If tfjj Kupujmo vojne bonde in ttAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1944 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII gospodarskega EN TISOČ ČLANOV ZA LAUSCHETOV KLUB Mu Pravi a , " - - bodo delavci po !rray, predsednik ^htevE Pravi, da vlada garan. ttieu j:'"1' garantiran letni ai'iu cene poljskim m John E. Lokar, ki je načelnik "Lauschetove kampanje, je prišel na lepo idejo, da bi se organiziral poseben klub, kateri bi pomagal v kampanji za izvolitev Frank Lauscheta guvernerjem. Ta klub naj bi imel en tisoč članov in član bi lahko postal vsak ki bo prispeval v kampanjo $1.00 ali več. Vsi tisti, ki ste že prispevali za Lauschetovo kampanjo boste dobili iz gl. urada članske karte s sliko župana Lauscheta. članske karte bodo prejeli tudi vsi ki bodo še prispevali za to kampanjo. Denar lahko izročite v našem uradu, ali ga pa pošljite naravnost na glavni kampanjski urad: Lausche for Governor Committee, 401 Leader Bldg. Cleveland 14, Ohio. Upamo, da bo imel ta klub kmalu 1000 članov. Priglasite se takoj tudi vi. Ameriške zračne trdnjave so prvič bombardirale Budimpešto včeraj, v nedeljo pa Avstrijo Nh"!' doeirti nima delavec Garancij i * * * j >j i, i f opravljajo težka Sd ' kot na primer drvar-1 kmalu dvakrat to-j W7 živil ki so racioni- V ^ J^gi delavci. Vladna1 (| >Omistracija b° dol°- ~ ^ J ,Vrste delavcem bo, w .__„ „ Rodnost. JACK & HEINTZ K* * * ! BO OBRATOVALA C?ljudje tekom po-!60 UR NA TEDEN eba je ktJP°vali obleke, ne S 1. majem bo znana tvrdka •Jna J*"* vpeljati racioni-! Jack & Heintz v Bedfordu, O. Hi. a^u, trdijo vladni1 obratovala samo 60 ur na teden. j Dozdaj je delala po 12 ur na dan M ,^kstii I v uvci1 oi,iu"i 1 iia A 'Jo 48 n° industrijo pripo-. Po novem redu bodo delali delav- dveh šihtih, 7 dni na teden. 48 ^tio K?1! delovni teden. | ci podnevi 11 ur na dan, v sobo-f.JO zdaj v tej in-J to samo do poldne, ponoči pa 12 Pote^ 41 ur »a teden. To ur, v soboto in nedeljo pa bodo ^ °Srožalo sedanje doma izdelkom. * lb % Jt i><£ ? bo Pi'imanjko-J a rjuh in bla-!ellt0v Zahteva 80% vseh Se ,'n zaloga v prodajno krči \ * * hl2°l'0Ča Liudem, naj V v"? največ obdelit'io - *iitin i > sicer bo pri-Not H trda za živila, 0 8e kdaj. * * cevi i,- : -j,' Kl jih je napeljala ft. HOo,u\do vzhodnega bruai".ia 1943 do >dov i P^točile 97 mili-. f*W,01ja- Oljne kompa-1 k olje po teh ce- edovladi stroške /°nca tega leta. ify * * f8a Materiala pro-j%3 ^ Motors Corp. Do l^Ukt;0 ZRašali njeni dne- vrednosti $12,- Važna seja Redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3, bo jutri večer ob 7:30 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. članstvo naj se udeleži v velikem številu. Odbor izreka zahvalo Louis Hafnerju, ki je daroval -$10 v blagajno'. Kazen radi licenc Včeraj je plačalo 119 Cleve- VSE GLEDA DANES NA VOLITVE V WISCONSIN Danes se vršijo v državi Wisconsin primarne volitve. Politi-karji iz vse dežele pazno čakajo na izid teh volitev. Ne samo, da se tukaj poganjajo štirje republikanski predsedniški kandida-tje za delegate, ampak politikar-ji trdijo da bodo šli jeseni far-marski glasovi v deželi tako, kot bo pokazala danes država Wisconsin. Republikanski kandi-datje, ki se potegujejo za delegate, so: Willkie, Dewey, Stas-sen in gen. MacArthur. Ubegiega nacija iščejo Clevelandska policija in vladni agentje iščejo v Clevelandu 24 letnega nemškega letalca z imenom Helmut Von Der Aue, ki je pobegnil iz taborišča Brecken-andčanov po $5.00 kazni, ker naj ridge, Ky. Visok je 6 čevljev, 3 1. aprila niso imeil na svojih av-| palce ,tehta okrog 180 funtov in tih licence za 1944. govori perfektno angleško. n^np^TTTT^TTTTTYTTT»TT»T«TrKTT»TTtiTTTTTixrixxrxrxxxx Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO d s. w !«ta i'Oj* 1950 napovedujejo « -fcVo 7 letjd za civilno V^kat bo treba no- V^h nameravajo %6Zel> do 6,000. > '•>0 Pravijo, da se bo 'illi^ znižati davek na nbo kotličarstvo zo- Sov|J zdaj ne kuhajo W aneSa žganja je to, ker ne morejo in drugih po- °ntrol0 cen trdi, da ............. No*!? c]0v«lj velika', da VjJdno prebivalstvo SC^- Vendar izgle- S ta nobe"ega, da bi % . Šp ____;i„ „n ft e ^e«? Se odpravila ra- Hl ^ tobačnih iz- / l ^ bodo najbrže S ° seda dovoli večje %'^ih, pravijo, ne V nedeljo je prišel domov na dopust iz daljne Alaske, korpo-ral Ferdinand Starin, sin Mrs. Starin iz 5473 Lake Court. Iz Alaske se je odpeljal na 4,000 dolgo pot do Clevelanda še 18. marca ,to je ravno na dan pogreba njegovega pokojnega očeta. Nazaj mora oditi pa že nocoj. V Alaski služi že skoro tri leta in pravi, da so tam zelo mrzli in pusti kraji. Da bo ostal tako malo časa doma je vzrok ta, ker mu šteje doptust obenem z dolgo vožnjo. Sama vožnja mu bo vzela 4 tedne na oba kraja. m ta M Mrs. Theresa Spilak, 820 E. 95. St. je prejela od svojega sina psimo, datirano 30. avgusta 1943. V japonskem ujetništvu se nahaja že dve leti. Piše, da ni prejel od doma še nobenega pisma, dasi mu jih mati neprestano pošilja potom Rdečega križa Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Pred šestimi leti se je vpisal v ameriško mor narico. Njegov naslov je: A. J. Spilak, B. M. 2/C Omori, Tokyo, Japan. ^ajo vojno indu-Je, ki niso prej Južni demokrati so pokonci radi volivne pravice zamorcev Atlanta, Ga. — Jezni glasovi HITLER JE PRESTAVIL 50 NAJBOLJŠIH DIVIZIJ V ZAPADNO EVROPO London.—Vsled pritiska nem- jeval eden največjih bojev ške vrhovne komande, ki se bolj j zgodovini, boji invazije zaveznikov na za- i padno Evropo, kot pa napredo se slišijo od demokratskih poli-! tikarjev iz južnih držav in ne-jvanja ruskh armad> Je Adolf kateri celo groze, da bodo zapu-,Hitler izv«del mnogo strategič-stili demokratsko stranko. Vse nih sprememb ter začel premi-to je radi tega, ker je vrhovriajkati svojo glavno silo na zapad-sodnija Zed. držav odločila, da! no Evropo, imajo zamorski državljani v j Vrhu tega je Hitler ukazal državi Texas pravico udeležiti I svojemu propagandnemu mini-se demokratskih primarnih vo-!stru Goebbelsu, naj neha pripojitev. jvedovati narodu, da je invazija Pred devetimi leti je najvišja I zaveznikov na zapadno Evropo navaden bluf. Odslej bo Goeb-bels trobil na ušesa nemškemu narodu naprej in naprej, da je invazija na zapadno Evropo gotova stvar in da se bo tukaj bo- Da smatrajo naciji predsto-ječi boj v zapadni Evropi za j najbolj važnega, dokazuje pre- Iz Anglije se je oglasil S/Sgt Michael Weiss, sin Mr. in Mrs. Weiss iz 13209 Kirton Ave. West Park. Naroča pozdrave za vse . . . ________prijatelje in znance. Njegov na- v%0Vmdustriji. Naj- slov je: S/Sgt. Michael J. Weiss, delo radi razmer'35501212, 551st Fighter Tng. %sti m°ra.io posvečati Sqdn. APO 639 c/o Postmaster New York, N. Y. Starši so mu naročili sobotno bodo imeli1 izdajo Ameriške Domovine. ** Je voznki, tak, Vi kih- Voznik bo. Nick Tome, 5815 Bonna Ave, slov je: Pfc. Edward A. Tome, 35306345, 423rd Bomb. Sqdn. (H) 306th Bomb. Grp. (H) APO 634 c/o Postmaster New York, N. Y. Družina Mustar iz 10416 Prince Ave. je dobila vest od svojih dveh sinov, ki služita v ameriški armadi, in sicer Gus v Indiji in Joe nekje na Pacifiku. V Indiji, piše Gus, je silno vroče, pa kaj bo šele v juliju. Indci, pravi, se barvajo tako, kot mi barvamo pirhe. Oba naročata najlpeše pozdrave prijateljem ih znancem. Njiju naslova sta: Sgt. Gus Mustar, 35053506, 253rd Port Co. T. C. APO 465 c/o Postmaster New York, N. Y. Joseph H. Mustar S 2/C U. S. S. Honolulu 6th Div. c/o Fleet Post Office San Francisco, Calif. Starši so obema naročili sobotno izdajo Ameriške Domovine, m m m Mr. in Mrs. John Kromar, 1113 E. 63. St. sta prejela pismo od sina Johna, ki sporoča, da je srečno dospel onstran morja in da pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pvt. John S. Kromar, 35913863 Co. E. APO 15155 c/o Postmast er New York, N. Y. Starši so mu naročili sobotno izdajo Ameriške Dmovine, da bo vedel, kaj se godi na domači fronti. n *a ws Na 9. maera je bil ranjen v bojih na Bougainville štabni narednik Anthony J. Vidmar, star 25 let, sin Mr. in Mrs. Anton Vidmar iz 19006 Arrowhead sodni j a odločila, da zamorski državljani nimajo pravice glasovati pri demokratskih primarnih volitvah, ker jih demokratska stranka ne mara medse. Zdaj je pa vrhovna sodnija ta odlok zavrgla in izjavila, da politična stranka ni kak priva--ten klub, ampak državna agencija, ki izbira Svoje javne uradnike, za katere sme glasovati vsak državljan, ne glede na barvo. Demokratski voditelji v Tex-asu izjavljajo, da bodo našli kako pot, da bodo zabranili zamorcem glasovati V primarnih volitvah. Demokrati v drugih južnih državah se pa boje, da bodo zamorci tudi tam zahtevali pravico do glasovanja pri primarnih volitvah. Konvencije demokratske strake v južnih državah dozdaj niso hotele sprejeti zamorskih državljanov kot pristaše, zato jim tudi niso dovolili udeležiti se njih primarnih volitev, kjer se izbirajo kandidat. IZ BOJNE FRONTE (Torek, 4. aprila) RUSIJA—Rusija je posvarila Romunijo, naj izstopi takoj iz vojne, ali pa bo dežela spremenjena v kup razvalin. Ruska armada je prodrla 13 milj daleč v Romunijo, zavzela 50 vasi in prišla v bližino železniškega križišča Jasi. ITALIJA—Naciji trdijo, da imajo zopet v posesti vse mesto Cassino razen kolodvora. Pod Rimom se Nemci dobro utrjujejo za obrambo. V ZRAKU — Berlinski radio je poročal, da so prišli zavezniški bombniki sinoči zopet nad Budimpešto, katero so ameriške zračne trdnjave .bombardirale čez dan. BURMA—Zavezniki hite z rezervami na pomoč v sektor Imphal, kjer so jim Japonci presekali dobavno linijo, prodirajoč v Indijo. PACIFIK—-Admiral Nimitz poroča, da so ameriške čete zasedle nadaljnih deset otokov v Maršalih in da je boj za Bougainville skoro končan s popolno zmago Amerikancev. -o—-— Lepa slavnost v Euclidu V Slovenskem društvenem domu v Euclidu je bilo v nedeljo slavnostjo odkritje spominske plošče, na kateri je več kot 300 imen slovenskih fantov in deklet, ki služijo Strica Sama iz te okolice. Udeležba je bila zelo velika in ljudje so bili s programom zelo zadovoljni. Odbor, ki si je mikanje čet v te kraje, kljub vsej ruski ofenzivi na vzhodu. Zavezniški glavni stan ima na rokah dokaze, da se vsipljejo v Francijo in kraje ob Rolcav-skem prelivu najboljše nemške divizije. Sodijo, da ima Hitler zdaj v zapadni Evropi 50 najboljših divizij, katerim za pomoč je 1,500 prvovrstnih bombnikov z bojnimi letali. Dalje ima Nemčija v Italiji 25 divizij, 25 na Balkanu doli do* Grčije, pet na Danskem in deset na Norveškem. Trije oficirji se morajo zagovarjati radi sleparije Cincinnati, O.—Trije armad-ni častniki se morajo zagovarjati pred vojaško sodni j o, da so vedoma zanemarjali svojo dolžnost in dovolili, da je tvor-nica letal Wright Aeronautic NOVI GROBOVI John Winter Po dolgi in mučni bolezni je včeraj zjutraj umrl slovenski pionir John Winter, star 73 let. Doma je bil iz Bistre pri Borovnici, odkoder je prišel sem pred 51 leti. Najprej se je bil naselil v fari sv. Vida, pred 32 leti je prišla družina pa v New- „ . , , . . . , burgh. Ranjki je bil blaga, do-Corp., izdelovala in dajala ar- , . v , . , , , , , , . , ,, i bra duša, tihega in mirnega značaja. Bil je Član društva Mir št. 10 SDZ, Dvor Baraga št. 1317 COF in Najsv. Imena. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mary, Ano, Angelo, sina madi slabe letalske izdelke. i Imena teh častnikov so: po-j ročnik Frank Greulich, major j William Bruckmann in major Walter Ryan. Vojaški tribunal sestoja iz 11 oseb, na čelu je brigadni general Lehman Miller. Oficirji so obtoženi, da so nalašč ovirali vestno pregledovanje letalskih delov od strani ar-madnih inšpektorjev in če je pokazal kateri teh inšpektorjev le preveliko vestnost, je bil takoj prestavljen kam drugam. Za tarče so si izbrali Amerikanci tovarne in železniške naprave Johna, vnuka Jackie in Tommy ter brata Charlesa. , V Alexan-driji, Egipt, zapušča sestro Ano, v stari domovini pa dve sestri in brata. Pogreb bo iz ! hiše žalosti, 3514 E. 81. St. v j sredo zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in na j Kalvarijo pod vodstvom Louis Takojeimelatvornicavro-!Ferfol:a- Nž*j mu b° lahka kah vse čekiranje in izročala jejf"emka zemlja' preostahm s°- zalje. London, 3. aprila.—Danes so ameriške zračne trdnjave v velikih formacijah bombardirale Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Ameriški letalci so leteli k napadu z italijanskih baz in radio iz Berlina je poročal o velikih zračnih bitkah nad Madžarsko med ameriškimi in nemškimi letali. Amerikanci so si izbrali za tarčo glavne kolodvore v Budimpešti in pa tvornico letal, ki se nahaja v bližini mesta. Budimpešto smatrajo za najlepše mesto v Evropi, ki leži na obeh bregovih Donave. Ameriški in angleški bombniki Budimpešte dozdaj niso še noben-krat napadli, bombardirali pa so jo Rusi v septembru, 1942. Nemčija je zadnje čase preselila veliko tovaren na Madžarsko, misleč, da bodo tam varne pred zračnimi napadi. Madžarske tovarne producirajo mnogo vojnega materiala za Nemčijo. Skozi Budimpešto pošiljajo Nemci vse potrebščine doli na Balkan. V nedeljo je pa več kot 500 ameriških bombnikov poletelo z italijanskih baz na Steyr, blizu Dunaja. Nad 300 nemških letal „se je zapodilo proti Amerikan-cem, ki so sklatili več kot 100 nemških letal. Z napada se ni vrnilo 33 ameriških letal. Da so tukaj važne tovarne, kaže nenadno število nemških letal, ki so skušala odvrniti napad. Toda slike kažejo, da so povzročile ameriške bombe ogromno škodo v Steyru. Drugi ameriški bombniki so pk bombardirali po Jugoslaviji, kot Knin, Brod in Šibenik. armadi in mornarici slabe motorje in defektne letalske dele, trdi obtožnica. -—o- Anton Zupančič Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Anton Zupančič, Bo zopet odprla i domače Urbetov Tone, star Mrs. Mary Nosan bo jutri zo-j 79 let. Stanoval je na 6518 pet odprla svojo pekarijo na Bonna Ave. Doma je bil iz Zal-6413 St. Clair Ave., v SND. Od-'ne, odkoder je prišel v Ameri-jemalci Ibodo zopet najboljše po-'ko pred 42 leti. Tukaj zapušča streženi, kot so bili poprej. j soprogo Rosie, hčer Vero Rig-V Clevelandu je vse belo I ler, dva vnuka in dva nečaka, Preko noči je zopet padlo ne-1 Lawrence Zupančič in Frank kaj snega po Clevelandu in okolici. Za jutri pa obljubuje vremenski urad nekoliko gor-keje. -o--- Trontel. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Carniola Tent 1288, Makabejcev. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda in na Livingston, 111. — Umrl je Va lentin Knaus, star 25 let, rojen'Kalvarijo. Naj počiva v miru, tukaj. Zapušča šest sester in dva preostalim sožalje. brata ki pa ne žive v Living-j -o- stonu. i Kupujte vojne znamke! Angleži so metali bombe na nemško ladjo Tirpitz v norveškem zalivu &'ed pred seboj tr- je naročil sobotno izdajo Ameri- Ave. Služil je pri 37. ohijski di-| zamislil to idejo in pripravil ške Domovine ^inu, katerega na-| viziji več kot dve leti. slavnost, zasluži vse priznanje. London. — Angleški bombniki so napravili z bombami več zadetkov na največjo nemško bojno ladjo Tirpitz, ki ima več kot 35,000 ton prostornine. Tirpitz se skriva v nekem norveškem zalivu, kjer so jo že lanskega septembra torpedirale angleške podmornice. Takrat se je poročalo, da je bila ladja močno poškodovana. Torpedni napad so bile izvedle takrat majhne angleške podmornice, ki so se izmuznile v za liv. Tri se niso vrnile z napada. Ko so Angleži potopili lanskega decembra nemško bojno ladjo Federalni sodnik je prepovedal vladi pobirati asesment od mlekaren Cleveland, O. — Federalni sodnik Paul Jones je včeraj razsodil, da vladna živilska admini-starcija nima pravice pobirati asesmenta od mlekaren. To je prvi podoben slučaj v vsej deželi in mlekarne v vseh državah so napeto čakale na to razsodbo. Vladna živilska administracija je namreč lansko jesen zahtevala od mlekaren, da ji plačujejo tri cente od vsakih 100 funtov teže mleka in mlekarskih izdelkov. Mlekarne so šle na sodnijo in sodnik Jones je včeraj razsodil, da nima nobena vladna agencija pravice nalagati kakih ases-mentov na državljane, ker da ima tako pravico samo kongres. —--o- Lausche bo govoril Guvernerski kandidat Frank J. Lausche bo imel 25. aprila govor v St. Clairsville, O. V tem Scharnhorst, je ostala Tirpitz mesecu bo imel še več dr^ih govorov v raznih krajih države, toda ob tem času nam datumi še niso znani. edina take vrste v nemškem bojnem brodovju. Ladja meri v dolžini 791 čevljev in ima normalno posadko 1,500 mož. Angleška admiraliteta, ki poroča o zadnjem bombnem napadu na Tirpitz, ne pove, kako veliko škodo so ladji bombe prizadele. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so prispevali za Lauschetovo kampanjo sledeči: Josephine in Frank Tolar, 1439 E. 39. St. $5.00, neimenovan pa tudi $5.00. Prav lepa hvala! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEB0VEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto «6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. doI leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente__________________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 Der year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S and Canada $2.00 lor 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. __ . .WTO:.., mum*,. .ivmu.^" No. 79 Tue., April 4, 1944 Vojaška in diplomatska strategija zaveznikov V vojnih ciljih, kakor jih zastopajo oziroma kakor jih zasledujejo Roosevelt, Churchill in Stalin, so se pokazale nekake zmešane štrene. To povzroča bolj in bolj argumente in vprašanja med narodom v Angliji in Zed. državah. Mr. Churchill namiguje da bo potreben ponoven sestanek z Rooseveltom in StaMnom in da bo treba nekoliko predelati Atlantski Carter, ali pa vsaj podati jasnejšo interpretacijo istega. Ameriški kongres vedno bolj pritiska na Mr. Roosevelta, naj bi se določneje izrazil glede raznih problemov, ki se prikazujejo na svetovnem obzorju. Dočim se angleška in ameriška diplomacija vrti v negotovosti in si ne upa prav načeti tega in onega vprašanja, pa Stalin preseneča svoje zaveznike z eno nepričakovano diplomatsko potezo za drugo. To, seveda, je vse del diplomatskih manevrpv, kot se. to dogaja navadno v vojni. V preteklosti so bili taki manevri tajnost, danes niso več. To manevriranje je vidno in kaže* kako se prenaša teža enega zaveznika na stran drugega in potem zopet proč od Ljudstvo ni sledilo kvizlingu Rupniku (Iz urada Zveze Slovenskih Župnij.) /Gornje besede najdem med mnogimi drugimi v neki objavi SANSa, ki jo je dal v svet izvršili tajnik Kuhelj—na moj naslov. Da "ljudstvo ni sledilo," to izvaja SANSova izjava iz trditve Adamičeve, da je "skoraj sto procentov ljudi v Sloveniji za partizane. Da pa "ljudstvo ni sledilo Kar se tiče teh ljudi s škofom vred, rečemo eno: Ravnali so po mednarodnem pozitivnem pravu in ravnali so po naravnem pravu! To dvojno pravo jim daje ne le pravico, daje jim celo nalogo, da tudi v deželi, ki je po tujcu nasilno okupirana, skušajo obdržati civilni red in nastopijo zoper raz-bojništvo. V to so jih prisilili partizani, ki so s svojimi straš- kvizlingu Rupniku," bi bil lah- j nimi razbojništvi v družbi z ko SAN'Sov klicar lahko izvajal tudi iz mojih besed, če bi namreč mož ne bil navajal v svoji objavi samo tistih mojih besed, ki so mu po njegovih mislih prav prišle, nadaljnje pa izpustil. Jaz sem namreč tudi pisal, da ljudstvo v Sloveniji v veliki večini ni ne za partizane ne za Nemce, ampak za Zaveznike. Torej ni SANSova objava nič novega povedala. Potrdila je moje besede vsaj v toliko, da bi bilo napačno obsojati naše ljudi doma, da so potegnili z Nemci. Zato je bilo prav čudno, kakšne misli so se pletle v glavi g. Kuhi j a, ki .je že dva ali tri mesece pridno širil od ust do ust med svojimi zaupniki "Jutrovo" poročilo o kvizlingu Rupniku in škofu Rozmanu, zraven pa čakal ugodne prilike, da spusti to "bombo" v svet. Da "ljudstvo ni sledilo Rupniku," to torej poudarjamo od obeh strani. Čemu je bilo potem ako potrebno, da se je "bom- drugega na tretjega, da se daje s tem večji vpliv odločitvam, ta„ o Rupniki; držaia priprav-kar potem ustvarja zapletljaje v diplomaciji. V nekaterih vprašanjih se zdi, kot bi bila Roosevelt in Churchill proti Stalinu, v drugih sta pa Churchill in Stalin proti Rooseveltu. V par vprašanjih sta-pa Roosevelt in Stalin proti Churchillu. V vojaški strategiji se je znašel, na primer, Churchill v manjšini. Originalno je Churchill stahteval1 ameriško-an-gleško ofenzivo na Balkanu, toda Roosevelt ni Stalin sta bila za drugo fronto na evropskem zapadu. V tistem argumentu je Churchill izgubil. Načrti ža invazijo na zapadni evropski kontinent se razvijajo naprej, dočim ima Stalin Balkan sam v rokah. Kar se tiče vojaškega sodelovanja sta Roosevelt in Churchill v tesnem stiku, dočim igra Stalin svoje karte. Niti danes Stalin ne pove angleškim ali ameriškim poveljnikom kaj se godi na ruski fronti v detajlih. Stalin niti ne pusti, da bi ameriški ali angleški bombiyki napadali Nemčijo z ruskih letališč. Kar se tiče italijanskega vprašanja je Stalin s svojim nepričakovanim priznanjem Badoglije eno zaigral Rooseveltu in Churchillu. Ameriška državna politika je bila za to, da se odstrani kralia Emanuela in Badoglijo ter da ustvari v Italiji bolj demokratski režim. Kar se tiče Francije sta tudi Stalin in Churchill proti Rooseveltu. Oba prijazna de Gaulru, do katerega Mr. Roosevelt ni nič kaj prijazen. Kot osebnost general de Gaulle nič kaj ne imponira Mr. Rooseveltu, ki stoji na stališču, da naj bi ne bil nihče priznan kot izrazit vodja Francozov, dokler nima narod prilike povedati o tem svojega mnenja. Tudi o Španiji vidimo da imajo "veliki trije" različna! mišljenja. Stalin venomer nagovarja Churchilla in Roose- j velta naj prekineta diplomatske odnošaje s Francom. Ta dva sta res pritisnila na Franca, da je odpoklical svoje čete z ruske fronte, toda do diplomatskega preloma ni prišlo. Kar se tiče Poljske vidimo, da sta Churchill in Stalin proti Rooseveltu. Stalin zahteva, da se prizna za mejo Cur-zon linija na vzhodu Poljske in da naj se spremeni poljska vlada v pregnanstvu. Anglija se strinja z Curzon linijo, toda še vedno obdržava prijazno lice napram sedanji poljski vladi. Mr. Roosevelt v tem sporu ni izjavil nič določnega, ponudil pa se je kot posredovalca, kar je pa Stalin odklonil. Z ozirom na Finsko sta Stalin in Churchill na eni, Roosevelt pa na drugi strani. Anglija in Rusija sta v vojni s Finsko, Zed. države niso. Mr. Roosevelt je apeliral na Fince, naj se ločijo od skupnega sovražnika Hitlerja. Dozdaj ni imel uspeha, kljub temu Zed. države niso prekinile diplomatskih odnošajev s Finsko. Kar se tiče postopanja z Nemčijo se še ne ve, če bodo vsi trije delali roka v roki. O tem se zdaj razgovarjajo v Londonu angleški ameriški in ruski zastopniki. Lansko leto je igral Stalin samcato vlogo s tem, da je organiziral v Moskvi Svoboden nemški komitej, obstoječ iz nemških oficirjev. O tem komiteju pa že dolgo ni bilo nič slišati. Popolnoma drugačen je slučaj Argentine. Dočim bi Mr. Roosevelt rad trdo nastopil proti argentiski vladi, ki ni naklonjena zaveznikom, pa se Anglija boji sankcij, ker dobiva iz Argentine glavno zalogo mesa. Stalin gleda na to od strani. Zopet drugačen slučaj je z ozirom na Kitajsko. Niti Churchill niti Stalin nista za posebno močno Kitajsko po Kuhljavi izjavi. O tem "sodelo- j srcih, vse to so zajemali v ve-vojni, dočim gre ameriška politika zatem, da se da vso po-'vanju" ni drugega dokaza kot'ri, k'i je hrana, ko druge hrane moč k razvoju močne Kitajske. • ! to, da je bil škof Rožman po ni na preostajanje, pa tako du- Dočim izgleda na zunaj, da vsi trije zavezniki zasledu-1 vsem videzu navzočen pri ume-^no zadovoljstvo nadomesti, jejo isto vojaško in dipomatsko politiko, pa je v resnici vsak ščenju generala Rupnika za j Kako smo otroci šteli dneve zainteresiran v to le iz koristi za svojo deželo. Vsak izmed predsednika ljubljanske upra- v postnem času, da ko bo pri-njih bi rad pridobil svoji deželi kar največ politične moči. ve, zakaj Rupnik je po pisanju šel cvetni petek, bomo šli na Najšibkejša izmed teh treh je Anglija. Zato pa skuša po Jutra nagovoril tudi "g. knezo-!goro, na žalostno goro, vese-svoji stari navadi igrati vlogo posredovalca in je enkrat z škofa," kakor je omenil tudi, lo upanje za verne ljudi, boga-Rusijo, enkrat z Ameriko. Zato bo morda tudi zdaj isto "predstojnike uradov in visoke stvo za revne ljudi, tolažba in vpraššanje kot v 1919 in 1920: če bo mogoče v skupnem za- uradnike pokrajinske oblasti." upanje ,ko drugod take tolaž-stopstvu rešiti svetovne probleme na mirovni bazi. Nič drugega. i be ni. ljena — za vsak slučaj? Kaj imamo mi opraviti z Rupnikom —? Kolikor je nam znano, je pred vojno odpadel k pravoslavni veri in s tem, bi dejal, od slovenstva k srbstvu. Pozneje je odpadel od srbstva k j italijanstvu, ko je postal župan j v Ljubljani pod Mussolinijem. j Če je zdaj od italijanstva od--j padel k nemštvuj .kakor se da1 sklepati iz njegovega govora, objavljenega v "Jutru" in pogretega po SANSu, je to pač le 'v skladu z njegovim prejšnjim postopkom. Tužna mu majka! Mi ga ne jemljemo v zaščito, dasi na drugi strani tudi ne čutimo potrfebe, da bi razglašali v svet "slovenskega kvi-zlinga," kakor čuti to potrebo SANS. Ko vemo, da mu ljudstvo ni sledilo, se nam skoraj ne zdi vredno razglašati njegove hitler j anske imenitnosti. Nam gre za ljudstvo, ne za posameznike, ki so se že davno odtujili ljudstvu. V tej točki se torej SANSova, oziroma Kuhljeva "bomba" razblini v prazen nič. Misli pa, da je dosegla svoj namen v dveh drugih točkah. Prva točka bi bila, da ima Adamič prav, ko trdi, da je skoraj sto odstotkov Slovencev doma za partizane in sodeluje z Osvobodilno Fronto. Kot že poudarjeno, sem jaz trdil, da niso ne za Nemce ne za partizane, ampak se zanašajo na Zaveznike. Tu sva si z Adamičem zelo navzkriž. On svojega vira iz januarja "ni mogel" navesti, jaz pa bom svojega iz novembra. In nebo kak "klerikalen" vir Lahi uničevali slovenski narod. Ponavljam: z razbojništvi! O tem se je pisalo in se bo še. Počakajte nadaljnjih poročil! Pripisovati tisto, kar je Rupnik govoril, vsem drugim nav-zočnim, posebej škofu, je pa največja predrznost in hudobija. Gola navzočnost.pri govoru, izsiljena po razmerah, še davno ni dokaz, da je bil govor tudi iz njih misli vzet. Zato je strel v prazno tudi opazka SANSovega tajnika, da "Slovenci, ki . . . nasprotujejo Osvobodilni vojski, enostavno nasprotujejo . . . Ameriki, Rusiji in Angliji . . ." Ko bosta Amerika in Anglija spoznali resničen položaj, in prepričani smo, da velja isto o Rusiji, bosta drugače sodili. Da, tudi o Rusih ne verjemamo, da bi bili pripravljeni tako iti na roke ljubljanskim komunistom, kot oni mislijo o njih — o čemer boste brali v naslednjem poročilu. Če se pa motimo, no potem bomo toliko bolj videli, kako prav smo naredili, da smo pravočasno začeli svariti pred delovanjem SANSa po Adamičevih smernicah. P. Bernard Ambrožič, tajnik -o- Cvetni petek na gori času primerno bo, če napi-! šem teh le par vrstic. K zgor-j njemu naslovu bi še dodal: I "Žalostna gora v žalostni do-Vnovini"! Nikoli ne more iti mimo spomin na Žalostno goro, to je, na goro, kamor smo šli na današnji dan, ko to pišem (cvetni petek) k duhov-uemu opravilu, k božjim službam, ki so se vrstile od zgodnjega jutra naprej ves dopoldan. Da je ta Žalostna gora romarska cerkev v fari Sv. Vida v Preserj,u, je bilo že večkrat opisano, vendar pa letos, ne bo nič odveč, da se v tem času velikega tedna, ko objema žalost vso domovino, ozremo še bolj na to žalostno goro k Mariji Sedem Žalosti, morda bomo pa pri Njej našli uteho in upanja! Moja blaga rajna mati je večkrat rekla: "Naj bi se zgodila še taka nesreča ali nezgoda, pri Mariji bi našla tolažbo." Mil je obraz Žalostne Maetre, s sedmerimi meči je njena statua obdana, za različne praznike je drugače oblečena. Ko jo pogleda oko, se ujame z Njenimi očmi, žalost se bere na njenem obrezu. Velik umetnik je bil, ko je to podobo, ta obraz upodobil res njene globoke žalosti. * Romarji so prihajali od blizu in daleč na to žalostno go- ir. Če se od septembra, ko je ro, enkrat vsako leto so pa pri-Rupnik govoril, pa do novem- j hajali in sicer ob binkoštnih bra ni stvar spremenila, se prav praznikih iz Sv. Višarjev. gotovo tudi do ja'nuarja ni. Ni Kdo bi si ne zapomnil teh bilo razloga za to. Moj no-! srečnih mladostnih dni, to ,]e vemberski vir pride šele po ve- J bil pravi zemeljski raj! Tu veliki noči, ker zdaj res ne uteg- • ljajo besede iz sv. pisma, kjer nem. Ne bo prepozno. Torej | pravi: "človek ne živi samo malo potrpljenja prosim. jod kruha." Dušno bogastvo je Druga točka S AN Sove duhovna hrana, užitek v rev-"bombe" bi bila sodelovanje J ni domovini; v pomanjkanju škofa Rozmana z Rupnikom in so se ljudje počutili sVečne, za -Nemci—tako vsaj se bere v , dovoljne v svojih dušah in v In danes? Veliki teden je, žalostna gora1 v žalostni domovini še stoji. V zadnji vojni so jo oropali njenih krasnih zvonov, kaj je sedaj tam, ne vem, razne misli mi prihajajo pred oči, tam pod to goro je tekla moja zibelka, 8 do 10 minut od naše hiše do cerkve v hrib je bilo, ko sem ponoči tekel tja, da smo udarjali v zgodnjem jutru na zvonove, oznanjajoč večje praznike za Gospodove godove. Kolikokrat se mi še sanja, da sem zopet in zopet pri njih. Ali sedaj še zvonijo zvonovi? Kdo ve! Zdi se, da ne! šiba vojske je preplavila domovino, Žalostna gora ni več samo ena, marveč se je razširila preko vseh pokrajin. Vsa domovina se je zavila v žalost! Veliki teden je nastal in ostal, že tretje leto se ne umakne, iz Žalostne gore se je rodila Kalvarija, obe sta ostali, ostal je veliki petek, velika noč mu noče slediti, ke-lih trpljenja še ni izpraznjen, dan vstajenja še ni blizu. M?-sto milih glasov ubranih zvonov, se čuje grmenje kanonov, kakor na veliki teden v cerkvah, ko se opravljajo psalmi in molitve v spomin smrti Zve-ličarja, mesto zvonov drdrajo ropotalke v znak žalovanja. Cenjeni čitatelji! Pomislimo malo globlje, resneje, če kdaj, je sedaj čas, da se ozremo globoko zamišljeni v domovino, nad katero je gora Kalvarija, kateri še noče slediti velika nedelja — vstajenja dan! Stra-šan je bil veliki petek, gora Kalvarija je bila oblita s Sv. Rešnjo krvjo! Verniki so jokali, žalovali! Druhal je pa uganjala burke. Bog je dopustil, da so to delali zaslepljeni, z drugo besedo podivjani ljudje, ker drugače bi ne mogel trpeti Njegov Sin, za to so klicali, da naj pride Njegova kri nanje in na njihove otroke! Strašno dejanje, in vendar vse resnično, ne čudimo se, če se zopet in zopet znova obnovi krvavi ples in klic: "Njegova kri naj se prelije." Brat brata mori in ubija! Strašna slepota,! Bog je dopustil, da se zopet in zopet obnovi krvava Kalvarija s križem; toda, križ je simbol! Je sicer stra-šan za one, ki ne verujejo, ne pa tako drugim, ki ga sprejmejo. Simon je bil prisiljen, da ga je pomagal nositi, toda je bil tisočkrat nagrajen in poplačan. Brez Kalvarije ni mogoče rešitve in boljše bodočnosti. če je moral sam Sin božji iti preko nje, kako naj ljudstva, narodi, ali posamezniki računajo izogniti se Kalvarije? Očetje in matere, ki žalujete za sinovi! Ne žalujte čez mero. V duhu si osvojite uteho v upanju z ozirom na dejstvo v veri velikega tedna, gledajoč na Kalvarijo, na Mater in Sina, ko sta se ločila drug od drugega v tako strašni uri, ko je sodobni svet menil, da je vera in upanje, ki ga je oz-nanjeval božji Odrešenik tam na križ pribitega Izveličarja — vse uničeno za vselej — toda bilo je ravno obratno. Tam je bilo doseženo odrešenje! če kdo v teh časih išče ali potrebuje tolažbe, naj joj zajema s Kalvarije. "Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi," je rečeno v sedmerih blagorih. Bolje je žalovati, kakor se smejati, pot preko Kalvarije obeta odrešenje in bo sledilo, velika nedelja bo gotovo sledila vsakomur, kdor bo s Simonom prevzel in pomagal nositi križ z Gospodom. Malo je hiš, kjer ne bi bilo žalovanja. Iz domovine se je naselila žalost tudi med nas. Malo je že hiš, kjer ne bi bilo zvezd v oknih, že zlate sledijo. Kalvarija vojnega trpljenja še lahko dolgo trpi. Cerkev nas neprenehoma opominja naj molimo, če kdaj, je sedaj čas za premišljevanj«, kaj je življenje na svetu. Grobovi na desni in levi, pred nami in za nami, leta minevajo, godovi tllillMUlHIlHI' C« Verjamete alT pa ne miiiiiimimui' Ne verjamem, da je imel še kdaj kak božji človek tako lepe počitnice in toliko potrebnega oddiha, kot smo ga imeli mi pri tisti ekspediciji v Kush-lanovo kempfl. Koliko smo prestali hudega čez dan, predno smo našli vrata v kempo, koliko skrbi je bilo zaradi večerje, koliko truda pri marjašu, koliko prestanega strahu .potem radi Indijancev, da Prl ti ne omenim vseh tis'. cin, ki smo jih W°ra ;jj:i da smo mogli vzdržati^ pore. Že vse to gornJe sikaterega junaka rekel. Na, in ko bi čl°ve slil, da nas je že vend»r^ otipavati usoda s svoj°^ če pa še neka nepo*» vdreti v kempo, da bo 1 ra našega trpljenja na do vrha. Le kdaj, šam, bomo lahko polnjeno je! vas1' vzdihi da Gospodovih praznikov gredo mimo nas. Postni čas je prinesel velikonočni čas in vesel, upanja poln dan za vse žalostne, ker je s tem dnem smrt zgubila veljavo, smrt ni več strašna, vesela je, ker z njo se življenje obnovi za večno. Le vere in upanja potrebujemo! Ta dopis je namenjen v tolažbo vsem, ki žalujejo in trpe. Anton Grdina. -o- Pasijonska roža Ob Odrešenikovi smrti je žalovala vsa narava. Mnogo lepih pravljic in legend je napisanih o tem; ena izmed najlepših je gotovo tista—o pasi jonski roži. Ko se je bližal naš Gospod kraju mrtvaških lobanj, je vrh Golgate rastla zmeraj zelena rastlina. Jezus je v svoji neskončni dobroti odstranil stebla plazeče se cvetlice, ko so dvigali križ, na katerem naj bi dokončal zadnjo postajo svojega krlževega pota. Že je bil pribit na križ, že je bil venčan s trnjevo krono, že mu je strašna bolečina krčila sveto obličje. Hvaležna cvetlica je to videla in gorko sočutje jo je obšlo. Napela je vse svoje moči in se v silnem zagonu pognala od tal kvišku. Ovila se je križa. Pogumno se je oprijela droga, na katerem je bila pritrjena goba za jesihom, ki je bil z njo surovi vojak tešil žejo Gospodu. Hladilno se je pritaknila Njegovih pekočih usten. Pre-pletla je s svojim zelenjem trnjevo krono, da je bila podobna lovorjevemu vencu. Zastrla je z mehkimi listi Njegovo bledo čelo in pokrila rane, ki jih je zadalo ostro trnje. In ko je ugasnilo sonce, ko je legla na zemljo tema in je za-klical Gospod: "Dopolnjeno je!" je tudi verna cvetka zaprla trudne oči. Ni več hotela gledati dneva in brezsrčnega sveta. Naslednjo pomlad pa je zopet vzbrstela. A nosila je v svoji čaši znamenje bridke bolečine: trnjevo krono, gobo z jesihom in žeblje. A kadar se obnovi ura, ko je Gospod dopolnil delo odrešenja, povesi pasijonska roža trudno glavo v noč in tiho žaluje. -o-- Kanarček rešitelj V Rimu so nekoč gosi rešile Kapitol, v Melbourneu v Avstraliji pa je majhnemu kanar-šku pripadla čast, da rešil Kolonialno banko. V velikem poslopju je nastal požar in v najvišjem nadstropju so ljudje mirno spali, ne da bi slutili nevarnost, ki jim je pretila. Nenadno jih je zbudil neobičajen hrup. Bil je kanarček, ki je namesto žvrgolenja vreščal na način, kakršnega pri malem ptičku niso bili vajeni. Ljudje, ki jih je to vreščanje zbudilo, so imeli potem še dovolj časa, da so postali pozorni na nevarnost in se rešili. Hitro so poskrbeli tudi za to, da so gasilci pravočasno ustavili požar, ki bi bil drugače uničil vse poslopje. Lastnik rumenega ptička, ki je bil tega kupil za nekaj lir, je bil odklonil ponudbo, da bi ga bil prodal za okroglo 50,000 lir. Toliko so mu bili namreč ponudili za malega naslednika kapitolskih gosi. Saj ne verjamem, ko bridkost prestal ski Jožek, ki je kupi1 j ku krajec kruha za L, \ carjev in ga je nevedeJ počasi jedel po Potl' J vedel kdaj ga je P°sptr>j dil je peš čez čisto 3 bil že onkraj Topola-^, le kruh pogrešil. Stia , bilo hudo zanj. 0k»® , : kaj časa, potem se čil in je šel nazaj . prav do Rakeka. fo limo, kakšne srčne j, ht moral revež prestaJ ha ni našel. Seveda, ati, ice"1 tudi imel pod P*1 debele živine ni i"16 jj svetovidskim zvono^,, benem gozdu niso debele smreke. .. y Tako so se kupi<^. . nami v kempi nesreC ^ Hi) čo. Slabi ljudje mor^ ji tovariši, da j'h .,|ji 4 nja usoda, sem si moram pa še jaZ njih. S Jimom sva šla 51 no linijo k oknu, oWjy % z eno (prazno) stev0jjt mu, ki ni bil nikoli • torej ne pozna žive, niti prave de razložil svoj strata h] za obrambo kemPe; ^ "e "Ti stoj na tist^/ * bom pa naj tej za da se ne prenagl'^^ >]e si in nepočakljiv- jp'1 ubar, ali kdor že s> f ^ odprl okno, lep0 \0> h toliko časa, da se to,j že skozi okno in b J na polovico v not^jl krat ga pa lepo P° J j za komatom, .i*2 S J H svoje strani. P°te*p0tf naglo zgrabila naš avditorij. bal, mu boš ti, ki . pj za vrat, jaz m» J» potrkal s stekle'11 da tako ubrali* ni slišal svoj živ Ako ima z'jnaJ ^ daša, bo ta rnis.1"' Če bi od to P"« vse varno, ljal, mu eden prikupljivo ges*-gre tudi on noti'1-napravila isto 1» ijj, večjim uspehom, -fV^M la že dobro vajo s p bova delala, dok' ^ zunaj, ki bi ced1' " in naseni pi" enio® sli "To se vse leP° bi Jima, "bojimJ dii.^< ga preveč ne otl ^ §', ■ kako težko roko t(* « "Aha, težko i^j saj sem imel opazovati, s kals" sil tiste življenj v usta.' rfl "Pa vseeno - „1 dopade, da bi ^ ga človeka, ki / kdar ni kaj žaleč j al po glavi s "Če si tako ^ &»[m napravi takole-stvar iz mesa in .ji, zi okno, si kal' • tf1 „ tisti, ki te je pri petlu, pa jim veseljem P1 ^ ^ "No, tisto Pil.t/| ga ne bi mahni' ; ^f nom. Torej j' bomo videli, ko kakšni so." gii»' Razume se, ^pfjl ta važen razg0^?' peta je, da ne & podila in jih .. p na veseli domacJ čaka. )p1 stik ■ ali f ti s Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: se ••e čisto medlega in, izziva veverica z debla kraj Je le i^reveHke ■IJ^ni mogel premagati. medtem vohal po hiši iorar^i dvermi ter poslu ff m a^8ne- Slišal jo je pd toi' j enkrat ni odprli "lisk v°Udil se J'e> čemu '. : M K?Ist°os in g. Jan llh" Caj0 bršljan da je videti kakor t ^ ir^camitam do-; »k?0Vlm hrbtom, pro-' fi S6stankov na meh-\ W ,U trav in cvetic, le^ naokoli. : i, m mogel razumeti ^ 41 ;Je ®el pred hišo in wi s> da toplem majskem V sm? Vrne so^od. In CP°d vrnil, Ki j še huje. a g0sPodom v hišo, Slmisk sta sedela enJ'enimi rokami, za mizico, (8 wi'fSki 0 t! sj* ci ^ odprta knji- V Gledal * je misij°" %nehnJa uro' Pokimal to ?obro- kak0 ri ^tičai akor bi mu l* in z nje-\i % v;° bitega obraza ,„| da ; a rdečica. Bilo je Je pik i* • tir * k°tičk videl svojega P°strašenega, in 'tik^^a med bršlja-enčal ,if ;ri zroč na od-0r bi odondod K CM xot f,, '''lika. kief 0 je V S.^1 potrkal na > in /;ni1 se je za svo- 5? 11 p« « j. JUka 2°Pet na dverih, je til i 2ačel -itor-i, Požirati ter i), j1 nazaj. Dveri so k/ JfCie stala Nada- tf < Jhnil tiho. da ga 'JJe r°ke A vf% 111 )« vitega te | i n $ d* KS) LJ.e bež?i' prav tiste, ■■■ N svoj a tak^at s po- ^ožu 1 silami' cla bi ' kl ga je tako iS o. j. !Hh tlna je bila zdaj C^t, v očeh ftff^i d: ili| m ;1>' S"1 JiK ^ t' f Cf61ika srefa, da i'^tu naravnost k tlj. Ustavila ustnice je Na\Stala zardelih lic i« i S n >oc2red i > da Cnib]JStl8kajo palec ") ni eni n°či, ko sta \ v an Pod Craggo-, j] Po 8v3a3ni mesečini. ti'i!". j^iil Vt°Jem pasjem na- planOte, In kmalu nato je Pik videl odhajati Nado in gospoda roko v roki preko planote v vonjivi gaj, kjer je včeraj o. Jan delal s sekiro. In Nada je sedla na posekano drevo in McKay je sedel poleg nje, držeč jo še vedno za roko. Vso pot ni rekel besede in niti zdaj ni mogel iz-pregovoriti. Povešajoč a(či k zelenečim tlom pod svojimi nogami, je rekla Nada skoraj neslišno: 4'Gospod — Roger — ste srečen?" "Da," je odgovoril. "Vam je prav, da sem — vaša žena?" "Da, tako sem srečen," je odgovoril, "tako srečen, da se — bojim." "Ako ste res srečen — prosim — poljubite me še enkrat!" Vstal je, jo privil k sebi, držal njen obraz med dlanmi in poljubljal njene rdeče ustnice, in nato je poljubljal njene svetle lase in zopet in zopet, in ko jo jo končno izpustil, so mu žarele oči od blaženstva. "A zdaj mi ne utečete nikoli — nikoli več?" je vprašala, držeč ga za roko. "Nikoli več!" "Potem si ne želim ničesar več v tem življenju," je odgovorila in se stisnila zopetk njemu. "Samo vas, za vedno, za vedno!" Stisnil jo je k sebi ter tiščeč lice k licu je dejal: "Dal Bog, da bi se nikoli ne kesala!" "Nikoli! Nikoli se ne bom kesala. Niti če bi morala skupaj zopet bežati, stradati, bojevati se in umirati. Nikoli mi ne bo žal, ako bom le z vami," je dejala in čutil je, kako ga njene roke objemajo še silneje. ; In nato sta se pogovarjala o preteklosti in celo uro sta hodila po majskih krasotah pragozdovih ter je Roger pravil o 2olti ptički in Solnčnem oblaku. Tako je zvedela, kako se je zgodilo, da je bila Žolta ptička vila njegovih otroških let in kako je postal zločinec za Žol-to ptičko in njeno pleme. "Nekega dne me vzamete s seboj tjakaj!" je šepetala. "Oh, tako sem ponosna na vas, Roger, moj Roger! In rada imam Žolto ptičko in Solnčni oblak. Nekega dne poj deva k njim." Nato ji je pripovedoval o Cassidyju in o raju, ki si ga je našel z Gizelo in njenim dedom na drugem bregu Wollastona. Ure so jima potekle naglo in bilo je poldne, ko sta se vrnila k hiši o. Jana in je Nada odšla v svojo izbo. Solnce je že začelo bledeti, ko je bila gotova pojedina, ki jo je pripravila Oosimisk, Šumeči list. Takrat šele se je pojavila Nada zopet, j igo v rokah In Roger je začel znova požirati, videč čudež: kajti izpre-menila se je zopet popolnoma v ženo od mehkih kit, spletenih v krono na glavi, do koketnih čeveljčkov na vitkih nožicah. In vicle! je beli blesk oblih neder in nežnih rok, kjer so bile prej cunje, in strmeč nad to krasoto je stal tu, dokler se mu ni veselo zasmejala-ter pritekla k njemu z odprtimi rokami. Nada je sedla na prostor, ki ji je pripadal za mizo kot go-spej. In povsem je izginila njena plahost, nič več se ni pomiš-lajla imenovati ga z imenom, se čudil, a! nič več mu ni rekla gospod, ne- mje izteg-a m bila tista Na- aDa. l nJemu na pla-• bil- • a je zopet Na- hrbta, barne divje noči, Mav,?1 na sever- La" Hih ' 1 okoli telesa ka-„11iolih dneh, ko se k°m med ska-% j^.1- a njena poro-kaPobledela in >Je ji ,bila J'e prav ti-, ela na sebi v oni ° Je poslala Pika , ">lela' ln lla svojih noži-r%'eneVljČke' raztrga- Gostje v hiši (Konec) Za vsakega izkušenega zakonskega moža je odveč ugotoviti, da je zvečer stregla Mueller j eva Zofija in da je blestela miza v sijaju izposojenega posod j a in srebrnine. Brownova sta bila izprva nad našim raz-košj em videti osupnjena; poleti v pogovoru med nami možmi nisem bil nič skrival, da me bogastvo še nikakor ne teži. Toda od takrat je poteklo že par mesecev in kakor je slišati, se celo v teh kritičnih časih tod in tam zgodi, da komu povišajo plačo. Naša gosta sta si torej pač mislila, da so v podjetju slednjič spoznali vrednost mojih sposobnosti in me začeli tudi pri-erno plačevati. Ravno so prišle na vrsto ribe in v meni je začelo polagoma zmagovati naziranje, da Mabeline razkošne večerje za izpremembo — običajno smo imeli za večerjo samo pečen krompir — ni zameta vati, ko je počila bomba. Nenadoma je viharno zadrdral zvonec v veži in v sobo je planil kakor bi ga izstrelil iz topa—kdo? . . . Mueller. Nerodni Mueller, to je utegnilo pomeniti samo nesrečo. "Oprostite, da sem kar tako vdrl," se je ves žareč obrnil na Mabel. "Moja žena je pravkar opazila, da je bila pozabila dati z ostalo namizno opremo polivalnik za omako, ki spada zraven. In če morda potrebujete čašice za liker ..." Niti Mabel niti jaz ne veva natančno, kaj vse je še načve-kal ta strašni človek. Mogoče, da je posoda za omako res spadala k naslednji jedi — pečenki; mogoče, da Mueller ni izročil pozabljenega posodja enostavno služkinji zgolj iz prevelike vneme, da bi pomagal svojemu bližnjemu. Mogoče—ne vem. To pa z ženo oba veva, da bi nama bila pečenka—obenem s prekrasnim polivalnikom za omako—skoraj obtičala v grlu. To nezaslišano osramoče-nje! Brownova sta se gotovo natihem smejala nad našim razkrinkanim bahaštvom. Seveda sem bil kriv sam, kajti če že- ni vedno zopet popuščaš . . . Menda je tudi najneprijet-nejše pojedine enkrat konec, čeprav se nama je zdelo, da je bilo dvajset vrst jedi, ki jim ni hotelo biti kraja. Slednjič smo se znašli v izbi pri črni kavi, in z ženo sva se trudila, da bi goste zabavala, kolikor je bilo ob danih okoliščinah sploh mogoče. Nekaj si domišljam na to, da sem čez časek kos tudi najmočnejšemu položaju, in ravno sem hotel napraviti splošno opazko o breztaktno3ti ljudi, ko me je Brown prekinil. "Saj si zaradi brezpomembnega pripetljaja menda ne delate nobenih neprijetnih misli?" je dejal smehljaje. "Mladi ljudje svoje opreme še ne morejo imeti popolnoma skupaj in prav res je ljubeznivo od vas, "da ste skušali svoj dom za naš obisk čim lepše prirediti. Vrhu tega pa mislim, da moramo biti vašemu prijatelju Mueller ju za njegove, vsekakor nekoliko neprevidne opazke hvaležni." Še tega mi je manjkalo! Tega človeka, tega Mueller j a naj bi sedaj za njegovo grozovito breztaktnost še morda objel in poljubil. Vse prav, da je skušal Brown mučni položaj omiliti; toda eno je bilo gotovo: od naslednjega dne dalje Muellerja ne bo mveč pozdravljal! Enostavno poznal ga ne bom več! "Imam namreč predlog za vas," je nadaljeval Brown. "Mi pridružimo namreč naši trgovini času primeren poseben oddelek s poljudnimi cenami, in prav za prav sem si bil mislil, da bi se utegnili vi za vodstvo tega oddelka zanimati. Seveda bi vam izprva ne mogli plačati več nego petsto na mesec, in ko sem nocoj izprva dobil vtis, da živite v tako sijajnih razmerah, si s svojo ponudbe niti nisem upal na dan. A potem, ko je ta gospod Mueller . . . Kratko in malo, če bi navedena plača pomenila za vas izboljšanje." Izboljšanje? Petsto namesto tristo! Samo to še vem, da sva se po odhodu Brownovih z Mabel med jokom in smehom prepirala, ali je imela prav ona s svojo slutnjo o posebnem pomenu tega obiska—ali pa sem imel prav jaz s svojim mnenjem, da je treba sprejemati goste v okviru resničnih razmer. O tem se še do danes nisva M 0) M 9i M 9> M a M a ■M 9 A 9! M 95 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 Naše posebnosti! CELI OREHI (Diamond) 1 funt...............43^ 100'; MED, 1 funt...........................35^ NAJBOLJŠI RIŽ (rice), 1 funt...../.......... OCCIDENT MOKA, 25 funtov..............$1.55 STEKLENICA CATSUP, 14 oz................18<- BELE NAJBOLJŠE ROZINE, 1 funt..........23£ MAXWELL HOUSE KAVA v glažu, 1 funt.....35^ DEL MONTE BRESKVE, 1 No. 2U kanta.....31^ SE TOPLO PRIPOROČAMO ZA NAROČILA IN ŽELIMO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! MRAMOR'S GROCERY mogla zediniti. j A Muelferja vsekakor po-'zdravljam še danes! (AH) -o- 1 Viljem in ruski trobentač Ob zadnjem sestanku cesarja Viljema II. z ruskim carjem Nikolajem II. v Revalu je nemški cesar z velikim dopadajenjem zrl na visokorastle in širokopleče vojake častne čete. Ustavljal se je in jih nagovarjal. Najbolj mu je bil všeč krepak trobentač, čigar srebrna trobenta se je lesketala v soncu. Viljem je vprašal ti-o-bentača: "Za kakšno junaško delo je vaš polk dobil odličje srebrnih trobent?" — "Za osvojitev Berlina, Vaše veličanstvo." — "Aha, vem tega je že dolgo," je nekoliko osupel odvrnil Hohen-zollerec, "toda to se ne bo nikoli več zgodilo." — "Prav nič se ne ve, Vaše veličanstvo," se je odrezal trobentač. Viljemu odgovor ni bil baš po volji, vendar je vojak naslednjega dne dobil svetinjo za strumno zadržanje, (če bi bil Viljem počakal današnjih dni, bi gotovo ne bil s tako sigurnostjo izrekel tistih besed. Op. ured.) PELO DOBIJO Dekleta ali žene • PREGLEDOVANJE KOŽU-. HASTIH SUKENJ ROČNE ŠIVILJE ZA IZGOTOVITEV KOŽUHOVINE PISARNIŠKA DELA Predznanje ni potrebno Dobra plača od specielnega dela. Engel-Fefiers Huron Rti. pri Euclidu. (Mar. 31. Apr. 3, 4) 6710 St. Clair Ave. HE 7769 16 W 56 8 r 56 W 56 r © 56 r r (8 r 56 W i@ r 56 w 56 r f0 r O. Janom, ki ii'' N t 0 knjigo v roKat S kr ko je Nada opa >vprašujoče zre s 'Wei m^ d,61 ? o glavi, ter jeta- ^iš ?mignila z roko' dv; se Posadil na tel«al, kaj čita in Pogled V ste-^tkj1 ČUtil> kuko mu V> to ^' ifftW^ le ^ xc 111 u , |,°Vi nec> bi bil naj-1 rekla celo "moj ' ■* % mmmm ' I ' mm V-^P^emično. Ko pa! go le Roger in dvakrat mu je mec 1 j^Sl je2°be in zagrčal, j trepalnice pa so pri tem zasen mož," dolge rcSv da Nada joka, j čile njene oči. in jej Bila je res žena, in Roger °ko. Toda vi- McKay — ta silak in zalesjak % Ja» Poljubil joka vsa zar-! je gledal na njo z nekakim obo- % Ubijaj oča ter ; ževanjem, prepoln hvaležnosti, Jema in poljub- da mu je usoda naklonila kon-i J6 Pj^ _ ! čno tako krasno darilo. , /';ul°voljen pomi- (Dalje prihodnjič) V 3®r stekel ven na PODPIRAJTE SLU V EN S K*: 6 slišal, kako ga i TKOUVCK Avstralska straža je zajela mul sovražni top, katerega je hotela vzeti s seboj. Vse je šlo v redu, dokler niso prišli do precej dol cjega in ozkega mostu. Tu pa so imeli sitnosti, kajti kolesa kar niso imela obstanka na spolskih hlodih. DELO DOBIJO Lahko hišno delo Išče se žensko za lahka hišna dela, navadna kuha, nič težkega dela, perilo se daje ven, v sredo prosta, boljša družina, dobra plača. 41 E. 214. St. ali pokličite pred 11 dopoldne KE 2225. (X) Dekleta — žene ZA POLN ČAS Plača od ure Mirno, prijetno, čisto delo šteti in zavijati karte Nič strojev Stalna zaposlitev Izvrstni pogoji, ki jih boste veseli Wo. 8814 Line 63 ali OSKRBNICE Poln čas 5:10 Dopoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— ' ; ; 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky f^iver. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača «fl.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni Drl vojnem delu. ae ne priglasite. Employment Office odprt >d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. fhe Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba SO] 1328 W. 78. St. blizu Lake Ave. (8C) 3 DELAVCI dobijo delo za nakladanje in razvažanje premoga ali pa za delo pri izdelovanju cementnih blokov. Dobra plača. Plača in pol za nadurno delo. Vzame se tudi delavce, ki bi delali samo po nekaj ur dnevno, poleg svojega rednega dela. Vprašajte pri BLISS COAL & SUPPLY COMPANY 22290 Lakeland Blvd. KE 0808 (81) MALI OGLASI '.CAROLINE ISLANDS 650 TRUK ",m" BgjPONAPE iE-MARSHALL .p .. ISLANDS ENIWETOK. MILES 400 << V BRIT£,N/^ SOLOMON SS^1'islands-new GUINEA WOTJE KWAJALEIN NAURU Pacific Ocean ^.GILBERT IS. GUADALCANAL^' £miLJka. *SABBENIS * i?. HORNOIS. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Mi odpremo vsako ključavnico. Napravimo ključe in jih dupliciramo. Art Malloy 1311 E. 55. St. EN 5152. (81) Iščem stanovanje Dovolj veliko za eno osebo; do volj je tudi ena soba, če si lahko kuha. Kdor ima kaj primernega v okolici St. Clair in Superior med 24. in 68. cesto, naj priglasi svoj naslov pri I. H. 4322 St Clair Ave. Cleveland 3, O. (Apr. 4, 8, 10) Invazija Admiralskega otočja, katera se je pričela najprej samo s patruljiranjem in pozneje pa se je spremenila v ofenzivo, je da la Avierikancem nadmoč v Južnem Pacifiku. Puščice kažejo, kje so se izkrcale naše čete pri Los Negros in tako je bilo odrezanih 15,-000 Japoncev na Novi Britaniji in 22,000 na Bougainville od vsake pomoči svojega zaledja. (x) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tedny ' "" 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro 2enske 62V^c na uro Morate imeti izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni »pravijati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (79) ROUGH POLiŠERJI Bill Zika, ki popravlja pralne stroje, ima zdaj novo telefonsko številko in sicer-ENdicott 0768. (81) in Rough grinderji Izkušeni in za učenje Dnevno delo Plača od ure in overtime Lepa prilika po vojni Slovenski forman Picker X-Ray Corp. 17325 Euclid Ave. , Cleveland Spremembe uradnih ur, pričenši s 15. aprilom Popoldne od 1 do 4 Zvečer od 6:30 do 8 V petek od 1 do 4 ZAPRTO V SREDAH IN NEDELJAH Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA / Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki. . . Posluje že 50. leto ( Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 \ Solventnost K. S. K. Jednote znala 127.24% / C« hočcS dobro sebi In svojim dragim, »varuj se pri najboljši. po. \ iteul in nadsolventni podporni organizaciji, ( KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL ( kjer se lahko zavaruješ ca un rt ni ne, raane pofikodbe. operacije, proti i bolezni In onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 10. do 60. leta ctroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe Od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi član ali članica te moeoine in borate katolttke podporno organlaacije, po-trudi m fat pristopi takoj. Za pojasnila o savarovanja in za vie draco podrobnosti se obrnite na uradnike In aradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Nehote je krenila- proti veliki sprednji sobi, kamor je poprej tolikokrat poromala k Sylviji, da se ji izpove svojih skrbi in bridkosti. Tu je posedala s Cla-ro, Cateaujo in Betsy j o pri teti Miebetjeji in poslušala ter govorila velike govore o osvoboditvi žene in o bodočnosti človeštva. Tu je po begu brala pismo svoje matere, katerega je še zmeraj hranila kakor svetinjo. Iz te hiše je odšla v Amsterdam študirat, v vroče zaželeno življenje žene, 'ki je postala svobodna.' "Lahko vstopiš," ji je smeje se kliknila nečakinja, "bojim se le, da boš našla vse v neredu. Priredili smo namreč majhno zabavo, da bi malo raztresli To-to Immerzeelovo. Pri svoji vmesni skušnji je imela namreč smolo. Zdaj so pa fantini porinili vse stole k steni, da bi lahko plesali 1" Zdravnica je že zasukala držaj iz belega porcelana, ki je bil njeni roki tako čudno znan. Med vrati je obstala; soba je bila kakor iz starega, da, kakor iz davnega časa, ker se je zopet ponašal na svojem starem mestu poslikani stenski opaž iz dni babice Coornveltove in starih tet Naatjeje in Koosje-je, ki je pred več kakor pol stoletja kot grd in staroverski postal žrtev modernega okusa tete Sare Berkhoutove. V spominu Elize Wijsmano-ve se je posvetilo, kako je nekoč še kot prav majhna deklica ogledovala naslikano trumo'Zofija Berkhout. Mama mi je majhnih, igrajočih se kitajskih naročila naj vam takoj spo-otrok in ji je teta Koosje, v torn so jo vezala pisma in časopisi, vendar se je človek malo odtujil mlademu življenju današnjega dne . . . Seveda ni niti za trenotek podvomila, da niso vsi ti mladi gospodje in dame pošteni in dobri, sicer bi jih njene nečakinje ne izbrale za svoje prijatelje in prijateljice in bi jih Steven in Doroteja ne sprejemala v svoji hiši. . Vendar pa bi ji le bolj ugajalo, če bi ta deklica potegnila svoje krilo čez kolena in če bi se oni mladenič namestu na naslon usedel rajši kar na divan "Ah," se je nenadoma domislila, "od mlade deklice, ki je bila z nami v avtu, se nisem niti poslovila, kakor treba . . . Pimova prijateljica . . . ime sem pozabila ..." "Pimova prijateljica?" je vzkliknila Elizabeta, ki je začudena dvignila svoje drobno črtane obrvi. "O, zdaj vem, to je bila gotovo Gloria van Maanen, gospa Gloria van Maanen. Pim in ona sta nekaj azigrala pri poroki njene sestre, pojedina je bila v Haarlemu. Ona je rojena van Doeveren, saj vendar veš, van Doeverenovi, ki so imeli poprej svojo tkalnico tik naše; kot otroci smo se zmeraj skupaj igrali." "Jaz sem tudi vaša nečakinja," je nenadoma vzkliknil otrok s pohujšljivimi nogami. Vstala je in stopila k stari dami. "Jaz sem Tot Immerzeel, moja stara mati se je pisala državni juridični izpit in si je vrhu tega z risbami za časopise in otroške knjige pridobila že znaten sloves. Botra in teta se je jezila zmeraj znova, kadar je pod resnično umetniškimi dekličinimi risbami od* krila ta nespametni podpis. Puck Coornvelt je torej odvedla staro damo po širokih, bogato zrezljanih stopnicah v zgornje nadstropje. Bila je visoka in mišičasto vitka; na njenem obrazu ni bilo več sledu mehkih mladostnih okroglin. Često je v nezadovoljstvu ali nemiru postal odbijajoče oster — kadar se je pa smejala in kazala vrsti prekrasnih zob, da so se prikazale razne majhne vesele gubice okrog svetle rja-vine njenih oči, je bila očarljiva, česar se je navzlic navidezni brezbrižnosti za zunanje zadeve dobro zavedala. JBila je ponos svojega očeta, Doktor Steven je bil pravi ba-hač, kadar je pripovedoval, koliko denarja že zasluži njegova najstarejša hči. Imela je kot ravnateljeva tajnica neke velike haaške banke sijajno službo, razen tega pa lep postranski zaslužek s svojimi risbami in ilustracijami. Oče je pri tem zamolčal, da je prav tako kakor njegovi otroci čutil pred njo neki svet strah, zlasti pred njenim neumnim veseljem do roganja in pred načinom, ki je postal že njena druga narava, kako je tudi najuglednejšo osebo z bežno izrečenim, nedolžno zvenečim stavkom izpostavljala smehu navzočih. V zavesti j svojega močno razvitega razuma se je mlada deklica navadila, da je pri vseh razpravljanjih in besednih bitkah, ki jih je oče tako rad vprizarjal s svojimi otroki, vrgla svojo sodbo kot dokončno odločilno na tehtnico. S svojo izredno duševno nadarjenostjo, s svojo delavnostjo in častihlepnostjo, ki jo je skrivala pod hladnim, za- vednim ovladanjem same sebe, se je zdravnici pri vsakem srečanju zdela kot popolna zastop» niča novega ženskega rodu. "Dete moje, mislila sem," je dejala, od hoje po stopnicah vendarle bolj prizadeta, kakor pa je hotela sama sebi priznati, "da stanuješ v Haagu v opremljeni sobi. Ali ti godi, da sediš zopet kot poštena domača hči pri očetu in materi?" Puck se je smejala. "Življenje tu doma sem že tako popolnoma pozabila, da ima zdaj zame zopet čar novosti; sicer pa je v tej hiši toliko prostora in toliko udobnosti, da tudi najlepše sobe, ki bi jih lahko najela v Haagu, ne vzdrže primere s tem. Da, če bi bilo treba po staroverski navadi biti vsak dan ob določeni uri pri jedi in če bi morala ob desetih v posteljo, bi seveda niti ne mislila na dom; k sreči pa si tu vsak krinolini in s čepico na glavi, vneto pripovedovala, da je pobožen pridigar spreobrnil te pa-ganske otroke h krščanski veri in da se le iz tega vzroka lahko tako veselo igrajo. Celo del starega pohištva j