3Z. številka. I LMIjait, t Ettrtsk, M. februarja 1916. XL1X. lelo. .Slovenski Narod4 velja ▼ LJnblfani na dom dostavljen: rclo Ictc naprej • • • # K 24-— pol leta m • • • • • 12*— četrt leta „ . . • ga mesec a • 2— v npravništvu prcjeman: cek> leto oaprej . t • . K 22-~ pol leta . • . • • . 11 — Četrt leta m • • . • . 5*50 na mesec m • • m • m 1^0 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Sredatttvo: Ksailova ulica sL 5 (v pritličju levo,) telafon *L 34. Iihafa vsak dam zvečer Izvzemal aedelje in przmlke. Inserati veljajo: peterostopna petit \Tsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 viru Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, io je administrativne stvari. i Foasmczna številka velja 10 vlnarfev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon ž*. 83. »Slovenski Narod* velja po poitl j za Avstro-Ogrško: celo leto skupaj naprej pol leta „ m četrt leta m m na mesec • m K 25-— . 13'-„ 650 . 230 za UetncTjot celo leto naprej j • . ^ za Ameriko in vse druge dežele~z celo leto naprej • <• • « K So.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova u!'ca št. 5, telefon ŠL85* NAŠE ČETE PRED TIRANO. — BOMBARDIRANJE DRAČA. Dunaj, 9. februarja. (Kor. urad.) Lratino se razglaša: Jugovzhodno bojišče. °rednie čete c. in kr. čet. ki ope-/iraio v Albaniji, so prekoračile reko Ismi ter zasedle kraj Prežo in višine severo - zapadno od tam. Sovražnik, obstoječ iz ostankov srbskih zvez, italijanskih oddelkov In najetih vojakov Esad paše, se je izognil boju ter umaknil proti jugu in jugo-vzho-du. Samo pri zasedenju kraja Valje (8 kilometrov severo - zapadno od1 Tirane) je prišlo do kratkega boja, v katerem smo sovražnika vrgli nazaj. Naši letalci so zadnji čas uspešno metali bombe na taborišča čet pri Draču in na Italijanske parnike, ki leže v pristanišču. V Črni gori ie položaj neizpremenjeno miren. Raz-oroženie je končano. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. liofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. februarja. (Kor. ur.) vVolffov ursd poroča: Veliki glavni stan dne 9. februarja. Balkansko bojišče. Pcfožai je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * Umik Italijanov v Valono. »Lvoner Nouvelliste« poroča 12 Aten, da italijanske čete. ki so se izkrcale v Draču in Kavaji, se umikajo v Valono. ianske čete za Valono in Solun. Iz angleških virov se poroča, da je zadnji mfnstrski svet kljub ener-lenemu odporu Cadorne, sklenil, se pošlje 50.000 mož v Valono in S ;n. :i se v Albaniji ne nameravalo resno braniti. »Oiierre Mondiale« smatra, da se Srbi v Albaniji ne bodo resno upirali prodiranju avstrijskih čet. To dokazuje že dejstvo, da je prestolo-taik Aleksander Albanijo za- pustil ter se raselil na Krfu. — Baje se namerava tudi Esadpaša preseliti s svojimi četami na Krf. Bolgarija in Albanija. »Kolnische Zeitung« objavlja iz Sofije obširen članek, v katerem razpravlja o načrtih bolgarskih politikov glede Albanije. V Bolgariji računajo na to. da bodo anektirali severno Albanijo z Dračem. Mnogi bolgarski politiki pa s tem načrtom niso zadovoljni, ker se jim zdi iz zunanje- in notranjepolitičnih ozirov opasen. Če dobi Bolgarija severno Albanijo, potem si vzame Grška južno Albanijo. To bi znova razbrzdalo veVkogrške aspiracije na Bitolj in Plovdiv in ogrožalo mir na Balkanu. Albanija na bi postala tudi za notranji mir Bolgarije nevarna. Bolgarska politika je — v nasprotju z grško — napram tujcem jako prizanesljiva. Albanija bi postala skoro skrivališče raznih beguncev in torišče revolucionarnega gibanja. Vse govori za to, da naj Albanija ohrani svojo samostojnost. Večina bolgarskih politikov odklanja tudi idejo, da bi nai postal princ Kiril - dar samostojne Albanije, ker bo to vzbudilo zavist Turčije in Grške. Kdaj se prične ofenziva proti Solunu? Preko Rotterdama poročajo: V solunskih vojaških krogih smatrajo, da dokazale potovanje kralja Ferdinanda in generalisima Zekova v nemški glavni stan, da še ni neposredno računati z bolgarsko-nem-ško ofenzivo proti Solunu. Konference v nemškem glavnem stanu. VVolffov urad poroča: Kralj Ferdinand bolgarski je prispel v spremstvu ministrskega predsednika Ra-doslavova in generalisima Žekova v nemški glavni stan. kamor sta s podala h konferencam tudi dr sviti kancelar Bethmann-Holhveg in tir-:~avni tajnik Jagow. ROMUNSKI IN GRŠKI KONZUL IZ BITOMA ODPOKLICAN. Sofija, 8. februarja. (Kor. ur.) Z ozirom na vojaški položaj, ki so ga ustvarili najnovejši dogodki, ste smatrali romunska in grška vlada v sporazumu z bolgarskimi vojaškimi uradi za potrebno, da odpoklieeta svoje konzule iz Bitolja. Radoslavov o bolgarsko - grških in bolgarsko - romunskih odnošajih. »Beri. Zeitg. am Mittag« priob-čuje razgovor z Radoslavovom, ki je dejal: Odkar je bil nemški cesar v Nišu. je p o n e h a 1 o v Bolgariji vsako rusofilsko gibanje. — Bolgarija hoče vse storiti, da olajša žalostni položaj Grške. Postopanje kralja Konstantina je našlo v Bolgariji simpatično razumevanje. — Glede Romunije se je bolgarski ministrski svet odločit, da ostane Bolgarija napram romunski sosedi do zadnjega korektna in prijazna. Med občina vladama se od izbruha vojne niso pojavila nobena nesporazumljenja. Bolgarsko - romunski incident. »Central - Ne\vs« javlja: Bolgarski mornarji so merili v Donavi globino vode. Pri tem so prišli v romunski del reke, kjer so naleteli na romunske obmejne straže. Romuni so pozvali Bolgare, da se naj umaknejo. Ker se niso odzvali, jih je obmejna straža obstreljevala. Šele nato so Bolgari zopet odšli. Novoletne častitke romunskega kralja kralju Petru. »Az Est« poroča iz Bukarešte: K pravoslavnemu novemu letu je poslal romunski kralj Ferdinand kralju Petru naslednjo brzojavko: Nj. Vel. kralju Petru srbskemu v Solunu. Ob novem letu pošiljam V. V. svoje naj-prisrčneiše častitke. Moje misli so pri V. Vel., izražajoč Vam najiskre-nejše simpatije. — Ferdinand, kralj romunski. Grška zahteva odškodnino — od Nemčije! »Az Est<: poroča: »Evening Ne\vs< javlja preko Rima, da zahteva Grška za škodo, ki so jo povzročili nemški »Zepnelini« v Solunu od Nemčije odškodnino. z It sin O • Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Dima], 9. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. • * * Zimska vojna v ozemlju Ortlerja. Iz vojnoporočevalskega stana, 8. februarja: V ozemlju Ortlerja pri Stilfserskem sedlu držimo navzlic visokemu snegu poziciie. katere smo zavojevali po leti, in stojimo tam, na nekdaj italijanskih tleh. Vsak dan se ponovi kratka in redka kanonada, pred par dnevi so poskušali Italijani v varstvu noči poslati svoje patrulje v dolino Vittelli. ali naše straže so jih hitro opazile in pognale nazaj. Globok sneg najbolj ovira delovanje straž in patrulj in treba je včasih cele ure hoje za kratko pot. Ni še velika nevarnost plazov, ali že zdrči tuintam kak plaz v dolino. Plaz je ogrožal pred dnevi nekega častnika na pozivedovanju, ali bilo je mogoče. izkopati ga še pravočasno. Patrulje na smučeh hitijo onostran in tostran, sedaj je ugoden čas za smučarje, temperatura pade včasih do 20 stopinj pod ničlo. Neki vojak je zdrknil nizdol, ker se je drznil iti predaleč na sovražna tla. Čeprav so Italijani ljuto streljali, so ga vendar rešili naši vojaki in nikogar ni zadela sovražna kroglja. Izgubljena voina. »Az Ujsag« priobčuje pogovor svojega vojnega poročevalca z italijanskim praporščakom vjetnikom Karlom Vigliano, ki je v privatnem življenja časnikar. Vigliano je izjavil: Preudarni ljudje se ne vdajajo iluzijam, rni čutimo, da je ta vojna za nas izgubljena, čeprav visoka gospoda doma še vedno trapi ljudstvo z zmago in triumfi. Dejstvo, da od 24. maja nismo napredovali niti za korak, govori dovolj jasno, vsaj za one. ki se ne dajo za nos voditi. Naše vojne ne izgubi italijanski narod, ne izborna artiljerija, marveč italijansko armadno vodstvo, izgubi ie cn sam mož: Cadorna. Cadorna ni mislil na ofenzivo proti Avstro-Ogrski, kot brezdvomno veljaven veščak v gorski vojni je imel pred očmi vedno le možnost avstro-ogr-skega napa'da in zato je pripravljal vedno le dobro defenzivo, morda je pozneje, ko je Evropa vsplamtela v vojnem ognju, presodil, da mora biti Italija močna dovolj tudi za ofenzivo, in nastopilo je vojno armadno vodstvo ob sami moralični podpori Anglije in Francije. Skozi desetletja so se pripravljali Cadorna in drugi visoki oficirji na obrambo kakega napada, na kakoršnega pa monarhija, kakor se kaže, nikdar ni mislila. Sedaj stojijo tu s svojo defenzivno teorijo, ko se napad kot posledica naše brezuspešne ofenzive lahko vresniči, obteži z velikimi izgubami osmih mesecev ... Preobrat v angleški sodbi o Italiji. Do sedaj smo čuli iz angleškega Časopisja jako ostro sodbo o Italiji in njenem vojevanju in Anglija je višala prevoznino in cene premoga, kar je Italijo zadevalo v živo in se je bilo bati gospodarske katastrofe. V zadnjem času so se razmere med Anglijo in Italijo tako zasukale, da so začeli z uradne strani nekoliko milejše presojati Italijo in njene razmere. >Westminster Gazette« in »Times« posvečajo, gotovo na priporočilo angleškega zunanjega ministrstva, Italiji daljše članke, v katerih nekoliko prijaznejše govorijo o vojevanju Italije, o njenem naporu in njenem pomenu. Cene za premog so znižali Angleži od desetkratne višine na osem do devetkratne ali Anglija je hkratu vtesnila izvoz luksus-nih predmetov v Italijo, zbog; česar so svilam e v provinciji Como naznanile, da morajo delavni čas šs bolj skrajšati, sedaj je bil skrajšan že na štiri ure. Prebivalstvo v Ćar-rari, kjer počivajo kamnolomi, ker se marmorja ne more pošiljati na Angleško, je vznemirjeno do skrajnosti, ker pritiska vedno večja beda. — Anglija je pustila Italijo, da je prišla vsled pomanjkanja premoga v največje stiske, sedaj ko jo tako-rekoč na kolenih prosi pomoči, jej nudi nekaj najpotrebnejšega in spravlja tako v svojo past, iz katere jo potem ne izpusti nikdar več. Angleška sodba o Italiji je milejša — znamenje, kako oklepajo angleški kremplji Italijo vedno bolj in bolj. LIST Zločin 1 Orcivalu. Francoski spisal E, G a b o r i a n. (Dalje.) Starega Plantata Je prevzela vinjenost tako, da so mu solze zalile oči in besno je zaklical: »Prokleti lopov!« »Da, prokleti lopov!« je srdito trdil župan. »Ta brezčastni zape-Ijivec! Kakor tat se je priplazil in mi ukradel moj največji zaklad. Sirota ni poznala življenja in se je dala premotiti. O, če bi ga poznal, če bi vedel, kdo da je!« Zupan se je naenkrat zganil, prav kakor da se mu je zasvetilo. »Ah, ne,« je čez trenotek zaklical župan. »Dekleta, ki ni samo lepo in dobro, ampak ima tudi cel milijon dote, ne zapusti mlad človek, če je svoboden. Zapeljivec moje hčere ni nihče drugi, kakor grof Tremorel. Zapeljal je mojo hčerko in jo pognal V smrt.« Splošno molčanje poslušalcev je svedočilo županu, da so vsi njegovega mnenja. »Kaj sem bil slep,« se Je hudo-val župan sam na£6 in se s pe&tjo tol- kel po glavi. »V hišo sem ga vabil, prijatelj sem mu bil, vsako uslugo sem mu izkazal, zaupal sem mu brezpogojno. A zdaj to! O, pravico imam, da se maščujem in maščeval se bom.« Pri teh besedah se je pa župan spomnil zločina, ki se je bil zgodil r retcklo noč v graščini Valfenillu in novic ga je prevzela jeza. »Ah, saj se mu še maščevati ne morem. Še tega zadoščenja ne morem doseči, da bi ga z lastnimi rokami davil, da bi ga trpinčil in na njegove prošnje za milost odgovarjal s pljunki in z udarci. Grof je mrtev. Ubili so ga roparji, a ti roparji so bili gotovo poštenejši ljudje, kakor ta grof.« Zaman sta se zdravnik in Plan-tat trudila, da bi župana pomirila. Hudoval se je in jokal in se razburjal tako dolgo, da se je ves onemogel zgrudil na zofo in še govoriti ni več mogel. Tudi Lecoq le bil ginjen in čim je bilo mogoče priti do besede, je stopil k županu in je slovesno rekel: »Gospod župan! Jaz, detektiv Lecoq, vam zastavim svojo častno besedo, da najdem truplo vaše hčere.« »Da, vi je najdete, vi gotovo,« je rekel župan, prevzet zaupanja v. skrivnostnega detektiva. »Ljudje pravijo, da zna policija vse in da vse dožene, če le res hoče. Prosim vas tudi, oprostite, da sem se v začetku nekam ošabno vedel napram vam. Nisem imel slabega namena. Prosim vas pa, pomagajte. Naj velja kolikor-koli, saj imam milijone.« Zupana je razburjenje zopet tako izčrpalo, da se ni mogel več vzdržati na nogah in ga je bilo treba spraviti v posteljo. Zena in zdravnik sta ostala pri njem v spalnici, tako da so bile zdaj v salonu le še tri osebe, namreč Plantat, Lecoq in kraj vrat stoječi Robelot. »Zupan je v taki starosti,« da mu lahko to razburjenje hudo škoduje,« je menil detektiv. »Res je! Meni je pa tudi hudo pri srcu, kajti slutil sem, da pride ta nesreča nadenj,« je rekel Plantat. A kaj naj bi bil storil? Poznam Cour-toisa in vem, da besedam ne verjame.« »Pa bi bili grofa posvarili,« je menil detektiv. »Ta bi bil vse utajil, nagnal bi me bil, dolžil bi me bil, da njega obrekujem in županovi hčeri čast kradem. Posledica takega posredovanja bi le bila, da bi bila grof in župan postala moja sovražnika. Pač pa sem nekoč poskusil Laurenco po- svariti. Toda ta se mi je Te posme-hovala in se je šalila, kakor se po-smehujejo in šalijo ženske, kadar hočejo kaj utajiti.« Plantat je šele zdaj zapazil, da je tudi Robelot v sobi in ga je slabo-voljno vprašal: »Kaj pa tu delate? Ali ste mar vse slišali, kar se je govorilo?« »Slišal nisem ničesar. Jaz tukaj le čakam na gospo županjo, če mi ima še kaj naročiti.« Plantat je dal detektivu skrivaj znamenje, naj bo pozoren in je potem prav prijazno rekel Robelotu: »Morda je za župana sreča, da so vas poklicali na pomoč; morda ste mu celo življenje rešili. Gospod župan vam bo to gotovo dobro plačal, saj je velikodušen in hvaležen mož.« »Zadovoljen bom, če mi bo plačal to, kar sem zaslužil. Več »e zahtevam.« »Da. da, saj sem slišal, da imate lepe zaslužke.« »Ne take, kakor morda mislite. Življenje je drago, a zaslužki so skromni.« »No. pa nekaj njiv ste vendar kupili; nekaj od Morina, nekaj od vdove Frapele.« »Te njive niso dosti prida; zemlja je slaba.c »No, slaba se pač ne more reči. Tudi ste pri prodaji Pevronovega posestva nekaj izdražili in z gotovim denarjem plačali. Poklic zakotnega zdravnika torej le ni slab<« »Če ljudem kaj pomagam, ne vzamem nikdar plačila, ker ne maram veljati za zakotnega zdrav^ nika.« »Tako, tako! Potem pač nese nabiranje zelišč lepe dobičke.« »Nekaj se že zasluži.« »Kot štedljiv mož pa kupujete s svojimi zaslužki zemljišča. Prav, prav!« »Največ zaslužim s tem, da zdravim živino,« je rekel Robelot precej nevoljno. »Mene kličejo na vse strani.« »A vi vendar niste diplomirani živinozdravnik«« »Diploma še ne da znanja. Jaz se glede znanja ne ustrašim nobenega živinozdravnika. Študiral sem živino na poljih, na paši in v hlevih.« »Vem, da ste spreten in izkušen mož,« je dejal Plantat z največjo dobrohotnostjp. »To mi je povedal sam doktor Geudron, pri katerem ste služili in ki vas še zdaj časih pokliče na sodelovanje. Zlasti imate dar za kemijo, mi je rekel, tako da vam brez skrbi poveri tudi najtežja dslfe« (Dalje. prlh.). Stran 2. .SLOVENSKI NAK, dne 10. februarja 1916, 32. Štev. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Po italijanskih pristaniščih delajo sedaj z vso naglico vse potrebne priprave, da bo mogoče premog, ki ga pričakujejo iz Anglije, razposlati takoj na vse strani. Plinarna v Re-gione Emilia je ustavila svoj obrat radi pomanjkanja premoga. Vse dru- ge plinarne in industrije so pri kraju s premogom. Prevoznlno za premog v Italijo so Angleži sicer znižali, ali toliko premoga, kolikor si ga želi in ga dejansko potrebuje, Italija ne dobi, ker Angleži bodo umevno najprvo zase dobro skrbel!. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fmt * • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 9. februarja. Vzhodno bojišče. Odbili smo manjše ruske napade v okolici Iluksia, severo • zapadno D vinska ter na pozicijo poljskih straž ob železnici Paranoviči-Ljahoviči, ki smo jo dne 6. februarja osvojil!. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 6. februarja. Razen artiljerijskih akcij ob celi ironti nobenega pomembnega dogodka. 7. februarja. V okolici Rige silen artiljerijski boj. Konstatirali smo. da so naše krogle dobro zadele v sovražne baterije in delavske skupine. V okolici so naši prostovoljci in naša konjenica izvršili posrečeno poizvedovanje ob reki Suesej onstran sovražnih žičnih ovir ter prepodili Nemce. Na desnem krilu pozicij pri Dvinsku ie bil cd granate zadet neki nemški oklopni avtomobil, ki je prihajal naprej; zlomil se je in prevrniL Nemci so obstreljevali postajo Liks-no (12 km severovzapadno od Dvin-ska) s težkimi topovi. Naše čete so brezdvomno konstatiraie,, da vpo-rabljajo naše znake na nemških letalih. V odseku fronte generala Se-čitskega (severno od Bojana) smo razstrelili mino pod sovražnimi jarki, opremljenimi z žičnimi ovirami; farki so se zasuli, žične ovire so bile poškodovane. Kmalu po eksploziji so naše čete nrodrle k napadu ter zasedle vdrtino, obmetavale sovražnika z bombami ter se nato razširile pr> sovražnih jarkih; našle so tam mnogo mrtvih. Pavno tam se je splavil po (desetnik Olnščenko — v resnici neko rrl-^o dekle z imenom Černijavska — ki je bit zaprosil, da se mu poveri kako poizvedovanje. ?~ed sovražne bodeče žice, izvršil k!?ub težki rani na nogi, z zlomljeno kratio, svojo nalogo, ter se nato prip!?''M zopet v naš jarek. Ob besarfcbski meji. Glasom zadnjih poročil koncentrirajo Rusi zadnji Čas mnogo konjenice ob hesarabski meji. Naši vojaki so mnenia, da se Rusi sedaj boje naše ofenzive. Nekaj ruskih postojank so naš* vjeli, da se konstatira, ali so Rusi postavili v fronto nove čete. Vjetniki potrjuje*©, da se Rusi boje nase ofenzive. Naši častniki pripovedujejo, da vodijo tehnična dela na ruski fronti japonski in francoski častniki. Zadnji sunek so hoteli Rusi izvršiti presenetljivo, dva prebežni-ka pa sta to izdala. Parkrat se je Rusom posrečilo vdreti v naše iar-ke. v bližinskem boju pa smo jih vedno vrgli nazaj. Japonska municija, ki jo Rusi sedaj vporabljajo, ni vedno prvovrstna, ravno tako ne topovi Ruska artiljerija strelja sedaj strogo po francoskih predpisih, najbrže so tudi pri artiljeriji francoski častnik" Ruska municija in ruske čete. Pariz. S. februarja. (Kor. urad.) Ruski vojni minister Polivanov se je izrazil napram nekemu zastopniku »Journala«: Pomanjkanje municije, k.r je bilo čutiti od konca 1914 in je bilo meseca decembra že vznemirljivo, je doseglo vrhunec ravno pred enim letom in je bilo meseca maja in junija 1915 usodepolno. Pomanjkanje municije je prisililo rusko armado, da se je morala umakniti med tem. ko bi bila zaslužila zaradi svoje hrabrosti in načina bojevanja zmago. Sedaj ie municiiska kriza samo še v spominu. Ruske baterije, s katerimi nasprotnik že ni bil več vajen računati, so mu zopet občutne. Za to pa ;e bilo treba silnih naporov in strogih odredb. Skoraj vse je bi!o treba na novo ustvariti, ker je bila Rusija do takrat navajena na velike dobave iz inozemstva, zlasti iz Nemčije. Dub ruskih čet je izboren in vs*ed velikih vnoklicov pred par meseci in podvojitve rekrutnih kontingentov ima Rusija sedaj trajno stanje poldrucrega milijona rekrutov, iz katerih je m-^oče izpopolnjevati vrzeli v Četah ter ni treba posegati na neza^octno izvežbsno moštvo. S podaljšanem vo:ne rastejo sile entente. 5tirnier o cilju volne. *Novoje Vremia« prinaša podrobno poročilo o razgovoru svojeia sotrudnika z novim ministrskim nredsedmkom. St;rmer, ali kakor se sedaj imenuje — Panin — je označil kot cili vojne ugotovitev miru s slavo, ker se mora vojna na vsak na-Č"n končati za Rusijo z zmago. Separatni mir. pa naj bo še tako zapeljiv, ne more biti zadovoljiva rešitev. Gospodarsko in fi^arcijajno se bo Rusija Oža'a. z? kar ji jamči njeno silno bogastvo. Tudi se bo mir sklenil le v sporazumu z zavezniki. Glede dume u^a na uspešno sodelova-?* z vlado. V prvi vrsti se bodo dumi predložila gospodarska in fnancija!-na vpraša, pri čemer pa se bo govori1^ tudi o zadevah, ki so v stikih z vojno. Za notra-^.ojjtična vprašanja sedaj ri pravi čas. S-rlicanje dume. »Rieč- poroča, da je noni Go-remykin cdstooiti le. ker se e branil sklicati dumo. Lfst dosti 'ia, da je seda5 gotovo, da bo duma oferar-navafa vse nredmete, ki jih "?li obravnavati. Duma in državni vet se sestaneta 22. t m. ChvOstov. Poročila, da je Chvostov odstopil, niso resnična. Rusko posojilo na Japonskem. Rusko poso'Ho 50 milijonov ye-nov po 5%, ki se odplača v enem letu, je podpisano. cadno boršče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. februarja. (Kor. ur.) VVoliiov urad poroča: Veliki glavni stan dne 9. februarja. Zapadno bojišče. Zapadno od Vimy so zajurišale ■ase čete prvo francosko črto v raz-dalju 800 metrov ter so vjele nad 100 sovražnikov in ugrabile 5 stroj-»ih pušk. Južno od Somme so vdrli TrancozI zvečer zopet v majhen kos nemškega jarka, V Pretrskem lesu je naša pehota sestrelila neko sovražno letalo. Padlo je goreče na tla. Oba letalca sta mrtva. Vrhovno armadno vodstvo. Zrakoplovi z a Francosko. Iz Berna: »Echo de Pari v za-kteva. da se zgrade krmilni zrakoplovi za Francosko, kakor jih grade že Angleži. List dostavlja, da je Francija dala Angliji načrte za te krmilne zrakoplove, ter da so ti I črti posneti po najnovejšem sistemu »Zeppebnov«. Nemci Iz Kameruna. Iz Cadiza poročajo, da bo par-nfk »Catalonia« prepeljal iz Munija tisoč nemških vojakov, ki so prestopili iz Kameruna na španska tla. Te Nemce bodo internirali na španskem. Briandovo potovanje v Italijo. Francoskega ministrskega predsednika Brianda bosta spremljala na potovanju v Italijo državni podtajnik za artiljerijo in municijo Thomas in prideljeni mu general Dumezil. Boji na morju. NAPADI NAŠEGA BRODOVJA V JADRANSKEM MORJU. Pariz, 8. februarja. (Kor. urad.) Uradno mornariško poročilo. Dne 6. februarja zvečer sta se srečali dve angleški križarki in ena torpedovka francoskega brodovja, ki so ščitili odstranitev srbske armade, t Jadranskem morju štiri sovražne tog- , pedne rnšilce. Takoj so torpedne ru- šilce obstreljevali ter so ti zbežali v Kotor. Drugo jutro je neki sovražni podmorski čoln zopet napadel pred Dračem obe aliirani ladji. Podmorski čoln je skušaj angleško križarko potopiti. Torpedo pa je izirešil svoj cilj in podmorski čoln. ki smo ga zasledovali, ni mogel ponoviti napada. Napadena nevtralna ladja. Berolin, 9. februarja. Wolffov urad javlja: V noč! od 1. na 2. februarja je bila metorska ladja »Artemisc nizozemsko - indijske družbe trgovskih parnikov od nemškega torped-nega Čolna napadena in s torpedom poškodovana. Ladji je bilo mogoče, da je havarirana dosegla pristan. Po vesteh, ki so došle doslej o tem slučaju, je mislil zapovednik nemškega torpednega Čolna, da se »Arfemis« ustavlja njegovemu povelju, naj mu sledi v svrbo prc>kave. Da bi ta odpor zlomil, je ladjo »Artemis* napadel. Preiskava o tem slučaju, pri katerem je bila, žal, vsled vojne poškodovana nevtralna ladja, še ni končana. V Črnem morju. Iz Sebastopola poročajo: Ru~\e torpedovke so zapazile ob anatol^ki obali neki sovražni podmorski čoln, ga zasledovale in živahno obstreljevale. Podmorski čo'n je izstrelil torpedo, ki pa je zgrešil svoj cilj. Podmorski čoln se je skril pod vodo, prebit od odlomkov granat. Izid boja ni znan. »Appam.« >Time«f poročajo iz Washirs-tona: Vlada Zedir'*emh držav se pridružuje zahtevi Nemčije, da je smatrati »Anpam« za nemški pomorski vojni plen. Vc'ed teea sme ostati »Appamc pojiubno dolgo v ameriških pristaniščih. Potopljeni In poškodovani parniki. Angleški narnik ?Peel Castele* ie začel pri Dovru goreti. Rešilna dela se vrše. Iz Christianije poročajo, da domnevajo vsled stvari, ki jih je morje naplavilo da se je ob norveški obali ponesrečila v silnih viharjih zadnjih dni neka angleška vojna ladja. Rusko vojno brodovje. Nemška »Kreuzzeitung*- piše: Rusko vojno brodovje je s prirastkom štirih novih linijskih ladij tina sGangut« močno ojačeno. Te ladje so bile spuščene v morje leta 1911.. obsega'o po 23.-400 ton ter so oborožene z 12 topovi kalibra 3W in VS topovi kalibra 12 cm. Po načrtu bi bile morale biti jeseni 1914 gotove, kar se pa ni dalo doseči. ??le leta 1915. so bile pripravljene za vojno. To so prve velike linijske ladje ruskega vojnega brodovja, ki renrezentirajo seveda vel'ko bojno vrednost. ?e večji je prirastek na meči, ki *a ro doseglo rusko brodovje v kratkem glasom tur h poročil vsled orvih Iiniiskih kri^ark. Gre za vei:-kanske križarke t;pa *Horodino«. ki so bfle leta 1912. oddane tako admi-rr-retni ladjedelnici, kakor Baltiški la [jeđefnici v Petrogradu in ki rno-ra:o b:ti do začetka leta 191n\ do-IPt : ovijene. Ker se je seveda gradna po možnosti pos.pešMa. je računati, da bodo križarke v kratkem rotove. «firi okTonne križarke imajo po 32.r00 ton in po 12 topov, kaJibra 3o*6, in 24 topov, kalibra 13 cm. Naj-cV^eleH okfop ob v^dn1 Črti ima 305 mm. ftohge so te velikanske ladje 228-m ta 30-5 m široke. Turška vojna. Turška zbornica. V turški zbornici se je začetkom *eje prebrala sožr;lna brzojavka ogrske poslanske zbormce povodom smrti turškega prestolonaslednika Nadalje se je prebrala brzojavka predsednika avstrijske poganske zbornice dr. Svlvestra in končno ie vlada predložila rakonski načrt, ki V5ebnje izpremembo nekaterih čTenov ustave. Zbornici je predložen proračun. Intenrnisfčni finančni minister Ta-laat be«r. je imel ekspo.re k proračunu. Proračun je bil brez debate spre-fet. Zbornica je nadalje sklenila za čas vojne carine prosti uvoz olja. ODLOČILNA BITKA V MEZOPOTAMIJI »La Presse-, »Echo de Pariš« in »Oaulois« izvedo, da divja od sobote sem v Mezopotamiji odločilna bitka. Doslei se Angleži ljuto upirajo. Krizo nrcft Amerika In lkmtfla pcrcoM? Vsi ameriški listi se bavijo z zadnjo nemško noto Ameriki, besedilo note pa še ni znano. Splošno se d^tpnevat da bo podla odločitev sre- di prihodnjega tedna. Glasom wa-shingtonskih poročil, se brani Nemčija, opustiti vojno podmorskih čolnov. Izraža obžalovanje, da so bili ameriški državljani usmrČeni, vendar noče priznati nepostavnosti tega nastopa. »Morningpost« poroča iz Washingtona, da loči Ameriko in Nemčijo samo formula, to pa ni nič drugega, kakor igra z besedami. »Times« poročajo iz Novega Jorka, da še ni mogoče reči. da je optimizem ameriškega časopisja glede skorajšnje rešitve afere »Lusi-tanije« upravičen. Niti WiIson se ni končno odločil. Računati pa se da s tem, da bo Wilson celo v slučaju, da bi nemških predlogov ne mogel spre-?eii, odgovoril tako, da bo dana možnost za nadaljna pogajanja. Berolin, 9. februarja* *Loka1an-^eiger,' javlja: Tukajšnji Dodučeni krogi še niso dobili doslei nikakega potrdila, da jc afera »Lusitanije« poravnana. Bmt 3 ložna-z2P3dni Mi. Hrvatski kipar profesor Fran-geš - Mihanović se je mudil drugič v študijske svrhe na južno - zapadni fronti. Svoje vtiske je opisal nekemu sotrudnika *Agramer Tagblatta«: Yei:k del svojega bivanja na Ji: "no - zapadni fronti sem preživel v armadnem glavnem stanu nri i n-fanterijskem generalu pl. B o r o e v i ć u, ostali del na- raznih točkah fronte. Na zahtevo hrvatsk:h mest, ki so izvolila našega vojskovodjo generala pl. Boroeviča za častnega meščana, sem izdelal njegov kip in relief z njegovim lastnoročnim podpisom. Relief je nadživ-Ijenj. velTkosti in kaže Boroeviča v profilu v doprsni sliki. Ni bilo lahko, podati v kiparstvu govorečo inteligenco, energijo in trdne izrazite poteze nje^ove^a obraza. Ali na sploh se je priznalo, da se je relief vel'ke-ga vojskovodje jako posrečil. Dalje sem prinesel s seboj najrazličnejše teme, zlasti slike konj z ogljem izdelane in modele. Vse to bo razstavljeno svoj čas v zagrebški umetniški razstavi. Seveda je gradiva še polno, ki žari za sedaj le kot stalni vr?k v mojem snominn in ga porabim o priliki. Jako zammivo je bilo zame, da sem videl, kako posega vojaštvo tekem vejne zopet po nai-prim'tivnejšem orožju že zdavnaj prošlih časov. Videl sem vojna sredstva, ki spominjajo na naše romantične tnnalke čase in ki so me zanimala z umetniškega stališča v največji meri. Tako so zlasti Dalmatinci oboroženi z velikimi noži v obliki handžarjev, katere znajo v bližinskem boju bolje sukati, kakor pa bajonet na puški. Videl sem tudi strašno orožje iz prejšnjih časov »buz-dovrr^. Na kratkem debelem ročaju je kro*r!a z močn:*ni konicami. Pri napadu kakor pri spopadu je to orožje praktično in strašno vojno sredstvo. Jako koristno je tudi, da sovražnik ne ve, odkod prihaiaJo uničujoči eksp!oz:vni streli. Nikak dim in nikak svit ne Izdasta mesta, s katerega je priletela krogla. Jako Je ve^a! mojo pozornost transport težkih topov, tako pomorskrh topov najtežjega kalibra, katerih ni mogoče ^r?v:fi naprej na kolesih, marveč nalete jih na sani in okoli 2^0 vojakov vleče doTgo vrv. Prizor me ie živo spominjal na slike starega Fgipta, ko so vlačili podaniki egipčanskih kraljev ogromne ciklopske re-v^ne kamne za gradbo piramid. Izredno zanimiv suiet, katerega imam v več fotografijah, da ustvarim kiparsko de?o elementarne sile in mo-ročne telesne kretnic Nobena reč ne morC podati potomcem vse di-menzHc. nreseoa'oče. nresilne vojne veličine bolje, kakor tak spomenik. LiFputanci se vam zde ljudje poieg orjaškega topa. ki pa funkcionira po Hffnovi voiji, ;e sam produkt človeške duševne sile . . . V svoje veT;ko veselje sem izvedel reki dan. da se lahko popeljem s svojim tovarišem prof. I v e k o v i ć e m v avtomobilu v Gorico in na bližnje bojišče. 2e vožnja tja n^m je podajala pisane slike oome življenja. Brezkončne trenske kolone, transporti municije, kolone vojnih vjetnikov, ki gredo na delo, potem razvaline, okajeno zidovie, strašno opustošenje zemlje vsled izstrelkov težkih topov ali eksplozivnih bomb sovražnih avijatikov. Vedno umikanje in dirjanje mimo nas, tako da oko ne more sprejeti vseh vtiskev. Bil jc ravno praznik Svetih Treh kraljev, ko smo prišli v Gorico. Kakor železnica, smo se morali rudi mi ustaviti z avtomobilom dva ali tri kilometre pred mestom, ker ostali del poti vidi sovražnik in je tudi že v njegovem strelnem ob- j rročju. Mesto samo je precej poško- i dovano. Videl sem več ubožnejšega I prebivalstva, zlasti ženske in otroke, časih grme sem čez CadornovJ topovi. Te strele imenujejo naši oficirji »pomirjevalne strele«, ki imajo samo namen, da ne more biti miru v prostoru neposredno za fronto. Kak poseben kontrast: zvon en je k maši in tuljenje, lajanje in žvižganje italijanskih granat. Oficirji so nam pripovedovali o dveh izpadih, ki so jih izvršile naše čete takoj po novem letu ponoči na sovražne pozicije. Vsakokrat so pripeljali s seboj okoli 1000 mož in 20 do 30 oficirjev. Goriško mostišče je kakor snano, v naših rokah, nepremagljivo močno utrjeno, obstreljevati pa ie morda začno vsak trenotek. Kdor je videl naše obrambne črte pri Gorici, mora priti do prepričanja, da Italijani tukaj ne morejo nikdar predreti. Popoldne je bilo v mestu celo jako živahno. Dalmatinski vojaki so šli v skupinah po pet ali šest z rokami objeti čez ramena, pojoč pesmi, po ulicah. Drugi dan smo obiskali neko artiljerijsko opazovali-š Č e na višini, s katere so vidne sovražne rojne črte in posamezna to-POvsKa stojišča. Opazovališče je seveda pod zemljo in ima le malo luknjo za opazovanje. Tu se ne sme razsvetliti, ne zakuriti, da se ne izda važne pozicije. Skozi tedne niso videli stotnik, nadnoročnik in poročnik [ nobenega človeka, edina zabava je gramofon. Vendar pa imajo stalnega gosta vsak dan. Mala senica prileti k njim vsak dan in je iz roke. Nekoč, ko je grmelo ure in ure okoli, je priletela, kakor da išče zavetja. Stotnik pravi: senica je naš angelj varuh; prihaja in odhaja, sovražnik pa našega skrivališča še ni izsledil. Ravno ko smo gledali skozi okence, so bile z naše strani izstreljene tri težke 30*5 cm granate. Zrak se je stresel daleč okrog, čuli smo glasove, kakor da bi na stotine malih otrok zapelo žalostno pesem in nato zamolkel udarec za goro . . . Vesel? smo bili, da smo se vrnili iz te puščave v živahno življenje za fronto, na katero se povrnemo tretjič jeseni, ako ne prisile dotle na svet zaželjeni mir. Hrvatski sabor. Seje hrvatskega sr.bora so včeraj dne 9. februarja zopet pričele. Zbornici je hVo predloženo poročilo hrvatske regnikolarne deputacije. Sabor je sprejel zakon o rodbinskih dokladah za deželne uradnike v tretjem branju ter je nato razpravljal o poročili] proračunskega od>eka glede deželnih fondov. Na koncu seje je interpeliral poslanec Kiš (nravaš) bana o nekih izjavah grofa Tisze v ogrskem državnem zboru, iz katerih izhaja, da si lasti ogrski ministrski predsednik pravico, dajati hrvatskemu banu navodila in ukaze, kar da Je v popolnem nasprotju z zakonito neodvisnostjo hrvatskega bana napram ogrski v]adi. Poslanec Kiš poudarja, da je celi sabor odobraval fziavo svojega predsednika z dne 14. Junija 1915. v kateri *e izražena želja hrvatskega naroda po zed'njenn! m neodvisnosti v okv'ru monarhije. Ta zahteva je patrifotična in pomenja le uresničene historičnih pravic hrvatskega naroda. Kdor ji nasproti'le. mora računati r. ednorem celega nsroda. Poslanec Jelžabetič (kmečka stranka) interpelira v isti zadevi ter vpraša ^ana. ah se zaveda, da po-meniio Tiszine besede razžalienje hrvatskega naroda in na najvišjih faktorjev, katerim podtikajo namero, da hočeio hrvatski narod izigravati, hrvatskemu narodu pa imputiralo nezrelost, da b! take Igre ne spotil1. Ob« interpelaciji sta bili izročen! banu. Prihodnja seja je danes. Kazne poHMčns vrti. = Poslanca Mirkov fn Knrilo-vič rom'foščena. »Nowa Reforma« javlja: Radi veleizdaje na smrt obsojena rusofilska poslanca Markov in Kurilovič ter ostali obtoženci so pomiloščeni. = Avstrfia in Amerika. Poslanik Zedinjenih držav severo - ameriških na Prnajn, Misttr Frederik Coortiand Penfield, ie bil pred kratkem nekaj časa v Švici, kjer se je sestal s polkovnikom Mouse-om, Id je kot specijalni zaupnik ameriškega prezidenta \Vilsona prišel v Evropo. House je bil v Londonu, v Berlinu in je zdaj v Parizu. Na Dunaj n! prišel, nego se le s poslanikom Penpcldom sešel v Švici ter mu tam sporočil naročila nrezidenta \Vnsona. Morda bi bil polkovnik House dobil boljše pojme o gospodarskih razmerah v na^i državi in se prepričal, da je vojaško nepremagljiva, če b! se bil potrudil tudi na Dunaj in se ne zanašal samo na anglofilsko časopisje. 32. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. februarja i»i6 Stran 3. sekako priča dejstvo, da uta se po- lanik Penfield in polkovnik House ešla v Švici, da se razmerje med 3Šo monarhijo m Ameriko za sedaj c premeni. = Ameriška vojna mornarica. >uter javlja: Na predlog držav, ajnika za mornarico, je poslanska bomica dovolila 500.000 dolarjev, ji se popravljalnica za vojne ladje ■a Mare Islandu pri San Frančišku ^reuredi za gradho vojnih ladij, lad-fdelnica v Ne\v Yorku pa tako iz-x>polni, da bo še enkrat toliko izde-avala, kakor doslej. Vlada ima na-nen. pripraviti r»et ladjedelnic za radbo vojnih ladij. Vesti iz primorci dežel Za mrtve so izkazani v urad-iem seznamu: Četovodja Josip Klanj-ek iz Gorice, rojen 1893., Anton vem svet. Bogoljub Prin-z i g v Trstu; zlati zaslužni križ I on-clpist pomorske oblasti dr. Pavel vitez Klodič - Sabladoski: viteški križ Franc - Jožefovega eda rozdarski svetnik Josip R u s t: a v Gorici: red železne krone IH. r "re-^a višji »tavbni svetnik v Prr ^rju Rudolf Machnitsch. — Kakor poročalo z Dunaja, le bilo odlikovanih vserra skupaj 1500 avstrijskih državnih uradmkov. — Odlikovanje. Podpolkovnik gosp. RatioH Jeglič. poveljnik ljubljanskega domobranskega zapovjedništva, je dobil za izvrstno službovanje v vojni signum Iaudis. Najvišje priznanje je bilo izrečeno črno- j vojnlškem« okrajnemu zapovedniku v Mariboru stotniku gosp. Rudolfu M a j s t r u. — Ran.'en je bil na italijanskem boii^ču že odlikovani praporščak Milko ¥ igla k. — Vojne daklade državnim uslužbencem. Vlada je dovolila državnim uslužbencem dok bule za leto 1916., ki se bodo izplačale v mesečnih obrokih, začenši od 1. januarja Če je uslužbenec pri vojakih, dobi podporo za prejemanje njegove plače upravičena oseba. Uslužbenci se razdele na tri razrede. V prvem razredu so samci in vdovci brez otrok; v drugem oženjenci brez otrok in oženjenci, ki morajo postavno skrbeti za enega ali dva otroka; v tretiem razredu oženjenci ali vdovci, ki imajo skrbeti za več kakor dva otroka. Državni uradniki in državni učitelji dobe doklade: pri plači 10.000 do 14.000 K v 1. razredu 580 K. v 2 razredu 800 K, v t, razredu 900 K. pri plači 6400 do 10.000 K v 1 razredu *00 K. v 2. razredu 700 K. v 3. razredu 800 K. pri plači 4800 K do 6400 K v 1. razredu 440 K, du 700 K; pri plači od 3600 kron do 4800 K v 1. razredu 380K, v 2. razredu 540 K, v 3. razredu 600 kron, pri plači 2800 do 3600 K v 1. razredu 320K , v 2. razredu 440K, v 3. razredu 500 K; pri plači od 2200 K do 2500 K v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K. v 3. razredu 400 K; pri plači od 1600 do 2200 K v 1. razredu 180 K. v 2. razredu 250 K, v 3. razredu 300 kron. Petletnice državnih učiteljev je pri določbi doklad prišteti plači. Za praktikante, avskul-tante in supiente znaša doklada v L razredu 140 K, v 2. razredu 200 K, v 3. raziedu 240 K; avskultantje z adjutom pa dobe v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu pa 400 K Redarji, finančni pazniki, sod-nijski pazniki dobe doklade po 140 K, 200 K, oziroma 240 K. — Mnogi vo?ni vjetnlkl v Sibiriji so dobili od »Pomožnega odhora za nemške m avstro - ogrske vojne vjetnike v Tlentsinu (na Kitaiskcrn)-posojila in fih še dobivajo. Pomožni odbor je pozval svojce teh vojnih vjetnikov, da se naj posojHa vrnejo potom nemško - azfjatske banke (Dcut*eh - Asiatische Bank) v Berlinu, kateri se lahko nakaže denar s posredovanjem dnnajskega kreditnega zavoda (Kred!tanstafti Priporočati je, da se svojci v Sbiriji interniranih vojnih vjetnikov čim n:«jprcje odzove'o pozivu zaslužnega »Pomožnega odbora*, ter tako omogočijo nadaljevanje te vse hvale vredne akcije. — Iz na?esa oklopnfaka. Zanimivi dopis, ki je izšel pod egoraj-šnjhn naslovom v našem listu od torka. r-*m je poslal gosp. prapor-ŠČafc I. T., ki se nabaia pri posadki nekega oklopnega vlaka na soški fronti. — »Glasbena Matica«. Kar obstoji ^Glasbena Matica«, še ni bilo prilike, slišati virtuoza na violončelu v celotnem koncertu, kakor ga bomo imeli priliko, slišati v dobrodelnem koncertu na korist goriškim beguncem dne 12. februarja 1916. Slišali smo pred leti violončelista, bivšega učitelja tega društva, sedaj solista v orkestru dunajske dvorne opere gosp. J. Juneka. Virtuozi violončela so zelo redki. Zato bo vsakemu žal, ki bi ne slišal gosp. J. T k a 1 č i č a. Njegov spored je vele-zanimiv. Točke, ki jih bo Igral, so-tako lepo izbrane, da nam pokažejo rmetnika od najlepših strani. I alo, Brneti, Davidoff. Schumann in Pop-per so velikani skladatelji za violončel. Dve lastni skladbi Tkalčfćcvi sta že imeli lep uspeh v Parizu, v Zagrebu in povsod, kjer i;h je izvajal. — Gosp. H. Gruss, ki ga bo spremljal na klavirju, je tndf samostojni virtnOE. Laskava kritika zagrebških listov nnm je porok, da nas čaka krasen užitek v idealnem, enotnem in harmoničnem sodelovanju teh umet-nikov. Priredila sta lani dva, letos pa zopet dva koncerta v Zagrebu in li t v ovala že več tisočakov za vojno - oskrbne namene. S-mostojno bo izvajal g. Gruss 5kr!abinov »Noc-tvrno«, ki ga I?ra samo z levico, karakteristično Liadovo ->Tabatičre a Musi ne*. Lfađovo »Selsko mazur-ko*. nrekrrrno Wagner - Lisztovo >J7r\'ino smrt - in I :«ztovo. r;anf-stično jako učinkovito fantazijo v Verdijevi operi Rigoletto. — Ne le ■metniški užitek prve vrste nnm bo nudil ta koncert: vsak. kdor ga po-setil, bo imel tudi lepo patriiotično zavret, da je pomogel tudi bratom goriškim beguncem, trpečim za domovino. —- »O'asbena M^ica«. V soboto, dne 12. februarja 1916 ob 8. zve-'er v veliki dvorani hotela »Union« drn^i dobrodelni koncert na korist goriškim beguncem. (8. dobrodelni koncert tekom vojne) Sodelujeta slavna hrvatska umetnika: virtuoz na violončelu, gosnod profesor Jure Tkalčič in klavirski virtuoz, gospod profesor Herman Gruss, oba iz Zagreba Sp^rcć: I. Koncert za violončelo (D - dur) Ed. Lalo. Prćludc-Al-lejrro mae*t'*">. Infermezzo. Intro-duetion - Rondo. 2. a) Nocturno. (Tjrr-'no samo z levo roko) Skriabin. b) Tabatičre a Musioue. Liadov. c) Selski Maznr. Liadov. Za klavir. 3. a) Kol Nfdre. M. Prucb. M Au>\arodne tiskarne«. Na prodaj! 448 Na prodaji hiša z dvema obrtoma in nekaj stanovanj, z gozdom in njivami, ob glavni cesti, pripravne za stavbiŠča. Proda se vse skupaj ali vsako posebej. Več se izve v Sp. Šiški štev. 22. Mpri zvezdi". Največja izbira razglednic umetniške poljske slav. češke, bolgarske, nemške. Švedske, danske itd. kakor tudi dopisnice s 4 vladarji, bojne, vojaške. Čestitke, ljubavne, glave, prirodne, šaljive od 4—12 kron 100 komadov, najti neje izdelane prioorr ča trgovcem in preprodajalcem Rudolf Polaček, Zarrreb, Juri&ičeva ul»ca št. 21. Veletrgovina in zaloga razglednic. Cenik zastonj! 407 Vzorci po povzetju! n. asne LUŽE NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: K asne 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Hoiuhovino, modne predmete. Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. Pnšftarski valeoec se takoj i prejme pri F. K. KAISER, puškar 500 Hiša štev. 30. z 2 njivama in lepim sadnim vrtom v Možah pri Smlenniku na Gorenjskem se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Posestvo je pripravno za rokodelca ali trgovca. — Ogleda se lahko na l»cu mesta. — Ponudbe na lastnika • Iqn. Jlrovat, k. u. k. Lagerspital, Knittelfeld. 471 Pridu \*seh mojstrov se glasi, 9a II« Joe Desbs detektivski film postati v vuon*ku prekaša film Talni sskrefžr. Od sobote do ponedeljka ^ VII i9i\in 13 'i 1 ii !l lULMk i (Prosto.) Pozor! Pozor! r^T" Proda se ""^J To 3? 3- 3s: au pripravna za prodajalno, močan voz in koleselj. Kupujejo se ~^BS konji za klanje po zmernih cenah. 468 Iv. 9VEarinšek9 mesar, — Olicce pri LJubljani. a ara s & ?ž Z milili : vseh bojišč : se dobe o Mnl knjisnrnl v Ljubljani. Prešernova ulica štev 7. s 3 letnimi izpričevali, zna samostojno kuhati, vešča vseh hišnih opravi!, išče službe pri mali družini ali pri kakem podjetju Nastopi tudi pozneje. Ponudbe pud y,zvesta 49411 na upravn «Slov. Naroda«. 4(J4 W4 S00 te! Vam plačam, ako Vaša kur i a očesa, bradavice, obtisčaDCi v 3 dneh bre/. bolečin ne i?:c:inej() s korenino vred z Ria balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov K 4.50. Kemenv, Kosice (Kassa) X Posiiaci: 12 2 i, Ogrsko. 184 2 * stanovanji! obstoječe iz 4 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na solnčni legi, ?. lepim razgledom in centralno lego. se d«S za mafev termin eventuelno tuđi popre ]e v najem. 494 Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 1 kg praške gnjali...... K 7*60 1 „ prekajen. kare Ia . . . . „ 760 1 praške salami......„ 6 — 1 „ poljske salami ..... ,f 6 60 I „ krakovskih Fnjfitnfti salami ,, 7*40 1 „ mortadella salami....., 7*20 1 h pariških salami ...... 7*?0 1 „ debrečinskih salami . . . „ 7*20 I p klobas (jetrnice).....„ 7*20 1 „ tirolskih salami.....„ 6-SO 1 „ brunšviških salami . . . . „ 5*00 1 „ gothaSk.1i salami....., S-20 1 „ jezičnih klobas.....„ 8-20 1 m mesenice........„ 8*20 1 m prekajenesa govejega jezika „ 5-80 Praške suhe klobase (Knackwurst) 24 25 kosov = 1 kg 4*50 1 par draždansk. tečnih klobasic K — 55 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Izvoz praških gpifati, M. Kohn, 393 Praga - Žižkov, Havličkova ulica 16./1. Potrt? naf^lobje žalosti Javljamo tužno vest, da je Bog vsegamo^oČni nagega ljubljenega soproga, očeta, deda, brata, strica, tasta in svaka, gospoda mm zasebnika danes ob polu 9. uri zjutraj, po dolgi težki bolezni odredil pozeraeljskega trpljenja Pogreb predragega rajnkega bo v petek ob 4. uri popoldne z Radeckega ceste št. 9, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastno rakev. - ■ 3f - V LJUBLJANI, dne 9. februarja 1916. Posebna obvestila se ne bodo izdala. Žalujoči ostali Jhrola se zimska in tndt spomladanska jopica. frančevo nabrežje stev. 1, II. nadstr. Pripravna deklica, poštenih staršev želi vstopiti kot uče v mešano trgovino v me^u nli v bli- | zini. — Ponudbe pod ,učenka 49£* | na upravn »SIcjv. Naroda«. 496 Pristen dober libe se nčltel za pouk treh otrok za prve razrede ljudskih šol v Ljubljani. 501 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Kupim rabljen, pa še dober Mi ii rezalni sirot (Papirschneidemaschine). Kdor ga želi prodati, naj mi blagovol' sporočiti. — IVlihael Kaltnekar, ?odbrdo ob Bači, Primorsko. 463 iOIU I se dobi pri H L SE8EH1KU U SPDl Ml Prodam 5 vagonov lepega orehovega in 2 vagona črešnjevega injavoro-vega lesa! Alojzij Šmid, veleposestnik, ! v 14 letu, s I. gimn., želi vstopiti v trgo« vino kot učenec v mestu ali na deželi. — Naslov na -T Dcb štev. 30. pri Ljubliani. II 'I 11 r P mi I * U lil 5 sob, kuhinja, kleti, velik: vrt, njiva, travnik, sadno drevje, v prijaznem trgu ob glavni cesti, 5 minut od železniške postaje na Sp. Štajerskem 472 Naslov pove upravništ. .Slovenskega Naroda". Sprejme se Cenjene ponudbe na 493 Jtarkiošter. Cene po dogovoru. 499 Euan Efchenbergsr, Wmu Ajdovščina. Najsigurnejše naloženje kapitala! ME (gozd so n& prodaj na konade od 5 oralov višje v lepi legi, ravnini, blizu kolodvora na železniški progi Črnomelj — Metlika in to hrastov, smrekov in mešan les 20 do 60 let star. Cene a oral 800 kron. Plačilni roki po dogovoru. Komadi pri Butovajcu 42V4 oralov, komadi pri Petrovi vasi 15 oralov, komadi pri Dobravici 5 oralov, komadi pri Podzemlju in Gradacu ostalo 60 oralov. 479 Dalle Ififlf) nnSfififlff) naiPrikladnejše za trgovino z blagom 1 aw£JU pU9v9lffU v Krasincu, 65 oralov izvrstne njive, travniki in lepe mlade šume za 52.0C0 kron. Štala za 40 komadov blaga, Ponudbe na upravo graščino Hrupa, p. Gradac, Bela z Perilo za gojERre zavodov v zalogi- izdelovanje nevestinih oprem. trn a > > ca u s ca & «3 UstanooUeno 1866. Penilo za deteta v zalogi. s samsko in otroške- f^ST" lastnega Izdelka daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen priporoča = C. J. BMiZMM = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgoiavlja najhitreje. Isiotam prva kranjska Motorni obrat. minile varovanje perila. najnovejši jtroji. Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. 276 m umiti. Priznano najpoštenef&a postrežba. c O) < P« B o ■O CD H > Posteljno perje, pbH Id Ywl Športni predmeti. 2V