Leto LXXIIL, it fft Dlo L- Izhaja vsak dan popoldne vrst a Din 2. do 100 vrst a Dtn 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Dfcn S, večji ■isimill Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratm davek posebej. — >Slovensk1 Narod« *eija mesečno v Jugoslaviji Din IX—, za InnuniMu Din JB LJUBLJANA, 31-23. 31-34. M-j iti 31-33 rg SL T — uredništvo si- X telefon Št. 190 trg 3, — 1, telefon it. 65? : Ob kolodvoru 101. Ifrniteu južne Dobrudže Bolgariji Essmssmja bo odstopila celo Južno Dobrudžo razen nekaj vasi — V najkrajšem težje pa je vprašanje madžarskih zahtev nasproti Ri isn bo podpisan zadevni sporazum, m Bukarešta. 7 avg e Prva oo~ajania z Bolgarijo zaradi ko.eiiture mei *o se ored-sincčn^im zaključila v Sofiji Za dane& pričakujejo prihod doleaaciie bolear>ke vlade \- Crajovo. kamor bo orišel tudi do-slanik Ca 'ere Bukarešta. 7 avg e (Štefani* RumunGk: veleposlanik v Beonradu Viktor Cadere ie dospel iz Sofiie v Bukarešto kjer ie po-roćal zunanjemu ministru o svojih razgovorih z bolgarskimi državniki Vse kaže da co ore~ihcMlni razsoviri med rumunski-mi m b-o garskimi državniki Dotekali zadn-voli vo in da ho do ^lužbeneea 9Mka med delegacijama b?h držav prišlo že v nekai cnoh M<*~kva. T a v* o Radio iavlia da so uspela pogajanja o >1 nlka Cadera* Rumu-r je pripravljena ods!ooiti Bolgar i: celo južno Dobrud*o razen nekai vasi Bolca-riia zahteva tudi odškodnino 18 milijard levov. Rumuniia na zahteva povrnitev stroškov za vse investiciie v Dobrudži T: stroški presegalo vsoto 1B milijard levov Scf'ja. 7 avg e Po odhodu beocra'skeca poslanika Cadera bolgarski ti^k ne obravnava več obširno vprašanje Dobrudže. V krogih, ki so blizu vlade, se ie včeraj Tvedelo da bo bolgarska delegacija, ki bo /. mmunsko delegacijo rešila vorašanie Dobrudže odpotovala že danes iz Sofiie v Rumuniio. Pred pogajanji z Madžarsko Bukarešta. 7 avg. e. (Štefani.) Rumun-ski poslanik v Rimu Bossi. ki ima nalogo, da pripravi pogajanja z Madžarsko. je NČeraj odpotoval v Budimpešto Pred svojim odhodom je imel spet dolg razgovor z zunanjim ministrom Manoilescom. Budimpešta. 7 av£ e (Štefani.) Rumun-ski veleposlanik v Rimu Bossi pride danes popoldne v Budimpešto Poslanika pričakujejo v madžarskih merodajnih krogih z zadovoljstvom ter smatrajo, da je s tem Rumunija izrazila željo, da uredi vsa sporna vprašanja z Madžarsko. V Budimpešti upajo, da se bodo pogajanja med Madžarsko in Rumunijo hitro končala. Bukurešta, 7 avg e Razpoloženje za podajanja z Madžarsko je v Rumuniji zelo neugodno, kajti javno mnenje je odločno proti odstopitvi Transilvanije Madžarski. Vse kaže. da je madžarska vlada odločena vztrajati pr: minimalni zahtevi, da dobi staro prestolnico Kluž (Rlausenburg). Toda rumunska vlada noče po tei zahtevi ničesar slišati. V rumunskih političnih krofih so zaradi tega mnenja da pogajanja z Madžarsko ne bodo uspela Odnošaji med obema državama so čedalje bolj napeti. Madžarov se je polastila nekakšna nervoz-nost, ker obstoja bojazen, da bo rumunska vlada zahtevala odložitev reševanja spornih vprašanj in se bo pri tem opiraila na svoje čedalje večje prijateljstvo z Nem Čijo in Italijo Bojazen madžarskih vodećih krogov se je še povečaila zaradi člankov v nemškem tisku o stališču Nemčije. »National Zeitung« je n pr. pisala o madžaiskih zahtevah glede Transilvanije in podčrtala, da gredo ma džarske aspiracije preko zakona zgodovin skega razvoja. Čas, v katerem živimo, sloni na koncepciji svobode narodov, ki so gospodarji svoje lastne usode. Ta članek so objavili tudi italijanski listi, toda brez komentarjev. Poudarili pa še, da Nemčija ne želi oslabljene in okrnjene Rumunije. Nemško stališče Berlin, 7. avg e Na merodajnih mestih so včeraj spet poudarjali, da je Nemčija izrazila svoje pojmovanje glede reševanja vprašanj južnovzhodne Evrope ob raznih prilikah, kaT je znano oe samo zainteresiranim državam v Podim* v ju in na Balkanu temveč na vsem svetu. Nemčija želi, da se ustvarijo v južnovzhodni Evropi trajni in trdni odnošaji. Nemčija želi tudi da bi se dosegel sporazum glede vseh spornih vprašanj na tem področju brez mržnje, da ne bi bilo v bodočnosti več razloga za na-sprotstva in napetosti Nemčija noče enostransko reševati teh vprašanj, ki se morajo rešiti na podlagi pravičnosti in v perspektivi bodočega razvoja Evrope Definitivne sodbe o pričetih akcijah pa Nemčija ne bo dala, dokler ne bodo doseženi uspehi z neposrednimi pogajanji med prizadetimi državami Gaf enett na poti v Moskvo BukareSta, 7. avg. e. (DNB.) Drevi bo odpotoval iz Bukarešte v Moskvo bivši zunanji minister Gafcncu, ki je bil imenovan za romunskega diplomatskega predstavnika v Moskvi Odpotoval bo z rumunsko vojno ladjo iz Constancc v Odesso in odtod z letalom v Moskvo. Rumunsko zlato v Angliji London, 7. avg. e. (Reuter). Po naredbi finančnega ministra je angleška Narodna banka odklonila zahtevo rumunske vlade po izročitvi rumunskega zlata v vrednosti okoli 600 milijonov dinarjev, ki je bilo deponirano v angleški Narodni banki in katerega bi rumunska vlada zdaj rada prepeljala v New York. Angleške oblnsti so dr.le pod zaporo tudi 160 milijonov rumunskega kapitala, ki izhaja iz klirinškega prometa med Rumunijo in Anglijo. Berlin, 7. avg. s. (Ass. Perss.) Po tukajšnjih informacijah se bodo v kratkem nadaljevala in zaključila v Moskvi nemško-sovjetska pogajanja glede ureditve obmejnih vorašanj. Potem ko ie bilo že v vuni i u z medsebojnim soorazumom urejeno vprašanje likvidaciie morebitnih obmejnih incidentov na Poljskem, je ostalo odprtih še nekaj drugih vprašani. Med drugim bo treba rešiti vprašanje izselitve Nemcev iz Besarabije in severne Bukovine v Nemčijo. o bedo Kentci napadli Anglijo Angleški letalski strokovnjak o možnosti in oblikah skorajšnjega neaiškega napada — Angleži se zanašajo na moč svojega letalstva London, 7. avg. s. ( Reuter). Letalski strokovnjej-k angit^kega radia se bavi z mcziiocitjo skoi UjSnjC&a nemškega napada na Anglijo. Opozaija, da govore novi znaki za lo, da se bo Lak iiapad kmalu pričel. V Baltiku zbirajo Neinci transportne vojaške laciJe, ob sevei nofi ancoski in belgijski obali so bili postavljeni težki topovi. V bližini angleških obal so vsi nemški bombniki v polni pripravljenosti, skladišča bencina so prav tako pripravljena. Nemci so zbrali ob obalah tudi večje afte-viio jadralnih letal. Glede načina, kako naj bi bil nemški na-pau izveden, pa so možna samo ugibanja. Znano je, aa iNeruci vsako svojo akcijo zelo sKi ono pripravijo in izdelajo vse načrte go zadnjih podiobnosti. Prav tako pa je znano, aa imajo pri vsaki večji akciji Nemci piipiavljeiiih več načrtov, ki so vsi enako lZuclam. Navadno celo najvišji nemški vojaški kro^i do zadnjega trenutka ne vedo, kateri načrt bo uporabljen, često pa Nemci tudi še potem, ko je akcija že v teku, načrt izpremene. Po mnenju predavatelja bi mogla biti ena i^jned oblik nemškega napada naslednja: Okoli polnoči bi se pričeli zelo intenzivni nemški letalski napadi na angleške luke in druge vojaške objekte. Napadov ne bi izvajale manjše skupine letal, kakor je bilo to doslej, temveč skupine po več sto letal. Zjutraj bi postali ti napadi Se silovitejši. Zgostili bi se zlasti na štiri aii pet točk. Nemški letalci bi skušali potem najti slabo točko v angleški obrambi. Će bi bila taka slaba točka ob angleški obali odkrita, bi se tja usmerili še silovitejši bombni napadi, nato pa bi se spustili tam v vecjiii množinah nemški padalci. Končno šele bi sledil napad tudi z ladij. Predavatelj opozarja, da morajo pri svoiih računih Nemci upoštevati dejstvo, ki so ga doslej Angleži iz strateških razlogov še prikrivali, namreč dejstvo, da v dosedanjih bojih Angleži še danes niso poslali v akcijo vseh svojih lovskih letal. Večina angleških lovskih letal je bila doslej v rezervi prav za primer glavnega nemškega napada, će torej Nemci doslej niso uporabili vseh svojih letalskih sil pri napadu na Anglijo, velja prav tako tudi za angleško letalstvo. London, 7. avg. s. (Ass. Press). Neki nemški bombnik je po borbi z angleškim lovskim letalom tipa Spitfire vrgel včeraj ob sevei novzhcđrd angleški obali tri eksplozivne in 25 zažigalnih bomb na neko hišo. Kiša je bila porušena, ne da bi napad zahteval človeške žrtve. Po napadu se je nemško letalo oddaljilo. London, 7. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v snočnjem komunikeju, da so preteklo noč angleški bombniki napadli zopet več vojaških objektov v Nemčiji in v ozemljih, zasedenih po nemški vojski. Napadi so bili izvršeni med drugim v Wismaru, Hamburgu in Kielu. V Hammu so bila napadena kladišča. Druge skupine letal so bombardirale letališča v Schipolu in Borkumu. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Amsterdam, 7. avg. s. (DNB). V noči cd nedelje na ponedeljek so angleška letala metala bombe na Haag. Dva civilasta sta bila pri tem ubita. Med nizozemskim prebivalstvom vlada zaradi dogodka veliko razburjenje. Angleške bombe so padle iz- ključno na nevojaške objekte in sicer v neki stanovanjski četrti mesta. Solidarnost angleškega imperija London, 7. avg. s. (Reuter). V neko škotsko luko je dospela včeraj ladja, ki je pripeljala prvi oddelek južnorodezijskih letalcev, ki bodo odslej služili v Angliji. Ottavva, 7. avg. s. (Reuter). Kanadski letalski minister je sporočil snoči, da je sklenila kanadska vlada pospešiti vežba-nje svojih letalcev. Vežbe bodo skrčene na sedem tednov, tako da bo Angliji v najkrajšem času na razpolago večje število novih pilotov. Delhi, 7. avg. s. (Reuter). Indijska vlada je objavila važne ukrepe za pospeševanje solidarnosti angleških posesti v območju Indijskega oceana. Včeraj je indijski podkralj sklical za oktober v Delhi gospodarsko konferenco, ki se je bodo udeležili med drugim zastopniki Avstralije, Novega Zelanda, Južne Afrike, Vzhodno afriških kolonij, Malaje, Cevlona in Indije. Konferenca bo sklepala predvsem o sistematičnem pospeševanju proizvodnje vojnega materiala ter o organizaciji dobav za Bližnji vzhod in Afriko. Sklepi konference naj bi se nanašali predvsem na vojno dobo, v načrtu pa je tudi sodelovanje po koncu vojne. Zaloga živil v Angliji London, 7. avg. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so zaloge živil v Angliji sedaj tako dobre, da bo mogoče najbrže v bližnjem času obroke v racioniranju celo povečati. Zaloge zmrznjenega mesa so prenapolnjene in je bil zato nadaljnji uvoz mesa iz Avstralije začasno ustavljen. Nemški letaki za M^jJM Rdeči križ London, 7. avg. s. (Reuter). Letake, ki jih zadnje dni mečejo nemška letala na Anglijo, prodajajo v Angliji v dobrodelne namene, zlasti za Rdeči križ. V nekem kraju je bilo s prodajo letakov zbranih za Rdeči križ 12 funtov. Cena letakov znaša običajno 1 do 2 penija, v krajih, kjer so letaki težje dostopni, pa jih kupujejo za Rdeči križ tudi po 5 šilingov. Španija pred vstopom v vojno strani Italije in Nemčije — Zbiranje ob severni Španski meji Rim, 7. avg. e. Italijanska politična javnost spet posveča izredno pozornost dogodkom v Španiji. V teh krogih razpravljajo posebno živahno o zahtevah Španije glede Gibraltarja. Bombardiranje Gibraltarja se tiče tudi Španije, kajti v resnici se z bombardiranjem Gibraltarja bombardira del Španije, ki je pod angleško oblastjo. Na skrajnem jugu Španijo se že vodi vojna in te vojne se mora udeležiti tudi totalitarna Španija. Omenja se tudi Že datum o vstopu Španije v vojno na strani Nemčije in Italije. Ta datum ni preveč oddaljen. Na severni meji Španije se že nekaj tednov zbirajo nemške čete, na jugu pa operira italijanska vojska z mornarico in letalstvom. Tudi španski tlak zahteva intervencijo Španije na strani osi Rim—Berilu. Omejena je bila v Španiji poraba bencina ter so bile zaloge rezervirane za vojsko. Neprestano kličejo na vežbe starejše letnike rezervistov. V rimskih političnih Krogih po vsem tem sklepajo, da je Španija pripravljena za vstop v vojno. Rim, 7. avg. AA, (DNB). »Lavoro fa-scista« poroča, da so italijanska letala sinoči zopet bombardirala Gibraltar. Bombe so padle na skladišče municije in ie škoda slika. Možnost vladne krize v Franciji London, 7. avg. e. (Unit. Press). V dobro obveščenih tujih diplomatskih krogih trdijo, da je v kratkem pričakovati ostavko sedanje francoske vlade. Najverjetnejše je, da bo postal predsednik vlade Gaston Der-gery. V teh krogih so se razširili tudi glasovi o novi nemški okupaciji francoskega ozemlja. Nemška vojska hoče baje okupirati ie okoli 40% francoskega ozemlja, ki doslej ni bilo zasedeno. V francoskih političnih krogih menijo, da nemška vojska ne namerava se nadalje zasedati francosko ozemlje, ker bi imelo to za posledico, da bodo nekatere francoske kolonije pretrgale zveze • sedanjo francosko vlado ln bi se propaganda proti sedanjemu režimu v Franciji še bolj ojačila in razširila. Vlchy, 7. avg. e. (Havas). Snoči ob 18. se je sestal ministrski svet in odobril zadnje ukrepe glede Žetve. Sprejel je tudi v načelu načrt zakona o zatiranju alkoholizma. Na seji se je nadaljevalo proučevanje francoskih zunanjepolitičnih vprašanj. Spre je ta, so bila tudi poročila o delovanju komisije za izvedbo francosko nemškega sporazuma za premirje. Huda nesreča v Trato Trst, 7. ave. AA. (Štefani). V neki livarni v Trstu se ie zgodila huda nesreča. Zaradi napake, ki ie nastala zaradi varnostnega .ventila v peči. ie tekoča kovinska 1 masa oblila Sest delavcev, ki so pozneje na dobljenih poškodbah v bolnici vsi umrli. Pred važnimi političnimi dogodki v Turčiji Nenaden povratek predsednika republike in ministrov v Ankaro, kjer ie za danes sklican parlament — Preusmeritev turške zunanje politike na vidiku Carigrad, 7. avg. e (Štefani.) Predsednik turške republike in predsednik turske vlade sta včeraj odpotovala v Ankaro Sedem turških ministrov, ki so se mudili v Carigradu, je tudi včeraj odpotovalo v Ankaro. Turški parlament bo imel danes po štirinajstdnevnem odmoru sejo, na kateri bodo sprejeti važni zakoni. Nenadna vrnitev predsednika republike in ministrov v Ankaro je izzvala v turških političnih krogih živahne komentarje V političnih krogih menijo, da je pričakovati v kratkem važnih političnih dogodkov. Carigrad, 7. a\g. e Pričakovati je, da se bo po vrnitvi predsednika republike in s sestankom turške skupščine pričela v Ankari živahna diplomatska aktivnost. V političnih krogih so mnenja, da bo morala Turčija korigirati svojo zunanjo politiko in se prilagoditi novemu položaju, posebno v od- nosih do Rusije in Nemčije. V bližnji diplomatski aktivnosti v Ankari bo ime! važno vlogo nemški veleposlanik Papen, ki se je vrnil iz Nemčije z važnimi navodili. Po željah Nemčije bo Papen skušal doseči preusmeritev turške zunanje politike do Nemčije in Sovjetske zveze pa tudi glede vseh vprašanja na Bližnjem vzhodu. V krogih, ki so blizu vlade smatrajo, da J bo Turčija formalno csrala pri dosedanji « politiki, a bo storila odločilne korake najprej v Moskvi Po zadnjem govoru komisarja Molotova Turčija ne more biti več v dvomu glede sovjetskega stališča. Sovjetska zveza se ne bo več zadovoljila samo s poudarjanjem prijatelistva Razširile so se tudi vesti o odstopu selanjega zunanjega ministra, v merodajnih krogih pa pravijo, da sedaj ni pričakovati sprememb v vladi. Estonska —16. avtonomna republika SSSR Včeraj ie ruski parlament soglasno sprejel Estonsko v Sovjetsko zvezo — Anglija in spremembe v baltiški!* državah Moskva, 7. av«. s. (Tass.) Včerai ob 18 je bila 5. skupna seja 7. zasedanja vrhovnega sveta sovjetov in sveta nacionalnosti. Na dnevnem redu ie bila razprava o prošnji pooblaščene delegacije estonske dume za sprejem Estonske v Sovjetsko zvezo. Estonska delegacija ie vstopila v dvorano v Kremi ju. okrašeno z zgodovinskimi znaki, burno pozdravljena od vseh poslancev. Nato ie izročil tajnik estonske komunistične stranke parlamentu ooslani-co estonske dume s orošnjo za sprejem Estonske v Sovjetsko zvezo Za niim so govorili Se ostali Člani estonske deieeaciie. Končno je v imenu sovietske vlade stavil predsednik Karelofinske avtonomne republike Oto Kuusinen parlamentu predlog, naj sprejme prošnjo estonske delegacije. Parlament ie predlog z burnimi ovaci-jami v poimenskem glasovanju soglasno sprejel. Obenem ie bila pooblaščena vlada, da razpiše na Estonskem volitve za zastopstvo v vrhovnem svetu sovjetov. S tem ie bila Estonska pridružena Sovjetski zvezi kot 16. avtonomna republika. Berlin, 7. avg. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah ie estonska vlada pozvala vse bivše ministre, naj se vrnejo na Estonsko. V nasprotnem primeru bodo obsojeni na smrt ter bo njihovo premoženje zaplenjeno. Stockholm. 7. avg. s. (DNB). List »Da-gens Nvheter« poroča iz Londona, da angleška vlada še vedno okleva, da bi priznala priključitev baltiških držav Rusiji. Zadnje dni ie bilo več estonskih in leton-skih parnikov. ki so hoteli odpluti iz angleških luk. zadržanih v Angliji. Angleške oblasti niso hotele ladj— dati na razpo- London, 7. avg. e. Ruski poslanik Majski je včeraj vložil protest pri angleški vladi zaradi zadrževanja osmih estonskih trgovinskih ladij, ki sedaj pripadajo sovjetski mornarici. Finske sovražnosti Moskva. 7. avg. s. (Ass. Press). Moskovski radio ponovno opozarja na sovražno postopanje finskih oblasti s člani društva prijateljev Sovietske zveze. Radio iavlja. da so bila seda i na Finskem vsa taka društva razpušcena. Včerai je bilo uradno javljeno, da ie neki kanadski prostovoljec finske voiske ubil nekega odbornika društva prijateljev Sovjetske zveze v Helsinkih. Potresna katastrofa v Turčiji Ankara. 7. avgusta, s. fDNB). Po uradnih turških podatkih ie zahteval potres v Turčiji pretekli teden skupno 234 smrtnih žrtev in 180 težko ranjenih. 924 hiš ie bilo popolnoma porušenih. Število človeških žrtev ie še znatno večje, vendar ga v nekaterih pokrajinah še ni bilo mogoče ugotoviti. Nemščina v zasedenem Lnh i cimbu i'gii Luksemburg, 7. avg. e. (DNB). def civilne uprave je odredil, da bo v bodoče v uradih. Šolah ln sodiščih nemščina službeni jezik. Dnevniki in tedniki bodo mogli izhajati samo v nemščini. Tudi vsi napisi na ulicah in hišah ter vsa imena morajo biti nernska. HPI IP i Stran 2 Italijani pripravljajo napad na Egipt Daaalo)« poročil« i bojli* v 12%i|akl «eji va£nl dogodki - p- - Katro, 7. *vg «>. (Reuter.) te snoči Je javilo poveljstvo ingMte vojake na. Bili-njem vzhodu, da so pričel} Italijani preteklo nedeljo prodirati v angleško SomsJijo. Sedaj pa javljajo drug* poeočUa. da so Italijani ob meji Egipta v Libiji koncentrirali 250.000 mož. Nekatera poročila pravijo celo, da se je napad italijanske vojske na Egipt ie pričel, vendar to z angleške stmni še ni uradno potrjeno. ° položaju ob egtptsko libijski meji ie mogoče dati naslednje podatke: Ob začetku vojne z Italijo se je angleškim oddelkom posrcčrlo doseči premoč in kontrolo nad vzhodnim delom Libije. Po francoski kapitulaciji pa se je. položaj na tem bojišču bistveno spremenil. Italijani so lahko vso svojo vojsko z zapadne libijske meje premesti H na vzhod, tako da so sedaj vse italijanske posadke v Libiji zbrane ob meji Egipta. Te operacije so krili Italijani iz trdnjave Capuzzo, ki so )o branili z velikimi žrtvami. Italijani pripravljajo napad proti Egiptu z desetkratno premočjo. Čeravno kažejo vsi znaki da se vojna v Afriki sedaj približuje novi fazi, p* novi do- VtlMMlal Afriki javgafo, da M pololal Angleške ske •aoaalij* s Italijani godki angteike vojsko BO bođO na SI i nepripravljene. Napad ttalijanske vojske na angleško Somalije ae ie pričel v treh smeteh v širini nekako 100 milj Sedanji letni čas je za vojaške Operacije posebno težaven. Stepna pokrajine je sedaj skoro brez vode- Italijani pa bodo v tvojem prodiranju naleteli tudi na terenske ovira, ie bodo hoteli dospeti do Adenskega zaliva. Sredi skozi 5» mali jo se namreč vleče nad 3000 m visoko gorovje. Poleg tega je angleška vojska v Somaliji dokaj močna. Zlasti uspeino operirajo motorizirani »kamelski oddelki«. Na drugi strani pa je treba priznati, da je rudi polofcaj ▼ Angleški Somaliji postal težavnejši zaradi francoske kapitulacije. Angleška Somalija, ki meri 70.000 kv, milj, je sedaj od vseh »t ran i obdana od italijanskega ozemlja. Kakor znano, francoske oblasti v Francoski Somaliji dalj časa ni§o sprejele pogojev kapitulacije vlade v Vichvju, toda •edaj prihajajo tudi iz Džibutija poročila, da je prevzel tam poveljstvo že novi fran-\ofcki poveljnik, ki ga je imenovala vlada se pripravljajo ob eftptaho v VJehvju. Dosedanji francoski poveljnik, ki ie bU Angležem naklonjen, je skupno z dosedanji™ guvernerjem pretekli potek od-potovaL Verjetno tO francoske oblasti v SomaJIjI dosegle it popoln spotaium z Its-lijani Kairo, 7. avg, a (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je izdalo nocoi komunike, v katerem poroča, da je Italijanska vojska pričela z napadom na Angleško Somalijo. Komunike pravi; Italijanska vojaka je preteklo nedeljo pričela napredovati v Angleško Somalijo. Italijani operirajo v treh kolonah, in sieer proti Odavinu, Hargavsu in G eraru, Angleške kopne sile se organizirajo, da nudijo italijanski vojski odpor. Kraji, omenjeni v komunikeju, so 20 do 30 milj oddaljeni od abeain&ke meje. Kairo, 7. avg. a. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojake v Kcnvji javlja, da se je angleško vojaštvo spopadlo z italijanskim iregularnim izvidnvškvm oddelkom, ki je prodiral od Mojale proti jugu v Kenvjo. Italijanske ćete so bile i iagubasni odbite. Amerika mora biti pripravljena Poziv zunaniega ministra Hulla ameriškemu naroda, da se cboroži £a pripravi na velike žrtve — Predsednik Rocsevelt o ameriški obrambi — Povečanje kapitala Izvozno-uvozne banke VVashincton, 7. avz. s. (Ass. Press.1 Zunanji minister Huil je objavil izjavo, v kateri poziva ameriško prebivalstvo k največjim žrtvam in naporom, ki na i pripomorejo k ojačenju ameriške cbrambe ter preprečijo, da bi se Zediniene države zapletle v vojno. Uvodoma opozarja Huli v svoji izjavi na solidarno stališče, ki so ga v Havani zavzele vse ameriške države glede obrambe zapadne poloble. Omenja tudi primer evropskih držav, ki v sedanjem položaju niso pokazale solidarnosti. Hull pravi, da samo izjave nevtralnosti v ternutku nevarnosti ne morejo preprečiti osvajanja. Sile nezakonitosti zavojavania in uničenja se širilo po vsem svetu. Ne bodo se ustavile prej, dokler ne bodo naletele na oviro nezlomljivega odpora Edini način, da ameriški narod lahko prepreči, da ne bi bil zapleten v vojno je, da se Amerika tako oboroži, da osva.jaine sile ne bodo hotele delati poskusa napada na Zediniene države ali na katerikoli del zapadne poloble. Zato pa mora biti vsak Američan pripravljen doprinesti osebno žrtev, tako na času kakor tudi na energiji, VVashinfirton. 7. avg. s. f Columbia B. C) Predsednik Roosevelt je priredil včerai v svoji letni rezidenci v Hvdeparku kosilo na čast južnoameriškim delegacijam s konference v Havani. Na konferenci tiska ie izjavil Roosevelt novdnariem, da ie ha-vanska konferenca pokazala večje edinstvo med ameriškimi državami nego 1e bilo znano kdnikoli preje. Glede prepovedi izvoza bencina za letalstvo is Zedinjenih držav je dejal Roosevelt, da .ie to tik rep za ojačenje ameriško obrambe, Zaradi obrambnih potreb ameriških držav ne %e biti letalski bencin odslej na ravpolaao «a izvor niti v Evropo, niti v Azijo. Washington. 7. avg. s. iColurnbia B. C) Ameriška vlada ie prelložila kongresu v odobritev povečanje kapitala Izvozno- uvozne banke na 500 milijonov dolarjev. Pred kongresnim odborom ie naletel predlog na delno opozicijo. Nekateri govorniki so trdili, da si je na ta način preskrbela vlada stranska vrata za podpiranje Anglije. Upravitelj državnih dolgov Jones na se ie odločno zavzel za sprejetje predloga. Nato je še zunanji minister Hull v posebni brzojavki sporočil kongresnemu odboru, da smatra povečanje glavnice Izvozno-uvezne banke kot bistveno za ameriško varnost in sicer v smislu sklepov havanske konference. Krediti Izvozno-uvozne banke naj hi bili v primeru potrebe na razpela-go ameriškim državam. Nevv York, 7. avg. AA, (Štefanih »New-york Times« so začele pisati proti odsto-pitvi ameriših rušilcev Angliji. List pravi, da Zediniene države lahko obžalujejo poraz Anglije in škodo, ki bi zaradi tega utegnila nastati, vendar pa ie bolie. da obdržijo svoje ladje zase in za svojo obrambo, namesto da lih pošiljalo pod nemške bombe v La Manche. Washingtonf 7. avg. s. (Ass. Press). Pet ameriških železnicarskih organizacii se ie izrazilo proti uvedbi obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Trgovinski sporazum z Moskvo Moskva, 7. avg. s. (Tass.) Včerai sta komisar za zunanjo trgovino Mikojan in odpravnik poslov ameriškega poslaništva podpisala sporazum, s katerim se dosedanja trgovinska pogodba med sovjetsko Rusijo in ^edinjenimi državami podallša v dosedanjem obsegu za leto dni, t. j. do 6. avgusta 1941. Itlndbergh zanika * Chicago, 7. avg. e. Polkovnik Lindbergh le včeraj demanti ral. da ima paraen, usta»-noviti novo politično stranko. Iji grozi lakota Ameriški poslanik o pomanjkanju hrane v Belgiji Velike težave z belgijskimi begunci v Franciji London. 7. avgusta, s. (Am. Press A<&.) Bivši ameriški poslanik Dri belgijski vladi je izjavil v Londonu ameriškim novinarjem, da angleški Jezik ne razuolaga z dovoli besedami, da bi mogel naslikati grozote lakote, ki čaka po niegovib informacijah prihodnjo zimo Beleilo in morda tudi druge dele Evrope. Poslanik je izjavil, da bo Belgiia predvidoma že sredi septembra nujno rabila pomoč,! v živilih. Prihodnji teden odide poslanik v Ameriko, nakar bo po krenil vprašanje pošiljanja živil iz Zedinjenih držav v Belgijo. Poslanik: ie omenil, da ie Belgiia v posebno težavnem položaju, ker ie še vedno 2 in pol milijona belgijskih beguncev v Franciji. Zaradi tega ie zastalo delo v mnogih industrijskih podjetjih kakor tudi na polju. Poslanik ie izrecno poudaril, da so nem- ški vojaki postopali z belgijskim prebivalstvom ob vsaki priliki nadvse korektno, tako da bi tudi ameriški vojaki ne mogli postopati bolje. Deial ie. da se ie o tam prepričal osebno na potovanju skozi Belgijo sredi julija tik pred svojim odhodom. Nikjer nI našel potrdila za kakršnakoli grozodejstva. Bruselj, 7. av~ s. (DNB), S posredovanjem nemških oblasti se le doslej že 100.000 belgijskih beguncev vrnilo u Francne v svoje domove. Najmanj 300 000 belgijskih beguncev pa je še v južni Franciji. Francoske oblasti v nezasedenem delu Francije delajo Belgijcem velike tefcave pri ooakusu vrnitve. Zato so se heigijgfea mesta odi o* čila, da bodo portala Y iužno Francijo posebne delegacije. Hi na i posredujejo wi francoskih oblastih, da bodo dovolile Belgijce^ vrnitev v Belgijo, Pred zboljšanjem odnosov med Anglijo in Japonsko? Pomembna izjava na japonskem veleposlaništvu v Londonu London, 7. avg. s (Columbia B. C.) Zastopnik japonskega veleposlaništva je iz: ja\nl snoči ameriškim novinarjem, da pričakuje v najkrajšem času bistvenega zboljšanja angleško-japonskih odnosajev. V japonskih krogih v Londonu izražajo prepričanje, da bodo sedanji nesporazumi med Anglijo in Japonsko v kratkem odstranjeni- Tokio, 7. avg. s. (Reuter.) Pravosodni minister je izjavit, da bo japonska \*lcda v kratkem popolnoma razjasnila ozadje aretacij angleških državljanov na Japonskem, Tokio, 7. avg. s. (Columbia B C.) Včeraj je prišlo v več japonskih mestih do protiangleških demonstracij. Šanghaj, 7- avg. s, (Columbia B. C) Južno od pormoze j* bilo opaženo večje japonsko vpjpo brodpvje, ki plove v južni smeri, Bojavo tega brocjovja spravljajo v zver so z zahtevami za dovolitev morn^nek^ oporišča, ki jih namerava Japonska b§je postaviti francoski Indokini, Po informacijah ta Saitfona ao francoske oblasti odločene, da se s iiio upro vsakemu japonskemu napad«] na Indokine. New York, 7. avg. AA, (Tisa.) »Newyo* Times« komentirajo »ituaeijo ▼ Indokini im pišejo, da Japonska ie vrti kontrolo nad Indokmo in da vsak dan bolj stiske obroč. Uradno je sporočeno, da JaponH kontrolirajo Kuakeen. Japonska je od frsneeske vlade dobila dovoljenje, da smejo japonske čete svobodno iti Čez Indokino. kakor tydj pravico, da Japopska izkorišča Halpong in ostala pristanišča kot hidrosvionske baze. Borzna poročita Curili, 7. avgnsta. Beograd 10—, Pariz 9.50, London 17.55, New York 440.— Milan 22.20, Madrid 40.—, Berlin 1T5.75- Vatikan se pogaja z Berlinom Vatikan, 7. avg-. e. V pristojnih krogih se je izvedelo, da pogajanja Vatikana a Nemčijo za sklenitev konkordata dobro napredujejo. Zadevne predloge Vatikana je v Berlinu izročil pa peški nuncij v Berlinu. Nemška vlada proučuje sedaj načrt o konkordatu ln bo izročila nunciju svoja protipredloge. Vatikanski predlog: aa sklenitev konkordata z Nemčijo vsebuje vprašanje apostolskih nuncijev v Haagu in Bruslju, ki sta morala na zahtevo nemških oblasti odstopiti. Nadalje določa vatikanski predlog položaj katoličanov v Nemčiji ter odobrava tudi položaj katoličan, v Avstriji in češko-moravskem protektoratu. Olede katoličanov na Poljskem se je Vatikan odločil rešiti to vprašanje šele po vojni. Vatikanski predlog" se tiče končno vprašanja vatikanskega državljanstva za vae predstavnike Sv. stolice in osebja papeževih nun-ciatur, ki dosedaj niso vatikanski državljani. Izgubljene ladje London, 7. avg. s. (Reuter). Admirali-teta objavlja statistiko žrtev pomorske vojne aa trden od 22. do 29. julija. V tem času je bilo potopljenih skupno 18 angleških trgovinskih ladij s približno 65.000 tonami ter dve zavezniški ladji a 8.000 tonami. Uradno aanlkajo nemške podatke, da bi bilo v omenjenem tednu potopljenih za 229.000 ton angleških trgovinskih ladij. Nemška, italijanska in one nevtralne trgovinske mornarice, ki so pod nemško kontrolo, so izgubile od izbruha vojne dalje doslej skupno 1,172.000 ton. London, 7. avg. s- (Reutpr.) Admiraliteta javlja, da sta ae potopili fttraini ladji vojne mornarice Dnomer in 0»wakdian, ki sta zadeli na sovražne mine Rio de J&neiro, 7. avg. s, (DNB.) Zc }4 dni pogrešajo 14.000 tonsld angleški trgovinski pamiic **High1and Brigade«, bi bi bil moral dospeti v tukajšnjo luko. Domnevajo, da je parnik prestregla ista nomSka pomožna vojna ladja, ki se ie nedavno zapletla v borbo z angleško pomožno križar-ko »Alcantara«. Atene, 7. avg. s. (Ass. Press.) Italijanska podmornica je s torpedom potopila 1044-tonski grški trgovinski parnik »Rula«, ki je bj5 m veejkn tovorom na poti ia Carigrada v Port-Sakl. Pa mili se je potopil južno od Krete. Osem elanov posadke par-nika pogrešajo. London, 7. avgusta, a (Reuter.) Uradno zanikajo kot popolnoma neosnovana inozemska porodila, da »ta bili v pomorski bitki pri Batearskem otočju težko poškodovani angleška oJelopniea »Resolution« in neka angleška krilarka. živilski trg Ljubljana, 7. avguata Gospodinje imajo leto« vedno dovolj prilike na trgu, da tožijo nad draginjo. Čeprav je nekaterih vrst živil vedno mnogo naprodaj, vendar se ne počene kakor bi človek pričakoval. Danes je bil trg nekoliko slabše založen kakor v soboto, ven« dar je bilo blaga dovolj. Manj je me4 tednom perutnine. Badnje eaee je naprodaj vedno manj jajc. kar se tpdi čedalje bo)j pozna pri cenah. Zdaj že ni več lepših jaic izpod dinarja. Tudi, če jih gospodinja kupi večjo količino, jih mora plačati po 11 djn 10 koaov. J&arsikdp bi pričakoval, da je zdaj mnogo živahnejša kupčija s perut« nino zaradi tako zvanih brezmesnih dni, vendar prodajo ie maJo več perutnine Kakor prejšnje čase. Tudi prodaja rib nt ippogo zjvaUnejSa. Sicer 30 zdaj naprodaj vsaj morske ribe tudi nekatere druge dni, ne le ob petkih. Upoštevati Je treba, da, je letos večji konzujn rib v drugih krajih, kjer je dovoz krajši ter cenejši kakor v Lrjubljano, ribi« pa tudi laz« prodajo ribe tovarnam kakor prejšnja leta, Tudi v Italiji je veliko povpraševanje po naših ribali. Razumljivo je, da to vpliva na ceno na našem trgu. Zelenjava in aooivje sta zdaj skoraj glavna hrana, ko uporabljajo meščani me? ao po nekajkrat na teden bolj za zabelo kakor glavno jed. vendar ne morejo kaj prida prihraniti« Nekatere gospodinje pravijo, da bi cejo meso ne bijo mnogo dražje ter trt gft raje kupovale kakor krompir. V resnici je novi krompir glede na to, da ga je zelo mnogo naprodaj, še vedno precej drag, saj ga prodajalo po 1-50 do 1.75 din kg. Vse je letos malo dražje kakor lani, kar je treba v precejšnji meri pripisovati nekoliko poznejši letini. Drag se zdi gospodinjam tudi stročiJL fi^o! po 3.£ dp 4 din kg nekoliko bolj*- *e vedno je precej drag paradižnik, po 5 do 6 din kg, Čeprav je zdaj Že precej domačega pridelka, Sadje se že delj capa ni nič pocenilo, čeprav ga je vedno več. Takp so hruške Se vedno po 0 do 10 din kg, marelic« so celo po 16 din, breskve pp» din jn ne posebno lepa zgodnja domača jabolka so po 6 din. Letos gospodinje na bodo nn kuhalo mno« ffo maha, kar jih u iaredno malo, Oaradl slabega vremena jih ljud> niso mogli na-Ufftti, precej jih je p* tudi unioU de* Zdaj prodajajo ž« zadnja, in sicer po T din Utor. Donos so bilo naprodaj tudi brusnice Iz okolice Jesenic. Mit so kmalu razprodane, Osprav so bila po 7 din UtOT.Bo-rovniOS SO se zelo POdloAlle; danes sn bile OS 00 4 din liter. Poziv Sokolom Bratje, umrl j© brat dr. Riko Fux- Pokojnikovo življenje jO bilo tOsUO DOVOfano s sokolsko orgsnizscijo Na vidnih mestih je v njej i opravil delo, ki je za sokolstvo trajne i vrednosti. Bil je med kladivarji jugoslovanskega sokolstva, Hi mu bo ohranilo hvaležen spomin. 1 Pokojnikovega pogreba se udeležimo t krojih, bratska društva pa naj se ga ude* leie • prapor L Pogreb bo donos ob Vs6. url popoldne z 2|| k |v. Krilu. Zbor Vseh sokolskih pripadnikov in praporov DO ob */i5. qr| popoldne na lstsjem IslovadlMp na Tabor«, od koder bo skupen odhod na pokopsHsče. zdravo! Uprava sokolske župe LJubljana Ljubljanski Sokol naznsnjs. tužno vest, da je preminul njegov dolgoletni in gvosti dlan br. dr. Rlko F i| x, bivši dol- foletni tajnik Jugoilov. sokol, saveza in lan starešinstva SKJ. Pogreba nepozabnega pokojniks se udeležimo korporativno v krojih in k zastavo. Zbirališče danes 7 avgusta na Taboru na letnem telova-dižču ob 16.30 uri. Pozivamo vse brate in sestre, da sodelujejo v krojih, odnosno, kdor nima kroja v civilu z znakom. Odbor Nov blok stanovanjskih Ms Stanovanjske hlie Pokojninskega zavoda bodo kmalu pod streho Ljubljana, 7. avgusta Za zazidavo zahodnega dela nunskega vrta je vladalo že od začetka veliko zanimanje. Napovedano je bilo, da bo Pokojninski zavod sezidal blok stanovanjskih hiš, ki bodo vsebovale 40 trisobnih in dvosobnih ter 24 samskih stanovanj, Zanimanje za stanovanja v novih hišah je v Ljubljani še vedno veliko, saj modernih stanovanj, ki bi ustrezala v vseh pogledih in bi hkrati ne bila predraga, pri nas še ne bo tako kmalu preveč. Delo pa ni tako hitro napredovalo kakor so pričakovali in šele zdaj je prva hiša dosegla vrh. Tudi tri druge bodo kmalu pod streho. Upravni odbor Pokojninskega zavoda je razmišljal o nakupu zemljišča, ki ga je ponudil v nakup konvikt uršulinskega samostana ob Nunski ulici za Bleivveisovo cesto, že 1.1938. Naprodaj je bilo 4.930 m» zemljišča po 600 din. Toda za zaaldavo je bilo uporabljivega le okrog 2.800 m« sveta, ker skoraj polovica površine odpade na novo ulieo in razširitev Nunske ulice. Od te površine je treba odšteti še precej zemljišča za dvorišče. Kljub temu je parcelacija pokasala, da bi bilo za zazidavo še okrog 1.500 m2 zemljišča, hkrati z manjšim dokupom na oglu Bleiweisove ceste in Nunske ulice. Nameravali so sezidati pet stanovanjskih hiš, ki bi imele po 240 ma zazidane ploskve. Računali so, da bodo stavbni stroški znašali približno 10,752.000 din. Kupna pogodba je bila sklenjena šele lani 17. julija, čeprav je bil upravni odbor pooblaščen za nakup že 20. julija leta 1938. Zemljišče so kupili po 500 din m« za 2.469.500 din. Stavbna dela za tri stanovanjske hiše je oddal izvršilni odbor lani 27. septembra, in sicer za 5.476.073 din. Jeseni je nastopila v naši stavbni stroki huda kriza. Zasebniki se niso več upali odloČiti za stavbna dela zaradi splošne negotovost!, stavbna podjetja so pa tudi prevzemala dela le nerada, ker so se bala podražitve gradiva in zvišanja mezd. Niso se upala obvezati s pogodbami za večja stavbna dela v daljši dobi. Kazalo je, da ae sploh ne bo začelo nobeno večje stavbno delo v Ljubljani, med tem ko je bila sicer jesenska sezona vselej najživahnejša. Ker niso zidale javne ustanove, so zasebniki še tem bolj oklevali. 2e zaradi tega zasluži odločitev PZ jeseni, da bodo vseeno zidali, posebno priznanje. Stavbna dela so se pa vendar začela precej pozno, tako da so pred zimo lahko le zbetonirali temelje. Začeli so se tudi pogajati z lastnico zemljišča na oglu Blehvei-sove ceste in Nunske ulice, kjer bi naj stala četrta stanovanjska hiša. Spomladi so začeli delo nadaljevati v drugi polovici marca, če bi mraz popustil prej, bi se tudi dela ne lotili tako pozno in zdaj bi bile že delj časa vse štiri hiša pod streho. Pogajanja z lastnico zemljišča za četrto hišo so bila končana uspešno, tako da so lahko stavbna dela oddali že 19. februarja. Zidarska dela so bila oddana za 1,643.893 din. Uspeh je tudi, da se stavbna dela niso mnogo podražjla zaradi podražitve gradiva. Zavod je sklenil s podjetniki posebne pogodbe, da so nakupili gradivo dovolj zgodaj še po starih cenah. Razen zidarskih del so bila oddana tudi že krovska in kleparska, mizarska, ključavničarska, tesarska, pečarska In inštalaterska dela ter dobava dvisrM in sanitarnih predmetov. Zavod je tudi s temi podjetniki sklenil pogodbe, da so ob pravem času, §e po starih cenah nakupili gradivo. Stroški vseh po proračunih oddanih del bodo znašali 4,964.877 din. Za stanovanja v novih hišah je veliko zanimanje. Mnogi stanovalci bi so radi vselili že letos, kar pa ne bo mogoče. Zidovje se mora prej dobro presušiti, preden bodo stanovanja zdrava za vselitev. Vse štiri bi-še bodo letos izdelane le v surovem, vsa dela pa bodo končana šele prihodnje leto. Aretirana tatova Ljubljana, T. avgusta Pred dnevi so v Skorji Loki prijeli 20- letnega Ivana K., ki se je pripeljal tja s ukradeJiim motornim kolesom. Ukradel je motorno kolo nekemu potniku izpred neke gostilne v Domžalah. Po aretaciji se je izkazalo, da ima na vesti še več grehov. Fant je ukradel sredi preteklega meseca v Ljubljani še eno motorno kolo, ki ga je pustil na cesti v Domžalah in ki ao ga orožniki kasneje zaplenili. O aretaciji Ivana K., ki je doma ix Kražnje, so poročali orožniki tudi ljubljanski policiji, ki je ugot »vila, da ima K. na vesti še vae tatvin, v glavnem pa se je specializiral na tatvine koles. Kradel je kolesa najvefi v Ljubljani ln sicer r° Go-sposvetaki cesti, 8 seboj je imel navadno tudi pomagača v osebi 201etnega Ivana U. iz Krašnje, Oba sta večni* - prihajala v Ljubljano in sta ukraden«* . -_>lesa raz-prodajala po deželi, Nedavno je U. v Ljubi jam celo kupil ogrodje kolesa, ki ga je pa izpopolnil z ukradenim* pbroei, gru"**0 ln drugimi deli, potem pa ga spravil nekje v De pali vasi pri Domžalah. Kakor se je sedaj po are« taeiji Ivana U. izkazalo, je kradel kolesa tudi po ljubljanski okolipi in sicer navadno na Črnučah in na Jezici. Oba aretiranega na policiji še zaslišujejo. Iz Ljutomera — Elektrifikacija naših vasi. O elektrifikaciji Jfurskega polja in Sčavniške doline smo na tem mestu že večkrat spregovorili t©r rnoramo ponovno ugotoviti, da se za elektrifikacijo'našega podeželja vse premalo brigajo, O elektrifikaciji Sčavni-ške doline se nihče resno ne razmišlja. Elektrifikacija jurskega polja pa napreduje počasi in je dospela do Stare vasi-V tem območju so elektrificirane že vse vasi ob banovinski cesti, k; veže Ljutomer in Oornjo Hadgoso. V zadnjem času po so električni vod podaljšali tudi v Babince, ki so. že nekoliko oddaljeni od glavnega voda. V Babincin instalirajo sedaj električni vod skoraj v vsako hišo, medtem ko bo ostalo se mnogo z banovinsko cesto paralelnih vasi, kakor daiinci, Krištanci, Gr-lava, Banovci, Lukavci m Ključarovc}, brez električnega voda- Tudi akcija za elektrifikacijo gtrigove in Stročje vasi je popolnoma samrla. Sieer pa ni čuda. saj se ves Ljutomer ni elektrificiran. Pri železniškem prelazu proti Stročji vasi, kjer je velik promet, bi bila nujna potrebna nočna razsvetljava ceste, kep vozniki ponoči ne vidijo, če so zapornice spuščene ali ne in je že večkrat zavoail voznik V SPUSCene zapornice. — Tudi javori. Vse vrste lesa so se že nakladale na naših železniških postajah in bile poslane v tujino. Sedaj je prišel na vrsto se javor, ki ga plačujejo kupei do 300 din kub. meter. Veasih gredo cele koloqe voznikov z javorovimi hlodi. Kmet* je so veseli, da so se pojavili kupci tudi za javorjev le«. M«<* kupci pa je seveda tudi tokrat mnogo prekupčevalcev. _ Spremenite dsinm prevoz« eebei v ajdovo pa*©. Letošnja pozna Setev je povzročila veliko zakasnitev setve ajde. Ae več let ni bilo tako pozne setve, kar bodo qb hladni jeseni močno občutili naši kme-2 tovsjel in čebelarji. Enapo je, da so pozne ajde zaradi mraza slabe, ravno tako pa ne bo nič tudi z ajdovo pašo jeseni. Po sedanji naredbi o prevozu čebel v ajdovo pašo, bi lahko tuji čebelarji v kratkem pripeljali svoje čebele na ajdovo pašo, ki pa, se bo začela Sele po Velikem Šmarnu. Zato bi bilo potrebno, da se naredba v tolika spremeni Prevoz čebel v pašo. ki je še ni in je še dobrih deset dni ne bo. bi povzročil slabe posledice pri prevazevalcih in pri domačih čebelarjih. —* Letošnja žetev. Žetev je končana. Zaradi slabega vremena je bila letos zelo težavna. Nastopila je mlačva razmeroma mokrega snopja, ker ni stalnega lepega in toplega vremena. Zrnja je manj Kakor prejšnja leta. Splošno renijo, da se namlati le 70 °/» lanskega pridelka, kar bo vsekakor vplivalo na cene žita. — gtrigova brez stalnega zdravnika, StrigOVSkl baPOVinski zdravnik g. dr. Jir-ku je premeščen v banovino Hrvatsko ter je bil pred tednom razrešen službe. Za Sedaj vrši posle banovinskoga zdravnika za Strigovo banovinski zdravnik iz Ljutomera. Lokalni činitelji v fetrigovi so se že obrnili na pristojna mesta, da dobi Štrikova čimprej svojega stalnega banovinskega adravnika, ki bo na razpolago bolnikom ob vsaki uri. — Veržejska cesta. Cesta, kl veže K riže ve e in Veržej, je zelo slaba, ker ima številne globoke kotanje, polne vode še nekaj dni po dežju. Bilo bi potrebno, da se tudi stranskim cestam, ki vežejo glavne prometne ceste, posveča več pozornosti. K O L E D A B n nesi Sreda, T- avgusta: Kajetan, Dqr-nat PANASNJE PRIREDITVE K|no Matica: zaprto Kino Sloga: Od Narvika do Pariza Kino Union: Ljubezen ne zarjavi Kino Šiška: Dunajski zvoki DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Tra-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. ćtvod s'ta Ekspresno kuhana kava bi ne bila /o, kar je, če bi jo kuhali pol ure. Skuhati se mora hitro, kar nam peve že beseda sama, Poleg kave poznamo tudi ekspresna pisma. Na ovitku mora biti napisano, da je pismo ekspresno, da ga lahka pošta ekspresno) tudi dostavi. Navadno pismo Ifihko tu alt tam malo poleži in počaka, ekspresno pa ne sme ali bi vsaj ne smelo. Toda na svelu je vae mogoče in tako se včasi pripeti, da ekspresno pismo izgubi ekspresnoet in postane navadno ali pa se slabie, /s Maribora do Ljubljane ni daleč. Če pa oddai tam ekspresno pismo ob sedmih zve* čer in priroma pismo v Ljubljano naslov Ifencu v roke drugi dan proii poldnevu, je to nekam čudna ekspresna vožnja in dostava. Poštni upravi bi bili ado hvaleini, Ča bi poizvedel a in nas morda povrhu Is obvestita, kdo zna tako httro prevažati is dostavljati ekspresna pisma, da rabijo od Maribora do Ljubljane dobrih 16 srn Ste*. ) 7Q »SLOVENSKI NAROD«, vred*, 7. avgusta 1M0. Stran S t* k u m i £ k * ljubezenske romance Ljubezen ne zarja?!! kino union, tel. 22-21 Roman žene, ki je v svojem osemnajstem letu poklonila srce mlademu študentu, 00 katerega jo je usoda ločila, po desetih letih je pa sprevidela, da pripada le samo njemu. — V glavnih vlogah: Joan Bennett, Henry Fonda, Alan Marshal In drugi: Blagajna odprta od 15. ure dalje. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! novo: OD NAKV1KA DO PARIZA NOVO! Povsem novi posnetki vojnih dogodkov po vojakih P. K. odredov iz prvih, najopas-nejših vojnih pclolajev. — Predprodaja vstopnic od 11. do 12. in od 15. ure dalje. _KINO SLOGA, tel. 37-30. —- Predstave danes ob 16., 19. in 81. uri DNEVNE VESTI — Zboljšanje železniških zve^ Hrvat*ke s Slovi ni jo. Včeraj je bila na železniški direkciji v Zagrebu konferenca o novem voznem redu. V mednarodnem železniškem prometu ne bodo mogoče večje spremembe zaradi vojne, pa tudi v lokalnem prometu večje spremembe ne bodo mogoče. Edina važnej&a sprememba, ki jo predlaga zagrebška direkcija bo v prometu Hrvatske s Slovenijo. Po novem voznem redu bodo zboljžane prometne zveze med Čakovcem in slovenskimi mosti, med njimi tudi z Mariborom, z osi laka upiava hoče dobiti iz Maribora za Osijek direktne vlake. Promet na tej progi je zelo živahen in potreba po direktnih vlakih se čuti vedno bolj. _ Ladjedl [niča v Kra«jivl(.i ustavila delo. Ladjedelnice v Splitu in Kraljevici so zašle v težak položaj, že uvakrat so odpustile nekaj delavcev, zdaj je pa morala ladjedelnica v Kraljevici odpovedati s 15, avgustom veem delavcem. Brez dela in zaslužka ostane 250 delaveev. V tej ladjedelnici so večinoma popravljali vojne ladje in ladje Jadranske plovidbe. Vse kaže, da bo enaka usoda zadela tudi ladjedelnico v Splitu, kjer je bilo zaposlenih 1.200 delavcev, zdaj jih pa dela samo še okrog 6.)0. — Iskanje ležišč nafte in zemeljskega plina. Podj< tje Uljanik, petrolejska d- d.«, ki posluje le z domačim kapitalom in ima sedeš v Zagrebu, je tudi v lanskem poslovnem letu poslovala a uspehom. Zadnja leta je bilo vloženega precej kapitula v raziskovalna dela na terenu. V naši državi so cdkrita zelo bogata ležišča zlasti zemeljskega plina, ki ga. pa ne izkoriščajo racionalno. Tako na primer uporabljajo dragoceni plin za produkcijo saj. Odkrita pa so bila tudi ležišča nafte. Iz raznih razlogov pa ni mogoče zvedeti, ali so ležišča bogata in kdaj jih bodo začeli izkoriščati v večjem obsegu. — Surovine za tovarne gumija. V direkciji za zunanjo trgovino je bila te dni ■ nr\ venca z zastopniki industrije gumija. 1 ..spravljali so o preskrbi tovarn a surovinami. Sklenili so, da bodo ustanovili na-bavljalno zadrugo za producente gumija. Ta zadruga bo skrbela za nabavo surovin. Pričakujejo, da bodo lahko uvažali večje količine surovin iz SSSR. _ Razdelitev 3000 ton bombaža. Ia Tur- čije bomo uvozili kmalu 3000 ton surovega bombaža na osnovi zamenjave blaga, pozneje pa bomo postopno uvozili še 6000 ton. Danes je bila sklicana v direkciji za zai-nanio trgovine konferenca z zastopniki tekstilne industrije, da se bodo domenili, kiko bo razdeljen iz Turčije uvoženi bombaž. — Dober pridelek sončničnega semena. 2e zdaj je veliko zanimanje, kakšen bo letošnji pridelek tako imenovanih oljaric, industrijskih rastlin za izdelavo olja. Tovarne olja si že zdaj priskrbujejo surovine za olje, kupujejo vnaprej pridelek, ker bo produkcija lahko večja. Oljne repice je mnogo manj, kakor so pričakovali, precej dobri pa so izgledi za pridelek sončničnega semena. Računajo, da bo pridelanega 8000 vagonov semena, kar bo dalo nad 2000 vagonov olja. — Kurit*rji državnih rudnikov zahtevajo povišanji*. nr*a#i V Sarajevu so se pričela pogajanja o povišanju mezd rudarjem v državnih rudnikih. Do sporazuma še ni prU šlo. ker zahtevajo re.darii 50"..no povijanje, z u"topnik! državnih ->odjetij pa jim ponujajo 28 — Kralj Peter II pokrovitelj kolesark« dirke »Okro^ Srbije«, pokroviteljstvo nad veliko kolesarsko dirko *Okrog Srbije* je prevzel že lani Nj. Vel. kralj Peter II. in isto je storil l-tos. Letošnja dirka bo razširjena tudi na Sarajevo, — H: * i, k a s<- vrača k sta, i mu prav*. pi*u. Ban Hrvatske je odredil, da se mora odslej na področju banovine Hrvatske v banovinskih uradih, zavodih ter vseh šolah uporabljati zopet pravopis, ki se je uporabljal leta 1929. Po tem pravopisu morajo biti pisane tudi šolske knjige v novih izdajah. — Dobra letina koruze v Banatu. Medtem ko si \ obrodila pšenica in ječmen v Banatu slabo, kaže koruza zelo dobro in tudi sladkorna pesa obeta rekordno letino. — Kapetan Ivan Drganc umrl. V Karlovcu je umrl in bil v ponedeljek pokopan kapetan I stopnje Ivan Dr hiše Žalosti na okoliško pokopališču, «— Na Mariborski cesti 26 je umrl v nedeljo 74-letni občinski revež Ivan Faktor, —e Nesreča a umodnlkem. Ko je llletni sinček železniškega, upokojenca Peter Se-negačnik a Brezja, pri it, Juriju ob juž-žel. streljal v nedeljo na Brezju z možnar-jem, ae je smodnik predčasna vžgal, Smodnik je butU v dečka in mu prizadejal močne opekline po trebuhu- Pečka so oddan ¥ celjsko bolnieo. —e Usoden padec. Na Hudinji pri Vitanju je padel 321etni posestnik Jakob Mati-jec v nedeljo doma po stopnic a v in si zlomil levo nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —e V celjski bolnici je umrl v soboio sinček dninarice Alojz Knez iz Trobnega dola pri Laškem. lega mesca se je število znižalo za približno ioo. Službo dobe; l kubarica, i po-mivalka 1 kuhinjska služkinja, 9 kmetskih dekel. — Poravnajte takse za orožne liste. Predstojništvo mestne policije poziva vse lastnike orožnik listov, da plačajo potrebne banovinske takse za leto 1940, in to čimprej, ker je rok za plačevanje zelo kratek. Taksa znaša kakor do sedaj 25 din od kosa orožja. Proti zamudnikom bo uvedeno kazensko postopanje. —.« V ponedeljek je preminila po hudi bolezni blaga gospa Ana Rus. vdova po šolskem nadzorniku Vilku Rusu- Ni se udejstvovala v javnosti, zlasti v zadnjih letih, vso skrb pa je posvečala svoji rodbini, v kateri so bili sami ljubitelji petja in je sin g. Marjan Rus tudi dosegel lepe uspehe kot operni pevec. Blago gospo bomo spremili na zadnji poti danes popoldne. Naj v miru počiva! ŠAH Teniški turnir na Bledu a po t mi klub Ilirija in Beograjski tenis-klub priredita na Bledu od 8. do 11. avgusta XVI. internacionalni teniški turnir za prvenstvo Bleda. Turnirja se bodo udeležili vat najboljši igralci Srbije, in sicer: Branovič, Smerdu Boris, Radovanović. Laslo, Bojovič. MJti-čeva. Slovenski igralci bodo tudi skrbno zastopani na tem turnirju in pridejo Blan-ke. šivic. Albaneže. dr. Smerdu ES>n in skoraj vsa reprezentanca Slovenije, ki je nedavno nastopila v Beogradu. Turnir se bo pričel v petek 9. t. m. Prijave sprejema turnirsko vodstvo v hotelu Toplice na Bledu. Iz Kranja — Kaznašalca iščemo. Ker je poštna direkcija odpovedala popoldansko dostavljanje pošte tudi po mestu, iščemo raznašal-ca, ki bi dostavljal naš list naročnikom v mestu in bližnji okolici. Interesenti naj se javijo v knjigarni »Savi«, kjer dobe toč-nejše informacije. -vi število brezposelnih je nekoliko padlo, pri tukajšnji Borzi dela je bilo na novo prijavljenih brezposelnih delavcev 308, slu-j žbo je dobilo 411 iskalcev, tako da znaša število brezposelnih sedaj 381. Od pretek- Žrtev igre z orožjem Trcbeljcvo, 5, avgusta Na litijski oro/ni^ki postaji jc kmečki fant iz Trebeljevega pripovedoval grozno dogodivščino, kako jc neznani razbojnik nedavno zvečer streljal skozi okno Rrunč-kove hiše v Dragov.^kcm ter ranil desetletnega Pavla Brunčka v brado. Ranjen je bil tudi Pavlov stric France, a le laze. Resno ranjen je pa hii Pavel. Revolverska krogla mu je jdrobila čeljust in obtičala V glavi. Ranjenega dečka, ki je bil gluhonem, so prepeljali k zdravniku v Litijo. Orožnikom se je zdela vsa zadeva sumljiva, zlasti se, ker so ugotovili, da jc bil France Brunček obstreljen iz neposredne bližine in so ostali ob rani sledovi po smodniku. Orožniki so Brunčka trdo prijeli in tako jc prišlo pa dan. Ua je bila z<£x!h;i o razbojnikih izmišljena ter da »c je revolver spTožil po r previdnosti v otročkih rokah. Fant je orožnikom pokazal, kam je skril revolver in povedal jim je, da ga jc spomladi kupi! od neke'ju trboveljskega rudarja. Ranjenega dečka so iz Litije prepeljali v ljubljansko bolnica. Kmalu po operaciji jc podlegel za i adi velike izgube krvi. Kače namestil psov Dr. Ravmorrd Covvles, ki zbira in proučuje kače, je porabil svoje plazilce tudi v druge namene in ne samo v znanstvene. Bvoje polje je ogTadil z dvema plotoma, med katera je izpustil kače, ki se ponoči pridno plazijo po meji. Kmalu je spoznal, da so kače mnogo boljši čuvaji od psov. Nihop se namreč ne upa približati meji, po ri se plazijo strupene kače. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, tzjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovor* glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din I IGNVOK UOSUAMA. TAMCASJCMt« :v:ww'>:«'¥:::»::> Poslužite se oglasov »Slov. Narodu« Id so najcenejši! ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila sina bavite pri PBESKEB Sv. Petra eesta 14 50 PAK EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, par rila, monogramov, gumbnip. Velika zaloga perja po 7.^ din »Julijana«, Gosposvetska £, 12 ln Frančiškanska ul. 3- 4. L. Graf o loška pisarna GLOBOĆ-NJK FEI4KS, grafolog, LJubljana, PraJakova U izvršuje vsa v grafolosko stroko spadajoča dela toeng, ku-lantno in diskretno. 1875 .. r,ilixiUi."ll>Maiili'iiffilV■iti.;U(iillnHiii-i . * eno v[ "L a«, t ml JtltidGKAriKA iVKTl&ANAM PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din RfEJUCA * barva ustne in Uea! Dobite jo i MEDARN1 Ljubljana, Židovska ulica 0 m KOROŠKE 'BRUSNICE dnevno sveze razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Labe Ude, žel. postaja Dravograd-Meča. 1172 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— din ŠIVALNI STROJ" kolo ali otroakl voziček najboUe kupite, prodate ali zamenjate V trgovini 4. Uril«, Celje, Narodni dom. 86 L. DOPISI Beseda 0Q naj. Davek posebej. Najmanj« znesek 8.— eVa MIZARSKEGA POMOČNIKA spretnega, rabim za takoj. — ZORMAN, Breg 14. 1876 PEKARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — Naslov v upravi. 1874 šoferja sa takojšen nastop k tovornemu Diesel za prevoz lesa sprejmem. — Biti mora popolnoma vešč, trezen in zanesljiv. —r Pismene ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkov je poslati na Miklaužina, Braslovče. 1871 Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani javlja, da bo v ponedeljek 2. septembra 1940 ob 10.30 v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani IZREDNI OBČNI ZBOR s temle zborovalnim redom; l. Konstituiranje občnega zbora; 9. Sprejem novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 0. 1937. 3, Sprejem pravilnika o spremembah obstoječih zadružnih predpisov z ozirom na prilagoditev novim pravilom, 4, Rešenje pritožb ln predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odporu vsaj 8 dni pred občnim zborom. 5, Slučajnosti. fie občni zbor eb 19.30 BO bo sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki be sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. U!!t!Uii!l!JWil8aU!rn>i:|V.1.» OPERNA KLET V LJUBLJANI nudi vsako sredo, četrtek in petek svate potiljke najboljših morskih rib Peleg bogfato založene kuhinje imamo razne bosanske posebnosti: bosanski lonac, srbsko buranijo, djuveče, bele bubrege, djuhajtijcfc pečeno papriko, čevapčlče, ražnjiće itd. — Velika }zhifs mrzlih jedil. — Točimo zajamčeno pristna dalmatinska Vina te razne druge pijače. Pivo v vrčkih. Za oddih prijazen vrt v zatišju. PIK DAMA Zaradi svoje odsotnosti pa ali sem mogej pravočaanq »glasit*. Javite ge ponovno s polnim naslovom na upravo Hm prej. — Pik-as. 18T7 Inserirafte ▼ »Slov* Naroda«! mmm. ,**m'-"iwir^ iiniiii mi me min wmnj;BHi:wiinmiwnnwfitwi..... 1 ■ * l W9 -■ i-— htm ini pogrebni zavod Občin* LioblUaa ^ po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati, hčerka in sestra JAKL ANTONIJA Pogreb bo v četrtek, »n^ 8. %. m. ob \L 5,. uro popoidpe ■ «ai -s- kapelica sv. Morije — na pokopališče k Sv- Križu. LJUBLJANA, dne 7. avgusta 1940. Žalujoča hčerka* starši in ostalo sorodstvo Z eno samo točko je „Ilirija" podlegle? \ Nadaljevanje borbe za naslov državnega prvaka v plavanju — Jug : Ilirija 55 • 54 V w at jrpolu hud pjraz llirijanov Ljubljana, 7. avgusta Ob slabšem vremeuu, a mnogo večjem zanimanju in poletu se je snoci nadaljevalo tigaško prvenstvo med ciubrovniSkim »ju6ui.i< in ijubijiuiSKo »mrljo«. L.jubijan-čani so že precej pred začetkom napolnili lepo športno kopališče Ilirije do zaunjega koLičKa. že to nam je dokaz. Kako potrebno je tako kopališče, ki nam omogoča prisostvovati tekmam v idealni spoi tm panogi, plavanju. waterpolu in skaKanju. Zelo posrečeno je Ilirija namestila ob severni in jugozapadni strani kopališča vzvišena stojišča tako. da je bilo omogočeno tudi zadn_,emu gledalcu nemoteno slediti tekmovanju. Le to bi pripomnil, da dostop k sedežem, nameščenim v jugozapadnem delu kopališča, ni bil prav lahko mogoč, ker so bili stoli nameščeni preblizu bazena. Nočem grajati občinstva, ker je bilo res disciplinirano, a stojišča so bila na tem delu tako prenapolnjena, da so ovirala ali sploh onemogočala dohod k sedežem v tem delu kopališča. Vsekakor moramo pa čestitati upravi .»Ilirije«, da se kar najbolj mogoče trudi pripraviti gledalcem udobne sedeže in stojišča. Obveščevalna služba, ki jo je onravijal napovedovalec g. Kramar-šič, je bTla prav dobra, točna in razločna. Sodniški zbor je funkcioniral brezhibno. V njem so bili: vrhovni sodnik Prčič, star-ter Vrankar, sodnika na cilju Jesih in sur-kanj. na obratu Ciganovič in dr. Sever, sodniki na cilju so bili Kogovšek, Megu-šar in Čuden, časomerilci pa Trampuš, Dobrota, Pbschl in Scunig. Opazil sem, da so imeli to pot zelo dobre stoparice, ker si merjeni časi v nobenem primeru niso nasprotovali. S tem lahko preidem na tekmo samo, ki je obstojala iz devetih glavnih plavalnih točk za ligino tekmovanje in sedmih vmesnih točk. ki so izpolnile čas med posameznimi točkami glavnega tekmovanja, da so se plavači lahko odpočili in pre-oblekli. Te točke so bile prav posrečene, ker le z juniorskiml tekmovanji se bo ta ic-on-ni sport lahko dvisrnil na mednarodno višino in nam ustvaril dovolj močan kader plavačev. Te točke so bile predvsem izpolnjene s tekmovanjem med Gradjanskim klanom iz Karlovca in drugo garnituro >Ilirije<. 400 m prosto gospodje Kot prva točka liginega tekmovanja je bila 400 m prosto gospodje: Za »Jug« sta nastopila rekorder Žižek in Miloslavič, za ^Ilirijo^ pa Skarpa in Mihalek. Start pri tej točki je bil izveden izvrstno, najboljši je bil Žižkov. Opazil sem. da so bili obrati kakor tudi start pri Jugaših veliko hitrejša in močnejši kakor pri naših plavačih. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi trener »Ilirije« temu posvetil veliko več pozornosti. Plavača »Ilirije« sta stilno zelo dobra, osobito Skarpa. zaostajata pa v telesni konstituciji za plavači »Juga-«. To se je osobito videlo pri Žižku. On je preplaval vso progo enakomerno, kar se lahko doseže samo z zelo vztrajnim in smotrenim treningom. Zanašanje na zadnji spurt včasih zelo prevara, kar se je osobito v tej točki videlo pri Skarpi, ki je prepozno potegnil in zato tudi izgubil. Kot prvi je dospel na cilj Žižek (Jug) v času 5:19. Drugi Miloslavič (Juet) 5:25.2. 3. Skarpa (IL) ,5:27.3, 4. Mihalek (II) 5:29.3. Točke »Ilirija 3 Jug 8. 100 123 erawl dame Kot druga točka je bil nastop na 100 m cravvl dane. Za Ilirijo sta nastopili Fine Draguša in Keržanova, za Jug pa Petrovičeva, in J:r bečeva. Pri tej točki se je moral start ponoviti, kar gre zopet na rovaš .=]p.be startne pištole. Drugi start je bil zaradi tesi v te-5 disciplini so bili: 1. Fine DragPŠa I H I 1:17.3, druga Keržan (ILI 12H 3. P (Jug> 1:24. 4. Jaz- bec (Jug) 1:25 8. Točke Ilirija 11, Jug 11. iz C m hrbtno gospodje Tretja točka je bila 100 m hrbtno gospodje. Nastopili so za »Ilirijo« Pelhan in Pestevšek, za »Jug« Ciganovič in Marčič. Start je bil izboren, zlasti Ciganovičev in Pelhanov. Na progi se je razvila zelo ostra borba med Ciganovićem in Pelhanom, katero je pa zadnji dobil in dospel kot prvi na cilj. Videli smo. kako je Pelhan s sil-iiim špurtom končal to borbo. Pri tej točki so bili obrati zelo dobri in hitri ter globoki Pelhana, ki je že od pričetka vodil, ni mo- Omnlel Lesoeor gel dohiteti izborni Ciganovič. Navdušenje občinstva je bilo veliko. Pri Pelhanu smo opazili izvrsten stil. ki mu bo pripomogel ob vztrajnem treningu do najboljših časov v tej disciplini. Doseženi časi so bili : 1. Pelhan (II.) 1:13.7, 2. Ciganovič (Jug) 1:14.6, 3. Marčič (Jug) 1:17.4, 4. Pestevšek (II.) 1:18.8. Točke Ilirija 17, Jug 16. ZOO m prsua dame Četrta točka je bila 200 m prsno dame: Za Jug sta startali Poznjak in Matijevič, za Ilirijo pa Martin in Fine Saša. Start se je izvršil brezhibno, najboljša je bila Saša, ki je s samim startom pridobila najmanj poldrugi meter naskoka. V splošnem je pa prednjačila Poznjakova, ki je tudi vso pot vodila, za njo pa Martinova. Stilno sta bili Saša in Martinova zelo dobri, vendar je Poznjakova veliko boljša v rokah, kar ji je tudi prineslo sigurno zmago. Delovanje nog pri Poznjakovi ni še brezhibno in bo morala v tem pogledu še mnogo trenirati. Saša, ki je po telesni konstituciji veliko močnejša od Poznjakove, bi lahko sigurno zmagala, ako bi malo bolj trenirala ne toliko glede stila, kakor glede splošne telesne konstitucije. Poznjakovi se pozna, da pridno in smiselno trenira. Dosežen rezultat je bil: 1. Poznjak (Jug) 3:25.6, 2. Martin (II.) 3:40.8, 3. Fine Saša (II.) 3:44.6, 4. Matijević (Jug) 4.20.5. Zmaga Poznjakove je bila absolutna. Točfc~ Ilirija 22, Jug 22. zmago za Žižka samo izboren start, ki mu je prinesel najmanj mete: naskoka. Pelhan, ki je izboren talent, ki napreduje od tekme do tekme in ima boljši stil od Žižka. V tej točki je dosegel najboljši čas, odkar plava. Rezultat je bil: 1. Žižek (Jug) 1:02.S, 2. Peihan (Ilirija) 1:03, 3. Stakula (Jug) 1:04. 4. Skarpa (Ilirija) 1:06.8. Točke »Ilirija« 26, »Jug« 29. Pri tej točki je občinstvo našega borbenega Pelhana nagradilo z burnim aplavzom. Bila je ena najlepših točk sporeda. lOG m hrbtno dame Sledilo je 100 m hrbtno damef kjer nastopijo za »Ilirijo« Frinc DraguŠa in Bradač, za »Jug« Bart-ulović in Ciganovic. 2e od vsega početka se je razvila ostra borba med Dragušo in Bartulovičevo. Dra-guša je dosegla že precejšen naskok, ki ga je pa zaradi trenutne slabosti izgubila in dosegla cilj kot druga za Bartulovičevo. Draguši, ki je bila absolutna favoritka, je postalo nenadoma slabo in se je le tako moglo zgoditi, da je zmagala Bartuloviče-va. Zaradi te male nezgode je »Ilirija« izgubila v ligaške m tekmovanju za eno točko. Po tej disciplini so bile točke: »Ilirija« 31, »Jug« 35. 200 m prsno gospodje Sledilo je 200 m prsno gospodje. Na start so se javili za »Ilirijo« rekorder Ce-rer in Hercog, za »Jug« Barbieri, in Brin- Odlična ženska štafeta Ilirije Ilirija II. : Gradjanski (Karlovac) 23 :16 S to točko je bilo ligaško tekmovanje prekinjeno z dvobojem Grad janski (Karlovac) in Ilirijo II. Kot prva točka dvoboja je bil 100 m cravvl. Nastopili so za »Gradjanski« To, mič, Srića, za i Ilirijo« Loeser in HuOnik. Doseženi časi v tej točki so bili izborni, saj sta dosegla Tomič in Loeser čas 1:07 in 2. 1:07.6. Kot tretji Hudnik (Ilirija) 1:08.9 in 4. Sriča (Gradjanski) 1:16.8. Tomič in Loeser sta bila povsem enaka. Sta mlada plavača, ki obetata še mnogo. Točke v dvoboju »Gradjanski« 6, »Ilirija« 5. Druga točka dvoboja 100 m hrbtno. Za Ilirijo nastopita Grašak in N°vak, za »Gradjanskim Zlatarje" m Graovac. Pri tej točki se je opazilo osobito stilno pravilno plavanje llirijanov, Karlovčana sta zaostajala tudi glede starta in obratov Točke v dvoboju »Gradjanski« 10, »Ilirija« 12. Sledilo je 100 m prsno in sicer za »Hirajo« Tori in Brozovič, za »Gradjanski« Djatelie in Benić. V tej točki je sigurno zmagal Tori, ki je bil tudi pri startu najboljši. Pri njem sem opazil, da je delovanje rok izborno, dočim noge nekoliko krči. Prišel je na cilj z velikim naskokom, dočim so ostali trije plavači precej zaostajali in prišli na cilj skoraj enako. Kot zadnja točka dvoboja je sledilo 400 m cTawl. Za »Ilirijo« nastopita M°can in Banda, ^ »Gradjanski« Opsenica in Cm-die. Start je bil zelo dober. V obratu in startu sta prednjačila Ilirijana. Obračanje plavačev Gradjanskega je bilo počasno in prešibko. Oba Karlovčana sta bila absolutno nedorasla Ilirijanoma. Pozna se jima slab trening. Zastopnika Ilirije imata izboren stil in sta preplavala progo v popolnoma enakomernem tempu. S to točko se je zaključilo tekmovanje med Gradjanskim iz Karlovca in Ilirijo II. Zmagala je Ilirija v razmerju točk 28:16. 100 m crawl gospodje Sledila je peta točka v liginem tekmovanju in sicer 100 m crawl gospodje. Za »Ilirijo« Pelhan in Skarpa, za, »Jug« Žižek in Stakula. start je bil dober, osobito Žižkov. Na progi se je razvila ostra borba med Pelhanom in Žižkom, odločil je nič. Star je bil izboren, a Jugaša sta bila boljša. V stilu sta prednjačila Ilirijana, osobito rekorder Cerer, ki je dosegel z velikim naskokom kot prvi cilj. V polju se je najbolj ostra borba razvila med Iliri janom Hercogom in Jugašem Barbierom. Odločil je boljši start slednjega. Doseženi časi so: 1. Cerer (Ilirija) 2:50.5, 2. Barhieri (Jug) 3:01.6. 3. Hercog (Ilirija) 3:05.4. 4. Brinič (Jug) 3:14.8. Točke »Ilirija 38, »Jug« 39. Štafeta 4 * 100 m prosto dame Sledila je štafeta 4 x 100 m prosto dame. Za »Ilirijo« so startale: Fine Saša, Bradač, Martin in Keržan, za »Jug« Petrovič, Bii rtu lica, Bartuiović in jazbec. Točka ni bila zanimiva, ker so plavačioe »Ilirije« bile veliko boljše in zmagale z velikim naskokom v času 5:42. Jug drugi v času 6:05.2. Namestu prvotno določene Dragu še nastopi v tej točki Bradač eva. Saša dospe kot prva na cilj, Zorka poveča naskok na 3 rru Bila je izborna. Njej je prirojena borbenost, ki je drugim primanjkuje. Martinova kot tretja zopet pridobi na naskoku, nakar Keržanova kot četrta sigurno zmaga s 30 m naskoka. Točke »Ilirija« 48 »Jug« 45. 4 x 20O m prosto gospodje Kot zadnja točka je bilo 4 x 200 m prosto gospodje. Za »Ilirijo« nastopijo: Pestevšek, Cerer, Mihalek, Pelhan, za »Jug« Miloslavič, Ciganovič, Stakula Ivo in Žižek, V tej točki se je bila ostra borba med Ilirijani in Jugaši od pričetka do konca. Pestovšek je obrnil na 50 m, 100 m in 150 m kot prvi pred Miloslavičem, vendar končno podleže in izgubi pol metra. Drugi Cerer obdrži razdaljo, a tretji Mihalek nekoliko popusti in s tem se poveča naskok Jugašev. Pelhan se trudi kot zadnji plavač, da bi naskok popravil, a posreči se mu samo zmanjšati ga. Žižek je bil odličen, osobito v obratih. Pelhan stilno dober v startu, a v obratih slab. Kot rečeno bi bilo zelo potrebno, da bi trener Ilirije posvetil treningu v startu in obratih posebno pozornost. S tem je bilo tekmovanje končano v ligi. Zmagal je v štafeti »Jug« v času 9.05 napram »Iliriji« v ča«u 10.03.1. Končni rezultat liginega tekmovanja je bil 55J&4 za Jug. Zmage Juga nismo pričakovali. Waterpolo Jug : Ilirija S : z (4 :1) Sledila je tekma v vvaterpolu med Ilirijo in Jugom. Vrhovni sodnik je bil Prčič, sodnika na golih Jesih in Ciganovič, časome-rilec Kramaršič. Sodniku sta se predstavila sledeča moštva: Ilirija: Linhart, Loeser, Hercog. Skarpa, Skapin, žiža. Banda, jug: Kuncevič. Hajon, štakula Ivo, Din-kovič, Cabrovič, Ciganovič, Standinger. Ilirija je morala nastopiti brez Jamnika in Fuxa, ki sta trenutno najboljša igralca v teamu Ilirije. Prvi ima blesuro na roki, drugemu je pa umrl oče. Mlado moštvo Ilirije je dobro presenetilo. Kljub visokemu rezultatu moramo reči, da je bila borba odprta. Obe moštvi sta igrali zelo fair in je tekma končala brez vsakih izključitev ali kakršnihkoli incidentov. Ilirija zabije takoj ob začetku igre po Bandi prvi gol. Sledi mu izenačenje po Standingerju 1 : 1. Minuto nato potrese mrežo gola zopet Standinger 2 : 1 za Jug. Sledi odprta igra. Žoga drči iz enega kra- ja v drugi, nakar sledi dolgi pas Jugaša, ki ga spremeni Ciganovič v tretji gol 3 : 1 za Jug. Ilirija se zbere in začne ostro napadati. V temu delu igre ima Ilirija več od igre, vendar ima veliko smolo pri streljanju. Dva ali trikrat je žoga odletela od prečke, ravno tolikokrat pa preko nje. Prosti strel, ki ga je imel Jug, spremeni Standinger v četrti gol. Polčas 4:1 za Jug. Po kratkem odmoru se je borba nadaljevala. Kot rečeno je bila igra precej enakovredna, vendar Jugaši prednjačijo v streljanju in pokrivanju. Standingerju se posreči zopet dvakrat doseči gol Ilirije in 8 tem zviša igro na 6:2 za Jug. Nato zopet Ilirija pritisne, izsili kot za Ilirijo, vendar se ji ne posreči uspeh, ki so ga s tem hoteli obdržati. Standingerju poda njegov tovariš dolgi pas, ki ga spremeni v 7:2 za Jug. Končno poviša Ciganovič iz gneče na 8:2 za Jug in doseže s tem Končni rezultat 8 : 2 v prid Juga. S tem so bile tekme končane. Občinstvo je odhajalo zelo zadovoljno. K skakanju med posameznimi točkami se še povrnem v posebnem članku. Prihodnje srečanje bo v soboto med ^Jadranom« in »Jugom« v Splitu. 2. K. Ibn Saud — arabski Napoleon Angleži si zaman prizadevajo pridobiti ga na svojo stran Iz Arabije prihajajo vesti, da je zbral Ibn Saud na zajordanski meji svojo najboljšo vojsko, s katero hoče držati v šahu emira Abdullaha Zajordanskega in ga po potrebi pognati iz dežele. Tudi na drugih krajih blizu zajordanske meje je pripravljeno na tisoče arabskih vojakov, da krenejo na povelje Ibn Sauda v Zajordan. Mahinacije znanega angleškega polkovnika so bile značilne za pomen, ki ga je pripisoval London svojemu prestižu po deželah. Med svetovno vojno je turška vojska ogražala tam angleške interese. Anglija je tedaj organizirala arabski upor proti Turkom. Ibn Saud je živel v začetku tekočega stoletja kot potomec arabskega vladarja v izgnanstvu v Koneiti ob Perzijskem zalivu. Že takrat se je začel oglašati z raznimi vojaškimi ukrepi. Kakor zdaj pa tudi takrat niso hoteli Angleži o njem mnogo vedeti. Anglija je dajala prednost Hus-seinu, ki je organiziral arabski upor in postal tako sovražnik Ibn Sauda. Le ta ga je pozneje strmoglavil s prestola in izgnal, že kmalu po svetovni vojni je Ibn Saud spoznal, da je napočil trenutek, ko lahko začne resno misliti na uresničenje svojih sanj po vsej arabski državi, Ibn Saud je postopoma vdiral v razne obmejne arabske države. Leta 1923. mu je morala Anglija celo pustiti proste roke, ker je imela dovolj skrbi z Irsko, Indijo, Irakom in Afganistanom. Leta 1925. je Ibn Saud premagal Husseina ter zasedel sveti mesti Mekko in Medino, katerih za- ščitnik je še sedaj. 8. januarja 1926. seje dal proglasiti za kralja. S tem dnem se je pričela njegova slava in zdaj je Ibn Saud mož, ki se vanj upirajo z vero in zaupanjem oči vsega islamskega sveta od obale Atlantskega oceana do mohamedanskih sekt v Južni Kitajski in Zadnji Indiji ob Tihem oceanu. Vsi vidijo v njem po Mohamedu največjega muslimana. Ibn Saud je puritanski obnovitelj mo-hamedanske vere. Nekoč zaničevani Vaha-bit je postal reformator Arabije. V Bag- dadu je zasnoval arabski pokrett ki naj združi pod njegovim žezlom vse arabske države. Sam živi kot asket, je izredno marljiv, energičen in fanatičen. Potem ko je zasedel prestol je moral večkrat potegniti meč, da bi se približal svojemu arabskemu idealu. Svoji državi je prikupil polagoma mnogo ozemlja. Leta 1930 se je zapletel v vojno z iraškim kraljem Fejsa-lom. Leta 1934. je porazil Jemen. Njegova država se razprostira od Rdečega morja do Perzijskega zaliva. Z njegovo močjo je pa naraščalo tudi nezaupanje Anglije. Previdno in skiivaj so pripravljali v Londonu postopno obko-ljevalno akcijo proti Ibn Saudu, da bi ga spravili pod svoj vpliv. Na angleško povabilo je bil Ibn Saud leta 1934 in 1939. v Londonu, toda omehčati se ni dal. Nič tudi ni pomagalo, da je dobil leta 1935. angleško odlikovanje. Spomladi leta 19."5. ga je hotel neki Arabec iz Jemena ubiti, pa se atentat ni posrečil. Ibn Saud je pak-tiral z Angleži samo kolikor je to odgovarjalo njegovim interesom. Zdaj se pripravlja Anglija na nov največji udarec proti Ibn Saudu. Anglija bi hotela sama ustanoviti veliko arabsko državo in v ta namen bi ji bilo potrebno Ibn Saudovo sodelovanje. Na prestol nove države bi Angleži radi posadili Abdullaha. Zajordanskega. Anglija je skušala pripraviti Ibn Sauda. da bi se pridružil tako zvanemu saadabadskemu paktu (Turčija, Iran, Irak in Afganistan), da bi be ta pakt pozneje spremenil v vojaško pogodbo, naperjeno proti Rusiji, na znotraj pa proti Ibn Saudu samemu. Do tega pa ni prišlo. Storjenih je bilo še več poskusov, da bd. se pokret Ibn Sauda zajezil, toda žilavi arabski Napoleon, kakor nazivajo Ibn Sauda, gre svojo pot in zopet je z.oral svojo vojsko na novi meji, za katero tudi prebivajo Arabci. Tbn Saud hoče vse Arabce združiti v en narod in eno državo. Kako Je začel Benz EJden prvih pionirjev avtomobilizma je bil nemški inženjer in tovarnar K. Benz, ki je leta 1886 v Nemčiji priglasil patent na avtomobil z motorjem. Njegov motor je imel električni zažigalnik in hla lilnik na vodo. Tudi pri Benzovem delu se je pokazalo, da je vsak začetek težak. Njegova ideja avtomobila, ki bi ga poganjal eksplozivni motor, je veljala v začetku za nesmiselno in blazno. Navzlic raznim oviram se je pa Benzu posrečilo izdelati voz, ki je vozil sam. Svoje poskuse je delal samo zvečer. Imel je mnogo gledalcev in listi so obširno poročali o vozu, ki vozi brez konj. Benzov avto je pa imel eno napako, da je namreč prehitro vozil. Dovoljena hitrost je bila takrat 12 km na uro, izven Mann-fceima in 6 km v mestu samem. Benz si je pa znal pomagati. Povabil je na vožnjo ministra badenske velike vojvodine in vozil je s predpisano hitrostjo. Dohitela sta mlekarski voziček. Minister je hotel, da bi avto prehitel voziček, Benz se je pa skliceval na to, da ne sme voziti nad 5 km na uro. In tako mu je minister dovolil, da je lahko z avtom prehitel mlekarski voziček. Benz je pognal svoj avto najprej s hitrostjo 21 km. pozneje je pa zvišal hitrost na 40 km. Toda še pozneje redarji v Miinchenu niso hoteli dovoliti hitre vožnje. Slednjič se je našel izhod, redarji so dobili povelje, naj popoldne od-2. do 4. za-tisnejo oči. Tako je lahko Benz vozil kakor je hotel. 159 liaibeini Kar sem, babica, sem samo s tem, kar imenujejo mojo sramoto. V tem živim, v tem delam, v tem se borim, v tem okušam bridkosti samo-zatajevanja in žrtev. S tem sem vas razumela, Vi, vzvišena mati, ki si prepovedujete klic: Moj sin! Ker je bil ta klic dvignil peklenska vrata iz tečajev in ker bi se vanje pogreznil tisti, ki bi ga poklicali po imenu. Toda to besedo, ki je nikoli ne zakličete, izgovarjate sami pri sebi, kaj ne? Izgovarjate jo s tihim, zelo tihim glasom, Sepečete jo zvečer na kameniti klopici pri vratih, kadar buči morje in jo duši s svojim bučan jem. — O, kadar jo izgovorite, mislite name in odpustite, babica! Meni, ki jo izgovarjam glasno ob zibelki svojega otroka, to besedo: »sin« ... Vaša tajna je namreč tudi moja. Usmilite se me torej, odpustite mi. • • Tako sem siromašna, tako siromašna, da bi morali biti tudi malo ponosni name. Prodala nisem niti svojega molka, niti svoje ljubezni. Spoznajte po tem svojo vnukinjo, babica! Ona, ki ji solze zalivajo oči, Vas objema in gleda, kako se iztegujeta proti Vam dve nedolžni ročici. Ne podite naju proč. Zdaj sva dva, da Vas bova ljubila. Vaša Bertranda.. Ko je mlada mati končala to pismo, ga je hotela takoj nesti na pošto. Kako dolgo je oklevala, preden je napisala? čim so bile pa vrstice napisane, čim je pod to kuverto njeno srce utripalo in drhtelo, ni moglo več čakati to razburjeno srce, da bi ne odhitelo tja doli k dragi starki, k hišici tam na obali, k nepozabni zemlji, ki je njen dih nenadoma zaplaval po nizki pariški sobici, kjer je zadišalo po gozdu ki po slani morski vodi. Bertranda je stopila k zibelki, kjer je mirno spal njen mladi Claude. Otrokovo spanje je bilo tako globoko, tako mirno, da ga je prav lahko zapustila za nekaj minut, da bi odhitela in se takoj zopet vrnila. In zopet ga je občudovala, preden ga je pokrila z lahko tančico, da bi ga obvarovala premočne svetlobe. — Kako krasen je! Ce bi ga babica videla, mar bi mu mogla zameriti, da je na svetu? To je bilo res. Materin ponos ni sanjal. Otrok je bil izredno lep. Bil je potomec dveh uglednih rodov — rodu bretonskih mornarjev Gaelov, slovečih po vsem kraju Finistere po lepoti in pogumu, in rodu Gairlancev, iz katerega je bil izšel med revolucijo in potem v dobi cesarstva sloveči vojščak, ki ga je bil Napoleon povišal v kneza de Villingena. Mladi Claude, otrok ljubezni, je združeval v sebi najboljše kar sta premogla ta dva rodova. Njegovo prvo leto se je nagibalo h koncu. Darovi, s katerimi ga je bila obsula narava v svoji znani radodarnosti deliti rojenim zgolj po njeni volji, so dobivali dokončne podobe v izrazitejših potezah. Nežna glavica, ki se je izgubljala v naročju zlato-žoltih kodrov, je spominjala na prekrasne angelčke, s katerimi je Rafael obkrožal Madono. V trenutku, ko so se odpirale velike oči, bi človek verjel, da vidi pred seboj enega izmed tistih dveh kerubinov, ki sledita z očmi na nebu vnebohodu Device Marije na sloveči sliki v draždanskem muzeju. Da bi ga ne zbudila, se je Bertranda premagala in ga ni poljubila na nežno belo čelo ali na mehko ličece, zardelo od spanja. Položila je volneno ruto na njegove ročice in odhitela doli iz petega nadstropja. Ko se je vrnila krepkih korakov, je zagledala mlado ženo v črni obleki, kako govori z njeno gospodinjo. Le-ta je vzkliknila: — Ah, gospa Bertranda... saj sem vedela, da se takoj vrnete. Saj nikoli ne ostanete dolgo z doma brez svojega golobčka. Take ljubezni do otroka si človek niti misliti ne more. Ah, kakor Jezušcek je! — Ali je prišla gospa k meni? — je vprašala mlada delavka. Osupnila je nad nepremičnostjo žene, ki je prišla k nji, in jo zdaj molče gledala oprta na svoj sončnik in z obrazom, kakor da se bo zdaj zdaj onesvestila. Mlada črno oblečena žena je prišla očividno v zadrego, ko jo je Bertranda ogovorila z gospo. Poznalo se ji je, da težko govori, ko je vprašala: — Vi ste gospa . .. gospa Bertranr1 'ova? — Da. — Čipke popravljate, kaj ne? — Ne vseh čipk. — Če bi me izvolili sprejeti, da vam j 1 .v kaj prinašam, — je dejala neznanka in dvignila zavitek, ki ga je držala v roki. — Rada bi vedela, če bi mogli opraviti to delo. — Z veseljem, gospa. Ali se ne bojite stopnic v peto nadstropje? Neznanka je zamahnila z roko, kakor da hoče reči, da je to ne moti. Navzlic temu si je pa Bertranda očitala, da jo sili hoditi tako visoko, to žensko nežnega obraza s sledovi utrujenosti in izčrpanosti. Ta obraz je obujal v duhu mlade čipkarice drugo podobo. Čutila je, kakor da se prebuja neopredeljen in nejasen spomin v daljnih v meglo zavitih kotičkih njenega spmina ob strani te mlade dame. Morda je bila ta tesnoba bojazen, da bo spoznana. Zdelo se je namreč, da se je njeno prvo razburjenje poleglo, ko se je prepričala, da jo smatra za tujko. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani »SLOVENSKI NAROD«, veda. 7. avniaU 1940. Pregled julijskega vremena v Mariboru 18 dni je deževalo — Maksimalna temperatura 29.2, minimalna 7.6° C MariL yt. 6. avjrusta Ravnokar minuli iulii le bil mno^o hladnejši in s nadavinami bosateiši kot lan^dci. Najboli vroče 1e bilo 26 lulHa s 211 naiboli hladno oa zadniesa iuliia ziutral s 7.6° C. Toplotno kolebanie ali razlika izmed najvišje in najnižje opažene toplote ie tedaj nakazovala 21 6 stopinj Vročih ooletnih dni s tonloto 25 in več stooini 1e bilo samo 15 dni. Povprečna tulliska toplota ie Dokazovala 18 9 povprečna naHišia 24.1 in Povprečna nainižia 12 6 stopinl C V lanskem iuliiu ie bila naiviSia Dokazana toplota za 6-4° Celziia in povprečna mesečnn tonlota za 2 0 storrinle viši a kot v letošniem iuliiu. Glede Dadavin ie bil pretekli mesec iu-Hi res nremnker ker ie bilo v celem mesecu samo 13 dni brez dežia V 18 padavinskih dnevih s° ie povzpela višin3 padn-viji na 117 7 milimetrov Na posamezen padavinski dan bi v iuliiu oovorečnn nri-§lo ~-2 mm oziroma 4.R mm na vsak me sečni dan Zelo deževnih dni z dnevno oa-davino nad 10 mm ie bilo eni med temi dnevi ie bil naiboli deževen 27 iulii s 23.4 mm nada vfo "Lanski iulii 1e bil v primerianiu s letošnjim izrecno suh z mesečno višino dežia koma i 32 7 milimetrov Najvišji barom 5trski pritisk ie v preteklem mesecu zn; šal 743.0. naini?.k" Da te padel na 727.5 in povprečni barometrski pritisk 1e pokazoval komai 736.5 milimetrov Toliko nizek zračni tlak 1e bil tudi eden od jrlavnih vzrokov, da le ves minuli mesec nrevladovalo nestanovitno vreme. Čeprav 1e bilo iulii zelo moker mesec, vendar ie naivečla relativna vlažnost dosegla samo 89 odstotkov, nainižia 50 in povprečna mesečna vlažnost na 73.9 odstotkov V splošnem ie bila prva tretiina minulega meseca naiboli stiha, druga tretiina le povprečno bila naiboli solnčna. zadnia tretjina juliia pa ie bila naiboli vroča in hkrati z dežjem naibocateiša V preteklem iuliiu ni bilo opaženeea niti eneea Donolnoma iasneea dneva Le nekoliko oblačnih smo našteli 6 dni In ravno enako število ie bilo tudi skero oonolnoma oblačnih ini Povprečna iuliiska oblačnost ie znašala 6 desetin z oblaki zastrtega neba to pomeni da le povprečna bilo ves mesec ena ooloviea neba iasna druea oa * oblaki zakrita Ponolnoma tih^ca dnev1 v iuliiu ni bil"1 Od glavnih vetrov ie naibol; pogosto nihal 1lig. naibol^ redko Pa vzhodni veter Južni veter ie bi1 tudi od vseh ostalih ve- * rov naimočnei?! Končno se omeniamo da ie bila v iuliiu eno Hitro orecei gosta mesla Grmenje ie bilo slišati v debelih dnevih in bliskalo se ie v 7 dnevih K sreči tudi leto* iulnske nevihte v Mariboru In naubkžii okoli H niso povzrorilc kmetovalcem nobene Škode Podivjani Santfe razdejali gostilno Krvoprelitje v Zgornjih Hočah — Štiri Žrtve v mariborski bolnici Maribor. 6. avgusta V nedelio zvečer ie neka večia -kupina fantov popivala \ neki g^tilni v Zgornjih Hočah. Na-pivie ie pela in se po svoie zabavala, ko so pa oriši i še drugi, ki so bili že vinieni. oa ie bilo harmoniie konec Fantje so se pričeli med seboi nsovati in posledica ie bila. da ie nastal oreteo. ki so ga pa kmalu likvidirali. Ze se ie zdelo, da se bedo fantje, ki jim ie lezlo vino v glavo, mimo razšli, vendar ie okoli 9 ure zvečer znova nastal prepir. Takoi sta se formi rali dve skupini. Nekateri so hiteli v gospodarsko poslopie. kier so se obkrožili s sekirami, koli itd. ter Pritekli nazai v gostilniško S'>bo Kakor besni so navalili na nasprotnike, kakor podiviani so razdejan" gostilniški inventar ter s sekirami udariali na levo in desno Nastal ie hu-ronski krik in vik Skupina, ki 1e bila napadena, ie uporabila za orožie leozarce m steklenice, ki iih ie metala proti napadal- cem. Za par minut ie bila vsa gostilniška soba razdejana na tleh oa so obležale 4 žrtve fantovske bitke, vse v krvi Trez-neišim mostom se ie oosrcčilo. da so na-oadalee izrinili iz gostilne, sicer bi bilo prav gotovo tudi smrtnih žrtev O pokoliu obveščeni orožniki so takoi orisoeli na kraj krvaveča fantovskega snooada ter glavne krivce, v kolikor niso pobesni1.! aretirali. Vse štiri žrtve nesrecneca alkohola na so odrremili v mariborska splošno bolnico So to 20 letni posestniški sin Juri i Potočnik iz ESočkeea Pohoria ld je dobil s sekiro težke poškodbe na glavi 26 letni delavec Rudolf Trniak Iz Reke ki ima zabodliaie z nožem v hrbtu 19 letni posestn;.ški sin Anton Rečrrk iz Reke ki ima poškodbe na elavi in rokah, ki izviri io od udarcev s sekiro Krvavi fantovski nanad bo seveda imel svoie odmeve tudi pred sodniki. Ma?!bs?ske in okoliške novice — Tržne cene na mariborskem trjru. Po poročilu mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu tele cene: Zelenjava: krompir 1.75 do 2 din kg, merica 9 do 11 din, čebula 3 do 5, česen 6 do 12, .L-Ijt- .a.,, o ■i ■ :. o ji1, kisio z.elje 5, ona kumarca 0.50 do 3, zelena paprika 3 do 5 1 din, ena karfijola 1 do 10 din, ohrovt glava 0 50 do 2.50, hren kg 7 do 9. zelena po 0.50 do 3, buče po 0.50 do 4, paradižnilvi 6 do S din kg, kolerabe po 3 do 5 za 1 din, fižol v stročju 2.50 do 4 kg. i-iuščen grab 5 din liter; sadje: jabolka 5 do 10 din, hruške 8 do 14, suhe slive 6 do 10. crnice liter 2 do 2.50, marelice kg 16 do 20, breskve 10 do 20, maline liter 5 do 8. grozdi č je liter 4, grozdje kg 12 do 14 din, celi orehi 8 do 9, lušceni orehi 24 do 28, ringio 8 do 12. jagode liter 17.50 do 20; žito: liter pšenice po 2.50 do 3, rži 2 do 2.50. ječmena 1.75 do 2. koruze 2.50 do 3. ovsa 1 50 do 1.75, prosa 2.75 do 3. ajde 1.50 do 1.75, prosenega pšena 5, fižola 3 do 6 din; ribe: mrene po 12 do 14 din kg, belice po S do 10. morske ribe po 13 do 28 din; mlečni izdelki: smetana liter 10 do 12.50. ml ko 2 do 2.50, sinovo maslo 28 do 32. čajno maslo 34 do 40, domači sir 10 do 12 din. Jajca po 0.60 do 1 din kos; perutnina: kokoši 22 do 24 din. par piščancev 20 do 65. race po 13 do 23. domači zajci po 10 do 40 din; krma: sladko seno po 80 do S5 din 100 kg, lucerna po 90. pšenična slama po 35 din; meso: svinjsko s kostmi 14 do 15 din. svinjsko meso izluščeno 15 do 16, riba 20. zajec 15 do 16, salo 17 do 18, slanina 16 do 17, pljuča 10, jetra 10 do 12, rebrca 14 do 15, svinjska gla*-a 8 do 9, svinjske ledvice po 2 do 3, svinjske noge po 2 do 3 ('.in. Navedene mesne cene veljajo seveda le za kmete slaninarje, ki jih je bilo na sobotnem trgu 16. Pripeljali so 40 svinj, ki so bile hitro razprodane. — Za velik.> nacionalno gorsko dirko, ki jo priredi motosekcija Slovensnega avtomobilskega kluba v Mariboru v nedeljo 11- iglasta je v vseh športnih krogih silno veliko zanimanje. Startali bodo najboljši dirkači iz vseh delov nase države, člani Prvega hrvatskega motokluba iz Zagreba, Motokluba v Zagrebu, Motosekcije Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Moto-klubov »Hermesa* in »Ilirije« iz Ljubljane, Motokluba Varaždin, beograjskega Motokluba. Tuiingkluba Beograd in dirkači iz Celja in Maribora, člani Motokluba Maribor in motosekcije Avtomobilskega kluba Maribor. Start bo točno ob 14.30 pred gostilno Lebo v Reki. cilj pa pri Ruški koči na Pohorju. Ves čas dirke bo civilni promet na novi pohorski avtomobilski cesti ustavljen, nakar se posebno opozarjajo avtomobilisti. _ Silno pomanjkanje riža in koruzne moke. V Mariboru je v zadnjem času le skrajno težko dobiti koruzno moko in riž, kar seveda najhuje čutijo ravno revnejši sloji. Medtem ko je pomanjkanje riža še nekako razumljivo, ker ga mora naša država uvažati, se pa z ničimer ne da opravičiti pomanjkanje koruze, ki jo vendar dovolj pridelamo doma. Pomanjkanje je seveda nastalo zaradi a ^ . c k d *w x c tk <. *i . j U/j l niso pravilno kalkulirali, ali pa je tudi v tem vprašanju odločala špekukicija. Nadzorne obasti bi morale zaradi tega uvesti preiskavo in postaviti krivce pred sodišče, ker vendar ne gre, da bi morali nositi vse posledice današnje težke dobe in neurejenih razmer predvsem revnejši sloji. Prepričani smo tudi, da bi se dale še vedno izslediti v skladiščih večje količine koruze, če bi se uvedla stroga kontrola. Vsekakor je treba nujno nekaj ukreniti, da se prepreči stradanje revnejših slojev, ki niso bili v stanu, da si nakopičijo zaloge živil in drugega blaga za vnaprej, kakor so to storili tisti, ki imajo na razpolago dovolj sredstev. (Del. pol.) — Štorklja je zašla te dni v Maribor, kjer so jo ljudje opazovali na dimniku hiše Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. To je pač vsekakor redek gost v našem mestu. — Zaman so se veselili otroci, ki jim je bilo svojčas sporočeno, da pojdejo na letovanje v okolico Rogaške Slatine. Letovanje okoli 200 otrok bi bilo izvedeno v okviru tako imenovane »poskusne evakuacije*. Za prvo »evakuacijo« je nosila stroške mariborska mestna občina, za drugo pa bi morala plačati banska uprava 60.000 din Ke. pa banska uprava ni dala na razpolago potrebnih sredstev, bodo otroci morali ostati doma. Baje je mestna občina že odredila, da se inventar, ki je bil nabavljen in poslan v šmarski srez, spet prepelje nazaj v Maribor. — Velikim poneverbam so prisil na sled pri neki mariborski veletrgovini. V zvezi s to zauevo je policija aretirala neko žensko, ki je osumljena, da je poneverila veliko vsoto denarja. — Do nezavesti se je napil 371etni tesar Štefan C s Pobrežja. V nočnih urah so ga našli ležati na Pobreški cesti Mariborski reševalci so žrtev alkohola prepeljali v splošno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima alkoholno zastrupljenje. Rešib so ga na ta način, da so mu izprali že ledec. — Tatvine poij>kih pridelkov se silne množe v mariborski okolici V Kamnici so zlikovci več posestnikom Izkopali krompir, ukic.dli pa so tudi čebulo, česen zelje in drog poljske pridelke. Orožniki potzvedu jejo za tatovi. — Športno vesti. V nedeljo je nogometna enajstorica SK železničarja gostovala v Murski Soboti, kjer je odigrala proti SK Muri prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z zmago Mariborčanov v razmerju 6:1 (3:0). — Mariborski Rapid pa je odigral v Guštanju prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim SK Slovanom Tekma se je končala z zmago SK Rapida. in sicer z 8:3 (2:2). — V soboto 10. in v nedeljo 11. avgusta bodo na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo Slovenske plavalne zveze. Na tekmovanju bodo startali vsi najboljši slovenski plavalci in plavalke. — Z glavo v Šipo se Je zaletel 201etni tehnični praktikant Josip Petek, stanujoč v žolgerjevi ulici 2. Pri tem je dobil tako hude poškodbe na glavi, da so ga morali odpremiti v bolnico. — O tem in onem. Dre vi ob 20. bo v mestnem parku koneert mariborskih malih harmonikarjev, in sicer pod vodstvom g. Vilka šušteršiča. Cisti dobiček koncerte je namenjen za letovanje siromašnih otrok na morju. — Krožek učiteljev-upokojencev ima 8. t. m. svoj mesečni sestanek v Ru šah. — V Studencih je priredilo pevsko društvo »Enakost« koncert, ki je zelo do bro uspel. Pod vodstvom pevovodje g. M. Plevanča je zbor odpel serijo priljubljenih domačih in umetnih pesmi k; iih ie občin- ! stvo sprejelo z velikim navdušenjem. — i Oddelek mariborsKe carinarnice v Svečini se od 1- avgusta dalje imenuje Plač. — Studenaka občina je sprejela srn tajniške-ga praktikanta g. Albina Krajnca ls Studencev. — v Plavčevi gostilni na Korotki cesti je neki moć ki v prepiru udaril s bi-ljardno palico po glavi 351etnega Slavka Tavčarja iz Sv. Ožbolda ob Dravi. Tavčer je dobil hude poškodbe na glavi. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Na Vodnikovem trgu je Se neznan tat ukradel posestniški hčeri Ljudmili Heričko is Kam niče denarnico, v kateri je bilo 130 din gotovine. — Na pešpoti proti Kamnici je neki kolesar podrl na tla zasebnico Terezijo Tomazičevo, stanujočo na Koroški cesti 41, ki je obležala s poškodbami po vsem telesu, razen tega ima tudi popolnoma raztrgano obleko. — Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv- Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — Prijava konj za kasaške dirke, ki bodo 15. in 18. avgusta na tezenskem dirkališču, se je včeraj zaključila. Prijava Je bila rekordna, tako da se obetajo silno zanimive in napete dirke. Zlasti veliko Število konj je prijavljenih za »Jugoslovanski kasaški derby«, kjer znašajo nagrade 20 tisoč dinarjev. — Osebna ve»t. Dr. Stane Lutman, dosedanji začasni vodja internega oddelka mariborske plošne bolnice, je bil imenovan za definitivnega primarija in sefa omenjenega oddelka splošne bolnice- — Brez vsake nezgode ali nearece se j vršil nedeljski avtomobilski promet na novi pohorski avtomobilski cesti. K Sv. Arebu na Pohorju je prispelo v nedeljo 216 osebnih avtomobilov in 82 motornih koles, razen tega 26 tovornih in poltovornih avtomobilov. Mestni avtobusni promet, ki je skrbel za prevoz potnikov na Pohorje, je stavil na razpolago 17 avtobusov, ki so bili vsi nabito polni občinstva. — Zahvala sotrudnlkom pri slavnostni otvoritvi in blagoslovitvi ceste na Pohorje. Pripravljalni odbor za blagoslovitev ln otvoritev ceste Reka—Sv. Areh se prijazno zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ta slovesnost tako izredno lepo Izvršila. Iskrena hvala pevcem, godbenikom, gasilcem, avtomobilistom, motocikii-stom in vsem drugim društvom, zastopnikom oblastev, občin, okrajnih cestnih odborov, Zvezi Maistrovih borcev, Tujsko-prometni zvezi ter sploh vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali, dali vozila na razpolago in s tem pripomogli do tako sijanega uspeha naše prireditve. Pripravljalni odbor zaradi velikega števila sotrud-nikov ne more vsakemu posebej Izreči zahvale, zato prosi vse, da vzamejo ta način zahvale na znanje. — Slatina Rad^d. V četrtek 8. avgusta bo v Park-dvorani pester večer pod naslovom ^Vsakomur nekaj«. Sodelujeta naš znani slovenski komik in režiser gosp. Povhč in priznani koncertni bariton gosp. Gerbec. Na klavirju ju bo spremljal popularni mariborski pianist. Spored obsega slovenske narodne in umetne pesmi, operne arije, operetne speve, humoristično prizore s petjem in kuplete. Spored večera je odlično izbran in res pester, ki je doslej vsepovsod žel obilo navdušenega priznanja. Spored se dobi pri blagajni. Začetek točno od pol 21. (V29.) — Tri tajne razprave pred mariborskim okrožnim sodiščem. Včerai doooldne so se morale pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjati tri osebe, ki so bile obtožene, ker so se pregrešile proti členu 3 zakona o za- Ijubesensks romance Ljubezen ne zarjavi! UNO UNION, leL Z3-21 Roman žene, ki je v svojem osemnajstem letu poklonila srce mlademu študentu, Od katerega jo Je usoda ločila, po desetih letih je pa sprevidela, da pripada le samo njemu. — V glavnih vlogah: Jo&n Bennett, Henry Fonda, Alan Marsbal in drugI! Blagajna odprta od 15. ure dalje. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! NOVO! OD NAR VIKA DO PARIZA NOVO! Povsem novi posnetki vojnih dogodkov po vojakih P. K. odredov iz prvih, najopas-nejših vojnih položajev. — Predprodaja vstopnic od 11. do 12. in od 15. ure dalje. _KINO SLOGA, tel, 27-30. — Predstave danes ob 16.. 19. in 31. url_ ščit: države, m sicer zaradi tesa. ker so propagirale neko tujo nismiselnost. Vsi triie so bili obsojeni, in sicer 33 letni Ernest Bajec. krojač iz Maribora na leto dni in 3 mesce strogega zapora in ker ie italilanski državljan, na izgon iz naše države. 26 letni čevljarski pomočnik Henrik Kolar iz Gornje Radgone na leto dni strogega za nora. 37 letni pekovski pomočnik Andrei Van s Pobrežia pri Ptuju na na 8 mescev strogega zapora. — Prometne nesreče brez konca in kraja. Na cesti, pri Tlaku ie neki avto podrl 19 letno Marijo Bratuša. ki se ie oeliala na kolesu, Bratuševa ie obležala s poškodbami na hrbtenici in zlomljeno desnico Pri Zgornjem Dupleku ie neki kolesar povozil 37 letno oosestnico Marjeto Šiško ki ie dobila poškodbe na glavi V Pesnici le padla s kolesa 181etna posestnikova hči Te-reziia Farič. ki si ie pri padcu zlomila levico. Na Pobrežlu ie padel s kole-a *3-letni pekovski pomočnik Franc Kogler in se poškodoval na elavi. Vsi ponesrečenci se zdraviio v mariborski bolnici — Tlakovanje cest okoli mariborske glavne carinarnice. Gradbeni minister ie te dni potrdil načrte za tlakovanje cest. ki vodijo proti mariborski glavni carinarnici. Skupni stroški tega tlakovan i a so proračunani na 2.175.000 din in bodo kriti iz kaldrminskega fonda mariborske mestne občine. Ker v tem fondu sedai ni zadosti denarnih sredstev. 1e mestna občina mariborska na račun kaldrminskega fonda najela posojilo 4.800.000 din ki bodo porabljeni za tlakovanje ceste Ker ie sedai že skorai polovica tega posojila na razoo-la*o, le gradbeni minister odločil na i mestna občina mariborska razpiše licitacijo v skrajšanem roku. in sicer za tlakovanje Einšpilerjeve ulice za tlakovanje pristopnih cest k carinskim skladiščem in za zgradbo podvožnjaka Licitacija bo v kratkem razpisana — Iz sodne *lužbe. Za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni ie imenovan g. Anton Petrovič Poliak. pristav okro>nevič iz Limbuša. ki ga je državni tožilec obtožil, da ie letos v iuniiu svojemu stanodaialcu Antonu Jauku v Limbušu ukradel 1800 din gotovine ter razne druL*e oredme/te v skuo-ni vrednosti 1400 din. Zunkovič je bil obsojen na leto dni in 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državlianskih nravic za dobo 3 let. — Ker je hotel prodati pokvarjeno vino so oblastva ovadila sodišču posestnika Franca K. iz Slovenskih goric. Razen tega so mu oba soda z vinom in sicer 750 litrov, zaplenili in ker se ie izkazalo, da ie vinu primešana tudi šmarnica. so vso vino izlili. — Motociklisti in avtomobilisti pozor! Ob priliki nacionalne gorske motocikl "s'ione in avtomobilske di"ke. ki bo v nedelio 11. avgusta t. 1. Po novi pohorski avtomobilski cesti, bo omenjena cesta po odobritvi banske uprave ta dan zaorta in sicer od 14. rio konca dirk. ki bo oredvidoma ob 20. uri Zaooro ceste bo naznani! službeni avtomoi>;i z rdečo zastavo in naDsom »Cesta zapita-* Otvoritev prometa bo naznanil isti avfomob'i z belo zastavo in napisom -Cesta odprta« Vsi privatni vozniki se naivliudn^je nanrošaio. da prideio nra-vočasno na Pohorje ker po 14 uri ne bo nihče več spuščen k pohorskim postojankam r*ci avtomobilski cesti. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napovedute za mariborski okoliš nekoliko oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 24.4 C. najnižja pa 15.4 C. Oh 9 uri je kazal toplomer 20 C. Padavin je bilo čez noč 5.1 mm. — Naročniki »Jutra« v petem okraju dobivajo zdaj list kasneje kakor običajno. Prosimo jih naj to oproste. List bodo dobivali zopet ob običajni url, ko bo okreval raznašalec. ki se je ponesrečil. — Iz mariborske splošne bolnice. Uprava splošne bolnice v Mariboru sporoča, da je novi moderni rentg-?ntski terapijski aparat, ki ga ie dobavila tvrdka Jugoslov. Siemens montiran in v obratu ter da se bodo odslei vršila vsak dan od P.30 da^ie obsevanja v rentgenok)škem institutu mariborske splešne bolnice. MALI OGLASI Beseda 50 par, c'avek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ! 50 u uMiu um mm mo otiuait IGN.VOK ULJBUANA TAVĆAUJf VA 9 ,■_»_■_•„*• •».■_" Poslužite *e malih oglasov v »32©v ^-«r3r!a« Ki HO naieesei S• 1 • • • •»•••■ ■ ■•■«■■••«»3 •_■ < L.\ VSAKO PRILIKO aajboljfia ■ najcenejša oblačila si n a o a v i t e pri PRESKRB Sv .Petra cebta 14 50 PAR EN TI. A NJE ažuriranje vezenje zaves perila. monogTamov. gumbnic. — Velika zaloga oerja po V - din *i)tuljana«. Uosposverstta c lk in Frančiškanska ui 3 *- L Graf->lcška pisarna GLGU^MIk * ELIKS, grafolog, Ljubljena, Preinkova 11 izvršuje vsa v grafološko stroko spadajoča dela točno, ku-lantno iu diskretno. 1875 MIZARSKEGA POMOČNIKA spretnega, rabim za takoj. — ZORMAN, Breg 14. 1876 PEĆAKSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — Naslov v upravi. 1874 ŠOFERJA za takojšen nastop k tovornemu Diesel za prevoz lesa sprejmem. — Biti mora popolnoma vešč, trezen in zanesljiv. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkov je poslati na Miklaužina, Braalovče. 1871 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek % din MEDICA barva ustne in uca: Dobite jo v MLDARM Ljubljana zioovska ulica 6 K0RO6&Č liRUSNICE dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner. Libeliče, žel. postaja Dravo*grad-Meža. 1872 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanj znesek 6.■- din ŠIVALNI STROJ I kolo ali otroški voziček najbolje ' kupite, prodate ali zamenjate ' v trgovini 4. trsič, Celje, Narodni dom. 36 L. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani javlja, da bo v ponedeljek 2. septembra 1940 ob 19.30 v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani IZREDNI OBČNI ZBOR s temle zborovalnim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora; 2. Sprejem novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. 3. Sprejem pravilnika o spremembah obstoječih zadružnih predpisov z ozirom na prilagoditev novim pravilom. 4. Rešen je pritožb ln predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnen.u odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. 5. Slučajnosti. če občni zbor ob 19.30 ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev Istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. PIS ::iii!iiuiiiiisiiiuiiiii!'ijiit!iti!!iiU!i'i;iti'Mii!!'Hi«iii:i!iii i>MWl>iaiiiwwi.i.fiHiH<''>t,,|i" ■<>). .it'!« »mw\m)immm«»i*m u«r ifmmm r.i*nmwv\m'<'< Mestni pogrebni zavod Obtto» Uahliana M Po kratki ln mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati, hčerka in sestra JAKL ANTONIJA Pogreb bo v Četrtek, dne 8. t. m. ob ^45. uro popoldne z žal — kapelica sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 7. avgusta 1940. Žalujoča hčerka, starši in ostalo sorodstvo Z eno samo točko je „Ilirija" podlegla Nadaljevanje borbe za naslov državnega prvaka v plavanju — Jug : Ilirija 55 : 54 V waterpolu hud pjraz llirijanov Ljubljana, 7. avgusta Ob slabšem vremenu, a mnogo večjem zanimanju in posetu se je snoči nadaljevalo n^aško prvenstvo med dubrovniškim »Ju^oi.iv. in ljubljansko ^Ilirijo«. Ljubljančani so že precej pred začetkom napolnili lepo športno kopališče Ilirije do zadnjega kotička, že to nam je dokaz, kako potrebno je tako kopališče, ki nam omogoča prisostvovati tekmam v idealni športni panogi, plavanju, vvaterpolu in skakanju. Zelo posrečeno je Ilirija namestila ob severni in jugozapadni strani kopališča vzvišena stojišča tako, da je bilo omogočeno tudi zadnjemu gledalcu nemoteno slediti tekmovanju. Le to bi pripomnil, da dostop k sedežem, nameščenim v jugozapadnem delu kopališča, ni bil prav lahko mogoč, ker so bili stoli nameščeni preblizu bazena. Nočem grajati občinstva, ker je bilo res disciplinirano, a stojišča so bila na tem delu tako prenapolnjena, da so ovirala ali sploh onemogočala dohod k sedežem v tem delu kopališča. Vsekakor moramo pa čestitati upravi »Ilirije*, da se kar najbolj mogoče trudi pripraviti gledalcem udobne sedeže in stojišča. Obveščevalna služba, ki jo je opravljal napovedovalec g. Kramar-šič, je bila prav dobra, točna in razločna. Sodniški zbor je funkcioniral brezhibno. V njem so bili: vrhovni sodnik Prćić, star-ter Vrankar, sodnika na cilju Jesih in šar-kanj, na obratu Ciganović in dr. Sever, sodniki na cilju so bili Kogovšek, Megu-šar in Čuden, časomerilci pa Trampuš, Dobrota, Poselil in Seunig. Opazil sem, da so imeli to pot zelo dobre stoparice, ker si merjeni časi v nobenem primeru niso nasprotovali. S tem lahko preidem na tekmo samo, ki je obstojala iz devetih glavnih plavalnih točk za ligino tekmovanje in sedmih vmesnih točk, ki so izpolnile čas med posameznimi točkami glavnega tekmovanja, da so se plavači lahko odpočili in pre-oblekli. Te točke so bile prav posrečene, ker le z juniorskimi tekmovanji se bo ta idoaini sport lahko dvignil na mednarodno višino in nam ustvaril dovolj močan kader plavačev. Te točke so bile predvsem izpolnjene s tekmovanjem med Gradjanskim klubom iz Karlovca in drugo garnituro >IlirijeIlirijo« pa Škarpa in Mlhalek. Start pri tej točki je bil izveden izvrstno, najboljši je bil Žižkov. Opazil sem, da so bili obrati kakor tudi start pri Jugaših veliko hitrejši in močnejši kakor pri naših plavačih. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi trener ^Ilirije«- temu posvetil veliko več pozornosti. Plavača »Ilirije« sta stilno zelo dobra, osobito Škarpa, zaostajata pa v telesni konstituciji za plavači »Juga«. To se je osobito videlo pri Žižku. On je preplaval vso progo enakomerno, kar se lahko doseže samo z zelo vztrajnim in smotrenim treningom. Zanašanje na zadnji spurt včasih zelo prevara, kar se je osobito v tej točki videlo pri Skarpi, ki je prepozno potegnil in zato tudi izgubil. Kot prvi je dospel na cilj Žižek (Jug) v času 5:19. Drugi Miloslavič (Jug) 5:25.2, 3. Škarpa (Ti.) 5:27.3. 4. Mihalek (II) 5:29.3. Točke >Dirija 3 »Jug« 8. 100 m crawl dame Kot druga točka je bil nastop na 100 m erawl dame. Za Ilirijo sta nastopili Fine Draguša in KtTžanova, za Jug- pa Petrovičeva in Jazl>ečeva. Pri tej točki se Je moral start ponoviti, kar gre zopet na rovaš slabe startne pištole. Drugi start je bil zaradi tega slabši, osobito se je videlo to pri DraguSi, ki je izgubila zaradi slabega starta dober meter. Dragušin stil v plavanju se od dneva do dneva boljša. Keržano-va s svojo pridnostjo in vztrajnostjo tudi Od tekme do tekme napreduje. Jugašici sta bili pa bolj šibki v stilu in obratih. Zmaga Tiirijank v tej točki je bila absolutno sigurna. Doseženi časi v tej disciplini so bili: 1. Fine Draguša (II.) 1:17.3, druga Keržan (II.> 1:20. 3. Petrovič (Jug) 1:24, 4. Jazbec (Jug) 1:258 Točke Ilirija 11, Jug 11. 10O m hrbtno gospodje Tretja točka je bila 100 m hrbtno gospodje. Nastopili so za »Ilirijo« Pelhan in Pestevš*'k, za »Jug« Ciganović in Marčić. Start je bil izboren, zlasti Ciganovičev in Pelhanov. Na progi se je razvila zelo ostra borba med Ciganovičem in Pelhanom, katero je pa zadnji dobil in dospel kot prvi na cilj. Videli smo, kako je Pelhan s silnim špurtom končal to borbo. Pri tej točki so bili obrati zelo dobri in hitri ter globoki. Pelhana, ki je že od pričetka vodil, ni mo- gel dohiteti izborni Ciganović. Navdušenje občinstva je bilo veliko. Pri Pelhanu smo opazili izvrsten stil, ki mu bo pripomogel ob vztrajnem treningu do najboljših časov v tej disciplini. Doseženi časi so bili : 1. Pelhan (H.) 1:13.7, 2. Ciganović (Jug) 1:14.6, 3. Marčić (Jug) 1:17.4, 4. Pestevšek (II.) 1:18.8. Točke Ilirija 17, Jug 16. ZO0 m prsno dame četrta točka je bila 200 m prsno dame: Za Jug sta startali Poenjak in Matijević, za Ilirijo pa Martin in Fine Saša. Start se je izvršil brezhibno, najboljša je bila Saša, ki je s samim startom pridobila najmanj poldrugi meter naskoka. V splošnem je pa prednjačila Poznjakova, ki je tudi vso pot vodila, za njo pa Martinova. Stilno sta bili Saša in Martinova zelo dobri, vendar je Poznjakova veliko boljša v rokah, kar ji je tudi prineslo sigurno zmago. Delovanje nog pri Poznjakovi ni še brezhibno in bo morala v tem pogledu še mnogo trenirati. Saša, ki je po telesni konstituciji veliko močnejša od Poznjakove, bi lahko sigurno zmagala, ako bi malo bolj trenirala ne toliko glede stila, kakor glede splošne telesne konstitucije. Poznjakovi se pozna, da pridno in smiselno trenira. Dosežen rezultat je bil: 1. Poznjak (Jug) 3:25.6, 2. Martin (II.) 3:40.8. 3. Fine Saša (H.) 3:44.6, 4. Matijević (Jug) 4.20.5. Zmaga Poznjakove je bila absolutna. ToeKo iliHja 22, Jug 22. zmago za Žižka samo izboren start, ki mu je prinesel najmanj meter naskoka. Pelhan. ki je izeoren talent, ki napreduje od tekme do tekme in ima boljši stil od Žižka. V tej točki je dosegel najboljši čas, odkar plava. Rezultat je bil: 1. Žižek (Jug) 1:02.S, 2. Pelhan (Ilirija) 1:03, 3. Stakula (Jug) 1:04. 4. Skarpa (Ilirija) 1:06.8. Točke »Iliri ja-< 26, »Jug« 29. Pri tej točki je občinstvo našega borbenega Pelhana nagradilo z burnim aplavzom. Bila je ena najlepših točk sporeda. 1O0 m hrbtno dame Sledilo je 100 m hrbtno dame, kjer nastopijo za »Ilirijo« Frinc Draguša in Bradač, za »Jug« Bartulović in Ciganović. Že od vsega početka se je razvila ostra borba med Dragušo in Bartulovičevo. Draguša je dosegla že precejšen naskok, ki ga je pa zaradi trenutne slabosti izgubila in dosegla cilj kot druga za Bartulovičevo. Draguši, ki je bila absolutna favoritka, je postalo nenadoma slabo in se je le tako moglo zgoditi, da je zmagala Bartuloviče-va. Zaradi te male nezgode je »Ilirija« izgubila v ligaškem tekmovanju za eno točko. Po tej disciplini so bile točke: »Ilirija« 31, »Jug« 35. 200 m prsno gospodje Sledilo je 20O m prsno gospodje. Na start so se javili za »Ilirijo« rekorder Cerer in Hercog. za »Jug« Barnieri. in Bln- Odlična ženska štafeta Ilirije Ilirija II.: Gradjanski (Karlovac) 28:16 S to točko je bilo ligaško tekmovanje prekinjeno z dvobojem Gradjanski (Karlovac) in Ilirijo H. Kot prva točka dvoboja je bil 100 m era-wl. Nastopili so za »Gradjanski« To, mdč, Srića, za »Ilirijo« Loeser in Hudnik. Doseženi časi v tej točki so bili izborni, saj sta dosegla Tomić in Loeser čas 1:07 in 2. 1:07.6. Kot tretji Hudnik (Ilirija) 1:08.9 in 4. Srića (Gradjanski) 1:16.8. Tomić in Loeser sta bila povsem enaka. Sta mlada plavača, ki obetata še mnogo. Točke v dvoboju »Gradjanski« 6, »Ilirija« 5. Druga točka dvoboja lOO m hrbtno. Za Ilirijo nastopita