Ptštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 69. V LJUBLJANI, pondeljek, 28. marca 1927. PoBamem številka Din I1—* f FTO i' M Si it J -ih Izhaja vsak dan opoldne, izvzem šl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO;! > SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. . .-lajkovič naj gre! alban ^ ^leški konzul Purcell obhodil s«o mejo in videl, kako silno ne-so vse vesti o jugoslovenskili pripravah proti Albaniji in ‘"J1) je dejal, da bi morala naša propaganda vse drugače nastopiti proti ita-‘•janskim vestem, kakor pa je storila. Nad vse točen je opomin angleškega konzuia in na tem mestu smo že opeto-Va»o poudarili, da je škandal, kako je propaganda v tujini slabotna in r%nost deficitna. Ampak, kako naj 0 boljga, če pa imamo — s par izje-v 7~ take diplomatske zastopnike tujini, da je strah in grozota. Ta ne-rsol!Ms‘ i® sijano dokumentirana v “Tina iSafikjTt '"‘‘“f!'’0’ so navpHonn K° leto m v kateri »atov. Dvomimof daTfba S tunent, ki bi p{) že enom Je kak abl" nju v tujini vedel tako m biva' ko naši dični konzulati b"al.° Padati če s° pokazali naši diplomdti&i^; n.iki redko nesposobnost. Pred netaktnost g. Tiče Popoviča skoraj1 ne! uročila med našo državo in Holandijo tkanje vseh diplomatičnih 'stikov, nr a -^e: akauda» našega diplomatskega jav ka v Švici, ko se ie vsa švicarska zSraza»a- Kaj se je godilo na na-2abije°H^atu v Trstu tudi še ni po-danpo110 ^ aa® defravdantski konzul je župnik rimske vlade. do- In kakor da ne *bi gospod »SlaSSfc že dovolj proslavil svoje poslanigke sposobnosti, je poskrbel za novo senzacijo. V Parizu je podal izjavo o našem sedanjem konfliktu z Italijo. Ta izjava je naravnost klasičen primer, kako se more poslanik popolnoma kvalificirati. Z neverjetno nesramnostjo napada italijanski tisk našo državo in našega kralja »er nam jemlje dober glas, naš poslanik »nima niti besedice obsodbe Prov°kacije, temveč nas-Vsa t 8S1.S °Pravičuje. In ne saino to! Italii; g°Slavj»a »e bila ogorčena, ko je Bki pa^f -našim hrbtom sklenila tiran-je vsled »U1 zunanji minister dr. N inči č laikm,;i eSa celo odstopil, gospod Spa- »ajkoyič r,° Hussolininf Jpravi’ da moramo bit» g-rantiratj - ya»cžni, ker je izvolil ga- aJbanšk,, "ev°dvisnost in »celokupnosti pogjg-., države. — Kadar naš pariški Pač nj ^^°Vor» take besede, potem se kajun 1 puditi, če ne doživi italijanska rala • 0n® obsodbe, kakor bi jo mo- 8voio S italijanski tisk še vedno evetniško kampanjo nadaljuje. fevuT«081, n1ezasliSan° ie’ kar je iz-Spalajkovič in vlada, ki trpi g. pa.ajkoviča po tej njegovi izjavi sanin dan še v službi, zasluži enako ostro °bsodbo. To tem bolj, ker še. ni pozabljen prvi veliki greh g. Spalajkoviča, ki je kot oficielni zastopnik naše države izjaviti, da mi ne damo komuni-RusiP n‘»‘ vagona moke, pa če-V, ^sled tega pogine tudi 20 milijo-Plaknu^N- Po vsej Rusiji je bila tedaj Svet s e »a izjava in ves kulturni ciel«ega * %ažal nad trdosrčnostjo ofi-T°da ,. s»opnika Jugoslavije. v»č v sinvb »en)u jc ostal g. Spalajko-!5^e bi in dobil celo naše najvaž-daibolje plačano poslaniško m k ,tako je mogoče, da izjavlja m- iti naS konflikt z Italijo še . 1 italju ^iŠku, nas poslanik, da smo °’>ke je b^kemu narodu hvaležni za ?blo j1Vfl,° k ki jih je dal človeštvu, da Po sprijemu proračuna bo otvorjina vladna kriza. .-•dent i Ipssoliuiju za sedanji ?hs|{i b da stno mu hvaležni za ti* ^Avi v Hoher geht’s niminer, jkkem slučaju Nemec! Beograd, ?8.;marca. Včeraj dopoldne je bil predložen predsedniku Narodne skupščine predlog, da naj se skrajša proračunska debata, zniža število govorov in skrajša čas govora. Ta predlog pripravlja povsem novo situacijo v političnem življenju. Po tem predlogu naj bi se proračun izglasoval do 31. t. m. zvečer. S to odločbo naj bi se spravil z dnevnega reda proračun in na dnevni red naj bi prišla vprašanja notranje politike, o katerih se že dalje časa govori. Ostaja pa še eno vprašanje, in sicer, kakšni bodo odnošaji med poedinimi strankami, ki prihajajo za kombinacijo nove vlade v poštev, ki se bo gotovo sestavila po izglasovanju proračuna. Po tej odločbi, ki je včeraj šlo skoz Narodno skupščino, je izjavil Uzunovič, da je sklenil po izglasovanju proračuna otvo-riti krizo. Nič se ne govori o tem, kako bo Uzunovič motiviral to svojo ostavko in kako on misli, da se bodo potem razvili politični dogodki. Opazilo se je včeraj dopoldne o prililo sprejetja odločbe o skrajšanju proračunske debate, da je bilo čudno nastopanje Demokratske zajednice, ker ni nič govorila proti tem predlogom in se ni vobče o njem izražala do 1. popoldne, ko je povzel besedo Milan Grol, ki je govoril samo o formalni strani te odločbe, ki je bila po prizadevanju Marka Trifkoviča sprejeta. S tem je obenem podan zunanji znak približvanja Demokratske zajednice k radikalom. Edino kor^i? jasno kritizirala in obsodila ta kar d0Pre da na pride v poštev pri , ,. čuden nastop fe.S" zajednice. Očividno . je bilo, da se je prerekanje med trifkovičem in Grolom razvijalo v nekako mirnem tonu in se je opazilo, da pri Demokratski zajednici ni več prejšnje odpornosti v pogledu proračuna. Kot vzrok, zakaj se je Uzunovič odločil podati ostavko, smatrajo politični krogi z ene strani obtožbo proti Boži Maksimoviču, ki naj kmalu pride na denvni red v Narodni skupščini. Uzunovič ne ve, kakšna lahko nastane situacija v radikalnem klubu in zato ne bo dopustil, da bi prišlo do vladne krize zaradi obtožbe proti aktivnemu ministru. To je razlog za Uzunovičevo postopanje. Kar se tiče Bože Maksimoviča, se ugotavlja v radikalnih krogih, da je njegov vpliv v klubu znatno padel in zato se smatra, da stremi Uzunovič za tem, da izzove krizo in da se tako reši Boža Maksimoviča. In pri lem še računa na to, da bi še vendarle lahko ostal nadalje predsednik vlade in tako rešil svojo situacijo. Je še drug važen razlog zunanje politične narave, ki forsira tako sestavo vlade, v kateri bi vobče ne bito predstavnikov Hrvatgv, ker Hrvati, v kolikor niso v HSŠ, podpirajo politiko hrvat-skih federalistov, a tudi samostojni demokrati imajo gotovo število hrvatskih glasov. Najnovejši konflikt z Italijo, ki je formalno nastal zaradi Albanije, se bo najbrž rešil na ta način, da bo dala vlada _ Italiji gotove koncesije, in sicer v pravcu nettpnskih konvencij, Madjarski pa odprt izhod na morje, tako da bodo v glavnem faktično žrtvovani hrvatski interesi. Radikalni krogi smatrajo, da se bo najlažje izvedla ta operacija, ako v vladi obče ne bo predstavnikov Hrvatov. Proračuna ministrstev za trgovino ter Seme in ruUe sprejeta. PRORAČUNSKA RAZPRAVA SE SKRAJŠA. :-v Beograd, 28. marca. Včeraj dopoldne se je nadaljevalo delo narodne skupščine. Trifkovič je stavil poseben predlog, lu^je imel namen skrajšati proračunsko razpravo tako, da bi bil proračun o pravem času sprejet. Če se bo delalo tako kakor doslej, potem proračunska razprava ne bo o pravem času končana. Predsednik zato predlaga: 1. da trajajo seje narodne skupščine vsak dan od 9. dopoldne do 9. zvečer brez prestanita; 2. da smejo pri posameznih oddelkih proračuna govorniki, ki govore v imenu parlamentarnih skupin, govoriti največ po eno uro; 8. da smejo pri razpravi o finančnem imeti111 skuP'ne z a»» več poslanci pine paalneč 4 S°vornike’ manige sku- ^^^^^^J-negsn Pri proračunu o mi- U K«. ..e.oogr.i^S^J^ popolno nesposobnost, morft odmevati po vsej Jugoslaviji samo en klic: Gospod Spalajkovič naj gre, kupa Spalajkovi-čevih sposobnosti je izvrhana. Ce je beograjska porodica tako zelo zaljubljena v g. Spalajkoviča, naj si ga izbere za svojega zastopnika, a državi naj ž njim prizanese! A z gospodom Spalajkovičem naj za-puste naše zunanje ministrstvo tudi vsi oni gospodje, katerim je diplomacija ravno tako zapečatena' knjiga ko’ g. Spalajkoviča. nistrstvu za trgovino in industrijo za šume in rudnike, za socialno politiko, za agrarno reformo ter pri proračunu dohodkov smejo skupine z 20 ali več poslanci imeti po dva govornika, ki smeta govoriti "po največ 15 minut. Ekspozeji posameznih ministrov ne smejo trajati več ko po eno, njihovi končni govori pa ne več ko 35 minut. Brž, ko je en razdelek končan, se začne nov. Na ta predlog predsednika skupščine so se takoj začeli oglašati poslanci iz opozicije, da ga ne sprejemajo, češ da je proti poslovniku. Marko Trifkovič je pojasnjeval čl. 66 poslovnika in prosil skupščino, da sprejme njegovo tolmačenje. Vladna večina je to potem tudi takoj storila. Skupščina je nato prešla na proračun ministrstva za šume in rudnike: Prvi je govoril minister za šume in rudnike Krsta Miletič, ki je v svojem ekspozeju govoril obširno o stanju v ministrstvu. V državni režiji dela sedaj 14 premogovnikov, 2 železna rudnika, 1 solarna in še nekaj drugih rudnikov. Država sama proizvaja 35% vsega premoga’ v naši državi. Naši premogovniki pa so zašli v težave- Obstoji bojazen, da se bo produkcija prempga zopet znatno znižala. Minister govori dalje o pogozdovanju. ^ »a rmmen bi bilo treba vsako leto 25 milijonov dinarjev in to še 50 let. Pri ministrstvu za promet smo posredovali, da še zniža izvozna tarifa. Na drugi strani je dalo ministrstvo lesnim indu-strijcem razne olajšave. Ne more Še reči, da je kriza že minila, vendar pa nima več tiste oblike, kakor jo je imela prej. Treba pa bo o pravem času kaj ukreniti, da se šumski industriji pomaga na noge ter da bo mogla preboleti krizo. Za ministrom so govorili poslanci Mate Jagatič, potem dr. Hinko Križman, Milan Grol in Čeda Kokanovič, ki je protestiral proti temu, da se pri ministrstvu za šume in rudnike odpuščajo iz službe samo Hrvatje in muslimani. V ministrstvu pridržujejo v prvi vrsti radikale, potem Srbe, potem muslima-in in šele na koncu Hrvate. Okoli Ko-kanoviča so se zbrali nekateri radikalni poslanci in mu klicali: »Kaj se Ti zavzemaš za »Šokce« in Turke.« Za Kolranovičem je govoril Valerijan Pribicevič in Večeslav Vilder. Nato se je prešlo h glasovanju ter je bil proračun sprejet. Takoj nato je skupščina načela proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Minister Milan Simonovič je podal kratek ekspozč, v katerem je povedal, da je imelo njegovo ministrstvo 1460 uslužbencev, po novem proračunu pa jih bo samo 1296. Temu ministrstvu se ne posveča dovolj pozornosti: Izvesti bo treba reorganizacijo gospodarskih zbornic, tako da bodo te postale posredovalke med državo in med pridobitnimi krogi Vse ostale pridobitne naprave morajo podpirati gospodarske zbornice in jim dostavljati svoje pripombe in mnenja. Naglasa, da bi naše delniške družbe lahko dobile tuj in domač kapital, zato pa je potrebno, da se spremene predpisi o delniških družbah, posebno; o bankah, da bi dobili vlagatelji Večja jamstva. Minister podaja obširno statistiko o zunanji trgovini ter preide nato na obrtništvo. Obrtnih in rokodelskih šol imamo v Srbiji in Črni gori 110, v Vojvodini 80, v Bosni 50, v Sloveniji 65, v Dalmaciji 10. Za njim govore poslanci Ivan Krajač, Kurbegovič, Križman in Šumenkovič. Ob 8. zvečer je bila debata končana ter je bil nato proačun trgovinskega ministrstva sprejet. Skupščina je takoj prešla na proračun ministrstva za socialno politiko. Minister dr. Gosar je podal ekspozč o svojem delu. Nato je govoril dr. Bazala. Ob 9. je predsednik prekinil sejo. 1 KAJ ZAHTEVA ITALIJA Rim, 28. marca. Stališče , Italije v stvarj konflikta z Jugoslavijo postaja vedno jasnejše. Smatra se kot gotovo, da bo Italija odklonila vsak poskus Jugoslavije, da bi se preiskava raztegnila tudi na oborožitev Italije. Italija tudi ni voljna pristati na to, da se zadeva izroči Zvezi narodov. Italijanski pogoji so naslednji: 1. Ratifikacija nettunskih konvencij z nekaterimi razširjenji, ki jih smatra Italija za potrebne glede na vedno odlašanje ratifikacije. 2. Sprememba stališča Jugoslavije na-pram načelom, ki jih Italija izvaja v Albaniji. 3. Carinske in politične koncesije, ki so potrebne za oživotvoritev madjarske svobodne cone na Reki. TURČIJA PREDLAGA USTNOVITEV BALKANSKE ZVEZE. Carigrad, 28. marca Turška vlada je baje predlagala balkanskim državam balkansko zvezo s sodelovanjem Turčije in Sovjetske Rusije. Turški poslanik v Beogradu je bil v zvezi s tem vprašanjem poklican v Angoro. Stran >MARUDN1 DNEVNIK< 28. marca 1927. Štev. 69. Naš spor 2 Italijo v luči pakta Zveze narodov. IV. Prehajamo na zaključke, ki se sami po sebi vsiljujejo iz spora podanega med Italijo in našo državo z ozirom na navedene določbe pakta Društva narodov. Ni dvoma, da bi bila dejstva, katerih ob-dolžuje Italija našo državo, ako bi bila resnična, tako težke narave, da bi mogla ogrožati mir ali dober sporazum med narodi, od •iesar je odvisen mir. V takem slučaju bi bila Italija, kakor ena glavnih podpisnic in stalna članica Društva narodov ne le opravičena, temveč v prvi vrsti celo dolžna, da se poslu-ži citiranega 11. člena pakta tega društva, t. j. da opozori Skupščino ali Svet istega na ta dejstva. Italija pa tega ni storila ter izhaja iz vsega njenega postopanja (insceniranje čas-' nikarske kampanje v uradnih in poluradnih italijanskih časopisih proti naši državi in njenemu vladarju in Mussolinijeva cirkularna nota na velevlasti) da ji prav nič ni bilo na tem, da odstrani namišljeno nevarnost za svetovni mir, temveč je naravnost delala na to, da se ruši ta mir, s tem da je podžigala vojno strast in bojno razpoloženje med svojimi državljani z drznimi izmišljotinami in z nečuvenimi napadi na osebo našega kralja, katerim ni para v mednarodnem občevanju v mirnih časih. Tudi če bi bilo torej vse res, česar je Italija oficijelno in polofieijelno ob-dolževala našo državo, je bil način, na kateri je nastopala Italija proti naši državi, tak, da je namišljeno ogrožanje miru od strani naše države le še potenciral in to do take mere in s tako drznostjo, da je bil celo angleški pol-oJicijelni list »Times< zapeljan k ojstremu izpadu proti naši države ter da je tudi sicer hladnokrvna angleška diplomacija smatrala za nujno potrebno, da se je pridružila demar-ši Italije v Beogradu. Odločen in istočasno miren odgovor našega ministra za zunanje zadeve na italijanske provokacije, ki so bile promptno postavljene na laž, je imel za posledico, da je Italija skušala demantirati svojo in angleško demaršo s tem, da je izjavila, da ni bila izročena naši vladi nobena nota, kar pa ni ovrglo dejstva, da se je izvršila ustmena demarša ter da je Mussolini velevlasti polom svojih poslanikov informiral o namišljenih poskusih naše države povzročiti revolucijo v Albaniji ter o namišljenih njenih tozadevnih vojnih pripravah. Vsa stvar se je zdaj obrnila tako, da je danes ves svet prepričan, in posebno še od Italije zavedena Anglija, da je Italija ona, ki je s svojim nastopom proti naši državi, katero je skušala zaplesti v vojno, ogrožala svetovni mir ter da ga ogroža s svojimi oboroževanji in z izjavami svojih odgovornih činiteljev, ki o vsaki priliki naglašajo potrebo odrešenja ^italijanske« Dalmacije. Sedaj je vrsta naši državi, da stori, česar ni storila Italija proti nam, t. j., da obtoži Italijo pred Društvom narodov, da ogroža mir na eni strani s tem, da podžiga sovraštvo, vojno strast in vojno razpoloženje proti naši državi med lastnimi državljani, na drugi st ran! pa s lem, da vrši ona sama, kakor smo to dokazali v III. oddelku tega članka, najobširnejše vojne priprave očividno naperjene proti naši državi, ki v svoji miroljubnosti ni dala najmanjšega povoda za to. Znano je vsemu svetu, da je vsa Italija danes eno samo vojno taborišče ter da ima razen svoje redne armade v vedni pripravljenosti prostovoljne fašiste in miličnike. S svojo nad vse drzno časnikarsko in diplomatsko ofenzivo, je hotela Italija vse to maskirati, kar ji za sedaj ni uspelo. Jasno je pa, da Italija radi diplomat- skega poraza, ki ga je doživela te dni, ne bo mirovala ter da bo naša država morala biti na straži proti njenim nakanam še bolj kot doslej. Diplomatičen uspeh torej, ki ga je dosegla naša država v svojem današnjem sporu z Italijo, ne bo popolen, ako se ona ne bo poslužila pravice, ki jo ji daje omnejeni člen 11., t. j. ako ne bo spravila ta spor v definitivno rešenje pred Društvo narodov. Saj Društvo narodov vendar ni bilo vstvar-jeno za to, da ščiti le velike države pred malimi, ampak ravno nasprotno radi tega, da ščiti male in slabe države pred velikimi in močnejšimi. Ako ne bi bilo tako, ne bi Društvo narodov sploh imelo pravice do obstoja, ter bi bile male države vedno izpostavljene osvojitveni pohlepnosti in premoči večih držav. Pa še nekaj bi morala storiti naša vlada: zahtevati bi morala od Italije zadoščenje za nečuvene žalitve našega kralja. V vsakem slučaju bi pa morala naša vlada storiti, kar bi v njenem slučaju storila vsaka druga vlada, t. j. izgnati dopisnika lista »11 Giornale d’ Italia< iz naše države v prvi vrsti radi nesramnega blatenja osebe našega vladarja in razen tega radi lažnivih vesti o naši državi sploh. Končno se nam zdi potrebno, da izrazimo svoje mnenje o izjavi našega ministra za zunanje zadeve v seji Narodne Skupščine z dne 21. t. m. namreč da je naša kraljevina vedno pripravljena prožiti dokaze za svojo politiko miru ter da smo pripravljeni pristati v anketo celega sveta. Ta izjava je dala povod za kritiko ne le od strani opozicije, ampak tudi od strani mnogih radikalov, tako da je minister Perič smatral za potrebno, da poda svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Naše ne-merodajno mnenje je pa, da je ravno ta izjava največ vplivala na angleško javnost in rta angleško vlado, da sta ena in druga kar nenadoma spremenili svoje prejšnje nepri!az-no stališče proti naši državi v prijazno stališče ter da sta uvideli, da ju je Italija zapeljala. Anglež ima rad »fair play« — pošteno igro ter je odkrita gesta našega ministra za zunanje zadeve storila najboljši utis v vseh angleških krogih, da ne govorimo o krogih tudi v drugih državah. In še drug uspeh je imela ta gesta, prisilila je Italijo, da se izjavi za enako anketo, kar se tiče nje same, ali pa da tako anketo odkloni. Italija se je odločila za odklonitev take ankete in s tem je izgubila igro proti naši državi, je podlegla v sporu, ki ga je tako drzno, a tudi istočasno nepremišljeno, izzvala proti naši državi. Kako naj se izvede anketa, ako pride do nje, da ne bosta trpela ugled in dostojanstvo naše države, to je drugo vprašanje, katero bo rešiti našim državnikom po resnem prevdar-ku. Sicer pa ostajamo pri svojem izraženem in obrazloženem mnenju, da bi se moral naš spor z Italijo rešiti pred Društvom narodov. S tem, da se Italija temu protivi, krši avtoriteto tega društva ter dokazuje, da ni vredna, da zavzema v tem društvu častno mesto stalnega člana, ker ne spoštuje cilja in pravil istega. Zaključujemo naš članek z navedbo zanimivega dejstva, da je albanski škof, emigrant, opozoril Društvo narodov na dogodke v Albaniji, na tiranski pakt, ki je podvrgel Albanijo italijanskemu protektoratu in ki znači italijansko invazijo na Balkan, vojno na Balkanu in v Evropi ter vprašal, ali Društvo narodov dopušča svoji članici Italiji, da izziva vojno. Politične vesti. »Verifikacijska komisija«. Po sporočilu francoske vlade, je prišlo med Londonom, Parizom in Berlinom do sporazuma glede preiskave stanja ob albanski meji. Na mejo se bo poslala posebna komisija, takozvana verifikacijska komisija, ki ima ugotoviti, če so navedbe italijanske vlade o jugoslovenskem oboroževanju pravilne ali ne. Komisijo bi tvorili francoski, angleški in nemški oficirji. Jugoslavija in Italija pa bi imele pravico, poslati v komisijo posebne opazovalce. Poloficielno poročilo francoske vlade izraža nado, da bo Italija no to komisijo pristala. ...... V Berlinu pa niso tako optimistični, ka- kor v Parizu, zlasti še, ker ni iz Italije nobene vesti, da bi Mussolini pristal na tako komisijo. Tudi od jugoslovanske strani po mnenju Berlina stvar še ni urejena, ker zahteva Jugoslavija, da se preiskava izvede tako na jugoslovenskem ko tudi na albanskem in italijanskem ozemlju. Ker Italija pod nobenim pogojem na tako preiskavo ne b; pristala, je čisto negotovo, če sploh pride do kake komisije. Ekspoze ministra dr. Kulovca o stanju kmetijstva v Jugoslaviji. V soboto, dne 26. t. m. se je vršila v skupščini debata o pro-. računu kmetijskega ministrstva. Kmetijski 1 minister dr. Kulovec je podal obširen ekspo- ze, v katerem je očrtal stanje in potrebe kmetijstva v naši državi. Novi proračun kmetijskega ministrstva znaša 268,252.320 dinarjev. V nadaljnjem poročilu je poudarjal, da se nahaja naš kmet v globoki krizi radi nezadostne rentabilnosti kmetijskega proizvajanja. Naša gospodarska politika mora imeti agrarni značaj. Potrebno je, da se ukinejo carine na kmetijske stroje in na vse predmete, ki jih kmetijstvo potrebuje. V petih letih se je število plugov povečalo samo za 0.06 odstotkov. V najkrajšem času predloži minister Narodni skupščini zakonski načrt o kmetijskih zbornicah. Našemu kmetu manjka ceneni kredit. Naši kmetje morajo plačevati oderuške obresti za izposojene kredite, ki znašajo ponekod 20 do 40 odstotkov. Kmetsko ljudstvo se prezadolžuje. Treba mu je preskrbeti možnost cenenih kme-tijskin kreditov s poseDnim zakonom, ki se bo oziral na že obstoječe kmetijske ustanove, zlasti na zadružništvo. Da se doseže zboljšanje proizvajanja se pretvorijo vzorna državna posestva v semenogojske postaje. Pri nas se pridela povprečno na hektar zemlje samo 8 kvintalov, medtem ko pridelajo na Danskem 27.8, v Belgiji 23.6, v Angliji 21, v Nemčiji 19.6, v Franciji 13, v Avstriji 12.8, v iMadjarski 11.9 in v Italiji 9.6 kvintalov. Tipičen znak za stanje naše države je nenavadno visoko število najenostavnejših plugov in velika površina neobdelane in nerodovitne zemlje. Ako se oziramo na statistiko glede števila živine na 1000 hektarjev, smo med 13 evropskimi državami na predzadnjem mestu. Nujno potreben je tudi melioracijski zakon. Delež kmetijstva znaša v izvozni trgovini 80% vse vrednosti našega izvoza. Naša državna uprava mora posvetiti vso skrb napredku in spopolnitvi edino aktivne panoge našega gospodarstva — kmetijstvu. = Debata k kmetijskemu proračunu. K debati o kmetijskem proračunu se je oglasilo 32 govornikov, večinoma radičevcev. Govorili so poslanci Kokanovič, Račan, Ja-gatič, Gjurkič, Kelemina, Vuletič, Antono-vič, Bačinič, Granolja in sam. demokrat Ju-raj Demetrovič, ki je poskusil sicer kritizirati stanje kmetijstva v državi, pri tem pa se mu je pripetila nesreča, da je ponavljal le stvari, ki jih je v svojem ekspozeju povedal že minister dr. Kulovec. Za Deme-trovicem so govorili še radičevci Salamon, Rafaj, Pavle Radie, Čelan ter nekateri drugi radicevskl poslanci, nakar je skupščina z večino glasov sprejela kmetijski proračun. = Poljska in konflikt italijansko-jugoslo-venski. V splošnem piše poljski tisk zelo rezervirano o konfliktu. Le neodvisni listi pišejo obširneje o konfliktu ter pravijo, da je hotela Anglija z albanskim konfliktom skriti svoje neuspehe na Kitajskem > Gaze ta Warsza\vska Poranna« piše, da bi z okupacijo Albanije postala Italija razsodnik na Balkanu in s tem porušila evropsko ravnotežje. Sicer pa je stališče poljskega tiska: Poljska more simpatizirati i Jugoslavijo, ne more pa zavzeti v italijansko-jugoslovanskem konfliktu nobenega stališča. = Tiranski pakt naj bo anuliran. Nekateri angleški krogi zastopajo stališče, da bi bilo najbolje, če bi sklenile Italija, Jugoslavija in Grčija garancijski pakt, s katerim bi jamčile nedotakljivost Albanije. Obenem bi izjavile vse tri države, da se v nobenem slučaju ne mešajo v albanske notranje zadeve. Na ta način bi postal tiranski pakt popolnoma odveč in bi s tem bila odstranjena glavna nevarnost za mir. — Drugo vprašanje pa je seveda, če bi fašistovska Italija na tak predlog pristala. — Avstrijski socialni demokrati so le pogojno za Anschluss. Avstrijska socialno de-makratska stranka je objavila volivni pfoglas, v katerem navaja glavne točke socialno demokratskega programa. Iz tega proglasa se jasno vidi, da se tudi tokrat volilna gesla tičejo v glavnem socijalnih in gospodarskih vprašanj. To je predvsem zaščita najemnikov in carinska politika sedanje vlade, katere rešitev naj se odloči dne 24. aprila. Proglas se v večjih potezah dotika tudi zunanje politike. Stranka se jasno izraža proti vsem poskusom, da se obnovi stara austro-ogrska monarhija pod habsburškim žezlom in zavzema zato sovražno stališče proti restavracijskim načrtom na Madjarskem. Takoj uvodoma izjavlja stranka, da je za zedinjenje Avstrije z Nem-Vprašanje »Anschlussa« izgublja v Avstriji v zadnjem času na svoji intenzivnosti. Socialnodemokratska stranka hoče pretvoriti avstrij- sko republiko v vpr.ivo republikoc delavnega ljudstva po mestih in vaseh in utelesiti jo v veliko republiko delavnih množic vsega nemškega naroda.« Enako hočejo tudi krščanski socialisti govorili o vprašanju Anschlussa le tedai, ko se pretvori Nemčija v plemensko federacijo. Sedaj tudi avstrijski sccijalisti, ki so bili od začetka nemško - avstrijske republike brezpogojno za avstrijsko - nemško zedinjenje, zavračajo akt »Anschlussa« do tedaj, ko se delavski razred povzpne v Nemčiji do od-lujoče moči. — Volilne priprave v Avstriji. Čeprav se hliža zaključek roka za vlaganje kandidata^ list, vendar se ne more ugotoviti, koliko političnih strank se udeleži volitev. N* Dunaju se bo volitev udeležilo okoli sed«® strank: komunisti, hakenkrajclarji, zioniA stranka srednjega stanu ter liberalci. izključeno, da se to število pomnoži še z nit®-arhisti. Na deželi bodo razen meščanskeg* bloka in socialnih demokratov kandidirali v vseh okrajih tudi poljedelci (Bauernbund); hakenkrajclarji in ponekod tudi komunisti in stranka srednjega stanu. Kandidatur narodnih manjšin najbrž ne bo, razen zionistoV na Dunaju. Cehoslovaki, gradiščanski Hrvat; je in koroški Slovenci bodo najbrže glasovali za avstrijske stranke, če se ne bodo glasovanja vzdržali. Zato bodo dobile narodne manj* šine gotove koncesije pri volitvah v deželne zbore, ki se vrše istočasno z volitvami v paf' lament. Kitajski dogodki. Amerika poseže aktivno v kitajske do* godke. Ameriška vlada je sklenila, da Pre' pušča komandantu ameriških vojnih sil Kitajskem popolnoma proste roke. Obenem mu ie sporočila, da mu bo dala vsako P°" moč, ki bi jo zahteval. Trije ameriški tor* pedolovci, ki so bili stacionirani na Filipi* nih, so dobili povelje, da odplujejo v šangaj. Enako povelje so dobile tudi tri ameriške križarke, ki so se nahajale v Honolulu. Kapitalisti razširjajo namenoma tatarske vesti. Poroča se, da so zadnje vesti o grozotnih dogodkih v Nankingu ameriški kapitalisti namenoma pretiravali, da so s tem dosegli vojaško intervencijo Amerike. Angleški in ameriški kapitalisti so razvili naj i večjo časopisno kampanjo, da z grozovit**** opisi krvaih dogodkov razburijo javnost ® s tem omogočijo vladani nastop proti Kitar ski. . Ultimat zaradi Nankinga podaljšan. Adnu* ral Williams je stavil kantonskim oblastvo® v Nankingu ultimat, da morajo biti vsi *uicl v gotovem roku rešeni, ker bi drugače 28' čele ladje velesil z bombardiranjem Na®' kinga. Ker so kitajske oblasti izjavile, da je nemogoče v zahtevanem roku ustre® ‘ bil rok ultimata podaljšan. »Dobro dozo jekla rabijo Kitajci.« Bo®' bardiranie Nankinga je bilo izvršeno edino na iniciativo ameriškega generala Haugba. Ta je namreč dejal admiralu ... je zastopal mnente. da se ne sme grabit proti Kitajcem drožje, da je edino, kar bi spametovalo Kitajce dobra doza jekla Nato je dovolil Wiliams bombardma Nankinga* Po kitajskih vesteh je bilo pri tem ubitiB 2000 Kitajcev in ogorčenje proti tujcem le vsled tega med Kitajci silno naraslo. Nevarnost je, da pride do krvavih dogodko tudi v Šangaju. Situacija v rokah Japonske. Ker je v angleško vojaštvo že dospelo v Sangaj ^ ni na poti nobenih novih transportom mogle velesile resno nastopiti proti Kam0 . cem le, če dajo potrebne vojake Ti imajo tudi v resnici pripravljenih 17 mož, toda japonska vlada se Se ni odločuj če jih pošlje »a Kitajsko. Situacija pa je * tem prišla v roke Japoncev. Beležke. CISTO ZGREŠEN NASLOV. Je že tako, da je »Jutro* srečno samo tedaj, če more. Tako je včeraj napadlo velikega župana dr. Vodopivca in mu ocl*% neobjektivnost in strankarstvo, ker so imenovani novi člani stanovanjskega s0° šča. Ta napad je za »Jutro« nad vse značilen ker >Jutro< dobro ve, da imenuje članp stanovanjskega sodišča minister, ne* pa veh' ki župan, ne ve pa »Jutro*, katere člane ]e predlagal veliki župan. To v karakterizacijo Jut rovih' napadov. Ch. Lucieto: . Spomini francoskega vojnega detektiva. 54. poglavje. Van Kaarbeekov žalostni koncc. Med agenti, ki so stali v službi gospodične Doktor, se je nahajal ubog Holandec z imenom van Kaar-beck. Poizkušal se je že v vseh stanovih. Bil je dobro vzgojen in bil je tudi iz dobre rodbine, toda imel je slabe navade. Nadvse je ljubil kvarte, ženske in vino in to ga je moralo privesti v pogubo. Zaporedoma je bil croupier v nekem kazinu na italijanski Rivijeri, plesni učitelj, vzgojitelj v plemiški rodbini, biljeter v gledališču in druge take stvari, ki ravno ne prinašajo mnogo denarja. Padal je vedno nižje in v začetku vojne je stanoval v nekem hotelu šeste vrste v mestu Spa, kjer so ga sprejeli v službo čistilca avtomobilov. Tukaj ga je nekega dne našel agent gospodične Doktor, in čeprav je videl kako globoko je možak padel, ga je vendar najel. To se je zgodilo takrat, ko je postala francoska obmejna služba tako stroga, da Nemcem ni bilo mogoče prodreti na francosko ozemlje, tako, da so bili primorani, posluževati se nevtralnih špijonov. Poslali so Vam Kaarbecka v Anvers in tam je napravil takozvano špijonsko šolo. Tudi so ga pošteno oblekli, tako da je izgledal kot fin gospod, in poslali so ga v Pariz. Van Kaarbeck je to povelje z navdušenjem sprejel, kajti imel je več poznanstev v nočnih lokalih na Montmartru, kjer je zabil precejšen del svojega premoženja. Upal je, da bo s pomočjo teh poznanstev mogel zvedeti kakšne skrivnosti, ki bi gospodični Doktor prav prišle. Po danih navodilih je iz Holandske odpotoval v Anglijo in od tam preko Dunkerqua v Francijo. Imel je pa smolo, da ga je spoznal eden naših agentov, ki je bival v Anversu, in poznal večino ljudi, ki so hodili v nemški špijonažni urad. Ta agent je dal povelje, da se Van Kaarbeck ne aretira, temveč strogo nadzoruje, ker je bilo možno, da bi na la način odkrili novo špijonsko zaroto. Agent, ki je dobil povelje, da zasleduje van Kaarbecka, je slučajno dolga leta prej živel na Holandskem in je perfektno govoril in pisal holandski jezik. V brzovlaku je v jedilnem vozu prisedel k \an Kaar-becku, se mu izdal za rojaka Holandca in se začel z njim pogovarjati. Ko je dospel vlak v Pariz, sta bila možaka že najboljša prijatelja in ker sta obadva imela polne žepe bankovcev, sta sklenila, da si bosta v enem nočnih lokalov na Montmartru privoščila fino večerjo v veseli družbi. Sklenila sta, da se ne ločita in nastanila sta se v istem hotelu v Rue Lepic. Kol vidimo, je bil van Kaarbeck v dobrih rokah* Naletel je pa še na slabše. Oba prijatelja sta popivala po različnih nočW& lokalih in okoli druge ure zjutraj sla dospela v klel »Pii Živi podgani« (»Rat vivank). Van Kaarbeck, Ki je bil pošteno natrkan, se je popolnoma spozabil m za vsako ceno hotel supirati z ljubkimi dar"“1-”‘’ si ;e se tu nahajale. Po nasvetu svojega >prigo ^ izbral eno izmed plesalk tega lokala. « . ki so jo smatrali L Španjelko. T« Realka je pa bila v naši službi in nam je že večkrat pomagala Ko je van Kaarbecku na tihem zaupala, da je velika sovražnica Francije, je bil ta naravnost navdušen. * uprav otročjo brezbrižnostjo ji je razodel, da je nemški špijon, in jo vprašal, ali ne bi hotela proti dobremu plačilu delali zanj. Dama je najpreje dejala, da bo stvar premislila, potem pa je sprejela ponud Nato ji je razodel vse svoje skrivnosti. Dal je tej plesalki več vprašalnih pol, izmed k*' terih se je ena tikala točk, kamor so bile padle gr ' nate, izstreljene od »Debele Berte«. Napravil je pa še večjo neumnost! ^ Ponosen na svoje hitre uspehe je bil tako nep viden, da je šel v družbi te plesalke k dvema sv°|1g^8 >kolegoma«, ki sta pa bila manj naivna kot on ^rjV-od groze kar onemela, ko sta videla, da je nji nost v rokah take ženske. (Kon«c jwib-) štev. 69, »NARODNI DNEVNIK« 28. marca 1927. Stran 8. Italijanska »dostojanstvenost" in »balkansko barbarstva", (Od našega posebnega dopisnika.) t - se je prižela v poslanski zbornici prava o budžetu prosvetnega ministrstva . j8® Je Iued drugimi govorniki oglasil tudi t inors . narodni poslanec dr. Besednjak, šklo gTril Predvsem o preganjanju slovan-bil?a u5iteliatva s strani vlade. Dasiravno je °,vse, kar je povedal, najčistejša resnica. jenc^ar sani prosvetni minister Fedele v.. ’ da govori neresnico, da hujska, da go-le zato, da bi bil njegov govor objavljen jugoslovanskih listih, a razni fašistovski oiu 0nci’ s<> se zbrali okoli govornika, so De r)ePJ'?s^ano prekinjali govor z medklici, ,h “? bi bil predsedujoči podpredsednik kes« £certo tu le enkrat opomnil ka-j l**prave. Omenjam to zlasti z Vist 9traho da je rimski fašistovski “jaka. Češ d ^Padel nar. Posl- dr. Kesed-tartiega in prav nikiikega parlamen- tako kočliivl . “acijonalnega takta, ko je v v težkem sivi r®nutku, ko se nahaja Italija reh, ki nif, .u z Jugoslavijo, govoril o stva-hvalil !asj,.teJ° škodovati ugledu Italije, in ljito zavr v ^ke poslance, da so tako teme-pa je j-av . njegove »izmišljotine<, dočim n°si besi, ls^ tisk trenutek preje narav- grajske Proti »barbarskim« običajem beo- op0'ziJ °arodne skupščine, ker se je neki v ostal * poslanec drznil izreči nekoliko Se kJ 01 P°P°lnoina resnični hbesed, ki so v v®atrale žaljive za italijanskega poslanika ^gradu. 1-^^ vidi jugoslovenska javnost, kako .visok-j stovA® in civilizirana je italijanska faši-je nj a zbornica, naj podam nekoliko točnej- sednj6^1 za 8ovora nar- poslanca dr. Be- govor ^°8Hnec dr. Besednjak je pričel svoj J.'e(jei 8P?,ninjajoč dejstvo, da je ministrstvo skem 8k ni?80va izvajanja v razpravi o lanj-k>'itizirM j \UioznaiSil zu ko ie govornik vauskemu u6Uelj?tvutVk0 vlade naPram sl°- ufiteljs^a. DUdan' 'V ni slovanskega «v*5£STl.a .**M mese- štiridesetim slovanskim učiteljem®!®16 P°slal vpisali v fašistovsko organiziS ,se ni3° 'ja jih odpusti iz službe. S tem io’ ?b.vest;‘lo> 'la jaz nisem prav nič lagal, na* azau'> 'esnico, katere ni mogoče zanikati. K°v°ril Minister Fedele: Ni res! Je pretirano! *Nar. posl. dr. Besednjak nadaljuje, da in k; ‘oni slovanski učitelji odpuščeni’, ne radi C™ 5ianj’ l(‘mvef zaradi, sv°iUi misli in ušive, drugi pa zato, ceš ker so razvijali v. opagando proti- Italiji in državnim inslitu-i«. vm ^8aka obramba proti tem obdolžitvam £eni0«°ča-* ski in‘J:.e^ele: Bili so odkrito protiitalijan-Kar (.^-Puščanju sem bil neverjetno blag učitelje „ ■ ®ožnosti obrambe, sem pozval vilbe rIJ!*1 predlože svoje opravičbe. Oprala 80 nesprefeml«81, k° Sem se Prepričal, je narekovala vlstZ Nar. posl. dr. Besednjak navaja dalje ukre-P€ proti slovanskemu učiteljstvu in krivično Postopanje proti njim. Minister Fedele: Ponvaljam, da sem bil zelo blag. Ugotovitve so izvršili pristojni or-Rani. Nar. posl. dr. Besednjak nadaljuje, da je minister postavil na cesto 40 učiteljev družinskih očetov z vsemi njihovimi družinami in >?oraj° izseliti. 8«‘/mtaeiedušiTe beS6de Sk‘’ivaj° StrUp’ ki nioifio P°f^' ,^Vdan: Sedaj ni čas, da bi se dno taka vprašanja, Mi smo ve- dalmatinof-v. , jugoslovenskih preganjanjih duhov p '1 Italijanov, da bi ne razburjali °dpu68en(^n'a^0 slovenskih učiteljev je bilo ^ * p(y^| / • telji deja‘. 'l8^ski, Bilucaglia: Slovenski uči-Nar. J? vse, samo ne učiteljske službe. za odpust ^r' Besednjak izjavlja, da je bila vzrolr, arsikfiterega slovanskega učitelja Min mržnia- Ve'^ * eaele: Jaz čuvam koristi nase drža- '"alfe.80 dajein na razpolago za nikakršna (O^ija. Vaše delovanje je sramotno! V-Ujanravanje-) Izjavljam, da to ni vprašanje Saujele Politike; ali ne obstoji tudi ne vpra- znaj,- ®°tranje politike, saj ste vi sami pri- Šojj ’ “a tujerodci dajejo prednost italijanski poal- dF; Besfdn ak «vaja, da tržaško 0 oskrbništvo (nadzormštvo) gamo krši ^One, ko gre za slovansko '»fel Capek: Pismo iz Italije. Verona. 3, da sedaj povem vse najslabše o in„Meželi: da je tu prevroče in predrago, rok V Wtov in bolh, strašen krik, sam ba-že j,’^Oditski izvoščki, malarija, potres in ®edn z'a: 'n vse *° izdajam iz maščevanja. A/flHf Mantova, Vergilijev rojstni kraj in Qam/gn°v grob! mizerno gnezdo, kamor sem stf0lfr korak, da pogledam freske velikega, i„ j®eSa ljubljenca Mantegue. Ali je človeško Ihansko, zabraniti mi pristop v zaže-Camero degli Sposi samo zato ker je l\L, (les ne vem, kateri) narodni in patrijo-l)lv Praznik? Trdi kustos, ki si odolel zape- ki se lahko po- Nar. posl. Bar« >n zamenjava ... Madžarski! lm- Govori nam rajši o ni ih* Dri vic rafif'1?,111 °d ua5ih nekda' njih pravic nam je ostalo edino še domače Ognjišče. Zato pa vihtinio v rokah drugo mo- gočno in nepremagljivo orožje. Na naši strani je krvna in plemenska pripadnost narodnost, katere ne zatre ne denar, ne zakoni, ne upravna oblastva, ne materialna moč države... Predsednik Casertano opominja govornika, naj zaključi! Nar. posl. dr. Besednjak: Edino, kar morete doseči pri naši deci, je prazno papagajsko blebetanje, ki sčasoma izgine, ne da bi zapustilo niti najmanjšo sled v njeni duševnosti. Zato se bomo sedaj še vneteje in uspešneje borili, proti vaši raznarodovalni jjolitiki, kot smo se v preteklosti zmagovito borili proti stoletni avstrijski germanizaciji! Nar. posl. Dudan: Hrvatje so bili najzvestejši sluge Avstrije! Min. Fedele: Govorili ste ta govor, da bi ga objavili jugoslovanski listi! Sedaj pa primerjajte to parlamentarno dostojanstvenost ter vzvišeno kulturo in civilizacijo italijanskih narodnih poslancev z »bal-karnskim barbarstvom« v narodni skupščini v Beogradu! K predavanju g. dr. Oblaka. »Narodni Dnevnike je prav storil, da je objavil zanimivo predavanje g. dr. Oblaka o svojem potovanju po Nemčiji. V zabavni obliki je podal svoje vtise in doživljaje, ki so ob enem nenavadno poučni. Imam torej prav dobro pričo za vse, kar sem že večkrat pripovedoval, namreč kar se tiče splošnega razpoloženja nemškega naroda v manjšinskem vprašanju, ki se prav živo dotika tudi nas. Da iščejo rešitev v zvezi z Beogradom, tako namiguje tudi dr. Oblak. Kar se tega tiče, sva edina in dal Bog, da bi imela čedalje več somišljenikov. Samo eno pogrešam, namreč jasnosti do zadnje konsekvence v razmerju do Nemcev in posebno z ozirom na živahno akcijo dr. Morocuttija in njegovih tovarišev. Dr. Oblak je podal take izjave o Nemcih, da je čutil potrebo, braniti se pred očitki germanofil-stva. Jaz sem ga razumel in sem prepričan, da je govoril edino iz. idealne ljubezni do svojega naroda, kajti instinktivno čuti, da se bodo reše^ila velika naša vprašanja sporazumno med Beogradom in Berlinom. — Toda tega bodočega razmerja ne opredeljuje točneje in se nekako izogiblje jasne besede. Samo eno omenja bolj določno, namreč: »Da bo treba Koroško enkrat deliti in se glede tega sporazumeti, o tem danes morda ne dvomi noben resen Nemec, nego kvečjemu kak zabit koroški krolar ali zarukani bavarski Hackenkreuzler.« — O delitvi sem svoj čas napisal več člankov in pokazal pot, kdaj in kako bi se utegnilo to pripetiti. Danes pa ne kaže o tem vprašanju javno razpravljati, ker so se manjšinski kongresi sami postavili na stališče, da priznavajo sedanje meje, samo hočejo pravične rešitve njihovih narodnih pravic. Za nas Slovence je to načelo prav lahko sprejemljivo, posebno z ozirom na koroške rojake, ako se pokaže delitev težko izvedljiva. Zaradi neuspeha v tem pogledu ni potreba zameta-vati vsega sporazuma z Nemci, kajti čas je zelo ugoden za dosti dober sporazum, ki nam omogoči reševanje veliko težjih naših vprašanj tam preko. Iz spisov dr. Morocuttija in deloma mojih je jasno, da je in vista prav kmalu more- biti dober sporazum, ki zadovolji koroške brate. Dr. Kraft je povedal v skupščini, da se v Avstriji pripravlja zakon o kulturni avtonomiji. Ta načrt je zdaj še znan samo v Celovcu, ali upam da bomo mogli kmalu o njem javno razpravljati. Takrat se pokaže, v koliko Nemci pošteno mislijo s sporazumom. Ali besedo bomo imeli tudi mi. — Za nas je važno to, da pride v diskusijo tak sporazum, in takrat bo treba dobre volje in hladnega preaojevanja naših resničnih in najnujnejših interesov. Ne bom se spuščal v daljnje razgovore o neobhodnosti vojne itd., kajti nekaj je resnice v tem, kar nam je pripovedoval dr. Oblak. Tudi o Panevropi imava različno mnenje. Ali take ugovore, kakršne nam je navajal, poznamo z vseh koncev sveta in prav proti takemu vsakdanjemu nasprot9tvu gre naš boj. Nobena velika ideja ni bila brez podobnih nasprotnikov, in vendar je bila velika in je končno zmagala. — Interesantno pri tem sporu je dejstvo, da so najhujši nasprotniki Panevrope ravno tisti nemški in drugi nacijonalisti, ki so zatiralci našega naroda in vidijo nevarnost za svoje raznarodovalne načrte ravno v Panevropi. Nemških nacionalistov sploh ni med Panevropejci, tudi v Italiji jih moraš iskati z lučjo. Zal, da se ta vprašanja tudi pri nas prav slabo proučujejo. Ali začetek je storjen in se nadejam, da nas razvoj politiških prilik v Evropi prisili do prave pameti. Le poglejte zadnje homatije na Balkanu, nalogo Anglije in Nemčije itd., in pridete do prepričanja, da sedimo na sodovih dinamita, ki morejo vsak hip zleteti v zrak. Vsakdo, kdor pripomore do take organizacije Evrope, ki onemogoči nove vojne strahote, si pridobi tudi za svoj narod nepopisnih zaslug. Vse to, kar mi rabimo danes in nujno za svoje zasužnjene brate, se more izvršiti brez krvi, in sicer ravno v sporazumu z Nemci in nikomur drugim. O tem se je prepričal tudi dr. Oblak, in trdno verujem, da prideva še skupaj v danes med nama spornih nazorih glede na taktiko, kajti v bistvu svi si itak edina. A. G. Jpijoni so v deželi". Beograd, vedno novih senzacij lačni Beograd, je te dni v svojem elementu. Nekaj tednov so samo »šaputali« v nečem skrivnostnem in zagonetnem, pretekli teden pa je mehur skrivnosti počil in po celi deželi se je razlila senzacija, da imamo na dnevnem redu po dolgem, dolgem odmoru zopet špijone. V Ljubljani smo videli špijone zadnjič, ko so igrali v nekem kinu (po ljubljansko »kine-tu«) znano afero še bolj znanega avstrijskega polkovnika Redla. Za Beograd je »špijon« nekaj posebnega, »špijone pomeni na Balkanu tradicijonalno nevarnost. To za Balkan ni nič čudnega. V večnih pogorskih bojih so igrali ogleduhi in poizvedovale! vedno zelo važno vlogo in strah pred temi subjekti leži ljudem še danes v kosteh. Zato smatrajo tisti, katerim je vsaj po njihovih mislih zaupano varstvo domovine, vsaj spočetka vsakega tujca za »špijona«. Na tujce kot »špijone« pa gledajo navadno tudi oni, katerim varstvo domovine ni izročeno oficijelno. Pri nas v tem oziru ni tako hudo. Mi smo sicer z velikim zanimanjem brali svojčas razna »odkritja« v znani Dreyfusovi aferi, tudi že omenjeni polkovnik Redi je vzbujal veliko zanimanje in tudi afera, v katero je bil baje zapleten nadebudni sinko samega Sefa gene-strijskega generalnega štaba, je našla svoje radovedne in hvaležne bralce. Splošno pa vemo, da cvete v vseh državah legalna špijona-ža prav na debelo, vemo pa tudi, kako se »špi-jonske« afere umetno ustvarjajo, če je ravno treba. Kogar je vojna zanesla 1. 1914 v Galicijo, ali pa v Srbijo, ta ve o »špijunih« mnogo povedati. Nočem trditi, da bi jih ne bilo, toda zn tako bedaste pa vendar ni treba imeti raznih civilnih in vojaških oblasti, da bi bile najele za »špijone t na stotine in na tisoče ru-sinskih in drugih analfabetov. Večino teh nesrečnih »Špijunovc je ustvarila potreba za dokaz ekzistenčne opravičenosti raznih dobro plačanih agentov, ki so riskirali svoje službe, č ene bi nič našli, za falizificiranje raznih »dokumentov« tudi »špijunskih«, pa obstoje kar cele fabrike in zato se pameten človek niti ne usekne ne, če o takih »dokumentih« dandanes kaj sliši. Neuki svet seveda se da begati — Kinder und Narren werden nie alle! Mantova je že izčrpala mojo potrpežljivost. nikoli ne obstane tujčeva noga v Mantovi! be po8t°re vedeli’ povrh vsega so tam še sln-jetno. e’ ^ed* niizerne in ljudstvo nepri- Ko sem se t i, ukloniti koleno r>r^ maš?eval’ morem z0Pet kvijo svetega ZaWna9vp^tovanianyIed,>° cer-Verone je sicer Paolo Gla-Vm, P°nos fiteater, Morona, Scaligerj T8®’, r,mskl am-mene pa je Verona le sv^ Zenon, langobardski bratec normanskega Monreale, ši in revnejši stareji bratec, ki ni dobil zlate glave mozaikov, niti solnčnega chiostra, niti čudovite obilnosti zlatih in vloženih ornamentov, ampak samo priproste in zamišljene am-bite in resno ter širokopotezno notranjščino, posebno pa vrata: velikanska vrata, pokrita s slikami iz medi in v portal vdelanimi ka-ntenitimi slikami. Te sta neki delala Nicolaus in Wiligelmus in medene so baje nemškega izvora; so krasne, ali bolje, ganljive. Smehljate se jim in ste ganjen od naivnega napora, ki hoče pripovedovati biblijo, premagati strašne težave na primer, kam posaditi Kristusa, ki naj dvanajstim, en face sedečim apostolom umiva noge; drugače ne gre, kot Krista potisniti s hrbtom naprej. V vsaki sliki občutite to naporno miselno delo, kako le kaj izvršil, kako naj to pove, kako uredi in sestavi; iz Tintoretta, iz Tiziana, ne vem iz katerega vladnega mojstra ne čutite nikdar toliko duševnega dela, toliko miselnega napora, kot iz teh v resnici naivnih reliefov. A nič ne pomaga: kamor se duh vseje, tam ga tudi najdemo, in vrata sv. Zenona so najkras-nejše sv. Pismo, kar sem jih kdaj bral In povsod, kjer je le malo prostora, na podstavkih in glavicah stebrov, med loki, kjer se le da, izkleše in izklepa romanski umetnik same živali: pse, medvede in jelene, zaj^e žabe, konje in ovce in ptiče. To so popolnoma drugačne živali kot na antičnih reliefih. Tam je navadno kalidonski mrjasec ali venerin delfin ali sploh kaj iz mitologije ali pozneje naturalistični živalski portreti; a tu je sama priroda tu je naklon k živalstvu polja in go-? a> k°t je izšlo iz Gospodove roke; razmerji s .eka k živali je tu intimnejše, prisrč-ej. ®■ • • recimo bolj človeško, kot v vsej a.'' cl<>yek ima osebne napravke z živaljo, v dobrem m v slabem; iz raja izgnani Adam mora orati, a (prav pri sv. Zenonu tudi kolje in suši prašičke, prav, kot iztiska vino, žganje in trese jabolka in jaha na konju ter lovi živali; zakaj bi pa tudi medved in jelen ne mogla slaviti Gospoda na pročelju sv. Zenona? Da, tu je drugačno, svežejše razmerje do sveta; in verjemite mi, nikdar ne bomo razumeli propada slavne antike, če ne najdemo dovolj čednosti v priprostosti dobe, ki je premagala antiko. S tem pa še ni rečeno, da špijonaže sploh ni. Je že, ampak take zadeve so precej redke in ravno zaradi svoje redkosti vzbujajo povsod veliko pozornost, če pridejo na dan. Preiskave pa navadno dokažejo, da je na vseh takih aferah navadno mnogo pretiravanja, ker stvari, za katere gre, navadno niso tako važne kakor se zdi na prvi pogled. V vojni je seveda drugače. Legalno špijonažo pa vrše vsi diplomati, vsi časnikarji, vsi poslanci, vse trgovske zbornice, vse banke s svojimi bilancami, vsi statistični uradi itd. Vse te stvari namreč, o katerih se javno govori in piše, povsod po svetu natančno študirajo, kajti taki podatki so za presojo notranje in vnanje moči kakšne države stokrat važnejši kakor pa razne »tajne« pogodbe, ki se dajo izdelovati, kakor jih pač kdo potrebuje. V svetovni vojni je zmagala antanta, ker so v Londonu natanko preračunali, kdaj bo Nemcem hrane zmanjkalo. Za te račune pa niso potrebovali »špijonov«, ampak ljudi, ki znajo brati številke statističnih uradov. Zato je senzacija s špijoni silno pretirana. —jp— IZ ITALIJE. Poštenjakoviž della avita coltura. Hči nekega gostilničarja na južnem Tirolskem je bila nekega dne aretovana pod pretvezo, da je umorila otroka. — Odpeljali so jo v sanatorij, kjer pa se je njena nedolžnost sijajno izkazala. Dokazano je bilo kar njeno devištvo. — Povod takemu obdolženju je našlo dekle samo. Nekaj dni poprej je došel v gostilno karabinjerski stotnik, ki je poleg običajne po strežbe zahteval še njeno nedolžnost. Ker je bil preveč predrzen, mu je dekle priložilo krepko zaušnico. Sledilo je maščevanje v obliki tako ostudne obdolžitve. Italijanske šole v inozemstvu. Italijanska vlada vzdržuje zrni n j države nič manj kot 1110 šol. Na 45inozemskih šolah je italijanščina učni jezik a na 797 šolah je italijanščina učni predmet. — Take šole so tudi v Albaniji in v Egiptu. Celo stara Avstrija jim je vzdrževala šole z italijanskim učnim jezikom v orijentu, kjer so celo njeni konzulati imeli italijanščino za uradni jezik. — Ko so leta 1906. Slovenci v Aleksandriji zahtevali slovensko šolo, je bil takratni avstrijski konzul ves divji vsled take nesramnosti. »Nov kurz«? Ko so ustanovili posebno pokrajino Bolzano, so nekateri listi pisarili o novem kurzu nasproti Nemcem. — No, ta novi kurz se je takoj pokazal celo v parlamentu, ki je izročil poslanca barona Sternbacha sodniji zaradi zločina »rebeljona« in kršitve zbo-rovalnih predpisov. Tujski promet v Italiji. — Italijansko prometno društvo »Enit« je priobčilo podatke o tujskem prometu 1. 1925. To leto je došlo v Italijo 1,100.000 tujcev, med temi 252.000 iz Nemčije, 150.000 iz Amerike, 137.000 iz Anglije, 103.000 iz Francije, 170.000 skupno iz Češke, Avstrije, Ogrske in Jugoslavije itd. — Za leto 1926 bo pa statistika veliko bolj neugodna, vsaj kar se tiče Nemcev, ki so izvedli strog bojkot, o čemer je naš list večkrat poročal. Najceneje nakupite izgotovljene moške obleke od Din 400'—' naprej) in obleke ia dečke po izredni nizki ceni, kakor tudi spomladansko volneno blago, Sifon in kontenino, kambrike in vse manufakturno blago, moško in žensko perilo itd. pri M. BENEDIK, Ljubljana, Kettc-Murnova c. 8 (prejšnja Martinova ceita). 3^“ Obleke po meri. '•C NEENAKOST DAVKOV. Franjo Braum, bivši finančni poverjenik Narodnega Veča v Zagrebu je objavil v zagrebškem mesečniku »Privredni arhiv« naravnost uničujoče podatke o neenakosti davkov. Brauni se ozira predvsem na hrvatske kraje, jasno pa je, da je stanje v Sloveniji še neznosnejše, ker je v Sloveniji tudi izter-javanje davkov na višku. Par primerov o davčni neenakosti. Vojvodinski kmet, ki ima ‘20 jutrov zemlje plača 21 vrst raznih davkov v višini 5012 dinarjev, kmet v Srbiji pa plača od 20 jutrov le devet vrst davkov v višini 810 dinarjev. Trgovec in obrtnik v Vojvodini plačata od 1CO.OOO čistega dobička 22 vrst davka v višini 117. 465 Din, torej za 17.465 Din več ko pa iznaša ves čisti dobiček. V Srbiji pa plačata trgovec in obrtnik od istega dobička samo Hišni posestnik v Zagrebu plača od 50.000 dinarjev najemnine 6 vrst davkov v skupni višini 33.915 Din, dočim plača hišni posestnik v Beogradu od iste najemnine le 4 vrste davka v skupni višini 7594 dinarjev. Braum navaja še nadaljne primere o neenakem obdačenju in vsi ti primeri dokazujejo, da morajo prečanski kraji gospodarsko propasti, če se ne izvede temeljita in pravična davčna reforma. — G. veliki župan dr. Fran Vodopivec se je vrnil iz Beograda in zopet sprejema stranke ob običajnih sprejemnih dnevih. — Nov predsednik odbora za priznanje zaslug za domovino. Mesto dosedanjega predsednika odbora za priznanje zaslug za domovino generala Stefanoviča, ki je podal ostavko na to mesto, je imenovalo predsedstvo ministrskega sveta za predsednika odbora za priznanje zaslug za domovino upokojenega generala, sedaj državnega svetnika Z. Babiča. — Angleži nabirajo pri nas dobrovoljce za Kitajsko. Italijani pa so naše Primorce in Istrijane že poslali na Kitajsko. Tako se bo uresničila stara zgodba iz svetovne vojne, da ni bojišča, na katerem ne bi tekla tudi jugoslovanska kri. — Državni strokovni izpiti v direkciji rudnikov. V direkciji rudnikov je bil izdelan pravilnik o polaganju državnih strokovnih izpitov za uradnike v resortu te direkcije. Pravilnik je predložen ministru v podpis. Izpiti se prično takoj, ko stopi pravilnik v veljavo. — Redukeija zdravnikov - stažistov. Vprašanje redukcije zdravnikov - stažistov v državnih bolnicah je definitivno rešeno. Ministrstvo bo vse te zdravnike reduciralo. — Redukcija v ministrstvu za narodno zdravje. V ministrstvu za narodno zdravje se izdeluje predlog za redukcijo uslužbencev resorta. Kot poročajo bo reduciranih le malo uslužbencev. — V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja večji ukaz o napredovanju uradnikov I. in II. kategorije, ki imajo po uradniškem zakonu pravico do napredovanja. Ukaz bo podpisan tekom meseca aprila. — V ministrstvu za javna dela se pripravlja daljši ukaz o premestitvi večjega števila uslužbencev nižjih kategorij. Ukaz bo v kratkem podpisan. — Otvoritev sezonskih pošt. Po odredbi ministrstva pošte in brzojava se otvorijo sezonski poštni in brzojavni uradi v kopališčih in letoviščih dne 1. maja ter prenehajo poslovati dne 15. oktobra. — Nova emisija tovornih listov za državne pošiljke. Po odredbi finančnega ministra je bila izdana dne 25. t. m. v promet nova emisija tovarnih listov za državne pošiljke. Tovorni listi stare emisije se lahko zamenjajo pri upravi monopolov najdalje do 24. aprila. Matura na trgovskih akademijah. Prosvetni minister je podpisal nova pravila o polaganju mature na trgovskih akademijah. Novi predpisi bodo veljali že za letošnjo maturo. — Pouk ročnih del v šolah. Glavni odbor podmladka Rdečega križa je predložil prosvetnemu ministrstvu predstavko, v kateri zahteva, da se imenujeta dva učitelja za pouk ročnih del, ki naj bi organizirala Šolske delavnice v osnovnih in srednjih šolah. Ministrstvo je učitelja že določilo. — Sluge oblastnih šolskih nadzornikov. Oblastni šolski nadzorniki so imeli dosedaj tudi svoje sluge. V svrho štedenja je prosvetno ministrstvo sklenilo, da se imajo vsi ti sluge reducirati. . — Naši carinski uradniki, ki se nahajajo na poučnem potovanju v Pragi, so bili sprejeti v posebni avdienci od finančnega ministra dr. Engliša. Po pozdravnih govorih se je pogovarjal dr. Engliš s posameznimi urau-niki, zlasti s šefom carinskega laboratorija Drenovcem in šefom statistike Vukčevičem. — V svrho pobijanja tihotapstva bo sprejelo finančno ministrstvo tekom letošnjega poletja v službo v obmejnih krajih gotovo število novih aspirantov za carinske stražnike. ... — Znižana vožnja za upokojence. Vsi upokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino pri glavni državni blagajni in ki doslej še nuna-jo legitimacij za polovično vožnjo po dižav-nih železnicah, morajo predložiti svoje pros-nje najkasneje do 30. aprila. Prošnje, vložene po 30. aprilu se ne bodo upoštevale. — Tečaj za konstruiranje radio-aparatov. Po zaključku šolškeaa leta se priredi v Novem Sadu ali v Zagrebu za učitelje iz vse države tečaj za ročna dela. Razven tega se priredi poseben tečaj za konstruiranje amaterskih prejemnih radio-aparatov. V ta tečaj bo sprejet vsak učitelj, ki bo hotel. . — Šolska razstava. Na tehnični srednji šoti v Ljubljani se v sredo, dne 30. t. m. ob 15. uri otvori razstava šolskih del abiturijentov Gradbene srednje šole, ki so šolo ta mesec dovršili. Razstavljeno bodo dela zadnjega letnika in maturitetni programi iz stavbarstva, arhitekture, stavbne mehanike in dekorativnega risanja, izvršena pod vodstvom strokovnih profesorjev gosp. arh. Kregar-ja, ing. Škofa in arh. Husa. Razstava bo otvor-jena vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do nedelje 3. aprila, ko se ob 12. uri zaključi. Ravnateljstvo šole uljudno vabi strokovne kroge in vse druge prijatelje obrtnega šolstva, da si razstavo ogledajo. Vstopnine ni nobene, — Prestroga kritika. 0 jugoslovenski prometni razstavi na dunajskem vzorčnem sejmu preteklega tedna sem čital v ljubljanskem dnevniku jako strogo kritiko, ki je v celoti ne odobravam. Marsikaj je res, ali za to ne jemati prirediteljem poguma za prihodnje leto ali za jesensko razstavo. — Prostor ni bii ravno tako zanič, kakor meni kritik, svetlobe je bilo čisto dovolj in prostora tudi za letošnjo potrebo. Da ni bilo lepših sflk iz nekaterih krajev, to so pa krivi naši ljudje v domovini. O Bledu sem na lahko namignil tudi jaz in upam, da bo pomagalo za prihodnjič. Lepak iz Dobrne pri Celju, ki priča o minulih časih pred vojno, je res vreden za arhiv kje v domovini, nikar pa ž njim na dunajsko razstavo! — Upam, da bo prihodnja razstava že mnogo bolja. Naše tujske organizacije v domovini naj se že zdaj pripravljajo na čast-nejši nastop. — Morem pa zagotoviti svoje oi-tatelje, da je ta razstava obudila veliko zanimanja za naše kraje, kar se bo videlo tudi po vspehu, kajti marsikje bodo tujci, ki bi jih sicer ne bilo. Le pogumno naprej. — A. U. — Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 24. marca 1927 bilančno sejo upravnega sveta, na kateri je bil izvoljen predsednikom družbe g. Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v četrtek, dne 21. aprila 1927 ob pol 12. uri dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da se z ozirom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu 3 mili jene 125.008.23 Din izplača za leto 1926 enajstodstolna dividenda. — V državnem zdravilišču na Golniku so obiski bolnikov zopet dovoljeni. — Dražba lovov. Lova občin Begunje in Stari trg se bosta oddajala na javni dražbi v zakup za dobo od dne 1. julija 1927 do dne 1. aprila 1932 pri sreskem poglavarju v Logatcu, dne 25. maja ob 10. odnosno 11. uri. Dražbeni pogoji so razpoloženi na vpogled v uradu srezkega poglavarja v Logatcu. — Iz državne službe. Imenovani so: Za geometra in šefa pri sekciji katastrske evidence v Ljubljani Ivan Pirc in Stanislav Brinšek, za geometra in šefa sekcije pri sekciji katastrske evidence v Novem,mestu Ivan Verbič, za geometra in šefa sekcije pri sekciji katastrske evidence v Murski Soboti Karel Kavšek, za geometra in šefa sekcije katastrske evidnce v Višegradu Josip Travnik, za tajnika v notranjem ministrstvu pisar Fran Verbič in okrajni glavar v Ljubljani Stanko Mašič. — Upokojitve. Upokojena sta višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Celju Ivan Vrečko in pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Brežicah Friderik Negove ic. — Vseslovanski zdravniški kongres. V Varšavi se vrši v dneh od 26. 29. maja pi\i vseslovanski zdravniški kongres. Na kongre su bodo zastopani tudi naši zdravniki. — Kulturen škandal. Te dni je pripeljal na sarajevski kolodvor rešilni auto pohabljenega invalida Jezdininoviča, ki je izgubil pri obrambi Lovčeua obe nogi. Dva bolničarja sta položila invalida na peron ter z aulomo-bilom zopet oddirjala. — Invalid je Prej®ma do lanskega leta od države 12 Dm megečn podpore. Kadi štednje so mu baje podporo letos reducirali. Neki fantek ga je vozil od sela do sela, toda prosjačenje invalidu m neslo toliko, da bi se bil mogel človeku spodobno preživljati. Vsled pomanjkanja se ga je lotila tuberkuloza. Na nogah so se mu odprle rane. Pred par dnevi ga je pripeljal njegov spremljevalec v sarajevsko bolnico. Ker tam niso imeli prostora, so ga poslali enostavno na peron, kjer je ležal celih 32 ui. Naravno je, da se je občinstvo radi tega silno zgražalo. Ljudje so telefonirali na vso strani, toda invalida niso hoteli nikjer sprejeti. Končno ga je odprenula policija v visje- gradsko občino. lu strahu pred redukcijo je zblaznel te dni v Sarajevu državni uradnik Kemal Beg-paševič. Slučaj je izzval v mestu veliko sen - Fatalna poročna noč. V Vukočevcih (srez Jajce) se je poročil te dni posestnikov sin Pejo Briza. O polnoči, po veseli svadbi, sta legla novoporočenca spat. Popreje sta še dobro zakurila peč. Ker jih vse dopoldne ni bilo na spregled ter so sostanovalci op z -li, da prihaja izpod vrat dim, so v sobo^ vi mili. Soba je bila polna dima Novoporočenc sta ležala na postelji nezavestna. Sostnaovalc! so ju prenesli na svez zrak. Mlada žena ^ je čez nekaj časa zopet zavedla, dočim se mož iz nezavesti ni več piebudil. - Krvav pretep radi sporne njive. V selu Semeništu, v skopljanskem srezu, je prišlo te dni med seljaki radi neke njive do krvavega pretepa. 00-letna krnetijca Ava je delala na njivi s svojini možem in svojima dvema sinovoma, Med tem sta prišla na njivo brata Turko in Nedžibali, ki zahtevata njivo zase ter napadla Avina sinova. Ko je videla starka, da je življenje njenih sinov v nevarnosti, jima je prihitela na pomoč. Pobesne la brata Turko in Sedzib sta jo sprejela z udarci z motikama po glavi, tako da se je starka zgrudila v hipu nezavestna z razbito črepinjo na zemljo. Tudi njena dva sinova sta dobila težke poškodbe. Starka bo poškodbam podlegla. - Liliputanska dvojica v Sarajevu. V Sarajevu vzbuja veliko pozornost gosppdinj, ki prihajajo na trg nakupovat živila, liliputan- ska zakonska dvojica, ki je postavila na cirkuškem trgu stojnico ter prodaja razno kramarsko blago. Možic je Srb ter je visok 60 centimetrov, njegova žena, ognjevita Dalmatinka je 10 cm- višja od njega. Liliputanska dvojica dela seveda izborne kupčije, ldjub temu, da jo motijo pri tem radovedne ženske z vprašanji, kakor: kje sta se spoznala, če imata otroke, če upata, da jih bosta imela, če bodo otroci tudi tako majhni, kakor sta onadva itd. — Nesrečna ljubezen — ra/,žaljenje čast'. V Carigradu sta se zagovarjala te dni glavni in odgovorni urednik lista »Akšan« radi nekega članka, v katerem je označena v zvezi s samomorilno epidemijo, ki grasira v krogih mladih turških deklet, nesrečna ljubezen kot glavni motiv teh samomorov. Državno pravd-ništvo je našlo v članku razžaljenje turških žen ter uvedlo kazensko preiskavo. Inkriminiralo je zlasti neko risbo, ki jo je povzel omenjeni list po karikaturi nekega evropskega lista. Slika je predstavljala mlade Turkinje, ki so metale z balkona vreče z napi- .si: »Krepost«, »Čast«, »Vest«, »Morala« itd. Urednika sta se zagovarjala s tem, da se risba ne nanaša samo na Turkinje, temveč na moderne ženske sploh. Ta zagovor pa jima ni pomagal, originalni kadi ju je »zašil radi žalitve turškega naroda, in sicer enega za pet, drugega za tri mesece. — Poljska je imela tri dni kralja. Iz Varšave poročajo: 25-letni brezposelni mladenič Josip Šefčik je prišel te dni v vas Kluga Kosielna ter jel pripovedovati, da je bodoči poljski kralj, da se pa mora skrivati, ker ga republika preganja. Mladenič je kazal lahkovernim kmetom tudi neke zapečatene listine, v katerih se potrjuje, da ima pravico do pre-stolonaseldstva za poljskimi kralji. Kmetje so sklenili, da pridrže nesrečnega kralja v njihovem kraju. Napadli so sosednji dvorec Mickievvicz. Po tridnevnem jurišanju so dvorec zavzeli. V najlepši dvorani so postavili prestol ter posadili nanj — kralja. Razumljivo je, da je obetal psevdokralj kmetom vsakovrstne privilegije za slučaj, da mu pripomorejo do tega, da se obdrži na prestolu. Toda mlademu «kralju» ni bilo usojeno, da bi bil dolgo časa kraljeval. Prišli so republikanski orožniki, ki so Josipa Šefčika na neprijetno presenečenje kmetov uklenili in odgnali v zapor. Kmetje so še danes prepričani, da so imeli opravka s pravim poljskim kraljem ter se jeze nad lem, da so jim republikanci kralja odvedli. — Upor v ameriški kaznilnici. Te dni se je uprlo v ameriški kaznilnici Kilby okoli 500 kaznjencev, ker so jim ^odtegnili razne ugodnosti, ki so jih doslej uživali. Ko so jih namreč peljali v cerkev, so navalili na paznike ter jih jeli biti s pestmi, mizami in klopmi. Pazniki so alarmirali stražo. Med pobesnelimi neoboroženimi kaznjenci in oboroženo stražo se je razvila ljuta borba. Da so jih obvladali, so morali uporabiti vojaki razven revolverjev in strojnih pušk tudi bombe s strupenim plinom, ki povzroča solze, i ri spopadu je bilo okoli 40 kaznjencev težko, več sto pa lahko ranjenih. — Zopet špionažna afera. V Stipu so prišle oblasti na sled obsežni špionski organizaciji. Policija je izvršila več hišnih Pr®' iskav. Več oseb je bilo aretiranih. I odrob-nosti še niso znane. Pričakujejo se pa senzacionalna razkritja. — III. književna tombola Jugoslovenske Matice. S številkami 24, 7, 43 in 33, ki so bile izžrebane v času od 4. do 18. t. m., so bile zadete vse ambe in vse terne. Odslej se vrši torej igra za kvaterne in so bile v to svrho izžrebane 25. t. m. sledeče številke: 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48 49 in 72 --Kdor vedelo, da so oblasti zabranile referat proti vojni, je padlo na koncu nekaj ostrih nied-klicov proti vojni. — Slovensko planinsko društvo vabi svoji' člane in prijatelje na predavanje, ki ga priredi v torek dne 29. t. m. ob ‘20. uri v dvorani .Mestnega doma v Ljubljani. Preda-, val bo g. dr. 11. Tuma o .»razvoju in P?-menu alpinizma*. Predavanje bo kakor je iz naslova razvidno, jako zanimivo; spremljal1-' ga bodo skioptične slike. . 1 -- Vlom pri g. Zupanu. V stanovanje ravnatelja mestnega dohodarstveneg« .u[?. v petek, dne 25. t. m. v času, ko m kogar doma, vlomil neznan vloffiuec ukradel iz zaklenjene omare 4250 tovini, več cekinov in srebrnega ‘ivs*rl^r denarja, več zlatega damskega in P09.®# nakita ter več hranilničnih knjižic. . Zupan trpi 16.000 Din škode. VJonutec c odprl preprosto ključavnico najbrže z v. hom ali pa tudi z žico ter nato pustil" vanje neodklenjeno. Policija zasleduje $ milca. ^ J IZ POROČILA SOCIALNO - POLITIČNE UPRAVE MARIBORSKE MESTNE OBCN* ZA LETO 1926. III. DELAVSKA SKRBSTVO. Delavsko skrbstvo urejajo naši državi p® sebni zakoni, tako zlasti zakon o zaščm ^ lavcev in zakon o inšpekciji dela-ta pa so pokazala, da država ni izvaja,<’ i določb teh zakonov in tako se je "ie9.:al je- i čina čutila primorano, da poseže s svoj ^e. ' lom tudi v to panogo socialno-politicneg | la. A) Skrb za brezposelne. _ Splošne gospodarske razmere in poh,ztll • V delovnem trgu je zahteval vedno bolj, da ^jj, i stopi občina k rešitvi vprašanja brezposeln delavcev, ki so zaposleni v njenem obnio J, zlasti pa onih, ki so pristojni v maribor ■ 1)0, U, OO, »->1, . , , i__ro ie s temi in prejšnjimi Številkami zadel terno (izmed izžrebanih Številk stin v eni vrsti) naj pošlje svojo tablico na naslov Jugo-slovenskf; Matice, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II- Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila in pridejo predvidoma na vrsto že čink- vine. Ljubljana. 1— 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Tvrdka Ivan N. Adamič 5000 Din; Kauschegg Karol 10.000; Jugoslovensko Siemens d. d. 10.000; Remec £ Co., tovarna z upognjenim pohištvom 3000; Kopitar Man, žena skladiščnika 1000; Andree> urotesor 1000; Neimenovan 5000, 2 neimen v ina PO Din 2000 — 4000; Neimenovan l.oOO, T neimenovani po 1000 Din - 4000; neimenovan 500 Din. v l i 1_ Umrl je včeraj po dolgi munči bolezni g. Vekoslav Druškovič, hišni posestnik in brivec.. Pogreb bo danes popoldne ob 4. iz mrtvašnice drž. bolnice k sv. Krnu. I okojmk ie bil tudi izven krogov stanovskih tovari-šev splošno spoštovan in priljubljen. Blag mu spomin, prizadetim pa naše sožalje! _ V spomin blagopokojne gospe Minke Jelačinove je daroval Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova št. 12. G. Ivo Schuster v Ljubljani Din 200, zakar se v imenu društva kar najtopleje zahvaljuje °db°r-1— Kolo jugoslovenskih sester v Lju J‘. bo imelo redni letni občni zbor z o J dnevnim redom na cvetno nedelj , aprila ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. 1- ženski shod. Socialistični zveza delavskih žena in deklet je priredila včeraj ob 3 uri popoldne v Mestnem domu javen zen ski shod, na katerem s° delavske žene »a-ctnnileza svoje pravice. Shoda, ki mu je 1 predsedovala ga. Rakovčeva se je udeležilo kakih 200 oseb. Glavna govornica je ostro, kakih 20U os ločbam kazenskega zako- nfka° o splavu! čl. 145-148. Dalje se je go-invzemala za zensko starostno zava-^01.nie ter navajala nekatere drastične slu-v°Y iostopanja z ženami v naših javnih hu-Initarnih zavodih. Kot eno glavnih zahtev i naglaSala žensko zahtevo po splošni volilni pravici, govornica je naglaSala zahtevo ženstva za pomiloščenje Trebušakove, ki j< le žrtev sedanjih družabnih razmer. V svojem nadaljnem govoru je proslavljala spomin Roze Luxenburgove. - Ker je občinstvo mestno občino. Da temu odpomore, je sp i jel mestni občinski svet v seji dne 6. X- l*f U »pravilnik za podpiranje brezposelnih v in* . borski mestni občini«, ki urejuje podpirani brezposelnih in določa način in višino p/ pore. V smislu § 3 tega pravilnika je 1-oi.ueje sestavljena tudi komisija za podJ>£ nje brezposelnih, ki sestoji iz nacelnJfg^. eialno - političnega odseka mestnega skega sveta in iz zastopnikov drioje® izA. ki jih delegirajo zveze strokovnm « * glo 1......: -rhnrnlCl LA._. jul ueie^iiiiju . cij. registriranih pri Delavski zborna\}aribOrU venijo v Ljubljani in ki imajo v ta V Lil IJU V Ljuuijtiiti in ivi liimjv/ * v . j ji svoje pododbore, okrožja ali podruzni komisija je na svojih sejah sklepala c' [0, nih 87 prošnjah za brezposelno P° bila Ugt dno je bilo rešenih 54 prošenj ib J pin dovoljena podpora v skupnem zneS* . bilo 975u. Med podpiranimi brezposelnim'-.1® pti-82 poročenih iu ‘22 samskih, v Maribo* ^ stojnih jih je bilo 23, pristojnih izven j bora pa 29. Odklonjenih je bilo 33 P sieer ,„«1 temi » do brezposelne podpore. *. prejemajo ubožno podporo, 6 ker se J ugotovilo, da so delomrzni, G, ker stanujej izvea mariborske mestne občine, 1 ker se biva 1 leto stalno v Mariboru, 2, ^eI1Siter ugotovilo, da imata dovolj dohodkov, , je sam zakrivil svojo .brezposelno^, ure jemala istočasno hranarino za|M). blagajne, 2, ker se je ugotovilo, k)icana, . . v..,., podpora v poneveril u prj. ki'vdovi. Proti odločitvi komisije s A sVet t.ižit samo eden in je mestni ootm-potrdil sklep komisije. Naglaša se, da je vsakdo dobil podp1!'®’ je zanjo prosil in'ako je bil po »ri- to upravičen. Vsled velike zlorabe brezpos« poslopja pri podeljevanj u brezposelnih pod" por zelo previdno. Zahtevala je pojasnil g« Borze dela in policijskega konnsanjata ter» je končno še sama prepričala po svojih oig‘ nih, če so navedbe prosilcev točne. Mnogo brezposelnih je dobilo hrano v (na ni ljudski kuhinji in je v ta namen občina še posebej dovolila Borzi de „orZo 20.060, ki se uporabijo sporazumno * nl. dela in socialno-poliličnim> uradom. PUP° niti je treba, da se leta 19‘_6 niso vse let P deljevale podpore brezposelnim, temveč 9«' od takrat naprej, ko je bil potrjen mestni oP^ čiuski proračun. -e Ker je značilno, omenimo še posebej, da J. bilo od vseh 87 prosilcev organiziranih P^ strokovnih organizacijah samo 5, to je • odstotkov, kar po našem mnenju dolca^«,. da so slrokov.no organizirani delavci bolj - ^ ni v službah, da imajo v svojih organizacij podporo, in da so od obč. brezposelne P pore manj odvisni. B) Borza dela. k|)-- ^, S finančnim zakonom za Pl'2Liena Držav-1926-27 je bila s 1. IV. 6ki i« poslovala že na borza dela v ^Ia' '!>0'bf’ina nikakor ni nro-od 22. II. 1919. Mes prekoristni zavod za-gla dopustiti, da ee gtrani yse_ da zago-pre m je so.1 obgtoj temu zaVodu in je bd* Vu-nvlieiia celo zavod prevzeti sama v svW lastno upravo. Končno pa se je našel sPolL. um z Delavsko zbornico za Slovenijo, s tero je skupno v zmislu obojestranski 0. brenega statuta sprejel upravo Borze de n seben upravni odbor, ki ga sestav j J 3 zastopniki mestne občine maribo ske Delavske zbornice za Slovenijo in ki Ji Pr seduie zastopnik mestne občine manbors Ta obojestranska pogodba velja do. 30. J«» b. 19f<7 Za borzo dela je prispevala mesin« čina 1. 1926 Din 26.000, za leto 1927 pa V I stavila v svoj proračun vsoto Din 40. ^ Dnevnik’, Prosveta, BEETHOVEN. V soboto je hilo sto let, odkar je izdihnil na svojo veliko dušo Ludvik van Methoven, eden najmogočnejših pionirjev za glasbe in eden največjih genijev v irf) k?1 kulturi. Grmenje groma in oslepu-“hski strele so spreljali njegov odhod r« • • ’ ,kakor nekoč ob smrti Krista in v aVr1Cl- ^e(^aJ dokončal svojo pot skozi i*h človek, ki je z lastnim trpljenjem N°teval človeštvu največje vrednote živ-ayW.je U&1 človeštvo premagati žalost nVo 1 z radostjo in ljubeznijo do bliž-^ tem je bilo izpolnjeno vse živ- dob? ^binskih razmer ze v naj-udarci na 5-’ ko le hotel oce-pijanec z poslednjo!* za »čudežnega otroka« in do vaj nfel ^‘^a’ katerega mu je zastrupo-ga ;e a. moralno propadli sinovec in ki redif B n}1 vseni dokazom neljubezni na-je naitph za svojega dediča. Pretrpel jih ^ razočaranja v ljubezni in v svo-gov a (ko se je kronal Napoleon, nje- ttaitelia rePublikanca) in pretrpel je tudi jih dej. Tai°£aranja glede razumevanja svo-oila n,v Je javnost le prepogosto odklo- trpgj /?ova nesmrtna dela. In končno je bila J • °d telesnih bolezni, od katerih je Sofa k°t glasbenika gotovo najtežja glu- ravno vsled vsega tega neizmernega »ara a se nam pokaže titanska Beethovna in njegova umetniška ter ''tio velieina> ko je vse težave tako do- j, premagal. Ne samo vsled tega, ker jih j?VaFiI tako popolne umotvore, kakor prvo* pred niim in ki so še danes vsle(j / mojstrovine, temveč predvsem sija v ker je ostala njegova nravstvena basati xi° e?ak° visoka in njegov cilj, po- je Srn l')Ve*St,vu vedno isti. Cilj, kakor ga ni viSjeoa^t i, Beethoven z besedami: *Nič njegov aiiai liST- pril)ližati se božanstvu in Odkrival nam * ■nied človeštvom! 'fjvIjetija, odnir.nl Je iz tragike človeškega c/oveškiii strasti P°8lede v brezdna gledati z ljubeznijo ! °bfTm nas je učil 11 a. vse’ kar živi v niei 87^,’ na “aravo in mc bolj značilno a &S ne moie biti Beethoven v najtežji svoji *£?«’ k?da ie ko je bil že gluh, pikal wžjo vzvišenost (Missa solemnis) inT “a »pel ™,0 divno 9. S,„,onlio ■> »»•» jgajMiirca-s kot Ja Beethoven slavljen na vsem svetu Qen prvih nesmrtnikov. Veg ANEKDOTE O BEETHOVNU. *frasnega'1,lai ie bil na nogah, ko so nesli l827 pomladanskega dne, 29. marca !$*gško n 6i, °Stf-xlte Beethovnove na wah-tujec t°pvanrSe, k večnemu počitku, prodajalko, kaj pomlnlUvXanBl?eSti 2ePe£o %cah. Preprosta ženska mu je oril>1 predvajanju ie onil,;i 1 , ! simfonije. Berlioz, ki BeethovnoVan ^i° , lntenzivno je uplivala Le Sueur-a je od„n na.,nieg°vega učitelja ‘akih stvari tudi n £ : •(Potolažite se> hiranih.c ne bo d°sti več kompo- Na posestvu svojega brata Ivana v Gnei-xendorfu je pisal Beethoven zadnji stavek h kvartetu op. 130, na čigar mestu je bila preje fuga opus 123 ter bila s kvartetom vred leta 1825 tudi igrana, vendar pa ni žela uspeha. Beethoven pa je fugo cenil in težko so ga pregovorili, da jo je od kvarteta ločil. Na posestvu svojega brata je dokončal Beethoven tudi kvartet op. 137. Kupil ga je Schlesinger z 80 dukati ter poslal Beethovnu 360 goldinarjev v bankovcih, nakar je dejal Beethoven ogorčen: »Ker mi je poslal Žid obrezane dukate, naj ima tudi obrezan kvarteti« — Zato je kvartet tako kratek. Naravno, da je moral obedovati Beethoven kot samec pogosto v gostilnah. Čudak pa v gostilnah ni bil priljubljen. Že radi svoje čudne navade, da je brisal včasih svoje lepe zobe ob servieto. Nekoč mu je prinesel natakar v gostilni »Pri labudu« jed, ki je ni naročil, namreč pljučno pečenko z omako. Beethoven ga je radi tega nahrulil. Ker mu natakar ni ravno preveč uljudno odgovoril, mu je vrgel Beethoven krožnik s pečenko in omako vred v glavo. Natakar je držal na roki še več porcij drugih jedi. Vsled tega si ni mogel pomagati: omaka mu je tekla z glave preko obraza. On in Beethoven sta kričala, se prepirala in psovala. Drugi ljudje pa so se krohotali na ves glas. Končno, ko je jela teči omaka natakarju preko ust in jo je jel natakar loviti z jezikom, se hotel pa pri tem obenem prepirati ter rezal vsled tega najbolj smešne obraze, je izbruhnil v smeh tudi Beethoven. Beethoven je bil tuintam zelo razburljiv, vsled česar je bil marsikak gostilničar, tudi če je Beethoven odšel, ne da bi plačal, vesel, da se ga je iznebil. * Nekega dne leta 1822 ali 1823 je sedel komisar mestne policije v Dunajskem Novem mestu v gostilni »Zum Schleifer« Nenadoma je stopil predenj neki policijski stražnik ter mu javil: »Aretirali smo nekega razgrajača, ki ne da miru ter kriči venomer, da je Beethoven. Možakar je pa lump, nosi staro suknjo, nima klobuka, še manj pa kake izkazne listine!« Komisar je odredil", da naj pridrže možakarja v zaporu, češ da se bo naslednji.dan ugotovilo, kdo da je. Drugi dan ob 11. dopoldne je zbudil zaspanega komisarja neki policijski sluga, ki mu je povedal, da are-®„a;„ miru ter kriči neprestano, da zoca teS?JriaPa 8,asbenega ravnatelja Herzoga, češ da ga ta pozna in bo ugotovil njegovo identiteto. Na komisarjevo odredbo so poslali res po Herzoga. Ko je ta zagledal arestanta, je vzkliknil: »To je vendar Beethoven!« ter ga je vzel takoj s seboj na stanovanje. Naslednji dan je obiskal Beethovna mestni župan, ki ga je prosil radi obžalovanja vrednega dogodka oproščenja ter ga dal potem, ko ga je opremil Herzog s potrebno obleko, peljati z magistratnim *astnim vozom v Baden, kjer je Beethoven Sel at stanoval. Beethoven je bil namreč odri ji ^ vse zjutraj brez klobuka v stari suk-vzdolž kan*^‘ v misli zatopljen je korakal prašen v r)u®‘?r i° primahal zvečer ves primerno prenom*Novo mest0’ Ker ie iskal ko gostilniško okL P°gledal skozi vsa" kot berač, ga je smatra?1"1 tem pa ,iz?ledal potepuha ter ga areth-ni n^Jirnei? Pollcl8t zu Silo,'da je BeJtkovlZt stave baje: »Kaj še, lump ste, tako Beethoven ne izgloda.« "lana Željeznova - Kokalj Ba V svetu slepcev \°. ^irerA-V0?®! solnčen dan in Dunav ta-^ Ca- Še’ D» krotak kakor utrujena modra tnUnu. • ^ar niinut in pristali smo v Ze- \ ^CLkake P°’ ure — in pred teboj je fonemih em. 313,0,1111 — svet slepcev in ’ naj'nodernejši zavod v naši kra- tv' in gluhon mih ■■ 8vetu PraS in stal si v drugem svetu, f* in ( n*so nikoli videli materinega Ta*1- ,'u n*80 nikoli čuli materinega ki ,Je l.ra8ika, to je ona stran življe- V"’ S‘te“ 'iUd‘: P" rita $3? «lega. Kolika ironija... Ali oni so s! mej £»oj rezumeh, smejali so se, oni so svet 4. sJePcev je igrala na tamburico. Jerjelno jim je razvit sluh. Vikali smo spalnice, refektorije, učilnice wo. ’ »ku pri vratih, kjer je dom male šo-kn Vt dece’ sta sedeia za mizo dva slepa 'Hirala sta se, prvi z odlomljeno klju-0r O1 konjičkom brez nog. Zabavala sta , e; njfe:Zna kake predstave so se vrstile s^M/no k3 (Jušania. Kdo je že vstopil v S°jile/; re!(1no skrivnosti in gorja? konji<;fea je pristopila k onemu, ki je V>: >To fa’ mu dala četrtino jabolka in mi « m°J najdražji, to je moje dete...« ga: »Kaj si dobil?« ti Je odgovoril. Ma Al je dal?< d0jn : efri v°ksandrova.-: Pretreslo me je, »le^1 •., uSvetu bede; slepi, gluhi in brez- fcia-V0 Dw teni sta Prišla še dva mala Jo, ijlaj slarftfc®!8 Verinemu ljubljencu — Sli r 'niai« \e.e’ .Videla sem, da to bore ma-ria,sm° fjg,.’1 siromaki, to dele med seboj. ^o'ki uJMpremljena z najmodernejšimi 6 so ij° P?le na vse strani hki-ati kratiniKe .'‘^kane kakor za nas, kar 1 ni bil slučaj. Po policah je polno učnih in beletrističnih knjig. Najlepše so učilnice slepih za geografijo in nazorni nauk. Tu so modeli avta, tanka, zrakoplova, vsega železniškega prometa. Ali vzgoja ni tu samo duhovna, vsak gojenec se mora izučiti kakega rokodelstva. S tem je dana tem nesrečnežem možnost, da Sto-pij°_ v življenje kot koristni člani Človeške družbe in ne kot balast familije, občine, države. Po pregledu zavoda smo se podali v slavnostno dvorano. Skupina slepih in gluhih učencev s svojimi učitelji nas je že pričakovala. V lepem nagovoru nam je pojasnil kolega, da danes ni več tako črna pot slepčeva kakor pred leti. V kolikor je zanj ožji stvarni svet, v toliko mu je širiš duhovni. In prepri-Hsnr se' slPeci so ®itali »pisali, računali, tiloeran?en pisal na stl'°i kakor kaka dak-odlikovnf’ na8l0 ’n brez napake; drugi se je ti ie b« iLlnanju geografije. Na reljifni kar-jevnih i,nenkTuddi°r in z"al je poleg kra-omenjenih krajev p®. zg?d?vinske podatke Beogrnd. vedel f , Drugi kolega nam ,e na kratki razložil metodo pri pouku gluhonemih, ki ie t)I„ zanimiva za pedagoge, širi se 03d dihalnih vaj k glasu, zlogu, besedi, pojmu, stavku In gluhonemi so govorili, čitali, pisali, računali, orijentirali se na zemljepisni karti. Čudo — koliko vztrajnosti, požrtvovalnosti in ljubezni se skriva v teh odličnih uspehih. Naposled sta nam zaigrala na klavirju slep gojenec in gojenka po en Griegov komad. Posebno gojenec se je odlikoval s precizno, teh-ničuo dovršeno igro kakor kak absolviran j Onservatorist a z dušo rojenega umetnika, zaolal 8e bo za učitelja glasbe. globokih utisov smo zapustili zavod, tiirni n.?mo .naPredek našega stoletja — kul-veSno resnico, da je priroda arhitekt. Kjer ona odvzame vid, tam ga nadomesti z duhovnimi očmi, kjer ne da sluha, tam zgradi umeten gramofon odgovarjanja s piavo človeško dušo. Nehote sem se spomnila na Čapkovo R. U. R. — kolika sličnost njegovih robotov s humunkulosi pri vstopu v zavod v Zemunu in evolucijo njihovega duševnega življenja do zavesti »jaz-a«. Priroda je kapricijozna, a velik je človeški duh, ker odpira temnice slepih in razvezuje jezik gluhonemih. SCDTIROL. Nemci izdajajo celo vrsto publikacij o južnem Tirolskem za svoje ljudstvo, za ostale narode pa v raznih jezikih priložnostne brošure. Ta literatura je jako bogata in ima sijajen uspeh. O tem so se naši manjšinski delavci često prepričali, ko so videli, kako so n. pr. Nemci natančno poučeni o vsakem na-silstvu nad Nemci, dočim o eiuiKih zločinih proti našemu narodu niso vedeli prav ničesar. V tem oziru je eden najboljših listov dvomesečnik »Siidtirol« v Inomostu, ki izhaja že šesto leto. Izdaja ga dr. Hugo Hajnik. Ali reči treba, da je izboren informator in da zvesto zasleduje vse zločine proti nemški manjšini, ki jih prinaša v drastičnih slikah. Zadnja številka prinaša na prvi strani prav čedni sliki dr. Noldina in učitelja Tramina, ki sta pregnana na samoten in nezdrav otok. — Zato pa so Nemci tako nasajeni proti vsemu, kar je laško, kakor nam je pripovedoval dr. Oblak v svojem predavanju. Pride čas, ko bo to delo rodilo zaželjene sadove in bo sledilo strašno nemško maščevanje. Da, pride čas tudi za nas, ako bomo pametni in bomo iskali prijatelje tam, kjer so za nas kar na razpolago. KOVAČNICA POLITIČNIH SENZACIJ. V javnost je te dni poletela krilata vest, toda zelo slabih kril, ki je takoj poginila, čim se je zvedelo, odkod je izletela. Ta vest je javljala kombinacijo o vstopu stranke gospo-dina Pribičeviča v vlado z gospodom Grieogo-nom kot ministrom zunanjih del. V hiši direktorja neke banke, gospodina U... ■brata prečastitega gospoda mardarija, se često prirejajo prijetne večerje, kjer se zbirajo okrog dobro naložene mize gotovi politiki radikalne stranke — med katerimi so tudi dobri pevci — in imena iz stranke go-spodina Pribičeviča. Obnavljanje bivšega nacionalnega bloka pri mizi v začetku. Pri eni teh večerij v ranih urah, ko je družba z združenimi silami gasila zoro, je bil sprejet tudi omenjeni sklep: da vstopi stranka gospodina Pribičeviča v vlado gospodina Uzunoviča, pod pogojem, da ne pozabi odpreti vrat za vstop v kabinet tudi veselim izmiš-ljevalcem vesti. Po dobre imvinu, ki je dišalo iz te kombinacije, bo reporterji taikoj umaknili tudi kuhinjo. (Po »Novem Životu.«) Kratke vesti. Med Holandsko in Belgijo je prišlo do težkega nesoglasja, ker je holandski senat proti vsemu pričakovanju odklonil sprejem pogodbe o plovbi med Anverso in Renom. Sovjeti so ponudili po vesteh iz Moskve Jugoslaviji z ozirom na konflikt z Italijo prijateljski pakt. Novi češki poslanik v Berlinu dr. Chval kovsky je izročil Hindenburgu svoja poverilna pisma. Revizijo Sokratovega procesa zahteva atenski advokat Paradopulos. ((Sokrat je bil obsojen na smrt 1. 399., češ da zapeljuje mladino in žali bogove in človeštvo je od tedaj že stokrat rehabilitiralo velikega filozofa in je zato zahteva atenskega advokata malo smešna.) v japonskem parlamentu je prišlo do velikanskih škandalov, ker je neki poslanec obdolžil voditelja opozicije, da je poneveril tajne fonde ob priliki sibirske ekspedicije. Papež Pij XI. bo slavil dne 31. marca svojo sedemdesetletnico. Žensko volivno pravico je odklonil parlamentarni odbor Francije z večino glasov. Šport. L KOLO PRVENSTVENH TEKEM V LJUBLJANI. Včeraj se je odigralo I. kolo pomladnih prvenstvenih tekem. Dopoldne sta se srečala drugorazredna kluba Krakovo : Slavija. Krakovo : Slavija 1 : 0. Slavija je v tej tekmi popolnoma odpovedala. Po njeni tekmi s Slovanom se je pač pričakovalo njene sigurne zmage. Izne-nadilo pa je Krakovo z žilavo igro. Zdi se, da je Slavija nekoliko prezavestno nastopila in podcenjevala svojega nasprotnika, kar ji je tudi prineslo poraz. Sodil je g. Kra-maršič dobro. Jadran : Hermes 2:2 V zelo temperametni igri si je Jadran z neodločno igro napram Hermesu, ki je veljal za favorita priboril važno točko, ki mu bo najbrže pomagala, da ostane v I. razredu. Igra sama je bila kot že povedano zelo temperamentna. O kaki premoči enega ali drugega kluba se ne more govoriti. Oba kluba je zelo oviralo razmočeno igrišče. Sodil je g. Deržaj dobro. Kot tretji par sta nostopila Ilirija : Slovan 9 : 0. Tekma ni nudilo nobenega užitka. Bilo je to nesmiselno natepavanje po žogi. Naj se nudi občinstvu še nekaj takih tekem, pa bo izgubilo še tisto bore malo zanimanja, kolikor ga še ima. Z ozirom na izpremembe, ki so se izvTšile čez zimo v ljubljanskih klubih in njih posledice lahko rečemo, da bo vsako prvenstveno tekmovanje lahko odpadlo. Popolnoma napačno je mnenje, da mora imeti en klub vse najboljše igralce. S tem se ubija drugim klubom vsako veselje do nadaljnega dela. Tekmovanje za prvenstvo pa postaja le fraza. Iz mednarodnega ringa. Boksmatch Shar-key—Moloney se vrši 19. maja v ne\vyorškem Yankerstadionu. — Ted Kid Lewis, učitelj boksa pri ogrskem savezu, zna svojo umetnost dobro prodati. Poleg službe trenerja bo od 1. aprila naprej nastopil vsak večer v budim-peštanskem Royal-orfeju in pokazal vse, kar zanima ljudstvo na bokssportu. Več profesio-nalov se mu je že tudi ponudilo za partnerje. —• Svetovni prvak v srednji teži Amerikanec Mickey Walker se bo letošnje leto boril v Blackpoolu (Anglija) s škotskim prvakom Tommyjem Milliganom za naslov. To bo prvi boj za svetovno prvenstvo v boksu, ki se bo vršil v Evropi. Moštvo oxfordske univerze je absolviralo trening-vožnjo za slavno veslaško tekmo Oxford-Cambridge na progi Putney-Mortlake. Preveslalo je to progo, na kateri se vrši vsakoletni veslaški match, v 20 min. 15 sek. in-je tedaj znatno zaostalo za rekordnim časom 18 : 21, ki ga je postavilo oxfordsko moštvo. — Zanimivo je dejstvo, da bo pri letošnji veslaški tekmi 2. aprila prvič po 25 letih nastopil nov sodnik. F. Pitman, predsednik Cambridge in IIenly-regate, je odstopil od mesta, ki ga je zavzemal celih 25 let. Njegov naslednik bo baje C. D. Bur-nell, ki je bil član štirih zmagovitih oxford-skih moštev od 1. 1895 do 1898, Hendleye-vega »Granda« od 1898—1901 in olimpskega moštva 1. MODNI >SLAGERJI«. Svoboda kretanja — je sedaj predvsem modni »šlager«. žensko telo je postalo vsled gojenja športa vitko in gibčno. S tem računa letošnja spomladanska moda, ki bo pa združevala chic in podjetnost z žensko gracioznostjo. Zelo priljubljen bo kostim. Z njim se povrne bluza, vendar pa bodo ženske lahko nosile kostime z moško linijo in bodo takim kostimom lahko tudi bluze primerno prilagodile. Če pa bodo hotele dati kostimom bolj ženski značaj, bodo jopiče lahko okrasile ali pa bodo lahke bluze preostro linijo kostima ublažile. Bluze se bodo nosile za krili. Nosile se bodo seveda tudi še vedno bluze v obliki jumperjev in v kozaški obliki z nizkim pasom, čipke in drug nežen material bo služil za okraske. Popoldanske obleke bodo garnirane. Preproste obleke, kakor jih nosijo doma, niso čisto preproste. Njihova osnovna oblika pa je prikrojena za vitkost, obleke so pa okrašene z vsemi mogočimi okraski, razven z usnjem. Kakor obleke, so tudi popoldanski plašči bogato okrašeni z gubi itd. ter se razlikujejo v tem od svilenih plaščev pretekle sezone. Poletna moda pa bo muogo bolj preprosta kakor pomladanska in obleke bodo skoraj brez okraskov, kar je za poletje tudi mnogo bolj praktično. Poseben značaj bo dajal poletni modi materijal. * Obleka iz belega marokanskega crepa 7. oiille fleur vezenino. Obleka iz mongolske volne. Obleka iz črne rips svile. Gospodarstvo. LJUBLJANSKI VELESEJEM. V Parizu je sedež mednarodne zveze to-varen za automobile fn motorna vodila »Bu-reau Permanent international des construc-teurs d’automobiles«. Zveza odloča tudi o udeležbi svojih članov na posameznih velesejmih ter nekatere prireditve priporoča, druge pa odklanja. Imenovana zveza je priznala tudi letošnji ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 2. do 11. julija kot ugoden za udeležbo automobilskih tvorničarjev in vsem svojim članom priporočila, da se kot razstavljal-ci udeleže našega velesejma. Na to dejstvo opozarjamo zlasti trgovce z automobili in motornimi vozili v naši državi, posebno ko je določeni termiti velesejma za automobilno stroko letos zelo ugoden. Uprava velesejma deluje z vsemi močmi na to, da bo letos nudila svojim razstavljal-cem in obiskovalcem ugodna presenečenja in olajšala’ udeležbo in obisk. Dovoljena je že polovična voznina po železnicah in parnikih za blago in v osebnem prometu. Pot, ki si jo je začrtala uprava velesejma vodi do uspeha, toda le tedaj, če jo podpirajo vsi naši industrijski, obrtni in trgovski krogi. Danes je vsak uspeh po največ posledica živega tekmovanja in razstavljanja vsega, kar posamezna pokrajina ali država proizvaja, 'a tudi posledica živahnega sistematičnega reklamnega in propagandnega udejstvovanja. Velesejmi so najprimernejši forum za reklamo v velikem slogu in obsegu i baš na teh prireditvah lahko računa na efektivni odziv. Posebno ljubljanski velesejm spada med one priredtve, ki vlečejo nase pozornost najširše domače javnosti in inozemstva. Življenje je vedno težje, razmere vedno bolj žalostne, borba za obstanek in napredek vedno ostrejša in mučnejša. Zato se v tej borbi ne smemo prepustiti slučaju, ampak se je treba pokazati ter je dolžnost vsakega producenta, da stopi pred javnost s svojimi proizvodi. Cene prostorom so tako nizke, da je že znak malodušnosti, če se kdo teh stroškov boji. Vsakdo naj se čimpreje prijavi oziroma obrne za informacije na Velesejmski urad v Ljubljani. -vX Urad Ljubljanskega velesejma je izdal lične propagandne znamke za svoj letošnji VII. velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija. Kdor jih želi uporabljati in tako tudi v propagandnem oziru podpirati to našo važno gospodarsko ustanovo, naj to javi uradu, ki mu jih bo takoj brezplačno dostavil. UVAŽUJTE UPRAVIČENE ZAHTEVE PREBIVALSTVA! Resolucija. Zborovalci, zbrani na velikem ljudskem javnem zborovanju dne 13. marca 1927 pri Sv. Juriju, Prekmurje; a) opozarjamo merodajne faktorje na obupne gospodarske in prometne razmere, v katere je prišel severozapadni del sreza Murska Sobota radi dvojne, madžarske in nemško-avstrijske meje in radi prevelike oddaljenosti od sedeža srezkih upravnih in sodnih oblasti Murske Sobote; ta kriza je vsak dan hujša in nam grozi popolen gospodarski propad ali pa bo narod primoran se v velikem številu izseljevati; b) opozarjamo javnost na neugodno lego sedeža srezkih upravnih in sodnih oblasti Murske Sobote, ki je oddaljena od ozliodne in južne meje par kilometrov, dočim leže ostali kraji, posebno v severozapadnem delu, po 20 do nad 30 km oddaljeni od nje; dočim vozi preko severovzhodnega dela so-bočkega sreza železnica do Murske Sobote, so prebivalci našega dela navezani izključno na pešhojo ali draga privatna prevozna sredstva. Ta dejstva pa povzročajo veliko zgubo na denarju in času, s tem pa se upro-pašča naše splošno gospodarsko stanje, ki je že privedlo do krize; c) zahtevamo da se nemudoma ustanovi pri Sv. Juriju okrajno sodišče z ostalimi potrebnimi uradi (evidenčni urad, davkarija, uradni živinozdravnik) za občino Cankova, Korovci, Gornji Črnci, Topolovci, Stari Bez-novci, Novi Beznovci, Domajinci, Vadarci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci, Dolnja Slaveča,, Gornja Slaveča, Bodonci, Gornja Lendava, Dolič, Vidonci, Trdkova, Matjašovci, Kuzdobljan, Sotina, Serdica, Ocinje, Krama-rovci, Nuskova, Rogaševci, Sveti Jurij, Ve-česlavci, Pertoča, Fikšinci, Gerlinci, Ropoča j in Krašči, sčimur se bo odpomoglo naši gospodarski krizi. Ugotavljamo, da bi imela država pri ustanovitvi minimalne stroške, da se da naša zahteva realizirati potom amandmana že sedaj v finančnem zakonu za leto 1927/1928 in se izrekamo pripravljenim, poskrbeti za vse potrebne lokale iii stanovanja; s tem pa bi se tudi odpomoglo obstoječi stanovanjski krizi v Murski Soboti; d) apeliramo na politične stranke, !-’ki iščejo ob volitvah našega zaupanja* da 'nam v tein gospodarskem boju pomagajo in pokažejo, da imajo njihove obljube tudi realno vrednost; po njihovi pomoči v tej tmsi veliki potrebi jim bomo dali svoje zaupanje. 'Anekdote iz življenja. Štirinajstletna višja deklica je napisala v neki šolski nalogi: »Zapadnjaki se razi:liuje-jo od ljudi na vzhodu v tem da imajo eno ženo. To se imenuje monotonija.*' 'v Hišni gospodar opominja najemnika, da n&l vendar že plača najemnino. Ta pa pravi, o sploh ne plačuje najemnine. Gospodar: »N delajte gnilih dovtipov..« Najemnik: kar vam morem svetovati je to, da mi podr«" žite stanovanjem : It; i ' Pri kosilu je nespretna dekla zlila neke®u gostu vročo juho na plešo. Z velikanskim ®1" rom jo vpraša nato ta: »Ali mislite, da bo 10 pomagalo. M. Scheyer. Srečanje »črnega psa?«: ®. ... »Da, »črnega psa«. Doli, v kolonijah pravijo, da ima kdo »črnega psa<, če pride v tako odvisnost do kake domačinke, da mu je enostavno nemogoče, da bi se še kdaj dotaknil kake bele ženske. Kogar je kdaj popadel »črni pes«, ta se nikdar več ne osvobodi, nikdar nikoli.' Glejte, celo jaz...« Tukaj pa, kakor da se je Coubertin zopet spomnil svojega stanja in smrtne obsodbe, ki je visela nad njim. Nehal je sredi stavka. Oprostil sem se za nekaj trenutkov in zapustil sobo. Ko sem se vrnil, sem takoj opazil: vbrizgal si je injekcijo morfija. * Coubertin in A-mah. A-mah in Coubertin: nerazrušljiva idila, večno žareče slavlje, kakor čudež tropičnega gozda. In povrhu tega še Coubertinovo zadoščenje, njegovo ponosno zadovoljstvo: tu je bil cel mož, ki se je drzno upal udariti v obraz vsem neumnim plemenskim predsodkom, pljuniti na vso ničvredno evropsko kastovsko zakrknje- nost in smešno angleško hinavščino ter potvarjanje. Kje živi kaka bela ženska, ki bi se mogla meriti z A-mah po dobrotni usluž-nosti, po zvestobi in po strasti? »Družba« rti več očevala s Coubertinom. Še boljše! * Nekega dne je moral iti Coubertin k zdravniku. Ni se počutil nič kaj dobro. Zdravniki v kolonijah ne poznajo te umetnosti, da bi zavijali jasne diagnoze v dvoumne 4raze, kakor v bato. Stari doktor je preiskal inženirja, končno prikimal, kakor da je ugotovil nekaj, kar je že dolgo pričakoval, nato pa surovo izrekel ime strašne, v tropičnih krajih dvakrat strašne, dvakrat hitreje uničujoče nalezljive bolezni in pripomnil še: »Za to se zahvalite kar A-mah!« Coubertin se je zgrabil za glavo. Ne, ni bil blazen. Hvala bogu, ni bil blazen. To mora biti nesporazumljenje. Ali pa mu hoče doktor le škodovati. Mogoče je to maščevanje? Seveda! Saj so vendar vsi proti njemu Vsi. Pričel je prigovarjati doktorju prijazno, vsiljivo, naj mu vendar pojasni stvar. A-mah? Ni mogoče! Kako neki: saj je vendar poznal vsak njen korak, vsak njen dih. Bil je njen gospod, njen bog. Nikdar ni odšla z doma. Z nikomur ni občevala. »No, doktor, kaj rečete k temu?« Stari mož se je nasmehljal: >Mogoče bi boljše poznali Malajke, če ne bi počeli neumnosti, da se igrate z Malajko zakonsko dvojico. Taki eksotični živalci ste hoteli vcepiti svojo evropsko mentaliteto. Zahtevali ste od divjega bitja, ki ga vodi instinkt, razsodnosti in čustvo. Vi, norec! To se sedaj maščuje. Glejte, da pridete čimprej v Evropo. Tropični kraji niso za vašo bolezen. Ne izgubljajte časa ...« • »Vrnil sem se končno domov,< je pripovedoval Coubertin dalje. »A-mah je čepela na svoji blazini in se vneto igrala s steklenimi biseri. Hotela je vstati, toda namignil sem ji, naj ostane na svojem mestu.« »A-mah,« sem ji dejal brez vsakega uvoda, »sedaj vem, da si bila pri drugem možu. Kdo je bil to?« Ni pokazala niti najmanjšega znaka kakega presenečenja. Okrenila se je le napol, kakor zver, ki hoče pobegniti. Zgrabil sem jo za členke na rokah. »A-mah, kdo?« »I-pih, tvoj vodni nosač, gospod*. .. I-pih, moj vodni nosač. Zadnji med w°i' mi kuliji. Ali naj jo pretepem? Ali nai |° ubijem? Nisem storil ne tega, ne onega, sl šal sem se le, kako sem jo vprašal: »Zakaj si storila to?« Nobenega odgovora. Ponovil sem sV°le vprašanje. Pogledala mi je v oči. Držala je kakor sužnja kot vedno, toda njen pogie ni bil drugega, kakor odtujenost, nedosežn® daljen, sovražen svet. Z glasom, polnim P°' hlevnosti in otroške nevednosti, z istim 8^®’ som, s katerim mi je dajala tisoče nežnost'* tisoč prilizovanj, z istim glasom mi je jala: »Naveličala sem se tvojega gosposkega obraza...« - iPustil sem ji prosto pot. Odšla je kakoi ptič, ki mu odpremo kletko. Nikdar vec je nisem videl. Vkrcal sem se na prvi parnij* ki ie odhajal proti Evropi in se odpeljal« Marseille. Vem, izgubljen sem. Toda poginem, naj zgnijem vsaj tu in popr« C. zabim še tropične kraje in ljudi! \. hi.. . une sale blague, nizkotna slepaI ^ zoprna, prokleta laž. Tropični...« Toda njegovih ubogih očeh so bile velike solze- (Konec;) __ Najboljši liker za želodec je 1 UL ■ Dobi se povsod, koder renjo dobro in zdravo pijačo; kjer ga še hi. naj se ga tak< >j naroči pri tvrdki Inn SM *8$»njpr» a.jn t* fctl * skb dfesiiL iija Ljubljane 7 ""'iTr I , r> S “ tovarna vinskega kisa, d.z o. zl,tjubt)atni, r » nudi .'♦ ■ILTaC SSL H n ha^fincfJSt In najokusntoJBl namizni Ris las vlnskegai kl»a. jar ZAHTEVAJTE PONUDBO! '•C Tehnično In hlgijenlčno.najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Miarnai IJubUana, Paneli« CMla It »B, UL M« Gospod kateri je absolriral trg. šolo in ima 1 lete pisarniške prakse 156© elui-be. Gre tudi rvekaj mesecev brezplačno; Ponudbe na upravo lista pod »Natančen«. Proda se ceno k*«pletoi nemško - angleški slovar in nekaj angleških knjig. Naslov pove uprava lista. Simon K 1 i m a n e k, 7 ? LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6 izdeluje obleke za gospode po najnovejši modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše češko in angleško sukno. - ' . SV }-; Zastonj - . spalno sobo novo kompletno dobite pri I tomboli »Dom ubogih« naj velikonočni pondeljek. Srečke v trafikah ali za-? družni pisarni »Mojmir«, Maribor, koroška c. 10-1. j inniiiiniHiTniDiiHinmmimuiiHuiiuiuHntn^ninnHnHni5: "JtUfinHiiijninniJHiniSHHiHiniij CABINSRO POS8EONIŠKI IN SPEDI- i CIJSKI BURKAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Pfaslov brzojavkam: Telefon Int. *t- ■*»—*• PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Hafce»* Obavlja m » to stroko spadajoie posle najhitreje la pod-fc®’ lantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih -voz S. O. N. ®a ekspresne pošiljke. jimaaniMifumim. TRIKO-Pl 1...»—»»V« RILO ■tt molke, lene In otroke, volna v ranili bervek, rokavice, Mwrrk*, dokotenlce, nahrbtniki m Marta ta kmje. deanfkl, Uoti, Jm&m, Ganrifarje, In ' j-t*. alte* lf prt tardM ETELINC * pečate > graveratvo. etIKete lSITAR & SVETEK l* LJUBLJANA j q>. ' *«tre ^ MALI OGLASI. 1x vsako baedo m p!*4» 50 nar. Za debelo bUkaa-t »Dii 1-. Premog - Čebin WeUera 1/H. - Telet. H V globoki žalosti- naznanjamo, da je naš srfinoljubljcni dobri soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Muholovke najmanjše, srednje ,in naj-večje vrste, v to švrho spadajoče surovine in lep-ljevine nudi in izvršuje po najnižjih cenah in najugodnejšimi plačilnimi pogoji in takoj Chemische Fabrik ,Aylsdor! Inh. R. Miinkner. Zeitz - Aylsdorf. j (Deutsehland) Oglašujte v ^Narodnem * Dnevniku* Izdajatelji AlsluanAar Zeleiiukar. rr Urejuje; VUdimlr Sretek. PTTfftr Za ■ i b. i71 ^ ** 0- hišni posestnik »n brivec v nedeljo, dne 17. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v,Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika o v ponedeljek, dne 28. marca 1927 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. marca 1927. Anka Druškovič, Nadica in Slavko, i •. , soproga. :• .otrooL . in ostali sorodniki. «3 »: j M - ; Mestni pogrebni zavod. h