29Delo in varnost Osrednja tema Analiza bibliografskih zapisov s področja varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji med letoma 1991 in 2021 s poudarkom na doktorskih disertacijah Avtorji: Vedenik Leon, Lukežič Marjan, Petrič Karl IZVLEČEK V članku je predstavljena dejavnost objavljanja znanstvenoraziskovalnih člankov, strokovnih in drugih vrst člankov s področja varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji v obdobju med letoma 1991 in 2021. Za pridobitev relevantnih podatkov smo uporabili slovenski knjižnični informacijski sistem (COBISS). COBISS je namenjen elektronskemu vodenju bibliografij in razvrščanju del po UDK, ki smo jih obdelali z orodji Office. Končni cilj prispevka je predstaviti ključne ugotovitve o znanstvenoraziskovalnem in strokovnem delovanju avtorjev na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji. Z bibliografsko analizo s poudarkom na tipologiji dokumentov skušamo prikazati produktivnost avtorjev glede na njihova znanstvena, strokovna in druga dela na področju varnosti in zdravja pri delu. Izdelali smo dodatne poizvedbe doktorskih disertacij. Ključne besede: analiza bibliografskih zapisov, COBBIS, tipologija, UDK varnost in zdravje pri delu, Slovenija ABSTRACT: The article presents activity of publishing scientific research papers, professional and other types of articles in the field of safety and health at work in the Republic of Slovenia in the period between 1991 and 2021. For the purposes of obtaining relevant data, we used the Slovenian library information system (COBISS). COBISS is intended for electronic management of bibliographies and the classification of works according to the UDK, which we processed with Office tools. The final goal of the paper is to present key findings about the scientific research and professional activity of the authors in the field of safety and health at work in the Republic of Slovenia. Through a bibliographic analysis with an emphasis on the typology of documents, we try to show the productivity of the authors in relation to their scientific, professional and other works in the field of safety and health at work. We have made additional queries on doctoral dissertations. Key words: analyses of bibliographic records, COBBIS, typology, occupational health and safety at work, Slovenia, UDC UVOD Analiza bibliografskih zapisov prispeva k boljšemu razumevanju trendov pri objavljanju različnih vrst znanstvenih in drugih člankov s področja varnosti in zdravja pri delu. To znanje je lahko koristno za različne organizirane skupine. Na področju raziskovanja bibliografskih zapisov lahko uporabimo vrsto različnih programskih orodij za upravljanje. V analizo smo vključili bibliografske zapise s področij varnosti in zdravja pri delu, ki so registrirani v sistemu COBISS+, v obdobju med letoma 1991 in 2021, z namenom znanstvenega in strokovnega pregleda stanja varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji po tipologiji dokumentov, ki so namenjeni vodenju bibliografij v sistemu COBISS+, z možnostjo pregleda razvrščanja po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Na začetku naše raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji ni bilo veliko raziskav na področju bibliografske analize. Oprli smo se predvsem na nekatera lastna dela. V zvezi z analizo tipologije dokumentov smo prepoznali le peščico raziskav ali krajših člankov, ki povrhu tega niso raziskovali področja varnosti in zdravja pri delu. V sodobni znanosti naj bi bila produktivnost in kakovost del čim večja in boljša, zaradi česar je potrebno opomniti na manko znanstvene produktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Menimo da je potrebno okrepiti sodelovanje pri raziskavah in razvoju na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji. Zgolj s sodelovalnim in interdisciplinarnim pristopom bo lahko področje varnost in zdravje pri delu na znanstveni in strokovni ravni napredovalo. COBISS COBISS (kratica za Kooperativni spletni bibliografski sistem in storitve, v slovenščini Kooperativni spletni bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM). Gre za organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-katalogno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter številnimi drugimi viri in funkcijami. Slovenski uporabniki sistema imajo poleg dostopa do teh podatkovnih baz tudi dostop do podatkovnih baz SGC, CORES in ELINKS ter ločen dostop do naslednjih virov oziroma podatkovnih baz, ki so sicer vključene v sistem COBISS: JCR, SNIP, DOK / UKM in ZAL / ISBN. Sistem COBISS uporabljajo knjižnični sistemi Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Severne Makedonije, Srbije in Črne gore. Vsi ti sistemi so povezani v omrežje COBISS.net. Spletna aplikacija COBISS+ in njena mobilna različica mCOBISS sta končnim uporabnikom na voljo za iskanje gradiva v podatkovnih zbirkah vseh knjižnic, vključenih v nacionalni sistem COBISS. TIPOLOGIJA DOKUMENTOV IN DEL ZA UPRAVLJANJE BIBLIOGRAFIJ V SISTEMU COBISS Tipologijo dokumentov lahko opredelimo kot sistem številčnih oznak (od 1.01 do 3.25), ki razvršča in označuje publikacije, kot so članki in sestavni deli, monografije, zaključena dela in druga dela, in je namenjen vodenju bibliografij avtorjev v sistemu COBISS. Bibliografske zapise v sistemu COBISS ustvarjajo usposobljeni katalogizatorji/bibliografi v knjižnicah in/ali informacijskih dokumentacijskih centrih. Članki in druge sestavine, monografije in druga zaključena dela se obdelujejo na podlagi primarnega dokumenta/dela. Izvedena dela (dogodki) se evidentirajo na podlagi ustreznih dokazil o izvedenih delih. Če publikacija ni na voljo v knjižnici, jo mora avtor posredovati knjižničarju. Za pravilno razvrstitev bibliografskih enot po tej tipologiji so odgovorni predvsem avtorji, vrsto dokumenta/dela pa lahko določi tudi strokovnjak s predmetnega področja. UNIVERZALNA DECIMALNA KLASIFIKACIJA (UDK) UDK je najpomembnejša svetovna večjezična klasifikacijska shema za vsa področja znanja ter izpopolnjeno orodje za indeksiranje in iskanje. UDK je zelo prilagodljiv sistem razvrščanja za vse vrste informacij v katerem koli mediju. Zaradi logične hierarhične ureditve in analitično-sintetične narave je primeren tako za fizično organizacijo zbirk kot tudi za pregledovanje in iskanje dokumentov. UDK je strukturiran Osrednja tema 30 Delo in varnost 31Delo in varnost Osrednja tema tako, da je mogoče zlahka vključiti nov razvoj in nova področja znanja. Sama koda je neodvisna od posameznega jezika ali pisave (sestavljena je iz arabskih številk in običajnih ločil), priloženi opisi razredov pa so se pojavili v številnih prevodih. Shema se uporablja po vsem svetu in je bila v celoti ali delno objavljena v več kot 40 različnih jezikih (glej bibliografijo izdaj UDK). Uporablja se v bibliografskih službah, dokumentacijskih centrih in knjižnicah v približno 130 državah sveta. Knjižnične zbirke, ki jih indeksira UDK, so na voljo v OPAC-ih knjižnic in podatkovnih bazah (glej informacije o večjih zbirkah). Mednarodna zveza za informacije in dokumentacijo (FID) je upravljala UDK od njene ustanovitve okoli leta 1900 do leta 1992, ko je postalo jasno, da je za upravljanje in uporabo UDK potrebna širša in finančno neodvisna organizacija. FID je skupaj z založniki nizozemske, angleške, francoske, japonske in španske izdaje postal ustanovni član novega organa: Konzorcij UDK (UDCC). Konzorcij je lastništvo UDK prevzel 1. januarja 1992. KAKO SE VZDRŽUJE UDKC? UDCC imenuje uredniško skupino UDK in svetovalni odbor UDK z mednarodnim članstvom, ki nadzoruje vsebino UDK in prispeva k njegovi reviziji. NAMEN ČLANKA Namen članka je razviti ključne ugotovitve o produktivnosti del po tipologijah dokumentov s poudarkom na znanstvenem in strokovnem ustvarjanju na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji, še zlasti s poudarkom na doktorske disertacije. Povrhu tega se bo tudi predstavila ustrezna sistemska razvrstitev tega področja po UDK. METODOLOGIJA IN METODOLOŠKA ORODJA Raziskava je bila izvedena v štirih korakih, in sicer: 1. določitev ključnih besed s področja varnosti in zdravja pri delu na podlagi veljavne zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu pred letom 1991 in po njem ter dobre prakse besed, ki jih navaja stroka; 2. iskanje bibliografskih del s pomočjo izbranih ključnih besed na ukazni način v sistemu COBISS od leta 1991 do 2021; 3. obdelava rezultatov ali zapisov s programom Excel; 4. obdelava in analiza pripravljenih podatkov na podlagi pogostosti ali odstotne sestave publikacij po tipologijah dokumentov. DOLOČITEV KLJUČNIH BESED NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU Za potrebe poizvedb na ukazovalni način glede na tipologijo dokumentov sta naslednji dve (2) podporni in glavni ključni besedi/izraza varnost in zdravje pri delu ter 81 dopolnilnih besed. Primer takšne sestavljene poizvedbe v ukaznem načinu je naslednji: PY=1991:2021 and CO=svn and (TD=1.01 OR TD=1.02 OR TD=1.03 OR TD=1.04 OR TD=1.06 OR TD=1.07 OR TD=1.08 OR TD=1.09) and (KW=varnost in zdravje pri delu OR SU=varnost pri delu OR KW=varstvo pri delu) and (KW=medicina dela OR KW=zaščita* OR KW=stres OR KW=zdravstv* OR KW=požarna varnost OR KW=zdravst* OR KW=bolniš* OR KW=bolez* OR KW=poškodbe OR KW=analiz* OR SU=nevarn* OR KW=grožnje OR KW=mobing OR SU=mobbing OR KW=psihosocialno nasilje OR SU=trpinčenje* OR KW=šikaniranje* OR KW=terapije OR KW=preprečevanje OR KW=preven* OR KW=delo* OR KW=ergonom* OR KW=elektri* OR KW=eksploz* OR KW=gospodars* OR KW=inšpek* OR KW=ministrst* OR KW=cepljenje OR KW=nezgode OR KW=nesreče OR KW=menedž* OR KW=manage* OR KW=vnetljiv* OR KW=gradb* OR KW=organizac* OR KW=promet* OR KW=policij* OR KW=psiholog* OR KW=šol* OR KW=šport* OR KW=finan* OR KW=ukrep* OR KW=javna uprava OR KW=higien* OR KW=humaniz* OR KW=ekolo* OR KW=ekonom* OR KW=delav* OR KW=logist* OR KW=indust* OR KW=podjet* OR KW=statist* OR KW=smernic* OR KW=standard* OR KW=promoc* OR KW=material* OR KW=politik* OR KW=konstruk* OR KW=inform* OR KW=kemijsk* OR KW=dovoljenj* OR KW=glasb* OR KW=urad* OR KW=nasil* OR KW=direkt* OR KW=dostop* OR KW=potaplj* OR KW=svetov* OR KW=COVID OR KW=strok* OR KW=znan* OR KW=tehnolog* OR KW=prav* OR KW=kurativ*) Poizvedba se pravilno izvede, če vsebuje ustrezno postavljene oklepaje in logični operator OR. Izvedli smo še dodatno poizvedbo doktorskih disertacij tako, da smo na začetku v poizvedbo vpisali namesto TD=1.01 TD=2.08. Zadetke smo po kompleksni poizvedbi v ukaznem načinu še intelektualno preverili. Ugotovili smo, da je v nekaterih primerih smiselno poizvedbo dopolniti, kajti nekatere knjižnice se manj podrobno ukvarjajo z vsebinsko obdelavo. Posledica tega se kaže v tem, da določenih bibliografskih zapisov na COBISS+ katalogu ne najdemo, ker manjkajo določene pomembne predmetne oznake oziroma ključne besede, ki označujejo določeno znanstveno/strokovno področje (gre v bistvu glede na veliko količino bibliografskih zapisov na COBISS+ katalogu za sorazmerno redek pojav). 32 Delo in varnost Osrednja tema ANALIZA BIBLIOGRAFSKIH ZADETKOV PO TIPOLOGIJAH DOKUMENTOV S pomočjo ukaznih poizvedb s poudarkom na tipologiji dokumentov v javnem katalogu COBISS+ smo pridobili 4.798 (100 %) del, od katerih je bila tipologija dodeljena 3.860 (80,45 %) delom, medtem ko 938 delom (19,55 %) tipologija ni bila dodeljena (Pregledica 1). Tipologija dokumentov Odstotek Frekvenca Vse publikacije 100 4.799 Publikacije z nedodeljeno tipologijo 19,55 938 1.01 Izvirni znanstveni članki 1,83 88 1.02 Pregledni znanstveni članek 0,44 21 1.03 Kratki znanstveni prispevek 0,12 6 1.04 Strokovni članek 10,23 491 1.05 Poljudni članek 1,75 84 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 0,29 14 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 0,29 14 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2,31 111 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 4,71 226 1.10 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) 0,02 1 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 0,46 22 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 0,38 18 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 0,4 19 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 0,67 32 1.18 Strokovni sestavek v slovarju, enciklopediji ali leksikonu 0,06 3 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika 0,27 13 1.20 Predgovor, uvodnik, spremna beseda 0,48 23 1.21 Polemika, diskusijski prispevek, komentar 0,13 6 1.22 Intervju 1,02 49 1.24 Bibliografija, kazalo ipd. 0,02 1 1.25 Drugi sestavni deli 2,27 109 2.01 Znanstvena monografija 0,15 7 2.02 Strokovna monografija 0,92 44 2.03 Univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo 0,52 25 2.04 Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo 0,15 7 2.05 Drugo učno gradivo 1,1 53 2.06 Slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid 0,83 40 2.08 Doktorska disertacija 0,4 19 2.09 Magistrsko delo 3,63 174 2.10 Specialistično delo 0,15 7 2.11 Diplomsko delo 37,88 1.818 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 1,48 71 2.13 Elaborat, predštudija, študija 1,9 91 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 0,19 9 2.15 Izvedensko mnenje, arbitražna odločba 0,33 16 2.18 Znanstveni film, znanstvena zvočna ali video publikacija 0,04 2 2.19 Radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca 0,04 2 2.20 Zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov 0,08 4 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 1,38 66 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci 1,02 49 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 0,06 3 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 0,06 3 Preglednica 1: Odstotek in frekvenčna sestava publikacij glede na tipologijo dokumentov 33Delo in varnost Osrednja tema REZULTATI POIZVEDB Iz analize rezultatov smo ugotovili, da na področju monografij prevladujejo diplomske naloge. Po tipologiji od 2.01 do 2.05 je 2,84 % ali skupaj 136 del, ki se lahko uporabljajo kot učno gradivo na različnih stopnjah izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Primarno (osnovnošolsko izobraževanje) in sekundarno (srednješolsko izobraževanje) sta vključeni v deležu 0,15 % ali v sedem delih. Na ravni terciarnega izobraževanja (univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo) je delež 0,52 % ali 25 del. Pomemben delež za znanstveni razvoj stroke predstavlja znanstvena monografija z deležem 0,15 % oziroma sedem del. Strokovna monografija ima delež 0,92 % ali 44 del. Iz pridobljene analize je razvidno, da prevladujejo strokovni članki (10,23 % ali 491 del). Ugotavljamo, da publikacije z nedoločeno tipologijo predstavljajo zelo velik del gradiva, saj predstavljajo 19,55 % vseh bibliografskih enot oziroma 938 del. Preglednica 2 prikazuje vsebinski obseg člankov s konferenc Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani od leta 2003 do 2014 po področjih UDK. Kot je razvidno iz preglednice 2, močno prevladujejo področja, ki so bila povezana z iskanim področjem varnosti in zdravja pri delu, kot so medicina dela (UDK 61), informatika, organizacijske vede, management (UDK 0) in strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika, aparature, materiali, tehnologija (UDC 62). V skupini s srednjo pogostostjo so na primer ergonomija (UDK 331.4), pravo in sodna praksa (UDK 34), teme s področja javne varnosti (UDK 351.), izobraževanje/usposabljanje (UDK 37), kemija, kemijska tehnologija itd. (UDK 54), psihologija (UDK 159.9) ter finance/financiranje itd. (UDK 336). Zadnja skupina je vključevala teme z naslednjih področij: prometna varnost, javna uprava, fizika, ekonomija, politika, varstvo okolja, urbanizem, šport, jezikoslovje, geografija, zgodovina, etika, statistika, policija in kazniva dejanja / kriminaliteta. UGOTOVITVE Tipologija dokumentov omogoča razvrščanje po znanstveni pomembnosti. S tega hierarhičnega vidika sta izvirni znanstveni članek (TD=1.01) in znanstvena monografija (TD=2,01) na najvišjem nivoju. Na področju varnosti in zdravja pri delu je objavljenih le 88 izvirnih znanstvenih člankov, kar predstavlja 1,83 % za obdobje od leta 1991 (od osamosvojitve Republike Slovenije) do danes, torej za obdobje 30 let. Največ člankov je strokovnih (1,04), s 491 zadetki ali 10,23 %. Članki, ki so po tipologiji presegli en odstotek, so objavljeni znanstveni prispevki na konferenci (1,08); 111 ali 2,31 % je bilo objavljeni, objavljeni strokovni prispevki na konferenci (1,09), od katerih jih je bilo objavljenih 226 ali 4,71 %, in druge sestavine (1,25), od katerih jih je bilo objavljenih 109 ali 2,27 %. Med monografijami in drugimi zaključenimi deli izstopajo: diplomske naloge (2.11), ki jih je bilo 1.818 ali 37,89 %. Znanstvenih in strokovnih monografij je skupaj 51, kar predstavlja 1,07 % objavljenih del. Rezultati so še pokazali, da kar 19,55 % vseh bibliografskih enot oziroma 938 delov publikacij z nepripisano tipologijo predstavlja zelo velik del gradiva. Zakaj je toliko del z Preglednica 2: Vsebinski obseg bibliografskih enot po področjih UDK med letoma 2004 in 2016 s konferenc Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani UDK področja Opomba 61 Medicina. Medicina dela in športa. Nesreče idr. 0 Bibliotekarstvo. Informatika. Organizacija idr. 62 Inženirske vede gradbeništvo, elektrotehnika idr. 331.4 Delovno okolje. Delovni pogoji. Ergonomija idr. 34 Pravne vede itd. 351.78 Javna varnost 37 Izobraževanje. Usposabljanje ipd. 54 Kemija. Kemijska tehnologija itd. 159.9 Psihologija 336 Finance. Financiranje ipd. 351.81 Prometna varnost. Prometna policija 35 Javna uprava. Administracija 53 Fizika 33 Ekonomija. Gospodarske vede ipd. 32 Politika. Politične vede 502 Ekologija. Varstvo okolja ipd. 3 Družbene vede. Sociologija 7 Arhitektura. Urbanizem. Šport idr. 8 Jezikoslovje. Semantika itd. 9 Geografija. Zgodovina itd. 17 Etika. Morala ipd. 51 Matematika. Naravoslovje 311 Statistika 351.74 Policija 343.3/.7 Kazniva dejanja. Kriminaliteta nepripisano tipologijo, lahko temelji na domnevi, da so bili vnosi v sistem COBISS netočni ali nepravilno vneseni glede na (ne)obstoječo tipologijo. Upoštevati moramo tudi podatke, da je po podatkih UDC področje varnosti in zdravja pri delu še vedno razmeroma mlada in neuveljavljena znanstvena veda, če ga primerjamo na primer z medicino. Ocenjujemo prav tako, da še nimamo dovolj razvitih jasnih meril za razvrščanje znanstvenih in strokovnih del na področju varnosti in zdravja pri delu. Naše ugotovitve kažejo tudi na širino interdisciplinarnega področja varnosti in zdravja pri delu, saj so v področje UDC vključena številna druga področja, kot so medicina, knjižničarstvo, organizacija, upravljanje, kemija ali tehniške vede, delovno okolje, pravo in sodna praksa, javna varnost, izobraževanje itd. 34 Delo in varnost Graf 1. Drevesni prikaz deleža člankov po UDK klasifikaciji od 1.01 do 1.25 Graf 2. Drevesni prikaz deleža monografij po UDK klasifikaciji od 2.01 do 2.38. Graf 1 in 2 grafično prikazujeta delež člankov in monografij, ki so presegli frekvenčno mejo 1 % glede na tipologijo dokumentov od 1.01 do 1.25 ter topologijo dokumentov od 2.01 do 2.38. Iz obeh grafov je razvidno, da je bilo v zadnjih tridesetih letih na področju varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji objavljeno največ strokovnih člankov in diplomskih del. Pri pregledu poizvedbe doktorskih disertacij smo s pomočjo naslovov, povzetkov in preverjanja ključnih besed ugotovili, da je od vseh 19 disertacij le pet takih, ki glede na vsebino nedvomno spadajo v področje varnosti in zdravja pri delu. Najpogostejše ključne besede, ki se pojavljajo v poizvedbi doktorskih disertacij so: delovne razmere, management, modeli, ergonomija, fiziologija dela, humanizacija dela, delovno okolje, vzdrževanje, delo pod napetostjo, nevarne snovi in varnost pri delu. Ključne besede v disertacijah, ki so šibko povezane s področjem varnosti in zdravja pri delu so naslednje: računalniške simulacije, varstvo okolja, varstvena biologija, okoljski dejavniki, varstvo narave, varnost živil in socialna varnost. Ugotavljamo, da gre pri tej poizvedbi za posredne oziroma šibke vsebinske povezanosti s področjem varnosti in zdravja pri delu. Tovrstni izidi poizvedb so pri kompleksnih poizvedbah povsem pričakovani in bi jih lahko obravnavali kot informacijski šum. Osrednja tema 35Delo in varnost LITERATURA 1. Bahor, S.: Vrednotenje v znanosti in tipologija dokumenta. Revija policija, letnik 15 (1995) št. 1-3, str. 157-165. ISSN 1318-055X 2. Batis, R. & Petrič, K.: Analiza bibliografskih zapisov: primer nasilja na športnih prireditvah. Uporabna informatika, 20 (2012) No. 4, pp. 250-258. ISSN 1318-1882 3. Dodatna navodila za katalogizacijo bibliografskih enot, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti, Dostopno: http://home.izum.si/cobiss/bibliografije/Dodatna_navodila_za_ katalogizacijo.pdf z dne 2022-11-11 4. Inštitut informacijskih znanosti Maribor. (2013). Spletna aplikacija COBISS/OPAC: ->citat: (INSTITUT informacijskih znanosti Maribor, 2013), Dostopno: http://cobiss.izum.si z dne 2022-09-13 5. Inštitut informacijskih znanosti Maribor. (2013). Spletna aplikacija COBISS/OPAC: 1997-2022: Prenos zapisov za osebno uporabo v formatu RIS. Dostopno: http://cobiss.izum.si z dne 2022-09-12 6. Legat, D.: Načela znanstvenega publiciranja in tipologija dokumentov v sistemu COBISS. In Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja: zbornik referatov, Centralna tehniška knjižnica, ISBN 961-6112-04-X, Ljubljana, (2002), str. 145-160. 7. Petrič, K.; Mravlja, M.; Petrič, T. & Rajkovič, V.: Primer analize bibliografskih zapisov s področja različnih vrst kriminalitete in povezanih tem. Uporabna informatika, letnik 21 (2013), št. 3, str. 128-137. ISSN 1318-1882 8. Šrekl, J.; Petrič, K.; Mravlja, M.; Vedenik, L. & Lukežič, M.: Analiza bibliografskih zapisov s področja varnosti in zdravja pri delu v obdobju 2003 do 2014. Tradicionalni strokovni posvet o poklicni, procesni in poklicni varnosti ter svečana akademija ob 50-letnici institucionalnega izobraževanja s področja varstva pri delu: dvodnevni posvet z mednarodno udeležbo, str. 1-9, ISBN 978-961- 6756-67-9, Portorož, 17.-18. 5., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost, Ljubljana (2016) 9. Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS del, Dostopno http://home.izum.si/cobiss/bibliografije/ tipologija-slv.pdf z dne 2022-09-11 10. Univerzalna decimalna klasifikacija, Dostopno: https:// udcsummary.info/php/index.php?lang=sl&pr=Y z dne 2022-11-06 11. Univerzalna decimalna klasifikacija, Dostopno https://udcc.org/ index.php z dne 2022-11-19 12. Vedenik, L.; Petrič, K. & Mravlja, M.: Kronološki pregled strokovnih in znanstvenih del na področju varnosti in zdravja v policiji v obdobju med 1991 in 2015. Prvi posvet o raziskovalni dejavnosti v policiji: zbornik prispevkov, Durić, D. (Ed.), str. 145-160, ISBN 978- 961-6797- 37-5, Tacen, december 2016, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ljubljana, (2016) 13. Vedenik et al., Analysis of bibliographic records in the field of occupational safety and health in the Republic of Slovenia between 1991 and 2021, 8th International Professional and Scientific Conference, Zadar, Croatia, (2022) KARLOVAC UNIVERSITY OF APPLIED SCIENCES, ISSN 2623-6435 Dostopno: https://www. researchgate.net/publication/364253908_8_th_International_ Professional_and_Scientific_Conference_Occupational_Safety_ and_Health z dne 2022-10-11 ZAKLJUČEK Analiza bibliografskih zapisov na podlagi tipologije dokumentov je zelo relevantna, saj nam daje pomembno znanje o sestavi različnih vrst znanstvenih, strokovnih in drugih publikacij, medtem ko nam raznoliko področje varnosti in zdravja pri delu po UDK pove, da je to področje zelo interdisciplinarno. Glede na izbrane ključne besede in določeno tipologijo smo z ukazno poizvedbo v javnem katalogu COBISS+ pridobili 4.798 (100 %) del, od katerih je bila tipologija dodeljena 3.860 (80,45 %) delom, 938 delom (19,55 %) pa tipologija ni bila dodeljena. Prevladujoči delež strokovnih člankov lahko kaže tudi na dejstvo, da jih je lažje napisati in objaviti kot izvirne, pregledne in kratke znanstvene članke. Zavedati se moramo tudi dejstva, da v Republiki Sloveniji izvirne, pregledne in kratke znanstvene članke recenzirajo doktorji znanosti, ki so doktorirali na drugih področjih, kot so medicina dela, promet in šport, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo in arhitektura, pravo, management, organizacija dela itd. Vsa ta področja so povezana s področjem varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega ugotavljamo, da področje varnosti in zdravja pri delu v osnovi ni terminološko ustrezno opredeljeno in ni usklajeno z UDK, saj se za iskanje področja uporablja več izpeljank (npr. varnost pri delu, varstvo pri delu ter varnost in zdravje pri delu kot glavna ključna beseda), kar praktično otežuje ustrezno iskanje področja in/ali del ter sistemskih raziskav v sistemu COBISS. Zaključimo lahko, da je področje varnosti in zdravja pri delu v znanstvenem in strokovnem okolju zelo privlačno za različne strokovnjake, zlasti z drugih strokovnih področij ali disciplin, ter da bi ustrezna ureditev področja pomenila še pomembnejši korak naprej v znanstvenem in strokovnem smislu, saj bi bilo treba stroko v celoti urediti in poenotiti. Problem, ki ga vidimo, je predvsem sistemski, to je pomanjkanje doktorskega študija v Republiki Sloveniji na področju varnosti in zdravja pri delu, saj bi se le z najvišjo akademsko ravnjo akademikov področje varnosti in zdravja pri delu lahko celovito razvijalo in zasluženo zavzelo mesto med drugimi vedami v celovitem sistemu znanosti. Prizadevati si je potrebno, da mora biti področje varnosti in zdravja pri delu ena od vodilnih sil celovitega in še pomembnejšega znanstvenega področja. Osrednja tema