kasneje ne bo posegalo v cestno infrastrukturo,« so dodali na videmski občini.
Vrednost investicije druge faze kanalizacije Tržec-Jurovci brez DDV znaša 1.377.679 evrov, od česar po 23. členu Zakona o financiranju občin 203.419 evrov povra-
tnih in 3.269 evrov nepovratnih sredstev. Z zgrajeno kanalizacijo se bo lahko na omrežje priključilo dodatnih 185 gospodinjstev, predvidena skupna številka vseh priklo-pljenih gospodinjstev v občini bo tako skupaj znašala okoli 320.
Na občini pričakujejo, da bodo prihodnje leto dokončali izgradnjo kanalizacije v naselju Tržec in delu naselja Pobrežje ter izgradnjo sekundarnega kanala Pobrežje-Boršt-Novak, sprejeti pa nameravajo tudi vse potrebno za pričetek sofinanciranja izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer gradnja kanalizacijskega omrežja z uredbo ni določena.
Eva Milošič
Foto: EM
petek • 20. oktobra 2017
Podravje
Štajerski	7
Podravje • Reseda med uspešnejšimi podjetji v regiji
3,2 mio € prihodkov in 700.000 € dobička
Med nominirand regijskega izbora za zlato gazelo je bilo letos že drugo leto zapovrstjo podjetje Reseda s sedežem v obrtni coni Novi jork v občini Markovci. Večina njihove proizvodnje, 98 odstotkov, temelji na izvozu. Podjetje s trdnimi temelji se smelo ozira tudi v prihodnost, zato nenehno vlagajo v širjenje proizvodnih kapacitet.
Družba z okrog 30 zaposlenimi sodelavci je lani ustvarila 3,2 milijona evrov prihodkov in blizu 700.000 evrov dobička. V primerjavi z letom 2015 so prihodke povišali za 860.000 in dobiček za skoraj 200.000 evrov. Pred petimi leti, 2011, je podjetje poslovalo s slabim milijonom evrov prihodkov in 143.000 evri dobička. V petletnem obdobju so tako rast prihodkov več kot potrojili, letni dobiček je v tem obdobju zrastel za več kot 400 odstotkov. V dosedanjih letih poslovanja je podjetje ustvarilo 2,1 milijona evrov dobička. Ukvarjajo se s kovinsko industrijo: CNC obdelavo kovin, konstruiranjem,
3D-modeliranjem, montažo in načrtovanjem proizvodnih procesov. »Med našimi kupci so svetovno priznani proizvajalci strojev za lesno industrijo,« je pojasnil direktor Damjan Habjanec in dodal, da so njihovi partnerji oz. kupci tudi podjetja s področij avtomobilske, vakuumske in orožarske industrije, strojegradnje in farmacije. Podjetje Reseda poleg zanesljivosti in kakovosti odlikujejo dinamičnost, fleksibilnost in hiter odzivni čas. Veliko dela usmerjajo v oblikovanje ekipe sodelavcev. »Ravno to jesen končujemo nekajletni cikel kadrovske konsolidacije. Težav s kadrom nimamo. Zanimivo je tudi,
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • V Dobrovščaku hodili po žerjavici
Bi si bosi upali prehoditi žarečo preprogo, ki ima okoli 700 oC?
Tudi med 25 udeležencev v neokrnjeni naravi v Dobrovščaku v Ivanjkovcih, ki so v soboto uspešno prehodili žarečo preprogo, je bilo sprva nekaj dvomljivcev. A prav vsi so zmogli. Tudi otroci. In to brez opeklin.
Kako je to mogoče, sta pojasnila terapevta, šamana in velika mojstra hoje po žerjavici Drago in Jelka Zorman, ki sta vodila dogodek: »Na samih pripravah udeležence seznanimo in poučimo, kako iti čez žare-čo preprogo. Ne teh predpripravah jih naučimo, da pristopijo ponižno, vendar z odprtim srcem in se predajo elementu ognja. Takrat se zgodi transformacija - čudež, da se ne opečemo in da ni posledic. Tukaj ne gre za to, da bi ogenj poskusili premagati, temveč gre za predajo. In takrat ta zdravilni proces lahko odstrani stare čustvene ali zdravstvene težave in naredi se prostor za nove kreacije in cilje našega življenja.«
Hoja po žerjavici je eden najstarejših ritualov. Gre za učinkovito tehniko, ki je namenjena predvsem v zdravstvene namene, saj nam ogenj preko akupresurnih točk na stopalih očisti telo na vseh nivojih,
pomeni pa tudi pridobitev notranje moči in notranjega jaza, razlagata Zormanova: »Iti čez ogenj je srečanje s svojimi strahovi in pogled vase. Imamo veliko strahov in omejitev v naših glavah, imamo okoli 3 do 5 % svoje zavesti, vse drugo je podzavest, ki veliko več ve kot mi sami - vendar naši strahovi blokirajo dostop do samega sebe. Iti čez ogenj je pogled v svoje bistvo. Na podplatih imamo točke, ki so povezane z organi in toploto, pravzaprav vročina, ki gre skozi meridian, doda svetlobo organu, ki je s tem meridianom povezan in lahko se začne zdravljenje. Tako preprosto je to. Ta izkušnja je dobra za vse, ki svoje življenje želijo spremeniti na bolje.«
A kot opozarjata, sam ritual še zdaleč ni igra. Je resna izkušnja tako za vsakega udeleženca in tudi za mojstra. Med skupino zanesenjakov, ki se je pogumno podala
čez žarečo preprogo, so bili tudi otroci. Omejitev pri starosti namreč ni: »Cele družine z otroki so prišle na zdravilni ritual in seveda otroci imajo pri tem najmanj težav. Imamo veliko primerov, ko jih je nehala boleti glava - pravzaprav huda migrena je ostala v pepelu, dekle pa je dobilo samozavest in moč za življenje. Gospa, ki se je udeležila hoje po žerjavici maja, pa je bila septembra, ko je prišla na obisk k nama, skoraj neprepoznavna. Po žerjavici se je začela zdravo prehranjevati, hoditi v naravo in se je znebila približno 6 kg, in kar je najpomembneje: nima več sladkorne in visokega pritiska, skratka druga oseba.«
Ko je žerjavica v Dobrovščaku ugasnila, so udeleženci veseli in sproščeni zapustili mirno vas. Kot je bilo slišati, je bilo to zanje edinstveno in nepozabno doživetje.
Monika Levanič
Tako pogumno je eden izmed udeležencev bos prehodil žarečo preprogo (ki na sliki, žal, ni dobro vidna).
Direktor Resede Damjan Habjanec na razglasitvi izbora regijske Gazele 2017 na Ptuju; projekt izbora najhitreje rastočih podjetij v regijah in na nacionalnem nivoju izvaja časopisna hiša Dnevnik.
da smo podjetje v branži kovinske industrije in zaposlujemo zelo veliko ženskega kadra. Več kot 50
odstotkov zaposlenih je žensk. V podjetju je zaposlenih veliko mladih, ki so delo najprej opravljali
preko študentskega servisa, nato so se redno zaposlili.«
Poleg Resede sta bili regijski nominiranki izbora za zlato gazelo še podjetji Varis in Virs iz Lendave. Prvo se ukvarja z izdelavo vgradnih (gotovih) kopalnic, drugo deluje na področju kovinske industrije. Za regijsko gazelo je bilo izbrano podjetje Varis. Jože Prikeržnik z ministrstva za gospodarstvo je na svečani razglasitvi letošnjega regijskega izbora, ki so jo gostili v Šolskem centru Ptuj, poudaril, da gazele poosebljajo uspešna podjetja, ki se hitro razvijajo in dinamično spreminjajo. Med gosti prireditve je bil tudi ptujski župan Miran Senčar. Izpostavil je prihod avstrijsko-šta-jerskega avtomobilskega giganta Magne v podravsko okolje ter v zvezi s tem izrazil pričakovanje o regulaciji trga dela, predvsem na področju plačne politike.
Mojca Zemljarič
Juršinci • Še o 20. seji občinskega sveta
Cene za odvoz odpadkov (spet) nižje
Na oktobrski seji so juršinski svetniki potrdili drugi rebalans letošnjega proračuna, ker je prišlo do sprememb pri nekaterih postavkah, ki pa ne bodo prinesle dodatnega zadolževanja. Prihodki po drugem rebalansu so določeni v višini 1,901 milijona evrov, odhodki pa 2,476 milijona evrov.
Juršinski svetniki so se seznanili tudi s primerjavo cen na položnicah za odpadke med letoma 2016 in 2017 za obdobje šestih mesecev, v katerem bi bili zneski na položnicah višji za okrog štiri odstotke.V prvih treh mesecih letos so bili zneski višji, kot jih je v enakem obdobju lanskega leta izdal prejšnji konce-sionar (Čisto mesto). Zato je prišlo do burne svetniške razprave na eni od prejšnjih sej občinskega sveta, ker tega povišanja niso pričakovali oz. jim ni bilo jasno predstavljeno, da je višina zneskov na položnicah odvisna od količin zbranih odpadkov
v preteklem mesecu po gospodinjstvih in količin, ki so jih uporabniki osebno pripeljali v katerega izmed zbirnih centrov. Že aprila so se količine odpadkov ustalile, s tem pa tudi zneski na položnicah, ki so se znižali.
Tako je pričakovati, da bodo na koncu leta zneski na položnicah, ki jih plačujejo juršinska gospodinjstva, v povprečju nižji za šest odstotkov, kot je tudi obljubil novi koncesionar za odvoz odpadkov - KP Ptuj.
Po sklepu občinskega sveta bo OŠ Juršinci lahko za šolsko leto 2017/2018 povečala število otrok v vsakem oddelku vrtca za največ dva
otroka. V tem šolskem letu je v jur-šinski vrtec vpisanih 94 otrok v petih oddelkih, dveh oddelkih I. starostne stopnje in treh oddelkih II. starostne stopnje. Na eni od prihodnjih sej občinskega sveta pa bodo odločali o tem, koliko sredstev bodo v novem proračunu namenili za pokrivanje investicijskih potreb osnovne šole in vrtca. Ravnateljica Jelka Svenšek je nekatere potrebe že predstavila: nakup zamrzovalne omare, zunanjih predpražnikov, opreme za vsaj eno učilnico, svež oplesk v vrtcu in obnovo parketov.
MG
Foto: ČG
8 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 20. oktobra 2017
Trnovska vas • 19. občinski praznik
Za večjo kakovost življenja in prihodnost
Osrednja prireditev ob letošnjem, 19. prazniku občine Trnovska vas bo jutri, 21. oktobra, ob 17. uri v domači večnamenski dvorani. Zadnjo oktobrsko nedeljo pa vabijo tudi na farno žegnanje.
Minili so časi, ko so se lahko ob teh dogodkih pohvalili, da so polovico ali pa še več letnega proračuna lahko namenili za investicije, je pred praznikom povedal župan Benko. Letos jih bo za okrog 350 do 400.000 evrov. S proračunskim denarjem morajo izredno skrbno ravnati, tudi zato, ker jim država nalaga vedno nove naloge oz. obveznosti, ki pa jih dodatno ne pokriva. Medtem ko so še pred 10 leti za otroško varstvo plačevali okrog 92.000 evrov, plačujejo danes blizu 200.000 evrov, podobna povišanja so tudi na drugih področjih. Letos bodo morali »zvoziti« z 1,1 milijona evrov prihodkov
in prav toliko odhodki, kolikor zanaša proračun po opravljenem rebalansu.
Vse investicije, ki so jih izvedli in jih še bodo do konca leta, so naložbe v kakovostnejše življenje in prihodnost vseh občanov občine Trnovska vas, ki jih je skupaj 1371 v sedmih občinskih naseljih. Ob nekaterih investicijah, ki so jih že končali, so se ukvarjali tudi s pripravo projektov za prihodnost. Tako so uspešno izvedli modernizacijo ceste s kolesarsko potjo v smeri Bišeč-kega Vrha, za investicijo v Trnovski vasi proti kmetiji Mohoričevih, dela so bila končana že v letu 2016, so račune poravnali letos. Dela
OBČINA TRNOVSKA VAS
Vsem občankam in občanom ob 19. občinskem prazniku iskreno čestitam in vabim, da se nam pridružite na prireditvah, ki bodo potekale v počastitev našega praznika. Še posebej pa vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 21. oktobra 2017, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Trnovski vasi.
Po prireditvi vas vabimo na družabno srečanje v ogrevani šotor pred večnamensko dvorano v Trnovsko vas z ansamblom Modrijani.
Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl. upr. org.
Podravje • Goba velikanka
Najboljši so jurčki
Letošnja jesen je zelo radodarna z gobami. Najditelji nosijo domov polne košarice odličnih jurčkov, veliko jih je letos našlo gobe velikanke.
Gobarska sreča se je nasmehnila tudi Francu Bezjaku iz Prvencev, ki gobari že od mladosti. Je strasten gobar, gobe nabira samo v Halozah, na njemu znanih najdiščih. »Letos je letina izjemno dobra, kakovostna, gobe so zdrave. Nabiram jih vsaki drugi dan, samo jurčke, za lastno porabo. Doma si jih največkrat pripravimo v juhi, pa tudi kot priloge k drugim jedem,« je zadovoljno ob tem, ko je našel jurčka velikana, povedal Bezjak.
MZ
Alojz Benko, župan občine Trnovska vas
na modernizaciji ceste, vključno z odvodnjavanjem, v dolžini enega km v Ločiču bodo zaključili v teh dneh. Urejajo tudi dokumentacijo in pridobivajo zemljišča za izgradnjo kolesarske steze v naselju Biš v smeri Lenarta do občinske meje s Sveto Trojico, za katero želijo pri-
dobiti tudi sredstva DRSC, kot tudi za preplastitev regionalne ceste od Ločiča do Trnovske vasi. Zadovoljni so z opravljenim delom pri urejanju katastra javnih poti. Vseh občinskih cest je 54 km, od tega je moderniziranih okrog polovica. Drugo polovico pa bo treba teme-
Foto: Črtomir Goznik
ljito obnoviti, saj je promet na teh cestah iz leta v leto večji.
Letos bodo sanirali še ceste v Bišečkem Vrhu in Trnovskem Vrhu, kjer je do poškodb prišlo zaradi izgradnje optičnega omrežja. V občini so v letošnjem letu zgradili kompletno hrbtenico optičnega
omrežja. Na novo optično omrežje so do tega trenutka priklopili že več kot polovico od 350 gospodinjstev v občini. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za izgradnjo nove čistilne naprave in kanalizacije za spodnji del Trnovske vasi ter pridobitev zemljišča za novo čistilno napravo. V okviru zagotavljanja poplavne varnosti in izboljševanja kmetijskih zemljišč pa so sanirali tudi Trnovski potok v Črmlji.
Na negospodarskem področju je trenutno osrednji projekt ureditev kulturnega spomenika, Simoničeve domačije, stare nad 300 let, za katero so že pridobili gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo. Okolico so delno že uredili, za njeno temeljito prenovo, ki naj bi stala okrog 300.000 evrov, pa želijo pridobiti sredstva iz razpisov LAS-a in Ministrstva za kulturo, zato so tudi pohiteli s pripravo dokumentacije. Za energetsko prenovo šole in vrtca računajo na evropska sredstva. Na ureditev čaka še Športno igrišče v centru Trnovske vasi, projekt za nadaljnje urejanje pokopališča pa so že
pripravili.	MG
Žetale • Osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku
V	prihodnost glejmo z optimizmom
V	večnamenski dvorani v Žetalah so se s slovesnostjo poklonili 18. prazniku občine Žetale ter podelili zlato plaketo in priznanje občine.
Občino Žetale vse od njene ustanovitve leta 1998 vodi župan Anton Butolen. V slavnostnem nagovoru je dejal: »Medtem ko otroka ob rojstvu v večini primerov čakajo najlepše želje, z občino ni bilo tako. Ne stroka ne politika in ne širša javnost takšnim občinam, kot je naša, niso bile naklonjene. Državni zbor je dvakrat prezrl na referendumu izraženo voljo občanov, šele odločba ustavnega sodišča nam je dala možnost ponovnega odločanja. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi želja v nas samih ni bila povsem trdna, saj je referendum za samostojno občino komaj uspel.«
Kljub pomislekom se je odločitev izkazala za odlično potezo. »Danes lahko s ponosom rečemo, da smo dosegli družbeni standard, kot ga v občini še ni bilo,« je dejal župan. Opomnil je, da je investicij v primerjavi s preteklimi leti sicer manj, a še vedno bistveno več kot pred ustanovitvijo samostojne občine: »Bodimo ponosni na doseženo in z optimizmom glejmo v prihodnost.« Zahvalil se je vsem, ki so k napredku občine kakorkoli pripomogli, a okrcal državo: »Zmanjšanje primerne porabe in sredstev za investicije smo občine sprejele z razumevanjem, ko je bila ogrožena finančna samostojnost države in je Sloveniji grozila zloglasna trojka. Nerazumljivo pa
je, da sedaj, ko je v državi sorazmerno velika gospodarska rast in se pipe na finančnem ministrstvu odpirajo v vse smeri, pipica za občine ostaja skoraj hermetično zaprta.«
Z direktorico občinske uprave Milico Simonič Steiner je kmetiji Skok podelil zlato plaketo občine. Marija in Ivan Skok se ukvarjata predvsem s pridelavo mleka, njun sin Matic pa skrbi, da ga vedno več v različne dobrote predelajo kar
doma. Skokova sta aktivna tudi v številnih društvih in organizacijah, predvsem pa sta vedno pripravljena pomagati sokrajanom. Občinsko priznanje je prejel Stanislav Vogrinc, ki je v 44 letih članstva v Prostovoljnem gasilskem društvu Žetale veliko prispeval k požarni varnosti ter razvoju društva in kraja; skupno je opravil več kot 10.000 ur prostovoljnega dela.
Župan je z monografijo o Žetalah nagradil ducat diploman-
tov, ki so šolanje zaključili med lanskim in letošnjim občinskim praznikom - z željo, da bi se vrnili v domače kraje. V kulturnem programu so nastopili otroci iz žetalskega vrtca in učenci Osnovne šole Žetale, zapela sta ženski in moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Prireditev je vodila Nada Kotar, članice Društva podeželskih žena Žetale so pripravile pogostitev.
Eva Miiosič
Letošnji občinski nagrajenci z županom in direktorico občinske uprave
Foto: Foto Langerholc
Foto: MZ
petek • 20. oktobra 2017
Kmetijstvo, okolje
Štajerski	9
Slovenija • Jesen je čas za sajenje sadnega drevja
Največ povpraševanja po starih sadnih sortah
Jesenski meseci so najprimernejši čas za sajenje sadik sadnega drevja, jagodičevja. A ni samo čas tisti, ki je ključen za dobro rast sadik, pomembne so tudi pravilna izbira sadike glede na podlago, priprava sadilne jame in kakovost sadike.
Proizvodnja in potrošnja sadja (1000 t)
Katero sadno drevo in koliko ga bomo posadili v domačem vrtu, je povezano z našimi željami in prostorom, zato je pred sajenjem sadnih dreves, jagodičevja oz. tr-snih cepljenk treba narediti dober načrt, so poudarili v Trsnici in drevesnici Putar. Nato sledi priprava sadilne jame, ki naj bi jo pripravili dober mesec pred sajenjem, da se zemlja dobro prezrači in uleži. Velikost sadilne jame je odvisna od kakovosti zemlje in od bujnosti rasti sadnega drevja. Pomembno je, da drevo posadimo tako globoko, kot je bilo posajeno v drevesnici. Za šibko rastoče podlage iz-kopljemo jamo, globoko in široko 40 cm, za bujno rastoče podlage pa 60 cm globoko in široko 150 cm, svetujejo v trsnici in drevesnici iz Cvetkovcev. Dodali so, da moramo pri izkopu jame paziti, da na eno stran polagamo zgornjo plast zemlje živico in na drugo spodnjo plast mrtvico. »Jamo zasipamo dva tedna pred sajenjem, da se usede. V sredino jame zabijemo impregniran kol, ki bo sadiki za oporo. Pred tem k mrtvici primešamo kompost oz. katero izmed
1 1	2014	1 2015	j 2016 j
Pridelano	133,49	156,11	90,98
Uvoz	295,79	325,29	304,18
Potrošeno	429,28	481,4	395,16
Izvoz	110,99	149,56	109,73
Domača potrošnja (za prehrano)	270,19	276,93	252,92
Stopnja samooskrbe (%)	41,94	47,04	31,87
Potrošnja na prebivalca (kg)	131,06	134,23	122,52
gnojil za založno gnojenje (P, K).« Da sadik ne bi uničili voluharji, je priporočljivo, da pred sajenjem nabavimo žičnate košare za sadike. Zaščita pred voluharjem je potrebna predvsem pri šibko rastočih podlagah, jablanova podlaga M 9
pa voluharju sploh tekne, so povedali. Dodali so: »Nato na sadiki pregledamo korenine in poškodovane odstranimo, predolge korenine pa prikrajšamo na 20 cm. V jamo nasujemo nekaj komposta (dve do tri pesti), ga navlažimo in
Ptuj • Zgodba 200 let stare lipe
Lipa bo umrla od starosti ...
Če bi lipa na dvorišču Mlinske ceste 1 a na Ptuju, kjer ima sedež Nova Reha, podjetje za prodajo medicinskih pripomočkov, znala pripovedovati, bi lahko brali izjemno zanimivo zgodbo preteklosti našega mesta in razvoja gospodarstva.
Stara naj bi bila že okrog 200 let, ob njej je bil nekoč tudi vodnjak, iz katerega bo kmalu ponovno tekla voda, kot bo lipa ostala prijetno zatočišče pred močnimi poletnimi sončnimi žarki in tudi sicer, ko bodo ob njej postavili še klopi, da bo klepet prijateljev in sodelavcev še prijaznejši.
Kot se je slikovito izrazil Emerik Weigl, nekdanji tapovec, kasnejši agisovec, je stara lipa edino drevo, ki je ostalo na dvorišču nekdanjega
Agisa, vsa druga so morala kloniti iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nekritičnih in vandalskih posegov v naravo oziroma posekov zdravih dreves je danes vse preveč, da bi lahko vse to mirno gledali, da nas ne bi pekla vest, še posebej, če bi se to zgodilo še s to lipo, drevesom, ki je že od nekdaj simbol slovenstva. „Vedno smo skrbeli zanjo, v vsakem obdobju nekdanjega pomembnega ptujskega oz. nekoč tudi jugoslovanskega pod-
jetja. Na nek način je predstavljala centralno značilnost ob vstopu na dvorišče podjetja, ko si vstopil, si se sočasno pozdravil z lipo. Ta je tudi edino živo bitje, ki je na tem območju dan in noč."
Novi lastnik tega območja je odločen, da bo lipa ostala, da bodo zanjo strokovno skrbeli: umrla bo od starosti, poudarja. Branko Šmigoc je deblo, ki je votlo, že očistil, podobno tudi njegove zunanje dele.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Branko Šmigoc in Emerik Weigl pred 200 let staro lipo na Mlinski cesti na Ptuju, na dvorišču Nove Rehe. Notranjost lipe je votla, obseg debla meri okrog šest metrov.
nanj položimo korenine tako, da bo kol na južni strani. Deblo naj bo od kola oddaljeno od 5 do 10 cm. Med zagrinjanjem sadiko malo potresemo, da se zemlja lepo razporedi, ter jo nato še potlačimo z nogami. Ko je na koreninah dovolj zemlje, nanjo nasujemo še dovolj uležan hlevski gnoj (ne preveč in pazimo, da ne pride v stik s koreninami in deblom). Ob sajenju moramo biti posebej pozorni tudi na višino cepljenega mesta. To mora biti 15-20 cm nad površino tal, v nasprotnem primeru lahko iz žlahtnega dela sadike odženejo
korenine in s tem podlaga izgubi svojo nalogo uravnavanja višine rasti drevesa. Sadiko privežemo ob kol v obliki osmice. Če je zemlja v času sajenja suha, moramo drevesa zaliti, kar je posebej pomembno spomladi,« še svetujejo glede sajenja.
V trsnici in drevesnici Putar so tudi izpostavili, da so za strme terene primernejše sadike, ki so cepljene na bujnejšo podlago (sejanec), zaradi močnejšega koreninskega sistema. Na ravnih površinah (ohišnica) pa se lahko
sadijo sadike na šibkorastočih podlagah M9 (sadika potrebuje oporo celo življenjsko obdobje) in srednjerastoče podlage MM106 (vzgoja brez opore). In čeprav je dandanes izbira sadnih dreves, ja-godičevja, trsnih cepljenk izredno široka (od jabolk, kivijev, murv, fig, goji jagod, aronije ...), je zaradi odpornosti še vedno največje povpraševanje po starih sortah jablan, hrušk, češenj ter po odpornih namiznih sortah za brajde, še ugotavljajo.
MV
Zavrč • 70 let Lovske družine
Slavje zelene bratovščine
Ob 70-letnici ustanovitve Lovske družine (LD) Zavrč je bila v tamkajšnjem domu kulture svečana proslava z bogatim kulturnim programom.
Množico lovcev in njihovih prijateljev ter občanov je najprej pozdravil in nagovoril starešina LD Zavrč Mirko Obran, ki je na kratko orisal zgodovino tega 33-članskega kolektiva zelene bratovščine iz Haloz. Lovcem je ob prazniku čestital in se jim zahvalil za veliko skrb pri varovanju naravnega okolja podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
Slavnostni govornik je bil član Upravnega odbora LZS in predsednik ZLD Ptuj-Ormož Srečko Feliks Krope, ki je hkrati zastopal tudi predsednika LZS mag. Lada Bradača. V njegovem imenu je zavr-škim lovcem izročil spominsko priznanje in spregovoril o poslanstvu ter vlogi sodobnega lovstva, ki je danes vse pomembnejši dejavnik aktivnega varstva narave in divjadi. Krope je jubilantom zaželel veliko uspehov pri upravljanju z loviščem in se vnovič zavzel za krepitev lovskega tovarištva. Priznanje za zgledno delo LD Zavrč v dobro narave in divjadi je starešini LD Zavrč izročil tudi častni pred-
sednik ZLD Ptuj-Ormož Emilijan Trafela. Zaslužnim članom, sodelavcem in podpornikom zelene bratovščine so podelili odlikovanja LZS in spominska priznanja LD Zavrč.
Za kulturno noto prireditve so poleg rogistov Zveze lovskih
družin (ZLD) Ptuj-Ormož pod
umetniškim vodstvom Danila
Ivanuše poskrbeli še učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, vokalna skupina Trta iz Zavrča in ljudske pevke domačega Kulturnega društva Maksa Furjana.
M. T.
Starešina LZ Zavrč Mirko Obran (v sredini), častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož Emilijan Trafela (levo) in predsednik ZLD Ptuj--Ormož Srečko F. Krope (desno) na slovesnosti v Zavrču.
Foto: MV
Foto: MT
10 Štajerski
V središču
petek • 20. oktobra 2017
Sveti Tomaž • 1,5-milijonska naložba in 15 zaposlitev
Do medgeneracijskega centra s krediti
Občinski sveti vseh treh ormoških občin so na zadnjih sejah sprejeli soglasje k najemu kredita v višini 800.000 evrov, ki ga bo najel Center za starejše občane za gradnjo Medgeneracijskega centra Sveti Tomaž. Kredit v višini 430.000 evrov pa bi za izgradnjo omenjenega objekta prihodnje leto najela še občina Sv. Tomaž.
Če bo vse po sreči, bo aprila prihodnje leto pri Svetem Tomažu stekla načrtovana izgradnja Medgeneracijskega centra Sv. Tomaž, ki bo deloval pod okriljem Centra za starejše občane (CSO) Ormož, že marca 2019 pa bi se vanj vselili prvi stanovalci. Gradnja je pogojena tudi s pridobitvijo koncesije za dodatnih 28 postelj CSO Ormož.
Podražitev
•	, 1 •«
investicije za 100.000 evrov
Po investicijskem programu je projekt medgeneracijskega centra v primerjavi s potrjenim idejnim projektom dražji za približno 100.000 evrov. Celotna investicija naj bi tako stala 1.571.520 evrov (z DDV). Kot so na zadnjih sejah potrdili svetniki vseh treh občinskih svetov ormoških občin, bo CSO
Tomažeuski svetniki so potrdili tudi pristop občine h konzorcijski pogodbi o sofinanciranju izgradnje Urgentnega centra na Ptuju.
Ormož po pridobitvi koncesije za investicijo najel kredit v višini 800.000 evrov za dobo 15 let, občina Sv. Tomaž pa se bo zadolžila
Za urgentni center okoli 7.000 €
Svetniki so med drugim potrdili tudi pristop občine h konzorcijski pogodbi o sofinanciranju izgradnje Urgentnega centra na Ptuju.. Občine bodo prispevale 3,55 evra po občanu, kar bo za tomaževsko občino pomenilo nekaj več kot 7.200 evrov.
za 430.000 evrov in ne za milijon evrov, kot je to bilo sprva predvideno. Ormoški center bo k investiciji v dveh letih prispeval vsega skupaj okoli milijon evrov, nekaj več kot pol milijona pa bo vložek tomaževske občine. Po končani gradnji bo občina lastnica mansar-dnih prostorov, CSO pa lastnik pritličja in prvega nadstropja.
»Najetje kredita v višini 430.000 evrov za dobo 15 let pomeni 156 obrokov po 2.756 evrov oziroma okoli 30.000 evrov na leto za našo
občino. Mislim, da to ni takšen zalogaj, da ga ne bi obvladali in da ne bo preveč bremenil našega proračuna. Veseli me, da smo šli v to varianto s CSO Ormož. Verjetno je potem podobna stvar tudi pri delitvi stroškov, tako da stvar podpiram,« je dejal svetnik Mirko Lovrec. V objektu bodo svoje prostore dobila še društva in zdravstvena ambulanta, obeta pa se tudi 15 novih zaposlitev.
V nadaljevanju je svetniški zbor določil kandidata za elektorja in
člana za državni svet; izbire sicer niso imeli, saj so za vsakega prejeli le po en predlog. Tako so za kandidata za člana za državni svet potrdili Branka Šumenjaka, ki je tako predstavnik vseh treh ormoških občin, za elektorja pa župana Mirka Cvetka.
V Trnovcih se je utrgal obsežen plaz
Župan je svetnike še seznanil, da se jim je z Direkcijo za vode uspelo dogovoriti glede ureditve potoka v dolini v Savcih, ki ob vsakem dežju povzroča težave bližnjim hišam. Zaraščen vodotok bodo v dolžini enega kilometra sanirali, denar pa bo zagotovilo pristojno ministrstvo. Svetnik Lovrec pa je še povprašal o načrtih glede sanacije obsežnega zemeljskega plazu v Trnovcih, ki se je utrgal ob zadnjem dežju. »Naročili smo geomehanika, da bo izdelal ustrezen elaborat za sanacijo plazu, bo pa šlo za precej zahteven finančni zalogaj in se bomo morali z njim soočiti v naslednjem letu. Za zdaj bomo poskusili zapreti polovico ceste, ker je nevarno, avtobusne prevoze pa bomo ustavili pri gasilskem domu v Trnovcih,« je pojasnil Cvetko.
Monika Levanic
Haloze • Tretji javni p
Izbrali s
V Žetalah so na skupščini Lol ga kmetijskega sklada za raz' so ga junija letos.
Sonja Gole iz Podeželsko-ra-zvojnega jedra Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, je povedala, da je na zadnji javni poziv prispelo devet vlog, v vseh skupaj je sodelovalo kar 15 partnerjev: »Vse vloge so bile podane v skupni višini 335.269 evrov, znesek sofinanciranja pa v višini 235.017 evrov. Razpisanih sredstev po javnem pozivu je bilo za 200.000 evrov, potrjenih šest vlog bo sofinanciranih v skupni vrednosti 198.995 evrov.« Izbrane projekte bodo morali dokončno potrditi še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar naj bi se predvidoma zgodilo spomladi prihodnje leto.
Pet obnov in športna infrastruktura

Gočlova domačija v Zagojičih se v arhivih omenja že leta 1824, danes pa je zavarovana kot objekt kulturne dediščine. S projektom bodo obnovili fasado ter zamenjali okna in vrata, da bi veličastni podeželski hiši povrnili nekdanji
sijaj. Po t dati avte sostvova lüka z za
Foto: ML
Ormož • Dolgotrajni postopki, a ne za vse
Občina na okoljevarstveno soglasje čakala več kot leto dni, Magna le dva meseca
Občina Ormož je več kot leto dni čakala na pridobitev okoljevarstvenega soglasja agencije za okolje za izgradnjo četrte faze namakalnega sistema. Ker so soglasje prejeli prepozno, se niso mogli prijaviti na razpis za sofinanciranje izgradnje namakalnega sistema, Iger so se nadejali okoli 890.000 evrov evropskih in državnih sredstev. Župan Alojz Sok pri tem opozarja na neenakovredno obravnavanje, saj je Magni za zgraditev lakirnice v Hočah omenjeno soglasje uspelo pridobiti v zgolj dveh mesecih.
Po tem, ko je v začetku leta občina Ormož predstavila nekatere razvojne projekte, je danes jasno, da evropskega in državnega denarja za izvedbo dveh projektov ni, ter da bo treba nekatere projekte iz letošnjega leta zamakniti v prihodnje leto. To je bil eden od razlogov za glasovanje o drugem rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto na zadnji seji občinskega sveta. Kot je pojasnil občinski finančnik Mirko Šerod, se občina ni prijavila na javni razpis za sofinanciranje izgradnje četrte faze namakalnega sistema, ki se je iztekel sredi aprila. Zataknilo se je predvsem pri birokraciji. Kar leto in dva meseca so namreč čakali na okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje (ARSO). »Na razpis se ni mogla prijaviti nobena občina v Sloveniji, saj ni razpolagala z ustrezno dokumentacijo. Treba je bilo priložiti okoljsko poročilo, ki ga izda ARSO. Občina je to poročilo prejela šele po roku za prijavo, zato
Šumenjak ponovno kandidat za državnega svetnika
Ormoški kandidat za člana v državni svet je sedanji državni svetnik Branko Šumenjak, sicer tudi podpredsednik Državnega sveta in občinski svetnik, ki gaje na tajnem glasovanju podprlo 12 svetnikov. Šumenjakov protikandidat Emil Kumerje prejel štiri glasove. Med štirimi kandidati za elektorja so izvolili Martina Hebarja Valerijo Kolenko in Emila Trstenjaka.
< „ ' «v
Občina Ormož je več kot leto dni čakala na pridobitev okoljevarstvenega za izgradnjo četrte faze namakalnega sistema. Ker so soglasje prejeli prepozno, se niso mogli prijaviti na razpis za sofinanciranje. »Župani občin smo izredno nezadovoljni, saj doživljamo, da smo v tej državi dvojni državljani ...,« se jezi župan Alojz Sok
se izgradnja zamika v leto 2018,« je pojasnil Šerod in dodal, da naj bi bil nov razpis objavljen ob koncu leta. »Leto in dva meseca smo čakali na okoljevarstveno dovoljenje Arsa, ki ga je v primeru gradnje industrijskega obrata Magne Steyr Hoče-Sliv-nica izdal v roku dveh mesecev, pa gre za veliko bolj zapleteno zadevo. Župani občin smo izredno nezadovoljni, saj doživljamo, da smo v tej
državi dvojni državljani...,« se jezi župan Alojz Sok. Ob tem je še dodal, da se zatika tudi pri posameznih lastnikih, saj nekateri kmetje ne želijo podpisati služnostnih pogodb za gradnjo namakalnega sistema.
Zgolj ena točka pa je občino ločila tudi od sprva predvidenih 57.500 evrov sofinancerskih sredstev za vlaganja v objekte ob nogometnem igrišču Ormož. »Razočaran sem, pa
ne zaradi tega, ker bi občina kaj naredila narobe, ampak ker nas imajo za drugorazredne državljane. Na žalost nismo dobili nič, pa čeprav se v Ormožu razvija velik športni objekt; v dveh letih bomo vanj vložili 600.000 do 700.000 evrov. Gre za okoli 180 mladih, a njim to ni mar, ker smo pač iz Ormoža,« je neuspešnost na razpisu pokomentiral Emil Trstenjak. Z rebalansom so sicer za omenjeni projekt zagotovili manjkajoča sredstva.
Je nadgradnja zbirnega centra v višini 400.000 evrov potrebna?
V prihodnje leto so prenesli še ureditev parkirnega platoja pred ormoško knjižnico, izgradnjo čistilne naprave Pušenci, ureditev vino-teke v gradu, pripravljalna dela za uvedbo komasacije, pa tudi okoli 400.000 evrov težko nadgradnjo zbirnega centra Dobrava. Ali je slednja zares potrebna, ob dejstvu, da je odlagališče zaprto, je zanimalo svetnika Trstenjaka. Po besedah župana da: »Zbirni center je potreben, kljub temu da ni več odlaganja odpadkov, ker se vsi odpadki zbirajo v Ormožu. Vse je zunaj, na dežju. In tudi vlada je sprejela novo uredbo za zbirne centre.«
Po rebalansu se bo v občinsko blagajno nateklo 1,3 milijona evrov manj, kot so sprva načrtovali, in tako znaša 16 milijonov in 800 tisoč evrov.
Monika Levanic
M; prora Majš|
Ob deva evrov kom s občin brezo jih še treba Na evrov PGD M izdela Za name na Ve tudi z
Ma
Svi se je da M; kandi
Foto: CG
petek • 20. oktobra 2017
V središču
Štajerski	11
loziv LAS Haloze
o novih šest projektov
talne akcijske skupine (LAS) Haloze potrdili novih šest projektov, ki bodo sofinancirani iz Evropske-voj podeželja (EKSRP). To je bil že tretji razpis LAS Haloze v finančni perspektivi 2014-2020, objavili
Projekti še čakajo v predalih
Na prvih dveh javnih pozivih Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, objavljenih januarja in februarja letos, so izbrali devet projektov, ki bi jih nato morali potrditi še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oz. na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Čeprav naj bi se po prvotnih napovedih izbrani projekti začeli izvajati že to jesen, so na državni ravni doslej potrdili le dva od njih, preostalih sedem še čaka v predalih...
V LAS Haloze so napovedali še nekaj javnih pozivov, prva dva bodo predvidoma objavili prihodnje leto spomladi.
- - - -«T
)bnovi si bo na kmetiji mogoče ogle-intično staro kmetijsko orodje in pri-)ti vsem fazam pridelave ptujskega ščiteno geografsko označbo.
jšperk • Z 29. redne seje občinskega sveta
ajveč investicijskega marja v Sestrže in Naraplje
ijšperški občinski svet je na oktobrski seji prvič obravnaval predlog občinskega ičuna za prihodnje leto, za elektorja za volitve v državni svet pa je izvolil podžupana jerka Cvetka Pepelnika.
ičinski svet večjih pripomb na predlog občinskega proračuna ni imel; slednji predvi-3.796.441 evrov prihodkov in 4.094.389 evrov odhodkov, od tega okoli 1,2 milijona ' za investicije. Proračunski primanjkljaj v višini 297.948 evrov bodo pokrili z ostan-sredstev in brezobrestnimi povratnimi sredstvi po 23. členu Zakona o financiranju (170.755 evrov, doba odplačevanja bo deset let). Županja je pojasnila, da so se za ibrestni kredit tokrat odločili prvič: »Država povratna sredstva ponuja že štiri leta, pa nikoli nismo vzeli. Skrbi me, da se bo izkazalo, da teh sredstev občinam sploh ne bo vračati, majšperška občina pa jih ni nikoli koristila ...«
jvečji investiciji prihodnjega leta bosta ureditev kanalizacije v Sestržah (386.000 ') ter večnamenski objekt Naraplje (102.407 evrov). Uredili bodo tudi gasilski dom Majšperk-Breg (60.000 evrov) in za isto društvo kupili gasilsko vozilo (17.000 evrov), ili načrte za ureditev in razširitev pokopališča na Ptujski Gori (30.380 evrov) itd. investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest bodo prihodnje leto predvidoma mili 347.856 evrov. Na seznamu investicij so pločnika v Stopercah in na Vrhah, cesta iliko Ravno ter več drugih odsekov cest. V proračunu so precej sredstev rezervirali :a številne projekte, s katerimi so že uspeli ali šele kandidirajo na različnih razpisih.
Eva Milošič
rkovci • Izredna seja občinskega sveta
rez kandidata 1 državnega svetnika
stniki so na torkovi izredni seji za elektorja potrdili svetnika Marjana Megliča (SDS), ki sicer edini potegoval za ta položaj. Zanj je glasovalo osem svetnikov. Zanimivo pa je, 3 rkovci ne bodo imeli kandidata za člana državnega sveta, saj za državnega svetnika ni
diral nihče.
ML
bodo uredili tudi njegovo dvorišče. V vinski kleti bodo tržili lokalne kmetijske pridelke in izdelke, prirejali degustacije lastnih in vin lokalnih vinarjev, predstavitve kulinaričnih posebnosti ter druge promocijske dogodke.
Ptujsko Goro letno obišče okoli 60.000 ljudi, zato je Turistično društvo Ptujska Gora leta 2014 v stavbi na trgu pred baziliko odprlo turistično-informativno pisarno. Zgradba je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena in je že namenjena trženju (poleg
informativne pisarne v njej deluje tudi pošta), s projektom jo bodo obnovili.
Že obnovljena Vukova domačija v Dobrini privablja številne obiskovalce, saj se pri njej začne in konča Krožna tematska pot po poteh kulturne dediščine v občini Žetale. V okviru projekta revitalizacije bodo tlakovali in uredili klet ter nabavili opremo za vinoteko, ki bo hranila vina haloških vinogradnikov. Ob hiši bodo postavili senčnico, v kateri bodo uredili sanitarije za obiskovalce in manjšo informacijsko pisar-
no s čajno kuhinjo. Lotili se bodo še promocije in izdali zloženke.
Na Kočerjevi domačiji na Pob-režju bodo obnovili fasado, zamenjali oz. obnovili stavbno pohištvo, uredili zunanji tlak in prepleskali notranjost. V stavbi bodo postavili razstavo starih šivalnih strojev, narodnih noš in starega orodja. Različna društva iz občine Videm bodo poskrbela za predstavitve starih običajev učencem Osnovne šole Videm in drugim obiskovalcem, z obnovo pa bo ustrezne prostore
dobila tudi Krajevna skupnost Pob-režje.
V okviru medgeneracijskega projekta Mi-smo-za bodo v Žetalah uredili športno infrastrukturo za skok v daljino, rusko kegljišče, balinišče in mini disk golf. Vsa našteta oprema bo brezplačno na voljo vsem občanom, športne aktivnosti in s tem vključevanje v družabno življenje bodo omogočeni tudi invalidom. Projekt ima po besedah prijaviteljev tudi razvojni potencial za turizem.
Eva Milošič
Potrjene operacije za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
3 domačijo so pred desetletjem že obnovili, zdaj bodo v njej uredili :o, v senčnici ob stavbi pa še informacijsko pisarno in sanitarije.
Obnovo bo dočakala tudi Veseličeva vinska klet v Turškem Vrhu. Objekt iz 2. polovice 19. stoletja je kljub večkratnim prenovam ohranil značilne elemente haloške arhitekture, zdaj
Projekt	Prijavitelj in partnerji projekta	projekta (v €) EKSRP (v €)	
Gočlova domačija	Janez Horvat	74.943	58.175
Veseličeva klet dobrih okusov	Martin Težak, s. p.	71.724	49.972
Obnova Turistično-intormacijskega centra Ptujska Gora	Občina Majšperk	48.333	33.674
Revitalizacija Vukove domačije	Občina Zetale	44.661	31.116
Adaptacija domačije Kočer	Občina Videm	26.996	18.894
Medgeneracijski izzivi	Osnova šola Žetale, Športno društvo Žetale, Društvo upokojencev Žetale, Prostovoljno gasilsko društvo Žetale	10.282	7.163
Vir: Lokalna akcijska skupina Haloze
Na rezervni seznam so uvrstili projekt Turističnega društva Podlehnik Ureditev etnološkega muzeja na Gorci. Skupna vrednost projekta znaša 25 tisočakov, zaprošena vrednost EKSRP pa 17.418 evrov.
Naročnik objave: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4, Ljubljana
Moje vodilo in moj cilj je vrniti Slovenijo ljudem
Sloveniji in predsedniški funkciji želim vrniti dostojanstvo. Verjamem, da mora predsednik države misliti vnaprej in vedno slediti enemu cilju: dobrobiti naroda. Dostojanstveno mora stati za ljudmi, ker si ljudje to zaslužijo. Predvsem pa mu ne sme biti za ljudi vseeno. Sloveniji moramo vrniti pogum. Kot narod moramo biti prepričani v svoj uspeh, kot so bili v uspeh od samega začetka prepričani naši zmagoviti košarkarji. Zmagovalna miselnost, dobra strategija in medsebojno zaupanje so jih pripeljali do zastavljenega cilja in tudi nas lahko, če povrnemo zaupanje v ljudi. Sloveniji moramo vrniti ponos. Ponosni smo lahko in tudi mo-
ramo biti na svojo lepo deželo. Ponosni moramo biti na svojo bogato tradicijo in ohranjati narodno zavednost. Ponosni smo lahko na opravljeno delo, dosežke in ljudi. Sloveniji moramo vrniti nasmeh. To lahko storimo s pozitivnim in energičnim pristopom k izzivom našega časa. Sloveniji bomo nasmeh vrnili s poštenostjo in pravičnostjo. S pravičnim plačilom za pošteno opravljeno delo. Sloveniji moramo vrniti prihodnost. V mladih imamo pravo bogastvo, zato moramo spodbujati njihovo samozavest. Pred njimi je vse. Pred nami je vse. Verjamem, da zmoremo in znamo. Verjamem v Slovenijo. Vrnimo Slovenijo ljudem!
	is
Slovenska ljudska stranka	
Suzana Lara Krause, kandidatka co Republike Slovenije
za predsedni-
Tajski boks
Za poraz v veliki meri vplivala nova pravila
Stran 14
Boks
Venko do zmage v Italiji
Stran 14
Judo
V nekaterih kategorijah tudi po 20 mladih
Stran 14
Odbojka
Ptujčanke dobile maratonsko bitko
Stran 14
Nogomet
Drava v Pokalu MNZ Ptuj čez Bistrico
Stran 15
Nogomet
Roberta Hojnika nasledil JožeJanžekovič
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluíajtí naí
na íuitounim iplztu!
RADIOPTUJ
ta, ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokan Slovenije
Izid 0:0 pušča obojim odprta vrata
Aluminij - Krka o:o
ALUMINIJ: Janžekovič, Jur-čevič, Vrbanec, Muminovič, Martinovič, Petrovič (od 62. Jakšič), D. Mensah, Škoflek (od 80. Horvat), Tahiraj, Bar-tulovič (od 59. Krajnc), Nunič. Trener: Slobodan Grubor
KRKA: Marjanovič, Marotti, Pavič, Martič, Dežmar, Ce-rovec, Šarič (od 69. Škrbec), Potokar (od 85. Tot), Cvrtila, Kambič, Wilson (od 72. Vasilij). Trener: Borivoje Lučič
Pred tekmo Aluminija z dru-goligašem iz Novega mesta je trener Grubor opozarjal na pasti pokalnega tekmovanja. In imel je še kako prav...
Kidričani so v precej spremenjeni postavi pred približno 100 gledalci odločno odprli srečanje in Bartulovič v 8. in Nunič v 10. minuti sta bila v idealnih položajih za dosego zadetka, a sta bila nenatančna, podobno kot Tahiraj v 25. minuti, ko se je znašel sam pred Marijano-vičem. V času pritiska Aluminija so imeli svoje priložnosti iz protinapadov tudi zelo hitri
Nogometašem Aluminija v prvi četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije ni uspelo ugnati Krke.
gostje, predvsem Potokar v 18. in 22. minuti.
Bolj se je srečanje razvijalo, večjo samozavest so kazali gostje, ki jih je iz častne tribune glasno vzpodbujal športni
Na najboljši poti v polfinale zaenkrat Celjani
Rezultati četrtfinala, prve tekme:
Aluminij - Krka 0:0;
Triglav Kranj - Gorica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Osuji (76.); Celje - Mura 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Šušnjara (24.), 2:0 Dan-gubič (26.), 3:0 Šušnjara (47.), 4:0 Dangubič (50.) Olimpija - Maribor (sobota, 11. novembra, ob 17.15) Povratne tekme so na sporedu 24. in 25. oktobra, dan povratne tekme med Mariborom in Olimpijo še ni znan
direktor Sašo Udovič. Drugi del so odlično odprli in imeli v 50. minuti v eni sami akciji kar tri t. i. 100 % priložnosti! Janžekovič se je zelo izkazal z obrambama, zadnji poskus so blokirali njegovi soigralci. Podobna situacija je bila pred vrati Aluminija tudi v 60. minuti, a do spremembe izida tudi tokrat ni prišlo. Domača vrsta je imela veliko težav pri organizaciji napada, z vstopom Krajnca in Jakšiča (Vrbanec se je preselil v zvezno vrsto) se je stanje nekoliko popravilo, a ne bistveno. Najbližje zadetku so bili Kidri-
Nogomet • Liga prvakov
S sedmico v povsem napačno smer
Pred „tekmo leta" z Liverpo-olom je bilo razpoloženje v štajerski prestolnici zelo pozitivno, največji optimisti so se nadejali celo popolnega presenečenja in polnega izkupička. Mesto je v dneh pred tekmo in še posebej v torek utripalo v ritmu tekme, k čemur so svoj delež prispevali tudi številni navijači popularnih Redsov, ki se jih je v Mariboru zbralo približno 1000.
A se je tekma zasukala v povsem drugo smer od pričakovanj Mariborčanov. Ti so na tretji tekmi letošnje sezone evropske Lige prvakov doživel enega najhujših porazov v zgodovini. Odlično razpoloženi Angleži so že ob polčasu vodili 0:4, na koncu je bil izid 0:7. Domači igralci so izid sprejeli z velikim razočaranjem.
„Težko je zdaj strniti vtise po taki tekmi, razočarani smo,
Nogomet • 1. SNL
Do točk z večjo učinkovitostjo
Foto: Črtomir Goznik
Medtem ko smo prejšnji teden pisali o neugodni tradiciji Aluminija na medsebojnih tekmah z Olimpijo, lahko ta teden ugotovimo nekaj podobnega tudi za njihove naslednje tekmece - Celjane. S to razliko, da so proti nogometašem iz knežjega mesta doslej osvojili celo manj točk...
Celje je ena izmed dveh ekip, ki je doslej opravila zamenjavo trenerja (še Triglav). Dušan Kosič čudežne palice seveda nima, so pa Celjani pod njegovim vodstvom postali specialisti za remije. Nanizali so štiri zaporedne, nazadnje pa so proti Goričanom ostali celo brez točke.
V slabi seriji so tudi Kidričani (trije zaporedni porazi), stadion Z'dežele pa se zanje nikakor ne zdi primeren za zaustavitev tega. Ali pa vendarle? Za uresničitev te tihe želje, s katero varovanci Slobodana Gruborja
1. SNL, 13. krog: Celje -Aluminij, sobota, 21. 10., ob 13.00 v Celju
zagotovo odhajajo na pot, bo potrebna v prvi vrsti zbranost skozi vseh 90 minut tekme. Kidričevski strateg je doslej preizkušal številne kombinacije postavitev, kljub nekaterim solidnim izvedbam pa za boljšo oceno manjkajo točke. Te pa lahko pridejo samo z večjo učinkovitostjo. Se bo dosedanjim strelcem priključil še kdo?
Aluminij je na dosedanjih 12 tekmah dosegel 14 zadetkov:
3 zadetke: Marko Nunič; 2 zadetka: Ibrahim Mensah, Matic Vrbanec, Vedran Mesec; 1 zadetek: Alen Krajnc, Žiga Škoflek, Francesco Tahiraj, Da-mir Bartulovič.
JM
čani v 73. minuti, ko je žoga po strelu Derricka Mensaha zadela prečko.
»Priložnosti smo imeli eni in drugi, po takšni predstavi pa moramo biti realno z izidom kar zadovoljni. Ponavlja se nam, da ne dosežemo zadetka niti iz najlepših priložnosti. Na treningih delamo na tem, da bi to izboljšali, zato upam in verjamem, da bomo to pokazali čez teden dni v Novem mestu in napredovali v polfinale Pokala Slovenije,« je po tekmi dejal centralni branilec Aluminija llija Martinovič.
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Brez Čeha in Školnika
Maribor je v torek znova dihal z Ligo prvakov, poseben pečat so mu dali navijači Liverpoola.
normalno. Poraz je treba pre-spati, vsak mora sam pri sebi razmisliti, kaj je delal na tej tek-
mi, kaj se je dogajalo. Priznam, to je najhujši poraz v moji karieri, tudi pred domačimi navija-
Drugoligaši bodo konec tedna igrali tekme 12. kroga, nogometaše ptujske Drave pa čaka novo zanimivo srečanje. Gostili bodo ambiciozni Tabor iz Sežane.
Sežanci so kot novinci v 2. ligi odlično začeli sezono in ostali neporaženi vse do 8. kroga. Forma je nato vendarle nekoliko padla in v zadnjih štirih krogih so doživeli kar tri poraze (Jadran, Bravo, Krka). To je pomenilo tudi zdrs na lestvici, trenutno s 16 točkami zasedajo 7. mesto.
Dravaši so na drugi strani doslej igrali veliko bolj konstantno, kljub nizki povprečni starosti ekipe so doživeli le dva poraza (Kalcer, Nafta).
či, ki so nas spodbujali tudi po tekmi. Povedali so nam, da so na naši strani in to je res nekaj najlepšega," je po tekmi dejal Martin Mileč.
Čeprav je trener Darko Mila-nič pred tekmo napovedoval fanatično borbo, ekipa tega na zelenici ni pokazala. Proti vratom Jasmina Handanoviča je potekal enosmerni promet močnih, zbranih in hitrih napa-
Zadnjega so vknjižili v petek v Lendavi (4:1), ki pa je bil glede na prikazano previsok. Varovanci Simona Sešlarja so tokrat zatajili tako v napadu kot v obrambi, zato bodo v soboto poskušali opraviti popravni izpit. To bo zaradi odsotnosti Nastje Čeha in Dejana Školnika (kartoni) precej oteženo, zato bo pomoč občinstva še kako potrebna.
JM
2. SNL, 12. krog: Drava Ptuj -Cherrybox 24 Tabor Sežana, sobota, 21. 10., ob 15.00 na Ptuju
dalcev Liverpoola, pri katerih sta Roberto Firmino in Mohamed Salah zadela po dvakrat, po enkrat pa Philippe Cou-tinho, Alex Oxlade-Chamber-lain in Trent Alexander-Arnold.
„Hiter zadetek, že v 4. minuti, je seveda vplival na nas, a da se nam je cela tekma porušila, do tega ne bi smelo priti,« je dejal Damijan Bohar.
UR, sta
petek • 20. oktobra 2017
Šport
Štajerski	13
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Aplavz za obe moštvi
ŽRK Ptuj - RK Krim Mercator 20:43 (13:19)
ŽRK PTUJ: Kac 1, Kolenko, Kelc 2, Marčič, Želj, S. Čagran, Pušnik, Puž, Borovčak 3, Č. Čagran, Selinšek 3, Korotaj 8, Majcen, Gomilšek 3, Krumpak, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
RK KRIM MERCATOR: Ben-ko 6, Gomilar-Zickero 1, Abina 3, Stafanišin 1, Barič 2, Begano-vič 7, Stanko 6, Marinček, Zulič 7, Koren 2, Gregorc 1, Adler, Tsakalou, Amon 5, Perederiy 2, Despotovic. Trener: Uroš Bregar.
Ptujske rokometašice so v zaostali temi 4. kroga v torek v Ljudskem vrtu gostile ekipo dvakratnih evropskih prvakinj iz Ljubljane. Srečanje so prepričljivo dobile Krimovke, ki pa so se morale precej potruditi. Mladim Ptujčankam
gredo simpatije za prikazano, sploh prvi del je bil zelo dober. Končno je nekaj več gledalcev v Ljudskem vrtu na koncu upravičeno zaploskalo obema moštvoma.
Gostje so s hitro igro takoj prišle do vodstva, a se pogumne domačinke, kjer je bila v tem delu učinkovita naveza Borovčak-Selinšek-Korotaj, niso dale in so se v 18. minuti približale na 9:11. Tudi zatem so Ptujčanke nadaljevale dobro in bojevito predstavo, nekoliko otipljivejšo prednost pa so si Ljubljančanke priigrale šele ob koncu prvega dela igre.
Tudi prve minute nadaljevanja so bile z vidika varovank Ivana Hrupiča spodbudne, tako je bilo še v 35. minuti 16:21. Sledila je serija 0:5, domači četi je začela pojenjati sapa, kar so varovanke Uroša Bregarja
Pokal Slovenije (m), rezultati 1/32 finala:
Velika Nedelja - LL Grosist Slovan 25:38 (12:20)
Sviš Ivančna Gorica - Herz Šmartno 36:33 (16:13)
Ajdovščina - Izola 24:26 (21:21, 11:10)
Škofljica Pekarna Pečjak - Urbanscape Loka 25:36 (13:16)
Krško - Radeče papir Nova 37:25 (17:16)
Pomurje - Alples Železniki (21. 9.)
Zmagovalne ekipe so se uvrstile v 1/16 finala.
Rokomet • NLB liga
Krka v štirih tednih z dna na vrh
Po šestih odigranih krogih NLB lige je že jasno, da nas čaka zelo zanimivo prvenstvo 2017/18.
»Prvega in zadnjega na lestvici ločijo le štiri točke. Danes si lahko prvi, čez štirinajst dni pa že na dnu lestvice. Zares se nam obeta zanimiva liga, kjer je težko napovedati, kdo se bo uvrstil v Ligo za prvaka, kdo bo obstal in kdo se bo poslovil iz lige. Takšno ligo si lahko ljubitelji športa le želijo in prav preseneča me, da se na tekmah, ki so tako kakovostne kot dramatične, ne zbere večje število gledalcev,« je ob našem obisku razmišljal kapetan Bojan Ču-dič, s 33 zadetki prvi strelec Jeruzalema in osmi strelec lige.
Ormožane po dramatično priborjeni domači zmagi nad Dobovo (32:31) čaka v soboto, 21. oktobra, ob 18.00 gostovanje pri vodilni Krki. »Ravno Krka je primer, kako hitro lahko napreduješ z zadnjega na prvo mesto. V štirih tednih se je vse spremenilo. Štiri zmage zapored in Novomeščani so že na vrhu. Serija zmag pa tudi dokazuje, da so Novomeščani v odlični formi in pred tekmo z nami tudi v vlogi favorita. Je pa res, da je težje braniti kot loviti prvo mesto - bomo videli, kako se bo odzvala Krka. Na nas je, da odigramo tekmo na visokem nivoju in poskušamo presenetiti, kar pa nam že
izkoristile, in s hitrimi »kontra-mi« in polkontrami« napolnile domačo mrežo. Kljub temu so igralke ŽRK Ptuj tokrat pustile zelo dober tis. Skoraj dve tre-
tjini srečanja so se namreč pogumno in dokaj enakovredno upirale Krimovkam - ob takem pristopu na vsaki tekmi bo pot do obstanka precej lažja. Na-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Tekmo odločil širši nabor igralcev
dolgo časa ni uspelo v Novem mestu,« je pred gostovanjem Jeruzalema v Novem mestu še dodal Čudič.
Krka ima v svoji ekipi prvega strelca lige Jerneja Papeža, ki je v šestih krogih dosegel 53 zadetkov. »Vrnitev Papeža v Novo mesto je samo dodana vrednost ekipi Krke. Gre za kakovostno in zelo uigrano ekipo, ki je pretežno sestavljena iz doma vzgojenih rokometa-šev. Vemo pa, da je rokometna šola Krke že dalj časa najboljša v državi. Iz nje prihaja tudi Grega Okleščen, ki daje glavni ton igri Krke. Čaka nas težka naloga,« je zaključil Čudič.
Ormoški rokometni klub je v tem tednu razveselila novica, da je v Celju uspešno prestal operacijo kolena Tilen Kosi, lani prvi strelec ekipe in kapetan kadetske reprezentance Slovenije. Kosi je po operaciji že obiskal svoje soigralce na treningu in jim zaželel obilo športne sreče v nadaljevanju sezone. Vrnitev Kosija na rokometna igrišča je predvidena v maju, če bo rehabilitacija potekala, kot je treba.
Žal pa je ormoški rokometni klub ta teden doletela še slaba novica, saj so ostali brez dolgoletnega sodelavca v klubu Vlada Ivanuša Čokota, ki je izgubil bitko za življenje.
UK
Brežice - Drava Ptuj 36:37 (20:19)
DRAVA PTUJ: Osterc 6, Gre-gorc 4 (3), Reisman 2, Krasnič 2, Bračič, Blažič, Polutnik, Bud-ja 3, Falež, Bedrač 3, Rožman 2, Koštomaj 7, Krajnc, M. Žuran 4, Krabonja 4, S. Žuran. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Brežice 2/4, Drava Ptuj 3/4. IZKLJUČITVE: Brežice 6, Drava 14 minut.
Rokometaši Drave so se v tej sezoni specializirali za minimalne zmage - zadnjo te vrste so dosegli v sredo na zahtevnem gostovanju v Brežicah.
Ptujčani so v obračun stopili v skladu z dogovorom s trenerjem Bistrovičem, kar je pomenilo, da so prvih 15 minut držali rezultatsko uravnoteženost z domačini. Obe ekipi sta bili v prvem polčasu strelsko odlični in realizacija napadov je bila skorajda perfektna. Plod tega je bilo skupno doseženih 38 zadetkov, kar je pokazatelj, da obrambi tako rekoč nista delovali, hkrati pa tudi vratarji niso imeli svojega dne. Brežiča-ni so ob koncu prvega polčasa ob številčni igralski premoči s serijo zadetkov povedli 17:12. Ptujčani so nato s kompletno postavo udarili nazaj in so do
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
1. A SRL (ž)					
1. KRIM MERCATOR	5	5	0	0	10
2. ZAGORJE	4	4	0	0	8
3. KRKA	4	4	0	0	8
4. Z DEŽELE	4	3	0	1	6
5. Ž.U.R.D. KOPER	4	2	0	2	4
6. Z. DOLINE ŽALEC	4	1	1	2	3
7. MLIN. AJDOVŠČINA 4		1	1	2	3
8. LJUBLJANA	5	0	0	5	0
9. ZRK PTUJ	4	0	0	4	0
10. JADRAN HRPELJE	4	0	0	4	0
Foto: Črtomir Goznik
Gostovanje najboljše slovenske ženske rokometne vrste na Ptuju je priložnost za učenje domače vrste, ob tem so tokrat Ptujčanke pokazale pravi pristop, kar so nagradili tudi gledalci.
slednjo tekmo bodo Ptujčanke odigrale v soboto, ko se bodo v gosteh pomerile z ekipo Žalca.
tp
Barbara Selinšek, ŽRK Ptuj: »Prvi polčas smo odigrale vrhunsko, točno tako, kot smo se zmenile s trenerjem, torej potrpežljivo, mirno v napadu, nismo po nepotrebnem zapravljale žog. Na koncu se je seveda poznala dolga klop Krima in rezultat je na koncu realen. Kri-movke so fizično veliko bolje pripravljene kot me, ob tem je pri njih vsaka igralka, ki je vstopila v igro s klopi, enakovredna zamenjava. Pri nas je to malo drugače, a vseeno menim, da s tako igro lahko konkuriramo vsaki ekipi v ligi.«
odmora znižali na zadetek zaostanka.
V drugem polčasu so postavili obrambo 6-0, ki je dobro delovala, zato so iz nje lahko izvedli nekaj protinapadov in polprotinapadov. Z »lahkimi« zadetki so v 45. minuti tekme pobegnili domačinom na 24:31. Do prednosti je Drava prišla s številnimi rotacijami igralcev na parketu, ki so narekovali visok tempo igre. S tem so strli domačine, ki so v glavnem igrali vso tekmo z enako postavo. Visok zaostanek pa so Brežičani na koncu z izredno borbo skoraj izničili. V končnici so namreč zaigrali visoki
1. B SRL (m)					
1. ŠKOFLJICA PEČJAK 5		5	0	0	10
2. DRAVA PTUJ	5	4	1	0	9
3. SVIŠ IVANČNA GOR. 5		4	0	1	8
4. SLOVENJ GRADEC	5	3	1	1	7
5. DOL TKI HRASTNIK	5	3	1	1	7
6. RUDAR	5	3	0	2	6
7. KRŠKO	5	2	0	3	4
8. ČRNOMELJ	5	2	0	3	4
9. IZOLA	5	2	0	3	4
10. BREŽICE	5	1	1	3	3
11. KRIM-OLIMPIJA	5	1	1	3	3
12. GROSUPLJE	5	1	0	4	2
13. RADEČE PAPIR N.	5	1	0	4	2
14. JADRAN HRPELJE	5	0	1	4	1
pressing in z njim odvzeli nekaj žog ter se z uspešno realizacijo ob koncu tekme približali le na zadetek zaostanka (35:36). Za Dravo je v zadnji minuti zadel Koštomaj (35:37), medtem ko je na drugi strani končni rezultat tekme postavil Tomše.
David Breznik
Rene Glavnik predaja funkcijo direktorja kluba
Rene Glavnik in Milan Čuš
Prejšnji torek je v prostorih Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj potekala slovesnost, na kateri je direktor kluba Rene Glavnik po 32 letih delovanja v klubu oznanil svoj umik s te funkcije. Kot naslednika je predstavil Marjana Kelnerja.
Ob tej priložnosti je na uvodu besedo povzel predsednik kluba Milan Čuš, ki je orisal nekaj utrinkov iz delovanja kluba in iz poti, ki jo je prehodil z Renejem Glavnikom. Ta je v nadaljevanju v svojem stilu, s številnimi resničnimi anekdotami, podal svoje videnje razvoja kluba od samih začetkov, vzpona z ruskim trenerjem, do izjemno uspešnih let s profesionalno ekipo in sedanjosti.
Sledila je podelitev številnih srebrnih in zlatih plaket vsem, ki so bili na različne načine po-
vezani z razvojem kolesarskega športa na Ptuju.
»Za mano je izjemno pestro in zanimivo obdobje. Ni bilo ravno lahko, še posebej v današnjem času je vodenje kluba težko delo, a z močno voljo vseh sodelavcev smo klub vendarle uspešno krmarili. Uspeli smo z doslednostjo in posluhom glavnega sponzorja kluba, podjetja Perutnina Ptuj. Vrhunec je bila zmaga na dirki kategorije continental leta 2008, omenil bi tudi zmago Mitje Mahoriča na dirki Po Sloveniji, ko si je na Vršiču v snežnih razmerah pridobil naziv 'sneženi mož',« je ob tej priložnosti povedal Rene Glavnik in dodal: »Po 32 letih dela me bo nasledil Marjan Kelner, ki ima posluh in veliko razumevanje za kolesarski šport.«
JM
14 Štajerski
Šport
petek • 20. oktobra 2017
Tajski boks • Evropsko prvenstvo v Parizu
Za poraz kriva nova pravila
Pariz v tem tednu gosti evropsko prvenstvo v tajskem boksu, na katerega se je skupaj s trenerjem Kluba tajskega boksa Ptuj Matjažem Tomažinom v zadnjem obdobju intenzivno pripravljal Aleš Golob. Ta je bil prijavljen v konkurenci tekmovalcev do 75 kg, v kateri je zelo močna konkurenca. Odkar je tajski boks postal olimpijski šport, se je konkurenca še drastično povečala.
Žreb je Golobu v francoski prestolnici v uvodnem krogu namenil Cekena Osmana. Turški borec je s tehničnim knoc-
koutom slavil v 2. rundi, potem ko je sodnik dvoboj prekinil. Šlo je za čudno odločitev, ki je plod novih pravil, saj je zveza zaradi nastopa borcev na prihodnjih olimpijskih igrah poostrila kriterije in sodniško točkovanje. Plod tega novega točkovanja je tudi poraz našega borca, ki ni bil niti enkrat v knockdownu ali bil resneje ogrožen, vendar mu je sodnik kar trikrat štel in dvoboj prekinil. Golob ni prejel nobenega resnega udarca v glavo, turški tekmovalec je le nekoliko več delal v klinču s koleni, medtem
ko slovenski reprezentant ni odgovarjal. Sodnik je to štel za neaktivnost in je dvoboj prekinil ter je našemu borcu neupravičeno tudi trikrat štel.
Po dvoboju je bil Aleš Golob začuden in razočaran nad sodniško odločitvijo ter nad takšnim porazom. Za tekmovanje v Franciji je bil nedvomno zelo dobro pripravljen in je po tihem upal na kakšen odmeven rezultat. To mu tokrat ni uspelo, vendar ne glede na to slabšo izkušnjo gresta Golob in To-mažin naprej po nove zmage.
David Breznik
Boks • Revija v Trstu
Venko do zmage
V	Trstu je potekala zanimiva boksarska revija, na kateri je bilo na sporedu osem borb. V ring je stopil tudi Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing).
V	prestižni zadnji borbi večera se je varovanec Dejana Zavca v kategoriji do 70 kg soočil z boksarjem iz Firenc, Smajlaijem Eriksonom. Konji-čan je bil boljši v vseh boksarskih prvinah in je v 3. rundi slavil predčasno zmago.
Trojica članov kluba DZ Boxing - Jan Sekul, Tomi Lorenčič, Vida Rudolf - je na tekmovanju v Rumi v Srbiji tokrat zabeležila poraze.
JM
Aljaž Venko je v Trstu vknjižil zmago proti tekmecu iz Firenc.
Judo • Tekmovanja v Komendi in Kopru
V nekaterih kategorijah tudi po 20 mladih
V koledarju judo tekmovanj je bil v soboto vpisan turnir v ljubljanski regiji, v Komendi, na katerem je v starostnih selekcijah U-8, U-10, U-12 in U-14 nastopilo 300 tekmovalcev. To kaže na veliko zanimanje mladih za judo šport. Tokrat je ob klubih iz ljubljanske in nekaterih klubih iz štajerske regije glavno vlogo odigral JK Hercegovac, saj so bili gostje iz BiH najuspešnejši klub tekmovanja.
Uspešni so bili tudi predstavniki JK Drava, ki so imeli zelo številčno ekipo. Številni dvoboji so se odvili predvsem v starostni kategoriji U-10 (letniki 2008 in 2009). Kljub temu da so bili tekmovalci razdeljeni po teži, je namreč v določenih
kategorijah tekmovalo več kot 20 tekmovalcev.
Kljub močni konkurenci so Ptujčani osvojili dve prvi mesti, dosegla sta ju Jaša Slavinec in Lara Sledič, 2. mest so se veselili Liza Rotar Čeh, Ana Tetičkovič, Žanet Polanec in Lana Strelec, tretjih pa Anej Hrženjak, Aneja Vidovič, Klara Hvalec in Lan Strelec. Od 5. do 9. mesta so se v svojih kategorijah, tudi s po dvema zmagama, razvrstili Teo Kostanjevec, Lan Milošič, Urban Tetičkovič, Tilen Ivančič, Jaka Založnik, Jan Fišer, Mia Jovanovic, Maruša Frank, Dunja Lajbaher in Timotej Tašner.
Deset medalj na tekmovanju v Komendi predstavlja lep uspeh za Judo klub Drava Ptuj,
Slovenska reprezentanca v tajskem boksu
Športne novičke
ki je vnovič dokazal, da odlično dela z mladimi judoisti in judo-istkami.
V Kopru uspešni tudi starejši ptujski judoisti
V nedeljo so se starejši predstavniki JK Drava Ptuj udeležili mednarodnega prvenstva v Kopru v starostnih kategorijah U-14, U-16 in U-18.
Nastopilo je osem ptujskih tekmovalcev, med katerimi sta zmagali Ana Vidovič in Nika Šlamberger, drugi je bil Aljaž Ajdič, medtem ko je tretje mesto osvojil Andi Karameta. Na sedmem mestu je bil uvrščen Jaša Dajčman iz ptujskega kluba.
David Breznik
Tekmovalci JK Draua, ki so nastopili u Komendi.
Odbojka • Ptujčanke dobile maratonsko tekmo Pokala: Prevalje - ŽOK GSV Zava Ptuj 2:3 (-20,-17,25,19.-8)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Prap-rotnik Flisar, Pušnik, Horvat, Gričnik, Frumen, Pintarič, Tancer. Trener: Bojan Novak.
Pokalno zmago številka dve so ptujske odboj-karice vpisale po dveh urah in 15 minutah igre, ko so v gosteh v 4. krogu Pokala Slovenije ugnale solidno ekipo Prevalj.
Slednja si je izborila dva niza, potem ko so gostje po prednosti 0:2 v nizih preveč popustile. Ponovno so zelo nihale v igri.
Tokrat trener Bojan Novak ni mogel računati na standardno članico začetne šesterice Gajser-jevo (manjkala je zaradi službenih obveznosti, op. a.), ki jo je na mestu sprejemalke napadalke zamenjala Tancerjeva. Prvič je na mestu poda-jalke na uradni tekmi zaigrala Praprotnik Fliser-jeva, ki jo je občasno zamenjala Stavbarjeva. Vse te korekcije niso bistveno vplivale na igro GSV Zave, ki je prva dva niza odigrala na solidnem nivoju. V tretjem so gostje povedle 6:10, nato pa je prišlo do preobrata. Prevaljčanke so zaigrale veliko bolje, medtem ko Ptujčanke nikakor niso mogle ujeti pravega ritma. Kljub različnim poskusom so niz izgubile na razliko. Uspešno so startale tudi v četrti niz, a so po prednosti vnovič popustile in dovolile nepopustljivim domačinkam, da so izid poravnale na 2:2 v nizih.
V	zadnjem nizu dvoma o zmagovalkah ni bilo in ne glede na šok, ko si je Tancerjeva razbila arkado, so Ptujčanke suvereno dobile niz 15:8.
Po treh tekmah v gosteh se bodo Ptujčanke to soboto ob 17.30 prvič v tej sezoni predstavile domači publiki, saj bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale proti Ljutomeru.
David Breznik
Namizni tenis • 1. OT za mladince: Nika prijetno presenetila
V	Cerknici je v v nedeljo potekal prvi letošnji odprti turnir za mladinke in mladince. Nastopilo je 30 deklet in kar 54 fantov. NTK Ptuj so zastopali Marsel Šegula, Katja Krajnc, Daniela Toma-nič Butkovska, Nika Belaj in Marsel Šegula.
Marsel je suvereno zmagal v skupini, tudi v finalnem turnirju je začel z dvema zmagama, s katerima se je prebil v četrtfinale. Tam ga je tesno, z rezultatom 2:3 (-7, 8, 2, -7, -3), ustavil Matjaž Pinter (Muta). V finalu je Rok Trtnik (Mengeš) s 3:2 ugnal Lovra Jemca (Logatec).
Pri dekletih je s precej smole hitro izpadla Katja (v krogu treh igralk z dvema zmagama je imela najslabšo razmerje v dobljenih in izgubljenih nizih), v finalni del pa sta se uvrstili Daniela in Nika. Prva je pot končala v 1. krogu glavnega turnirja, dva pa je uspešno preskočila Nika Belaj (dvakrat je slavila 3:2) in se s tem uvrstila med štiri najboljše. V polfinalu jo je z rezultatom 0:3 ustavila 2. nosilka Lea Paulin (Arrigoni). Ta je v finalu ugnala še 1. nosilko, Katarino Stražar (Mengeš).
JM
Plavanje • Ptujski plavalci spodbudno na začetku sezone v Kranju
ft
Miting Start 2017 je naznanil resničen start tekmovalne sezone v 25-metrskih bazenih. Organizator - Kranjsko plavalno društvo Zvezda - je imel zelo dolgo startno listo, na kateri se je znašlo 508 plavalcev iz Hrvaške, Italije, Makedonije, Srbije in Slovenije.
Med 18 slovenskimi klubi so PK Terme Ptuj zastopali Sara Lampret, Naja Fridli, Vid Papdi in Blaž Hazemali. Slednji si zasluži pohvalo, saj tudi med zahtevnim študijem medicine v Mariboru najde čas za plavanje, dobre nastope kaže tudi na tekmovanju. Bil je edini, ki je tokrat stopil na stopničke, saj je zasedel 3. mesto v disciplini 50 metrov prsno. Naja Fridl in Vid Papdi sta prvič tekmovala v 25-metrskem bazenu in sta nastope opravila z odliko. Prav tako se je izkazala tudi Sara Lampret, saj je v treh disciplinah popravila osebne rezultate.
David Breznik
Kolesarstvo • Končana kolesarska sezona 2017
V nedeljo, 8. oktobra, so starejši mladinci Perutnine Ptuj nastopili še na zadnji dirki v Sloveniji za leto 2017, na VN Avtomojster v Podsmreki pri Ljubljani. Gre za dirko, kjer skupaj startajo kolesarji kategorije elite, U-23, starejši in mlajši mladinci ter ženske članice. Dirka pomeni zaključek sezone.
Dirka je bila dolga 10 krogov po 7 km, skupaj so morali tako kolesarji prevoziti 70 km. Kot vedno je o zmagovalcu odločal sprint glavnine. Pričakovano prevladujejo v cilju kolesarji kategorije elite in U-23, saj so mlajši kolesarji težko konkurenčni starejšim. Najvidnejši letošnji predstavnik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Marko Hozjan je uspel osvojiti 30. mesto, kar ni slab rezultat, če pa bi gledali le rezultate v njegovi kategoriji, pa je bil na koncu 8. V skupnem seštevku Pokala Slovenije je Marko končal na visokem 5. mestu, kar je odličen rezultat, sploh če vemo, da bo v tej kategoriji nastopal še v naslednji sezoni. Seveda ne gre pozabiti niti na preostale fante iz ekipe Perutnine Ptuj, ki so mu pomagali osvojiti visoko 5. mesto. To je lepa popotnica za nadaljnje delo in potrditev o kakovosti opravljenega dela v ptujskem kolesarskem klubu.
Tekmovalna sezona 2017 je tako zaključena, v taboru KK Perutnina Ptuj sledi le še analiza preteklega leta in načrtovanje dela za sezono 2018.
tp
petek • 20. oktobra 2017
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Drava čez Bistrico
V sredo so ljubitelji nogometa na našem območju lahko spremljali četrtfinalne obračune pokala MNZ Ptuj, ki so dali polfinaliste tega tekmovanja.
Videm je doma gostil Apače; tretjeligaš je tekmeca dolgo »lomil«, nato pa je Kovačič z dvema zadetkoma poskrbel, da se ni zgodilo presenečenje. Kot v Vidmu so gledalci tudi v Dornavi videli tri zadetke, na njihovo žalost vse v mreži domačega moštva. Grajena je zmagovalca odločila v nadaljevanju. Daleč najprepričljivej-šo zmago je po pričakovanjih vknjižila Drava. Spet je blestel kapetan Čeh, ki je dosegel tri zadetke. Zelo zanimivo srečanje so gledalci videli v Zavrču, kjer so Podvinci s »hat tric-kom« Zagorška upravičili vlogo favorita, toda za končno slavje so se morali še kako potruditi.
Že dan pred tem sta bili na sporedu polfinalni pokalni tekmi v mladinski konkurenci.
Drava Dakinda Ptuj -Kety Emmi Bistrica 9:1 (5:1)
STRELCI: 1:0 Čeh (11.), 2:0 Panikvar (15.), 3:0 Vajda (18.), 4:0 Čeh (26., z 11 m), 4:1 Topič (31.), 5:1 Petek (36.), 6:1 Cuffa-ro (75.), 7:1 Cuffaro (77.), 8:1 Kolar (87.), 9:1 Čeh (90.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Milic, Petek, Kukovec (od 46. Šalamun), Vezjak (od 46. Školnik), Flis (od 46. Marcius), Špom (od 46. Cuffaro), Adedoja, Čeh, Panikvar (od 46. Kolar), Vajda, Džafič; Trener: Simon Sešlar.
KETY EMMI BISTRICA: Baj-rič, Lipoglav, Motaln, Kušič, Iršič (od 68. Ciglar), Dirnbek, Horvat, Polegek, Kolar (od 46. Olawale), Topič (od 64. Fri-drih), Hrušman (od 46. Bečaj); Trener: Ivan Simonič.
Nogometaši Drave so se strelsko dodobra znesli nad Bistričani, ki niso bili enakovre-
Pokal MNZ Ptuj, rezultati četrtfinala:
Videm - Apače 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Lah (40.), 2:0 Kovačič (61.), 3:0 Kovačič (67.);
Dornava - Grajena 0:3 (0:0); strelca: 0:1 Pihler (65.), 0:2 Pihler (72.), 0:3 Fleten (77.); Drava Dakinda Ptuj - Kety Emmi Bistrica 9:1 (5:1); Zavrč - Podvinci 1:3 (0:2); strelca: 0:1 Zagoršek (4.), 0:2 Zagoršek (38.), 1:2 Leben (57.), 1:3 Zagoršek (82.).
Polfinalna para: Grajena - Videm, Podvinci - Drava Dakin-da Ptuj.
Rezultati polfinala pokala MNZ Ptuj (mladina):
Drava Dakinda Ptuj - Kety Emmi Bistrica 4:2 (2:0); Hajdina Golgeter - Aluminij 1:7 (1:3).
Bowling • Podjetniška liga
Vrh zasedli sindikalisti
Po nepopolnih sedmih krogih se je na vrhu razpredelnice znašla ekipa SKEI Ptuj, ki od samega začetka sezone niza dobre, predvsem pa konstantne rezultate. V tem krogu so edini presegli mejo 2800 podrtih kegljev, vsi štirje igralci pa so se znašli med najboljšo enajsterico. Vrha med posamezniki pa vendarle niso dosegli, osvojil ga je Peter Vese-njak (VGP Drava).
Derbi kroga je predstavljalo srečanje VGP Drava - Spirala, ki pa ga je zelo prepričljivo dobila ekipa VGP Drava. Tokrat so (znova) imeli prednost igralci, ki kroglo usmerijo naravnost, zato rezultat niti ni presenetljiv.
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Peter Vesenjak (VGP Drava) 747, 2. Miran Halade-ja (SKEI Ptuj) 743, 3. Zvonko Čerček (Talum) 739, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 728, 5. Robert Kurež (Spirala) 723, 6. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 701, 7. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 699, 8. Andrej Trunk (Tames) 692, 9. Miran Buran (Elektro Maribor) 684, 10. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 680.
1. SKEI PTUJ	6	2801	37
2. VGP DRAVA	6	2761	33
3. GOSTIŠČE IRŠIČ	5		32
4. TAMES	6	2615	31
5. RESTAVRACIJA PAN	6	2473	31
6. SPIRALA	6	2468	30
7. BOWLING CEN. PTUJ	6	2538	24
8. RADIO-TEDNIK PTUJ	5		23
9. TALUM	5	1882	20
10. TISKARNA EKART	5	2283	20
11. SAUBERMACHER	4		15
12. ELEKTRO MARIBOR	4	2494	9
13. PERUTNINA PTUJ	5	1920	8
14. CENTER POSLOV.	6	2145	5
15. HAD MONT	5	1847	2
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so v četrtfinalu pokala MNZ Ptuj brez težav preskočili Bistričane.
den tekmec. Gostje so v prvem polčasu pustili preveč prostora domačinom, ki so s hitro in kombinatorno igro zabili pet zadetkov. V drugem polčasu so vsaj petindvajset minut delovali kompaktneje, a so v končnici znova dovolili Ptujča-nom, da so dodobra napolnili njihovo mrežo.
Med devetimi zadetki Drave jih velja nekaj izpostaviti: npr. drugega, ki ga je dosegel Panikvar - z roba kazenskega prostora je zadel z diagonalnim strelom. Zelo lep je bil tudi
tretji zadetek mladega Vajde z odmerjenim strelom s približno dvajsetih metrov. Najlepši pa je bil zadnji zadetek na tekmi, ko je Vajda z leve strani podal čez celotno obrambo, na drugi vratnici pa je brez oklevanja - »iz prve« - sprožil Čeh in neubranljivo zadel v polno.
Bistričani so svoj edini zadetek dosegli po dolgi akciji in tudi z malo sreče, saj se je Topi-ču po prvem strelu žoga odbila od bloka in potem je natančno streljal s približno 14 metrov.
TP, David Breznik
REZULTATI 6. KROGA: Restavracija Pan - Had mont 8:0, Center poslovanja - Bowling center Ptuj 1:7, VGP Drava -Spirala 6:2, Talum - Perutnina Ptuj 6:2, Elektro Maribor - Tames 3:5, Tiskarna Ekart - SKEI Ptuj 1:7. Srečanje Gostišče Iršič - Saubermacher Slovenija je bilo prestavljeno, prosta je ekipa Radio-Tednik Ptuj.
Nogomet • NK Bukovci
Roberta Hojnika nasledil Jože Janžekovič
Že v naši torkovi številki smo omenili, da je na mestu članskega trenerja NK Bukovci prišlo do zamenjave. Po le dveh zmagah in kar petih remijih v uvodnih osmih krogih je z mesta strokovnega vodje odstopil Robert Hojnik, ki se je tako po treh letih poslovil od Bukovcev. Na čelu enega izmed favoritov za najvišja mesta v Super ligi ga bo zamenjal Jože Janžekovič. Ali gre zgolj za »gašenje požara« ali za dolgoročnejšo rešitev, trenutno še ni znano, v vsakem primeru pa bo Janžekovič, ki je v Bukovcih v preteklosti kot trener že deloval, ostal vsaj do konca jesenskega dela prvenstva, morda pa tudi še naprej. Pri delu mu bo pomagal Danilo Majar, ki je prevzel naloge pomočnika trenerja.
tp
Šahovski kotiček
PARI 7. KROGA: ponedeljek, 23. 10., ob 19.00: BC Ptuj - VGP Drava, Had mont - Center poslovanja, Radio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič, Spirala - Elektro Maribor; torek, 24. 10., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Tiskarna Ekart, Tames - Talum, Saubermacher Slovenija - Tiskarna Ekart. Prosta je ekipa SKEI.
JM
Društveni turnirji v oktobru 2017
V oktobru se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem Bergerjevem sistemu. Prvo in drugo mesto sta z 12,5 točke zasedla mojstrska kandidata Albin Žganec in David Murko, tretji pa ja bi Karel Žajdela. Zmagovalec je postal mojstrski kandidat Albin Žganec zaradi boljšega rezultata po sistemu »Sonnenborg-Berger«. Albin Žganec je v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja več let uspešno nastopal za ptujsko šahovsko moštvo in je bil leta 1986 članski prvak društva v standardnem
šahu. Zagotovo bo precejšnja okrepitev domačih šahistov na vseh tekmovanjih.
Vrstni red: Albin Žganec in David Murko 12,5 točke, Karel Žajdela 11,5 točke, Anton Bu-tolen 9 točk, Jože Korban 8,5 točke, Branko Orešek 7,5 točke, Janko Bohak in Tadej Murko po 7 točk, Martin Majceno-vič in Boris Žlender po 6 točk, Ciril Kužner 5,5 točke ...
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali standardnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6,5 točke, Karel Žajdela 5 točk, Janko Bohak in Ciril Kužner po 4,5 točke, Jože Korban 4 točke, Albin Žganec in Milan Fijan po 3,5 točke, Branko Orešek, Martin Majcenovič in Domen Žajdela po 3 točke .
Janko Bohak
Nogomet • 1. SNL
PARI 13. KROGA: PETEK OB 20.20: Olimpija Ljubljana - Triglav Kranj; SOBOTA OB 13.00: Celje - Aluminij; OB 15.00: Gorica - Domžale; OB 20.20: Maribor - Ankaran; NEDELJA OB 19.00: Krško - Rudar Velenje.
2.	SNL
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 14.00: Mura - Krka; OB 15.00: Drava Ptuj - Cherrybox 24 Tabor Sežana, Fužinar Ravne Systems - Roltek Dob, Ilirija 1911 - Brda, Rogaška - Brežice Terme Čatež, Nafta 1903 -Farmtech Veržej; NEDELJA OB 15.00: Kalcer Radomlje - Jadran Dekani, Zarica Kranj - AŠK Bravo.
3.	SNL sever
PARI 10. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Tehnotim Pesnica - Videm, S. Rojko Dobrovce - Kety EMMI Bistrica.
SUPERLIGA
PARI 9. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Hajdina - Gerečja vas, Markovci -Bukovci, Apače - Podvinci, Pragersko - Cirkulane; NEDELJA OB 15.00: Stojnci - Središče ob Dravi.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Podlehnik - Polskava avtop. Grobelnik, BOČ Poljčane - Rogoznica, Tržec - Grajena; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Ormož; OB 15.00: Gorišnica - Dornava.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Leskovec - Majšperk Picerija Špajza, Slovenja vas - Lovrenc; NEDELJA OB 15.00: Zgornja Polskava -Oplotnica, Makole Bar Miha - Zavrč. Prosta je ekipa Hajdoše.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35 ZAHOD
PARI 8. KROGA: PETEK OB 16.30: Gerečja vas - Skorba, Leskovec -Spodnja Polskava, Hajdina - Lovrenc. VETERANI 40
PARI 8. KROGA: ČETRTEK: Ormož - Pohorje Oplotnica; PETEK OB 16.30: Videm - Zgornja Polskava, Majšperk - Hajdoše veterani.
Rokomet • NLB liga
PARI 7. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA OB 18.00), Dobova - Koper, Urbanscape Loka - Trimo Trebnje, Riko Ribnica - Herz Šmartno, Maribor Branik - LL Grosist Slovan.
1.	B SRL (m)
6. KROG: Drava - Grosuplje (SOBOTA OB 19.00).
2.	SRL (m)
4. KROG: Moškanjci Gorišnica - Kronos (SOBOTA OB 19.30), Mokerc Ig - Velika Nedelja.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
2.	KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - ŽOK Ljutomer (SOBOTA OB 17.30, ŠD Gimnazija Ptuj).
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
3.	KROG: NTK Ptuj - NTK Kema (SOBOTA OB 17.00).
1. SNTL (m)
3. KROG: Savinja Lean Rešitve - Ptuj (SOBOTA OB 17.00).
3.	SNTL (m)
2. KROG: NTK Cirkovce - NTK Kema II (OB 10.00).
JM
Planinski kotiček
Planinski izlet na Avstrijsko Štajersko
Sobota, 28. oktober 2017
Ptujski planinci vas tokrat vabimo na povsem nov jesenski izlet, ki nas bo popeljal v pokrajino Južne Štajerske. Hodili bomo po pokrajini, ki bi ji lahko rekli podeželje 21. stoletja. Kaj to pomeni, je treba seveda videti in doživeti na lastne oči.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 28. oktobra, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do kraja Wolfsberg in Schwarzautal. Pot bomo začeli pri cerkvi sv. Marije in se čez vasico Pessaberg podali do Sv. Nikolaja nad Drasslingom. Pot nas bo vodila nato do Buschenschanka/Pušlšanka Tropper. Seveda bo možno poskusiti domače dobrote, ki jih pridelajo na kmetiji. Sledil bo sestop do slatinskega vrelca v kraju Sulzegg in do vasice Perbersdorf, kjer bomo zaključili našo hojo. Popoldan se se bomo vrnili v Ptuj.
Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik) in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika in na turistični kmetiji. Strošek izleta znaša 12 evrov. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 24. oktobra, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
16
OB DNEVUäOMIN^gHsp priloga Štajerskega tednika
I

o
CM
-Q
O
H
O
O <N
(D
S
■M
Grob kot poslednji vrt
Vsak grob je prostor zase, pa vendar je del enega prostora - izbranega pokopališča, kjer veljajo določena pravila urejanja grobov in zasaditev. Zgledno urejena grobna zasaditev na obiskovalce vpliva pomirjujoče in v prostor, ki nam pripoveduje zgodbo o smrti, simbolično vnaša življenje.
Izkušnje kažejo, da se malo večji vložek v trajno zasaditev na daljši rok večkratno obrestuje. S trajnicami in nižjimi vrstami drevnine lahko pričaramo prav zares lep in spokojen poslednji vrt, ki bo potreboval le malo vzdrževanja. A brez dobrega premisleka, izbire najboljših materialov in načrta preprosto ne gre.
Zasaditev, ki spominja na pokojnika
Ker je prav, da so grobovi lepo urejeni čez vse leto, se ljudje vedno pogosteje kar sami odločajo za zasaditve s trajnicami (delno ali v celoti). Pri tem je treba poleg izbora rastlin, ki morajo biti na neugodne rastne razmere pokopališč posebej prilagojene (poletna pripeka, plitva prst, možne suhe zime ipd.), pomisliti tudi na to, kakšna zasaditev bi bila najlepši poklon in spomin v konkretnem primeru. Izberemo lahko rastline, ki jih je imel pokojnik še posebej rad, ali pa v zasaditvi uporabimo cvetje v njegovih ali njenih najljubših barvah in podobno.
Najlepše je, da je v vsaki zasaditvi nekaj zimzelenega rastlinja, preostale rastline pa lahko s cvetenjem polepšajo vnaprej določene dele leta, ko nas s pokojnikom povezujejo posebni spomini ali datumi (rojstni dan, obletnica poroke ipd.). Vednozelena drevnina (na primer ruševje Pinus mugo 'Mops' in druge sorte, brini Juniperus sp., tisa Taxus sp., pritlikave smreke, na primer Picea abies 'In-
versa') je na grobu nosilka simbola večnosti, ki ustvari ozadje za preostale rastline. Premišljena in lepo vzdrževana zasaditev sama zase govori o naši ljubezni do tistih, ki jih fizično ni več med nami.
Izvedba trajne zasaditve na grobu je lahko zahtevna
Marsikdo pri nakupu sadik ni dovolj pozoren na poreklo in kakovost rastlinskega materiala, saj naši običajni vrtni centri ponujajo premalo za precej visoke cene. Povprečnosti in razočaranjem se lahko izognemo, če obiščemo kakšno slovensko drevesnico oziroma vrtnarijo, ki prodaja doma vzgojene sadike okrasnih rastlin. Še preden rastline kupimo, pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno prst, v katero bomo posadili nove sadike in/ali presadili tiste, ki so že na grobu. Iz izbrane prsti bodo rastline več let sprejemale hranila in vodo. Pri izboru rastlin pazimo, da
izberemo počasi rastoče rastline. Trajno zasaditev lahko načrtujemo tako, da je zanimiva v vseh letnih časih. Pri tem ni nujno, da v zasaditvi vedno nekaj cveti, dekora-tivnost in zanimivost lahko ustvarimo tudi z oblikami, barvami in teksturo listov, lubja, plodov itd.
Na grobovih se izmed trajnic pogosto uporabljajo različne vrste homulic, Sedum sp., nageljni, Dianthus gratianopoli-tanus, planike, Leontopodium alpinum, geranije, Geranium sp., perunike, Iris sp., zelišča, šaši, Carex sp., okrasne trave, Stipa sp., Festuca sp. in številne druge. Poleg trajnic in manjše drevnine, ki se uporabljajo kot osnova zasaditve, lahko zasaditev obsega tudi prostorčke za zasaditev nekaj enoletnic ali dvoletnic (mačehe, rese in podobno). Pomembno je, da rastlin ne sadimo v pravilne geometrijske vzorce, saj zasaditev tako izgubi učinek blaženja strogosti grajenih elementov groba in pokopališča.
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si	Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
GSM: 041 902 648, e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
Rastline sadimo v skupine, ki so lahko mešane (sorte iste vrste rastlin, ki se razlikujejo po barvi listov in podobno) ali enotne (enaka vrsta in sorta rastlin). Bolje je, da ima zasaditev kot celota manjše število različnih rastlin in so vsaj po dve ali tri skupaj posajene v skupinah. Taka zasaditev bo bolj polna in urejena, majhne skupine rastlin pa bodo delovale kot usmerjevalci pogleda od ene skupine k drugi, svetuje Kristina Ravnjak, ki je članek objavila na strani zavoda Pogreb ni tabu. Po katerih rastlinah pa je še vedno največ povpraševanja? »Od cvetočih rastlin je
največ povpraševanja po mačehah, saj te ne pomrznejo, ob tem pa se jih da tudi lepo kombinirati z resjem in drugimi trajnicami. Pri zasaditvah priporočam tudi uporabo lubja ali glinopora za zadrževanje vlage, sicer pa smo za vsa dodatna vprašanja na voljo v naših cvetličarnah,« je dejala Hermina Horvat iz Cvetličarne Rožmarin. Glede aranžmajev pa je povedala, da so zadnja leta za kupce najzanimivejši pol suhi in pol sveži aranžmaji. »Svetujem pa, da če se obeta čez noč zmrzal, da aranžma pokrijete s kopre-no, da zaščitite sveže cvetje pred mrazom.«
CVETLICARNA "
Rožmarin
Suhi ali sveži dekorativni nagrobni aranžmaji ❖ lončnice krizantem ❖ mačehe ❖ različni nagrobni pesek ❖ zemlja Izbira nagrobnih sveč ❖ polaganje teplh trave na grobove
Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo:
-	Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01, 031 364 077
-	PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31
-	HF Vrtnarstvo Horvat Franc; 041 625 559
POGREBNE STORITVE
Prijava in izvedba pogreba, slovo pred upepelitvijo, 24 urna dežurna služba tel.: 041 77 20 20
Jožica Coif s.p. Mariborska c. 100, Radizel
od leta 1990
ilkos
CANDLES
Okolju prijazne sveče,
*	V	• J v •
v spomin na nase najdražje.
Trgovina Ptuj, Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj Popusti do 150 %
17
OB DNEVU SPOMINA, oglasnapiljgp Štajerskega tednika
Od raztrosa pepela do nakupa bio žare
Medtem ko se je še pred 20 leti za pogreb s krsto odločilo kar 90 odstotkov ljudi, za upepelitve pa le desetina, se je danes to razmerje spremenilo. Še več, upepelitev vse pogosteje nadomešča še novejša oblika pokopa, in sicer raztros pepela posmrtnih ostankov na pokopališču, morju ali drugi lokaciji glede na želje preminulega in njegovih svojcev.
»Čeprav še ne moremo govoriti o točnem deležu in pogostosti raztrosov pepela, pa lahko zagotovo rečemo, da bo ta oblika kmalu postala popolnoma sprejeta kot »normalna« oziroma vsakdanja oblika slovesa. Večja slovenska pokopališča so zaradi povečanega povpraševanja že uredila primerne prostore za raztros. Svojci pokojnega se glede raztrosa dogovorijo na pokopališču oziroma v pogrebni službi, ki upravlja s pokopališčem,« so pojasnili v Zavodu Pogreb ni tabu. Ob tem smo se pozanimali, kakšen je postopek pridobitve dovoljenja za raztros pepela izven pokopališča. »Raztros pepela zunaj pokopališča je možen na podlagi dovoljenja pristojne občine ali upravne enote. Za takšno obliko raz-trosa lahko zaprosijo zakonec ali svojci pokojnega, ki
morajo za dovoljenje za pokop oziroma raztros pepela zunaj pokopališča plačati upravno takso. Lahko pa svojci pooblastijo tudi pogrebno podjetje, da v njihovem imenu pridobi vsa potrebna dovoljenja. Svojci pokojnega se tako najprej zglasijo na oddelku za družbene dejavnosti tiste občine ali upravne enote, kjer bo pepel pokojnega raztresen. Tam izpolnijo in oddajo vlogo za raztros pepela izven pokopališča. K vlogi je treba priložiti mrliški list, potrdilo o upepelitvi in tudi dovoljenje lastnika parcele oziroma zemljišča, kjer želijo opraviti raztros, če parcela ni v lasti države. Če je lastnik parcele fizična oseba, je potrebno tudi njegovo dovoljenje za raztros v obliki preproste pisne izjave. Pogosto je poleg vloge treba oddati tudi izris lokacije iz zemljiškega katastra, ki natančno opredeljuje lokacijo za raz-tros (številka parcele),« so pojasnili.
Izvedba raztrosa
Zakon ne določa, da mora biti na raztrosu pepela prisotna uradna oseba. Nekatera pogrebna oziroma komunalna podjetja pa zaradi transparen-tnosti pri tem vseeno vztrajajo. Poleg tega pogrebna
					
	m				
ivo ©mm, s.P. 040 880 308
Ormoška 61, Ljutomer
pri pokopališču
imgpiDoomofei Z VAMI 50 LET
nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna
podjetja pri raztrosu pepela uporabljajo posebno raztro-sno žaro, s pomočjo katere je raztros lažji in elegantnejši. Pri tem pa ne pozabite, da je pri organizaciji pogrebne slovesnosti v prvi vrsti prav, da upoštevate želje pokojnika, ki oziroma če jih je izrazil glede svojega pogreba. Če je med njimi tudi raztros pepela zunaj pokopališča, se lahko po nasvet obrnete na brezplačno svetovalnico. Ustrezna sveto-
valka vam bo pomagala urediti vse upravne zadeve. A ni le raztros ena izmed alternativnih oblik pokopa. Eden izmed slovenskih umetnikov ustvarja slike, v katere vdela pepel pokojnika in s tem omogoča, da bo spomin na preminulo osebo živel še vrsto generacij. Neko drugo slovensko podjetje pa omogoča ohranitev spomina na bližnje v obliki spominskega diamanta.
In da so različice pokopa postale neke vrste tržna niša, potrjujejo tudi Španci, ki so razvili žaro z imenom Urna Bios. Pokop v njihovem proizvodu Urna Bios (ali v prostem prevodu 'bio žara') vam zagotavlja, da tudi po smrti ostanete živi - kot drevo. Namreč Urna Bios je prva 100 % biorazgradljiva žara, ki je ustvarjena za to, da iz nje po smrti zrastete v drevo. Vir: Zavod Pogreb ni tabu
Nagrobne sveče pri nas še vedno pred dekorativnimi
Bliža se 1. november - dan, ki temelji na ohranjanju družinskih vrednot in spominov na ljubljene osebe, ki so nekoč bile del naše družine oziroma so nam bile blizu. In eden izmed običajev, ki zaznamuje dan spomina na umrle, je tudi prižiganje sveč. Ta običaj je danes postal družinski dogodek, saj se mnoge družine srečajo ravno ob tej priložnosti. Ob tem ima sveča tudi svojo simboliko, saj pomeni upanje, luč, ponazarja večni plamen, ki gori v spomin naših bližnjih. A zadnje čase se pojavlja vse več pobud po zmanjšanju števila sveč, predvsem zaradi domnevnega onesnaževanja. Toda kot opozarja Igor Peter iz podjetja Sveča s Pobrežja, je tovrstna negativna kampanja neupravičena. »Svečarji smo morali poskrbeti za celotno shemo - od pobiranja sveč do njihove reciklaže in ponovne uporabe. In čeprav smo poskrbeli za celoten cikel, se naš še vedno obravnava kot največje onesnaževalce.« Podjetje Sveče s Pobrežja pri Vidmu se s svečarstvom ukvarja že 28 let. Še vedno njihova ponudba temelji na nagrobnih svečah. »Malo je takšnih držav v svetu, kjer je nagrobni program pred dekorativnim,« je priznal Igor Peter
in dodal, da je vendarle tudi pri nas mogoče zaznati trend povečanega povpraševanja po dekorativnem programu. »Trendi narekujejo nove izzive, tako bomo novembra pospešeno začeli izdelavo dišečih sveč. Urejamo še za-
dnje podrobnosti in še pred prazniki bodo naše sveče že na policah,« je zaupal Igor Peter iz družinskega podjetja Sveča, ki spada med tri največje proizvajalce sveč v Sloveniji in letno izdela več kot tri milijone sveč.
A
Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00-19.00 Sobota: 8.00-13.00
SVEČA *Jveče mefwi/oXwoafa
SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si
Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 20. oktobra 2017
PETEK 20, oktober 7:30 Glasbena osmica [slo,)f pon. 8:00 Vadba s Tamaro, pon, 8:15 Kuhinjica, pon.
Podeo nazaj, por, 9:05 Selivenca, pon, 9:20 Glasba za vse, pon.
NEDELJA 22. oktober 7:30 Glasbena osmica [slo.), por. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:30 SKL S23E01
Tadej Tos, pon. 1145 Potovanje na Luno, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 1225 Charlie Grapi in festival, por. 13:45 Ponnurski tednik, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal, pon. 18:40 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Vadba s Tamaro, pon 19:30 Sport(no): Štefan Vrbnjak, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Mosferatu, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Guliverjevo potovanje, pon. 23:50 Videostrani SOBOTA 21. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 V^dba s Tamaro, pon. 8:20 Cista umetnost - september, pon. G: 55 Kiuhinjica, pon. 9:20 Glasba za vse, pon. 9:55 Poaled nazaj, pon. 10:20 Selo^enca, pon, 10:35 Sponi no]: Štefan \Abnjak, pon. 11 i 5 Chariie Chaplin, pon. 12:00 Pregled tecfia 12:30 Tabur pon. 13:30 Pero Lovšin, pon. 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon, 18:00 Ptujska kronika, pon. 13:30 Portal, pon. 18:40 Sekvenca 18:55 Vadba s Tarna ro, pon, 19:tO Glasbena osmica [slo.), por, 19:40 Okus Posavja, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Dan D, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Vsega je kriva Nina, pon. 23:50 Vid^itrani
, pon.
10:20 Pogled nazaj, pon. 10:40 Sekvenca, pon, 10:55 Tabu. pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:30 portal, pon.
12:40 Cista umetnost - september, pon, 13:05 Gostilna *Pr FVancet« 14:15Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:30 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Vadba s Tamaro, pon. 20:00 Pregled tedna, por. 20:30 Dora: Tadej Toš. pon. 21:25 Gospodje ptujski, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Darfun Vojna za vodo, pon. 23:25 Videostrani PONEDELJEK 23. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:05 ŠKL S23E01,pon. 8:30 Pregled tedna, pon, 9:00 Vadba s Tamaro, pon, 9:45 Kuhinjica, doii. 10:35 Sport(no); stefan Vrbnjak pon, 11:05 Cista umetnost - september, pon. 11:30 Pogled nami. pon, 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:30 Glasba za vse, pon. 13:05 Sekvenca, pon, 13:20 Pero Lovšin, pon. 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica [slo.}, pon. 19:00 Vadba s Tamaro, pon< 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Nosferatu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dora; Tanja Žagar 23:20 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 STO SS0 2ft infoOpetv.tv, www.petv.tv
fegSiítdiriijít® %m i
PETKOV VEČER
Bodite nocoj t/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
ZNAMKA
I AVTO PIÍ O Fl PTUJ
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
LETNIK CENAc OPREMA BARVA
HONDA CIVIC VW SHARAN 2.0 TDI BMW 116D CITROEN C3 AUDI A3 1.6 TDI AUDI Q3 2.0 TDI KIA PRO CEED BMW X1 XDRIVE D AUT. NISSAN JUKE 1.5 DCI FORD MONDEO 1.8 TDCI FORD GALAXY 2.0 TDCi VOLVO C 30
2016
2014
2015 2010
2016 2014
2013 2016
2014 2011 2014 2011
14.990 22.990 16.990 5.990 19.990 19.990 8.490 33.990 12.990 8.490 13.900 8.490
KOT NOV ODLIČEN ODLIČEN EXKLUSIVE KOT NOV ODLIČEN KOT NOV KOT NOV ODLIČEN ODLIČEN DOBRO OHRANJ. DIESEL
RDEČA SREBRNA ČRNA ČRNA ČRNA
MIŠJE SIVA ČRNA BELA ČRNA SIVA TEMNO MODRA SREBRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj| Oprema Barva
RENAULT KANGO01.6 EXPRESS	2011
PEUGEOT 207 1.4TRENDY	2011
VW LIMUZINA PASSAT 1.6TDITREND. BLUEM.	2013
RENAULT MODUS 1.2 16V ELAN	2009
OPEL INSIGNIA 2.0 DT 16VEDITI0N CARAVAN	2010 RENAULT MEGANE KAR. 1.9 DCI DYNAMIQUE CONF. 2005
VOLKSWAGEN CC 2.0TDI SPORT	2012
BMW 320 D LIMUZINA	2006
SSANGYONG KYRON 2.7 D AVT. XDIAWD	2008
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX	2004 OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.0 16V BIT. ST KAR. 2012
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE	2004
NISSAN QASHQAI 1.5 DCITEKNA	2008
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX	2005
VOLKSWAGEN GOLFVARIANT 1.6TDI COMF.	2011
KIA PRO CEED 1.6	2009
SEAT LEON NITRO-X STYLANCE 1.6 MPI	2008
RENAULT MEGANE 1.6 16V PRIVILEGE	2006
RENAULT SCENIC 1.6 16V DYNAMIQUE	2011
OPFI CORSA 1.2 16V FSSFNTIA	2013
4.900,00 € 5.600,00 € 11.900,00 € 4.990,00 € 7.790,00 € 1.480,00 € 17.490,00 € 7.400,00 € 5.500,00 € 2.650,00 € 16.390,00 € 2.250,00 € 7.790,00 € 3.150,00 € 7.790,00 € 4.250,00 € 5.250,00 € 3.290,00 € 8.490,00 € 6.960,00 €
PRVI LAST. SERV. KNJIGA 72.229 PREV. SERV. KNJIGA AVT. KLIMA SERV. KNJIGA PRVA REG. 2007 SERV. KNJIGA AVT. KLIMA 75.551 PREV. AVT. KLIMA SERV. KNJIGA AVT. KLIMA SERV. KNJIGA PRVI LAST. SFRV. KNJIGA
87.840 PREV. 14.070 PREV.
RDEČA BELA BELA RDEČA BELA
KOV. SREBRNA BELA
KOV. SREBRNA KOV. SIVA BELA
KOV. ČRNA
ČRNA BELA
KOV. SREBRNA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
V
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Staierskitednik
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z izbranimi TV sporedi
NAROCTl-NTCA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Tfilfifnn:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ■ Osojnikova c. 3 2250 Ptui
Dvakrat tedensko aktualni doqodki iz Spodnieqa Podravia s Prlekiio ter prealed doaaiania v Sloveniii in po svetu.
NOTRANJA VRATA in OKNA
M
^ 031688777 www.vrata-tuning.si

08:00 90 tet Doma upokojencev Ptuj 09:30 Zahvala kraljice jeseni v Juršincit-11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 30:00 Kronika iz občine GoriSnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVE DNIK eč na spletnih straneh www.tiptv.tJ
08:00 ŽKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Skorba - Srečanje starejših občanov 11 ;00 Ljudski pevci v Podlehniku 13:00 Društvene igre na PoienSaku 15:00 Kronika iz občine GoriŠnica 17:00 Ljudski pevci v Bud i ni 18;30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:30 Video strani
08:00 Godemo in pojemo v koran tov i
deželi 09:40 ŠKL
10:20 Ptujska Kronka 10:50 Oddaja iz Slovenskih Goric i 12:00 Video strani 18:00 Srečanje pevskih zborov v
Majšperku
20:00 Dravsko-Pom urska Gazela 2017 21:00 Ujemi sanje 122:30 Polka in majolka
xnyram VZIVO tu<S preko spleta. www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si
02 7 M 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27,031 627 340
08:00 Oddaja iz občine Videm 09:30 SKL
10:00 Ptujska Kronika
10:30 Polka in majolka
11:30 Ujemi sanje
15:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Ljudski pevci v Podlehniku
20:00 Dravsko-Pomurska Gazela 2017
21:00 Godemo in pojemo v
korantovi deželi
23:00 Video strani
ZNAMKA
LETNIK CENA OPR.
BARVA
CHEVROLET EPICA 2.0 VCDI HIGH FORD B-MAX 1.4 TREND, SLO
FORD C-MAX 1.6 TDCI TIT,SLO FORD FIESTA 1.0 ECO, RED edition FORD FIESTA 1.25 TREND FORD FOCUS 1.0 ECO 125KM FORD KA 1.2 METAL START STOP
HYUNDAI i20 1.2 LIFE,5VRAT JEEP CHEROKEE 2.8 CRD AVT MERCEDES BENZ A 160 CDI RENAULT CLIO 1.2 16V RENAULT TRAFIC 2.0DCI, 6 SED.
2009 2016 2014 2012 2016 2009 2014
2009
4.890	SLO, ODLIČEN, TRAJNIK
12.490	JAMSTVO DO L. 2021
10.890	2.LAST., NAVIGACIJA
10.490	ODLIČEN, 1.LAST.
13.990	1.LAST., SAMO 11.883 KM
5.390	ODLIČEN, 1
11.590	ODLIČEN, 2.LAST.
18.890	SLO, 1.LAST., SK.
6.390	SAMO 64.136 KM.......
15.990	ODLIČEN, REDNI SERVISI
5.990	2.LAST., SLO, TRAJNIK
5.990	1.LAST., TRAJNIK
8.490	2.LAST., ODLIČEN,
11.390	1.LAST SK. POTF
BELA KOV. BELA RDEČ BELA V. V. T ...V. Č RDEČA
RDEČA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
AK©0J©KA PONUDBA MESNICA F0NGUŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST.
petek • 20. oktobra 2017
Oglasi in objave
Štajerski	19
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Prireditvenik
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Tel. 041 358 960.
KOZLIČKE in koze, burske, različne starosti, prodam. Telefon 041 783 224.
PRODAM črno-belo telico, brejo 9 mesecev. Telefon 051 307 320.
PRODAM dve kozi, samca in samico, stara 6 mesecev. Telefon 753 31 01.
GRADBENIŠTVO Bezjak Alojz, s. p., Mala vas 34, Gorišnica, zaposli dva samostojna zidarja ali tesarja, lahko priučena, za solidno plačo. Delovni čas od 7. do 15. ure. Tel. 041 669 323.
PONUJAMO pomoč starejši osebi ali paru. Nudim tudi nego. Kličite samo resni. Telefon 031 235 284.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - 2,5 sobno stanovanje, letnik 1987 - popolnoma obnovljeno 2013, 4. nadstropje z mansardo 69,70 m2, ■jsjjj- r*r/AAl&/ opremljeno 82.000 » Rp/VIbK
EUR, tel: 041 933 Y 151 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
KMETIJSTVO
PRODAM pujske. Telefon 051 342 491.
KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 031 819 927.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
»Ut,
www.radio-ptuj.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Predvidena prenova ptujske mestne tržnice; Ptujski župan sprejel župana občine Pančevo; Veleposlanica Avstrije na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju; Grand hotel Primus obeležil deset uspešnih let; Svetovni dan turizma praznovali na Ptuju; Piknik in srečanje članov Turističnega društva Ptuj; Predstavitev knjige in slikarska razstava Antona Krajnca v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Sprejem nosilcev projekta Starejši za starejše; Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684 - biografski priročnik avtorja dr. Dejana Zadravca; Teleing, d. o. o., v partnerstvu s podjetjem Telemach; 8. ptujski gobarski praznik; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Vi-deoprodukcija Tinček Ivanuša.
Petek, 20. oktober
15:30 Hajdina, odhod z avtobusom izpred občinske zgradbe, nočni pohod na Donačko goro
16:00 Slovenska Bistrica, Kleti članov zadruge Konzorcij in Ritoznojčan, Dnevi
mošta in kostanjev, od 16.00 do 20.00 16:00 Zg. Hajdina, pri kapeli Marte Sitar, druženje vaščanov Zg. Hajdine s
kostanjevim piknikom 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, večer s
slovenskimi vinskimi kraljicami 20:00 Trnovska vas, šotor pred večnamensko dvorano, 19. občinski praznik Trnovska vas, komedija Reporter Milan, premiera Ljubi žabara
Sobota, 21. oktober
09:00 Hajdina, telovadnica OŠ, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 10:00 Slovenska Bistrica, izpred gostilne Potočnica, 4. Vošnjakov pohod po
Visolskih obronkih 10:00 Slovenja vas, izpred gasilskega doma, rekreativno kolesarjenje 10:00 Ptuj, vzhodni stolp gradu, Muzejski vikend, Veščine in skrivnosti
orglarskih mojstrov, do 16.00, ogled razstave, pozlatitev angelčka, za družine z otroki od 4 let dalje, brezplačno 11:00 Draženci, ribnik, Memorial Danija Rajha v ribolovu 14:00 Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Hrgova domačija, Dan odprtih vrat
Hrgove domačije s prikazom tradicionalnih običajev 16:00 Kogl, Velika Nedelja 23, Slovenija, Podobe kulture in vina, 16.0018.00 Klepet v družbi vin Kogl 18.00 Koncert Sirom & Yoshio Machida 16:00 Slovenska Bistrica, Kleti članov zadruge Konzorcij in Ritoznojčan, Dnevi
mošta in kostanjev, do 20.00 17:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, 19. občinski praznik Trnovska vas, osrednja prireditev, kulturni program, nagovor župana, podelitev priznanj, pogostitev in družabno srečanje v šotoru, veselica z ansamblom Modrijani ob 20.00 18:00 Žetale, Rove, 18. občinski praznik in 27. kostanjev piknik Žetale 2017, polharija na Rovah
18:00 Starše, večnamenska dvorana, gledališka predstava En dan življenja, Mama Juanita, po istoimenskem filmu, mehiška glasba
Nedelja, 22. oktober
10:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom, otroška predstava Pikpak 12:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, Brunč Oktoberfest, do 15.00, tematski Brunch
13:00 Trnovska vas, šotor pred večnamensko dvorano, 19. občinski praznik Trnovska vas, tekmovanje v kuhanju kisle juhe med vasmi, pokušnja juh po 15.00, jedača in živa glasba 18:00 Starše, večnamenska dvorana, gledališka predstava En dan življenja, Mama Juanita, po istoimenskem filmu, mehiška glasba
Ponedeljek, 23. oktober
18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predstavitev knjige
Osebna zgodba policista 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Gogoland
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.pubec.si
Mestni kino Ptuj
Petek, 20. oktober: 17:00 Moj mali poni; 19:00 Srečen smrtni dan; 21:00 Aquarius. Sobota, 21. oktober: 10:00 Plakatnica 2017 in ogled razstave 120 let kinematografije na Ptujskem; 17:00 Moj mali poni; 19:00 Družinica; 21:00 Srečen smrtni dan. Nedelja, 22. oktober: 17:00 Moj mali poni; 19:00 Rdeči pes Modri; 21:00 Družinica.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
Vstopnice na vseh' prodajnih mestih Eventim
STAJERSKA MLADA VINA • KULINARIKA • GLASBA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 21. 10. 2007, ko smo te tako hitro izgubili, naša draga žena, mama, babica, prababica
Marjeta Kukec
IZ STOJNCEV 113 A
Hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu ter ji zaželite miren počitek.
Tvoji: mož Anton, sin Tonči z družino, hčerki Brigita in
Darinka z družinama
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
20. oktobra minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Anton Nahberger
S POBREŽJA 14 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo ter prižgete svečko.
Žena in otroci z družinami
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Alojza Letonja
1942-2017 IZ ZABOVCEV 92
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo PGD Zabovci in vsem drugim prostovoljnim gasilskim društvom, Moškemu pevskemu zboru Markovci, DU Markovci, Medobčinskemu društvu invalidov, bivšim sodelavcem Agisa Ptuj.
Hvala ge. Hedviki Rojko za molitev in izrečene besede slovesa, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN Dušan Kokol
IZ BODKOVCEV 31
5. 10. 1989-19. 10. 2008
Devet let je že minilo, odkar si v večnosti. Ni dneva ne noči, v srcih z nami si.
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, krasite njegov mnogo, mnogo prerani grob. Hvala botri Mariji za zalivanje rožic.
Žalujoči: mama Lojzka, ata Anton, brat Boris z družino,
mati in vsi tvoji
MALE OGLASE, G IN RAZPISE	ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO	
ZA PETKOVO IZDAJO	□O ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 16 ali mar|ana.pihlar@r<idi(Hadnik.si, Ihodno pokličite. Štajerski TCDNK
maida.segula@rafHo-4ednik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred	
Ptuj • Na mestni tržnici bo padlo vseh sedem dreves
Župan znova snedel besedo
Predstavniki neformalne civilne iniciative, ki nasprotuje poseku sedmih cigarovcev na ptujski tržnici, so se v Mestni hiši končno sestali z županom mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem, projektanti tržnice in vodji poslanskih skupin v mestnem svetu. Ne kompromisa ne sprave ni bilo.
Župan je bil jasen predvsem glede dejstva, da je župan: »Občani so izvolili mene. Izvolili so me zato, da odločam. Tokrat sem se odločil za razvoj Ptuja in ne za sedem dreves; kot župan prevzemam to odgovornost.« Prejšnji mesec je napovedal, da bo mestni svet o poseku najbrž ponovno odločal, zdaj je besedo snedel: »Zame je zgodba zaključena.« Samo M. Strelec iz civilne iniciative je dejal: »Zame so le še odločevalci tisti, ki morajo pretehtati dejstvo, da je več kot 3.100 ljudi (med njimi okoli 1.500 ptujskih volivcev) izrazilo javni interes, da drevesa ostanejo. Z županom sem jaz osebno zgodbo končal.«
Senčar se je pri zagovoru projekta skliceval na arboristično mnenje, čeprav se imena njegovega avtorja ni mogel spomniti: »Drevesa so nevarna, prostor pod njimi bi že sedaj morali ograditi. Če raste breza iz dupla, pomeni, da je drevo votlo, da je v njem humus in drevo lahko pade. Trenutno sem jaz odgovoren za to, kaj se tam dogaja.« Prejšnji mesec je javno obljubil, da bosta dve drevesi vendarle ostali, po novem bodo padla vsa do zadnjega. Zakaj vsaj tisti dve kar naenkrat ne moreta ostati? »Ne -to pa zato, ker civilna iniciativa ne pristane na noben kompromis,« je vzgojno sklenil župan.
Sestanka se je udeležila ožja operativna ekipa civilne iniciative: Irena Bezjak, Romana Ercegouič, Dušan Gabrouec, Liljana Klemenčič, Darko Plohi, Samo M. Strelec, Tereza Vidouič in Emerik Wekjl (zaradi službenih obveznosti je manjkal Iztok Pohorec), pridružila se jim je tudi Mariborčanka Almira Čatovič.
Pojasnil je, da je arhitekt pač izbral drugačen koncept, kot ga želi civilna iniciativa: »Tudi mi bi si želeli, da drevesa ostanejo, ampak na žalost ne gre. Ta koncept smo razvijali skoraj leto in pol, proces je bil popolnoma transparenten. Vložena je dokumentacija za gradbeno dovoljenje, potem bomo objavili razpis. Projekt preprosto moramo izvesti.« Dodal je, da so
Skrivnostna so pota županova
Sestanek so tako za medije kot za javnost zaprli. Predstavniki civilne iniciative za ohranitev dreves so ga želeli posneti z video kamero, a sojo morali takoj ob vstopu v Mestno hišo oddati. Samo M. Strelec je povedal: »Javnosti smo hoteli od a do ž pokazati, kaj smo se pogovarjali. Fotografiranje so mi sicer dovolili, a nekateri na fotografijah niso želeli biti prisotni...«
Župan Ptuja Miran Senčar je pojasnil: »Snemanje je vedno delikatna stvar, treba je upoštevati neka pravila.« V civilni iniciativi bodo po spominu zapisali čim podrobnejši potek sestanka in ga javno objavili, Strelec pa je opozoril: »Da sestanka nismo mogli posneti veliko pove o tem, koliko javnost sme vedeti, kaj se na Ptuju dogaja z drevesi. Kot občanu se mi to zdi nedopustno.«
na obnovo čakali vsaj 20 let: »Gre za velik poseg, vreden okoli 5 milijonov evrov, česar občina brez evropskih sredstev ne bi zmogla. Nekoč so tam načrtovali še garažo, tisti projekt bi bil vreden dvakrat toliko.«
O umanjkanju rokovnjaštva
Senčar je namignil, da vse svoje moči ni pokazal: »V dobro si štejem, da nismo postopali tako ro-
Seznam neprijetnih vprašanj
Predstavniki civilne iniciative so županu predali seznam 14 vprašanj, pobud in zahtev, odgovore pričakujejo do konca tega meseca. Zahtevajo vpogled v konservatorski program, ki bi ga po občinskem odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov morali izdelati tudi za zelene površine. Videti želijo celotno arboristično mnenje za drevesa na tržnici, pa vizualizacijo načrtovanega premičnega objekta in celotno projektno nalogo, ki jo je občina dala projektantom. Zahtevajo sestanek z mestnim svetom, ki naj na redni seji o drevesih ponovno odloči. Podpisnike peticije zanima, kako je mogoče, daje bilo po projektni nalogi Ureditev nove tržnice iz leta 2013 drevesa treba ohraniti, pa so se kulturnovarstveni pogoji v nekaj letih tako spremenili.
Sprašujejo, kje in kako bi občani lahko podali pripombe in zakaj se ključne informacije o projektu predjavnostjo skrivajo. Zanima jih, kolikšen delež okoli 692.923 evrov za »zunanjo ureditev tržnice« bo namenjen ozelenitvi in ali ne bi bilo smotrneje teh sredstev nameniti vzdrževanju obstoječih dreves. Pa tudi, kdo (z imenom in priimkom) izdaja naloge za sečnjo dreves in grmovja v mestu... Če bodo drevesa ostala, želijo biti vključeni v nadzor del, da bi zagotovili primerno odkopavanje okoli dreves. Če bodo padla, od občine zahtevajo, da na tržnici postavi pomnik, »na katerem bodo za prihodnje rodove izpisana imena vseh svetnikov, ki so glasovali za posek«, sicer bodo tablo postavili sami.
Zbiranje podpisov za ohranitev dreves se nadaljuje, civilno iniciativo sta podprla tudi evropska poslanca Ivo Vajgl in Milan Zver.
kovnjaško kot v nekaterih drugih občinah; tudi mi bi lahko drevesa preprosto posekali. Civilno iniciativo smo poslušali in jo bomo upoštevali, kjer bo mogoče.« Nato bodo drevesa posekali. Strelec je poudaril, da za obnovo tržnice to ne bi bilo potrebno: »Projektant je dobil projektno nalogo in je naredil, kar je investitor naročil. Radi bi izvedeli, kaj je to bilo. Če namreč naročiš bazen, ti naredijo bazen, če pa naročiš kolarnico, ti naredijo kolarnico...«
Župan je zatrdil, de je civilna iniciativa občini na mnogih področjih odprla oči: »Priznam, premalo smo se ukvarjali z drevesi, ta so v slabem stanju. Na predlog iniciative smo angažirali podjetja, ki se ukvarjajo z obnovo in vzdrževanjem parkov in dreves. Očitali so nam tudi, da nimamo registra dre-
ves in pravil, kako ravnati z drevesi. To ne drži; ta register so Javne službe Ptuj s krajinskim arhitektom Boštjanom Vaudo začele delati pred petimi, šestimi leti, res pa je, da se takrat ni nič zgodilo. Pomen iniciative bo velik: drugače se bomo obnašali do dreves, register bomo dokončali, drevesa v slabem stanju bomo primerno obdelali.« Posekali?
Eva Milošič
OKNA, VRATA .7
GARAŽNA VRAM www.naitors.si m
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
J
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAIiORSooa
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - G0RIŠNICA1
Foto: EM
Foto: CG
donaée ttadi'ee
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji zmerno, predvsem na zahodu tudi pretežno oblačno. Drugod bo sončno, zjutraj bo ponekod še lahko megla. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, na Primorskem od 9 do 12, najvišje dnevne od 16 do 23 sto- ■ pinj C.
Obeti
V soboto bo na zahodu zmerno do pretežno oblačno, možen bo ■ rahel dež. Drugod bo večinoma sončno, le ponekod po nižinah bo v jutranjem času še nekaj megle. " Pihal bo jugozahodnik. V nedeljo bo oblačno, padavine bodo od a zahoda zajele vso državo. Sprva bodo vmes tudi nevihte. Ohladilo se bo.