pionirji, tekmovalci z nedeljskega rejeli diplome iz rok predstavnika li GREGA VESEL (Novinar), M/ ost). — (Foto:' S. Dokl) Št. 6 (933) L XIX NOVO MESTO, četrtek, ★ ★ 8. febr. 1968 DOLENJSKI LIST Brucovanje dolenjskih študentov V soboto, 17. februarja ob 20. uri, bo Klub dolenjskih študentov pod pokroviteljstvom občinskih skupščin Novo mesto in Trebnje priredil v novi restavraciji na Otočcu elitni ples z bruco-vanjem. Po dolgem času bo to spet brucovanje v tradicionalnem slogu. 10. februarja ob 11. uri dopoldne pa bo na ulicah novega mesta sprevod z ujetimi bruci, zelenim carjem, brucmajorjem na konju in s starimi bajtami. Starosta brucovanja bo novomeški kulturni delavec in knji-živnik Severin šali. Po programu bo zabavna prireditev, lia kateri bo igral ansambel Dehors, peli pa: Tatjana Gros, Pandur Rasim in Jure šulc. Čisti dohodek prireditve bo porabljen za podpore socialno šibkim študentom in potrebe Kluba dolenjskih študentov. Vstopnice so .naprodaj pri potovalnem uradu Gorjanci v Novem mestu in Kompasu v Ljubljani. Tov. Edvard Kardelj v Novem mestu V soboto, 3. februarja ob 11. uri, je obiskal tovarno perila LABOD v Novem mestu član sveta federacije tovariš Edvard Kardelj z ženo Pepco. Ugledni gost si je ogiedal proizvodnjo in se s predstavniki podjetja pogovarjal o razvoju LABODA. Naročil je tudi nekaj srajc med modeli, ki so mu bili najbolj všeč. V tovarni se je zadržal okoli dve uri. Na Dolenjskem sekcija izseljencev Prejšnji teden je bil v Trebnjem sestanek predstavnikov občinskih konferenc SZDL iz občin Črnomelj, Brežice, Metlika, Krško, Sevnica, Trebnje in Nevo mesto. Na tem posvetu so govorili o tekočih pripravah na II. srečanje dolenjskih izseljencev, ki bo 13. in 14. julija na Mirni. Iz poročila, ki ga je podal član pripravljalnega odbora Janez Gartnar, smo videli, da priprave namesto tečejo in da bo odgovorni ljudje v trebanjski občini celotno zadevo vzeli resno v roke. . Prisotni predstavniki iz dolenjskih občin so tudi sklenili, da ustanovijo izseljensko sekcijo za Dolenjsko. Sedež bi trenutno imela v trebanjski občini, v prihodnjem letu pa v Črnomlju, ker bo tam III. srečanje naših izseljencev. sd Pred IV. zborom DBH V ponedeljek, 12. februarja, bo v Novem mestu 4. zbor Dolenjske banke In hranilnice, na katerem bodo pregledali poslovanje banke v lanskem letu in sklepali o njeni poslovni politiki za leto 1968. O zanimivem poročilu ter dosedanjem razvoju banke bomo obširneje še pisali. Dol. Ponikve - hiša zgorela do tal V torek, 6. februarja, je v zgodnjih jutranjih urah v Dol. Ponikvah pri Trebnjem do tal pogorela hiša Karla Po-glavca. Goreti je začelo kmalu po 1. url zjutraj, požar pa so omejili gasilci iz Ponikev in Trebnjega. Vzrok požara še ni znam. Letos gotovo asfalt do Radeč Prihodnje leto bo na vrsti modernizacija ceste Impoljca-Krško Pred tedni smo že poročali, da je upravni odbor republiškga cestnega sklada odobril za modernizacijo ceste Boštanj-Radeče 200 milijonov starih dinarjev. Sprva je slabo kazalo glede udeležbe občin, ki morajo prispe- vati skupaj še blizu 200 milijonov, vendar se je zadnji čas spremenilo na bolje. Občinska skupščina v Sev. H|ici je zadnjega januarja sklenila pri celjski kreditni banki najeti 40 milijonov sta-rih din posojila, del denarja Komur se se ni posvetilo »Dali smo oglas v časopis — pa nobenega haska! Prodajamo konzerve in jajca in jedilni pribor in čevlje. Znižali smo cene, kolikor je bilo mogoče, in zares smo najcenejši v mestu in sploh ...« Ni še tako dolgo, kar so bili ljudje veseli, da so sploh dobili dober jedilni pribor ali dobre čevlje, in ni tako daleč čas, ko bo v naših trgovinah mogoče izbirati med petimi odličnimi jedilnimi pribori in petdesetimi lepimi pari čevljev! Trgovci so že marsikaj reformirali, najmanj pa svojo miselnost. Kdor hoče prodati, mora povedati ceno, kdor bi kupil, pa hoče vedeti, koliko ta stvar stane. Ljudje imajo premalo časa in hvala bogu Uidi že premalo tako„ hudih potreb, da bi hodil po trgovinah spraševat koliko kaj stane! Opozorili smo trgovce, naj povedo cene v oglasih in naj jih vidno in razločno napišejo v izložbah, pa so rekli: »Ja, veste, to se spreminja, cene še niso čisto zanesljive ...« Če niso cene zanesljive, tudi trgovci niso zanesljivi, tudi zaslužiti ne morejo ... Cena je prvo in zadnje, kar zanima povpreča-nega kupca. Komur se je to pravi čas posvetilo, ima že danes lep denar v blagajni, komur pa se še ni in se mu tudi še ne namerava, lahko še nekaj časa vali krirtdo na vse mogoče instrumente, spremembe in položaj na tržišču! pa bodo prispevale dmge občine. Tako bo cesta do Radeč asfaltirana že letos, sevniška občina pa bo dobila prvo asfaltno zvezo s sosednjo občino in naprej s Celjem. .Ker je bil denar za modernizacijo tega 9,6 km dolgega odseka zbran le s težavo, je občinska skupščina prepričana, da lastniki zemlje, kjer bo treba cesto razširiti ali delno prestaviti, ne bodo navijali odškodnin, saj bo ce-sta predvsem za bližnje prebivalce velika pridobitev. Rdeča mačeha in marjetica... Zima še ni minila; rada še pomaha z mrzlim repom ir te dni je marsikje po Sloveniji tudi snežilo — na Dolenjskem pa se že ponuja pomlad. Tovarišica Olga Fotočai iz Dolnjih Kamene 36 pri Novem mestu nam je v torek zjutraj prinesla v uredništvo cvet rdeče mačehe ir dve glavici travnate marjeti ce: rožice so pognale na vrtu ob njihovi hiši, kjer je sneg pobralo, topla žarki zadnjih 10 dni pa so že privabili na svetlo prvo cvetje. Morda je prezgodaj — pozdrav pomladi pa je le bil! Lepa hvala, tovarišica Olga! SVEČAN TRENUTEK — mlajši tekmovanja v črmošnjicah, so ceta Bukovca. Diplome so (Rog) in MIŠO MAGUŠAR smučarskega SK Rog Na-), MARJAN ŠONC Z RAZŠIRJENE SEJE KS V BREŽIŠKI TOVARNI POHIŠTVA Za uvod je eksplodirala petarda Delavski svet je direktorja začasno odstranil z delovnega mesta — V komisijo, ki bo presojala utemeljenost razlogov za razrešitev, je imenoval tri člane kolektiv, tri pa občinska skupščina — Ob dvajsetletnici tovarne, ki so jo slavili lani 28. oktobra, je bilo na zunaj še vse v redu — Zakaj so tako dolgo molčali? Dr. Ivan Ribar V petek, 2. februarja popoldne, je v zagrebški vojaški bolnišnici nenadoma umrl v visoki starosti znameniti jugoslovanski politik, prvi predsednik prezidija FLRJ — tovariš dr. Ivan Ribar. V ponedeljek popoldne se je hva-lenža domovina poslovila od zaslužnega državnika in zvestega, do zadnjega diha predanega, borca za socializem, očeta dveh legendarnih junakov naše revolucije na zagrebškem Mirogoju. Pokojni tovariš Ivan Ribar se je rodil pred 88 leti v vasici Vukmaniči nad Karlovcem kot sin učitelja. Oče je nadarjenemu fantu pomagal, da je našel pravo pot v življenje in že leta 1906 je mladi odvetnik dr. Ivan Ribar odprl v Zagrebu svojo pisarno. Odvetniška diploma pa mlademu pravniku ni bila le pri- znanje za opravljene študije; že od vsega začetka je bil tovariš Ribar človek široko odprtega srca s posebnim posluhom za težave in boj takrat zatiranega malega človeka, ki je iskal pred sodišči pravico in zadoščenje. Kmalu je dr. Ivan Ribar na raznih sodiščih postal branilec revolucionarjev in komunistov. Pokojnik je bil predvsem širok Jugoslovan. Bil je med ustanovitelji Hrvatske napredne demokratske stranke, poslanec v Hrvatskem saboru že 1913 in kasneje član skupnega parlamenta v Budimpešti. Po končani I. svetovni vojni je postal član centralnega odbora Narodnega sveta v Zagrebu, kmalu nato pa je bil predsednik Ustavodajne skupščine SHS. Po uki-Nadaljevanje na 3. strani Pol milijarde za hladilnico AGROKOMBINAT čaka samo še na kredite — Za nas opazovalce je bil uvod v razširjeno sejo delavskega sveta v tovarni pohištva kaj nenavaden. Malo pred začetkom, ko je bila večina že zbrana, je na hodniku pred odprtimi vrati eksplodirala petarda. Ni še dolgo tega, kar je v tovarni, razneslo kotel in delo je stalo šest dni. Da ni bilo tokrat nič resnega, sem razbrala z obrazov ljudi iz hiše. Raztolmačili so ml, da se »nekdo igra«. Uganila sem, da vznemirljivi začetek najbrž napoveduje eksplozivno sejo. Trajala je pet dolgih ur. Komisija, ki jo je delavski svet 18. Januarja izbral za to, da bi dokumentirala utemeljenost očitkov proti direktorju, je pripravila zelo obširno poročilo. Inž. Janeza Jermana so obdolžili podce- (Nadaljevanje na 5. strani) V krški občini je 230 hektarov nasadov sadnega drevja. Jeseni 1969 pričakujejo precej nad dvesto vagonov pridelka. Do takrat naj bi v Stari vasi že stala hladilnica za 200 vagonov sadja. »Načrti zanjo so napravljeni,« je povedal direktor AGROKOMBINATA Stane Nunčič. Priprave za to veliko investicijo so bile končane te dni. Vloge za kredite je AGROKOMBINAT poslal Kmetijski banki v Beogradu, Gospodarski banki SRS v Ljubljani, Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu. Nekaj denarja pričakujejo Krčani tudi iz republiških materialnih rezerv, če bodo vsi zaprošeni izpolnili dane obljube, potem ne bo za gradnjo nobenih ovir. Investicija bo veljala AGROKOMBINAT blizu pol milijarde starih dinarjev. Z delom investicij se vključuje v izgradnjo tudi KMETIJSKI KOMBINAT iz Sevnice. Sevniška občina ima približno sto hektarov nasadov. Večina teh je na Blanci, komaj deset kilometrov od Krškega. Lokacija hladilnice je torej za Sevničane zelo ugodna. J. TEPPEY OD 8. DO 18. FEBRU-Zimsko vreme z burjo in pogostimi snežnimi padavinami, ki bodo močnejše zlasti okrog 9., 12., 14., 17. in 18. februarja. Vmes kratkotrajne razjasnitve s poostritvijo mraza. v Dr. V. M. tedenski mozaik Stiska Američanov v Južnem Vietnamu je nekoliko podobna stiski Rimljanov, ko so v Rim vdrli Galci. Takrat so Rimljane rešile gosi, ki so jih z gaganjem prebudile, ko je sovražnik lezel proti Kapitolu. V Waskingtonu »jastrebi« vreščijo in »golobi« grulijo, pa nič ne pomaga. Morda če bi začele gagati še gosi na ameriškem Kapitolu... Grški polkovniki, ki vladajo v kraljevi odsotnosti, kakor so vladali v njegovi prisotnosti, so prišli te dni na dan z novo ustavo. Ta ustava je zapečatila usodo grške levice in bo — če je še kaj prostora v grških naporih — napolnila zapore. Polkovniki so dobri direktorji kaznilnic — je zapisal britanski tednik »Economist« — ne pa dobri ministrski predsedniki. Znajo držati ljudstvo v strahu, ne znajo pa mu vladati, a še manj mu pomagati, da bi si vladalo samo... Zahodnonemški zunanji minister Brandt se je hudo zameril predsedniku de Gaullu. Menda je v nekem govoru med drugim dejal: »Francosko-nemško prijateljstvo bo močnejše od antiev-ropske ideje nekega vladajočega šefa, ki hlepi po oblasti.« Brandt je odločno zanikal, da bi bil dejal kaj takega, toda potrebno bo kaj več kot ministrov demanti, preden se bo Pariz pomiril... Kitajski tisk je v zadnjem času v hudih skrbeh zaradi »zlega vetra«, ki je spet začel pihati čez Kitajsko. Ta veter je »kontrarevolucionarni ekonomizem«. Po domače povedano: delavci in kmetje hočejo večji zaslužek in želja po potrošnem blagu med množicami se je okrepila ... Američani so spet »izgubili« štiri vodikove bombe. To pot nad Grenlandijo. Padle so v morje. Nekaj podobnega se jim je zgodilo ob španski obali, čeprav ni nevarnosti, da bi eksplodirale, je velika nevarnost, da bi se radioaktivnost razlezla po morju. Svetovna javnost je vznemirjena, Danci, ki imajo suverenost nad Grenlandijo, pa so besni. Toda to ne pomaga ne enim ne drugim ... Britanski premier Wilson je odletel v Washington ob zelo neprimernem času: tam so vsi zaverovani v sedanjo zmedo v Južnem Vietnamu. Obisk se bo najbrž končal tako kot v Moskvi: s poslovilnimi pozdravi in obžalovanjem, da Se ne da nič storiti... Velebolgarski šovinizem Komu koristi poplava izzivalnih člankov v bolgarskem tisku? Čemu potvarjanje zgodovine in zanikanje obstoja makedonskega naroda? Osrednjd bolgarski listi in posamezni časniki so objavili v zadnjem času, zlasti v minulih dveh mesecih, kup člankov in komentarjev, v katerih se izražata velebolgarski šovinizem in hegemonizem, oživljajo se težnje po ozemeljskih spremembah In zanika obstoj makedonskega jezika in sploh politične in kulturne zgodovine makedonskega naroda. Člankom v časopisih so se pridružile tudi izjave nekaterih najvišjih bolgarskih voditeljev, kar nedvomno potrjuje, da izražanje takih velebolgarskih šovinističnih zahtev ni ne slučajno, ne brez določenega namena. Kot neposreden vzrok so uporabili 90-letnico pogodbe v San Stefanu, oživljanje ozemeljskih teženj pa skušajo podkrepiti s »sanstefanko Bolgarijo«, ki je pred devetdesetimi leti živela komaj tri mesece. Bolgarski tisk, kot tudi odgovorni bolgarski voditelji, zanika obstoj makedonskega naroda. Gredo celo tako daleč, da od najpomembnejših datumov iz zgodovine ma- TELEGRAMI WASHINGTON - Ameriški ge neral Wheeler je dejal, da ZDA ne pričakujejo v Južnem Vietna mu poraza vrste Dien Bien Phu. Pripomnil je, da Khe San ne sme pasti, sicer bo nasprotnik prodrl »globoko na ozemlje Južnega Vi etnama«. HOUSTON — Znam srčni kirurg De Bakey je s svojimi sodelavci operiral na srcu enajstletnega Beograjčana Mišo Nastiča. Operacija je trajala dve uri in mladi bolnik se dobro počuti. FRANKFURT — Pred poslopjem ameriškega konzulata so bile demonstracije proti ameriški agresiji v Vietnamu. Policija je nastopila proti demonstrantom, ve činoma študentom, z gasilskimi brizgalnami. SEUL — Vlada Južne Koreje bo menda poslala ZDA oster protest zaradi »»pomirljive« politike Wa-shingtona do Severne Koreje v zveai z vohunsko ladjo »Pueblo«. STOCKHOLM - Vodstvo švedske KP je sporočilo, da ne bo poslalo svojega delegata na sestanek partij v Budimpešti. V obra- kedonskega naroda pripisujejo med »najsvetlejše trenutke bolgarske zgodovine« celo Ilindensko vstajo! V "kladu s takimi pojmovanji sta tudi dva članka, objavljena nedavno v »Rabotničeskem delu«, v katerima pripisujejo Makedoniji in njenim prebivalcem bolgarski značaj. Takih in podobnih primerov je zyadnje čase v bolgarskem tisku zelo veliko. Manifestaoije velebolgarske-ga šovinizma so v nasprotju z obojestransko pripravljenostjo za razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med dvema sosednjima, socialističnima deželama na Balkanu. Odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo so se v minulih letih lepo razvijali. Na mnogih področjih je sodelovanje med deželama zelo dobro, kar je nedvomno koristno za obe državi. Taki članki v bolgarskem tisku in izjave nekaterih odgovornih lj delavka iz Gornjega Suhadolaj Alojz Tramte, delavec iz Gornjega Suhadola; Frančiška Božič, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Ivanka Matko, gospodinja iz Gornjega Suhadola; Ivan Jakše, kmet iz škrjanč; Jože Mohar, član kolektiva KGP Novo mesto; Julka Rupar, članica kolektiva Iskra, Šentjernej. KOMUNA ■K3 IVO PIRKOVIČ močvirij štipendist rešil novomeško kanalizacijo Škocjan: trije kra- Černvjeva nagrada Novomeščanu Januarja j© bilo na območ- 1u škocianske kcnaievne skuo- Prejei jo je inž. Siobodan Novakovič za idejno ureditev kanalizacije v Novem mestu — Krka obvarovana odpadnih voda Sklad inž. Jaroslava čemyja v Beogradu podeli vsako leto nagrade za najboljša diplomska dela s področja hidrotehnike. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na ljubljanski univerzi je predlagala za nagrado v letu 1967 skupno delo svojih dveh diplomantov, mladih inženirjev Slobodana Novakoviča in Zlatka Gabrielija na temo »Idejna ureditev kanalizacije v Novem mestu«. Sklad je to delo nagradil. »Za ta uspeh — naj pripomnim, da mi nagrada pomeni, ne le moralno, marveč tudi materialno priznanje — se moram zahvaliti predvsem prof. inž. Janku Sketlju, ki me je za delo navdušil, mi pomagal z nasveti in me nenehno spodbujal«, je povedal nagrajenec inž. Novakovič, svetovalec in analitik za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu. »Dela se nisem lotil slučajno,« je nadaljeval inž. Novakovič. »Kot štipendist novomeške občine bi moral napraviti idejno rešitev za kanalizacijo v Bršlinu. Ker bi bila obdelava Bršlina premajhno delo za diplomsko nalogo, sem se lotil idejne ureditve kanalizacije v Novem mestu glede na njegovo po letu 1990 predvideno velikost in število prebivalcev (24.500). Ta naloga je bila zame le preobsežna, zato sva si jo delila z inž. Zlatkom Gal^rielijem, ki je zaposlen v Mariboru. Tako sem jaz obdelal kanalizacijsko omrežje z ureditvijo enotnega, moj sodelavec pa isto omrežje z rešitvijo ločenega čiščenja odpadnih voda.« Glavni in poulični kanali bi bili po idejni ureditvi dolgi 39 km. Začetek glavnega kanalskega odvoda na desnem bregu Krke bi bil pri Jakšetovi gostilni v Irči vasi. Kanal bi iz Irče vasi zavil proti Krki, tekel skozi Por-tovald (zazidan) in po Partizanski cesti do kandijske-ga mostu. Tu bi bil zbirnik vseh kanalov na desnem bregu Krke. Tako povečani kanal bi tekel čez Krko in se na levem bregu obrnil proti toku. Na Loki bi se mu pridružil vod iz Bršlina, nakar bi skozi predor pod novo pošto zavil proti vzhodu in se pod sodiščem izlil, še prej pa pobral odpadne vode iz Ločne. Na tej dolgi poti bi bilo potrebno zaradi višinskih razlik vgraditi kakšnih šest prečrpališč. Inž. Novakovič je tudi izračunal, da bi se po tako zasnovanem omrež- PORODN&NiCESI ju pretakalo po 276 litrov odpadnih voda na sekundo. S tako idejno ureditvijo bi bila Krka v Novem mestu pretežno vama pred odpadnimi in za življenje v njej nevarnimi vodami (fekalijami). »Moja idejna ureditev upošteva vsaj 13 projektov sedanje kanalizacije, kar pomeni, da sem predvidel, da bi se novejša kanalizacija lahko navezala na zasnovano. Težko je kaj podobnega reči za staro kanalizacijo, za katero tudi ni podzemnega katastra.« Inž. Slobodan Novakovič: »Nagrada — veliko priznanje.« »želim, da bi kdaj, če bodo sredstva, prenesli na teren vsaj del omenjene idejne zasnove,« je pristavil inž. Novakovič. ju škocjanske kiraijevne skupnosti 20 zborov otočanov. Udeleženci so bali seznanjeni z delom krajevne Skupnosti v letu 1967 in njenim delovnim programom v naslednjih dveh letih. Hkrati so se občana odločali za krajevni samoprispevek. Večina žborov je bila dobro obiskana, tudi v Goriški vasi in Zloganju, kjer pa so bili proti samoprispevku. Na zbor v Zavin-ku je prišlo le šest volivcev, kar preseneča. Znano je, da je krajevna skupnost lani prav temu kraju znatno pomagala pri gradnji vodovoda. Svet krajevne skupnosti bo v kratkem obravnaval zapiske z zborov občanov in pripravil dokončen program dela. Centrov zaključni račun Na zboru delovne skupnosti novomeškega centra za socialno delo 2. februarja so potrjevali zakjučni račun in poslovno poročilo za leto 1967. Pretresali pa so tudi možnosti na področju socialnega varstva v letu 1968. V Mirni peči povečali samoprispevek Čez dve leti bodo imeli za opremo nove šole 10,5 milijona Sdin Mimopečane in prebivalce okoliških vasi je prijetno razburkalo zatrdilo občinskih predstavnikov iz Novega mesta, da bodo letos v Mirni peči naposled le pričeli zidati novo šolo. Prebivalstvo se je kmalu zatem na zborih, ki jih je organizirala krajevna skupnost, odločilo, da bo naslednji dve leti plačevalo večji samoprispevek kot do zdaj. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pepca Uhan iz Irče vasi — Ludvika, Marija Pungerčar iz Mirne peči — Leopolda, Jožica Vesel iz Prečne — Tončko, Dragica StopaT iz Birčne vasi — Tatjano, Terezija Stariha iz Ro-žemberka — Cvetko, Olga Janežič iz Puščave — Renato, Amalija Metelko iz Čudnega sela — Franca, Terezija Pirš iz Mrčnega sela — Jožico, Ana Zupančič iz Stavče vasi — Anico, Anica Vrtačič z Velike Cikave — Romano, Jožefa Virant iz Pijavic — Janeza, Zdenka Mar-jetič iz Strita — Jurija, Marija Strbenk iz Korita — Renato, Anica Kerin iz Šentjerneja — Jernejo, Neža Tomažin iz Zaloke — Jožico, Marija Andrejaš z Viher — Marjana, Angela Zalokar iz Velikega Podloga — Angelco, Lucija Judež iz Velikega Orehka — Stanka, Amalija Sterk iz Goleka — Jožeta, Dragica Grozina iz Krškega — Heleno, Kristina Kovač iz Zvirč — Marinko, Leopoldina Kotar iz Šentjerneja — Tonija, Pavla Klobčar iz Podgrada — dečka, Marija Jordan izKoprivnlka — dečka, Olga Dragan iz Mirne peči — deklico, Hermina Bogovič iz Velikega Kamna — deklico, Štefka Mlakar iz Zdinja vasi — dečka, Veronika Arh Iz Gabrja — deklico, Alojzija Bregant iz Mokronoga — dečka, Marija Skedelj s Pangerč grma — dečka, Marija Plutfs Starihovega vrha — deklico, Milka Klemenčič s Trebelnega — dečka, Marija Gregorič iz Črnomlja — deklico in Marija Fortun s Sinjega vrha — dečka. Na zborih občanov so tudi sklenili, da bodo dve tretjini krajevnega samoprispevka dali za opremo nove šole. Računajo, da se bo samo za Izvolili so nov odbor 3. februarja je bil v Dolenjskih Toplicah otočni zbor občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti. Izvolili so nov 9-članski odbor, ki ga sestaivljajo: predsednik Milan Blatnik, direktor Kovinarja, Anica Jerele z Otočca, Ludvik Bencik iz Restavracije Breg, Evgen Pungerčič iz Dolenjke, Ciril Jamovič iz Standarda — Mercatorja, Janez Legan iz Komunalnega podjetja, Jože šali iz Vodovoda, Tone Rems iz Žita — pekarije in inž. Vinko Bele iz Obrtnega gradbenega podjetja. V torek o družbenih službah Občinski sindikalni svet v Novem mestu bo v torek, 13. februarja, priredil razpravo o družbenem dogovoru in vrednotenju družbenih dejavnosti oziroma služb. Na razpravo bodo povabili predstavnike družbeno-poJitačniih organizacij, izobraževalnih skupnosti in člane odborov in komisij pri ObSS. šolo nabralo čez dve leti sedem milijonov S din. Nekaj več kot 3,5milijona Sdin so občani zbrali za šolsko opremo že v minulih letih. Tako bo imela Mirna peč čez dve leti za opremo okoli 10,5 milijona Sdin. Nova stopnja krajevnega samoprispevka je znatno večja od dosedanje samo za Planšarji v Škocjanu V nedeljo, 11. februarja, bodo v Škocjanu gostovali Veseli planšarji. Gostovanje priljubljenega ansambla bo za prebival-se škocjanske doline prijeten dogodek. kmete in obrtnike. Tako bodo kmetje plačevali namesto enega dva odstotka in obrtniki namesto enega tri odst., zaposleni občani in upokojenci pa še nadalje po en odstotek svojih dohodkov. Do zdaj so pol krajevnega samoprispevka porabili za šolo, poslej pa bodo v ta namen, kot smo omenili, dajali dve tretjini ali 66,7 odstotka vsgh sredstev. Ker so sprejeli povečane stopnje krajevnega samoprispevka, ne velja več sklep lanske tribune občanov, da bi prebivalstvo v prostovoljni akciji z materialom in denarjem prispevalo okoli šest milijonov S din za novo šolo. »Prebivalci so prepričani, da je letos zadnji čas za pri-četek zidanja nove šole. če šole ne bi pričeli zidati letos, bi izgubili še tisto upanje, ki jim je po toliko letih obljub in čakanja še ostalo,« je povedal predstavnik mir-nopežke krajevne skupnosti. »Prizadevali pa si bomo,« je pristavil, »da bo šola imela tudi telovadnico.« Novomeška kronika Dr. Adamčič postal primarij Znani novomeški zdravnik, predstojnik derma-tološko-venerološkega oddelka splošne bolnice dr. Milan Adamčič je pred dnevi dobil naslov primarija. Ker pomeni ta zdravniški naziv visoko prizna-nje za dolgoletno praktično in znanstveno raziskovalno delo na področju medicine, v imenu javnosti tudi mi prisrčno čestitamo. V splošni bolnišnici so primariju Adamčiču priredili skromno, a prisrčno slovesnost, številne čestitke pa dobiva tudi od poklicnih kolegov doma in iz tujine. ■ PRVO SEJO BO IMEL danes odbor za ureditev Kodeljevega hriba. Pogovarjali se bodo o pripravah ureditvene dokumentacije in prispevkih prebivalcev. ■ ZASTOPNIKI MNOŽIČNIH organizacij in zavodov v Šmihelu se bodo prihodnji teden pogovorili o Ureditvi oziroma morebitni • oddaji v najem stavbe družbeno-političnih organizacij. Za prostore se zanima tudi več delovnih organizacij. ■ V DISCIPLINSKEM CENTRU se je lani prevzgajalo pet mladoletnikov. Letos bodo ta center še izpopolnili in ga organizacijsko utrdili. ■ UPOKOJENCI KOMUNALNEGA podjetja so imeli nedavno sprejem. Predstavniki podjetja so se jim v poslovilnem nagovoru iskreno zahvalili. Upokojeni tovariši se komunalnemu podjetju za sprejem in iskrene besede prisrčno zahvaljujejo. ■ V SOBOTO OPOLDNE so se v dimniku šmihelskega župnišča vnele saje. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in pogasili ogenj. ■V PONEDELJEK ZJUTRAJ so se po štirinajstdnevnem molku spet oglasili šolski zvonci. Prvi dan pouka v drugem polletju Je bil v vseh novomeških šolah zelo živahen. ■ DA JE PUST BLIZU, lahko razberemo iz lepe zaloge mask v novomeški prodajalni Mladinske knjige. Izbira pripomočkov za pustne šeme je letos kakovostno-in količinsko boljša. ■ DREVI OB 18.30 bo v sindikalni dvorani na Društvenem trgu občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev — levi breg. člani vljudno vabljeni! ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Marija Košir s Prisojne poti 12 — dečka. Neka gospa je rekla: »Saj ne morem iti na novinarski ples. Ce hočem obleko, mojemu finančnemu položaju primemo, me stane šestdeset Jurjev — toliko denarja pa nimam .. .« Jože Božič, lep In srčno dober Človek, je, zadet od treh krogel, baje kar ostal na nogah. Italijan ga je s pištolo ustrelil v glavo, fant pa se še vedno ni gami. Zmedeni Italijan ga je moral poriniti v jamo. Božič pa da je še vedno s slabotnim glasom prosil pogrebca: »Potegni mi klobuk na obraz, da mi ne bo šla prst v oči!« Kdo ve, kaj je v vsem tem resnice in kaj je napredla ljudska domišljija za kal neke bodoče balade o krakovskem močvirju. Vendar niti brezimni oblikovaleo ljudskega izročila nikoli ne ustvarja iz praznega niča. Gotovo je moralo biti prehudo tudi za žive. Saj so Zameščanovl pogrebci čudno hitro drug za drugim umirali, ne da bi, kot za Pelešičevega, ljudje zvedeli, zakaj. Slišati je bilo, da jih je nekaj žrlo in požrlo. Toneta Baniča so ustrelili po pomoti. Zdi se, da ga Zameščan in bogoslovec nista poznala. Na papirju so imeli zapisanega nekega Lojzeta Baniča, prav tako iz Dobrove, ki ni bil s Tonetom nič v sorodu. V Dobrovi niso vedeli, kaj se je z odpeljanimi zgodilo. Božičev pes, ki je izgubil gospodarja, je ves zgubljen blodil po vasi. Zvečer se je zavlekel na Grandov prag in vso noč otožno zavijaj da ljudje .niso mogli spati. Slutili so, da jim nič dobrega ne oznanja. Drugi dan se je škocjanski župnik Nace Skoda pripeljal z motorjem v Dobrovo. Doma so ga bili faram oblegali z govoricami o streljanju. Hoteli so izvedeti resnico. Namesto v Zameško pa je župnik kdove zakaj odvlekel krčmarja na Dramo. Pri Rangusovih, kjer se je nastanilo poveljstvo nekega oddelka italijanskih »rdečih kravat«, ki je za začenjajočo se ofenzivo zapiralo desni breg Krke, sta vprašala po odgnanih Dobrovcih. Italijanski oficir jima je zagotovil, da niso nikogar ustrelili. Mogoče nam prav bližajoča se ofenziva lahko pomaga razložiti uganko streljanja v Zameškem. Nemška ideja je bila, da je treba pred ofenzivo brezobzirno sejati po deželi strah in trepet. Tudi nemška oktobrska ofenziva leto pozneje se je začela z »dnevom groze« med neoboroženim prebivalstvom. Zato mislim, da ni naključje, da sta bila pri pomoru v Zameškem navzoča dva Nemca. Seveda pa naj bi'groza zatrla tudi vstajo in spravila ljudi v porajajočo se belo- gardo. Minilo je nekaj dni. K Povšičevim v Cučjo mlako je prišla gruča Italijanov. Zopet jih je vodil preoblečeni lemenatar Janez Rabzelj. Meneč, da ga ne poznajo, je tiščal za mlado vdovo in jo v nekakšni italijanščini spraševal kje ima moža. »Kar po slovensko vprašaj!« ga ogorčeno zavrne vdova. »Kje imate moža?« ponovi semeniščnik sedaj poparjeno. »Kamor ste ga dali, tam pa je,« mu odgovori Povšič-ka, srdita zaradi izdajalčeve predrzne brezobzirnosti. Bogoslovec je osupel onemel. Gleda zmedeno lepo vdovo, se prestopa v zadregi in se domisli: »Imate mogoče kaj jajc za prodat?« »Če bi jih imela sto, vam nič!« mu zabrusi Fani. Kar pobrali so se z dvorišča. Bogoslovec Janez Rabzelj, po domače Salmičev s Pristave pri Raki, je bil droban in visok fant. Rodil se je leta 1919 na trdni kmetiji. Oče Martin je bil dolgo ugleden občinski mož katoliške stranke. Po njegovi smrti je prevzel domačijo najstarejši sin Martin, Janeza pa so dali v šole. V jeseni 1941 so Nemci izgnali vso družino v tujino, Janez pa je pobegnil na čisti breg in se kmalu začel družiti z Zameščanom pozneje tudi Baničem s Hrvaškega broda, ki prav tako zasluži našo posebno pozornost. Franc Banič se je rodil 1. decembra 1902 na Hrvaškem brodu št. 2. Bil je torej že štirideset let star, pa še vedno fant na trdnem očetovem gruntu. Ljudje še niso pozabili, kako je njegov oče, stari Matija Banič, sredi junija preteklo leto lezel za premikajočimi se Nemci. Sedel je pri njih za cesto, ko so »pri mosteh« nad Zameškim postavljali novo mejo, in jim zagotavljal zvestobo: »Ja, ja, mi smo za vas!« Pa je bila njegova hiša kmalu tildi za Italijane, ko je začel postopaški sin Franc posedati pri karabinjerjih v zameški šoli. Dolge mesece je visel na njihovem kotlu ter zalezoval in ovajal rojake. Za delo lenuh ni več prijel. Včasih je doma ukradel staršem kako vrečo žita in jo prodal, da je prišel do denarja. Ljudje so mu vzdeli ime Kristus. Ko pa je nekoč, še pred vojno, dejal, da bi bil pozimi najrajši maček, da bi samo polegal na topli peči, poleti pa pes, da bi se lahko zavlekel v senco pod gumno in mu še lajati, ne bi bilo treba, se ga je prijelo ime »pes«, ki še danes ni pozabljeno. Od same lenobe je hodil mlahavo zgrbljen, zanemarjen in umazan, da se je ljudem gnusil. Kmalu po streljanju v Zameškem se je Baničeva mati znašla na Povšičevem dvorišču v čučji mlaki. Prej je ni bilo nikoli k hiši. »Ti uboga reva,« je začela pomilovati vdovo v črnem, tarnati in viti roke, »kaj boš sedaj, ko si ostala sama na tolikšni kmetiji? Glej, onegavi fantje, Grandovi v Dobrovi, so tako fejst, pa bi enega vzela.« Vdova gleda babo, ki ji ponuja legiste2, mršči obrvi in ne reče nič. Najrajši bi ji pljunila v obraz. »Pa da ne boš mogoče mislila, da smo mi kaj krivi?« se začne klepetulja v zadregi boječe umikati. »Moji iantje so tako manir lih, pošteni in dobri.« j Franc Granda, roj. 1910 v Dobrovi, je bil kot legist ranjen v bitki pri gradu Dobravi 13. okt. 1942. Njegov leto mlajši brat Janez je kot namestnik desetarja v beli gardi padel 8. nov. 1943 nekje v Beli krajini. Valvašor,o naših trgih in gradovih POLJE »OMEGA« Združene slovenske železarne? Do konca 1968 naj bi se po dosedanjih predviaevanjih združile železarne na Jesenicah, Ravnah in v Štorah. Z združitvijo bi izboljšale svojo proizvodnjo in prodajo izdelkov. V Evropi se združujejo celo železarne s stoletno tradicijo in veliko proizvodnjo, v Jugoslaviji pa so se začele združevati razne železarne in rudniki železne rude ga INISU. Pri njem so našli le še okoli 400.000 S din, v skrivališču v gozdu pri Cegel-nici pa še vrečko s kovanci za 20.000 S din. Anton Hrvojič je z ukradenimi milijoni zbežal na Hrvaško, lahkomiselno zapravljal denar, se hotel drugič poročiti in se z družino svoje druge izvoljenke vozil po Jugoslaviji v spalnih vagonih — Hrvojičev pomočnik pri vlomu (Milan Brajdič) trdi, da je toliko »zaslužil« s preprodajo ukradenega in neprijavljenega orožja — Vlomilci in pomočniki bodo sodbo pričakali za zapahi Ko je spet zaveslal, je čutil, kako ga bolijo mišice, vroče in napete kot tetiva-. Mesečina je komaj malo sijala skozi meglo in vsako deblo se mu je zazdelo živ sovražnik. Prevzela ga je panika, ko je v prekopu zagledal aligatorja, ki se je premetaval po vodi, nato pa izginil v goščavi divjih tulipanov. In on je prišel v ta kraj, da bi slikal to živobarvno cvetje juga. Namesto tega pa so ga prijeli v mestni gostilni, osumili uboja in mu kar vnaprej določili smrt na vislicah. Zazdelo se mu je, da zadnji del čolna zajema vodo, da bo utonil v valovih, ki so mehko pljuskali ob boke, zato je z vso močjo zaveslal. Potem je moral spet počivati. Zastokal je in bolestno zavrisnil, nato je videl, da so črne kepe, ki jih je s studom zagledal na prsih, po rokah in nogah, pijavke. Zatulil je na glas, nato pa z blatno roko pokril usta. Bil je brez moči. Vedel je, da pijavk zlepa ne bo strgal s sebe, ker so se vpile v meso. Moral je počakati priložnosti, ko jih bo lahko odtrgal, jih žgal s cigareto in podobno. Komarji so bili še hujši. Privabil jih je duh po njegovem znoju in krvi in so ga kar naprej napadali v celih rojih. Pošastno so mu brenčali okrog ušes, mu padali na roke, ga pikali po obrazu, rokah in nogah. Roji so bili čedalje gostejši in zdelo se mu je, da ga kar naprej obstreljujejo ši-bre. Ni jih mogel prepoditi, niso se ničesar bali. Moral bi naenkrat prepoditi vse, toda ni utegnil pomisliti, kako. Moral je naprej. Veslal je, si utiral pot skozi goste zavese mahu, ki je visel z drevja in skrival debele, okrogle sadeže, podobne velikim limonam- Sadeži so imeli grozljive bodice. Zasovražil je ta kraj: ko se bo rešil, še pomislil ne bo več, da bi slikal takšno pokrajino, čoln je nenadoma zdrsnil v miren majhen zaliv. Površina je bila gladka kot steklo in je sijala v mesečini. Zagledal je tudi belo rumeno svetlobo dveh svetilk na levi strani. Obrnil je čoln proti njima in zaveslal k blatnemu nabrežju, pokritem z gosto travo, divjo trto in mahom. Ko je stopil iz čolna, se je moral plaziti po vseh štirih, ker je bilo blato tako spolzko, da ni mogel hoditi. Potem je prišel na suha tla. Nekajkrat je padel v nevidne^močvir-ne jame, na srečo obrasle z grmovjem, da se je lahko oprijel in skobacal ven. Nazadnje je vendar našel stezo do šerifove koče. Sto korakov pred seboj je zagledal tudi obris nenavadno belih zidOv in streho, pokrito z vejami palm. Ko se je približal pragu koče, je skoz okna, skrita za bambusovim trstičjem, zagorela luč. Potrkal je in vrata so se na stežaj odprla. Svetloba ga je zbodla v oči in begunec, izčrpan do kraja, se je zgrudil čez prag. Tako je vstal, se zibal kot pijan m omotičen mežikal v luč. šerif v letni srajci, platnenih hlačah in v copatah' se je umaknil proti usnjenemu fotelju, ko je zagledal begunca. Z ramo je zadel stojalo za pipe in ga prevrnil. Za šerifom je bil pred kaminom dolg usnjen divan Vetilator je potiho brnel in Berck je užival v tem novem, prijetnem okolju, šerif je bil bled. »Utrujen in blaten si, Berck,« je rekel, šerif. Begunec se je nasmehnil, toda obraz je imel tako zabuhel, da se mu je namesto nasmeha samo spačil, čutil je, kako drhti vsaka mišica posebej. »Prav dobro se res ne počutim,« je odgovoril in se ustrašil lastnega glasu. Spet se je zamajal, vendar se je v zadnjem trenutku oprijel za naslon divana. Tedaj je na tleh opazil telo. Najprej je samo strmel, sploh ničesar ni razumel. Potem pa je spoznal, da je to truplo starejše ženske, zelo debele. Obraza ji ni mogel razpoznati. Doumel je, da je bila ubita z udarci po glavi, z grebljo, ki je ležala zraven njene leve rame, čeprav se je že doslej počutil bedno, ga je vendar spreletela groza in srce mu ja zastalo. »To je moja žena,« mu je za hrbtom rekel šerif. »Lavra, se spominjaš? Govoril sem ti o nji.« Begunec je umaknil pogled z Lavrinega trupla in videl, da šerif obrača telefon. V roki je držal revolver, uperjen v Bercka. »Ustavite zasledovanje in vrnite pse,« je telefoniral šerif. »Ubijalec je tukaj. Da, Berck, prav on! Prišel sem semkaj na nočni lov, in ko sem se vrnil z močvirja, sem ga našel v koči. Toda malo sem zamudil.« šerif je nadaljeval z nekoliko ganjenim glasom: »Lavra je na žalost bila sama v koči. Planil je nanjo in jo ubil.« šerif je globoko vzdihnil. »Mislim, da mu je nekdo omenil mojo lovsko kočo, pa se mu je zdelo, da bo tukaj najbolj skrit. Verjetno je hotel mene ali ženo uporabiti za talca, ■ dokler ne bi pobegnil. Ko ja zagledal Lavro, se ni mogel premagati. Ne, ni treba hiteti! Berck ne bo nikogar več ubil. Poskrbel sem zanj in prihranil oblastem stroške za obešanje.« šerif je odložil slušalko, se usedel v fotelj in prekrižal noge. Z revolverjem je meril v Bercka. »Seveda prihajajo, da bi te obesili. Ampak tole bo zate veliko bolje. Prav res, govorim ti kot strokovnjak, šlo bo hitro,’na lep način. Saj sem ti rekel, da nočem nikogar več obesiti...« V močvirju je zagrmel strel. Berck je skušal planiti na šerifa, toda noge so mu klecnile. Zadnja stvar, na katero je pomislil, je bila: »Ali bi porota morda res sklenila, da sem kriv?« PET LJUDI — PET GENERACIJ. Lukežičeva mama, Katarina Skala iz Mladice pri Semiču je nedavno tega v krogu svoje družine praznovala 86-letnico, 24. januarja pa' so jo pokopali v Semiču. — Na fotografiji z desne proti levi: Lukežičeva mama s hčerko, vnukinjo, pravnukom in prapravnukom. Pred kratkim sta v Hrastovljah pri Škocjanu praznovala zlato poroko zakonca Jože in Marija Peterlin. V 73. letu starosti se dobro počutita v krogu petih sinov, ponosna pa sta tudi na enajsterico vnučkov. — (Foto: Roman čelesnik) Hopla - oprostite! V »Dolenjskem listu« št. 4 je bilo na peti strani pod fotografijo tedna »Zadnj-i dan na gradbišču« napisano, da se ždi podjetju »Soko« iz Mostarja honorar 28.000 Sdin za dan čuvanja preveč. Tudi mi smo takega mnenja. Pa brez zamere in brez honorarja! V. P. KRŠKO Letošnja sulčja sezona, ki se je končala konec januarja, je presegla vsa pričakovanja. Ribiči so imela v tej sezoni »srečno roko« in »dober prijem«. Odlovild so kar 20 sulcev v skupni teži 153 kilogramov. Domači ribiči so bili boljše sreče, saj so ujeli 12 rib, med temi kar tri rekorderje. Zadnje dni januarja sta dva ribiča iz RD Novo mesto, dr. Ivo Poder-gajs in Avgust Štravs, potegnila. na breg 16 — oziroma 14 — kilogramskega »kralja voda«. Takšna uspešna sulčja sezo-ra je imela dober »odmev v družinski blagajni. Ribiči so prispevali nekaj nad 11.000 N din. Takšen ulov na Krki je demantiral nekatere izjave, ki smo jih slišali po televiziji, da »kralj voda« v slovenskih rekah umira. Vsaj Krka gotovo ne sc-di med takšne reke. (Nadaljevanje in konec) Pozneje je eden gospodov Avstrijskih zastavil krško gospostvo grofu Celjskemu. Kakor lahko pri Megiserju beremo, je grof Herman Celjski poleg več drugih gospostev tudi krško dal svojemu sinu, grofu Frideriku. Tu, v Krškem namreč, je Friderik tudi sam za sebe vladal in imel svojo rezidenco. Ko pa mu je leta 1422 umrla prva žena, rojena Modruška ali Frankopanska, se je oženil z lepo, a nesrečno Veroniko. O njenem bednem koncu pa sem obširno poročal že zgoraj pri opisu mesta in gradu Kočevja. Grofje Celjski so na gradu napravili kapelo in izdali zanjo v latinščini zapisano ustanovno pismo. (Sledi zapis ustanovnega pisma.) Ko je ta (Katarina, grofa Ulrika vdova) umrla, je krško gospostvo prišlo na Avstrijsko hišo, in tako se še danes daje v zastavo. Pred več kakor sto leti je krški grad in gospostvo od Jurija Turna dedičev kupil gospod Janez Krstnik Valvasor, ki ju je po smrti v testamentu zapustil svojemu bratrancu * gospodu Mosconu. V njega rokah sta ostala do pred približno sedemnajstimi leti, ko si ju je od gospoda Ivana Jurija barona Moscona pridobila gospa Magdalena, vdova grofica Strassoldo, rojena grofica Lanthieri. Zato je lastnik gradu in gospostva še danes njen sin gospod Orfej grof Strassoldo. V naslednjem pa bomo omenili nekaj znamenitosti, ki so se tu v Krškem ali pa v njega okolici dogodile. Leta 1545 je Turek vdrl na Kranjsko ter opustošil in požgal vse pri Krškem ležeče vasi. Ko se je pisalo leto 1567, je slavni deželni zbor na Kranjskem nastavil v Krškem luteranskega pridigarja Ivana Weixlerja, ki je pridigal v farni cofkvi ter skoraj vse poslušalce pridobil za evangeličansko vero. Ko je bil ta nekoč sredi pridige, je prišel katoliški župnik tega kraja Polydor de Montagnana, ki je bil tudi arhidiakon v Celju, in ga ni zapodil samo s prižni- Umrla je najstarejša Dolenjka V soboto, 3. februarja, so popoldne na pokopališču v Trebnjem pokopali Frančiško Novak, najstarejšo Dolenjko. Pokojnica je umrla v 104. letu življenja. Rojena je bila 2. decembra 1864. Rodila je 6 otrok, preživela pa jo je samo ena hčerka. 23. Medtem se je vendarle nekako utekel pogovor med policisti in vesoljcenja. Peter je slišal v elektronskem prevajalcu: S ’ čim vama lahko še ustrežemo? Zahtevala sta Bazo. Komandanta. Pred njiju so porinili telefon enaindvajsetega stoletja. Na zaslonu se je pojavil znani obraz, ki pa je postal prav tako otrplo začuden, kot malo prej načelnikov. Pogled na pritlikave Vesoljce je bil očitno porazen. Kaj se je vendar zgodilo z vama? je zadonelo iz zvočnika. Skušala sta čim podrobneje razložiti ne- monavtov so previdno obvestili, da sta Jean in Peter izginila v vesolju in da ju iščejo. Vsekakor pa ni smel nihče izvedeti za njun povratek, vse dokler ne bo postalo jasno, ali bo mogoče vrniti vesoljca v normalno življenje, še ena uganka poleg ostalih, ki tudi še ni imela odgovora: ali se ni tudi življenje nesrečnih vesoljcev skrajšalo, tako kot se je zmanjšala njuna velikost. Bo znanstvenikom uspela tekma s časom, če se bo izkazalo, da vsak dan v življenju naših vesoljcev pomeni eno leto... ? navadno nesrečo, toda komandant ju je prekinil sredi pripovedovanja. Najbrž se mu je zdelo, da bi utegnila razlag# zanimati tudi nepoklicana ušesa. Zagotovil jima je> da pridejo iz Baze ponju v najkrajšem času. Kn»a|u zatem je bilo v zraku posebno letalo Baze. Smer njegovega poleta: Južna Amerika. Ko se je vračalo, je nosilo s seboj zelo nenavaden tovor: v rokah uslužbenca, v škatlici na kosmu vate dva kozmonavta! Zadeva ni bila niti najmanj zabavna. Družini koz- ce, ampak tudi iz cerkve. Bilo bi se pa župniku slabo godilo, ker bi ga bili meščani, ki so imeli to za nasilje in zločin, ubili, ko bi jim ne bil precej ušel. Zaradi tega je nadvojvoda dal v Gradec poklicat mestnega sodnika in še dva meščana ter jih dal zapreti. Ko je leta 1573 nastal med kmeti silen punt ter je število koridonov puntarjev naraslo že čez dvajset tisoč, so si ti med drugim podvrgli tudi mesto Krško. Ko pa jih je gospod Jošt Jožef baron Tum 5. februarja s pomočjo kranjskega plemstva pregnal ter jih veliko pobil, so se ostali zatekli v Krško. Tedaj je znameniti vitez gospod Danijel Ložan z Belneka, stotnik v Bihaću, dobil v obraz strel, ki so ga izstrelili kmetje iz krškega stolpa, in tako je izgubil glavo in življenje. Prav na isti dan pa so kmetje njegovega brata, gospoda Ložana ali iz Loža, do smrti pobili pri Soteski. Tako so gospodje Ložani z rodom vred izumrli. Leta 1578 je v Krškem izbruhnila kuga, ki je marsikoga poslala na oni svet. Leta 1639 je bil v Krškem zgrajen kapucinski samostan. Leta 1646 je pravični Bog ta kraj zopet obiskal s kugo, ki se je močno razširila znotraj in zunaj mesta ter mnogo ljudi pobrala. In kakor ga ni kraja pod soncem, ki bi imel prednost, da ga ne zadenejo nesreče, je tudi ta nekaj nesreč okusil. Naj omenim nekaj novejših nezgod. Pred nekako osmimi leti je tu v Krškem v javnem dvoboju padel gospod Franc Mihael iz Zadra, ko ga je njegov nasprotnik gospod Volk Avguštin pl. Buset zabodel. Bil je zadnji svojega rodu in imena, ki ga je tedaj nesrečni udarec skupaj z rodom spravil s tega sveta. Novembra 1686. leta je imenovanega gospoda Orfeja grofa Strassoldo, sedanjega lastnika, kaplaan, ki je imel tudi nadzorstvo nad vsem, s konjem utonil v Savi. Menijo, da je bil mož »v rožcah«. Mesto Krško pa je deželnoknežje mesto. Lahkomiselno zapravljanje milijonov izdalo vlomilce v novomeški „INIS” Delavci uprave javne varnosti iz Novega mesta so po dveh mesecih temeljitih preiskav in poizvedovanj odkrili in strpali za zapahe Antona Hrvojiča, Milana Brajdiča in več Ciganov iz Cegelnice, ki so osumljeni, da so lani v noči od 26. na 27. november vlomili v INIS in odnesli iz blagajne okoli 5 milijonov Sdin, pripravljenih za izplačilo osebnega dohodka novomeškim steklarjem. ZA UVOD V PREDPUSTNI ČAS Ekskiu&ivnu reportussa z II. dolenjskega novinarskega plesa Megla je bila taka, da je Začetek zamudil sprejem. Čakali smo ga 30 minut! Navzlic megli pa niso pozorne oči zgrešile nobene manekenke. Tudi ploskali smo na prijazno po-vabilo napovedovalke Dušice! Potem smo zaplesali. Za letos in za lani, ko je bilo baje premalo časa za ples. Potem smo še plesali in še enkrat... ... kajti zaradi strašne megle je posebni helikopter YU-DL-01, ki je peljal posebno izdajo Dolenjskega lista, pravkar tiskano v Novem mestu, zgrešil Otočec in ga je kontrola letenja obrnila »m levo krug« šele pri Zagrebu. Pristal je na otoški gobi št. 3 in nato zapeljal prav na samo plesišče! Ko so mične deklice razdelile posebno izdajo z najbolj svežimi vestmi so bralci res lahko ugotovili, da se barva še maže pod prsti, tako sveže so bile vesti! Ljudje so pili belo in rdeče — kmalu potem so začeli sumiti drug drugega nečednih dejanj: od oviranja samoupravljanja do žalitve presvitlega cesarja Franca Jožefa I, še kot dolg iz rajnke k. u. k. monarhije. Ker so imeli končno le priložnost, so se ovajali pri recepciji in pisali ‘zaporne naloge kar na tekočem traku. Neusmiljeni stražniki so privedli za rešetke med drugimi tudi direktorja hotela Otočec Jožeta Lampreta, ljudskega poslanca Leopolda Kreseta, glavnega urednika Dolenjskega lista Toneta Gošnika, pevki Marjano Deržaj in Tatjano Gros, nič hudega slutečega nemškega gosta, ki je na prijazno vabilo v turistični oddaji Radia Ljubljana zašel z žčno v to pisano družbo, manekenko Nadico, radijskega •napovedovalca Sandija Čolnika, mojo mamo in štirikrat mene. Dobre duše so nam nosile tobak in pijačo, kolikor je mrkogledi ječar sploh dovolil, dokler ni spretni sotrpin J. Lampret odkril, da se dajo zadnja vrata sneti s tečajev ... Hura, svoboda! Novinarsko račko smo licitirali za revalvirane dinarje in devalvirani funt. Dobil jo je en pisun Peter Breščak, njegova boljša polovica pravzaprav. Ta trenutek je udarila ura štiri in če ne bi bil sam tam, ne bi verjel, da sta obe dvorani še vedno polni do zadnjega kotička! če bi imel fotografski aparat, bi slikal — pa je že menda res, da je kovačeva kobila vedno bosa, in je bila tudi tokrat! Morali smo počasi odnehati, sicer bi ogrozili normalno dolenjsko proizvodnjo. Saj je bilo pod otoško streho zbranih toliko odgovornih ljudi... (Nadaljevanje na 3. plesu ob letu!) M. MOŠKON Temeljite poizvedbe so se pričele že prvo jutro po vlomu in se nadaljevale ves december in januar. Sprva je kazalo, da je treba vlomilce iskati v kolektivu steklarne, zlasti med tistimi člani, ki so dobro poznali tamkajšnje razmere. Nenadoma pa so postali pozorni na Cigane iz Cegelnice, ki so zapravljali večje vsote denarja, si kupovali obleke, čevlje, pijačo, hrano in drugo. Med temi Cigani je živel tudi Anton Hrvojič, ki je po odsluženem vojaškem roku ostal v Novem mestu, se oženil s Ciganko Jožico Brajdič- in se povsem navadil življenja v novem okolju. Hrvojič je stanoval pri tastu Janezu Brajdiču, ki je delal v INISU, se zavzemal za reševanje ciganske problematike in pisal pesmi. Delavcem uprave javne varnosti je bil Hrvojič znan kot večkraten vlomilec, ki je bil zaradi večjih tatvin tudi že obsojen, zato so si njegovo življenje pobliže ogledali. Hrvojič je hitro občutil, da mu postajajo novomeška tla vroča, zato je 15. decembra odšel v neznano. Cigani pa so še nadalje zapravljali de- nar, vendar poslej manjše vsote. Hrvojič se je 18. decembra javil iz Zagreba in poslal svaku Romanu Brajdi- ] ču paket s staro obleko, ki * je ni več potreboval, ker je j imel že tri nove, razen tega 5 pa mu je poslal tudi novo j obleko. Sled za Hrvojičem je izginila, šele 17. januarja so 1 ga videli v Sisku, potem pa ! še v Kostajnici, kjer se je naselil pri neki ciganski dru- ] žini in se hotel poročiti s. hčerjo. Seveda je Hrvojič tu- ] di v tem kraju razmetaval ‘ denar in na silvestrovanju s 1 svojimi bodočimi sorodniki * zapravil več kot 100.000 S din. Z družino, pri kateri je : stanoval, je potoval po Jugoslaviji v spalnih vagonih. Ko so novomeške Cigane spraševali, kje so dobili denar, so izjavljali, da Janez Brajdič dobro zasluži v INISU, ugotovili pa so, da Janez povprečno ni zaslužil več kot 55.000 S din na mesec. Milan Brajdič pa je trdil, da si je denar priskrbel tako, da je kradel in prodajal neprijavljeno orožje. Zaradi tako pridobljenega denarja je : Milan Brajdič že presedel , tri mesece v zaporu. Delavci javne varnosti iz Novega mesta so z vztrajnim ! poizvedovanjem v dveh me- j secih dobili dovolj podatkov, da so lahko dokazali vlom ! skupini Ciganov iz Cegelnice. 1 Na podlagi teh podatkov so ugotovili, da sta dejansko’ vlomila Anton Hrvojič in Milan Brajdič (le-ta je bil osumljen, da je februarja 1967 po-? . - — Medved še zunaj -dolga zima Tako pravi star pregovor, ki najbrž tudi močno drži. Letos so slemenski gozdarji zalotili v Matevževem gozdu le nekaj sto metrov nad železnico pri »Jožetu« medvedjo družino, ki se je pripravljala na zimsko spanje. Medvedka, ld je prav tedaj skotila mladiča, je zlezla na drevo, medved in mladi medo pa sta jo odhlačala globlje v gozd. Gozdarji so si ogledali brlog, ki je pripravljen čakal na zimske zaspance. Medvedje se v ta brlog niso vrnili, saj so si ga ogledali ljudje. Izkopali so drugega in nato tretjega, ker so jih ljudje povsod odkrili. Morda bo res huda zima. Vremenske napovedi potrjujejo stoletno pratiko. V. P. magal oropati Smoletovega očeta v Cegelnici) skozi stra-nišno okno v upravo INIS, nasilno odprla spodnji del blagajne in vzela denar. Ugotovili so tudi, da sta Hrvojič in Milan Brajdič vlom skrbno pripravila in da sta se nanj pripravljala že od julija 1967. Hrvojičevi in Brajdičevi sorodniki so v noči vloma budni pričakovali njun povratek s plenom. Ko sta se vrnila, so ju za uspeh pohvalili. Denar sta preštela in ga razdelila. Med delitvijo plena je prišlo do spora. Poglavar družine Janez Brajdič je zahteval tretjino, češ da ima premajhen zaslužek in potrebuje več. Sporazumeli pa se niso. Vlomilca sta dala Janezu manjši del in obljubila, da bosta v prihodnje z njim delila, nato pa vsak svojo vsoto skrila. Hrvojič je menil, da je bil pri delitvi ogoljufan, saj je dobil le 2,120.000 S din. Ko so ga prijeli, je povedal, da je šele v časopisih prebral, koliko denarja (4,700.000) je bilo ukradene- Prvo spomladansko rožo — teloh jo našel naš sodelavec Cveto Križ v Roberski dolini pn Uzmani žč 1. februarja in nam poslal svoj posnetsik tega zgodnjega znanilca pomladi. LETALO NA CESTI. Tudi letalci se pripravljajo na prve spomladanske polete, čeprav je še hladno, so za začetek »poleteli« po avtomobilsk- cesti. Zgornjega smo srečali prve dni februarja. (Foto: Slavko Dokl — tretja migrada za fotografijo tedna). 25. februarja na referendum! Vse roke prisotnih so se na seji splošnega zbora v Brežicah 1. februarja dvignile za razpis referenduma. Naslednja odločitev bo odvisna od volivcev. Sodeč po razpravi na tej seji so prebivalci vseh okolišev pripravljeni prispevati delež za gradnjo šol v občini, tudi tani, kjer so šolarji že dobili prostornejšo streho nad seboj. Zaposleni občani bodo plačevali 1 odst. od osebnega dohodka, kmetje 2 odst. od katastrskega dohodka, obrtniki 2 odst. od davčne osnove, obrtniki pavšalisti za 10 odst. od pavšalnega zneska. Upokojenci naj bi prispevali pol odstotka, če njihove pokojnine presegajo vsoto 50.000 starih dinarjev. * Inž. Jože Bučar na Bizeljskem, Bizeljski kmetje se bodo v nedeljo ob osmih zjutraj zbrali v šoM. Na razgovor so povabili zveznega poslanca gospodarskega zbora inž. Jožeta Bučarja. Za uvod bo direktor kmetijske zadruge Ferdo šepetave nanizal nekaj najbolj perečih problemov, s katerimi se ta čas ubadajo kmetijski proizvajalci. Razprava o religiji Na povabilo občinskega komiteja Zveze komunistov bo v ponedeljek,. 12. februarja, prišel v Brežice Zdenko Rotar, profesor na visoki šoli za družbene in politične vede v Ljubljani. Vodil bo razpravo o religiji in delovanju verskih skupnosti. K sodelovanju v razpravi so vabljeni vsi člani občinskega komiteja, predsedniki in člani komisij ter vsi komunisti, ki jih vsebina razprave zanima. Priprave -na pustno zasedanje Karnevalska sekcija že zbira denar in domislice za zasedanje pustnega parlamenta v Brežicah. Ta najbolj obiskana prireditev v mestu bo 27. februarja v dvorani prosvetnega doma. Za pustni torek je napovedana tudi mladinska maškerada, v kateri sodeluje vsako leto veliko šolskih otrok. • _ 3_______! mmm i ŽALNA SEJA ZA POKOJNIM DR. RIBARJEM Umrl je naš prijatelj Trg svobode v Brežicah bodo preimenovali v Trg dr. Ivana Ribarja »Prinašamo vam pozdrave tisočev šolarjev in otrok, ki nam bodo čez leta sledili v šolskih klopeh. Vse te oči gledajo z zaupanjem v vas. želimo vam mnogo dobre volje in moči, da bi današnjo nalogo rešili v naše dobro in da bi s svojim vplivom na volivce, ki jih zastopate, zagotovili uspeh na referendumu.« S temi besedami so pionirji brežiške osnovne šole pozdravili splošni zbor na seji 1. februarja. (Foto: J. Teppey) PO STOPINJAH SEDANJIH IN PRETEKLIH ZGLEDOV Vse roke so se složno dvignile Z glasovanjem za razpis referenduma so odborniki sledili zgledu številnih občin v Sloveniji, kjer delovni ljudje že plačujejo samoprispevek za povečanje šolskega prostora. To je zgodovinski korak za brežiško občino. Tudi dedje in pradedje so nekoč prispevali delež za šole. Če bomo sledili njihovim stopinjam, bomo čez desetletja mirno lahko pogledali v oči vsem, ki jim bomo pomagali do sodobno urejenih šol Druga- seja konference ZK V soboto, 10. februarja, bo v narodnem domu v Brežicah druga redna seja občinske konference Zveze komunistov. Profesor Stanko Skalar bo govoril o pripravah na re-> ferendum za samoprispevek šolstvu. Brežice so se v soboto odele v žalost. Državne in partijske zastave na pol droga so naznanjale smrt prvega častnega občana dr. Ivana Ribarja, očeta dveh junaških sinov, katerih ime nosi brežiška osnovna šola. Pred dobrimi 14. dnevi, ko je dr. Ribar slavil svoj 87. rojstni dan, so ga obiskali predstavniki skupščine, družbenih organizacij in šole ter mu zaželeli zdravja. To je bilo zadnje srečanje z velikim državnikom, politikom in prijateljem Ob koncu lanskega šolskega leta je bil plemeniti prijatelj mladih še med učenci osnovne šole v Brežicah. Najboljšim je delil značke za odl^en uspeh in jim čestital. V ponedeljek popoldne ob 17. uri je bila v veliki dvorani prosvetnega doma žalna seja za pokojnikom. Prišli so odborniki občinske skupščine in številni drugi občani, ki so na ta način dokazali zadnje spoštovanje do umrlega častnega občana. Predlagali so, naj bt skupščina pa prvi naslednji seji sprejela odlok o preimenovanju Trga svobode v Trg dr. Ivana Ribarja. Jt Koliko kmet, koliko delavec? Marsikoga je strah, da sta 2 odstotka samoprispevka na letni katastrski dohode.-; za kmete večja obremenitev kot 1 odstotek od neto osebnih prejemkov za zaposlene. Letni prispevek 1014 gospodarstev bo znašal 1.600 S din, letni prispevek 1557 zavezancev od 1.600 do 4.000 S din in letni prispevek 1080 zavezancev od 4.000 do 8.000 S din. Le 532 gospodarstev bo plačevalo višjo vsoto. V enem letu se bo zbralo za šole v občini 81,777.000 S din. Od tega bodo plačaM kmetje 18,673.000 S din, obrtniki 22,138.000 S din in delavci 40,965.000 S din. Skupni prispevek bo v petih letih narasel na 408,885.000 S din. Pripombe volivcev v pretresu RADIO BREŽICE PETEK, 9. FEBRUARJA: 18.00— 18.35 — Pogovor s predsednikom temeljne Izobraževalne skupnosti Janezom Volčanjškom — Nove plošče RTB — PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE: Prežihov Voranc: Solzice — Obvestila. 18.35—19.30 — Glas-bena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Reportaža z občinske konference ZK Brežice — Maks Toplišek: Ceste v sodobnem turizmu pri nas in v svetu — Inž. Jože Ajster: Nekatere novosti gradbene dejavnosti v občini Brežice — Za naše kmetovalce — inž. Lojze Pirc: Cepljenje sadnega drevja in operacija presaditve — Igra vam ansambel Jožeta Krežeta — Magnetofonski zapis z obiska pri učencih na Bizeljskem — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 13. FEBRUARJA: 18.00—19.00 — Svetujemo vam — Nove ploSče Jugotona —* Reportaža z obiska pri učencih v Cerkljah — Iz naše glasbene šole — Literarni utrinki: Prežihov Voranc — Obvestila in filmski pregled. 19.00— 19.30 — Glasbena oddaja: Diskovili vam predstavljajo svoje nove plo-fiče. Glavna komisija za sestavo srednjeročnega programa razvoja občine Brežice je pregledala vse predloge, ki so jih dali zbori volivcev, sindikalne podružnice ter komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK. Člani so sklenili pregledati realizacijo podjetij v zadnjih dveh letih ter v primeru večjih razlik ponoviti delo s podkomisi- jami ter tako sestav-ti plan »za tri leta Srednjeročni načrt naj bi prikazal tudi usmeritev kmetijstva, strokovno in ekonomsko. Glede družbenega vpliva in nadzora v delovnih organizacijah so bila v komisiji različna mnenja. Med drugim so sprejeli sklep, da bo moral plan nakazati tudi možnosti za integracijo delovnih organizacij-. Ivan Malus z Bizeljskega: »Danes ni bilo nikogar, ki ne bi glasoval za razpis referenduma. Prepričan sem, da se bo tudi na voliščih nagnila tehtnica v dobro vseh, ki že sedijo in bodo še sedeli v šolskih klopeh.« Pionirji na voliščih Na referendumu za šole bodo sodelovali tudi pionirji. Opravljali bodo kurirske dolžnosti in vabili volivce na volišča. Prostore, v katerih bo glasovanje, bodo najmlajši za to priložnost lepo okrasili. Mladi smučarji so se vrnili Na Čatežu so 3. februarja dopoldne starši pričakali otroke, ki so se z avtobusom vrnili s smučanja na Gorenjskem. V Bohinjskem kotu so preživeli enajst dni lepih počitnic. Urili so se v smučanju, za kar so bili njihovi vrstniki doma prikraj šani. Ob vrnitvi jih je spre jel tudi predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Ludvik Metelko. Franc Zevnik iz Skopic: »To akcijo z veseljem podpiram. Toda takrat, ko bomo prikazovali volivcem, koliko bo prispeval kmet, koliko obrtnik in koliko vsak zaposleni delavec, moramo priti na dan s številkami, če bomo govorili o odstotkih, si ljudje ne bodo na jasnem, kolikšen bo njihov delež. Tu mislim na kmeta.« TUDI STARŠI SO SE SPRIJAZNILI Z ODLOČITVIJO TIS Tri milijone samoprispevka Samoboru V novem šolskem letu se bo zmanjšalo število tistih učencev in dijakov, ki se šolajo v sosednji republiki — Temeljna izobraževalna skupnost v Brežicah bo uredila obveznosti do samoborske občine s pogodbo Predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti iz Brežic in Samobora so se na skupnem sestanki sporazumeli o povračilu stroškov za šolanje otrok na Hrvaškem. V Bregani in Samoboru obisku- BREŽIŠKE VESTI so4 Ivan Balon z Bizeljskega: »Vse naše šole so stare, zato je prav, da jih pomagamo obnoviti. Če bomo znali ljudem prikazati razmere, v kakršnih se šolajo naši otroci, potem samoprispevka ne bodo odrekli.« Ludvik Jurman iz Dobove: »Področja, ki so denar za obnovo šol že prejela, bodo gotovo složno podprla to veliko akcijo. Ljudje še niso pozabili, da so tudi njim pomagali drugi, ko so gradili nove učilnice svojim otrokom.« jejo učenci iz brežiške občine osnovno šolo, vajensko šolo in gimnazijo. Trenutno je teh otrok nad sto, v novem šolskem letu pa se bo njihovo število občutno zmanjšalo. Občina Samobor zahteva namreč povračilo stroškov za učence, ki obiskujejo njene šole. Temeljna izobraževalna skupnost v Brežicah priznava izobraževalni skupnosti v Samoboru 3 milijone S din za leto 1967, medtem ko je za letos pripravljena poravnati dejanske stroške le: — za otroke pripadnikov JLA iz Brežic, ki obiskujejo na osnovni šoli v Bregani pouk od 5. do 8. razreda; — za otroke z območja krajevnega urada Velike Doline, ki obiskujejo v tem šolskem letu 8. razred osnovne šole v Bregani; \ — za otroke z območja brežiške občine, ki obiskujejo v Samoboru pouk na strokovni šoli za učence v gospodarstvu v 1., 2. In 3. razredu; — za dijake iz brežiške občine, ki v tem šolskem letu obiskujejo 4. razred gimnazije v Samoboru. Obveznosti za letos bo občinska izobraževalna skupnost v Brežicah uredila s po godbo. Vsi tisti učenci ln di- jaki, ki jim izobraževalna skupnost ni pripravljena plačati šolnine v sosednji občini, se bodo morali prešolati bodisi na Veliko Dolino, bodisi v Brežice. Povsod so jih pripravljeni sprejeti. Sicer pa tudi večina staršev soglaša s tako odločitvijo. Nihče ne more zahtevati tolikšnih dodatnih stroškov za šolanje otrok, če je šolstvo v domači občini urejeno in če je dovolj prostora za vse tiste, ki obiskujejo zdaj šole na Hrvaškem. J.T. Kdaj bo otroke prevažal avtobus? V Velikih Malencah se Je 3. februarja sestal akcijski odbor za pripravo referenduma. Predstavniki družbenih organizacij so predsedniku občinske konference SZDL Janezu Pirnatu povedati tudi svoJškem ska skupščina za navedene prevoze 3.780.000 S din, letos pa bo prevoz verjetno dražji. Podjetje SAP Ljubljana namreč zahteva 4.840.000 S din. potoku. Ko so odprti vratca pri peči, je ogenj iz peci vnel prah, ki je bil okoli peči. Požar so hitro pogasili, škode je le za okoli 500 N din. Volilna komisija pod vodstvom sodnika Janeza žužka je ugotovila, da je od 8072 vodilnih upravičencev glasovalo na referendumu 6337 ali 78,49 odstotka. Za samoprispevek jih je glasovalo 4185 ali 51,84 odstotka. Proti samoprispevku je glasovalo 59 volivcev ali 24,26 odstotka, neveljavnih glasovnic je bilo 193 ali 2,4 odstotka, ni glasovalo 1735 vo- Javnost dela naj bo v protiutež Referendum je pokazal, da je večina občanov razumela potrebe šolstva Starih napak ne smemo ponavljati — Potrebna je javnost dela pri odločanju vseh javnih zadev Referendum, na katerem odnosih med posameznimi smo odločali o usodi grad- kraji ali območji v občini, nje in opreme šol v ribniški občini, je za nami. V zvezi z referendumom je prav, da povemo še nekatere misli. Ob tej priložnosti se je pokazalo razmerje sil in tudi to, kje so zgrajene vezi, ki brišejo ostanke stare politič-no-teritorialne razdelitve nekdanjih štirih občin. Stare napake, ki so bile storjene v So morda nanje pozabili? Človeku je neprijetno pri srcu, ko sliši kritiko starih borcev, ki ne morejo dobita zaposlitve svojim otrokom. V ribniški občini imamo več primerov, ko so otroci borcev brez dela, čeprav so šole uspešno zaključili. O teh stvareh so razpravljali tudi na zadnji seji sekretariata OO ZZB NOV Ribnica. Starši teh otrok so običajno upokojenci, ki težko vzdržujejo svoje družine. Na seji so bdli mnenja, naj bi tisti, ki odločajo o zaposlitvi, med drugim upoštevali tudi to, da imajo otroci borcev vsaj take pravice kot ostali, ki iščejo zaposlitev. nam lahko služijo samo kot opomin, da teh napak ne bomo več ponavljali. — Zelo velikega pomena je javnost dela. Javnost dela je v tem, da je potrebno k odločanju o pomembnih stvareh vedno -pritegniti vse tiste, ki imajo pravico in dolžnost izrekati se o občinskem proračunu, finančnih načrtih itd. Zbori volivcev, ki so bili v dneh pred referendumom, so pokazali, da delujejo (sicer maloštevilne) skupinice občanov v nekaterih krajih, ki so razbijaško nastrojeni. Rezultati referenduma nam občinska skupščina. Poleg tega odbora bodo pri šolah v Ribnici (tu ga že imajo), Sodražici in Loškem potoku delovali režijski odbori. Ribnica za izseljence Pred kratkim je bil v Ribnici posvet med predstavni-, ki odborov podružnic Slovenske izseljenske matice iz Kočevja in Ribnice. Na posvetu so razpravljali o skupnih prizadevanjih pri delu in združitvi obeh podružnic. Prišli so do ugotovitve, da bi bilo dokazujejo, da velika večina najbolje, če se podružnici zdru- občanov pravilno presoja današnjo vlogo občine'in potrebe šolstva. Sicer pa je med tistimi, ki so glasovali proti referendumu, tudi del občanov, ki so glasovali proti zaradi slabih gmotnih razmer. Odveč je vsak strah, da bi se sredstva, ki jih bodo prispevali občani za šolstvo, nepravilno trošila. Imenovan bo 12-članski upravni odbor sklada, in sicer tako, da bodo iz šolskih okolišev Ribnica, Sodražica in Loški potok imenovani po trije člani v upravni odbor sklada, tri člane pa bo imenovala v sklad žita. To bodo v Kočevju in Ribnici predlagali tudi na občnih zborih, ki bodo v kratkem. Govorili so še o programu dela podružnice za leto 1968, Predlagano je bilo, da bi bila zadnjo nedeljo v juniju v Ribnici prireditev za izseljence iz obeh občin. K prireditvi bodo povabili ribniški pevski zbor, glasbeno šolo iz Ribnice ter ansambel narodnih plesov iz Predgra-da. Nadalje so razpravljali, kako bi delo podružnice SIM čimbolj, poživili in navezali čim več stikov z našimi izseljenci v tujini. lilcev ali 21,5 odstotka (od tega je bilo 463 upravičeno, odsotnih). Od tistih, ki so se udeležili referenduma, pa je glasovalo za samoprispevek kar 66 odstotkov. Za samoprispevek je, v odstotku izraženo, glasovalo največ volilcev na volišču v še-govi vasi, in sicer kar 97,69 odstotkov, najmanj pa na volišču Globel j, in sicer le 12,08 odstotkov. Izid referenduma je pokazal, da izginjajo trenja med naselji bivših štirih občin (Dolenja vas, Ribnica, Sodražica in Loški potok). Stari neporavnani računi ne smejo biti vzrok določenim skupinam, da razbijajo poštene akcije, ki jih vodijo družbeno-politične organizacije in občinska skupščina. Dosedanje napake naj bodo le izkušnje, ki bodo prispevale k lepšim odnosom, ne pa vzrok za napetosti. Zbori volivcev so namreč pokazali da v posameznih krajevnih skupnostih še delujejo maloštevilne skupinice, ki hočejo nasprotovati poštenim interesom večine občanov. Referendum, ki je lepo uspel, naj bi Jezikovni tečaji Delavska univerza Ribnica je razpisala tečaje za slovenski, nemški in angleški Jezik. Za nemščino organizira začetni, nadaljevalni in višji tečaj, za angleščino pa začetni in nadaljevalni. Prijave bo sprejemala do 20. februarja. zapečatil lokalna trenja, v katerih se izčrpavajo tudi napredne sile.' Za dobro vseh občanov bod6 morale družbe-ru>|pc|iitične organizacije — predvsem ZK iA SZDL — odločno nastopiti proti vsem morebitnim poizkusom lokali-stičnih trenj. Izid referenduma je namreč pokazali, da velika večina -občanov pravilno razsoja o današnji vlogi občine in o potrebah šolstva. Pred zbori volivcev V ribniški običini bodo od 15. do 25. februarja zbori volivcev, na katerih bodo občani dobili odgovore na vprašanja z zadnjih zborov volilcev in poslušali poročilo o izvršnih sklepih. Na programu £borov bodo še:'poročilo in razprava o lanskih gospodarskih dosežkih in letošnjih načrtih, poročilo o osnovah letošnje davčne politike in volitve .polovice članov svetov krajevnih skupnosti. Predvidoma pa bodo še posebni zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o kmetijskem zavarovanju. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in TrebnjemI Na podeželju so z grobarji težave Nemalokrat se zgodi — zlasti na podeželju je to pogosto —, da naletijo pogrebci pri pokopu na številne težave. Včasih je treba pred pogrebom zgrabiti še za lopato ... Ne, to na podeželju ni tako redko. Za pokopališče skrbi krajevna skupnost, Id pa včasih ne more in ne more najti grobarja. Nujno bi bilo, da bi v prihodnje komunalni zavod poskrbel za skupino, ki bi skrbela za kopanje in urejanje grobov v vseh tistih krajih, kjer nimajo grobarja. v. p. Motel v Ortneku? Marsikdo bi se razveselil take novice. Težko je namreč najti lepši kraj, kot je Ortnek. Ob asfaltirani cesti, sredi bogatih smrekovih gozdov in tik ob avtobusni postaji je Kozlerjevo posestvo z lepim parkom in zelenimi tratami. V tem okolju bi motel res mnogo pomenil za vso ribniško dolino. Mnogo je bilo že napisanega o bivšem Kozlerjevem posestvu in njegovih poslopjih, kjer se je zvrstilo že več gospodarjev. Društvo »Naša djeca« iz Pulja ga je dobilo kar za 40 let v upravljanje. Zaradi skromnih sredstev, ki jih ima društvo na razpolago, poslopja ne more popravljati. V eni izmed letošnjih številk »Dolenjskega lista« je bila objavljena slika »podrtije« nekdanjih hlevov. Tista »podrtija« pa je že lep čas prekrita. Kdo je kriv, da je bilo to prezrto? V.P. Treba bo poskrbeti za boljšo vožnjo O »kulturni« vožnji z avtobusi na kočevski avtobusni progi smo pred kratkim brali v našem tedniku. Taka gneča na avtobusih, kot je bila opisana na progi Ortnek — Kočevje, je tudi med Ribnico in Travo. Avtobus, ki pripelje ob 5.45 iz Trave v Ribnico, je nagneten z ljudmi, da o kulturni vožnji sploh ni govora. Nič boljše ni popoldan ob 14.39, ko odpelje avtobus iz Ribnice proti Tra- vi. Stalni vozači so take vožnje, ko prihajajo v službo in iz službe pomečkani in zamazani, in vsakodnevnega prerivanja za prostor v avtobusu že do grla sita. Ker kaže, da pri SAP Ljubljana člankov v našem tedniku o prenatrpanih avtobusih ne berejo, predlagamo občinski skupščini Ribnica, naj nekaj ukrene pri SAP Ljubljana, da bo vožnja kolikor toliko znosna, će pa SAP tega ni sposoben urediti, imamo menda še kako avtobusno podjetje v Sloveniji. PRIZADETI VOZAČI UO sklada za gradnjo šol Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji sklenila, da bo upravni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol štel 12 članove Iz šolskih okolišev Ribnica, Sodražica in Loški potok bodo v odboru po trije člani, tri pa bo imenovala občinska skupščina. Člani upravnega odbora bodo imenovani na prihodnji seji, ki bo okoli 28. februarja. Sejem v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Ribnici in Kočevju naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v Ndin za kg) krompir 1,80 1 sveže zelje 2,60 2,70 kislo zelje 1,95 1,90 kisla repa 1,95 1,90 fižol v zrnju 4,84 3,60 čebula 2,30 2,50 česen 13 14 solata 7,70 4,20^-7,70 korenje 1,96—4,20 (novo) 2,40 peteršilj 9,60 6 ohrovt 2,60 2,60 radič 11,10 12 cvetača 4,30 4,50 špinača 6,30 — jabolka 1,40—3,18 1 hruške 4,35 — pomaranče 4,80 4,60 mandarine — 5,25 limone 4,85 5,25 banane 5,50 6,90 grozdje 5,40 5,20 ribe 6,20 — jajca 0,66—0,76 0,85—0,93 (cena za kos) I Tri maske bodo nagrajene Nogometni klub Bela krajina priredi 17. februarja veliko predpustno zabavo — ples v maskah. Prireditev bo v vseh prostorih restavracije Grad. Navadno so pustne prireditev v Črnomlju najbolj obiskane in zabavne, tako obetajo organizatorji tudi letos v zvrhano mero veselja. Deloval bo tudi bar, kjer bo prisotna znamenita sv. Magdalena, za razvedrilo pa bosta skrbeli tudi dve godbi. Tri najlepše maske bodo nagradil s praktičnimi darili. Vstopnice so v prodaji v knjigami, sedež pa velja z rezervacijo vred samo 500 Sdin. Veseljaki, ne zamudite priLožnosti! Oglasi v izložbi V črnomaljski slaščičarni Asana Serveta imajo svojevrstne izložbe. V eni je za reklamo torta »hrastovo deblo« na kateri piše: »Za 2.500 dinara dobte torto«, v drugi pa vzbuja pozornost oglasna služba. Na izložbenem steklu je večkrat razobešen mali oglas kakega zasebnika, ki bi rad prodal odvečne gospodinjske potrebščine. Lukežičeve mame ni več Štiriindvajsetega januarja smo pokopali pri Sv.. Duhu Katarino Skala, po domače Lukežičevo mamo, iz Mladice pri Semiču. Prav pred mesecem dni je imela v družini slovesnost, ko je 5 generacij praznovalo SS-letnico njenega rojstva. Vse življenje je morala trdo delati in skrbeti za otroke, ker je mož odšel v Ameriko, da bi rešil kmetijo. Otroke je napredno vzgojila, saj so vsi že 1941 začeli sodelovati z OF, partizani pa so pri Lukeževi mami vselej našli prijetno in varno zatočišče. Sin Tone je padel kot partizan, Ivana so zadušili v plinski celici, hčerko Malko pa so ubili v Straži. Težke udarce je junaško prenašala, vselej je bila pripravljena sočloveku pomagati. Na njeni zadnji poti so jo razen sorodnikov spremili še številni znanci in prijatelji. Z OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V ČRNOMLJU V prihodnje mora biti bolje! Mladina je bila aktivna tam, kjer je imela dobre mentorje, v splošnem pa je pogrešala pomoči občinskega vodstva ZMS — Vaški aktivisti so bili bolj delavni kot mladina v Črnomlju Redna letna konferenca mladine vsega črnomaljskega področja 4. februarja je pokazala predvsem dvoje: da je bila mladina delavna tam, kjer je pomagal dober mentor in kjer so se lotevali konkretnih nalog, in drugič, da je bilo premalo stikov in pomoči občinskega komiteja ZMS. Razprava je bila- proti pričakovanju živahna in plodna ter je nakazala vrsto na- log, ki jih bo moralo rešiti novo občinsko vodstvo s sodelovanjem posameznih aktivov. Na konferenci so ugotovili, da so bili nekateri vaški aktivi mnogo bolj delavni kot črnomaljski, zlasti zato, ker se na vasi lotevajo določenih akcij. Lep primer je udeležba mladine v natečaju za Župančičevo nagrado. V novi občinski komite so bili izvoljeni: Boris škedelj, V spomin Slavku Satošku Vanda Milek, Anton Butala, Peter Vipavec, Ivica Rajgelj, Bojan Košir, Pavel Strugar, Anton Latemer, Janez Stariha, Anton Bukovec, Marjan Hutar in Marija Klepec. V nadzorni odbor pa so na konferenci izvolili Katico štefa-nič, Staneta Golobiča in Nado Šorli. Novoizvoljenemu komiteju je konferenca predlagala, naj za predsednika izvoli Borisa škedlja, tehnika v BELTU, ki je tudi delegat zvezne konference ZMS v Beogradu. W. L. Zelo obiskani občni zbori ZZB Na črnomaljskem področju so imeli doslej že v 5 krajevnih organizacijah Zveze združenj borcev letne občne zbore. Udeležba je bila v Ad-lešičih, Starem trgu, Petrovi vasi, Kotu in Tribučah izredno dobra, saj tolikšne niti niso pričakovali. Borci tokrat niso obravnavali le organizacijskih zadev, temveč tudi političen položaj in gospodarsko problematiko občine. Na vseh doslej izvedenih občnih zborih pa so poudarjali, da bi morala republika s finančnimi sredstvi priskočiti na pomoč pri reševanju izredno težavnih razmer borcev v Beli krajini. Ugotavljali so tudi. da so kmetje borci zelo obremenjeni z dajatvami za zdravstveno varstvo in da je večina članov še zmeraj aktivna v družbeno-političnem življenju. Kritizirali pa so posamezni!«, ki so od družbe že dobili svo- je, zdaj pa so se umaknili iz javnega življenja. Zbor kmetijskih zavarovancev V nedeljo, 11. februarja, bo v Črnomlju ob 9. uri v prostorih družbenih organizacij (mladinska soba) zbor kmetijskih /a-zarovancev za območje matičnega urada Črnomelj. Na zboru bomo obravnavali zdravstveno zavarovanje kmetov, izvolili pa bomo tudi novega člana komunalne skupščine kmetov. K čim večji udeležbi vabi VIESTNA ORGANIZACIJA SZDL Med prebivalstvom Črnomlja je žalostno odjeknila novica, da je prenehalo biti srce Slavka Satoška, ki se je 20 let upiral bolezni. Po poklicu je bil brivec. Ze v mladosti se Dajatve višje, a ne občinske! Uprava za dohodke občinske skupščine Črnomelj je razposlala položnice za izterjavo prispevkov v letošnjem prvem četrtletju. Ker se marsikdo pritožuje. da mora letos precej več odšteti kot lani v istem obdobju, smo prosili za obrazložitev Toma Gornika, šefa uprave za dohodke. Izjavil je: — V znesku, ki je napisan na izterjevalnih položnicah, je vštetih več dajatev: 1. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki je enak lanski odmeri; 2. prispevek za zdravstveno zavarovanje; 3. 2-odst. prispevek od katastrskega dohodka za kritje izgube v skladu kmečkega zavarovanja; 4. del krajevnega samoprispevka; 5. ustrezni del no-vouvedenega 8-odst. republiškega davka. Dajatve so v letošnjem prvem četrtletju res precej višje kot so bile lani, vendar ne na račun občinske blagajne. LIČ gre v redno likvidacijo in se odločila za reden likvidacijski postopek — Odborniki so se pritoževali, da je bil material za tako resno sejo preslabo pripravljen dem iz revolucije: Mihi Marinku, Vidi Tomšič, Tonetu Šuštaršiču in drugim. Sodelo- ' /» v* A iMii^AtAlfol l naloge. Večkrat je bil zaprt; interniran je bil na Rabu in v Gonarsu, takoj po italijanski kapitulaciji pa se je vrnil v Črnomelj ter postal vodja propagandnega odseka pri belokranjskem vojnem področju V razpravi o položaju podjetja LIC, kjer so delavci od 1. februarja dalje na brezplačnem dopustu, ker ni de- r ■/— la’ s0 predstavniki tega pod- Orgamziral je lokalni list »Be- jetja izjavljali, da bo verjet-lokranjski plamen«, zatem pa no samo 6 do 8 milijonov S je bil poveljnik prvega oddel- din izgube. Po drugi strani poročala združitev Belta, Liča in Kovinarja, a tega v kolektivih niso upoštevali. Tedaj še ni bilo izgube, lahko pa je bilo ugotoviti, da izgube zmanjšali osebne dohodke itd. Ker so predstavniki Belta na seji izjavili, da bodo ob prevzemu Liča od sedaj za- je odločil za napredno pot. S Komu7iistično partijo je začel sodelovati 6. januarja 1937. ko je bil na ilegalnem sestanku v Mihelčičevi. zidanici v Semiču, kjer so belokranjski komunisti ustanovili okrožni komite. V najusodnejših dneh okupacije leta 1941 je njegov dom postal zavetišče vodilnim Iju- ka Narodne milice v Črnomlju. Po vojni je bil več let upravnik brivsko-frizerskega podjetja, medlem pa je hudo zbolel in zaradi tega prenehal z delom v javnosti. Bil je predsednik društva upokojen- ™ __ cev,vnet čebelar in član nogo- Spioh niso dobili pismenega metnega kluba Bela krajina, materiala, ker izguba ni zna- pa so beltovci, ki naj bi LIC prevzeli, menili, da zguba ne bo manjša kot 25 milijonov S din. Koliko bo v resnici premalo, pravzaprav nihče ne ve, ker lanska bilanca še ni končana. Ker odborniki za sejo majhna podjetja nimajo per- poslenih 65 ljudi lahko vzeli spektive. Vendar ker ni bila med letom samo 45 delavcev, sila, so bili nekaterim polo- so bili na seji mnenja, da je Slavko Satošek je prejel tudi nekaj odlikovanj: red zasluge za narod II. stopnje, red bratstva in edinstva II. stopnje. Da je bil med ljudmi močno priljubljen, se je pokazalo na pogrebu, saj ga je več sto črnomaljčanov, prijateljev in na in se ne ve, koliko ljudi bo ostalo na cesti, je odbornik Franc Košir protestiral zoper tako slabo pripravljeno gradivo za tako pomembno sejo. V razpravi je sodelovalo več odbornikov. Poudarjali žaji pomembnejši od razvoja in obstoja podjetja. Prav tako so se spraševali, kje so bili samoupravni organi in zakaj je direktor podjetja ob lanski tričetrtletni analizi gospodarjenja na občinski seji prikazoval ugoden položaj kolektiva. Menili so, da bi morali poiskati krivce, zahtevali pa so tudi pojasnil, če so po ugotovitvi 'treba poskrbeti za tiste, ki bodo ostali na cesti, zlasti zato, ker so delavci najmanj krivi za propad podjetja. Končno je bila na seji izglasovana odločba o rednem likvidacijskem postopku. Direktor in samoupravni organi so razrešeni dolžnosti, v likvidacijsko komisijo pa so bili imenovani: Vinko Jer- man, Prane Cimerman in Niko Flajnik. soborcev spremilo na posled- so, da je občina pravočasno, nji poti. ' J- V. že pred dvema letoma, pri- AMD pred 20-letnico Vsaka pogodba daje in obvezuje Vaščane iz Gorenje v adlešiškem predelu je razburila vest, da je njihov sovaščan, kooperant zadruge, moral doplačati iz svojega, ko je vzrejene prašiče oddal zadrugi - Pisali so nam pismo, ki ga objavljamo, obenem pa tudi obrazložitev kmetijske zadruge Črnomelj »Vaščani vasi Gorenjci prosimo, da pošljete vašega novinarja v kmetijsko zadrugo Črnomelj. Naj se pozanima, kako je s kooperacijsko rejo prašičev. Naš sovaščan Ivan Miketič je namreč pred kratkim oddal zadrugi štirideset svinj, težkih okoli sto kilogramov. Baje zadruga od njega zahteva, da mora po triin-pol mesečnem delu iz svojega doplačati 7000 S din, namesto da bi dobil plačilo za svoje delo- Vsekakor ob takih govoricah nastane nezaupanje in marsikdo bo kooperacijo opustil. če je res tako. Prosimo, osvetlite stvar z obeh strani, da bomo kmetje vedeli, če so govorice resnične ...« Ustregli smo prošnji vašča-. nov in zaprosili zadrugo za pojasnilo. Zvedeli smo tole: Kmetijska zadruga Črnomelj je imela lani pri kooperantu Ivanu Miketiču iz Gorenjcev dve partiji prašičev v reji. Iz zadnjega obračuna je razvidno, da je Miketič pri petinštiridesetih prašičih dosegel 2,189 kg prirasta, za kar bi mu po pogodbi morali nati. Ce bi namreč zadruga svojim kooperantom dajala neomejeno količino krmil, bi ti lahko z njimi zastonj redili svoje pujske in teleta. Osemindvajsetega januarja je bil v stekleni dvorani restavracije Grad občni zbor črnomaljskega avto - moto društva, na katerem so dajali obračun triletnega dela. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki Avto-moto zveze Slovenije, udeležba članstva pa je bila tako slaba, da so morali pol ure čakati na zadostno število prisotnih. Članstvo je pohvalilo delo odbora v preteklem obdobju, saj je bil dosežen tudi precej lep finančni uspeh, želijo pa več prireditev. - Vodstvo AMD se je zadnje čase ukvarjalo zlasti s šolanjem šoferjev, v prihodnje bodo s tem nadaljevali, ob tem pa malo več pozornosti posvečali članstvu. Ker bo letos minilo že 20 let, kar je bilo društvo ustanovljeno, namesavajo obletnico svečano proslaviti. Sklenjeno je bilo, da bodo imenovali posebno komisijo, ki bo skrbela za program. Na občnem zboru so bile tudi volitve novega upravnega odbora, v katerem so obdržali polovico starih članov, polovico -odbora pa so nadomestili z novimi člani. izplačati 1 313,40 N din (2189x 0,60 din). Denar bi brez nadaljnjega dobil, če ne bi kooperanta obvezal tudi člen pogodbe, po katerem ne bi smel na kilogram prirastka porabiti več kot 4.30 kg krmil. Miketič pa je krmil preveč in porabil za 45 prašičev namesto 9.413 kg kar 9.750 kg krmil ali 337 kg več kakor bi smel. __________________________________________________________ Ker so pri obračunu mo- Na več javnih razpravah v raznih središčih črnomaljske občine so obrav- rald upoštevati vsa določila ' .... . .-------------?------1------- pogodbe, so Miketiču preveč porabljena krmila odračuna-li. V zadrugi so povedali še, da so že prej imeli nekaj takih primerov, vendar se prizadeti kmetje niso dosti razburjali, ker vedo, da je treba prejeta krmila obraču- Zasebna obrt pred javnostjo navali dobre in slabe strani zasebnega obrtništva m Na javnih razpravah o delu z zasebnimi sredstvi so v črnomaljski občini ocenjevali stanje obrtništva, kjer so nekatere dejavnosti, kot npr. kovinska, dobro zastopane, medtem ko zidarjev, kolarjev in kovačev manjka. Občani so precej razpravljali tudi o neenakih pogojih za delo med družbenim in zasebnim sektorjem obrtništva, kakor tudi o razlikah med rednimi in dopolnilnimi obrtniki. Ugotovili so, da se danja davčna politika omogoča nekaterim čezmerno bo- Metrsko blago, konfekcijo, preproge in posteljnino prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo gatenje, dopušča pa tudi špekulacije. Tako se npr. obrtniki avtoprevozniki prijavljajo v občinah, kjer predpisujejo manj davka, žive pa drugje. Ker je upravi za dohodke zelo težko ugotavljati resničen zaslužek zasebnih obrtnikov, so občani predlagali vodenje poslovnih knjig, razen tega pa ostrejše ukrepanje proti tistim, ki dohodek utaje. Glede obdavčenja zasebnega sektorja kmetijstva so bili ljudje mnenja, naj bi tudi v bodoče plačevali davek po katastru — kjer predlagajo linearno obdavčitev, odločno pa so zoper obdavčenje dohodka. Dopolnilna obrt da ali ne, to je bila prav tako pogosta tema razprav. Občani so me- nili, da bi bilo treba proučiti, če je ta sploh potrebna in v katerih dejavnostih glede na dejstvo, da je zmeraj več ljudi brez dela, po drugi strani pa imajo dopolnilni obrtniki dvojni dohodek in mastne zaslužke. Izkazalo se je tudi to, da so ljudje, ki imajo prijavljeno popoldansko obrt, v rednem delovnem razmerju malo storilni in da jim navadno ni mar za razvoj in uspeh njihove delovne organizacije. Ker je na področju obrtništva še kup vprašanj, ki bi jih morali čimprej razčistiti, so predlagali na javnih sestankih, naj občinska skupščina skliče obrtnike in se z njimi pogovori o nadaljnjem razvoju obrti, kakor tudi o davčni politiki. KOVICE- CII owjormljsf<6. komam "OeleteUsfit.. ČRNOMELJ Pridite na zbore volivcev Od 10. do 13. februarja se bodo na celotnem področju metliške občine zvrstili zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o urbanističnem razvoju občine in posameznih naselij, o programu razvoja občine v letu 1968 in o gospodarski politiki v letošnjem letu, kakor tudi o delu krajevnih skupnosti. Zbori občanov bodo: 10. 2. ob 19. uri v Rosalni- Metliška mladina -brez svojih prostorov Toni Gašperič — predsednik občinskega komiteja ZMS — napoveduje boljše čase za metliško mladino. čeprav so mladinski klub že imeli, je bil pred leti ukinjen. V zadnjem času pa se precej govori o novem. Predvideno je, da mladina dobi svoje prostore v Beti. Tovarna bi jim dala na razpolago prostor s centralnim ogrevanjem, kar bi bilo za delovanje kluba zelo važno. Za to kulturno ustanovo je izredno zanimanje tudi med metliškimi podjetji, saj bodo v upravnem odboru poleg mladih še starejši. Ob koncu februarja imajo mladi Metličani v programu zabavno glasbeno prireditev v domu Partizana. Cdstd dobiček pa je namenjen skladu za nov klub. M. G. cah za vasi: Rosalnice, Svr-žaki, Curile in Radoviči; 10. 2. ob 19. uri v Slamni vasi za občane te vasi in Boldraža; 10. 2. ob 19. uri na Lokvici za Lokvico in Trnovec; 10. 2. ob 19. uri na Krivo-glavicah, kamor naj pridejo tudi volivci iz Dobravic in Giršič; 11. 2. ob 15. uri na Boža* kovem za Božakovo, Zelebej in Rakovec; 11. 2. ob 14. uri na Selih za Jugorje, Sela, Mačkovec, Božič vrh in škemijevec; 11. 2. ob 9. uri v Podzemlju za občane Podzemlja,'Boginje vasi. Boršta, Kapljišč, Mlak, Prilozja, Skrilj, Grma, Zemlja, Otoka, Krasinca in Primostka; 11. 2. ob 14. uri v Drašičih za Drašiče, Vidošiče, Krma-čimo in Železnike; 11. 2. ob 9. uri na Radoviči za Radovico, Bojanjo vas, Krašnji vrh, Radoše; 11. 2. ob 9. uri na Suhorju za Suhor, Berečo vas, Buši-njo vas, Dragomljo vas, Brezovico, Malo Lešče, Hrast, Dole, Drage in Ravnace; 12. 2. ob 19.30 v Metliki za vse volilne enote mesta; 13. 2. ob 19. uri v Gradcu za občine Gradca, Okljuke in Kloštra; 13. 2. ob 19. uri v Grabrovcu. 'r^r7r^rr: ****** ■ ....................................... < v' 7p - ?< .s* -v £r '_.'r:V '>« v .ii '*/•," } , ' i . ■ ■ tiM ■ < ; : | \ Takle bo nov! metliški gasilski dom, ki bo v celoti zgrajen s sredstvi občanov. Zdaj je gasilski dom zagotovljen Občani Metlike so se izrekli za samoprispevek za gradnjo gasilskega doma. Tako ni več ovir, da ne bi še letos začeli graditi S tem, da so se Metličani moprispevek, je gotovo, da bo na javnem zboru volilcev iz- mesto dobilo prepotreben nov rekli tudi letos za krajevni sa- OB RAZGRNJENEM URBANISTIČNEM PROGRAMU Kam in kako se bo širila Metlika Staro mestno jedro bo tudi v prihodnosti ostalo enako, vsenaokrog mesta pa bodo zrasle sodobne stavbe — Industrija proti Rosalnicam, kmetje proti Vinomeru, graditelji zasebnih hiš na Vejarju, pokopališče in sejmišče dobita nov prostor Metlika Je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki Je pred leti dobila potrjen urbanistični program in gra-ditveni načrt mesta, vendar je predvidevanja pred leti čas že prerasel. Nujno je bi- svoje pripombe lo spremeniti urbanistični Poglejmo na kratko, program celotnega območja občine Metlika in ga uskladiti tudi z novo zakonodajo. Kakšne so spremembe in novosti, je na nedavnem zboru volivcev v Metliki pojasnjeval načelnik oddelka za ter razlago podkrepil še z barvnimi diapozitivi. Načrti so razgrnjeni v izložbi turističnega biroja, kjer si jih občani v naslednjih 30 dneh lahko ogledajo r-iin povedo kaj novi osnutek urbanističnega programa in urbanističnega načrta predvideva: gradnja zasebnih hiš je začrtana proti Vejarju, ob Cankarjevi cesti in ob Cesti bratstva in enotnosti ter ob desni strani nadaljnjih 30 let, ko bo v občini 9500 in v Metliki 4600 prebivalcev. Obenem so predvideli tudi urbanistične rede za večja naselja: Gradac, Suhor, Božakovo, Rosalnice in Podzemelj. gasilski dom. Okoli 25 milijonov dinarjev imajo že zbranih od lanskega samoprispevka, prav toliko pa bodo zbrali v letu 1968, kar bo v glavnem zadostovalo za gradnjo. Metličani si bodo torej gasilski dom zgradili samo s prispevki delovnih ljudi. Lokacija za gradnjo je že določena v bližini mehanične delavnice in tudi načrti so že narejeni. Izdelali so jih v Projektivnem biroju podjetja PIONIR v Novem mestu. Cim-prej bodo izvedli licitacio za oddajo gradbenih del, nato pa bodo takoj začeli graditi. Predvideno je. da bo novi gasilski dom že letos pod streho, v letu 1969 pa ga bodo dogradili in za 100-letnico gasilskega društva odprli. Novi gasilski dom bo imel garaže z delavnico, sejno sobo, stanovanje za hišnika, Met, skladišče, sušilnico, sanitarne prostore, garderobe, pisarno in pritikline — kar pomeni 402 m2 uporabne površine. 22 občanov in morda še kdo? Do konca januarja je na občinska upravi za dohodke v Metldki 22 občanov prijavilo svoje dohodke, ki so v minulem letu presegla mejo 20 tisoč Ndinarjev. Zdaj bodo na te dohodke plačali še dodatni davek. Posebna komisija pa bo ugotovila, če ni morda še kdo pozabil izpolniti prijavo. Takega pozabljivca bo seveda zadela precejšnja denarna kazen. Zakaj tako slab učni uspeh? gospodarstvo Niko Zupanič ceste proti Kolpi. Za razvoj industrije so predvidene večje površine od tovarne BETI proti Rosalnicam, za novo šolo pa je začrtan rezervat nad vinsko kletjo. Rezervat za gradnjo individualnih hiš v prihodnosti je na površini ob križišču cest pred Metliko. Treba pa bo prestaviti pokopališče, in sicer v bližino križišča cest Novo mesto — Semič — nova cesta, sejmišče pa nameravajo prestaviti poleg Sušice ob cesti proti Črnomlju. Tudi na prebivalce mesta, ki se nameravajo v bodočno sti ukvarjati s kmetijstvom, so računali: stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji bodo lahko gradili ob Vinogradniški cesti proti Vinomeru. Površine za športne objekte so v načrtih zarisane nad mehanično delavnico, rekreacijske objekte pa bodo gradili vzdolž Kolpe v Metliki in na Veselici. Marsikdo pa bo verjetno presenečen nad vestjo, da je zamišljeno v Metliki zaprto kopališče — bazen, ki bo stalo med Cankarjevo cesto in tovarno BETI. -Področje med Sušico, črnomaljsko cesto in Cesto bratstva in enotnosti, kjer so nasadi hmelja, bo tudi v bodoče namenjeno kmetijstvu in je zaščiteno. Prav tako so arheološko zaščiteni predeli okoli Borštka in nove šole, medtem ko bo staro mestno jedro ostalo nespremenjeno. Novi urbanistični načrt upošteva razvojne potrebe za Belouške in gadje so se prebudili Tik pred izidom u.*->ega tednika smo iz Met ike prejeli poročilo, da se je glavno gadje gnezdo ven* dar le prebudilo. Za zdaj še ne vemo, če se bodo na pustni torek gadje in belouške razživeli, kot so se prejšnja leta. Spomnimo se samo na napad Turkov na Metliko leta 1965, na slavni prihod Krištofa Kolumba naslednje leto in na edino rentabilno železnico v Beli krajini, s katero se je na lanski pust v metliško mesto pripeljal sam presvetli cesar Franc Jožef! Toda nekaj bodo tudi letos uganili meUiški gadje in belouške. Tradicija se ne sme pretrgati! Vsaj tako so soglasno ugotovili člani glavnega gadjega gnezda. Vprašanje je le, kako se bo odzvala vesoljna gadja zalega metliška. Zato sklicuje glavno gadje gnezdo v PETEK, 9. FEBRUARJA, OB POL OSMIH ZVEČER V KINO DVORANI MNOŽIČNI ZBOR VSEI1 METLIŠKIH GADOV IN BELOUŠK! PRIDITE! Kljub ugodnim delovnim pogojem v novi metliški osemletki je bil ob zaključku letošnjega prvega polletja učni uspeh zelo slab - Vzrokov je več, ‘predvsem pa so šolarji preobremenjeni s kmečkim delom še iz drugih predmetov. šola je organizirala dodatno pomoč pri učenju že takoj v začetku šolskega leta. Za učence od 6. razreda dalje so poučevali matematiko, angleščino in slovenščino po rednem pouku, a se je izkazalo, da je dodatni pouk neučinkovit. Vozači se ga sploh ne morejo udeleževati, tisti pa, ki po Letos hodi v metliško osemletko 549 otrok, od teh pa jih je v prvem polletju izdelalo samo 58, 11 odst Učni uspeh šole je sicer za 2 odst. boljši od lanskega v istem času, vseeno pa še daleč niso zadovo ljni z njim ne prosvetni delavci ne starši otrok. V šestih razredih je bil učni uspeh naravnost porazen, saj je bila brez slabe ocene manj kot polovica učencev. Najbolj pa so se odrezali tretji razredi, kjer Je izdelalo 80,7 odst. otrok. V višjih razredih se tretjina učencev vozi v šolo iz okoli- ■ organ, ki je v sklopu učenčev vozi v suiu iz oW)inske ^p^ine Metlika prišlo- ških vasi. Znano J6, da tod jen ^ notranje zadeve, je od 7. primanjkuje delovne sile v novembra lani, odkar je prevzel kmetiIstvu zato moralo šo- potnih listov, izdal teh Kmetijstvu, žaro morajo ^ bllzu ^ Nava cona w larji predvsem krepko delati je po novem letu začela veljati za doma. Jasno je, da po napor- potne liste ni preveč zavrla potonem kmečkem delu ne zmo- vanJ v inozemstvo. Prav zdaj Je šoli ostajajo pri dodatnem pouku, so utrujeni. Vodstvo šole skrbno zasleduje vzroke za neuspeh pri učnem procesu in jih skuša tudi odpraviti, vendar Je treba upoštevati, da so v Beli krajini živi jenske razmere otrok povsem drugačne kot v mestih, teh pa šola ne more spremeniti. rejo še zahtevnega umskega dela za šolo. Največ težav povzroča metliškim učencem angleščina, kjer je bilo pri 336 učencih od 5. do 8. razreda kar 105 slabih ocen. organiziral Kompas ogled drsalne revije v Celovcu, za katerega se je v Metliki prijavilo za poln avtobus Interesentov. ■ V IZLOŽBENEM OKNI) turi stične pisarne sta minuli teden visela izpopolnjena urbanistična načrta Metlike in bližnje okolice. Meščani so se v celih gručah Zanimiva je tudi ugotovitev, ustavljali pred izložbo in živahno iroi/A co v letos obmesli učen- komentirali številne spremembe In KaKO so se letos oomesn učen dopolnltve ^ katorlh bo-mesto v ci, ki so lani napredovali v svtojem raevoju spet naredilo lep višji razred kljub slabi oceni korak naprej. — po členu 39. Od 68 takih ■ na društvo mojstrov m nčpnr^v sta samo dva v letoš- na uPrav0 Komunalnega podjetja učenčev sta samo ava v letos SQ zadnje Case vse pogosteje pri- njem prvem polletju ostala hajale pritožbe zaradi nepravllno- brez nezadostne ocene, 8 jih sti, ki so se dogajale pri oddaji SPREHOD PO METLIKI bo Se vnaprej izvrševalo izključno pogrebne usluge. ■ RDEČI STOTAKI so bili z zadnjim januarjem vzeti lz prometa, vendar so še marsikomu ostali v denarnici ali v domačem predalu. Da ne bi bilo treba ljudem vsak stotak menjati v črnomaljski banki, so nekatere trgovine zadnje dni še sprejemale stare stotake in jih potem same zamenjale v banki. ■ NA PROČELJU METLIŠKE LEKARNE se Je zadnji teden pojavil svetlobni napis PLIVA ZDRAVILA. Tako bodo zlastd okoliški ljudje ponoči laže našli lekarno in ne bodo pomotoma pritiskali na zvonec ali kljuke sosednjih hiš. Vredno pa bi bilo pri postavljanju napisnih desk in svetlobnih teles v starem delu mesta razmisliti, kako bi te napise vskladili s staro podobo hiš, kot so na primer posrečeno že storili v Kamniku. Še ena lepa stavba v mestu Letos nameravajo v Metliki ob Cesti bratstva in enotnosti začeti z gradnjo nove poslovno-stanovanjske stavbe. Načrti so že izdelani, tudi ponudbe za licitacijo gradbenih del so že zbrane, tako da do začetka gradnje ne manjka več veliko. Nova stavba bo predvidoma veljala okoli 45 milijonov S din, sredstva zanjo pa bodo prispevali uporabniki poslovnih prostorov in sklad za gradnjo stanovanj. Najmanj ljudi leta 1961 Ob začetku 20. stoletja je imela metliška občina že 7668 prebivalcev, njih število pa se odtlej do danes ni bistveno spreminjalo. Leta 1931 je bilo 7717 občanov, po drugi vojni leta 1948 — 7193 prebivalcev, leta 1953 — 7680 oseb, leta 1961 pa je število prebivalstva padlo na 6881, ker je tedaj precej mladih ljudi odšlo na delo v inozemstvo. Predlani je bilo na metliškem področju že spet 6958 ljudi, lani pa jih je bilo še' več, okoli 7200. Obvestilo lastnikom motornih vozil Organ, pristojen za notranje zadeve pri občinski skupščini Metlika, obvešča vse lastnike motornih razil, ki še niso registrirali svojih vozil, da je rok za registracijo izjemno podaljšan do vključno 15. februarja 1968 Dom počitka namerava graditi 2e več let si uprava doma počitka v Metliki želi sodobnejših in urejenih prostorov, kamor bi lahko sprejemali tudi upokojence ali zakonce iz urejenih družin, sedanje razmere v domu pa jim tega niso dopuščale. Pred kratkim je želja začela dobivati trdnejšo obliko. Dogovorjeno je, da bodo s pomočjo republiškega sklada upokojencev, namenjenih gradnji stanovanj, zgradili novo stavbo. Načrti so že izdelani in predvidevajo 11 enoposteljnih sob, 8 sob z dvema posteljama, prostore za ambulanto, priročno kuhinjo, jedilnico, garsonjero za strežno osebje in pritikline. Dom počitka bo h gradnji prispeval precej lastnih sredstev, računajo na neksvj posojil, vendar bo denarja še manjkalo. Ker so v domu tudi oskrbovanci iz drugih občin, bi bilo prav, če bi te vsaj skromno podprle gradnjo. 21 let brez prometne nesreče Antona Horvata v Metliki vsa zelo dobro poznajo, saj Je bdi kar 21 let poklicni šofer pri KZ. Za poklic avtoprevoznika Je bil vseskozi zelo vnet. V svoji naporni 21-letnl službi ni imel prav nobenega karambola. Najprej je 11 let vozil avbo Chevrolet, nato 3 leta TAM, nazadnje pa 6 let Deutz. Sedaj, ko je že v pokoju, pa »honorarno« pomaga ženi Ivanki v metliškem Vinotoču. M. G. je slabo oceno popravilo in dobilo nov »cvek«, medtem ko so ostali obdržali nezadostne ocene lz lanskega leta. poleg tega pa pridobili slabe ocene grobnih parcel in pri pobiranju taks za razne pogrebne storitve. Da pridejo na čisto, bo v prihodnje s celotnim pokopališčem upravljalo Komunalno podjetje, ki bo tudi izdelalo pravilnik o upravljanju pokopališča. DruStvo mojstrov pa MLADINSKO PRVENSTVO SRS V ALPSKIH DISCIPLINAH Novinec, Turk in Kušler presenetili Preteklo soboto in nedeljo je bi' lo pri Celjski koči letošnje republiško prvenstvo v alpskih disciplinah (slalomu in veleslalomu) za mladince. Na tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 130 obetajočih smufiarjev, je pod vodstvom inž. Boštjana Japlja odpotovala majhna odprava iz Novega mesta, v kateri so bili mladinci Janez Novinec, Peter Turk, Rudi Kušer in Andrej Bukovec. V izredno zahtevni konkurenci, v kateri so prednjačili Gorenjci, so mladi dolenjski smučarji dosegli vidne' uspehe. Med največji dosežek štejemo 13. mesto Janeza Novinca v veleslalomu ter dobro uvrstitev Petra Turka in Rudija Kušer ja v slalomu. V slalomu je Janez Novinec dosegel pstnajsto mesto, kljub temu da je v prvi vožnji padel. Drugi tek je imel odličen, zato tudi visoka uvrstitev. Rezultati: Veleslalom (1300 m, višinska razlika 350 m, 41 vratič): Mlajši mladinci: 1. Bernik (Jesenice) 1.55,1; 33. Rudi Kušer (Rog) 1.38,1; 51. Andrej Bukovec (Rog) 1.59,9. Starejši mladinci: 1. Štraus (Jesenice) 1.14,5; 13. Janez Novinec (Rog) 1.23,9; 33. Peter Turk (Rog) 1.37,5. Slalom (380 m, višinska razlika 120 m, 43 in 45 vratič): Mlajši mladinci: 1. Potočnik (Partizan Bled) 82,3; 12. Rudi Kušer (Rog) 101,0; 25. Andrej Bukovec (Rog) 104,3. Starejši mladinci: I. Štraus (Jesenice) 77,3; 10. do II. Peter Turk; 15. Janez Novinec. Rezultati v slalomu so neuradni. Sd CONSKO PIONIRSKO SMUČARSKO PRVENSTVO Pionirji nas niso razočarali Megla prekrila Crmošnjiško dolino in ogrozila pionirsko smučarsko prvenstvo — Žal so na tekmovanju nastopili samo pionirji iz Ljubljane in Novega mesta — Zakaj so dingi odpovedali? — Tri prva mesta za Ljubljančane — Domači smučarji zadovoljni z zmago pionirja Marjana Šonca — Priznanje organiziranemu prvenstvu in prirediteljem. Pionirsko consko smučarsko prvenstvo v veleslalomu, ki ga je priredil SK Rog v Crmošnjicah, je potekalo v znamenju megle. Gosta megla, ki ni običajna v Crmoš-njiški kotlini, je na trenutek ogrozila tekmovanje, na katerega Je prišlo 40 pionirjev iz Novega mesta in Ljubljane. Žal tekmovalci iz drugih klubov niso prišli na tekmovanje, ki je postreglo z lepimi vožnjami najmlajših tekmovalcev. Vsi tisti, ki so ta dan prišli na smučišča pod Gačami, niso bili razočarani. Nasprotno, mladi smučarji so presenetili s svojimi iznajdljivimi vožnjami, v katerih so se močno poznali napori njihovih vaditeljev. Skratka, mlada generacija alpskih smučarjev je za naše skromne razmere pokazala veliko. Zavedati se moramo, da tukaj ni bila zbrana vsa elita slovenskega pionirskega naraščaja, da bi lahko ocenjevali in dali končno oceno o kvaliteti pionirskega smučanja. Republiško tekmovanje, ki bo to nedeljo v Tržiču in na katerem bo nastopilo kar 23 tekmovalcev z nedeljskega tekmovanja, bo dalo končni odgovor, koliko pomenijo »ravninci« v konkurenci z »goren-ci«. Tokrat lahko pohvalimo organizacijo tekmovanja. Organizatorji so se močno potrudili in so izpeljali tekmovanje brez spodrsljajev. Pri ocenjevanju posameznih smu- čarjev ne moremo mimo pomembnega uspeha mlajših pionirjev, članov SK Rog. V zahtevni konkurenci je pripravil prijetno presenečenje mali Marjan Šonc, ki je kljub spodrsljaju na cilju prismu-čal prvo mesto. Tudi ostali mlajši pionirji so dobro vozili, posebno Viktor Turk, ki si je pridobil pravico tekmovati na republiškem tekmovanju. Pri dekletih so prednjačile mlade »novinarke«, ki so imele nasprotnice samo pri svojih sovrstnicah od Enotnosti. Pri starejših pionirjih so se v boj za najboljša mesta vmešali tudi smučarji Roga. Njihovi napori niso bili kronani z uspehom. Vrsta kvalitetnih smučarjev iz Ljubljane si je razdelila osem prvih mest in samo Zdravku Jahnu je uspelo približati se jim. Zanimivo je, da se je iz te skupine v zaključno tekmovanje plasiralo kar 12 smučarjev, med temi tudi domačina Zdravko Jahn in Andrej Švent. Po končanem tekmovanju so po trije najboljši v vsaki skupini prejeli lične diplome iz rok znanega telesnovzgojnega delavca Naceta Bukovca. Rezultati tekmovanja: Mlajše pionirke (2 tekmovalki) — 1. Bojana Kržič (Novinar) 48.0. Mlajši pionirji (10 tekmovalcev) 1. Marjan Šonc (Rog) 37.2; 2. Grega Vesel (Novinar) 37.3; 3. Mišo Magušar (Enotnost) 38.7; 5. Viktor Turk (Rog) 46.4; 6 Mitja Pucelj (Rog) 59.0; 7. Vinko Črnič (Rog) 59.2; 8. Lojze Rogelj (Rog) 63.6; 10. Matjaž Šuln (Rog) 66.3. Starejši pionirji (14) — 1. Tomaž Jenko (Novinar) 42.7; 2. Jure Lovšin (Enotnost) 43.8; 3. Tomaž Porenta (Enotnost) 46.0; 9. Zdravko Jahn (Rog) 52.0; 11. Andrej Švent (Rog) 54.4; 14. Sergej Thor-ževskij (Rog) 65.8. — Starejše pionirke (6) — 1. Majda Štcblaj (Novinar) 45.8; 2. Nina Pirnar (Novinar) 46.8; 3. Urška -Podgoršek (Enotnost) 50.8. Izven konkurence je v kategoriji starejših pionirjev vozil tudi tekmovalec Roga Miha Legan in dosegel čas 45.0. To nedeljo bodo smučarski tereni v Crmošnjicah ponovno oživeli. Tekmovalci iz delovnih kolektivov štirih dolenjskih občin bodo preizkušali svoje znanje in ugotavljali, kako so si namazali smuči .. . S. DOKL Rokometaši so dobro začeli Na zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani so se preteklo nedeljo nadaljevale tekme v B skupini. V tej skupini igrata ekipi Brežic in Novega mesta. Prva srečanja so bila za naše uspešna. Več uspeha so sicer poželi Brežičani, vendar tudi Novomešča-ni niso razočarali. Ekipi sta dosegli naslednje izide: Slovan—Novo mesto 22:16 Brežice—Rudar (Velenje) 22:16, Novo mesto—Rudar (Velenje) 21:13, Medvode— Brežice 14:14, Slovenj gradeč—Novo mesta 21:14, Brežice—Jadran 15:14. ■ NOVO MESTO ■ TREBNJE ■ KRŠKO METLIKA Izredna priložnost za ugoden nakup! V vseh prodajalnah N0V0TEHNE 12 mesečni kredit ■ brez obresti ■ brez porokov ■ brez pologa za superavtomatske pralne stroje n mn phip si • . ■ PS - 275 in PS - 652 6 mesečni kredit pod enakimi pogoji za vse štedilnike Tovarna O.FPJHLj.F3 iz VELENJA daje 12>mesečno garancijo in po želji kupca priključuje pralne stroje. mmmmm Športniki leta FRANC ČARGO, FRANC BABIČ in MARJAN ŠPILAR so v Krškem iz rok glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista Toneta Gošnika prejeli nagrade, zmagovalec Franc Babič pa še pokal uredništva Dolenjskega lista. „Da bi imeli kar največ posnemovalcev med mladino!” »Najboljši športniki Dolenjske za 1967«: Franc Babič, Marjan Špilar in Franc Čargo, so 30.. januarja popoldne v Krškem dobili nagrade in priznanja — Prek množičnosti h kvaliteti, to je zdaj želja vseh telesnovzgojnih delavcev, društev in organizacij v 9 občinah širše Dolenjske V klubski sobi hotela SREMIČ v Krškem je bila v torek, 30. ja nuarja popoldne kratka, a prisrčna slovesnost. Zbrali so se trije najboljši športniki Dolenjske za 1967, katerim je ta častni naziv prisodila anketa bralcev Dolenjskega lista lani v decembru: štirikratni državni prvak v speedwayu Franc Babič iz Krškega, znani metalec kop- SAH Šah v Trebnjem ... Preteklo nedeljo je bil v Trebnjem članski hitropotezni turnir, na katerem je igralo 12 šahistov iz Trebnjega in Mokronoga. Z zanesljivo igro je zmagal Roman Drnovšek (Trebnje) z 10 točkami, pred Kočevarjem in Breznikom (9), Godnjavcem (8,5), Slavincem (6), Goletom (5), Godnjavcem ml. (4) in Mežnaršičem (4) itd. S svojo igro je presenetil pionir Franci Godnjavec, ki Je igral med člani in zasedel odlične 7. mesto. Šahisti so se dogovorili, da bodo pričeli igrati redne hitropotezne turnirje. F. GODNJAVEC ... in trebanjski občini Preteklo nedeljo je bil na Mimi sestanek šahistov iz Trebnjega, Mirne in Mokronoga. 2al so pogrešali šahiste z Doba. Na sestanku so ugotovili, da m bilo šahovskega življenja, kar pa se bo v bodoče spremenilo. Ustanovili bodo skupen šahovski klub za vso občino, se vključili v razna tekmovanja in na ta način ponovno zbudili zanimanje za šah v občini. V nedeljo, 18. februarja, bo v Trebnjem hitropotezno člansko prvenstvo posameznikov Dolenjske; za pokrovitelja bodo. zaprosili občinsko skupščino Trebnje. Prav tako bodo izvedli tekmovanje za pokal maršala Tita in se udeležili turnirja slovenskih mest, ki bo 17. marca. Novo izvoljeni odbor Je porok, da se bo šali v prihodnje močno razširil. D. B. Poraz Kopitarne Šahisti tovarne papirja iz Krškega in Kopitarne iz Sevnice so od-' igrali povratni prijateljski šahovski dvoboj na šestih deskah. Prepričljivo so zmagali domačini s 4,5:1,5. Rezultati dvoboja: luž. 1’reskar : Blas 0:1, Zupanc : inž. Novak 1:0, V. Novak : Pfeifer remi, Pavliha : Dcrstvenšek 1:0 Ban : Stopar 1:0, M. Kukovičič : Vinter 1:0. K. PAVLIHA 5 kandidatov za prvaka Na polfinalnem šahovskem prvenstvu Novega mesta je v vrhu raapredelnice še več nejasnosti kot preil dnevi. Nekateri šahisti so odigrali trinajst kol in nabrali tolikšno zalogo točk. da Jim obeta visoko uvrstitev. Med kandidate za najvišja masta prištevajo: Tlsu-ja in Bjelanoviča, ki imata devet točk, ter Jenka, Adamiča in Miliča, ki imajo po osem in pol točk. Med kandidate za boljšo uvrstitev sodijo še ftčap, Istenič in drugi. ja in telesnovzgojni delavec Marjan špilar iz Novega mesta, znan tudi kot državni atletski reprezentant, in lanski državni mladinski prvak v plavanju, nadarjen športnik Franc Čargo iz Krškega. Podelitve nagrad so se udeležili tudi zaslužni športni delavec prof. Jože Glonar iz Novega mesta, trener Niko žibret, predsednik občinske zveze za telesno vzgojo tov. Ko-štomaj in Kristijan Pavliha, tov. Žagar za krško AMD ter predsednika občinskih konferenc SZDL v Krškem in Novem mestu Lojze Stih ter Slavko Dokl. Glavni urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik je najprej čestital zmagovalcem lanske Športne ankete, v kateri je sodelovalo enkrat več bralcev kot leto dni prej, kar nedvomno dviga tudi tehtnost predlogov za podelitev Častnega naslova »Najboljši športnik Dolenj--ske«. Zahvalil se je zmagovalcem ankete za njihovo športno prizadevnost, junaštvo in možatost, kakor tudi za svetal zgled, ki ga dajejo mladini s svojim življenjem in športnimi tekmovanji. Pokrajinski tednik želi s športno stranjo pomagati naporom telesnovzgojnih delavcev vseh 9 občin, da bi širša Dolenjska dosegla tudi na tem pod. ročju potrebno množičnost in prek nje kvaliteto v športu kot splošni telesni vzgoji. Nato je razdelil priznanja in nagrade: Franc Babič je dobil v trajno last pokal Dolenjskega lista, zbirko knjig in lepo kolekcijo izdelkov znane tovarne rastlinskih specialitet DANA z Mirne; Marjan špilar je dobil poleg čestitke zbirko knjig in kos blaga, darilo tovarne NOVOTEKS iz Novega mesta, mladi državni prvak v plavanju Franc Čargo pa je dobil čestitko, zbirko knjig in srajco tovarne perila LABOD iz Novega mesta. Zbrano je nato pozdravil Lojze Stih, predsednik obč. konference SZDL, ki Je med drugim pohvalil pobudo Dolenjskega lista za taka srečanja, ankete in spodbujanja ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA Brežičani na pohodu Lotos je bilo prvič organizirano za brežiško otroke smučanje v hribih. V dogovoru s tamkajšnjo šolo je skupina brežiških otrok pod vodstvom tov. Rovana odpotovala v Ribnico na Pohorju na 10-dnevno smučanje. Poloti bodo ribniški otroci vrnili obisk: v Brežicah bodo imeli plavalni tečaj. Otroci so bili razporejeni po družinah, kjer so se odlično počutili. Ljudje so bili izredno gostoljubni, prijazni in pozorni do otrok. Brežiški otroci so imeli organiziran točaj dopoldne in popoldne in so zelo dobro napredovali. Pri nekaterih se sploh ne opazi več, da so bili začetniki na smučeh. S tamkajšnjimi pionirji so se pomerili v veleslalomu in pokazali veliko znanja. Vrome je bilo zelo lepo, snežne, raamere pa odlične, kar je dalo šo poseben čar izrednemu razpoloženju. Vso prehitro so minevali dnevi veselja na snegu. Otrokom je to bil pravi počitek. Nabrali so sl novih moči za naporno delo v šoli. ER Tople so bile besede tov. Koštoma-ja v imenu občinske zveze za telesno vzgojo v Krškem, nakar smo vsi pozdravili priljubljenega dirkača Franca Babiča, ki se je zahvalil za pozornost, darila in priznanje javnosti za lanske uspehe športnikom našega širšega področja. V imenu AMD je čestital nagrajencem še tov. žagar, nakar se je razvil prisrčen razgovor med zbranimi. M. G. KEGLJANJE Končana je zimska liga V zimski kegljaški ligi je bilo odigrano zadnje kolo prvega dela tekmovanja. V odločilni tekmi je »Pionir« premagal »Železničarja« in sta tako obe ekipi v vodstvu s šestimi točkami. »Luknja« je brez težav premagala »Vseh devet« z rezultatom 452:390. »Luknja« in »Krka« imata po štiri točke, »Vseh, devet« pa je brez točke. V drugi ligi je »Dolenjski gozdar« premagal »Toplice« in ostal edina neporažena ekipa tekmovanja z zimski ligi. »Bolnica« pa je na veliko presenečenje premagala »Starih devet«. V vodstvu je »Dolenjski gozdar« z osmimi točkami, sledijo »Starih devet« (4), »Toplice« 3 in »Iskra« (1). Med posamezniki so bili najboljši: Mrzlak (213 točk), Legiša (189), Bratož (VSO), Rustja (169), Pelko in Bradač (161). I. M. Start v republiški kegljaški ligi Redna republiška kegljaška liga se prične to nedeljo s tekmovanji v Domžalah, Celju in na Jesenicah. Med 14 najboljših se je uvrstil tudi zastopnik Dolenjske KK Pionir. Ekipa se marljivo pripravlja In je Imela več prijateljskih srečanj. Posamezni ig'alci so v dobri formi, zlasti Turk, ki je na klubskem prvenstvu dosegel dva odlična rezultata — 904 in 886 kegljev. Do: bra rezultata sta dosegla preteklo nedeljo v Celju tudi Ilren (890) in Krušič (870). Poleg teh treh igrajo v ekipi: Lcgiša, Romih, Rodič, Jarc, Barbič, Mrzlak in Romih ml. Igralci zagotavljaj®, da bodo ponovili laaskl uspeh, ko so zasedli šesto mesto ln sa plasirali na državno prvenstvo. J. M. Kegljaške novice V finale tokniovanja parov za prvenstvo občine Novo mesto so se plasirali pari: Barbič — Mesarič, Avbar — Kebe (Luknja), Vesel — Hrastar, Lutman — Gričar (vseh devet). V medsebojnih srečanjih bodo odločili končnoga zmagovalca. V februarju Je na sporedu zanimivo -tekmovanje posameznikov in trojic. Med klubi vlada precejšnje zanimanje, saj se Je doslej prijavilo že 52 posameznikov in 24 trojk. Na občnem zboru KK Luknja je bil za predsednika že osemnajstič zapored Izvoljen znani kegljač Franc Barbič. J. M. Pogovor z zdravnikom HELENA PUHAR Wi z Sebičnost v odnosih med moškim in žensko je grobar njunega sožitja že pred sklenitvijo zakonske zveze, še teže pa jo prenašajo zakonci in drugi člani družine. Učimo in naučimo torej otroka živeti z drugimi ljudmi, občutiti veselje v dajanju drugim, čeprav se moramo pri tem sami v čemerkoli omejiti. Tega ga seveda ne bomo naučili, če sami nismo socialni, prilagodljivi, če nismo nesebični in nam dajanje ne prinaša zadovoljstva. Vse, kar ugodno oblikuje človekov značaj , odloča tudi o njegovih odnosih z ljudmi drugega spola Ob koncu pričujoče uvodne besede naj Se omenimo, da vse, kar plemenita ali kvarni človekov značaj — nujno vpliva tudi na njegove odnose z ljudmi drugega spola, če smo, denimo, človeka. vzgojili v poštenosti in odgovornosti kot eni osnovnih potez značaja, je malo verjetno, da v odnosih z judmi drugega spola ne bo pošten in nasprotno. Ko grajamo nasilnost, brezobzirnost in neuvidevnost, pač ne opravljamo neposredne spolne vzgoje. A vendar tudi s tem vplivamo na otroka v pogledu njegovih 'odnosov do ljudi drugega spola. g Človekova osebnost je ■ celovita enota. Zato je B tudi njegov odnos do lju- ■ di drugega spola le zna- ■ menje in odsev njegovega ■ občega odnosa do drugih ■ ljudi in tudi do sebe. Res je sicer, da v mnogih življenjskih položajih ne razkrivamo vseh značilnosti svoje osebnosti oziroma značaja, res pa je tudi, da Je v odnosih s človekom drugega spola to najmanj mogoče. Prav ljubezenski odnos je nekaj tako osebnega, v njem navezujemo z drugim človekom tako tesne telesne in duševne vezi, da ravno v tem odnosu ne moremo biti prikriti — ali vsaj ne dolgo. V poklicnem in javnem življenju sploh, v odnosih z znanci in celo prijatelji je to v večji ali manjši meri možno, fi f Ančka Gošnik-Godec: DEKLICA PREMIŠLJUJE — (ilustracija k zgodbi Ele Peroci »Violinski ključ« > Dr. ZVONIMIR LAMOVEC: Kratek oris zgodovine psihiatrije če hočemo, dobiti vpogled v katerokoli človeško dejavnost, moramo proučiti njeno zgodovino. Medicina se je začela s prvimi človekovimi prizadevanji, da bi spremenili tok naravnih dogodkov. Sprva je človek doživljal svet sanjsko, brez poznavanja vzročnih zvez, in vse, kar mu je bilo znano, si je razlagal s pomočjo dobrih in zlih duhov. Bolezni so povzročali po njegovem mnenju zli duhovi. Zato je razumljivo, da je bil prvi zdravnik svečenik, ki je bil najbolj poklican preganjati duhove. V medicini, ki se ukvarja s telesnimi obolenji, se je kmalu začelo uveljavljati izkustvo, ki je pregnalo demone. Ni pa bilo tako v psihiatriji (znanosti o zdravljenju duševnih bolezni). 1 Izkopanine pričajo, da so ljudem vrtali glave in verjetno iz njih preganjali duševnim bolnikom zle duhove. Ta svet demonov v medicini, zlasti v psihiatriji, ponekod obstoji še danes. Tako npr. Joruba pleme iz Nigerije pozna tri vrste bolezni: bolezni, ki imajo naravne vzroke in jih zdravijo z zelišči ali pa s pomočjo belih zdravnikov; bolezni, povzročene s čaranjem in prekletstvom ljudi — čarovnikov; bolezni iz nadnaravnih vzrokov, ki jih povzročajo duhovi prednikov in božanstva. V drugem in tretjem primeru lahko pozdravi samo čarovnik — svečenik. Prvi odpor proti tem pojmovanjem v medicini se je pojavil že v stari Grčiji. Veliki grški zdravnik Hipokrat je trdil, da božjast ni nič bolj božja kot katera koli bolezen. Sedež človeške duševnosti so iskali v telesu, najpogosteje v srcu ali možganih. Tudi v odnos do duševnega bolnika so vnašali humanost, tako npr. priporočajo predvsem prijetno okolje in blagohotno postopanje z njimi. Zadnji dobrotnik duševnih bolnikov v starem veku je bil veliki rimski zdravnik Galen. Po njegovi smrti pa se je začelo mračno obdobje, ki je trajalo tja do 18. stoletja. Nemajhno krivdo za to žalostno povest ima krščanska cerkev, ki je v tistem času povsod iskala satana. 2e leta 430. pr. n. štetjem so začeli preganjati čarovnice. Ti čarovniški procesi so trajali do srede 18. stol., cveteli pa so predvsem v 15. in 16. stol. Tako so leta 1515 v Ženevi v treh mesecih sežgali 5000 čarovnic. Iz priročnika za iskalce čarovnic se dajo dobiti lepi opisi duševnih bolezni; ravno v tem obdobju (poleg Hitlerjevih evtanazijskih pogromov) so duševni bolniki plačali najhujši krvni davek. Ob koncu čarovniškega obdobja se položaj duševnih bolnikov ni bistveno zboljšal. Zapirali so jih med kriminalce, ker so tudi nje imeli za zločince, in so jih vklepali v mračne ječe, polne umazanije in smradu. Kazen je bila edino zdravilo. Niso bili redki bolniki, ki so bili vklenjeni tudi po 20 let in več. V tistem času je tudi med zdravniki prevladovalo prepričanje, da je duševni bolnik posebne vrste človek, ki ne občuti bolečine, lakote, mraza in podobnih neprilik. Menili so celo, da vse to zelo zdravilno učinkuje, zato so si izmislili polno mučilnih naprav, ki so jih uporabljali za »zdravljenje« duševnih bolnikov. Začetek konca tega obdobja pomeni leto 1739, ko je francoski psihiater Pinel prvim 45 bolnikom snel okove. Zaradi tega bi ga zdravi sodržavljani skoraj ubili. Njegov učenec Esquirol je učiteljevo delo nadaljeval in v psihiatrijo vnašal prepričanje, da je treba bolnike udobno namestiti, biti do njih ljubezniv, jim preskrbeti primerno delo in razvedrilo. Ta stališča so se začela širiti po vsej Evropi; že v naslednjem veku Je bil znan dober odnos do bolnikov v Španiji, kamor so ga prinesli Arabci. Muslimanski svet ni poznal okrutnosti v psihiatriji. Vzporedno s humanizacijo psihiatrije je napredovalo tudi poznavanje duševnih bolezni. Začeli so iskati vzroke predvsem v možganih. Prvi dokaz za to je bila progresivna paraliza, duševna bolezen, ki jo povzroča spolna bolezen sifilis, čedalje več duševnih bolezni je bilo opisanih in leta 1901 jih je nemški psihiater Kraepelin razvrstil in napravil red v psihiatriji. Nadaljevanje prihodnjič v ljubezenskih pa nikoli. V njih se popolnoma razgalimo, mimo lastne volje se odkrijemo taki, kakršni smo. Zato so prav odnosi med spoloma za vsakogar najtežja preizkušnja, izpit človekove sposobnosti živeti z drugim, misliti nanj, ga upoštevati, spoštovati, se mu odkrivati in isto sprejemati od njega. Koliko ljudi je, Id so znani kot dobri poklicni delavci in stanovski tovariši, pa so slabi možje in slabe žene. Morda so se zmotili pri izbiri zakonskega tovariša, toda zvečine jim primanjkuje resnične sposobnosti živeti s kom v trajnem, tesnem in tako osebnem sožitju, kot je sožitje dveh zakoncev. Pouk o spolnosti se začne na pragu življenja % Pred nami so Matjaž, njegova mati in oče. Matjaž je njun prvi otrok. Ob rojstvu in še dolgo potem je večino časa porabil za spanje in hranjenje. Kadar je bil buden, je bilo sesanje njegovo poglavitno opravilo. Kazno je bilo, da mu prinaša največje zadovoljstvo, če kdaj njegovi potrebi po sesanju niso dovolj zadostili, si je hitro našel nadomestni užitek — sesal je prste. Ko je njegova mati to opazila, je pustila, da je naravni potrebi po sesanju raje zadostil ob hranjenju — pa bodisi pri prsih, bodisi iz stekleničke. Preden se je Matjaž znašel v svetu, se je zanimal za svoje lastno telo. Sprva je kazalo, da ne pozna meje med njim in drugimi stvarmi. Večino časa med spanjem in hranjenjem je porabil za slučajnostne, toda krepke gibe. Segal je po predmetih, ki jih je opažalo njegovo oko. Tako je prijemal tudi lastne roke in noge, jih kdaj pa kdaj krepko ugriznil in ob bolečini začel spoznavati, da niso nekaj izven njega, marveč del njega samega. Postopoma je ugotavljal, kaj je »on sam« in »kaj ni on«. Svet izven sebe in samega sebe. je spoznaval povezano in istočasno. Pri odkrivanju samega sebe je seve naletel tudi na svoje spolovilo. Sprva je bilo to zgolj naključje. Ko pa je spoznal, da mu prinaša dotikanje spolovila večje užitke, kot pa denimo rok ali nog, ga je prijemal večkrat. Roditelja nista bila zadovoljna s tem. Mati je že premišljala, kako bi ga te grde razvade odvadila. Menila je, da mu je treba roke odstraniti s spolovila, kadar se bo držal zanj. Stara mama, ki je tudi živela z njimi, pa je celo mislila, da bi ga bilo treba z lahnim udarcem po rokah in z nekaj spremnimi besedami, ki bi izražale nezadovoljstvo in odpor, opozoriti, da spolovila -ne sme prijemati. % Oče se ni mogel strinjati s takimi predlogi. Menil je, da je naravno, če že tudi majhen otrok ob prijemanju spolovila čuti več ugodja, kot pa denimo, če se dotika rok ali nog. Zakaj stara mama tu nima prav? — Spolni deli telesa so vendar enakovredni drugim, zakaj bi se mu torej ljubeznivo smehljali, kadar otipava roke ali noge, zgražali pa se in govorili »fuj, pacek, kak,« če se prijema za spolovilo? — je ugovarjal. — Mar bi to ne bil prvi korak v oblikovanje mnenja, da imamo »lepe« in »grde« dele telesa in da so grdi seveda edinole spolni? Vrednost in uporaba jgJff fizikalne terapije Ki Toplota, ki jo dobimo s pretvorbo in ki jo pri nas velikokrat uporabljamo, je kratkovalovna oziroma mikrovalovna visokofrekvenčna toplotna terapija, ki jo dobimo s posebnim ukv aparatom. Zdravljenje s to’ toploto opravljamo samo v zdravstvenih zavodih. Aparat poskrbi, da se tkivo v globini telesa primerno segreje, tako vsaj trdijo. Veliko možnosti imamo zdraviti s toploto, vendar je treba vedno izbrati tisto, ki je najbolj preprosta. Večkrat je topla kopel, termofor ali pa električna blazina precej več vredna kakor ogrevanje z dragimi pripravami. 2. Zdravljenje z vodo Kako prijetna je voda, vsi vemo' Voda je zelo dober prevodnik toplote in z njo lahko telo hitro ohladimo ali pa segrejemo. Ker je v vodi telo zaradi vzgona lažje, lahko v vodi delamo razgibalne vaje in kretnje, ki Jih sicer zaradi bolezni ne moremo. Ker so v vodi raztopljene nekatere snovi, ki so v vodi po naravi ali jih pa v njej raztopimo, je za telo tudi ta vpliv ugoden. Najenostavnejše kopanje je v kadi ali pod prho kar imamo pač v stanovanju. Seveda se lahko kopljemo v biizenu, večjem ali manjšem, pokritem ali nepokritem, v tekoči vodi, v morju, jezeru. Lahko pa kopljemo tudi samo del telesa. Poznamo sedeče kopeli, polkopeld, pa tudi kopeli posameznih udov. Glede na toploto vode (upoštevati je treba seveda tudi to) poznamo nevtralne kopeli od 33 do 36 stopinj Celzija, tople so nad to mejo, hladne pa pod to mejo. Hladne kopeli uporabljamo zelo redko. Pri starih ljudeh, pri debelih in pri slabotnih poskusimo včasih potopitev vsega telesa za nekaj sekund do največ tri minute v mrzlo vodo, da bi izzvali boljšo presnovo. Seveda je takoj potrebno, čim pride iz vode. sušenje in drgnjenje, da ne bo prehlada in drugih možn’ih komplikacij. Nevtralno kopel uporabljamo za očiščenje kožnih por, za gimnastiko v vodi, pa tudi pri nekaterih duševnih motnjah, ker vpliva pomirjevalno. Gimnastika v vodi je izredno koristna, ker je lažja kot na zraku, za ljudi z boleznimi, ki so jim povzročile težke ali skoraj nemogoče gibanje. Vroča kopel segreje tkivo in jo uporabljamo 2 do 15 minut. Ce se voda pri tem hladi dodajamo ves čas po malem vročo vodo. Pri kroničnih okvarih sklepov, posebno če je prizadet hrustanec, imamo včasih kar dobre uspehe. Prav tako deluje vroča kopel dobro pri prenapetih ali skrčenih mišicah, pri zavijanju in krčih v želodcu zaradi vnetja, pri boleznih žolčnika in mehurja. Med takim kopanjem lahko tudi masiramo, bodisi z roko ali pa s curkom vode enake temperature. Včasih kopeli niso za vse telo, pač pa samo v vodi. sedimo ali sedimo tako, da so noge zunaj, pa tudi kopljemo samo komolec, koleno, gleženj roko ali kaj drugega, kar pač mislimo, da je treba. Take tople kopeli nog pomagajo pri bolečinah v medenici, pri artrozah, pri protinu in podobno. Posamične tople kopeli zlomljenih, izpahnjenih ali izvinjenih udov po odstranitvi mavca zelo koristijo za potrebno razgibavanje in usposobitev za delo, posebno, če je v vodi raztopljena kuhinjska sol. Priredimo si pač sami toplo morje, če hočemo preganjati zaradi plinov napet trebuh in s tem bolečine, če se zapira voda, če gre za vnetja v medeničnem prostoru ali za vnetje prostate, priporočamo sedečo toplo kopel 15 do 20 minut na dan, lahko celo dvakrat. Za nekatera ginekološka obolenja in zoper zaprtje koristijo sedeče kopeli v vodi približno 15 do 20 stopinj Celzija, smejo pa trajati največ 5 do 10 minut. Izmenične kopeli — pri teh uporabljamo vročo in mrzlo vodo, vsako v svoji posodi, kamor vtikamo izmenično n0gi _ se obnesejo posebno pri nekaterih boleznih ožilja, še najbolj pa pri ozeblinah. Najprej je treba držati nogi v vroči vodi približno 40 stopinj Celzija pet minut, nato jih vtaknemo v hladno vodo za eno minuto, pa potem takoj nazaj v vročo. To ponavljamo približno 7 do 10-krat. Kopeli s prho so lahko prav tako mrzle, nevbralne ali vroče. Največkrat je v rabi kopanje s prho pod toplo vodo na koncu pa se poprhamo še z mrzlo. Pri tem poživimo krvni obtok in blagodejno delujemo na vegetativno živčevje ter na odpornost telesa. Posebna vrsta kopeli je parna kopel, kjer dosežemo zelo močno potenje. 3. Zdravljenje z masažo Masažo je seveda treba znati, drugače lahko naredimo več škode kakor koristi. Z masažo dosežemo, da se tkivo prekrvavi, da se segreje in sprosti nekatere kemične snovi. V glavnem so trije načini masaže: gladenje z večjim ali manjšim pritiskom, gnetenje med palcem in ostalimi prsti ter pritiskanje kože na podkožje s premikanjem v majhnih krogih. Vse to lahko delamo z rokami, če smo dobro vajeni, lahko pa tudi z različnimi aparati, ki povzročajo tresljaje in imajo različne nastavke. Dobimo jih v vsaki boljši trgovini z električnimi aparati. Masaža je najbolj pomembna pri rekreaciji, pri sportu pred tekmami in po njih, pa tudi za osvežitev po napornem delu posebno če je združeno z nenaravnim prisilnim položajem. Pomaga pa tudi pri zmanjševanju bolečin in sprostitvi različnih drobnih zarastlin in brazgotin kože in podkožja. Zaradi dobre prekrvavitve kože in sprostitve nekaterih kemičnih snovi v njej dosežemo z masažo napetost kože in zravnanje gubic. Zato je masaža cenjena tudi v kozmetiki. • / 4. Zdravljenje z ultravijoličnimi žarki Največ teh žarkov je v direktni sončni svetlobi. Nji Največ teh žarkov je v direktni sončni svetlobi. Nji-lege in čistoče zraka. Umetno proizvajamo te žarke s posebno živosrebrno svetilko, kjer žare živosrebme pare v kremenčevem steklu, ki ultravijolične žarke prepušča. Tako višinsko sonce ima že precej ljudi doma, saj ne stane _ veliko in se dobi v vsaki trgovini z električnimi napravami. 2 — Najlepša dota! Naučil sem ga varčevati in ceniti denar! Že zdaj ima hranilnik pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI * > v Novem mestu Hranilnik za vašega otroka lahko dobite vsak čas tudi pri vseh poslovnih enotah Dolenjske banke in hranilnice, ki so v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM Hranilno knjižico lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri: - navadne po - vezane do 6,50% 8% Obrtno komunalno podjetje ČRNOMELJ sprejme v stalno zaposlitev: 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA ali 2 POLKVALIFICIRANA ZIDARJA z najmanj 5-letno prakso v gradbeni stroki. Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanje zaposlitve i»ošljite Obrtnemu komunalnemu podjetju Črnomelj. Samsko stanovanje je na razpolago takoj. AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO bo 10. februarja 1968 ob 13. uri prodalo na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1. HIŠA na Ragovski cesti v Novem mestu 2. OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 3. POLTOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 615 B Hiša pod točko 1. je primerna za obrtnika, avtomobila pod 2. in 3. pa sta registrirana za 1968. leto in sta v voznem stanju. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja KOMUNALNEGA PODJETJA »VODOVOD« NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: 1.' najmanj dokončana srednja tehnična šola in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah enake stroke. 2. Visokokvalificiran delavec z najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah enake stroke. Razen izpolnjevanja navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno družbeno ter politično razgledani, imeti pa morajo tudi organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh pa objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah. STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nagelj čkov je primerno darilo za vsako priložnosti Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljčke iz vrtnarije Čatež mm^ KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE ub) * BREZICE ANTENA B GRADAC tel. 16-1T7, Jok. 8 Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja delovne organizacije AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI NOVO MESTO - STRAŽA razpisuje mesto DIREKTORJA POGOJI: — višja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu — popolna srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu — visokokvalificiran delavec prometne stroke in 6 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno družbeno in politično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne orga-zacije. Ponudbe je potrebno dostaviti v roku 30 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: AVTOPROMET »GORJANCI««, NOVO MESTO — p. Straža — »Za razpisno komisijo«. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje VPIS v STENODAKTILOGRAFSKI TEČAJ Prošnje je treba poslati do 15. februarja 1968 na naslov EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO. Prošnja mora biti kolkovana z 0,50 Ndin. Priložiti je treba zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in dopisnico s točnim naslovom. Pogoj za sprejem je zaposlitev na delovnem mestu, kjer se zahteva znanje strojepisja ali stenografije. Ce kandidat ni zaposlen, mora imeti vsaj dva razreda srednje šole. RAVNATELJSTVO ESŠ RAZPRODAJA! Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj obvešča cenjene kupce, da lahko v prodajalnah KOKRA - Metlika in KRANJEC - Metlika kupijo tekstilne ostanke kord žameta. Cene za kilogram! Pohitite z nakupom! Ne zamudite izredne priložnostil sprejema in oddaja VAŠE ŽELJE Cenjenim stranka sporočam, da popravljam avtomobile in motorje vseh vrst Priporočam se za naročila, ki jih izvršim v najkrajšem času in po zmernih cenah. FRANC ZEVNIK avtomehanik Mokro polje pri Šentjerneju Popolno izgorevanje gorilnega olja, torej večjo ogrevno moč pri enaki porabi olja, izgorevalni prostor brez saj, ogrevane prostore brez neprijetnega vonja po gorilnem olju - vse to dosežete, če v vašo oljno peč vstavite žarilni vložek Proizvajalec: INKOP Industrija kovinske opreme KOČEVJE L, tako postavimo vložek v oljno peč TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJI, 11. FEBRUARJA 8.10 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be. ograd) TEST Z GLASBO (za ostale oddajnike) (Ljubljana) {.25 POROČILA (Ljubljana) .30 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO S HENCKOVIM ANSAMBLOM (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOKEDAJEVA MATINEJA — Gospa Snežna — vzh. nem. film (Ljubljana) 11.45 GRENOBLE — veleslalom za moSke — prenos EVR 13.00 GRENOBLE - smučarski skoki na 70 m skakalnici — . prenos (do 15.00) EVR 16.05 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 16.30 GRENOBLE — hokej Kanada : ZDA — prenos EVR pribl. 19.00 GOSPA IZ BALTIMOORA — film iz serije Bonanza (Ljub* ljana) 80.00 TV DNEVNIK (Beograd) v okviru dnevnika od 20.20 do 20.35 filmski pregled iz Gre. nobla 20.45 CIKCAK (Ljubljana) 80.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd) 21.50 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 12. FEBR. 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO-BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI - ponovitev (Zagreb) 1545 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be. ograd) TEST Z GLASBO (za ostale oddajnike) (Ljubljana) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET - oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 LOV NA TJULNJE - doku-mentami film (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PRITLIKAVOST IN RASTNI HORMON — zdravstvena oddaja (Ljubljana) 18.50 MEMENTO MORI - TV film (Ljubljana) 19.20 OPREMA GOSTIŠČ - turistična oddaja (Ljubljana) 19.40 VOKALNO INSTRUMENTAL. NI SOLISTI (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski pregled — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 Cehov: PAVILJON ST. 6 -TV drama (Zagreb) 22.00 TV DNEVNIK (Beograd) 22.20 VELESLALOM ZA MOŠKE — posnetek iz Grenobla (Ljub-ljana) TOREK, 13. FEBRUARJA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.45 GRENOBLE - slalom za ženske (do 14.30) EVR 14.50 TV V ŠOU - ponovitev (Za-greb) 15.45 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zagreb) 17.00 GRENOBLE - hokej SZ : švedska — prenos EVR 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 KAVBOJ — ameriški celove. čemi film (Ljubljana) 21.40 Grenoble: Hokej CSSR : KANADA — prenos EVR 23.00 FILMSKI PREGLED IZ GRE-NOBLA — posnetek (Ljubljana) 23.15 ZADNJA POROČILA (Ljubija, na) SREDA, 14. FEBRUARJA 15.35 ŠTAFETA 4 X 10 km ZA MOSKE — posnetek iz Gre. nobla (Zagreb) 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) (Be-ograd) TEST Z GLASBO (za ostala oddajnike) (Ljubljana) 17.20 KLJUKCEVE DOGODIVŠC1. NE — Kljukec skrbi za teto — serijska lutkovna igra (Ljubljana) . 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV (Zagreb) 19.05 I. MLADINSKI FESTIVAL POPEVK - 2. del (Ljubija-na) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski preg. led — prenos EVR 20.35 GRENOBLE — umetno drsanje — pari — prenos EVR 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 11.45 GRENOBLE — veleslalom za ženske — prenos do 13.15 — EVR 14.50 TV V ŠOLI - ponovitev (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev (Za-greb) 16.10 OSNOVE . SPLOŠNE IZO. BRAZBE — ponovitev (Beograd) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 VIJAVAJA—RINGARAJA (LJu. bljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NA VALOVIH REVOLUCIJE (Ljubljana) 19.05 PRAVD ARJI — humoristična oddaja (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski pregled — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 ŠLAGER SEZONE - Sara je. vo (Zagreb) 21.00 GRENOBLE - Hokej SZ : CSSR — prenos EVR 23.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) PETEK, 16. FEBRUARJA 9.40 TV V SOLI (Zaagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 13.50 HITROSTNO DRSANJE NA 1500 M ZA MOŠKE - posne-tek (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 17.25 POROČILA (Ljubljana) 17.30 FOTOGRAF — zgodba iz seri. je Moj prijatelj Flicka (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Be-ograd) 19.05 SREČANJA: režiser Mile Korun (Ljubljana) 19.25 GLASBENA LEPLJENKA — vzhodno-nemški glasbeni film (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE - filmski preg. led — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 V ZIMI POLETJE - franco-skl celovečerni film (Ljubija-na) 21.40 GRENOBLE — umetno drsanje za moške — prenos in posnetek (EVR—Zagreb) 24.00 POROČILA (Zagreb) SOBOTA, 17. FEBRUARJA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.45 GRENOBLE — slalom za mo. ške — prenos do 14.30 EVR 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Za. greb) 16.00 MLADINSKA IGRA (Beograd) 17.00 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 17.30 GRENOBLE - hokej švedska : CSSR — prenos EVR 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 GRENOBLE — filmski pregled — prenos EVR 20.35 CIKCAK (Ljubljana) 20.40 (NE)ZNANA TALUA - Ivan Cankar (Ljubljana) 21.40 GRENOBLE — hokej SZ : Kanada — del prenosa EVR 23.00 SEDEM MILJ SLABE CESTE — serijski film za odrasle (Ljubljana) 23.50 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) Zimski tabor na Gorjancih Skupina tabornikov iz odreda gorjanskih tabornikov je taborila štiri dni na Gorjancih. V programu tabora je bilo tudi prenočevanje pod Šotori in v bivaku, šotore so postavili kar v snegu. Ogradili so jih z visoko 'steno iz snega. V večjem je bil manjši šotor in v tem ležišča. Bivak so postavili iz vej in snega. Visoko postavljena snežna stena je varovala diva ležišča in strašni ogenj, ki je gorel vso noč. •Program prenočevanja na odprtem, pod šotori in v bivaku je v celoti uspel. Taborniki so se prepričali, da je bivanje in prenočevanje v zimskih pogojih v šotorih in v bivaku možno in brez posledic za zdravje. V pravilno postavljenih šotorih in bivaku ni bilo čutiti mraza. Nihče od taborečih se ni prehladil ali dobil zmrzline. Po štirih dnevih bivanja na prostem so se zelo zadovoljni vrnili domov. Uprava odreda je sklenila, da-bo odslej vsako leto pripravila na Gorjancih redni zimski tabor za večje število tabornikov. Nevidni bataljon pride v Novo mesto Novi slovenski mladinski film Nevidni bataljon pride v Novo mesto 14. februarja. Zavod za kulturno dejavnost bo organiziral vrsto mladinskih predstav. Novi slovenski film je delo režiserja Kavčiča, scenarij zanj pa je napisal Ivan Ribič. Telče: letos začetek gradnje šole Na nedavnem zboru volivcev na Telčah je načelnik za družbene službe sevniške občinske uprave Mišo Keršič izjavil, da bodo letos začeli graditi šolo na Telčah. Zbrani prebivalci tega kraja so se obvezali, da bodo zbrali les, izvolili pa so tudi gradbeni odbor. Volivci s Slanč-jega vrha so na zboru želeli, da bi skupaj z vaščani Mlakovca začeli graditi vodovod. ^TRIKON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE* LJUBLJANA — Dalmatinova 2 vam nudi v svojih poslovalnicah v Ljubljani: Titova c. 24 Stritarjeva 7 ALUMINIJSKE POSODE IZ UVOZA PO ZNIŽANIH CENAH 00 30 50 % Stara cena Ndin Nova cena Ndin PONVE za cvrtje, 18 cm, težke KOZICE, težke, s pokrovom, od 10 do 50 1 LONCI, težki, s pokrovom, 5-delni, od 30 do 50 cm GARNITURA LONCEV, 6-deIni, od 20 do 90 1 GARNITURA LONCEV, 4-delna, s pokrovom, od 12 do 18 cm GARNITURA LONCEV, 5-deIna, od 12 do 20 cm KOZICE, od 12 do 18 cm GARNITURA, 5-delna, 12 do 24 cm ALUMINIJASTE POKROVKE, od 12 do 22 cm PONVE ZA MLEKO, 2,5 litra, na pisk PONVE ZA MLEKO s cedilom, 18 cm VRČI ZA MLEKO, 3 litre VRČI ZA MLEKO, 5 litrov EXPRES LONCI, 4 litre itd. v zalogi je skupaj 75 vrst izdelkov 27,95 14,15 62,25—311,05 35,05—142,65 1381,40 690,70 90,55—407,65 48,90—199,20 43,40 27,05 i 63,10 39,40 3,25— 9,05 2,10— 5,80 55,75 34,70 1,20— 1,95 0,75— 1,20 ,50,35 32,25 22,45 14,40 14,40 - 9,25 23,90 14,90 113,85 72,90 Prav tako pa vam nudimo po konkurenčnih cenah še naslednje izdelke: PRALNE STROJE - GORENJE ŠTEDILNIKE (električne, kombinirane, na trdo gorivo) GORENJE HLADILNIKE - Himo - Ignis - Zoppas OBIŠČITE NAS! metalka m I I I I I I I I I I I I I LJ RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 0.00, 7.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, in 20.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 9. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme-tijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Pomen magnezija in bora v prehrani rastlin. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Valčki in uverture. 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 17.05 Cio-vek in zdravje.. 18.15 Zvočni raz- gledi po zabavni glasbi. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lah. ko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.30 Slovenska zemlja v pesmi ln besedi. — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 10. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Igrajo in pojo Wolfgang Eoke: Detektivi — na priljubljeni domači ansambli. 12.30 kmetijBkl nasveti — inž. Albin miriui tovarna šivalnih strojev na MIRNI, mm PRIREJA vsak mesec za svoje kupce bogato nagradno žrebanje, v/ katerem sodelujejo vsi, ki kupijo šivalni stroj v času od 10. februarja do 31. decembra 1968. Pogoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju je odrezek garancijskega lista, kl ga pošljete v tovarno in na podlagi katerega vas bo »MIRNA« redno uvrščala V žrebanje. Cenjeni potrošniki, ne zamudite Izredne priložnosti! Med 31 bogatimi nagradami je tudi avtomobil »ZASTAVA«« 750. Stritar: Ekološki pogoji in rodo. vitnost travniških tal. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — F. Werfel: Hotelsko stopnišče - II. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.00 Plesni in revijski orkester RTV Ljubljana. — 20.30 Zabavna radijska igra — plan! 3. zgodba: Naročilo za Archl-eja Trixa. 22.10 Oddaja za naše izseljence NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Annlkl Setala: »Veseli dimnikarček«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... Lojze Baraga: Civilno taborišče v snežniških gozdovih. 10.45—11.50 Nedeljski mozaik lepih melodij. — II.00—11.15 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna G. Bullett: Dosmrtna Ječa. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Pojo znameniti operni pevci. 17.80 Radijska igra — Alan Platera Sam v predmestju«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.00 V nedeljo zvečer (Zabavno glasbena oddaja). 22.15 Serenadnl večer. PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila Turistični napotki za tuje gosto. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Leon Kocjan: Nova odkritja o če-beHih bolernih 12.40 Nastopajo mali vokalni ansambli. 13.30 Priporočajo vam .. 14.35 Naši poslušal, ci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pojeta sopranistka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.00 Skupni program JRT 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 13. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.16 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Ter-čelj: Bentonlti za čiščenje vina. 12.40 Igrajo češke pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Družba in čas — Dr. Miran čuk: Pomen statistike za sodobno družbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 »Olimpijske igre Grenoble 1968«. 20.00 Radijska igra. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd. SREDA, 14. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Narodne in narodno-zabavne melodije za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Rajko Bernik: Kako ravnajmo s posekanim lesom. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Igramo m razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — M. Sklae: Mrož po doma-8e. 17.05 Mladina sebi in vam. — 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Olimpijske Igre Grenoble 1968. — 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Ascanio v Albi« DOLEI\IJSI(lLIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! 23 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 9. februarja — Polona Sobota, 10. februarja — Dušan Nedelja, 11. februarja — Zvezdana Ponedeljek, 12. februarja — Damjan Torek, 13. februarja — Katarina Sreda, 14. februarja — Valentin četrtek, 15. februarja — Vesi-la mm Ljubi mami Pepci Novak iz Dol. Radulj iskreno čestitamo za njeno 60. pomlad. Draga mama, želimo, da bi še mnogo let bili med nami v zdravju in sreči. Zahvaljujemo se za vse trud, skrbi in trpljenje, ki ste ga imeli z nami. To Vam želita hvaležni hčerki Anica in Slavka z družinama. Lepo pozdrav, ljava ata, bratu Jožetu pa želiva srečno pot k vojakom in skorajšnjo vrnitev. Janez, Milan in Ana Gregorič iz Irče vasi 12, Novo mesto, prepovedujemo vsako širjenje poti in STANOVANJA STANOVANJE dobi upokojenka — Regerča vas za protiuslugo pri bolni ženi. Naslov v upravi lista (132-68). ODDAM SOBO moškemu v Novem mestu. Ogled od 8.—12. ure. Naslov v upravi lista (133-68). NUJNO iščem sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (134-68). OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista (135-68). PRODAM novo hišo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (136-68). PRODAM vseljivo enostanovanjsko hišo. Poizve se na Partizanski 2i a, Novo mesto. UGODNO PRODAM gospodarsko-poslopje (opeka in ogrodje, skedenj — svinjski in hlev). Ogled vsak dan pri Jožetu Gorišku, Dol. Brezovica 1, Šentjernej. STANOVANJE IŠČE mirna 3-Član-ska družina za eno leto. Plača 30.000 Sdin na mesec, lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (137-68). SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOĆNICO — pošteno, ki ima veselje do pri-učitve pletilstva sprejmem. Albina Kovačič, Stična. GOSPODINJSKO POMOČNICO POTREBUJEM. Interesentke naj se takoj zglasijo pri Viktorju Zupančiču, Regerča vas 86 a-I, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za dopoldansko varstvo otrok. Plačam dobro. Kumer, Brš-lin 59, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE NATAKARICA s prakso išče takojšnjo zaposlitev. Naslov v upravi lista (131-68). RAZNO PRODAM PRODAM vinograd nad Petrovo vasjo (v Strmcu). Pojasnila: Lamut, Metliška cesta 19, Črnomelj. UGODNO PRODAM kombiniran italijanski voziček, otroško košarico in banico. Kastelic, Trdinova 5, Novo mesto. PRODAM garažo na Ragovski cesti. Slavka Valentič, Ragovska 7, Novo mesto. PRODAM kombiniran otroški vozi-ček, zglasite se v Knjigarni Krško. PRODAM kompleten menjalnik za opel rekord, letnik 61-62. Otočec ob Krki 33. PRODAM vinograd v Srednjem Gr-čevju (okoli 15 a) z vsem inventarjem. Jože Dolinar, Otočec 54. PRODAM pletilne stroje številka 8 in 10, dolžina 70 cm, in entel ŽENSKA URA je bila najdena v soboto v Novem mestu. Naslov v upravi lista (141-68): NA ZALOGI je strešna opeka po 0,75 Ndin kos. Naslov v upravi lista. (142-68). ZA NEOPREMLJENO SOBO grem pazit otroke (izmensko). Naslov v upravi lista. (143-68). POROČNE PRSTANE po najnovejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). ORIGINALNO! Posebnost za začetnike, ki žele eksperimentirati z avto-hetero-hipnozo! Pripomoček z lastnim pogonom, katerega sestavite sami. Hypnostarter prejmete po pošti (povzetje 15 ND, ko sporočite svoj naslov na: IAN IAN, Ljubljana 1., poštni predal 22. Denar in čas vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129 in STANARDU (Mercatorju) — tel. 21-158. 22. JANUARJA sem izgubila žensko uro na poti gimnazija—delavska univerza—Breg. Naslov v upravi lista. (166-68). V NEDELJO, 4. 2. 1968 zvečer, sem v metliškem kinu izrabil črno moško denarnico. Posten najditelj naj vrne dokumente (denar si lahko obdrži )na upravo kina oz na naslov, ki je v denarnici. CEMENTNO strešno opeko po 1 Ndin (dostavljeno) dobite v Ljubljani, Milana Majcna 47. KOTLE za žganjekuho vseh vrst Izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo. Ljubljana, Aljaževa cesta 4,'Šiška. vožnjo čez vrt. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. Alojz Bojane iz Grčevja 3 in Alojz Zoran iz Herinje vasi 27, p. Otočec, prepovedujeva hojo in vožnjo po najini parceli pod Herinjo vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Sporočam, da nisem plačnik dol-gov svoje žene Jožefe Kolman, in opozarjam vse, naj od nje ne kupujejo kmečkih pridelkov. Jože Kolman, Pesje 22, p. Krško. BVE8TILAI Metlika: 9. do 11. 2. amer. barv. film »Banditi Arizone«. 14. in 15. 2. angl. film »Izpit vesti«. Novo mesto — »Krka«: 8. 2. angl. barv. film »Fahrenheit 451«. 9. do 12. 2. amer.-italj. barv. film »Ringo in njegov zlati revolver«. 13. in 14. 2. japonski barv. film »Skrivnostna služba«. Ribnica: 9. in 10. 2. poljski barvni film »Faraon« I. del. 11. 2. poljski barv. film »Faraon« II. del. 14. in 15. 2. slov. film »Zgodba, ki je ni«. Sevnica: 10. in 11. 2. franc.-ital. film »Fantom«. 14. 2. ital. film »Korziška brata«. Sodražica: 10. in 11. 2. amer. barvni film »Najlepša na svetu«. Trebnje: 10. in 11. 2. amer. film »Fatamorgana«. stroj za pletilstvo. Albina Kovačič, Pletilstvo, Stična. PRODAM vinograd, ki meri 17 a, na Trški gori, Sevno. Frančiška Franko, Ločna 29, Novo mesto. VINOGRAD v Straži dam v najem pod ugodnimi pogoji. Marija Aj-dič-Surla, Koštialova 20, Novo mesto. PRODAM 8 a vinograda in nekaj košenice v Novi gori nad Prečno. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. (139-68). PRODAM tritonsko harmoniko. Cesta herojev 47, Novo mesto. PRODAM njivo na Uršnih selih. Naslov v upravi lista (140-68). PRODAM slamoreznico s puhalnl-kom in vprežno kosilnico »Bauz« Franc Bohinc, Praše 2, Kranj. MOTORNA VOZILA KUPIM traktor 30—35 KS. Naslov v upravi lista (138-68). UGODNO PRODAM fiat 750. Anton Petrič, Birčna vas 5, Novo mesto. Gostilna Romana Zorka v Družinski vasi priredi v nedeljo, 11. februarja, predpustno zabavo. Igrajo »Fantje treh vasi«. Vabljeni.* Obveščamo cenjene goste, da bo igral v Beli cerkvi 11. februarja ob 16. uri v prosvetnem domu ansambel »Veseli planšarji«. Po končanem programu bo zabava v gostilni. Vljudno vabljeni! Brežice: 9. in 10. 2. angleško-ita-lijanski barv. film »Povratek Ivan-hoeja«. 11. in 12. 2. ital.-nem,-jug. barv. film »V krempljih zlatega zmaja«. 13. in 14. 2. jug. film »Koraki skozi meglo«. Črnomelj: 9. in 11. 2. franc, barvni film »Viva Marija«. 13. in 14. 2. amer. barv. film »Morilci iz San Francisca«. Kočevje — »Jadran«: 9. do 11. 2. amer. barv. film »Divji Sam«. 12. in 13. 2. amer. film »Alfi«. 14. in 15. 2. italj. barv. film »Tri ljubezenske noči«. Kostanjevica: 11. 2. amer. barv. film »Tom Jones«. IZ BRC: P0R0DN Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Alojzija Mlakar iz Drušč — Alberta, Veronika Heimbring iz Koritnega — Jožico, Angela Kocjan z Malega vrha — Zdenko, Ivana Zugič iz črešnjic — dečka, Antonija Ajster iz Kostanjevice — Boruta, Jožefa Sušin iz Brežic — Mojco, Jožefa Preskar iz Račje vasi — Janka, Marija Miko-lavčič iz Krškega — dečka, Marija Metelko iz Lomna — Darjo, Bariča Keresman iz Bedra — dečka, Frančiška žibert iz Loč — Antona., Fanika Unetič iz Gazic — Jolando, Valerija Nedoh iz Celja — Andrejo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: MARIJA CESAR, kmetica iz Sevnice, je padla na dvorišču in si zlomila desno nogo; MIJO HRGAR, livar iz Laduča, se je z vinjekom usekal v levo koleno; SLAVICA VODEB, hči delavca iz Dolenje vasi, se je popaitSi z mlekom po obeh nogah. Naj kar naprej teče" ■ Z ZAMUDNIKI in s slabimi plačniki so povsod po svetu težave; nihče jih ne mara, in zdi se, kot da so sami sebi v nadlego. In tako je prišel oni dan v upravo našega lista krepak možak rahlo pod »paro«, ki je dišala po maliganih, ter začel precej glasno razlagali tovarišicam pri kartoteki: »Veste, moj izvod mi morate pošiljati, sem ta pravi Dolenje m ga hočem brati! Kar pošljite ček domov, bom že plačal, lahko tudi v devizah...« Glasno govorjenje je privabilo v upravo tudi novinarje. Pogledali smo možakovo kartico in ugotovili: dolžan nam je naročnino za dve leti nazaj! Potem si je list naročila njegova žena, plačala pol leta — pa spet ostala dolžna za leto dni. Seveda smo ji list morali ustaviti, saj dolgujeta z možem naročnino za tri leta. Dvakrat sta nas pretentala, da smo nasedli lepim obljubam, denarja pa vseeno ni bilo. »Naj kar teče naprej, bom že plačal, prvega dobim plačo...« je terjal glasni mož, a poslovili smo se z naročilom: »Poravnajte najprej stare dolgove, pa vam bomo list spet pošiljali domov!« Do danes ga še ni bilo nazaj. Na srečo je takih izjem zares že prav malo, saj moramo ustaviti list vsakemu naročniku, ki je v zaostanku le za pol leta. Domači tednik lahko »teče« le tistim, ki ga sproti oz. vnaprej tudi plačajo. ■ NAROČNINO ZA PRVO POLLETJE bomo začeli pobirati prihodnji teden; vse bralce vnaprej prosimo, naj pripravijo denar in poravnajo naročnino že pri prvem obisku pismonoše. Ponovno terjanje nam povzroča ogromne stroške in zamudo, kar bomo morali v bodoče všteti zamudnikom samim! Lepo pozdravljeni! Vaš DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA OVNIČKA iz Žabje vasi pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili do poslednjega bivališča in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Božu Oblaku za zdravniško nego, govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem, kolektivu Dolenjskega lista, krajevni organizaciji ZZB Kandija in občinskemu' odboru ZZB, kakor tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Žalujoči: žena Elizabeta, hčerke Angela, Lojzka, Joža in Cirila z družinami ter drugo sorodstvo Novo mesto, 6. februarja 1968 Vsem, ki ste izkazali čast naši dragi mami MARIJI KOBAL iz Salke vasi—-Kočevje in Jo spremili na zadnji poti, se od srca zahvaljujemo. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč, godbi ter darovalcem vencev in cvetja. Sinova Viktor in Franc v imenu sorodstva. Ob težki izgubi drage hčerke ln 56 ^JOŽICE HROVAT iz Vavte vasi se iskreno zahvaljujemo podjetju »Novoteks« za podarjene vence in denarno pomoč aktivu ZM ttNovo-les« in aktivu ZM Straža, vaščanom, sorodnikom in vsem, ki so ji darovali vence in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mama Angela in brat Jožko. KR' NE Avtobus v nemški avto 4. februarja zjutraj se je pripetila huda prometna nesreča v Metliki. Avtobus, ki ga je proti Karlovcu peljal Boris Stopar iz Gotne vasi, je na poledeneli cesti v Metliki zaneslo. Naproti se je z nemškim avtom pripeljal Stanko Žlogar z Radoviče. Voznik osebnega avta se je umaknil na rob ceste, kljub temu pa ga je zadel zadnji del avtobusa, škodo so ocenili na 5.500 Ndin. V Krakovskem gozdu na travnik Ljubljančan Anton Božič se je 3. februarja popoldne peljal z osebnim avtom proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je zapeljal na bankino in zdrsnil po nasipu na travnik, škode je bilo za 900 Ndin. Osebni avto v tovornjak Džuro Vrančič iz Zaboka se je 3. februarja dopoldne peljal z osebnim avtom v Ljubljano. Vozil je za tovornjakom krškega .TRANSPORTA. Voznik tega vozila Ignac Cene je pri Podgračenem opazil pred seboj ustavljeni avto in zavrl. Vrančič, ki je vozil skoraj tik za njim, je tedaj zadel zadnji del tovornjaka. škode je bilo za 900 Ndin. Pri umiku zadel smernik Novomeščan Jože Novak se je 4. februarja peljal z osebnim avtom mimo Lešnice, ko ga je prehitel neki osebni avto. Voznik le-tega vozila se je znašel v Škarjah, ker je nasproti prišlo neko vozilo. Novak se je umaknil na desno stran ceste, zapeljal na neutrjeno bankino in zadel obcestni smernik, škodo so ocenili na 300 Ndin. Tovornjak v jarku Rudi Novak iz Dobindola je 3. februarja peljal tovornjak podjetja GORJANCI proti Ljubljani. Pri Karteljevem mu je izza nepreglednega ovinka pripeljal naproti po levi strani neki tovornjak. Novak se je umaknil, zapeljal s ceste čez betonski jašek in obtičal z vozilom v jarku, škodo so ocenili na 900 Ndin. Kombi do smrti zbil pešca Huda prometna nesreča se je pripetila 2. februarja zjutraj, ko se je Anton Kadunc iz Slovenske vasi s kombijem pripeljal z Mirne do Starega trga pri Trebnjem in opazil pred seboj tovornjak novomeškega podjetja KREMEN. Kadunc je pred srečanjem zavrl, na poledeneli cesti pa je kombi zaneslo na levo stran, kjer je šel peš 71-letni Alojz Eršte iz Dol. Nemške vasi. Kombi je Eršteta zadel in ga podrl na pločnik. Eršte je kmalu po nesreči umrl. škodo na vozilu so ocenili na 300 Ndin. Avto podrl deklico 1. februarja dopoldne se je v Bučni vasi na desni strani ceste ustavil tovornjak cestnega podjetja. Za tovornjakom je 6-letna Darja Cesar stekla čez cesto. Mimo se je pripeljala Ljubljančanka Jožica Te-kavec z osebnim avtom, prepozno opazila deklico in jo kljub zaviranju podrla. Deklica si Je zlomila desno nogo in dobila poškodbe na glavi in rami. Voznik padel iz fiata Zagrebčan Boris Hrnjak se je 1. februarja zjutraj pripeljal s fiatom 1300 do Prilip, kjer ga je začelo na poledeneli cesti zanašati. Vozilo je zadelo betonsko ograjo, zdrsnilo po nasipu in obstalo prevrnjeno na bok. Voznik je padel iz avta in se lože poškodoval, škode je bilo za 6.000 Ndin. Premalo prostora za srečanje Janez Grlica-1 iz Biške vasi, ki so mu Je pripetila prometna nesreča 25. januarja pred stavbo KZ v Bršlinu, je prosil za podrobnejši opis nesreče. Grlica je takrat pripeljal osebni avto izza ovinka do trgovine KZ in opazil tovornjak, ki ga je po sredi ceste vozil Zagrebčan Sekfet Miljkovič. Zagrebčan je nameraval v loku zaviti pred trgovino. Ker je Grlica sodil, da ima premalo prostora za srečanje, je zavrl, na poledeneli cesti pa ga Je zaneslo v levo stran tovornjaka. škode je bilo za 4.000 Ndin. 24 Prekucljaji na cesti 30. januarja zvečer se je pripetila prometna nesreča na Cesti krških žrtev v Krškem. Proti Dmo-vemu je vozil osebni avtomobil Franc Hrastnik iz Krškega. Na zavoju pri gostilni »Krigar« Je pritisnil na pedal za plin namesto na zavoro. Zato je vozilo nenadoma zaneslo na levo stran, nato ga je odbilo na desno. Potem se je prevrnilo in drselo še 7 metrov do vogala hiše št. 22. Voznik se ni poškodoval, na avtomobilu pa je za okrog 6.000 Ndin škode. Mopedista so odpeljali v bolnišnico 31. januarja dopoldne je iz Radeč proti Krškemu vozil osebni avtomobil Leopold Avšič iz Sent-lenarta. Pred vasjo Log je prehitel mopedista Martina Močivnika iz Loga in peljal naprej. Zatem ga je ustavljal nek pešec, ki se je želel peljati z njim. Po približno 50 metrih je Avšdč ustavil, tedaj pa se je v levo zadnjo stran zaletel prej omenjeni mopedist in padel po cesti. Pri tem se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Materialna škoda je neznatna. Mopedistu so odvzeli kri. Na poledeneli cesti ga je zaneslo Zdenko Verlič iz Brežic se je 31. januarja opoldne peljal z as eh ni m avtomobilom iz Jesenic na Dol. proti Brežicam. V vasi Podgrače-no mu je naproti pripeljal z osebnim avtom Edvard Bednaršek iz Samobora s precejšnjo hitrostjo. Ob srečevanju je Bednaršek zaviral, zato ga je zaneslo v Verličev avtomobil. Na vozilih Je za okrog 900 Ndin šk6de. Na ovinku sta trčila Stanko Jordan iz Kostanjevice je 31. januarja vozil tovornjak iz smeri Impoljce proti Studencu in sekal oster zavoj v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil z osebnim avtom Darko Mlakar iz Studenca in se zaletel v zadnje kolo tovornjaka. Na osebnem avtomobilu je za okrog 3.000 Ndin škode. Zaviranje na mokri cesti 30. januarja ob 1. uri se je pripetila prometna nesreča na cesti Brežice—žel. postaja. V smeri Brežic je vozil osebni avtomobil Jože Cijan s Senovega. Ko je pripeljal do šentlenarta, je prehiteval kolesarja. Tedaj je naproti pripeljal tovornjak Frac Tomše iz Čateža. Voznik je na mokri cesti zaviral, vendar ga je zaneslo v prednji del tovornjaka Skoda na vozilih znaša okrog 550 Ndin. 4. lebruarja popoldne se je iz Brezine proti Brežicam peljal z osebnim avtom Božo Spiler iz 2u-peče vasi. Naproti je pripeljal z osebnim avtom Franc Medved iz Dečnih sel, ki Je nameraval prehiteti nekega kolesarja. K6. je zagledal naproti vozeči tovorni avtomobil, je zavrl, na spolzki cesti pa ga je zaneslo v špilarjev avtomobil. Na vozilih je za okrog 500 Ndin škode. Pred zapornicami ga je zadel 30. Januarja popoldne je Alojz Prah iz Krajnih brd obstal pred zaprtimi žel. zapornicami v šent-lenartu. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Ivan Knez iz Dolenje vasi in obstal za tovornjakom. Preden so se zapornice odprle, je voznik tovornjaka zavozil vzvratno, pri tem zadel v osebni, avto ter na njetn, povzročil za 900 Ndin škode. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriško dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 1 amer. dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani. ’