Uto LXVIIL, št. 101
Ljubljana, sobota 4* maja I935
Cena Din 1.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi aedeije in praanlke. — Insertu do 30 peut rnt a Din 2.-. do 100 vrst S Dio 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 8.-, vecji inaeraU peUt rrsta Dm 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Skrvenskj Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.-, za Inozemstvo Dm 26.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFfcAVNMTVO LJTJBUANA. Knafljeva oBom iterv. i
Telefon: 3122. 3128. 8124, 8125 m 812«
Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon* st. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon «t_ 65 podružnica uprave: Kocenova a lica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani at. 10.351.
Zaključni volilni govor predsednika vlade
Predsednik vlade g. Jevtić je kot nosilec državne liste govoril včeraj na velikem volilnem zboru v Beogradu
Beograd, 3. maja AA. Za današnji shod, ka so ga sklicali prijatelji in pristaši liste predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve g. Bogoljuba Jevtića v Beogradu, Zemunu ln Pančevu, je vladalo ▼ javnosti ogromno zanimanje. že pred določenim časom so se začele zbirati a a ogromnem proetoru za tehniško fakulteto kjer ee je pred leti vr&il vsesokolski zlet, velike množice, ki so narasle do petjih popoldne, ko se je shod začel na morje zboroval cev, k ga cenijo na 80.000 ljudi. Med množico je bilo raztresenih več godb, ki so neprestano igrale državne in narodne pesmi.
Točno ob petih je ugledni beograjski trgovec g. Marko VuletiČ otvoril ehod. Najrprej se je poklonil Nj. Vel. kraljru Petro, vzvišenemu domu Karagjorgjevićev m spominu blagopokojmega Viteškega sralja Aleksandra I. Uedlntelja. Množice »o priredile našemu kraljevskem« domu viharne in dolgotrajne ovacije. Za predsednika shoda je nato predlagal beograjskega župana Vlado Ilica, kar so zboro-valci navdušeno pozdravili.
Predse«dinik je zavzel svoje mesto. V svojem pozdravnem    govora   je najrprej
Dragi bratje in prijatelji! Kot nosilec državne liste hi kot predsednik kraljevske vlade sem posebno vesel, da morem vas, meščane prestolnice kraljevine, junaškega Beograda, pozdraviti v imenu vseh kandidatov na državni listi iz vseh srezov naše prostrane domovine in se vam zahvaliti za ta velikanski odziv in za to nepremag-Hjvo manifestacijo enodušne volje naroda, da se odločno in moško požene naprej, da ne obstane in ne okleva pri izvajanju tega programa narodne in državne obnove, cilja, ki so si ga postavili kot najvišjega kraljevskega vlada, ki ga že izvaja, in vsi kandidati naše državne liste.
Veličastni trenutki pobožnega molka, posvečenega svetemu spominu našega ne-umrlega kral ja-mučenika. so napolnili nas vse s svetinjo dosmrtne zaobljube našega pokolenja, da bomo čuvali Jugoslavijo, da bomo Nj. Vel. kralju Petru II. zvesti in vdani, da bomo zmerom vdano in iskreno služili slavi našega naroda.
Nikoli nas nihče in nič ne more omajati v te i zaobljubi, ne nas ovirati pri njeni izpolnitvi.
Pomen volitev
Bratje m prijatelji! Ta dolga in izredno živahna volilna borba se bliža koncu. Po svoji dolžnosti sem prehodil mnogo krajev naše države in videl lepo število naših prijateljev.
Preteklo nedeljo, kakor veste, smo imela
Erav tako navdušena in veličastna shoda v jubljani fn Zagrebu. Ponosen sem. ko vam rečem, da sem povsod srečal ista čuvstva, neomajno voljo in silno vzpodbudo. Veliko delo jugoslovenskega ustvarjanja in povzdige splošnega gospodarskega in družabnega preobražanja daje poseben ju-goslovenski zalet mladosti hi moči. To mi ie dokaz. da bo Djurdjevdan dognal in razglasil vsemu svetu to edinstvo silne volje jugoslovenskega naroda.
Vsi veste, bratje, da so te volitve nenavadno važne in da se vrše pod posebno težkfmi okolnostmi. Povsod na svetu vi-ditr izredno nenormalno stanje, vidite splošno krizo m polom vseh vrednot, političnih, aospodarskih, socialnih in moralnih. Ne veste, na kateri strani je hujše in negotovejše. V tem splošnem kaosu vrednot je rešilna pot za kraljevino Jugoslavijo, da čvrsto in odločno, zedinjena in neomajna gre samo po tisti svetli poti, ki ji io je začrtal naš neumrli kralj. Nimamo ničesar izbirati. Moramo moško vztrajati, pa bomo izpolnili svojo dolžnost in poplačali veliki dolg pred zgodovmo m bodočnostjo naše zedinjene domovine. Jasno moramo povedati odločilno besedo za našo jngoslovensko narodno »odoČnost za napredek našega naroda, za Drocvit Jugoslavije.
Mednarodni položaj Jugoslavije
Bratje in prijatelji! V mednarodnem pogledu je položaj kraljevine Jugoslavije popolnoma določen in jasen. Njena zunanja politika nima ni k a ki h skrivnih ciljev ne smeri. Njene nacionalne pravice, ki jih budno varuje in neomajno brani, so znane, kakor so znane tudi njene mednarodne dolžnosti in obveznosti, ki jih vestno izpolnjuje. Nikoli njena zvestoba Društvu narodov, ne njena služba mednarodni skupnosti ni bila preklicana. Jugoslavija je v tem pogledu stremela po tem, da bi bila zmerom med prvimi, in na tem bo tudi vztrajala.
Naš zedinjeni narod hoče biti med drugimi narodi spoštovan m zavarovan. Mednarodno prijateljstvo Jugoslavije fn njene zveze služijo izključno ohranitvi splošnega miru in varnosti ob varovanju obsto
prosil flborovaioe. naj z enominuteim molkom počaste spomin na mučeniškega kralja. Ogromna množica zborovalcev je pobožno umolknila. Nato je župan U\6 »pregovoril o predsedniku kraljevske vlade in zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtt-Cu in navedel na kratko plodonosna deda, ki jih je predsednik sedanje vlade izvedel v zadnjih kratkih mesecih v korist našega gospodarstva. Zato je treba pozdraviti kot posebno srečo, da je predsednik kraljevske vlade zdaj prevzel nosilstvo državne kandidatne liste. Oni. ki je slifiaJ zadnje sveto sporočilo našega nesmrtnega kralja, k ralja-mučenika, je nadaljeval župan Ilić, hoče posvetiti vse svoje življenje našemu ueddnjenj-u in našemu blagostanja. On je zaradi tega postal naš politični voditelj, ki najbolje ve, kaj nas narod potrebuje. Z vašim dovoljenjem dajem besedo nosilcu državne liste, predsedniku g.  Bogoljubu Jevtiču.
Množice so g. Jevtiču priredile viharne ovacije, ki so trajale več minut. Prav tako so ga prekinjale tudi med njegovim govorom tako, da je moral opetovano sredi svojih izvajanj prekiniti svoj govor Govoril je:
ječih mednarodnih obveznosti. Zvestoba kraljevine Jugoslavije mednarodnemu miru, njena resnična politika sporazumov in sodelovanja, njeno lojalno spoštovanje mednarodnih obveznosti, organizirana sila njene zedinjene nacije in njen zemljepisni položaj so ji zagotovili jasno priznanje na svetu hi veliko važnost njene pozitivne vloge v mednarodni skupnosti. Kot zvest član Male antante m Balkanske zveze je Jugoslavija trajno določila svojo vlogo v Srednji Evropi in na Balkanu. Z zadovoljstvom lahko poudarimo, da je ta vloga zelo vidna in ugledna in da jo vršimo ob iskrenem priznanju vseh miroljubnih narodov.
Mednarodni pomen Jugoslavije je vse večji in resnejši. Posebno danes, ko se Evropa nahaja na križ pot ju in ko je mednarodno življenje polno vseh mogočih presenečenj in avantur.
Evropski narodi prihajajo v novo dobo mednarodnega življenja m pregrupiranja sil. To je usodnega pomena za nadaljnjo usodo Evrope. Naša pozornost mora biti posebno budna in če je, moremo reči, da je naša zunanja varnost zagotovljena. Posebno vanžo je za bodočnost našega naroda, da v času ki prihaja, zedinjeni jugo-slovenski narod dobi polno mero svojega pomena na Dunavu m na Balkanu. Njegova vloga je neizbežna, kakor mu jo njegovo mednarodno poslanstvo pri organizaciji miru v tem delu Evrope resnično odreja.
Razvoj našega notranjega političnega življenja bo nesporno pod vplivom teh zunanjih dejstev. Blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj je videl naprej razvoj dogodkov in razmer ter je postavil z ustavo 3. septembra 1931 močan branik zoper vse mogoče zablode in tavanje. Naša ustava je čvrsta opora m zdrava osnova za pravilni razvoj narodnega in državnega življenja. Poroštvo je za neoslablje-nje in nerazdelitev narodnih sil, za možne usodne naloge v mednarodnih odnosa jih kraljevine Jugoslavije.
V to poroštvo bodočnosti in varnosti Jugoslavije ne sme nihče drezati. Naj tudi nihče tega ne poskuša!
Molk dr. Mačka
Bratje in prijatelji! V tem velikem in važnem molilnem boju imamo zoper nas enega edinega resnega neprijatelja, tako imenovano zedinjeno opozicijo. Ona je vsa na listi n za hsto g. Mačka. Javnega interesa je is naša dolžnost je, proučiti, kaj ta lista pomeni in kaj politično hoče, kakšen je prav za prav njen politični cilj in program. Vsekako to ni lahka naloga. Družba je pisana in nenavadno molčeča, razen tistih, ki niso poklicani tolmačiti program in listo g. Mačka.
Sam nosilec liste g. Maček vztrajno molči in nič ne govori Pojavil se ni na nobenem shodu; ni imel konferenc in tud? ni izdal nikakega proglasa voKlcem. Ta molk je značilen. Sicer res ne nasprotuje pozitivnemu zakonu, morda mu je tudi tu treba iskati pojasnila. Kar je o Mačku dogna-nega, je to, da zedinjena opozicija obstoji kot taka samo do volitev torej samo Še tri dni Po petem maju je g. Maček svoboden. Da bi to tudi dokazal, vidimo, da g. Maček ne pošilja nobenega svojih zastopnikov na shode svojih zaveznikov semkaj in tudi tam jih ne sprejema. Vsak narod zase! Tudi beograjskega shoda g. Davidoviča ni počastil s takšno pozornostjo nosilec liste. Maček sprejema sodelo vanje naše zedinjene opozicije, toda samo tako m toliko, kolikor mu je potrebno za njegove lastne cilje, o katerih pa molči.
O tem molku je včeraj g. Trumbič govoril na shodu v Splitu. Rekel je: »Ce bi mi oovedali svoje mišljenje bi bila to propaganda zoper obstoječe stanje in bi pome-
nilo odpreti vrata v zapore«. Vidite, tako izgleda ta združena opozicija, vidke kam meri
Davidovi« in dr. Maček
Ljuba Devidovic. tukajšnji glavni zaveznik g. Mačka v tem volilnem boju, skuša biti jasen in odkrit. Naša javnost je slišala Davidoviča na shodih v Kragujevcu in
zdaj v nedeljo v Beogradu. Ona dva tisoč ljudi, zbranih na shodu v Kragujevcu, in 8 do 10 tisoč ljudi, zbranih na banjiškem shodu v Beogradu je želelo slišati jasno in določno, kakšen sporazum je napravil Davidović z Mačkom. Kaj je prav za prav in kakšno je politično edinstvo zedinjene opozicije? Davidović je moral razočarati svoje občinstvo, ko ie bil prisiljen prepričevati ga. kako hočejo Hrvati skupno državo m da je sporazum z njimi možen.
Sklicujoč se kot na dokaz na skupno listo in na Mačkovo pismo, ki nam ničesar ne dokazuje, se je Davidović. namesto, da bi sam vodil, dal voditi. Lista g. Mačka je politika g. Mačka. To mora g. Davidović odkrito priznati našemu narodu. Kdor bo glasoval za Davidoviča m njegove oriia-telje, bo glasoval za politiko g. Mačka in za vse posledice te politike. Tu naj se nihče ne vara. če Davidović tega že noče priznati. Namesto tega je bil pa Davidović i na prvem i na drugem shodu divji pri sekanju glav ministrov, čeprav v polsto-letja svojega političnega delovanja ni v resnici ni niti ene glave oddrobil, čeprav je imel priložnost za to. Mi spoštujemo Davidoviča kot osebo, toda kot javnemu in našemu uglednemu političnemu človeku mu moremo zameriti nedoločno, demagoško in neresnično politiko.
S tem m moči prikriti vseh nevarnosti in negotovosti ciljev zedinjene opozicije in vsega reakcionarnega in zastrupljevalnega dela partizanskega in separatističnega duha, ki skuša pri teh volitvah vstati k življenju.
AH dogodki pred 1926. letom kakor tudi izkustva zadnjih dni pred 6. januarjem 1929 niso neizmerno poučni? Gg. Davidović m Jovanović govorita vrhu tega povsod, da Jim vlada preprečuje objavo programa. Snoči se celo nista pomišljala, da v svojem poročilu inozemstvu obtožita vlado svoje države, trdeč, da imata za seboj nad 90 odst. volilcev.
Ta pisaca družba reakcionarne opozicije na Mačkovi listi in mi, to sta bratje, dva svetova, ki sta drug od drugega oddaljena tako kakor preteklost Ln bodočnost Mi smo odtočno za zmago pravice in resnice, za snago nove morale v politiki, proti zapeljevanju ljudstva, proti intrigam io neresnici, proti razdvajanju in cepljenju narodne celote. Naš narod pozna Boga in svoj posten obraz in zato se ne bo dal zapeljat:, ne odvrniti od prave poti. Njegova moralna veličina je zlasti v tem, da je znal v usodnih agodovinskio trenutkih opredeliti svojo odločno stališče. V trezni in možati Jugoslaviji zmaga samo boljši, na mladini pa počiva bodočnost. Hočemo visoko dvigniti zastavo resnice, socialne pravice io ustvarjajočega dela. Takse opozicije podtikanj in ugovarjanja se nam ni bati.
Gospodarska in socialna preureditev države
Bratje io pršjateljil V nedeljo moramo »voliti Narodno skupščino, ki se mora po svojih najboljših močeh zavedati svojih dolžnosti do kralja m celokupnega jugoslovenskega naroda. Z zaupanjem krone in s krepko in trajno oporo v ljudstvu bo imela Narodoa skupščina dovolj prilike, da v svoji štiriletni dobi mnogo stori in sodeluje v korist spiosnosti in pospeši blagostanje naših državljanov.
V svojem proglas« na volilce smo razložili obsežni program in smer svojega političnega, gospodarekege in socialnega dela, ki je pred nama. Poudarili smo zlast:, da je treba popolnoma preurediti gospodarsko in socialno organizacijo našeg© naroda. Borba proti gospodarski krizi je nemogoča, če ne organiziramo vseh sil gospodarskega življenja. Ves svet je zašel v budo gospodarsko vojno, o kater: lahko rečemo, da je težje kakor resnična vojna, ker se nanjo nismo pripravili. Pripraviti se moramo najprvo na to, da v tej borbi ne pod ležemo, čeprav smo že mnogo zamudili. Nas narod je obubožal in gospodarsko obupava. Zato mu je glavna skrb ohranitev obstanka. Vaa naša prizadevanja gredo za tem. da narodu pomagamo. Zato je kraljevska vlada že izdale niz raznih odlokov, k: naj olajšajo in obnovijo gospodarsko življenje. To je njena naloga Stori V) se je to. kar je bilo najnujnejše in kar je bilo mogoče Organizirano in sistematično v delo se mora z vso potrebno neumomostjo ?ele pričeti.
Naša vprašanja so kaj Številna. Obnovit gospodarstvo, okrepiti položaj kmetovalca, obrtnika io trgovca, industrijca in delavca, pomeni sedaj *o!iko, kakor prodreti s po-gumom v vsa področja državnega in narodnega živijenja in spraviti ? sklad vse sile in lih usmeriti k skupnemu cilju Živimo v dobi ko narašča važnost socialnih idej. politične pa se umikajo. Med nami priti-
skajo gospodarske skrbi, politične stvar: pa so nam manj važne. Zaito hočemo, bratje, zbrati vse svoje sile. Združiti hočemo k skupnemu naporu vse ljudi dobre volje, zdravih naziranj in nacloneihio pravilnega čustvovanja. Potrebu: ao nam »imi napori in moči.' Potrebna nam ]e železna volja, d« premagamo sedanje hude Čase in krenemo v svetlo bodočnost.
Proti ustavnopravnim bojem
Pomislite samo, bratje Ln prijatelji, kaj bi nastalo in kakšna bi bila naše vest, ko bi hoteli te težke nak>ge resiti tako. da b: vsak od nas dvigal hrvatsko ali srbsko t robo jko. Kako brez zmisla. brez uma bi bilo, če bi hoteli danes voditi nekakšno plemensko, versko ali Se bolj črno separatistično politiko. Ali naj danes zaobrnemo nazaj razvoj naše države za eno pokolenje in naj govorimo o sporazumu in o sporazumevanju med svobodnim hrvatskim, svobodnim srbskim in slovenskim narodom, ko že imamo zedinjeno in nedeljivo domovino, v keteri se lahko razgraffo vsa »drava stremljenja in možnosti, vae upravičene zahteve. Ali naj sedaj obnovimo pravaSkega in frankovsk,*-ga duha. ko pa sta zmagala Strosmajer in RaoTci in z niirrra vred vsi mučeniki in junaki na Se jueosTovenske nacionalne nVeli
Mi ne smemo dovoliti. r>rijatelji. da bi ae -azpasle zablode, in da bi prevare premotile wtravo zavest nekega naroda Nikomur ne bomo dovolili, da bi skuSail greSit nad seboj in nad na$im larodom. Tak p poizkuse bi morali drago plačati Kakšna radost bi zavladala nad neprifat«?lj; jugo«%Jo-venskega naroda.
Pereče naloge
Ah pa se ludi zavedamo vseh socialnih ln gospodarskih krivic? Ali ne vidimo tega, da zahtevajo ogromne množice samo zadostnega dela in kruha? Ne smemo prepustiti ne delavea, ne kmeta, ne trgovca, ne obrtnika samemu sebi v tem neenakem gospodarskem in socialnem boju. Gospodarska pravica in socialna harmonija se morata uresničiti in uveljaviti v vsej naši državi, kajti brez tega ni uspeha v tej borbi, sta splošni napredek in blagostanje našega naroda nemogoča.
Niso pa -amo gospodarske stiske, bratje, ki nas žulijo. ker moramo čim prej izboljšati splošne gospodarske in kulturne pogoje vsega našega narodnega življenja na podeželju kakor v mestih. Strašna je miseL, da je naš narod izgubil samo zaradi jeti-ke nad 300.000 duš v zadnjih letih, samo zaradi slabe in pomanjkljive higienske in bolniške službe. Velike in raznovrstne so naše potrebe. Tu sem se jih samo dotaknil, brez vsakih obljub, samo da vas opozorim nanje.
Tega, prijatelji in bratje, tega zla ni mogoče ozdraviti in odpraviti z obljubami in zablodami lažnive demokracije. Pač pa so potrebni skupni napori, dobra volja in odločna, resnična služba za narod in državo. V srečnem položaju smo, da je Jugoslavija izredno bogata in prostrana država. Njene sile še niso izkoriščene. 2e zdai pa počiva na tako čvrstih in krepkih temeljih, da se ji za njen napredek in bodočnost ni treba bati. Potrebni so ji samo dobri ljudje, iskreni in pošteni, neumorni delavci na upravi, da bo postala napredna in silna država.
Zapuščina Velikega kralja
Bratje in prijatelji! Od nesmrtnega voditelja Karadjordja do sedanjih časov so v štirih pokolenjih junaške dinastije Kara-djordjevicev postopno ustvarili in zgradili neodvisno zedinjeno kraljevino Jugoslavijo. V nadstoletnih revolucionarnih borbah so trpeli in se mučili najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci in dajali tudi najtežje žrtve. Naša narodna zgodovina je prepolna njihovih najlepših imen in njihove zasluge bodo ostale za vse čase kot sporočilo bodočim pokolenjem.
Največja žrtev, največji iunak od vseh in /a vse veke pri obrambi zedinjene Jugoslavije pa je bil Nj. Vel. kralj Aleksander I. Uediniteli Vsem nam je zapustil sporočilo svoiih idealov in na njihovem braniku junačko žrtvoval svoje življenje. Zapustil nam je Jugoslavijo, da jo Čuvamo in krepimo, da io sodobno uredimo in izpopolnimo in da bo zedinjeni narod srečen in zadovoljen tako. kakor je on tako vdano in strastno želel.
Da usoda ni drugače hotela in da ni zahtevala te največje žrtve našega naroda, bi bil on v nekaj letih popeljal Jugoslavijo v novo dobo napredka in preporoda. Našemu pokolenju je zapustil sveto dolžnost, da njegovo sporočilo izpolnimo. Zato se moramo tega zavedati. Uspeli bomo samo tedaj. Če bomo složni in zedinjeni, če se vsi brez razlike združimo v narodno gibanje za obrambo, ohranitev, napredek in blagostanje Jugoslavije.
Nedeljske volitve v Narodno skupščino so samo manifestacija iskrene narodne valje, da bo to svojo veliko dolžnost Izpolnila .
Zaradi tega vas pozivam,   da v nedeljo
5. maja oddate ne samo naši listi absolutno veČino, marveč da z ogromnim številom in enodušno tudi izrazite *vojo neomajno voljo, da hočemo vai v novo dobo, v napredno, nedeljivo in večno Jugoslavijo t
Vsi za  kralja  in domovino« Živeli!
★
Zaključek zbora
Zadnje besede predsednika vlade so nepregledne množice  sprejele z novimi, dol gotrajoimi  ovacljami. Polegle so se šel*, ko je predsednik shoda župan 111Ć predla gal vdanostaio brzojavko Nj. Vel. kralj1 Petru II., množice so prirediie nove ova cij*»   našemu   kraljevskemu   domu    in « predsedniku   vlade   Med  prepevanjem državne himne ln našrth narodnih koračni«-so se  nato tlsocgrlave množice polaffomn raz&le v najdepšem redu  in nriro
Omejitev telefonskega prometa za volitve
Beograd, 4. maja. AA. Vse prizadete osebe se obveščajo, da bo 4. in 5. t. m., kakor je to navada pri volitvah v narodno predstavništvo, zasebni brzojavni in telefonski promet v interesu čim hitrejšega in lažjega dostavljanja državnih, brzojav nih in telefonskih poročil omejen. 4. t. m bodo pošte sprejemale in odpremljale zasebna brzojavna in telefonska poročila samo v skrajni potrebi, kakor za primer smrti, bolezni in zdravniške pomoči. 5. in 6. t. m. bo opoldne pridržano samo za državni, brzojavni in telefonski promet. Mednarodni tranzitni brzojavni promet bo kakor ob navadnih dneh. Normalna bo tudi služba za terminalna brzojavna poročila. Isto velja za terminalna brzojavna poročila diplomatskih predstavnikov tujih držav, dopisnikov tujih listov in agencij. Zasebna brzojavna in telefonska poročila pa se bodo sprejemala in odpremljala le v okviru možnosti.
Jubilej angleškega kralja
London, 4. maja. AA. V zvezi s proslavo 25 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Jurija V. prihajajo v Buckinghamsko pžlačo neprestano brzojavne čestitke. V dvoru je postavljena sosednja poštnobrzojavna postaja. London je neverjetno živahen zaradi ogromnega števila oseb. ki so prispele prisostvovat svečanostim.
Danes je prispel v London zadnji ministrski predsednik angleških dominiono\ Forbes, da se udeleži proslave 25 letnice vladavine NTj. Vel. kralja Jurija. Tako so zdaj v Londonu zbrani uradni predstav niki  vseh  angleških dominionov.
Pariz, 4. maja. A A Današnji »Mahu« poroča iz Londona, da bo general Wey gand prisostvoval svečanostim 25 vladar skega jubileja na osebno povabilo Nj. Vel. kralja Jurija. General Weygand jim bo prisostvoval z mnogimi angleškimi vojaškimi   in   pomorskimi dostojanstveniki.
Ameriški senat proti revizij vojnih dolgov
Washington, 4. maja. AA. Senat je znova potrdil svojo opozicijo proti reviziji vojnih dolgov. Odbil je predlog, ki pooblašča predsednika Roosevelta, da vprašanje vojnih dolgov na novo uredi. Senator Mackard, ki je bil vojni minister med svetovno vojno, upa, da bodo vojni dolgovi poravnani.
VeRk požar na Poljskem
Varšava, 4. maja. AA. Iz Lodza poročajo, da je požar popolnoma upepelil ta-mošnjo tovarno tekstilnih izdelkov Krausc. Deset ognjegascev je našlo smrt zaradi strupenih plinov. 140 delavcev bo brez dela.
Drobne vesti
Newyorkt 4. maja. AA. Iz Little Ročna poročajo, da je število žrtev ciklona, ki je besnel v tem kraju, 16. Velika neurja so bila tudi v 6 drugih pokrajinah.
Nexryork, 4. maja. AA. Iz South D.ir-moutha poročajo, da so tamošnje oblasti zaplenile 800 velikih zabojev. V zabojih so bile steklenice z alkoholnimi pijačami.
Vremenska napoved
Dunajska opoldanska vremenska napoved sa nedelje: Zjutraj mraz, podnevi porast temperature, vedro in prijetno pomladansko vreme.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Corih, 4. maja. Beograd 7.02, Pariz ».38, London 14.946, Newyork 308 87.-). Brneolj 52.30, MIlan 26.476, Madrid 4ft^2.". Amsterdam 208.80, Berlin 1*4.80. Dunaj 67.86, Prasa 12.8*6, Varšava 68-30. Bukarešta 3.06.
Govor g. Jevtića
fTJl
Zahteve diplomiranih tehnikov
Resolucija, sprejeta na prvem zbora vsedržavne orga nizacijc diplomiranih tehnikov Jngoslavtjc
Ljubi j a mt, 4 maj*.
V ponedeljek 29. aprUa je bila v Beogradu sklicana prva skupščina vsedržavne organizacije mladega stanu diplomiranih tehnikov Jugoslavije, ki je bila ustanovljena na lanskoletni konferenci v Ljubljani. Iz poročil na zboru v Beogradu m iz referatov predsednikov vseh sekcij, se vidi. da vodi diplomirane tehnike smer plemenite borbe za uveljavljenje tehniških stanov. Med referenti so nastopili diplom, tehniki — sami mladi podjetniki, državni in privatni uradniki iz vseh delov države, zato je mlad m jugoslovcnski tudi njihov delovni program, zaključen v spomenica, ki bo poslana vsem ministrstvom.
Prva skupščina je bila pod vodstvom ljubljanskih diplomiranih tehnikov, katerim je bilo poverjeno še nadaljnje vodstvo centralne organizacije. V novem odboru so Milan Mozetič, predsednik, Brilli Janez, I. podpredsednik, A. Kuhar, titul. tajnik glavne uprave, Željko Mlakar, blagajnik, Ciril Stanič, upravnik — vsi iz Ljubljane. V glavni upravi pa so poleg teh še predsedniki sekcij Jože Šenk, dr. Čolenkovič, Franjo Ljubovič, Stevan Zivkovič in Ljubo Marin iz Ljubljane, Beograda, Sarajeva, Novega Sada ki Splita. Predsedstvo nadzornega odbora je poverjeno kolegom iz Zagreba. V naslednjem priobcujemo resolucijo, ki se glasi:
Prvi redni delegatski zboT Udruženja diplomiranih tehnikov Jugoslavije, zbran na skupščini dne 29. aprila v Beogradu ugotavlja:
1. da raste v veliko stanovsko m državno korist ugled in delo tehniških stanov Jugoslavije in da ima pokret diplomiranih tehnikov pri tem delu prvi dokaz svojega državi koristnega udejstvovanja,
2. da je od dela tehnikov odvisna rast naše tehniške in proizvodne sile, ki je pogoj gospodarski osamosvojitvi naše velike nacije in države in ki mora biti prvi interes vsakega vrednega državljana velike naše domovine,
3. da so poklica tehnikov in njihovemu podvigu pri strokovnem in položajnom napredku na potu neprilike, ki so nastale pri pomanjkanju domačih tehnikov in da morajo te neprilike čimprej nadomestki zmi-selni in zdravi ukrepi, ki bodo v vseh strokah in poklicih tehnike izključno zaposlili strokovnjake,   strokovnjake   oVjinačm šol.
za katere sta država in   narod žrtvovala
znatne proračunske svote,
4. da je gospodarsko neodvisna svobodna domovina, ki jo zavedno ščiti mlad pokret diplomiranih tehnikov, cilj in program dipl. tehnikov Jugoslavije.
V uresničenje našega programa, naših dolžnosti kot tehnika in kot državljana do tehniškega in gospodarskega podviga svo-j e domovi no z ah t evaino:
L da se v našem državnem življenju da prednost tehniškim stanovom, ki bodo znali v osvobojeni domovini zgraditi dom, vreden žrtev, katere so delale in padle za to naše zemljo,
2. da se diplomiranim tehnikom dodele vsa dela in vsa mesta, za katera so upravičeni po svoji izobrazbi in za katera so sposobni po svoji strok, kvalifikaciji, tako v privatnih, državnih-samoupravnih tehni niških pisarnih in delavnicah,
3. da se tej zahtevi in izvedbi primerno spremene vsa določila v naši upravni in obrtni zakonodaji, ki je bila sestavljena brez sodelovanja številnega stanu diplomiranih tehnikov in da se v tej zakonodaji po kvalifikaciji predvidijo delokrogi za diplomirane tehnike vseh strok,
4. da se preneha s prakso, ki je dopuščala, da so na vodilnih mestih strokovnih in tehniških ustanov poslovali nestrokovnjaki, ker je v škodo našemu celokupnemu gospodarstvu, da na enem najvažnejših pridobitnih elementov rokuje nestrokovnjak, ki ne more doprinesti k napredku poverjene mu stroke niti posvetovalnega niti izvršilnega dela,
5. da se drže zavodi državnih TSS na višini kvalitativno in kvantitativno tako, kot zahteva praksa 8 katero in za katero so ta učilišča osnovana, da se na teh zavodih onomogoča podajanje stroke po teoretikih brez prakse in da se na njih uvede podajanje stroke individuelno in ne v masah, ker vzgajajo ti zavodi izključno za praksa ki zahteva znanje in takojšnjo eksistenco — nikakor pa da se smatrajo ta strokovna učilišča kot za splošno izobrazbo,
6. da se po vseh strokovnih šolah in učuiscih prepreči pouk strokovnih in tehničnih predmetov po tehnikih-amaterjih in da se po vseh takih zavodih nameste diplomirani tehniki, ki bodo z razumevanjem stroke podajali snov tako, kot to zahteva tehniški napredek naše vasi in se-liec našega naroda.
Pomladno sezono
otvarjamo
Neka} sličic iz vsakdanjega življenja Ljubljančanov in
Ljubljančank
LJubljano, 4. maja.
Pomlad Je tako hvaležen >predniet< tudi za reporter j a, ki sicer piše o samih nehvaležnih zadevah. Da, pomlad Je nekaj božanskega, o čemer niti ni treba previdno pisati, kakor o drugih kočljivih zadevsei-nah, ki dandanes silijo v časopisje, nekaj, nad čemer se človek navduši, čeprav ga. muči revmatizem In čeprav se navdušuje sicer samo pri politiki. Ko se v LJubljani začenjajo o tvar jati ali odpirati razne pomladne sezone, hkrati in na mah preboli-mo vse krize, vprav duSimo se v optimizmu, rajske ptice nam žvrgole, začenjajo se Že počitnice, praznovanja, proslave, manifestira se napredek, cedita se med m mleko in ozelene celo pokojni kostanji v ZveszdS.
IN V >MONTE CARL.TJ« so zapihljale pomladne sapice. Sezona ha-zardiranja je v polnem razmahu. Tujska sezona je tako živahna, da so tesno zasedene vse mize. >LetoviSčaxji< so Izredno aktivni, kakor da nočejo veljati za upokojene. Na mteafa je na mernike cvenka. Da, to je vendar javno pohujšanje v teh časih! Ce bi človek imel denuncijantsko žilico, bi opozoril pristojne na strahote, ki se gode v našem Tivoliju pod dišečimi smrekami. Ves denar, kar ga pozna zgodovina, sluzi tu javnemu blagru. Kljub temu ti letovv Sčarjl včasih radi potožijo, da imajo nevarno vnetljive žepe. Le ne verjemite jim, saj imajo celo več zgodovinskih novcev, kakor muzej in nosijo jih v >Monte Carloc oelo v vrečicah. Mnogi zapravijo celo več kakor oni indijski princ, ki se je žalosten poslovil od francoske rivijere, ker se ni mogel iznebiti denarja.
Tivolska igralnica, ki Je vsako leto velika atrakcija — čeprav o tem nič ne povedo naši tujskoprometni prospekti — ima že zdaj ob začetku sezone toliko nepovabljenih gostov, da so kvartopirci začeli razmišljati o uvedfal vstopnine. Sklenili so pa tudi na tajni seji, da reporter je m ne bo dovoljen vstop, kakor tudi ne na njinova znorovališča v Zvezdi. Preveč so ponosni, da bi prosili za zaslombo pred javnostjo, kakor so njihovi zagrebški tovariši, ko jim je magistrat poslal dekret, da ne smejo več kvar ta ti v parku. NaSi >letovisčarji< hočejo oelo sami braniti svojo ogroženo Zvezdo. Trdno so prepričani, da Zvezda ne bo letos regulirana.
NA PROMENADI JE SEVEDA VSE V OGNJU, tudi tu je sezona že otvorjena in vsak dan lahko vidiš kakšno velemestno revijo. Pri nas je pač vse velemestno in nihče se ne čudi, če drdra po glavnem drevoredu več sto metrov dolga kolona >tankov«, ki jih potiskajo ugledne dame. Velikopotezni smo tudi v tem pogledu, vse, kar pa hočemo pokazati, vidiš »daj samo na promenadi v Tivoliju. Zato se moraš potruditi tja tudi, če hočeš videti vse, ki se hočejo pokazati. Pomlad je nekaj božanskega, toda kaj bi bila pomlad pri nas, če bi ne imeli promenade in Tivolija?! Spoštljivo moramo napisati, da imajo pri nas dekleta vseh starosti absolutno večino in da zastopajo vse naše >Javno« življenje na ulicah. Zdaj jih Je na promenadi toliko, da tisti redki moški aramežljivo poveća jo oči ter zardevajo kakor so v nekdanjih ztetib čaajh device.
Nase slovite krasotice na promenadi so se začele smiliti že betonskim kandelabrom, tako pobliskavajo z očmi. Tega seveda ne smete razumeti doslovno, saj se na promenadi razvnema tudi moški svet — tudi vseh starosti — in včasih imamo tudi revijo veteranov. Pri nas smo pač odkrili najboljšo pomlajevalno metodo za oba spola, pomlajevanje v Tivoliju. Nekatere dame se sicer pomlade kaj temeljito, še preden pridejo na promenado, da se »mladost« kar praši za njimi in lušči z njih, vendar pridejo v mladostni ogenj šele na promenadi.
če še pomislimo, da hodijo meščani na promenado ne le zaradi pomlajevanja, temveč tudi, da prezračijo z bencinom pomlajene obleke in tudi Iz kulturnih potreb, kajti mimo permanentnih umetnostnih razstav v Jakopičevem paviljonu hodimo vsi vzvišeni, je razumljivo, zakaj Je promenada tako živahna.
SE BOLJ ŽIVAHNO JE V PASAŽI. .. V pasaži sicer ne cveto japonske čres-nje m po pomladi ne dehti posebno, toda pasaža ima streho, da se pod njo lahko razcveta tudi pomladna ljubezen. Ljubljanske pomladi so tako lepe... Milo somče-ce ne sije nikjer tako prijetno, kajti pri nas je solnce luksus, srečni smo pa lahko, da ne pogrešamo dežja, zlasti ne spomladi. Deževni dnevi so v LJubljani sHa romantični, vsaj za tiste, ki vedre v pasaži. Vendar ne smete misliti, da je res tako romantično povsod v našem belem mesto. Pomladno življenje v pasaži je v resnici velemestno. Ko nekje zavija zvočnik najnovejši Šlager, se sprehajajo v mračni pasaži dvomljive »dame« in glasno Občudujejo izbrane viteze. — Ta gospod ml Je pa res všeč! pravi nesrečnica tovarišici tik svoje žrtve. Možak se pa obrne in pravi: — Vi pa meni niste prav nič!
m NA POSTI... v nebotičniku, kavarnah. .. Pri nas je vse velemestno. Pomlad je. Meščan gre na sprehod, >na zrak«, pravimo, na solnce, tn ga vse to, kar bi hotel povedati reporter, ne zanima. Ptičice pojo in rožice cveto — po narodni pesmici, veselo Je na svetu, kaj bi človeka vznemirjali problemi na promenadi ali v pasaži! Romantično, ne prozaično, je povsod, celo v veži glavne pošte, odkoder so izganjali romantiko že pred leti, ko so izobesili napis: Sh a janje Je prepovedano! Toda kdo bi mogel zabraniti dekletom, da bd ne čitala tu pisem, da bi ne čakala na tramvaj in kdove na kaj, kdo bi naj metal dame na cesto, ko dežuje? Sploh so ljudje tako grdi materijalisti, da mislijo vedno na kaj slabega celo na pošti, na promenadi, kjer uživajo ljudje nedolžnih src samo, čisto lepoto tega sveta, materijalisti, ki hodijo po svetu in gledajo samo. kot svetopisemska zver, koga bi požrli ...
Ne. saj ni tako tragično, rajske ptice žgole in čistih nedolžnih src brez slabe misli, prepričani, da smo vsi srečal kakor angelčki, občudujemo tulpe v Tivoliju___
Temeljita priprava.
— Gospodična, potegujete se za mesto korespondembke pri meni? Ali ste že kdai dopisovali ?
— Seveda sem s svojim ženinom.
Chopinov večer
Ttfnbijana, 4. maja. ▼ spomin 125. rojstne obletnica Chopina je d. Mmtien včeraj svečar v Hubadovt dvorani priredila m tkani koncert, na katerem so Korenčan Štefka (sopran), Stric Pavel (klavir), Rupel Karel (violina), Leskovic Bogomir (čelo) in 14-povšek Marijan (klavir) Izvajali izključno le dela tega nesmrtnega mojstra, največjega genija poljske muzike. Chopin je prvi muzik, zm katerega je bil klavir edino mogoča izraz in na katerem je govoril le o sebi in k tebi. Komponiral je takorekoč le izpovedi. Njegova umetnost je v na j skrite jšem jedru bolna, toda ravno zaradi tega tako skrivnostno lepa. Njene melanholija in sentimentalnost izžarevata opojen vonj. Chopinov klavirski stil je bil za njegove sodobnike popolnoma nov, dasi je mogoče najti zvezo med njim m stilom Hummla in Fieida. Ritmika in dokaj t ciko krvna metodika Chopinove muzike korejiini v slovanski narodni glasbi in v tem smislu je Chopin eden prvih zastopnikov nacionalne glasbe. Najmočnejše pulsira narodna kri v njegovih bujnih pokmezah. Polne žara so njegove viteške mazurke, sladke sanje in galantni flirt odražajo valčki. Poleg teh idealnih plesnih oblik vejejo is fantazij, akereov, balad, impromptuja, preludijev lirični izlivi vročega, včasih demonsko-skriv-nostnega, pa zopet sirensko laskajoče ga srca. Duhovitost trkunBre v tehnično vedno zanimivih etudah, samotne sanje in neutešeno hrepenenje zveni iz no k tur no v. Chopin je bil v resnici virtuoz v trpljenju. Od L 1831. do 1348. je bil Chopin umetniški kralj francoske prestolice. On je odkril Fariianom čisto umetnost, dokazal jim, da zamore biti v nekoliko taktih čiste klavirske umetnosti več poezije, občutenja in lepote kakor v petih aktih opere polnih izumctndčcnosti in osebne pretenzije.
O Chopinu je uvodne besede govora prof. Pavel Sivic ter nam nato na pamet zaigral Nocturno v fis-duru. Preludij v g-duru, Etudo v f-molu in Valček v cis-molu. Za njim je ob spremljevanju klavirja (prof. Lipovšek) zapela gdč. Korenčan Štefka Melodijo, Dekletovo željo. Uverturo in Moje radosti, vcčct pa je zaključil Trio v g-molu, op. 8, Id so ga izvajali gg. Rupel, Leskovic in Lipovšek. Težko je biti kos Chopinovi muziki, nc po tehnični plati, to so igraje odlično dokazali vsi izvajalci, toda dobrati se do duha njenega in ga izčrpati, to je dano le malokaterim. Za to treba prav posebnega študija, zato treba biti le Chopinov igralec. Imeli smo izredno srečo, da je tak skoro edinstven interpret Chopina bil na intimnem koncertu navzoč ter nam na prošnjo Glasbene Matice zaigral štiri Chopinove skladbe. V ljubljanski operi pričakuje krsta opera »Janrud« poljskega komponista Raula Koczalskega, Komponist je k tej krstni vprizoritvi svoje opere sam prispel k nam ter posetU tudi včerajšnji intimni koncert. Poleg Paderev-skega velja Koczalski kot najodličnejši interpret Chopinove muzike. Zanimivo je, da je pred tridesetimi leti kot zelo mlad klavirski virtuoz že koncertiral v ljubljanski Fuharmoniji in izvajal Chopina, Z neverjetno mladeniškim ognjem in fundamentalnim poglobi jen jem nam je podal Chopina takorekoč iz prve roke. Navdušena publika ga je po vsaki točki obsula s frenetičnim aplavzom in prav s silo se j« moral končno odtrgati od klavirja.
Dan težkih nesreč
Ljubljana, 4. maja. Včeraj se je pripetilo več hudih nesreč, od katerih se je ena končala s smrtjo, več ponesrečencev pa leži v bolnišnici. I>an je bil posebno kritičen za reševalno postajo, ki je bila hkrati klicana na več strani, pa ni imela na razpolago reševalnih avtomobilov, od katerih je eden v generalnem popravilu, a drugemu so pravkar popravljali defekte.
HLODI SO GA STISNILI DO SMRTI
Okrog 17. je prišla na tukajšnjo glavno pošto brzojavka iz Rogatca na Dolenjskem, naj nemudoma obveete reševalno postajo, ki naj pošlje reševalni avtomobil na Turjak. 27-letni posestnikov sin Alojzij Jam-rdk je včeraj popoldne peljal težko naložen voz hlodov, ko sta se mu nenadoma spla-šila konja. Zaradi dira se je pretrgala veriga in hlodi so zdrknili z voza ter padli na nesrečnega Jamni k a, ki ga je stisnilo Čez prsa, da mu je vdrlo koš, med hlode pa je prišla tudi glava. Fant je nezavesten obležal. Reševalci, ki so prihiteli na kraj nesreče, so ga sicer dobili 8e živega, že med prevozom je pa nesrečnež izdihnil. Zato so truplo pustili v fcelimljah in se s praznim vozom vrnili v Ljubljano.
BERAČ POD TRAMVAJEM
Istočasno je bila pozvana reševalna postaja na pomoč tudi na Celovško cesto, kjer je prišel pod tramvaj 601etni France Cinžar, doma iz Cerkelj na Gorenjskem. Mož je pritiskal na kljuke ob Celovški cesti, ko je pa stopil iz Pintarjeve trgovine, je prišel blizu gostilne Zvezde pod tramvajski voz, ki ga je podrl in potegnil za seboj. Vsega krvavega in nezavestnega so potegnili izpod tramvaja.
Na reševalni postaji so imeli na razpolago samo en voz. Kot rečeno, je eden v popravilu, drugega so pa poslali na Turjak. Tudi s tretjim vozom so imeli smolo. Popravljali so pravkar defekt, ki je nastal v pnevmatiki in komaj je bil voz za silo popravljen, je že moral odriniti. Ko so prispeli reševalci v naglem diru do železniškega prelaza na Goeposvetski cesti, je nastal nov defekt: počila je druga pnevmatika. Seveda ni3o mogli nadaljevati vožnje. Zato je eden reševalec naglo sedel na kolo in se odpeljal do mitnice na Celovški cesti, kjer je ležal ponesrečeni Cinžar, in povedal, da ga z reševalnim avtomobilom ne morejo prepeljati v bolnico. Cinžarja so nato naložili na privatni avtomobil. Kakor nam poročajo iz bolnice, je beračevo stanje selo kritično.
DRUGE NESREČE Včeraj popoldne je padel na Gosposvet-ski cesti pod vos »letni točaj Rudolf Plss-nik, zaposlen v hotelu >Metropolu<. Dobil je resne poškodbe po telesu. — Pri telovadbi se je snoči ponesrečil 221etni zobo-tehnik Leopold Turk. Padel je tako nesrečno, da si je polk odo val glavo in dobil tudi notranje poškodbe. Tretja žrtev podobne nezgode je pa bil 321*tnl banovinski cestni nadzornik Viktor Demžar is Lancove-ga, ki je padel z motorja in si zlomil levo nogo.
Huda zima na Poljske:
Zapadlo |e nad mt motor noga, tako da je v zastoju veo promet — Nenavadno oster mraz — Številne nesreče
Varšave*, 4. maja, r. V vsej Poljski je nova. zima. V teku sadnjlti
treh dni Je zapadel nad en meter debel sneg, tabo da je v sastojn ves promet. Mesta so docela odrezan* od podeflelja, ker so vse ceste neprehodne. Celo v Varšavi so morali ustaviti cestni promet i vozovi, avtomobili in tramvaji* ker so ulice popolnoma zatrpane s snegom. V bolnicah Je 160 ljudi. Id so si zaradi poledice polomili roke in noge. V GaHciji je zmrznilo zaradi nenavadno
ostrega mraza mnogo divjačine, posebno pa so trpele ptice. Tudi zračni promet je ustavljen, ker so vsa letališča zasnežena in jih ne morejo dovolj hitro očistiti, ker še vedno sneži v debelih kosmih. Železniški promet se za silo vzdržuje z največjim naporom. Vlaki imajo ogromne zamude. Za narodni praznik 1. maja napovedana velika vojaška parada pred PUsudsldm Je morala Izostati, ker vojaki nteo mogli niti iz vojašnic
Kriza španske vlade
Zaradi notranjih razprtij je Lerroux podal ostavko vlade — Kdo bo sestavil novo vlado, še ni znano
Madrid, 4. maja. r. Zaradi naraščajočih nasprotij v vladi sami v pogledu notranje politike je postal položaj Ler-rouxove vlade nevzdržen. Včeraj popoldne Je Lerroux sklical izredno sejo ministrskega sveta in sporočil, da bo podal ostavko celotne vlade. Takoj nato je odšel k predsedniku republike in mu sporoči] ta sklep. Predsednik republike mu je prigovarjal, naj skuša po drugi poti rešiti nastale spore. Lerroux je to odklonil, nakar je predsednik republike ostavko sprejel.   Po kratkih konzulta-
cijah je predsednik republike ponudil mandat za sestavo vlade zopet Lerrou-xu. Lerroux si je izprosil dveurni premislek. Posvetoval se je s svojimi političnimi prijatelj, nato pa je ponudbo odklonil. S tem je postal položaj se bolj zamotan. Predsednik republike je pozno v noč in danes ves dopoldne nadaljeval konzultacije, vendar pa se se ni odIo<31, komu bi poveril sestavo nove vlade. Desničarski krogi razvijajo živahno akcijo, da bi dobili oblast v svoje roke.
Smrt
dveh vnetih Sokolov
Ljubljana, 4. maja. Ljubljanski Sokol in Sokolsko društvo v Stepanji vasi sta včeraj izgubila dva zvesta in marljiva člana. Prvemu je smrt iztrgala iz srede Veličana Finka, a v 6te-panji vasi je umrl br. France Pavlica r>asi je že dolgo bolehal, nas je vendar presenetila vest, da je umrl dolgoletni blagajnik mestne občine ljubljanske, Veličan Fink. V grob je legel idealen narodnjak in osebno eden najplem enitejsih in najpošte-nejsih ljudi. Njegovo delo na nacionalnem polju današnji mlajši generaciji ni znano ali starejši Ljubljančani se ga bodo dobro spominjali iz prvih početkov sokolskega dela. Ni bilo sokolske prireditve in narodne slavnosti, kjer bi se VeHčan Fink kot eden naj^boljših in najelegantnejsih telovadcev ne udejstvoval. In kaj naj rečem o njem kot o uradnem kolegi? Bila ga je dobrota sama, pomagal in ustvarjal je dobro, kjerkoli je mogel. Kdor njegovih kolegov je bil v stiskali in zadregah in iskal pri njem pomoči, je sigurno dobil podpis za menico itd., če sam ni imel denarja, da bi mu pomagal. Pri Ljubljanskem Sokolu je bil od mladih nog, v mlajših letih tudi eden najboljših telovadcev. L. 1SS6 je bil skupaj z brati, že pokojnim Mulačkom, Srečkom Magoličem in Matijo Bencauom Član načebstva, naslednje leto pa načelnik Ljubljanskega Sokola, kateremu je ostal zvest do svoje smrti. Za pokojnim žalujeta žena in hčerka. Pogreb bo jutri ob 16- izpred hiše žalosti, Poljanska cesta 15. Sedaj je tudi on legel med druge poštenjake k večnemu počitku in zapustil za seboj neizpolnjeno vrzel. Mestna občina ga je imenovala za vse njegovo delo leta 1933 meščanom mestne občine ljubljanske. Veličan Fink je bil rojen 1863 v Trstu, fara Sv. Justa ter je stopil s 16 leti v mestno službo, kjer je pod težkimi in neprijetnimi pogoji služil več kakor 43 let, kar je vsekakor zelo interasanten pojav. Naj v miru počiva, njegovim ostalim pa najiskrenejše sožalje.
Sredi dela je včeraj zjutraj zadet od srčne kapi omahnil v večnost br. France Pavlica, železniški zvaničnik, star komaj 56 let. Pokojnik je bil Izredno simpatičen in ljubezniv mož in naravnost vzoren oče svojim otrokom, ki jih je kljub svojim skromnim dohodkom izšolal in je eden ab-solviral pravno, drugi pa filozofsko fakulteto, tretji je v zasebnem poklicu, dva pa Še študirata. Poleg sinov žalujeta za njim žena in hčerka. Bdi je tudi dolga leta član Sokola v stepanji vasi. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred hiše žalosti, Poljanska cesta 62, na pokopališče v stepanji vasi.
Bodi vrlima sokolskima delavcema ohranjen časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Lepi uspehi
loških planincev
Skofja Loka, 2. maja. LjubniSka koča je plačana ... Podružnica SPD v Skofji Loki je brez dolga, imamo čez 120.000 čistega premoženja... To je bil refren poročil na včerajšnjem občnem zboru podružnice SPD. Zbor je bil v resnici lep. Glede poročil, pa nič manj glede udeležbe članstva, ki je napolnilo mestno posvetovalnico do kraja in s tem pokazalo, da mu je ljubezen do naših planin in do turizma res pri srcu.
Mile planinske goste je pozdravil uvodoma vseletni, zaslužni predsednik SPD g. Dolenc Franc ml., ki se je najprej spomnil marsejake tragedije, nato pa v bistvenih potezah opisal stremljenja loške SPD v preteklem letu. Nato so se zvrstili s skrbnimi poročili ostali odborniki. G. Košir je podal tajniško poročilo, g. ing. Sabec kot predsednik gospodarskega odseka, g. Potočnik Avgust kot blagajnik, potem pa je bila na predlog g. Bur-dveha sprejeta z oduševljenjem razresni-es vsemu odboru.
Zamielek gradnje koče na Blegašu je opuščen za stalno in to iz državnih interesov, škofjeloški podružnici SPD je njen rajon sedaj natančno določen in sega na eni strani do Smlednika, dočim se giblje v drugi smeri prav do državne meje. Društvo je dobilo unificirana pravila, ki jih je zbor tudi soglasno sprejel. Važno je, da so pO novem vse markacije in oznake pod zaščito upravne oblasti m se v bodoče uničevalci društvenih naprav nW več ne bodo pozivali k »pravnemu planinskemu čutu«, ker bodo morali na zagovor pred glai
stvo. Loška družina planincev šteje 104 člane, od teh 14 pododborov v Gorenji vasi. V preteklem letu so bile vse kupne pogodbe podpisane in je bila izvedena prevedba lastninskih pravih na Ljubniku SFD. Kočo je posetilo blizu 2000 planincev, ki so se vpisali, obisk pa je bil gotovo še dvakrat višji, saj nudi Ljubnik prijeten r izprehod z izvrstnim razgledom. Med letom sc je napravila nova zložnejsa pot, uredila pa sc le tudi prepadna strmi proti Selški dolini. Za mislek splaciranja vrha je letos še izostal, pač pa sc bo posvečala vsa briga markacijam, ki so deloma slabše, drugod jih pa sploh ni. Baš iz oairov markacij tudi ni moglo izdati SPD že napovedanega zemljevida loškega območja, ki je sicer zanj vse pripravljeno. Podružnična blagajna (brez koče) je imela lazu 3846 Din prometa, gospodarstvo koče na Ljubniku 42.495 Din in gostilniško gospodarstvo zopet posebej 36393.50 Din. Prebitek 40oO-50 se je porabil predvsem za plačilo koče, nakupilo pa se je tuda več inventarja, stolov, daljnogled m drugega materijala. Premoženje podnižnice znaša Dm 123.760.75, od Česar odpade na kočo 90.000 Din, na inventar 28.800 Din, na parček) 400 Din, na razno blago 500 Din ki na do-broimetje v gotovini 40S0J5 Din.
V imenu centrale je pozdravil aboro valoe delegat g. Pučnik, ki Je dal prisotnim mnogo umestnih in rzpocSmdnih navodil aa nadaljnje delo.
Pri volitvah je bil aopet iatvoljesi stari odbor m so vstopili vanj gg. Dolenc mL Potočnik Avgust, inž- ;sat>ec, Erjavec Leopold, HaJCner Feliks m SVohenl, k<» namestniki pa Hafner Pavel. Potočari k Janko ln Kosir. Pred zaključkom uspete ga zbora je bU sprejet predlog, da gospodarski odsek kot samostojna korporacija v SPD preneha z delovanjem, ker Je svoje đelo dovršila. Oba Potočnika m inž. sabec  prejmejo  priznalna pisana.
KOLEDAR.
Danes: Sobota 4. maja katoff&ant: VlOZftJan, Valhun.
Jutri:   Nedelja    S.    maja katoneani:
py v.
DANAŠNJE PRIREOITVE-
Kino Matica: Vihar.
Kino Ideal: Ukradli so JI otroka. '
Kino Dvor:  Volga — Volga-
ZKD: »Mati« ob 14-16 v Matici.
Kino slika: Donski kozaki.
Filozofsko društvo; predavanje univ. prof. dr. Spektorskega »Sociologija tn filozofija«, ob lfi. na univerzi, predavajtadca SL 90.
Akademija Podmladka Jadranske straže na državni dvorazredni trgovski soli ob ld.dO v dvorani Trgovskega doma.
PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Vinar. Kino Ideal: r kradli so Ji otroka. Kino Dvor: Volga — VoJga. ZKD;   »Mati«  ob 11. dopoldne  v Ms-tiči.
Kino diska: Donski kozaki.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Leustek. Real^eva cesta 1, Banovec Kongresni trg 13 m Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Iz Višnje gore
— Poansadnl raj na Polževem. Ljubiteljem narave in oddiha potrebnun Je pomlad odprla vrata na stezaj, vse je v cvetju in zelenju. Svež gorski zrak veje človeku naproti, ko zavije z glavne ceste na Pesceniku skozi krasne bukove in smrekove gozdove na priljubljeno Polževo. Toplo visinsko solnce ogreva prijazne griče. Iz-prehodi po solncu in gozdovih na vsa strani, vrhu tega pa krasen razgled po zeleni Dolenjski tja daleč proti Kočevju in na nase zasnežene planine. Saj je zrak cist kot kristal, daleč naokoli ni nikakega industrijskega podjetja, ki bi kalilo mir. SK Polž ima se mnogo načrtov, da bodo izletniki in letovisčarji leto za letom bolj zadovoljni. Toda sama dobra ideja ne more vsega. Zato v čim večjem številu obiščite Polževo, da se postavi delo za po-vzdigo Dolenjske na trdne noge, da se čim prej uresničijo lepi načrti- Polževo je zelo priporočljivo tudi za majniSke izlete šolske mladine.
Bogate napitnina*
— Zakaj si pa dal garderoberki tako bogato napitnino?
— Zakaj bi jI pa ne dal? Le poglej, kako lepo novo suknjo mi je dala.
SLOVENSKI NARODc, dne 4. maja 1835
8 Iran S.
Pevska zbor JUU
v Bolgariji
Turnefa našega učiteljskega pevskega zbora bo trajala
od 14« do 29. maja
Ljubljana, 4. maja. Prijateljski stiki med nafti m tn bratskim bolgarskim narodom so vedno prisrčnejši tn tesnejši,   zlasti   v kulturnem pogledu.
Predsednik JUU Ivan Dimnik
K nam prihajajo v pasete bolgarska znanstvena, kulturna in pevska društva, ki nam prinašajo pesem južnih krajev, a naša pevska društva jim vračajo našo pesem. Nedavno je gostovala v Bolgariji Glasbena Matica, ki je bila povsod gostoljubno in prisrčno sprejeta, zdaj pa pojde na daljšo
Nov udarec za dolenjskega kmeta
.Novo mesto, 3. maja.
Lep solnčem 1. maj je že v ranem jutru spravil na noge ljudi, ki so se z veselim arcesu oprijela snojega veakdanjega dela. Kmetje so se veseiiii, da bo letina, spričo prejšnjih padavin in lepega solnčnega mata bogata. Stari ljudje pa pravijo, da je zdaj ves svet narobe Ln to smo spoznali tudd v sredo. Že v prvih popoldanskih urah, po tako lepem solnčnem dopoldnevu, je zapihal mrzel veter, ki je kupaći! ne nebu črne oblake, iz katerih ee je v6ul gost dež, vmes pa «0 na začudenje vseh pričele padati tudi snežinke, pomešane z malimi ledenimi zrni. Toplomer se je takoj spuestil od svojih dopoldanskih 21 stopinj na ničlo, preko noči in proti jutru pa je toplomer beležil 3 stopinje pod ničlo. Temu neverjetnemu naglemu padcu temperature je v ni-aaivah in hribovju sledil se sneg. Drugo iutro po solnčnem vzhodu Ln rozpneoni me-_rli so se naši Gorjanci, kočevski in ostali nribi zalesketali v snežni odeji
Vee žlahtne zgodnje sadeže je un.čil mraz. Ljudje so se tolažili s tem, ker so po sadovnjakih ostala neprizadeta vsaj jabolka, v grorioauh p*a vinska trta. Po današnjem jutru pa se ubogi ljudje, ki so v potu svojega obraza obdelali in skrbno ne-
i^ovali svoje vinograde, nimajo tolažiti z ni-t^ma: vec. Po jasni četrtkovi noči je davi
padla huda slana. BLlo je 4 stopinje pod ničlo in slana je uničila vse dolenjske vinograde, sadje in po vrtovih soČivje. Baš letos je imela sadna letina na Dolenjskem izvrstne izglede. Vse drevje je bilo v bujnem cvetju ki lastniki sadovnjakov in vinogradov so že računali na lepe izkupičke. Vse to pa je preko noči uničil mraz, proti kateremu je Človek brez moča. Že iteik obubožan dolenjski kmet je s tem še bolj kruto prizadet in tem bolj potreben pomoči.
Razstava Kola jugoslovanskih sester
Trbovlje, 3. maja.
Naše Kolašice marljivo pripravljajo veliko razstavo, ki bo v času od 30. maja do 6. junija v trboveljski osnovni šoli pod naslovom »Zena«. Kolo iugoslovenskih sester želi s to razstavo naši javnosti pokazati v vseh podrobnostih delo naše žene v gospodinjstvu^ gospodarstvu, higijeni, negi in vzgoji mladine, zlasti pa tudi v kulturnem udejstvovanju. Poleg oddelka »Gospodinjstvo« bodo razmeščeni v posameznih razredih šole tudi oddelki »Domača ženska obrt«, oddelek »Umetnost«, kjer bodo zastopane naše slikarice, pisateljice in pesnice. Prav obsežni bodo oddelki, v katerih bodo sodelovali Osrednji zavod 73. domačo žensko obrt in Zveza gospodinj iz Ljubljane, kakor tudi razne založbe ženskih listov. — Zelo poučljiv bo tudi oddelek »Higijena žene« ter oddelek »Nega dojenčka«, ki bo zanimal zlasti naše mlade matere. Večinoma bodo razstavljena domača dela naših žen, ki hočejo naši javnosti pokazati, kaj zmorejo pridne roke in zdrav razum. Baš zato vlada za razstavo veliko zanimanje ne le v tukajšnjem revirju, marveč tudi v sosednih dolinah, pa tudi v drugih krajih, ker bo ta razstava prva te vrste v naši ožji domovini. — Da bo omogočeno posetiri razstavo »Zena« tudi revnejšim slojem, bo poset in ogled razstave brezplačen.
NTaše Kolašice pa niso pozabile pri tej priliki tudi na one naše brate in sestre po rodu in krvi. ki žive v težkih prilikah onkraj meje v hladni tujini. Tudi njim so posvetile in pripravile skromen kotiček, ki bo pa nazorno prikazal lepe stare slovanske običaje naših rojakov ob Žili, Dravi in Soči, njihovo delo, njihov trud, njihova prizadevanja, da nam dokažejo, da so še vedno naši, da jim tudi najkrutejša sila ni iztrgala ljubezni do matere Jugoslavije iz krvavečih src. — Razstava »Naši kraji onkraj meje« bo prikazovala narodne noše. delo koroške in primorske žene v gospodinjstvu, v ročnem delu. v kulturnem udejstvovanju itd. Pri tej priliki pa hoče Kolo jugoslavenskih sester jugoslavensko
koncertno turnejo po Južni Bolgariji priznani učiteljski pveski zbor JTJTJ v Ljubljani.
Na koncertni turneji, ki bo trajala od 14. do 29. maja, se ustavijo učitelji in učiteljice najprej v Sofiji, kjer prirede koncert 16. maja, naslednjega dne pa matinejo. Dan pozneje nastopijo v Plovdivu, središču plodovi te trakijske ravnine, a 19. maja bodo že v 108 km oddaljeni S:ari Zagori, ki leži v rodovitni, bogato obdelani ravnini m katere bujna južna vegetacija priča o izredno toplem podnebju. 20. maja se ustavijo v Kazan liku, ki leži v slavnoznani dolini rož, a dva dni pozneje bo pel zbor v Slivenu, kjer izdelujejo bolgarske žene in dekleta slovite preproge in znamenite bolgarske ornamentalne vezenine. 23. maja bo koncert učiteljskega zbora v pristaniškem mestu Burgasu, turneja pa se zaključi s koncertom v star os lavnem Jambolu, ki je kakih 110 km oddaljen od Burgasa. 26. maja prirede še pevci v Jambolu matinejo, nato pa se mimo Nove in Stare Zagore vrnejo nazaj v bolgarsko prestolnico, odkoder se vrnejo v Jugoslavijo.
Na povratku se ustavijo učitelji na Oplencu. kjer se poklonijo manom blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja Koncertna turneja bo trajala torej 14 dni, pot je pa dolga 2S00 km. Odhod iz Ljubljane je 14. maja ob 19.30 z glavnega kolodvora Turneje se udeleži 40 učiteljic in 40 učiteljev pod vodstvom predsednika JUU Ivana Dimnika tn dirigenta Milana Pertota, vodja zbora je skladatelj Emil Adamič, vodja turneje pa tajnik JUU Drago Supančič.
Prepričani smo, da bo turneja učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane nov korak na poti zbližan j a obeh narodov in da bo pevski zbor utrdil še bolj sloves naše lepe pesmi med brati Bolgari.
rajo od časa đo časa na sorske ____________________
Oficijama otvoritev nova pešpoti bo na> brt te IS. L m.
— Spominski lipa, katero smo s bom opaaovsii, sil bo pognala ali ne, Je osedensia. Priporočati hi bilo. da se okrog nje postavi majhna Učna ograji ca, da bo imel za zalivanje pristop do nje samo dež.
— Prt zadnji nesreči v naših planinah, katerih Irtev Je bil akademik Mirko Gom-bač iz LJubljane, se je pokazalo, kako pomanjkljiva je bila oprema reševalcev, s katero razpolaga rešilna postaja podružnice SPD v Kamniku. Težko ranjenega ponesrečenca so morali spuščati po vrveh, zvezanega s pasovi od police do police, kar Je reševanje zelo zavleklo ter bi to kmalu postalo usodno za vso ekspedicijo. Skrajni čas bi že biL da bi SPD opremilo rešilno postajo v Kamniku z vsemi potrebnimi pripravami po vzorcu švicarskih rešilnih postaj, predvsem pa, da nabavi visečo vrečo, s katero se ponesrečenca zelo lahko »pušča od ene police na drugo po vrvi, slično kot na žični železnici, ker tako manj trpi ponesrečenec sam kakor tudi reševalci.
Iz Cel]a
ženo posebej počastiti, da se ovekovečijo njene vrline in čednosti, ki bodo s to razstavo posebej oživotvorjene. Kolo hoče posvetiti pri rej priliki »ženi« mlado lipo, ki je vsajena pred šolo, pred lipo pa namestiti spominsko ploščo, ki bo še pozne rodove spominjala na marljivost in delavnost žene današnje dobe. — Otvoritev razstave ter posvetitev lipe in odkritje spominske plošče pred njo bo združena z večjo proslavo, na katero že danes opozarjamo, zlasti pa, da naj nihče ne zamudi si ogledati razstave, ki bo prikazovala pridnost, sposobnost in marljivost naših delavnih žen v rudarskih revirjih.
Živilski trg
Ljubljana, maja.
Zdaj so živahni dnevi na živilskem trgu, meščani imajo nedvomno zopet dober tek. Zanimivo je bilo danes opazovati gospodinje na perutninskem trgu, kjer so skoraj bolj kupovale perutnino kakor jajca. Zdaj so že >v modi« piščanci, ki jih hodijo kupovat tudi sami možje, ker ne zaupajo dovolj svojim gospodinjam. Piščance kupujejo najbrž mnogi predvsem zato, ker so luksus, kajti kdorkoli se ne more pohabati, da se masti s piškami. Suhe, da kar poka, prodajajo po 30 Din par, kar je pač za povprečnega meščana v resnici luksusna cena Skomine vzbujajo tudi razne, zdaj še redke dobrote med zelenjavo. Posebno lepe so že uvožene kumare, ki jih prodajajo po 18 Din kg. Tudi stročji fižol je že zelo lep. Seveda, poceni ni, kg 24 Din, toda zdi se ti tem boljši, če pomisliš na njegovo ceno. Uvoženi grah ni več redkost, saj ga prodajajo vsi branjevci že poceni v primeri s prejšnjimi cenami. Danes ga je bilo že dovolj po 7 Din kg. Kaže, da domači grah ne bo mogel še tako hitro konkurirati uvoženemu.
Kažejo se znaki, da so naši zelenjadarji od leta do leta podjetnejši, saj so zdaj že na trgu domače beluše, ki sicer še ne dosegajo kvalitete uvoženih, vendar so redkost, ki se z njo zelenjadarji lahko postavijo. Danes jih je bilo nekaj iz Domžal. Prodajali so jih v šopkih po 6 Din V splošnem je zelenjava poceni. Zdaj so že skoraj vse merice po dinarju, merica berivke, špina-če itd. Ni pa več motovilca. Krompirja je že malo, tudi dobrega korenja ne moreš več dobiti in precej drago je, po dinarju komad, precej je še pese, ki pa tudi ni več dobra in začela jo je izpodrivati uvožena, ki je po 8 Din kg. Danes je bilo na trgu še precej jabolk, ki menda ne bodo pošle do črešenj. Prodajajo jih še vedno po 8 Din kg.
Iz Kamnika
— Banovinsko poafeatvo Biba na Maniru planini bo sprejelo v oskrbo tudd letos okrog 100 plemenskih telic. Po lanskih dobrih rezultatih se vidi, kako je zanimanje za to gorsko pašo naraslo, saj Je že do sedaj prijavljenih 108 glav samo iz kamniškega sreza, medtem ko se Je moral lani zaradi redkih prijav pritegniti še kranjski in gornje grajski srez.
— V vasi Vaseno pri Tuhinju so odkrili pred kratkim lepo brušeno steno. Vsi so misliti, da je to del kake marmornate stavbe iz rimske dobe in že so se našli ljudje, ki so pričeli odkopavati s skrito mislijo, da najdejo za steno stare rimske zlatnike. Tudi v Kamniku je vladalo veliko zanimanje za to najdbo in cele družbe so ee vozile z avtomobili na oglede. Za zadevo se je zanimala tudi ljubljanska univerza in sedaj je na žalost bajke o rimski stavbi konec, kajti ugotovljeno je, da stena nd del rimske stavbe in da za njo gotovo ne bo zlatnikov, ker izvira iz tercijarne dobe, ko se je zaradi zemeljskega preloma in tektonskega premikanja zemeljskih mas ta stena iz milo-nita izbrusila. Vsekakor pa je to zelo zanimiv zemeljski pojav.
— Pešpot v Kamniško Bistrico ob desnem bregu reke Bistrice bo skoro dograjena. V glavnem je pot po trasi že Izpeljana, le na gotovih mestih so potrebne še razne izpopolnitve. Po svoji romantič nosti ne zaostaja za staro potjo, zlasti zaradi krasnih razgledov,   ki se nam otipi-
—c Materinski dan proslavljajo ženske organizacije vsega sveta drugo nedeljo meseca maja, to je letos 12. t. m Kakor vsako leto, bo izvedlo proslavo v Celju tudi letos Kolo jugosk>venskih sester. Zaradi številnih prireditev okrog tega dne bo društvo priredilo eamo cvetlični dan Ln obdaritev revnih žen, proslavo pa je preložilo na poznejši čas.
—c v celjski bolnici je umrl v četrtek petletni sprevodnikov sinček Josip Bizjak iz Velenja.
—c Nedeljski nogomet V nedeljo dne 5. t m. ob H5. se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Delegiran je sodnik g. Lake-žič, rezerva je g. Ramovš.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 10. t. m. fcr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
Iz Ptuja
— Pri Sv. Janžu na Dravskem polju so te dni ujeli v lovskem revirju industrij ca Adolfa Westna iz Celja lepega sokola z železnim obročem z označbo, da je bil spuščen iz nekega zavoda v Švici v Kaltbachu dne 12. junija 19S4. Sokol je v tem času preletel zračno progo 600 km. Obroč je bil v svrho kontrole poslan nazaj omenjenemu zavodu.
— Požar je nastal pred dnevi v gospodarskem poslopju posestnika Napast Matevža v Cirkovcih, ki ga je uničil do tal. Razen poslopja je zgorela tudi vsa zaloga sena in slame ter nekaj gospodarskega orodja. Skupna škoda znaša okoli 30.000 Din. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
— Z ročico po glavi. Posestnica Mislo-vič Marija iz Belskega vrha je bila te dni zaposlena za svojo hišo pri podiranju ograje, ki jo je postavil njen sosed na njenem zemljišču. Pred njo se je nenadoma pojavil V. F. ter izzval zaradi tega prepir, v katerem je prišlo med njima do dejanskega spopada. V. je pograbil ročico ter je Mislovičevo pretepel po rokah in glavi, da je morala iskati zdravniške pomoči. Zadeva se bo pa še obravnavala pred sodi-
ščem.
— Hud mraz je pritisnil tudi v ptujskem srezu ter je zlasti škodoval v nočeh od 1. na 2. in na 3. maja. Temperatura je tako padla, da je sadno drevje in trta, zlasti v naših I lalozah, naravnost zmrznila. Mraz je napravil kmetovalcem in vinogradnikom zelo občutno škodo, da so vsi obupani.
Iz
— Vsem javnim nameščencem, volilcem litijskega sreza. 1. maja je večina Vas dobila tiskano okrožnico s faksimilom podpisa g. ministra za socialno politiko dr. Maruši ča, v kateri priporoča, da volite bivšega poslanca za litijski srez g. Mravljeta Milana iz Ljubljane. Na moje telefonsko vprašanje, če je ta okrožnica v resnici njegova, je g. minister za socialno politiko dr. Drago Marušič izrecno in z ogorčenjem izjavil da ni nikdar m nikoli poslal javnim nameščencem litijskega sreza kake okrožnice, v kateri bi priporočal izvolitev g. Milana Mravljeta, Iz tega sledi da okrožnica ni pristna in da je hotel nekdo izvajati neupravičen pritisk na Vas, javne nameščence, volilee. Vsi kandidati na Jev-tičevi listi smo enako vredni in pri oddaji svojega glasu poslušajte le glas svoje vesti, in volite po svobodnem prepričanju. — V Lkiji, dne 4. maja 1935. — Lajovec Franc, predsednik občine Litija in kandidat na Jevtičcvi listi.
— Zima namestn pomladi. Sv. Florijan je že v deželi, vreme pa se nikakor noče obrniti na pomlad. Tako mrzlega vremena že dolgo nismo imeli ob tem času kakor letos. Po pisarnah morajo še kuriti. 1. maja pa je v višje ležečih krajih našega sreza celo snežilo, v dob*ni pa smo ima1! naliv z mrzlimi vetrovi. Slana je osmodila v mnogih krajih sadje. Pravijo, da je precej škode.
— Jnrjevanje Strelske družine. Zadnjo nedeljo je povabila Strelska družina svoje člane in prijatelje k mični podružnici sv. Jurija v Podšentjur pri Poganiku. Čeprav je vse popoldne deževalo, je bilo v Podšentjur jn mnogo ljudi. Strelci so streljali na treh tarčah. Prvenstvo je odnesel g. Niko Smeje iz Litije. Slavnostni del sporeda, to je zbor članstva in nagovori posameznih funkcionarjev, pa so zaradi slabega vremena odpadli.
— Koncertni nastop litijskih šolarjev bo 16. junija popoldne ob 15. uri v kinu Dragi. Javljamo to kot prednaznanilo s prošnjo, da upoštevajo druga društva ta datum.
_ Vprizoritev veseloigre na prostem. Na
Javorjih pri Litiji pridno vprizarjajo igre na prostem. Vrli domači diletantje se pripravljajo na vprizoritev veseloigre »Pri belem konjickuc, ki bo prihodnjo nedeljo ob 15 uri v javorskem gozdičku. Igro vprizori domaČa prostovoljna gasilska Četa.
_ Tekma v odbojki V Mačkovni. kjer so
uredili prav lepo solnčtio sokolsko igrišče. so tekmovali v odbojki Člani ponoviSke^a Sokola in gojenci ponoviškega vzgajališča. Zmagali so člani Sokola.
To M
skrajno nizke cene?
Prima športni suknjiči po 98 Dir
VELIKA IZBIRA obisk, Tranichouthov, pnmparic, modnih hlač Ltd. — Res poceni kupite le
pri PRESKERJU v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 14
— Impozantna športna prireditev t Svar-ievi bosti V nedeljo je bilo v Švarčevi ho-sti na igrišču SK Litije toliko občinstva, kakor ga pri nas še ne pomnimo. V pred-tekmi so nastopili proti našim juniorjem mladi športniki iz Zagorja. Potem se je vršila tekma prvih moštev SK Jugoslavije iz Celja proti naši domači enajstorici. Zmagali so gostje z rezultatom 6:1. Tekma je bila igrana odlično in v zelo lepeni tempu. Po nesreči sta se zaletela z glavama drug v drugega dva igralca Litije ln Celja. Naš domačin g. Novak je dobil na glavi močno rano, celjski gost pa se je zaletel v našega igralca z nosom tako nesrečno, da je omedlel in je bil potreben zdravniške nege. Tekmo je sodil odlično Litijan g. Gernedel. Prihodnji mesec bodo igrali člani SK Litije proti Celjanom re-vanžno tekmo na novem igrišču pod Ostrož-nim. Revanžna tekma se bo vršila ob priliki otvoritve igrišča SK Jugoslavije. Na nji hovem otvoritvenem prazniku pa bodo sodelovali tudi naši juniorji.
Z Jesenic
— Lepo uspelo predavanje. TK Skala podružnica Jesenice je priredil v četrtek zvečer v telovadnici narodne šole predavanje o alpinizmu. Predaval je znani alpinist in pisatelj g. dr. Miha Potočnik, ki je med predavanjem predvajal okrog 40 krasnih diapozitivov lastnega izdelka. Predavanje, ki je imelo namen propagirati fotoamatera tvo med jeseniškimi planinci in poživiti fotoamateraki odsek »Skale«, je v veliki meri doseglo svoj cilj. Navzočih je bilo okrog 40 SkaJasev, ki so pazljivo sledili izvajanju popularnega predavatelja, ki je z besedo in sliko orisal krasote naših planin.
_Spremembe pri »Bratstvu« ln GZSP.
Ker nastopi v kratkem tajnik SK Bratstva svoj vojaški kadrski rok, je prevzel mesto tajnika g. Cerar Drago, mesto načelnika nogometne sekcije pa predsednik kluba g. Božič Lojze. Kot tajnik ga bo pri Gorenjskem zimskosportnem p od savezu nadome-stoval g. Zgaga Franc. V četrtek zvečer priredi SK Bratstvo svojemu agilnemu tajniku in načelniku nogometne sekcije g. črinkovicu v Kazini poslovilen večer, na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji kluba.
Iz Novega mesta
— Novi most čez Krko. Preko Krke se bo pričel v kratkem graditi novi lesen most, ki bo vezal z desnega brega Toplice z okolico m na levem bregu z Gorenjim Poljem. Stari leseni most ne odgovarja več svojemu namenu in je za vsak vozovni promet zaradi trohnelosti nesposoben.
— Nova cesta Toplice—Gornje Polje se naglo gradi. Cesta bo široka 8 m in bo imela zelo trdo podlago; napravljene je že dobrih 600 m.
— Novi Sokolski dom. V Toplicah gradi tuk. Sokolsko društvo novi Sokolski dom. Načrt je prav posrečen. Zgradba sama pa bo popolnoma odgovarjala svojemu
namenu. Z delom so že pričeli in prav zadovoljivo napreduje.
— Koncert godbe dravske divizije. Po dolgem presledku bo naše mesto imelo priliko slišati vojaško godbo dravske divizije, ki bo koncertirala v soboto 11. t. m zvečer v Sokolskem domu na prireditvi Strelske družine. V nedeljo 12. t. m. ob 11. uri pa bo ista godba priredila na trgu kralja Petra II. promenadni koncert. Istočasno bo otvoritev ostrega streljanja ob Krki.
Naše gledališče
DRA.HA. Začetek ob 20. uri
Sobota, 4. maja: Malomeščani. Red B. Nedelja, 5.  maja:    Gospoda Glembajevi. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol.
OPERA Začetek ob 20. uri.
Sobota, 4. maja: Boccaccio. Izven. Nedelja, 5. maja: Boccaccio Izven. Ponedeljek. 6. maja: zaprto. Torek. 7. maja:   Baletni večer gdč. Mis ćorak ln g. Antona Vujaniča Iz Zagreba. Izven.
Baletni večer primabalerina za-grobike opere gdč. Mle čorakove in g-Antona Vujaniča bo v torek 7. maja v operi. O njunem baletnem večeru v Beogradu je pisala »Politika« med drugim sledeče: ». . . gdč. Corak je pridobila vse naše simpatij« s svojim plesnim nastopom, »iz njenega ustvarjanja veje poleg mladosti iskrena toplota. Plesalka ni preračunljiva z efekti, ker ne blesti hote s svojim tehničnim znanjem, temveč ji je do tega, da nam razkrije svojo bogato ln tenkočutno dušo. Ples gdč, Čorakove je nadahnjenje, ki se izživlja v najpopolnejši tehnični zunanji formi. G. Vujanič* je z vsem razumevanjem njen plesni partner in ima dobro tehnično znanje. Njegov priznani talent se odkriva z najboljše strani. Plesalec Je izredno elastičen m okreten, je lepo raščen ln vpliva s svojo simpatično pojavo.« Občinstvo opozarjamo na zanimiv plesni večer, ki obeta gledalcem veHk umetniški užitek.
Premiera opere »Zemrud« se vrši predvidoma dne 9. t m. Dramatično razgibani libreto opere je zložil Beno Zlegler po motivih prastarih orientalskih pravljic z naslovom »Tisoč ln ena noč«, v slovenščino je prevedel besedilo g. Pavel Debevec. Opera obsega pet slik ln prolog. V dejanju se menjava prekrasna orientalska lirika 9 komičnimi tn deloma resnimi prizori. Godi se v Bagdadu v leto 834 Režiser g. prof. gest. dirigent: g. dr. Bvara.
Vlomi se množe
Ljubljana, 4 maja.
Varnostne oblasti v Ljubljani, policija, kakor tudi iandarmerijska komanda, dobivata z dežele Čedalje več prijav glede drznih vlomov in tatvin. Poročila govore o drznih vlomilskih tolpah, ki straše po naših vaseh in ogrožajo javno varnost V Dobju pri Planini nad Sevnico se je pojavil oni dan mlajši neznanec, ki je hodil od hiše do hiše in iskal stika z ljudmi pod raznimi pretvezami. Neznanec se je pojavil spet naslednji dan, ni pa bil več sam. S seboj je imel Še drugega neznanca, s katerim sta se mudila Čez dan v bližini gozda. Ponoči sta pa vlomlia v trgovino Marije Ocvir-kove in odnesla okrog 10 m blaga za moške obleke, 28 m hlačevine, 14 m črnega klo-ta, več pletenih moških in ženskih jopic in nad 500 Din gotovine, ki sta jo našla v predalu. Skoda, ki sta jo vlomilca napravila Ocvirkovi, znaša nekaj nad 4000 Din. Vlomilca sta brez sledu izginila.
Iz Lopatnika pri Velenju poročajo, da so se te dni pojavili tam neznani svedrovci, ki so vdrli v hišo posestnika Alojzija Jovana. Ponoči, ko so domaČi spali, so v sosednih sobah odprli vse predale, navrtali nekaj omar in pobrali najprej nekaj gotovine. Ker jim pa plen še ni zadostoval so si prilastili še nekaj obleke in perila. Škoda, ki so jo neznanci prizadejali Jova-novim, znaša okrog 2500 Din. Kolikor so mogli ljudje iz vasi ugotoviti, so jo vlomilci po vlomu mahnili čez Kozjak proti Sv. Flo-rijanu.
Vlomilci so pridno na delu tudi v okolici Celja, kjer so izvršili po vaseh več vlomov. Eno izmed tatinskih družb so orožniki zasledovali vzdolž proge pa tudi v hribih v smeri Zidanega mosta. Zdi se pa, da so lopovi pobegnili nekam na Dolenjsko, odkoder varnostna oblastva prav tako dan za dnem dobivajo poročila o predrznih vk-mih in tatvinah.
PRIDE!
Maurlce Chevalier
PRIDE! p
ralier I
SPORT
— Korotan : ASK Gorenjec, juhi ob 16. igra Korotan — Kranj evojo zadnjo prvenstveno tekmo in sicer z A. S. K. Gorenjcem z Jesenic. Gorenjce v o moštvo, v katerem je nekaj prav dobrih igračev, je zelo borbeno ln požrtvovalno, osvoJUn pa si je poleg tega za kratko dobo svojega obstanka dovolj lepo igro nizkih pa sov. Te lastnosti kvalificirajo moštvo kot resnega nasprotnika vsem gorenjskim klubom. Značilno je, da ni v spomladan skem delu prvenstvene borbe izgubil Gorenjec doslej še nobene točke, porazil je škofjeloško Soro na njenih tleh. preteklo nedeljo pa si je z zmago nad Bratstvom (1:0) celo osvojil jeseniško prvenstvo. ^ tako  oceno   prihaja   tedaj  novi jesenišk*
prvak v Kranj ln zdi se, da se bo privlao nost tekem med Brastvom in belordečim: prene«] a na tekme med njimi in Gorenjcem. Jutrišnja tekma bo tem zanimivejša, ker domači zal ne morejo kompletni v borbo, zato bo pa treba resno poprijet\ če nočejo, da odnese novi tekmec kak«, točko s seboj. Pozdravljamo Gorenjra pri njegovem prvem prvenstvenem srr-Čanjn z belordečimj in mu želimo na p redka.
— Gorske motociklistične dirke. Mo-tociklietlčna sekcija 2SK Hermes priredi 30. t. m. popoldne prvo 6vojo letošnjo cestno dirko. Za to gorsko dirko je izbrala krasno serpentlnsko pot pri Gorenji vasi nad fekofjo Loko ter poskrbela tudi za ljubitelje našega motociklizma, ki bodo tega dne gotovo prišli k startu, za ceneno avtobusno zvezo. Izletniki bodo imeli priložnost opazovati celoten pot^k gorske vožnje naših motocikli s to v, ki se jih obeta veliko število, kajti proga se vije tako, da dopušča pregled od starta do samega cilja Natančen razpis dirk bo v kratkem objavljen in je bil raznim mo-toklubom že razposlan.
— 8. K. Slovan. Redne 6eje glavnega odjbora v ponedeljek 6. maja ne bo. pač pa bo nasiedinja seja 13. maja ob S.30 v klubski sobi v gostilni pri Kruslču. —
SOKOL
— članstvo ljubljanskih, »okolakih društev se obvešča, da je umrl br. Veličan Fink, član uprave in bivši načelnik Ljubljanskega Sokola. PogTeb bo v nedeljo 5. maja ob 16- uri izpred hiše žalosti. Poljanska cesta št 15. Ljubljanski Sokol spremi pokojnega brata na poslednji poti korporativno z društvenim praporom. — Ostala društva po odposlanstvih v kroju. Drugo članstvo ali v kroju ali v civilu z znakom. Zbirališče pred Narodnim domom ob pol 16. uri.
— Sokolsko društvo v Stepanji vasi vabi Članstvo k udeležbi pogreba blagopokojnoga brata Pavlice Franceta, ki bo v nedeljo ob pol 3. uri izpred doma žalosti. Poljanska cesta 62, na pokopališče v fite-panji vasi. Obleka civilna z znakom.
— Razvitje dečjega prapora Sokola I v Ljubljani bo 18. in 19. maja To bo prvi sokolski dečji prapor v Jugoslaviji. Pomembnost te izredne svečanosti bo v tem. da bo prapor darovala deca Sokola na Kral. Vmohradech iz Prage. Sokol I pripravlja poleg svečanega razvitja še člansko in mladinsko akademijo, pri kateri bo sodelovalo tudi 24 člansko odposlanstvo sokolske dece iz Prage. V spomin na razvitje prapora bo Sokol I Izdal umetniški spominski znak po osnutku kiparja Lojzeta Dolin ar j a Pripadnike ta prijatelje so-kolstva prosimo, da poavete tem prireditvam bratsko pozornost. Zdravo! Uprava
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 4, maja 1935
ELITNI
KINO
Telefon 21-24
Danes ob 4., 7.*4 ni       velika premiera jutri ob 3^ 5., 7.*4 in 9.^4
ruskosovjetskega velefllma
VIHAR
MATICA
Glob mali
v katerem nastopajo dani
Hudožestvenega
Rezervirajte vstopnice ! t€atrg   V   M O S k ▼ 1
Paramountov   zvočni   tednik I ffiJL'ffi w P° ^JS^i 1"
.T _,   __ . _ globini presega vsa dosedanja dela
Nova: Merrie Melodye; Film življenja, pesmi godbe in
»NASMEJ SE SE ENKRAT!« trpljenja.
Predprodaja vstopnic od 11. do y2 1** are!
DNEVNE VESTI
_ Kongres    jugoslo renski h radiologov.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. knez Pavla bo 1&, 19. in 20. maja v Beogradu IL ju-goalovenski radiološki kongres. V prireditvenem odboru, ki mu predseduje general dr. Aleksander Markovič, je kot odbornik tudi dr. Alojz Kunst iz Ljubljane, v častnem odboru pa med drugimi minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drago MarušiČ, ter vseučiliška profesorja dr. Maks Samec in dr. Alfred Serko iz Ljubljane. Radiologi bodo zborovali v amfilea-tru fiziološkega histološkega instituta medicinske fakultete. Prijave za udeležbo na kongresu se sprejemajo do 10. t. m. Udeleženci kongresa bodo imeli polovično voi-niuo na železnici in parnikih.
_ Odvetnifike vesti. V imenik advokatov
s sedežem v Mariboru je bil vpisan dr. Zdenko Senković. Advokat v Dolnji Lendavi, dr. Marijan Stupica se je preselil 1. avgusta 8 svojo pisarno v St Lenart v Slovenskih goricah.
— Zagrebška občina ukine davek na avtomobile. Zaenkrat bo zagrebška občina znižala davek na motorna vozila za 50 odstotkov, finančni odbor bo na prihodnji seji občinskega sveta predlagal, naj se ta sklep odobri. To je prva etapa na poti k popolni odpravi tega neumestnega davka. OBtala polovica občinskega davka na avtomobile se bo pobirala v treh obrokih.
— Is >Sluibenega listac »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št 36 z dne 4. t m. objavlja uredbo o zaposlovanju tujih državljanov, uredbo o izpre-membah in ureditvah uredb o skupnem davku na poslovni promet, navodilo o sklepanju pogodb z učenci industrijskih podjetij, o izdajanju poslovnih knjižic in o opravljanju pomočniških in mojstrskih izpitov tovarniških delavcev, objave o znižanju cen soli ter o ukinitvi monopolske takse na pretroiej za kmetijske in ribarske namene in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
_ Živalske kasne bolesni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. aprila je bila v dravski banovini svinjska kuga na 26 dvorcih, svinjska rdečica na 5, vranični prisad, steklina in perutninska kolera pa vsaka na enem.
— XV. ljubljanski velesejetn bo od 1.
do IX junija. Velesejem bo bogato založen z izdelki nase industrije in obrti ter bo vsakemu obiskovalcu služil kot najboljši nabavni vir najrazličnejših potrebščin. Velesejmu bodo priključene tudi posebne razstave: velika gasilska, ki ima namen pokazati razvoj m sedanje stanje našega g-asiLstva. Kako se žena praktično uveljavlja v raznih poklicih, bo pokazala razstava >2ena in obrt«. Tehnični višek te razstave bo modna revija, kjer se bodo živi modeli predstavljali občinstvu, oblečeni po najnovejši modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke in obutve. Poučna razstava o domači volni tn njeni uporabi bo zelo zanimiva, posebno se, ker se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov, kar je posebno važno za naše podeželje. Razstava malih domačih živali bo prirejena v cilju pospeševanja in razširjenja reje onih vrst ta plemen malih živali, ki »o posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. Posetniki velesej-ma imajo na železnicah., parnikih in aero-planih polovičen popust.
Split ostal hres tračne zvezo. Govorilo se je, da bo letos otvorjena zračna zveza Bratislava - Praga, Zagreb - Sušak - Split, na kateri naj bi letele amfibije, da bi se lahko potniki izkrcali kar na morju in takoj nadaljevali pot s parnikom. Zal pa Split letos zračne zveze ni dobil, čeprav bi bila za tujski promet v Dalmaciji velikega pomena
— Pogodbeni poštarji bodo dvakrat zborovali. Prvič 12. t- m. ob 15. uri v Celju v hotelu »Europa« in drugič 19. t. m. ob 14. uri v ljubljanskem hotelu »Metropol«. Obe zborovanji bo vodil g. Engel-man. poštar tuhinjski.
— Koroške novice. V soobto 27. aprila je nenadoma umrl zadet od srčne kapi zdravnik dr. Matko Jug v Borovljah. Njegova smrt ni samo bridko prizadela ženo in otroke, temveč vse koroške Slovence, saj je bil pokojnik vedno zaveden Slovenec, ki ni klonil tudi v najtežjih časih. Blag mu spomin! — Deputacija koroških Slovencev se je nedavno oglasila pri deželnem glavarju Hulgerthu in mu sporočila nekatere želje glede šolstva Deželna glavar je naglasa! da mu je nepristransko postopanje s slovensko manjšino v dežeb zelo pri srcu in da mu je zopern vsak šovinizem. — V Kasazah so 24. aprila spremili k zadnjemu počitku Klaro Skokovo. — V Knezi je umrla posestnica Marija Glabor-jak v Logi vasi pa so 2 aprila pokopali Valentina Čudna Bil je priden gospodar in zaveden mož.
— Smrt kosi med ameriškimi Slovenci.
V Clevelandu je umrla Mari Tušarjeva, rojena Kokalj stara 64 let in doma iz Ži-rov na Notranjskem Tam so pokopali tudi 66 letno Marijo Arko doma iz Valične vasi pri Zagradcu V Ameriki je živela 42 let — V Richmondu v Kaliforniji je umrl Miha Koritnik. doma iz Klanca pri Komendi, v Pittsburghu pa 60 letni Andrej Setina   doma  Iz Zbilj  pri  Smledniku —
V Buffalu država Newyork je umrla 28-letna Marica Pogačnikova. v kraju Glen-dale so pa pokopali 50 letnega Ignaca Kralja, doma iz Domžal — V Nortb Stratfor-du je umrl 40 letni France Udovc. doma iz Dolenje vasi pri Cerknici v Mllvraukeeju
pa 34 letni Miha Kor bar, doma a Čateža
pri Veliki Loki na Dolenjskem. V Ameriki je bival 27 let. — V kraju Oglesbv je umrl 40 letni Ciril Ambrož, doma iz Cešnice pri Sti L-ni. — 14. marca je v Steeltonu umrl 30-lerna Josip Šuklje. doma iz Suhorja pri Metliki, 3 dni pozneje pa so v istem kraju pokopah rojaka Kofoita. ki je bil med pionirji  tamošnjih Slovencev.
— Skalaški dom v pomladnem solncu je najprivlačnejša točka vsakega smučarja, ki se hoče na idealno zasneženih terenih Vogla izživljati v beli opojnosti. Mrzlo vreme, ka je nastopilo ter jasni dnevi so za vsakega jamstvo, da bo našel na Voglu še vedno najlepšo smuko, združeno z impozantnim razgledom na vse naše Alpe 8 te najlepše postojanke.
— Pojasnilo« Nebroj upnikov Kmetske eksportne zadruge v Mariboru urgira plačilo svojih terjatev. Ker ne morem odgovarjati, pojasnjujem vsem upnikom, da nakazujem terjatve upnikom, ker drugače ne gre, izključno le po Poštni hranilnici, in sicer po vratnem redu prijav, kakor so došle na sodišče, ta sicer najpoprej nmim, ki so poslali pobotnice. Ker pa imam izvršiti okrog 3300 nakazil, a jth dnevno lahko odpravim le okrog 40—60 in imam mnogo zamude tudi zaradi nepopolnih naslovov, ko se čeki vračajo itd. — pozivam vse upnike, naj po trpe de tako dolgo, da bom tehnično to delo zmogel. Pismena drezanja in prošnje so brez pomena. — Dr. finuderl Maks, advokat v Mariboru kot konkurzni upravitelj.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo malo oblačno, sicer lepo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 15, v Zagrebu 13. v Ljubljani 12.6. v Mariboru, Rogaški Slatini, v Beogradu in Skopiju 12, v Sarajevu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala 2.4.
— V Savo je skočil. Včeraj ponoči je skočil v Zagrebu v Savo trgovec z drvmi Ra-dislav Gjorgjevič iz Lazarevca. Spri se je s svojo ženo, pograbil klobuk in odšel z doma, češ da se ne bo več vrnil. Sava še ni naplavila   njegovega trupla.
— Iz umobolnice je pobegnil. Pred dnevi je pobegnil lz umobolnice ua Studencu Sfcletni bivši tovarniški delavec Ivan Stajan, doma iz Kaplje v slo ven je-graškem srezu. Stajan. fci je božjasten, je zjutraj preskočil zid, stekel proti Ljubljanici ln skočil v vodo. Oblečen je bil samo v srajco ln spodnje hlače. Ker ga strežniki pa tudi drugi ljudje nikakor niso mogli Izslediti, domnevajo, da je utonil. Stajan je bil srednje postave, črnih ostriženih las in je imel male brke.
— Pogrešano dekle. Od svojega brata, železniškega kurjača Pavla Brusnaja v Borovnici, je Že . dne 38. aprila neznano kam odala njegova sestra Vera Brusna j, , rodom lz Bačkog Petrovog sela. Ker je Imenovana, ki govori samo madžarsko, duševno manj razvita, se domači boje, da se ji je kaj pripetilo. Pred odhodom je    imela Bruanajeva    na   sebi modno
—U Poštovanje oddelka mar v LJubljani. Uradni prostori navedenega oddelka se pričao 16. t. m. p resi da vati ln popravlja«. Ker as ne bo modo po 15. maju zaradi teh del. kj bodo predviđeno trs Jala 2 do S in pol meseca, uradov a« v sedanjih prostorih, se bodo sprejemala od 10. maja vse vrste merila m sodi v tolikšnem obsegu v uradni postopek, kolikor se Jih bo samoajlo do 14. maja izvršit' Merila (tehtnice, uteži, tekočinske, suhe In dolžinske mere), ki se imajo v mestu Ljubljani v letošnjem letu ponovno preizkusiti, se bodo po trgovcih ln obrtnikih na ton radni poriv po Izvršenih adaptacijskih delih predlagala v uradni preizkus. Stranke »amorejo za merila ta so de za časa adaptacije v nujnih slučajih zaprositi ta uradni preizkus na Men me I sta pri njih doma. Zbornica za TOI opozarja interesente na to s pozivom, da v j tem smislu n redi Jo svoje opravke pri tem uradu.
f| Zvočni kino Ideal V počastitev materinskega dne! Slavna ta lepa DOROTEA W I E CK v prekrasnem materinskem filmu I
UKRADLI SO JI OTROKA
Paramountov zvočni tednik!
Vstopnina ■ Din 4.50 ta 6.?>0 Predstave ob 4., 7. ta 9.15. jutri ob 3., 5„ 7. in 9.15 uri zvečer
obleko.
Iz Ljubljane
—lj Spored Aljaževe akademije, ki bo v petek, dne 10. t. m. ob 20. uri v Filhar-monični dvorani v proslavo rojstva 90-letnice župnika in skladatelja Jakoba Aljaža, je naslednji: Prof. Janko Mlakar, znani predavatelj in turistični pisatelj ter eden najboljših prijateljev pokojnega triglavskega župnika, bo imel primeren spominski govor, ki bo pokazal Aljaža kot planinca in slovenskega skladatelja Orkestralno društvo Glasbene Matice bo izvajalo pod vodstvom skladatelja L. M Skerjanca njegovo najnovejšo izvirno ©uverturo, za katero Je porabil motive iz Hajdrihove davorije Jadransko morje. Poleg tega izvaja orkester še Saša Santlovo belokranjsko serenado za godalni orkester v treh stavkih Slovenski vokalni kvintet zapoje dva najboljša Aljaževa zbora: Občutki in Dneva nam pripelji tar. Zatem nastopi pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča ter zapoje tri Aljaževe mešane zbore: Ujetega ptiča tožba Sirota in O j. zbogom ti planinski svet in tri moške zbore: Na bregu, Divna noč in skoro ponarodelo Oj, Triglav. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matica. V nedeljo, dne 12. t m. pa mu odkrije Glasbena Matica spominsko ploščo na Šmarni gori. Plošča bo vzidana na zvonik in sicer na ono stran, ki je obrnjena proti Ljubljani. Ploščo je izdelal akademični kipar Tone Kralj, vlila pa jo je ljubljanska tvrdka Jugom tz. Delo je v vsakem pogledu Izredno posrečeno ta lahko trdimo, da v vsej naši domovini ni še vzidane tako lepe, umetniško dovršene spominske plošče.
—lj železniški mest za pešce    pri Železniškem prehodu na Tvrfievi   cesti je zelo potreben, kar se Je izkazalo zdaj, ko ga popravljajo  Zapornice so zelo pogosto spuščene in ob njih se ustavlja zelo živahen promet    Pešci   si pomagajo vsaj ' s tem. da gredo čez po mostu ali »nadno dn«   Zdaj  je  most  zaprt,  zato morajo tudi pešci čakati pred zapornicami, včasih tudi več minut, da bi lahko medtem napravili pol km poti    Občutna škoda je seveda  zaradi  zastoja  voznega prometa, toda  zdaj še  ne  smemo  mieđitt  na nadvoz ta ne pričakovati, da bo te v dogled nem času reBeno prometne vprašanje ka ko drugače, n. pr. s poglobljenjem želez ndce.
—lj   Letošnja    proslava materinskega
dne je združena z javnim koncertom, ki ga priredi Glasbena Matica v ta namen v sredo dne 8. L m. v veliki unioneki dvorani. Koncertni spored obsega razne koncertne točke solistične in orkestralne. Izvajajo Jih izključno le domaČi umetniki, mladinski zbor in Orkester Glasbene Matice ter drž. konservatorija. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice.
—lj Umrli so v Ljubljani od 19. aprila
do 2. maja. ii.zjau Jakob, 50 let, strojevodja drž. žel. v p.; Kačič Ivana, roj. Sušnik, 71 let, vdova notarja; Podlipec Ivan, 78 let, strojar; Jerše Alojzija, 84 let, nad-uči tel jeva vdova; Hribar Anton, 2 meseca, sin posestnika; Marineek Anton, 59 let, kurjač dri. žel. v p.; Krištof Terezija, rog. Strojan, 83 let, branjevka; Vrabec Jelka, 8 let, hči žeL. kontrolorja; Lauipič Ignacij, 83 let, sod. pis. nauofic v p. V Ljubljanski bolnici umrii: Mermolje Ivana, roj. Plesa, 57 let, žena učitelja; Capuder Matija, 74 let, tov. delavec; Brun ar Jože, 49 let strojnik v opekarni; Ogrinc Dominik, 24 let. hlapec; Ravnik Marija, roj. Maksiimovan, 42 let; Delič K&jo, 64 let, zlatar; Boncelj Antonija, 62 let, postrežnice; Aveec Helena, 62 let, žena hiša rja; Gombač Mrko, 21 let, akademik; inž. Cihelka Bogomil, 52 let, rudarski viš. svetnik; Dolenec Martin, 69 let, čevljar, pomočnik; Mekinc Franc, 70 let, zidarski poslovodja; Svetit Marija, roj. Likar, 57 let, vdova sprevodnika juž. žeL, VesiČ Marija, roj. Penne, 67 let, žena sluz. banake uprave; Sešme Katarina, 42 le*, kozarica; Teetner Ivan, 36 let, premikaj dri žel.; Kat rasni k Frane, 8 let trn oW. cestarja; Kkutzer Marija. 60 let žena vpok. kretnika; Kegžar Janez, 49 let. voznik; Janša Franc, voznik. 51 let; Koprivničar Marija, 28 let. bČi bajtarja; Kavčič Frančiška. 6 mesecev, hči posestnika; Gmejnar Roza, 32 let, hč; posetnika; Peterlin Štefka. 24 let, žena dninarja; Hočevar Franc 45 let; Otoničar Jožef. 29 let delavec; Vidmar Marija, 30 let, žena delavca; Vardjan Anton. 44 let; Pokoren Apolon rja, 65 let, vdova kovaškega mojstra; BradeSko Ivana. 62 lat, obe uboga.
Film Z. K. D.
V prostorih Elitnega kina Matice
V počastitev materinskega dneva
danes ob MB. Jutri ob 11. uri dopoldne film, namenjen našim mamicam
MATI
Skrivnost materinske ljubezni. Najnižja vstopnina: 3.50,  4.50.  5.50  in  6.50 dinarja
—lj Materam posvečen film. ZKD ima na sporedu v Bhuiem kinu Matici lep film »Mati«, posvečen materam Prtporo čamo ga ziaatl mladini, ki naj se oči, ka ko Je treba mater Ljubiti ln Ji izkaze vat) hvaležnost.
—lj M"ške In otroške nogavice še od Din 2.50, damske nogavice   od Din 7.— Vam nudi v veliki Izbiri M. PIRNAT, Sv Petra cesta 22 ln Poljanska cesta 1 (Pe g lesen).
—lj Danes vsi na akademijo podmladka Jadranske straže na Drž. dvorazredni trgovski šoli, ki se prične ob 19.30 v dvorani Trgovskega doma.
Nežen ljubimec
Prodajalec orožja: »Kakšnega kalibra naj bodo šibre?«
Nesrečno zaljubljeni: »Ne predebele, ker jih kupujem za nežen spol.«
V šoli
— če ti da mati dvajset dinarjev in ti naroči kupiti v trgovini za petnajst dinarjev sladkorja, koliko dobi* nazaj?
Jurček: — Nič.
— Kako to?
— Ker smo trgovcu pet dinarjev riy»1žnj-
Advokatov stoko.
Učitelj pokara advokatovega sinčka, ker ni dovolj marljiv. >Ce se kmalu ne poboljšan,« mu zagrozi, »pojdem k tvojemu papanu in se pora enim z njim.«
»Jaz bi na vasem mestu tega ne storil, kajti moj papa računa za vsak posvet 50 Din.«
V fto&
— Koliko je star zdaj človek, ki sr je rodil leta 1895? — vpraša učiteljici učenca.
— To je odvisno od tega. aLi je moški ali ženska. — odgovori učenec
—lj Pevsko društvo »Sava« poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba Franca Pavlice, očeta svojega dolgoletnega tajnika. Pogreb bo jutri ob pol 3. izpred hiše Poljanska cesta 62, na pokopališče k Božjemu grobu.
—U Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina JOS- RAVNIKAR, Pogačarjev trg 3 (Kresija).
—lj Na koncertu delavskega pevskega društva »Oznkar« se bodo usvajala večinoma pri nas Še neizvajane skladbe za moški zbor Vse, ki se zanimajo za zborovsko petje, opozarjamo na ta koncert, ki se bo vršil v dvorani Delavske zbornice ob 20. url zvečer
—tj Tatvina v mestu. Izpred Nabav ljame zadruge na gorenjskem kolodvoru je predeJnocnjlm nekdo odpeljal Josipu Jnvancu 700 Dm vreden ročni voziček V noči na četrtek Je nekdo preplezal ograjo ob dvorišču Oernetove gostilne na Zaloški cesti 142 v Mostah ln odnesel 12 krogel za balincanje Krogle so bile vredne 500 Din Iz kurnika na dvorišču hiše št 13 v Rosni dolini je nekdo ukradel včeraj ponoči šest kokoši, vrednih 200 Din.
—tj Izgnana sta Iz LJubljane. Iz Ljubljane in iz policijskega okoliša sta lagna na aa dobo 5 let StMetni Ludvik Kolman. doma nekje iz okolice Radovljice, ter 46-tetni delavec Val. Starin tz okolice Kamnika. Oba sta £e znana grešnika, ki sta delala policiji neprestane preglavice.
IPRIDE! PRIDE! §
Maurice Chevalier |
Nedelja, 5- maja.
7.30: Kmetijska posvetovalnica. (Ing. Sadar Vinko.) — 8.00: Dobro jutro! Godba na pihala iz Dev. Mar. v Polju m plošče. — 8 30: Cas, poročila — 900: Versko predavanje. — 9-15: Prenos 1» franč, cerkve. _ 10.00: Domovina mili kraj. (Slovenski vokalni kvintet, radijski orkester m plošče.) — 11.50: Obvestila. — 12.00: Cas, koncert po željah (radijski orkester). 15.00: Koncert po željah (plošče). — 16.: Buči morje adrijansko. (Radijski orkester.) _      19.30: Nacionalna ura — 20.00:
Prenos iz Varšave. — 20.30: Koncert »Sloge«, godba na pihala. — 21.30: Cas, poročila, obvestila, spored. — 22.00: Polka je ukazana. (Polke, valčki, koračnice, radijski orkester m plošče.)
Ponedeljek, ft. maja.
12.00. Iz daljnjih južnih dežel (plošče). 12.45: Poročila — 13.00: Cas, vreme, obvestila. _ 13-20: Radijski orkester. —
14.00: Vreme, borza, spored. — 18.00: nja Livšakov igra na ploščah. — 18.20: Zdravniška ura (dr Bogomir Magajna). 18.40: Cas. poročila, spored, obvestila. — 19.00: Ruske narodne na klavirski harmoniki (prenos iz nebotičnika). — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos opere lz Zagreba: v L odmoru: Letošnje predstave našega gledališča (Lj. Mrzel), v II. odmoru: Cas, poročila program.
Torek, t. maja.
11.00: Šolska ura: Zakleta Veronika. Pravljična zvočna igra po narodni legendi iz kamniške okolice. Napisal Joža Vom-bergar, izvaja radijski dramski studio, režija inž. Pengov. — 12.00: Iz Mozartovega carstva (plošče) — 12.45: Poročila. — 13.00: Cas, vreme, obvestila — 13.20: Ljubezen ln pomlad (ploSče). — 14.OO: Vreme,  borza   spored   —   18-00:  Dva mlada
harmonikarja ln Se mlajša napovedovalka. 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19.00: Schumannore pesmi (Žagar). 19-30: Nacionalna ura — 20.00: Majski večer. (Kvartet Fantje na vasi, Stritarjev trio, ga. Debel Jakova Joža Vomhergar, radijski orkester). — 21-30: Cas, poročila vreme, spored. — 22.00: Radijski jazz. — 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 8. maja.
12.00" Sedaj pa na okrog! (plošče). — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, vreme, obvestila — 13.20: Operne fantazije na ploščah — 14.00: Vreme, borza, spored. — 18 00: Delibes: Balet Svlvia (plošče). — 18.20. Pogovor s poslušalci — 18.40: Cas, poročila spored, obvestila — 19.00: iz Šlezkih revirjev. Recitacije s klavirjem: recitira Ciril Debevec, klavir: dr. Svara. 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Mi, kar nas je kovačev . . Delavska pesem in beseda. Izvajajo člani delavske godbe na pihala »Zarja« (kapelnik Danilo Cerar). delavski pevski zbor >3 v obode« iz Zaloga, Dobrunj in Ljubljane ln delavski pevski zbor »Cankar« iz Ljubljane (pevovodja Kristo Perko). govorilni zbor ln člani delavskega oclre ljubi J.  »Svobode«   Med po-
sameznimi točkami uvaja p'zatelj AngeK Cerkvenik. — 21.30: Cas. poročila vreme spored. — 22.00- Bratci veseli vsi. Pojeta gg. Banovec in 2agar a spremljevanjem harmonike (Stanko), vmes ploščo.
Četrtek. 9. maja. 12.00: Veseli zvoki iz raznih opere i (plošče). — 12.45: Poročila — 13.00: Cas vreme, obvestila. — 13.20: Pa nekaj moderne glasbe na ploščah. — 14.00: Vreme borza spored. — 18.00: Ribniška in druge take na ploščah. — 1820: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič). — 18.40: Cas. poročila spored, obvestila — 19.00. Kmečki trio (Gregorc, Nachfdrg. Stanko) 19 30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenoe lz Beograda. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22.00: V valčkovem taktu okoli sveta, radijski orkester.
Petek, 10. maja 11.00: Šolska ura: Proslava materinskega dne (I. dekliška osnovna šola). — 12.00. Gorenjska ti kras slovenski (plošče). — 12.46: Poročila. — 13.00: Cas. vreme, obvestila, — 13.20: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza, spored. — 18.00: Odmevi Is davnih dni (plošče). — 18.20: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. An-drejka Rudolf). — 18.40: Cas, poročila spored, obvestila — 19.00: Nemščina (dr Rudolf Kolarič). — 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Aljažev večer. Izvaja pevski zbor in orkestralno društvo Glasbene Matice (prenos iz Hubadove dvorane). — 21.30: Cas, poročala vreme obvestila. — 22.00: Operetna glasba (radijski orkester in plošče).
Sobota li. maja
12-00: Za boljšo voljo (plošče). — 12.45 Poročila — 13.00: Cas, vreme, obvestila 13.20: Za boljšo voljo (plošče). — 14.00: Vreme, borza, spored. — 18.00: Regiment po cesti gre. (Radijski orkester.) — 18.40: Cas, poročila vreme, obvestila — 19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 19.30. Nacionalna ura — 20.00: Rezervirano za prenos z Jadranske straže. 21.30: Cas, poročila spored. — 22.00: Iz solnčne Dalmacije. Sodeluje ga Margita Rajhenlč-Raka tn radijski orkester.
GOSPODARSTVO
— Znižanje obrestne mere pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije a. d. Na
predlog upravnega odbora Zanatske banke je g. minister za trgovino in industrijo odobril sledečo obreatoo mero xa posojila pri Zanatski banki počenši od 1. maja 1936: L Obrtnikom, ki nimajo delnic Zanatske banke 9Vs% na leto. 2. Obrtnikom, ki Imajo delnice Zanatske banke 9% na leto, pod pogojem, da Imajo ti obrtniki za vsakih 2000 Din posojila najmanj eno bančno delnico. 3. Obrtnim produktivnim zadrugam 9% na leto. i. Mešanim kreditnim zadrugam za kreditiranje obrtništva 7% na leto. 5. Obrtnim zbornicam 1% na leto. 6. Obrtnim domovom 6% na leto. 7. Na državne vrednostne papirje, delnice Narodne banke ln Privilegirane agrarne banke 1% na leto. Intereeenti obrtniki za posojila dobe ustne ali pismene podrobne informacije pri podružnici tega zavoda  v LJubljani, Oajeva  nlica S.
Ženski smehljaj
Ženo z najslajšim smehljajem so iskali že večkrat po raznih časopisih, da bi pa iskali najslajši smehljaj na javni tekmi na gledališkem odru, to si je izmislil sele podjeten gledališki ravnatelj v Parizu. Dame, ki so se hotele udeležiti tekme, so morale prej poslati ravnatelju svoje slike, na katerih so morale biti nasmejane. Ravnatelj je dobil mnogo fotografij in posebna komisija je določila, katere dame pridejo na tekmo. Izvedenci pravijo, da je smehljaj mnogo težji od polnega smeha in da smeh človeku ne prifltoja tako lepo kakor smehljaj.
Komisija je bila sicer stroga, vendar je pa izbrala okrog 100 dam, med njimi pevke, gledališke in filmske Igralke, pa tudi menekinke, ki se znajo sladko smehljati. Potem se je pa začela huda konkurenca. Gledališče je bilo seveda razprodano, čeprav je bila vstopnina zvišana Smehljal se je seveda tudi blagajnik, ravnatelj se je pa lahko narav-nost krohotal, da mu je šinila v glavr tako »rečna misel. Tekma je trajala dve uri in palmo zmage je odnesla portugalska pevka Corina Freierjeva, ki se zna tako sladko smehljati, da je njen smehljaj zasenčil vse druge. Se istega večera je bila zmagovalka angažirana Iznajdljivi gledališki ravnatelj je pa izjavil, da bo odslej vsako leto priredil tako tekmo.
Toddi:
Z neba padlo darilo
Mož, ki je izgovoril prvo iai — in 6e to ni bil naš praoče Adam, je bil njegov starejši brat — je iztegnil pri tem desnico predse, kakor da hoče odvrniti od sebe ves škodljivi učinek te nemoralne novosti. Ta kretnja je posta la potem obredna, da je dobila prisega z njo slavnosten značaj in da je postala verjetnejša.
Mnogo tisoč let po Adamu je tudi Kazimir vsak teden enkrat iztegnil desnico, ko je prisegal svoji ženi. da so njegova vsakotedenska potovanja iz-ključ-no trgovskega značaja In vsakokrat je pripomni^ »Bodi rako prijazna ln prizanesi mi s svojimi nepotrebnimi sum ničen ji.«
Gospa Rosa je bila tako prijazna Priznavala je. da so njena oumničenja pa naj bodo že utemeljena ali neutemeljena praktično čisto odveč. Mislila si je: »Sicer pa. kaj pomaga vse to. Ce hoče storiti to. bo pač storil.«
In v ta preprosti, sramežljivi ln ne določni zaimek »to« je vložila vsa dej *tva. ki tvorijo podlago »akonsk* oe wstobe Potem le Rosetta fatalističm -7f^*»n1ia Vn v *r»U*bo oomisHla da nw v   prfaotftt4e#i rvtk« n» bo odrto tov*
r*^^*^ i- v^i« »»V/N nrH«7T!fl *T) nri
amnnjfcenf Motega £n*   ko Jj fj
uda/il pri odpiranju moževega petkovega kovčega v nos modni parfum, ki ni mogel biti posledica trgovskega barantanja,
— To bo menda kolinska voda, ki jo je polil po meni v vlaku Bottardi
— je pojasnjeval Kazimir v odgovor na vprašanje, ki ga ni bila sprožila njego va žena. temveč parfum sam.  — Sa' vendar poznaš Bottardi ja ...
Rosetta je poznala Bottardija, todT vedela je tudi dobro, da kolinska vod? ne diši tako. Toda niti državni tožilec bi si ne upal dvigniti tožbe na podlag" samega pričevanja brezimenskega par furaa. Zato je Rosetta molčala Prihod nji petek je pa poskrbela, da Kazimir ni odpotoval brez kolinske vode.
Sobota, dan povratka
Po  mučni  zadregi  s parfumom ]e bil oprezni Kazimir navadi! nam od pirati doma kovčeg   tn    lemati svoj* stvari iz njepra Pri tem je na ženi krat ko opisoval svoje potovanje.
— O. to ti je bPo zopet beganle. d» nisem krnel niti toliko časa. da bi si bi iddahnil Ti pa misliš da mi je to v za •>avo   Toda to pot me te čaka'o vsa' triletno presenečenie   ?^eani kaj*
Rosette ni razdražila   ta zopem '^rmu'p FloveAke^a arovora ln nestrT*^ -HovMnost fi \e zaigrala na oh»*azu r>»rPr> a*>m iobf  *T«ranl od kopf
To pot r»s R^etta n* ve| mfme po *rla n->zivs k ujlbanjn: anteptal« 1* "
ft«*. |01
>SLOVErf 8KI  NAROD«, dne 4.
Anglija na pragu
velikih svečanosti
V ponedeljek 6. t*
sedanji angleški
as let, kralj prestol
odkar je zasedel
Londonske ulice notranjega mesta dobivajo svečano lice h kraljevskemu jubileju 251etnice vladanja. Na praznih prostorih ob cesti, koder se bo pomikala v ponedeljek kraljevska povorka iz j^cJdnghamske palače k zahvalni službi božji v katedralo sv. Pavla, so že postavljene tribune za gledalce. Za sedeže se ljudje kar trgajo, čeprav so zelo dragi, enako tudi za okna v hišah z razgledom na ulico. 11., 18. in 25. maja in 8. junija se odpelje kraljevska rodbina na izprehod vsakokrat v drug oddaljenejši del Londona in vse ulice, po katerih se bo pomikala povorka, so že lepo okrašene. V City in VVestende bo okrasitev splošna, drugi okraji, posebno siromašnej&i, se bodo pa zadovoljili samo z zastavami, ki jih izobesijo vedno šele v zadnjem trenutku.
Velika londonska sezona se je pričela v ponedeljek s svečano predstavo v Veliki operi (Convent Garden), potem bo pa do konca julija komaj minil dan brez svečanosti. Dotok gostov iz vseh krajev Anglije in iz inozemstva bo zelo velik in za London so te svečanosti tudi neprecenljivega gospodarskega pomena. Računajo namreč, da prispe na jubilejne svečanosti v London nad 1 milijon gostov. Posebno lepa bo ponoči razsvetljava večjih poslopij. Pa tudi provincijalna mesta se pridno pripravljajo na proslavo kraljevskega jubile-
nožico in vzkliknila:
— Daj mi že enkrat mir s tem svojim »ugani« in govori!
Kazimir se je ustrašil in odgovoril:
— Veš od koga? Od glavnega urednika lista »Travasa«.
— Torej si se vrgel na novinarstvo?
— Ne, pač je pa novinarstvo meni nekaj dalo.
Rosetta je bila radovedna, kdaj m kako se je to zgodilo, in Kazimir je začel torej pripovedovati:
— Da boš vedela, uredništvo »Travasa« si je izmislilo zanimivo tekmo, ki prav za prav ni nobena tekma. Glavni urednik lista potuje križem kražem po Italiji in čim naleti na koga, ki čita »Travaso«, mu podeli nagrado. To je nekaj čisto novega, izrednega. To tek' mo so nazvali »z neba padle nagrade«. No, torej, to pot je padla ena meni v naročje. Kmalu za Arezzom je vstopil v moj kupe.
In večer je minil zakoncema prijetno ob pripovedovanju o tem čudnem srečanju v vlaku in ob ugibanju, kakšno nagrado neki jima prinese pošta.
Darilo je prišlo čez tri dni, baš ko so popoldne pili čaj, Rosetta se je vsaj lahko takoj pobahala prijateljicam z nenavadno dogodivščino, ki jo je bil doživel njen mož v vlaku med vožnjo U Rima v Florenco, ko je potoval po trgovskih opravkih...
— Vaš mož ima pa res vedno hi po-
ja Kakor v Londonu, bodo tudi drugod v prvi vrsti gledali na otroke, da jim ostane proslava 251etnice kraljevskega vladanja trajno v spominu.
. Sedanji angleški kralj je zasedel prestol 6. maja 1910. Zato pade 25ietni-ca njegovega vladanja na ponedeljek, ko bo kralj govoril po radiu za vso angleško državo, slišal ga bo pa tudi ves svet. Vse večje radiopostaje na svetu so prosile za priključitev. V ponedeljek zvečer pritisne kralj na gumb električnega kontakta in zažge prvi ogenj v Hyde Parku. To bo znamenje za dolgo - verigo kresov. V sredo 8. t. m sprejme kralj zastopnike diplomatskega zbora in angleške države v palači sv. Jakoba. V četrtek izročita obe zbornici v Westminstre Hallu kralju adreso, potem bo pa v Buckinghamski palači državni banket. Povabljenih je 150 gostov. V petek bo svečanost na reki Temzi od Greenvvicha do Chelsea. Danes teden se bosta peljala kralj in kraljica po severozapadnem delu Londona, kraljevi sinovi se pa odpeljejo v druga glavna mesta Velike Britanije, Princ VValeški v Cardiff, vojvoda Yor-ški v Edinbourg, vojvoda Gloucester pa v Belfast. V nedeljo 12. t. m. bodo po vseh cerkvah zahvalne službe božje. Za anglikansko cerkev je sestavil canter-bouriski nadškof posebno službo božjo. Zahvalna služba božja bo tudi v Hyde Parku.
Doslej je izšlo deset knjig, posvečenih 251etnici vladanja kralja Georga, krajših člankov pa nebroj. Poeta lau-reatis je objavil dolžnostno odo. Zadnje dni so porabili za skušnje za svečano povorko in nastop konjenice. Nastopijo historični in moderni vojaški oddelki.
Za razmnoževanje Italijanov
Z neverjetno vztrajnostjo in doslednostjo propagira in podpira Mussolini razmnoževanje Italijanov, ki se mu jih zdi še vedno premalo, čeprav jih Italija že davno ne more preživljati. Vsako priliko porabi italijanski fašizem, da dopoveduje ljudem, da je za bodočnost Italije največjega pomena, če se bodo pridno množili in skrbeli, da bo število Italijanov naglo naraščalo.
Na velikonočni ponedeljek so rimske cerkve kar oblegali svatje, priče, ženini, bodoče tašče in družice tako, da je morala slednjič nastopiti celo policija, ker drugače ni bilo mogoče vzdrževati reda. V rimskih cerkvah je bilo sklenjenih na velikonočni ponedeljek 2353 zakonskih zvez. Seveda bi vse prigovarjanje fašistovskih prvakov ne pomagalo toliko, da se niso ljudje polakomnili denarne nagrade. Vsak ženin je namreč dobil od vlade 500 lir, nevesta pa lepo okrašeno bonbon jero, polno sladkih mandljev, in prošnjo, naj spravi na svet čim več potomcev. Nagrade za velikonočne poroke je uvedel Mussolini sam, da bi se navdušenje za razmnoževanje še bolj povečalo. Nagrado pa dobe samo dobri fašisti.
V letalu nad Mont Everestom
V svoji knjigi »Prvi čez Everest« pripoveduje P. T. Etharton, na kaj vse mora paziti pilot letala, ki se dvigne nad najvišjo goro sveta. V pilotovi kabini se lajik ne more spoznati, saj je v nji toliko instrumentov in drugih naprav, da ne moreš verjeti, da uporablja vse to en človek. Na levi strani pi-lotovega sedeža je pipi ca za bencin, ura, kazalec hitrosti, višinomer, okence za kontrolo dotoka bencina, signalna luč z dvema skalama, ena kaže število eksplozij, druga pa časovni interval, dalje kontakt za luč, ki razsvetljuje kompas, krmilo, kolo ter aparat za kon-
troitraoje dotoka in mešanja plinov. V sredini je kompas, nad njim merilnik kisika ki ptptca dovodne cevi, pod njo pa ročica krmila Na desni strani so glavni in rezervni dovodi kisika, aparat za merjenje pritiska kisika, trije kontakti za segrevanje rokavic, obleke in čevljev, dva kontakta za segrevanje glavnega in rezervnega kisika toplomer, dovodna cev za bencin, aparat m merjenje pritiska bencina in olja, dv*. toplomera, ki kaseta toploto olja znotraj in zunaj, dva kazalca, ki kažeta število obratov v minuti ki krožni reo-stat za reguliranje segrevanja očal.
Pilot mora na vsakem višinskem poletu dobro paziti na vse te naprave, poleg tega mora pa izpolnjevati svojo glavno nalogo, namreč dobro orijentirati se in varno upravljati letalo v visini, ki je Še ni doseglo nobeno letalo, kjer so torej razmere še povsem nezna-
ne.
Z VOĆNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v Šiški. — Telefon 33-87
Don Joae Mojica in Rosi ta Moreno
pojeta in zabavata v duhovitem filmu
DONSKI KOZAK
Prvič v Ljubljani.
V dopolnilo nov Paramountov zvočni
tednik.
Predstave: v soboto ob 7. in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer
V nedeljo dopoldne ob 11. uri bomo predvajali  za  ceno  Din  1.50 film:
OTOK DEMONOV
V torek: »Peer Gynt«
Kakšen bo Človek
čez 1000 let
Oni dan smo poročali, kako se bodo preobrazili po mnenju ameriškega učenjaka dr. Midgleva ljudje do leta 2035. Zdaj pa poglejmo še kakšen bo človek leta 3000. Na vprašanje, kakšni bodo naši potomci in kako se izpremeni človek v prihodnjih stoletjih, so skušali odgovoriti že mnogi učenjaki na podlagi opazovanja in proučevanja vseh pojavov in izprememb v človeškem organizmu. Karakterizacija je pa lahko samo približna in ima to prednost, d* ne moremo presoditi, v koliko se bo izpolnilo to, kar nam učenjaki obetajo.
Ameriški Čeh dr. Aleš Hrdlioka pravi, da bo Človek leta 3000 sicer normalne postave, pač bo pa čez pas ozek, ramena in vrat bo imel pa izredno močna. Prste bo imel tenke, glavo veliko s silno razširjenimi možgani kot tipičnim anatonučnim znakom Fiziološki krvri pritisk bo večji in človeški glas se utegne povsem izpremeniti. Moški glas bo visok, sopranski, ženski bo pa podoben otroškemu glasu. Struktura kosti bo pri moških in ženskah močno podobna. Zobje bodo majhni in človek jih bo imel manj, kakor zdaj. Tudi želodec, čreva, jetra in žolč se skrčijo. Njihove funkcije bodo manjše. Pač pa postanejo večja pljuča, ker bo pulzacija in dihanje zelo intenzivno.
V splošnem lahko rečemo, da bo človek čez 1000 let anatomično nežnejši in duševno bolj razvit, kakor je zdaj. V zaključku svoje razprave se dr. Hrdlička vprašuje, ali bodo vse te izpremembe kaj pripomogle k sreči, zdravju in mirnemu življenju ljudi na zemlji. Na to vprašanje pa seveda ne najde nobenega odgovora, ker tu opazovanja in proučevanja nič ne pomagajo.
Moč navade.
Dvajset let je zahajal vsak večer k ženi svojega prijatelja in ko je prijatelj umrl, so vsi mislili, da se bo z vdovo poročil. Tega pa ni storil. Nekoč so ga vprašali, zakaj se ne oženi s prijateljevo vdovo?
— Kje bi pa preživljal večere, če bi se oženil z njo? — je odgovoril.
Cigan in kokoši Vprašali so starega cigana, kakšne kokoši se mu zde lepše, bele ali črne.
— Vsaka vrsta ima svoje prednosti, — je odgovoril, — belo človek lažje najde, črno pa lažje skrije.
Pogled v tovarno,
kjer skrbe za nego ust in zob
vsod neverjetno srečo, — je vzdihnil dosledno odklanjani čestilec gospe Ro-sette Cerchiozzi in si ogledal kos za kosom ves pribor za negovanje rok, ki je bil »padel Kazimir ju z neba v naročje«.
— Toda to srečo pridržim zase, — je popravila Rosetta vzdihujočega zavistnega
— Prav pravite, milostiva, saj se mi zdi, da je to sploh pribor za negovanje damskih rok, — je pripomnil Cerchiozzi.
Petek, dan odhoda.
Sobota, Kazimirjev po vrat ek pod zakonsko streho. Toda Rosetta to pot ni hitela možu naproti, kakor vsako soboto. Stala je v jedilnici, naslonjena na stol, roke na hrbtu in delala se je zagonetno kakor sfinga. Ko je pa Kazimir snel rokavice in stopil nasmejan k nji. da bi jo objel, je iztegnila desnico mnogo bolj kakor pri prisegi.
Izgovorila je samo dve ostr besedi:
—Svetlolaska je!
Kazimir je čutil, da je prebledel, a že je od sramu zardel. Vendar se je pa
nedolžno smehljal in se delal začudenega. Obtožba se je ponovila:
— Svetlolaska je!
Kazimir je vedel to zelo dobro in baš zato se ie dela] nevednega. In začulo se je tretjič: Svetlolaska je!
In tedaj se je pridružila besedam
podkrepitev obdolžitve. Rosetta je iztegnila drugo roko, ki je v nji držala na hrbtu na usodno stran preganjen izvod »Travasa« in ga pomolila možu pod nos.
In Kazimir je mogel prečita ti prijazno, toda zanj pogubno obvestilo uredništva:
»Gospodu Karimirju Cerafogliu, ki se je z njim vozil naš glavni urednik v železniškem vosu prvega razreda (1) na progi Rim-Florenca, smo poslali eleganten pribor za negovanje damskih rok iz čistega srebra. Prosimo gospoda Cerafoglia, da izvoli izročiti darilo v našem imenu svoji spoštovani, zlato-lasi soprogi, ki je z njim tako veselo čitala naš humoristični list. Inteligentnima zakoncema ...« itd.
Rosetta ni zapustila rodbinskega krova Ko se je polegel vihar ln se je razpela po rodbinskem nebu mavrica obljub vseh barv, je varana žena sklenila ostati med stenami hiše. Toda navzlic vsem Kazimirjevim prošnjam je ostal v niši tudi usodni srebrni damski pribor, ki se je izdajalsko svetil noč Jrj dan na toaletni mizici v zakonski spalnici. In vedno, kadar neguje Rosetta svoje nohte, čuti Kazimir, kako mu trjra pilica jetra in žolčnik, kako mu prodi ra ostri noži Ček s sadistično počasnostjo med štirinajsto m petnajsto *afero.
"M6g
Ljubljana, 4. maja.
Nekam sramežljivo, vendar z velikim zanimanjem so nas ogledovala dekleta, ko smo začeli po dobrodošli zakuski z ogledom tovarne. Vodil je nas ljubeznjivi generalni direktor osebno in nam razkazal vse, kar utegne zanimati v taki tovarni lajika. 2e na pragu si opazil, da Lincner-Werke nimajo pod svojo streho v dimu in sajah po solncu in svežem zraku zaman hrepenečih delavk in delavcev. Tu ie vse snažno, čisto, svetlo, kakor da hodiš po velikih dvoranah zdravstvenega zavoda. In kako prijetno diši! Za Dresden je sploh značilno, da nima industrije, ki bi kvarila meščanom zrak z dimom, sajami in raznimi odpadki
Čudno, od zakuske smo prišli narav nost k odvajalnemu sredstvu, dasi nismo čutili nobene potrebe po njem. Saj še do obeda nismo bili prišli. Cele kupe rdečkastih bonbončkov smo opazili mimogrede v velikih zabojih, toda takoj smo tudi prečitali svarilni napis, da človek ne sme pojesti r-eveč teh bonbončkov. sicer se mu utegne zgoditi kakor nasprotnikom italijanskega fašizma, ki so morali piti ricinovo olje Samo en bonbonček si lahko privoščiš brez hujših posledic. Na nevarnost orehudega odvajanja je nas opozoril tudi gospod generalni, ker očividno ni hotel, da bi odnesel kdo iz tovarne neprijetne spomine. »Laxin« se imenuje to unentTio odvajalno sredstvo. Po en bon-bonček smo vzeli mimogrede in se prepričah, da je to sredstvo izborno v vsakem pogiedu. Okus ima zelo prijeten, posledice se pa tudi kmalu pokažejo in taKO ti je ustreženo na obe strani. Niso nam pa hoteli povedati, zakaj dele »Laxin« brez plačno za poskušnjo vsem, ki si prieteio ogledat tovarno. Morda ne samo za reklamo. Saj pravijo celo, da je Evropa zadnja leta zaprta in nemara bi tudi n/ pomagal »Laxin«.
Skozi dvorano, kjer teko na tekočem jermenu »Odo!« stekleničice, mimo nasmejanih deklet, smo odšli v kletne prostore. Tu delajo umne glave, tu se meja in preizkuša, tu je sedež vseh skrivnosti. V te možgane /sega podjetja ne sme pogledati radovedno oko zavistne konkurence,   kajti  tu se sestavljajo,    prelivaio in
£rek uha vajo najrazličnejše kemikalije, iz aterih nastanejo potem izdelki tvornice K. A. Lingner. Nam so tudi ta oddelek brez skrbi pokazali, saj ae jim ni bilo tre ba bati, da bi jim odnesli kako skrivnost Sicer jih pa ščiti tudi zakon. Potem smo šli skozi vse oddelke in kolikor je nam dopuščal pičlo odmerjen čas, smo si ogledali vso proceduro izdelovanja »Odola* in raznih drugih v to stroko »padi'oči h proizvodov. Vse gre avtomatično, vse delo je prepuščeno najmodernejšim strojem, človeška roka pomaga samo tam, kjer manjka stroju razum, ua oi oprati« še človeku prepuščeno delo. Odveč bi bilo omenjati, da vlada v tovarni vzoren red, snaga in čistoča, da človek kar strm: To zahtevajo že izdelki sami, vidi se pa tudi, da polaga lastništvo največjo važnost it na zunanjost podjetja.
»Odol«, »Pizevon«. »Forman« in »La-xrn«x so znani daleč po svetu, razmeroma malo ljudi pa ve, da so ta vsakdanja higijenska in kozmetična sredstva proizvodi tvornice 1C A. Lingner. Podjetje je ustanovil Karel Avgust Lingner, ki mu je bil oče mal trgovec v Magdeburgu. Karel Avgust se je v mladih letih navduševal za glasbo in le družinske razmere so ga prisilile, da se je posvetil trgovini. Komaj je pa zbral kot trgovski nameščenec nekaj denarja ae je napotil v Pariz študirat glasbo, pa je kmalu pod težo razmer omagal. Denarja ni imel kakor mnogi drugi slavni možje, ki so se morali trdo prebijati skozi mlada leta. da so dosegli svoj cilj Trgovski poklic mu je bil samo sredstvo za dosego cilja postati je hotel umetnik in ljudski vzgojitelj. Tesne razmere so mu odkrile staro resnico, da ni umetnega ustvarjanja brez gospodarskih sredstev A bolezen ki ga je napadla v Parizu, mu je prinesla globoko razumevanje znane antične zahteve: mens sana in corpore sano.
Po  povratku  v  Nemčijo  je ustanovil leta 1888 tvrdko Lingner & Kraft. ki pa ni s sedanjim imenom Lingner v nobeni zvezi, razen, da je bil s izdelovanjem različnih  potrebščin    položen   temelj poznejše Lingnerjeve karijere. To podjetje je izdelovalo med drugim tudi jeklena ravnila s pivnikov kot vložkom, ki jih poznamo in rabimo še zdaj   Let* 1892 je bil ustanovljen v Dresdenu kemični laboratorij Ling ner in začeli so isdelovati »Odol* Po ta> «!ugl K. A. Lingnerja je prišel prehod od ustne kozmetike k ustni antiseptiki Pod jetje Lingner se pa ni omejilo samo na « delovanje »Odoli«, temveč ie 5lo še dalje ^6>lo te Izdelovati farmacevtične predmete  »Forman* nastile  »Forroan« vato »Pit ♦•vien- milo  »Pltral. »Roborm- m »Robot« krepilno krmo. metajodin   metsjodin mazo, zobni prašek, zobne ??r*ke Itd Zato te razumljivo  da ie netalealo tudi ittvllo v tvamiel MTMMlmfli dilavetv. da     Ji pod*
jetje vedno bolj sirilo. Leta i9l3 ie bilo zaposlenih 260 delavcev in 167 uslužbencev, leta 1929 pa še 373 in 295 uslužbencev. Centrala v Dresdenu ima bogato razpredeno omrežje podružnic, in sicer v Bo d en-bachu na Češkoslovaškem, v Goldachu v Švici, v Amsterdamu, v Norwichu v Angliji, v Parizu, Rimu, Barceloni, Rigi, Kau-nasu, Hclsinsku. Lvovu, Oslu. Stockholmu. na Dunaju, v Budimpešti, v Novem Sadu. Bukarešti, Sofiji. Atenah, Konstatinoplju, Buenos Airesu, Rio de Janciru, Valparai-su, Montevidiu, Mexico City in Chicagu. Podjetje izdaja tudi svoje publikacije tako »GesundheitsdiensU za učitelje in vzgojitelje ter »Lingner-Archiv« za zdravnike in zobozdravnike, ima pa tudi svoj šolski film, ki vzbuja zlasti med Šolsko mladino veliko pozornost.
Sirokopotezno in smotreno je delo podjetja na polju nege ust in zob. V tem pogledu ie storilo podjetje mnogo zlasti v Nemčiji, kjer so se leta 1929 n$ pobudo tvornice K. A. Lingner obrnili na vso šolsko mladino z vprašanjem, koliko otrok nima zobne ščetke. 2al je odgovorilo na to vprašanje samo 3927 šolskih vodstev, torej komaj pičlih l(rV». Vprašanje je zadelo 242J45 učencev in 332.712 učenk, sku paj torej 475.157 šolskih otrok. Od teh jih 40°/o ni imelo nobene zobne ščete, 15.25*~; jih je pa rabilo >družinsko zobno Metko« To pomeni torej, da 55% šolskih otrok ni imelo niti primitivnih sredstev za nego zob. Če so pa že v Nemčiji v tem pogledu razmere tako malo razveseljive, si lahko mislimo, kako je s to reč jo drugod po svetu.
Po ogledu tovarne so nas odpeljali v najeleganntejše hotele, kjer smo že imeli pripraljene sobe ln obed. Malo pozno smo obedovali, zato je nam tem bolj teknilo Postreženi smo bili kot rečeno povsod na ravnost imenitno in pa z redko topimo, kar je često vredno več, kakor vse drugo Najleoše sobe so nam bile rezervirane v hotelih, imeli smo pa tudi ie vstopnice sa svečan simfonični koncert v operi in za svečano večerjo po koncertu v novem magistra tnem poslopju, kjer so nas sprejeli zastopniki saške vlade. veliki župan ln upravni svet Zveze, saške industrije.
J. Z.
Zvočni kino Dvor
Tel. 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer jutri ob 3., 5„ 7. in 9. uri zvečer premiera velefilma
VOLGA - VOLGA
Film po znani ruski narodni pesmi
Režija: Turžanskv H. A. Schlettow, Lilian Hall-Davis
Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
Iz Maribora
— »Trafika« v Mariboru. Drama pripravlja veseloigro »Trafika«, ki jo je napisal znani komediograf Ladislav Bus-Fekete ter je ena najbolj igranih sodobnih veseloiger. Režira Jože Kovic.
— Nagrajeni lepaki za Mariborski teden. Zadruga >Mariborski teden« je prejela z ozirom na svoj razpis 40 osnutkov lepakov za letošnji Mariborski teden. Včeraj se jo sestalo razsodišče pod predsedstvom g. dr. Lipolda. Nagrajeni so bili naslednji osnutki: L nagrada v znesku 1000 Din se prisodi arhitektu Dragu Korbarju iz Zagreba z osnutkom >M 1«; H. nagrado v znesku 500 Din prejme Aleksander VVag-ner iz Gradca za osnutek »Praznički zvon«; ttt nagrada v znesku 250 Din je podeljena arhitektu Dragu Korbarju lz Zagreba za osnutek >M 2«, medtem ko je IV. nagrado dobil Riko Beranek iz Ljubljane za osnutek »Napredek«. Vsi osnutki so razstavljeni v pritličju banovinske palače jutri od 8. do 13. in od 14. do 19. ure. Vstop je prost.
_ Triurni    naših akademikov pevcev.
V četrtek zvečer je doživel Akademski pevski zbor iz Ljubljane zasluzen *riumf.
V niz svojih sijajnih uspehov so naši akademiki vpletli tudi uspeh na koncertu v Mariboru. Veliko unionsko dvorano so ljubitelji prelepe nase narodne pesmi docela zasedli in doživeli skoraj nenadkriljiv umetniški užitek. Navdušenje poslušalcev je bilo burno kot se nikdar, akademiki pa so bili deležni toplega priznanja S* svoj« odlično izvajanje. Naši mariborski akademiki so poklonili zborovodji g. Maroltu tn solištinji ge. Bernot-Golobovi vence in cvetja Koncerta so se udeležili mnogi mariborski odličnik! % mestnim županom g dr. Lipoldom na čelu,
— Poskusen scunomor flnancarja V četrtek zvečer si je v Sv Juriju ob Pesnici v obupu pognal več krogel proti sebi 32-letni preglednik finančne kontrole Andrej O. K »reci niso vel streli zadeli in ga je le en strel iz samokresa ranil v glavo Nesrečnega obupanem so takoj m£fiL! mariborsko bolnico, kjer mu je takojšnja operacija rešila življenje. Vzrok obupnega dejanja Je baje nepričakovana službeni premcetltOT.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD«.
1*35
101
tfeorgij Silin: -rj
Počasna smrt
Roman. XIX.
GIOVANNI GOLDONI Dobre tri mesece po tem, ko je bil doktor Turkejev razveljavil obsodbo, izrečeno po sodišču gobavcev nad Mini-nom, je prispel v naselbino gobavcev nov gost.
Zložil je z voza kovčege in košaro, skrbno jih je postavil k vratom pisarne, plačal vozniku in odšel v zdravnikov kabinet. Sijalo je jesensko solnce in grelo zdravnika skozi široko okno v hrbet.
Turkejev se je obrnil in zagledal široko, mehko kučmo, obrit obraz in dežni plašč. Odložil je zdravniško revijo, kjer je bil objavljen njegov članek, in hotel je vstati, pa si je premislil. Naslonil se je nazaj in povabil prišleca, naj sede. Prišlec je stopil k mizi, se odkril in priklonil. Zdravnik je takoj opa-
zil, da ima opraviti z družabno uglajenim človekom.
Prišlec je vprašal:
— Ali mi je čast govoriti z ravnateljem naselbine? Ste vi doktor Sergej Pavlovič Turkejev?
— Sedite, prijatelj, sem Turkejev.
In doktor Turkejev se je še radovedne je ozrl na prišleca, kajti govorica ga je izdajala, da je tujec.
Prišlec je potegnil iz žepa listnico, nekaj časa je brskal po nji, potem je pa našel, kar je iskal, in pomolil je Tur-kejevu list papirja. Turkejev si je popravil očala in dvignil k njim papir, na katerem je bil podpisan šef zdravstvenega oddelka. Bil je odlok. Obveščal je doktorja Turkejeva, da mu je dodeljen v pomoč zdravnik Giovanni Goldoni, ki da bo obenem njegov namestnik.
Turkejev je položil odlok na mizo. Tega imenovanja ni pričakoval. Nikoli se ni pritoževal, da bi mn bilo delo pretežko. Nikoli ni prosil, naj mn pošljejo namestnika. Sicer pa, kaj ga brigajo sklepi zdravstvenega oddelka. Gospodje sami bolje poznajo razmere in po-
trebe. Menda že mora tako biti. Ugovorov nima.
— No, pa bodite pozdravljeni, skupaj bova delala Naši bolniki so dobri ljudje. Dober zdravnik ima ta dela še preveč... Delala bova skupaj... Zelo me veseli.
Goldoni se je nasmehnil. Opazil je bil, kako sega doktor Turkejev često po očalih, kako jih brez vsake potrebe snema in zopet natika, kako obrača odlok v roki in ga v zadregi ogleduje.
— Prav so storili, da so vas poslali sem, toda zakaj me niso prej obvestili o tem? — je dejal Turkejev. — Tako nenadoma, tako nenadoma je prisilo to. Saj vam niti stanovanja ne morem takoj pripraviti.
— Oh, doktore, stanovanje mi dela najmanj skrbi, — ga je prekinil Goldoni — To ni tako važno, saj lahko spim kar tu, če ni drugače, kar v vašem kabinetu.
0
— Zakaj bi pa spali v kabinetu? Bomo že kako uredili. Takoj ukrenem vse potrebno.
Goldoni mu je pojasnil, da te naglice ni kriv zdravstveni oddelek, temveč on sam. V mesto je prispel iz Moskve, iz mesta se je napotil v naselbino gobavcev takoj, čim so bile urejene potrebne formalnosti, tako da ni imel kdaj obvestiti svojega novega predstojnika, da je na poti v naselbino.
Se istega dne je bila za Goldonija pripravljena soba v hišici, kjer sta prej stanovala Turkejev in Pyhačev. Bil je zadovoljen s sobo in zahvalil se je Py-hačevu za njegov trud. Zelo vljudno in na široko se je zahvalil tudi doktorju Turkejevu, ki ga je pa spravila prevelika vljudnost v zadrego.
Goldoni je sploh napravil vtis gent-lemena, Gentlemenske so bile njegove manire, njegova izredna uglajenost in končno tudi njegova lepo narejena obleka, svilena kravata, modni čevlji in parfum, ki ga prebivalci naselbine niso hm vajeni.
— Morda mora vse to biti tako, — je razmišljal Turkejev. — Mi živimo tu kakor medvedje v brlogu, življenje
gre mimo nas. In tako se nam zdi čudno vse, kar je prav. Saj ni zaman tujec.
O Goldonijevih manirah pa Turkejev ni dolgo razmišljal. Ko je ostal v svojem kabinetu sam, je začel razmišljati o tem nepričakovanem imenovanju. Zakaj neki so mu poslali namestnika? 2e deseto leto deluje samostojno, vse opravi sam, nikoli se ni pritoževal, da bi imel preveč dela, naenkrat pa... Kje tiči vzrok ? Nered ? In naenkrat se je spomnil: Seveda, nered je bil tu, dva umora po vrsti, to ni kar tako. Mar je to v redu? In razveljavljena obsodba — ali je tudi to v redu? Tam pa na vse pazijo, vse vidijo in vedo. Potem ta Ahmed, ta jim gotovo ni bil po volji. Ne ugovarjam, Goldoni je mlad, gotovo bo dobro delal. Pa naj dela. V mesto se vrnem. Sedem let... Toda oni imajo prav ...
Tistega večera Turkejev m bil sposoben osredočiti se na Čitanje članka v zdravniškem vestniku in šel je «p«t prej, predno je prečit al eno stran.
ZNI2ANE CENE
dvokoles, otroških, igrač-nlh, invalidskih vozičkov, prevoznih t rici kijev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
Naznanilo
Podpisana se zahvaljujeva cenjenim naročnikom tvrdke vatjetnttn VOJSKA, pleskarstvo in li Carstvo — za doslej izkazano naklonjenost in obenem naznanjava, da bova vodila obrat dalje pod imenom »STANE VOJSKA, pleskarstvo, sobo- in črko slikarstvo«. Cerkvena ulica št. 11.
Vsem p. n. naročnikom se vljudno priporočava.
Stane, F a ni Vojska.
SČETKE ZA PARKETE,
različna omela najceneje pri
Šimenc Hinko, Ljubljana, Res-1 jeva cesta št. 2
(pri zmajskem mostu)
NAJPRIJETNEJSE  LETOVIŠČE NA MORJU NUDI
HOTEL VILA „LUCIJA",
Aleksandrovo na otoku Krku
Pension od Din 50.— naprej (vse takse vštete). — Sezona od 1. maja do 30. septembra. — Restavracijska terasa nad samim morjem. — Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela
NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini
RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg štev. 2, kjer vam jih tudi strokovnja-ško Izvrši. . 26/L
ZA MAL' DENARJA
DOS T* MUZKE
Plošče, gramofone, iz Dosojamo. zamenjavamo, prodajamo ln kupujemo. — ELEK-rROTON d. s o. s*, pasaža nebotičnika
ODPADKE OD zAGE,
bukova drva m žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Telefon 22-44. 1590
NAJCENEJŠI ZAJTRK
in večerjo ter najboljše mlečne izdelke dobite v MLEKARNI NAKLO, Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 2 (nasproti dramskega gledališča. 1599
ITI-1 štev. 15082.
RAZGLAS.
Cepljenje zoper koze je po § 3. pravilnika z dne 12. julija 1930, Službeni list štev. 54/13, obvezno za vsakega otroka ki je bil rojen v prejšnjem letu in za one otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer:
1. Za Vodmat v torek, dne 7. maja 1935, v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici štev. 2.
2. Za Šiško in bežigrajski okraj v sredo, dne 8. maja 1935, v šišenski šoli.
3. Za K rakovo in Trnovo v četrtek, dne 9. maja 1935, v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici štev. 21.
4. Za vse ostalo mesto v ponedeljek, dne 6. m v petek 10. maja 1935, v Mest. domu.
5. Za Barje v soboto, dne 11. maja 1935, v ondotni šoli
vsakokrat ob 4« uri popoldne«
K cepljenju naj se prinesejo vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se že lahko cepi v tekočem letu.
Posebnih pozivov k cepljenju se strankam ne bo poslalo.
Otroka naj se prinese na najbližjo cepilno postajo. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pregleda se morajo udeležiti vsi cepljenci.
Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa brezplačno.
Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti pri mestnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti.
Otroke, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne moglo cepiti, se mora opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem Času in kraju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva ko izpolnijo prvo leto starosti.
Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, bo kaznovan po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren po kazenskem zakoniku.
poglavarstvo v Ljubljani,
dne 10. aprila 1985.
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
PRODAM
PRVOVRSTNA KOLESA prodajamo tudi na obroke! — Pneumatiko  dobite najceneje le pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 1591
TRGOVSKO OPREMO
proda Kuhar. Žalec.
~   DAMSKI SLAMNIKI
po izredno nizkih cenah! Preoblikovanje Din 25.-. — Salon »La Femme Clic«, Ljubljana Selenburgova ulica 6, I. nadstropje. 1596
~      MOTORNO KOLO
> Mola roni« proda Smrtnik, Petrovce pri Celju.
RABLJENA KOLESA
damska in moška, Šivalne stroje, otroške vozičke in različni drugi dobro ohranjen! predmeti poceni naprodaj pri — PROMET (nasproti k rižanske cerkve). 1589
POSEST
NOVO HIftO v okolici Kranja prodam za 45 tisoč dinarjev. — Strahin št. 71, poŠta Naklo.
PRI CELJU se proda večje posestvo z lepim velikim poslopjem in gostilno proti  gotovini.   — Koštomaj, Bukovžlag pri Celju.
DAMSKI SALON v mestu dravske banovine — oddam v najem. — Ponudbe na: Hočevar, Zagreb, Petrova ulica št. 42.
HISA V LJUTOMERU
naprodaj. — Poizve se: Drob-nik, Ljutomer.
KUPIM
FRANCIS TURBINO
z regulacijo kupimo. — Ponudbe na: Tvornico žigica, Dolac, pošta Travnik.
REBRASTE CEVI kupi Fajdiga, Grosuplje.
RABLJENA OKNA
za cvethčnjak kupi Šolska uprava. Radovljica.
VINSKO SESALKO
(pumpo) kupim. — Buffet Briški, palača »Grafike«. 1601
PISALNI STROJ kupi Narodna šola Dob pri Domžalah.
SLUŽBE
PRIKROJEVALKO
pletenin in več izurjenih pletilj
išče za takoj M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled.
URAR. POMOČNIKA spretnega in samostojnega za mešano delo, lažja zlatarska in opt. popravila, s popolnim orodjem, iščem za podružnico (Rab). Janko Jazbec Crikvenica
NARODNI DOM V KRANJU sprejme poslovodjo za kavarniško in restavracijsko obrt. — Ponudbe z izjavo o varščini do 10. maja na zadružno nacefstvo.
1594
SLUŽKINJO
sprejmem — Naslov: Feller, Zagreb. Jurjevska ul. 31-a
ŠOFER
išče službo. — Bevc, Loka pri Zidanem mostu.
ZAUPNO MESTO ev. družabništvo dobi samostojna gospa ali gospodična v specijalni trgovini. — Potrebno 10—15.000 Din. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda< pod >Ljubljana-center 1602«.
IVALI
RESASTE FOKSTEREERJE proda Kordon,   Gorenji Logatec.
sTAnovunjA
I&CEM STANOVANJE obstoječe iz ene sobe, kabineta in kuhinje v  bližini šole na Grabnu. —  Naslov v upravi >Sk>v. Naroda«. 1597
STANOVANJE
dveh velikih sob s kabinetom oddam s 1. julijem pod Rožnikom. Parket, vodovod, elektrika. — Cen j. ponudbe pod »Stanovanje-juli j« na upravo »Slov. Naroda«.
ENOSOBNO STANOVANJE
iščem v mestu. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda < pod »Točen plačnik 1608«.
RAzno
Tvrdka
A. & E. SKABERNE LJubljana — javlja da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.
DAME!
Trajno ondulacijo, prvovrstno, vam izgo tovim že za Din 60.— ter druga damska postrežba 20 % ceneje! Na željo tudi ob nedeljah. — Znani frizerski salon za trajne ondulacije — Franjo Rožič, Celovška cesta 81, šiška-Ljubljana VH. 1592
TERPtNTINOVO MILO
je izdelano na podlagi olivnega olja, zato da perilu hitro skrajno možno befino m čudovito svežost
Zahtevati* vedno le Riviera terpentinovo
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert; odprto do 4. ure zjutraj! 40/L
PREKLIC Pavel Car, restavracija, Metlika, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Dragica Car na moj račun. 1570
MUZIKA — LJUBLJANA Miklošičeva e, 4, prej Knafljeva ul. 4. Zaloga prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. Popravila in oglaševanja se izvršujejo a t rokovnjaško in poceni. Nizke cene. najmanjše obročno odplačilo.
46 (h
50 PAR ENTLANJE,
ažuriranje,  p lisi ran Je. vezenje zaves,  mon o gramov, izdeloval niča  perila   — »JULJANA«. Ljubljana Gosposvetska cesta (v bližini  Slami ca > 21/L
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo hi veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA,  Dunajska  c 6
65/T
Prepričajte se
DA IMAJO MALI OGLASI V
„SLOV. NARODU14 SIGUREN   USPEH!
PRI TEŽAVAH SRCA je najvažnejše zdravljenje toli-kokratnega vzroka teh obolenj (emfise, bronhitisa). Kure v Gleichenbergu odgovarjajo tem zahtevam. Posebni prospekt >H 21« zahtevati pri Zdraviliški komisiji. — Zdravilišče Gleichenberg, štajersko.
ŽEniTEV
LMWMK
specijalista, imućan, nastanjen na jugoslavenskom rivijeru, traži ozbiljno poznanstvo radi ženidbe. — Ponude: E>r. Blum, Krk. 155«
LOCEN OBRTNIK star 38 let. želi znanja v svrho skupnega gospodinjstva. — Ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod »Diskrecija zajamčena 1595«.
Lepi, zdravi in beli zobje so bogastvo, zato jih Čuvajte z odlično zobno kremo.
UPORABLJAJ
CIMEAH
ODLIČNO ZOBNO KREMO
Urefote Joste Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerftek. — Za upravo Id Inseratni del Usta Oton ChrtetoL — Vat i I^nMJir