"Amerik anski
Ql/xirAM A/«^
otovcnec
52
let za svoj
NAROD AMERIK L
CHICAGO, ILL., PETEK, 4. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 4. 1943
LETNIK (VOL.) LIL
NAPAD PRIČAKUJEJO OB ISTEM ČASU NA VEČ KRAJIH
Madrid, Španija. — Po najnovejših poročilih Italijani pričakujejo invazije kar na štirih krajih. Na otoku Pantelleria, ki se nahaja med Sicilijo in Tunizijo so Italijani v vsej pripravljenosti že več dni. Angleška mornarica je že predvčerajšnjim bombardirala otok Pan---
talleria. Pričakujejo pa ob istem času napada tudi na Sicilijo, Sardinijo in mogoče tudi na celino italijanskega polotoka.
Iz La Linea na Španskem je že pred par dnevi prišlo poročilo, da je v Gibraltarju nad sto zavezniških ladij, večina transportov, tančnih ladij, ka-koršne se uporabljali za invazijo Afrike zadnjo jesen. Vsa ta znamenja kažejo, da se v Sredozemlju pripravljajo zelo važne stvari, o katerih bo svet vsak čas čul. *
Med tem pa zavezniški letal« ci neprestano krožijo nad ita-
AMERIKANCI IZLAGAJO TOVOR
PARTIZANI DELAVNI
NA GORENJSKEM
Takoj po Himmlerjevem obisku sta Pavelič in Nedič začela "čistiti" svoje vrste. — Rommel baje v Beogradu. — — Sabotaža na železnicah in drugod.
KRI2EM SVETA
—	Ottawa, Kanada. — Kanadski vojni department je izdal odredbo, da se ima postaviti takoj ves trdi premog v Kanadi pod državno kontrol«. V Ontario in Quebecu je postavljen pod vladno kontrolo tudi mehki premog. Vladna objava pravi, da tako zahtevajo sedanje vojne razmere.
—	London, Anglija. — Na Angleškem so doživeli velik dan 1. junija. Po dolgem presledku so dospele na Angleško pomaranče iz Afrike. Londonski listi so novico natisnili z debelimi naslovi. Pomaranče se v Angliji prodajajo na karte in jih je mogoče dobiti le za otroške kupone, pravi poročilo.
—	Bern, S\pca. — Poročilo iz Grenoble, Francija poroča, da so angleški letalci v Grenoblu razbili mestni hotel, v katerem je bila nastanjena nazijska oblast. O kakem smrtnem slučaju poročilo ne omenja, pravi pa, da je bilo ranjenih šest oseb.
^ — Buenos Aires, Argentina. — V Argentiniji se je začela volilna kampanja za narodne voJitve. Senator Robustian P. Costas, ki kandidira na hladnem tiketu, pravi, da bo nadaljeval s politiko nevtralnosti, katere se drži sedanji predsednik Castillo. Njegov nasprotnik pa je za sodelovanje z ostalimi ameriškimi državami.
—	New York, N. Y. — Protifašistični odbor za begunce je dobil od državnega tajništva obvestilo, da pride iz severne A-frike 2000 španskih republikanskih beguncev v Ameriko. Dosedaj so se nahajali v francoski Afriki v posebnih taboriščih kot nekaki interniranci.
—	Saranc, Mich. — Tu je u-ničil ogenj tovarno od Universal Metal Product Company, ki je obratovala produkcijo za vojne potrebščine. Materijalna škoda, pravi poročilo, znaša nad $150,000.00. Dva prosto-voljna^gasilca sta bila nevarno poškodovana pri gašenju, ko se je podrla stena tovarne.
OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNd USPEH
PREM0GARSKA KRIZA SE VEDNO NA MRTVI TOČKI
Washington, D. C. — Sestanki, ki so se vršili zadnje dni med vodstvom premogarske unije, med lastniki premogokopov in člani Vojnega delavskega odbora niso prinesli dosedaj še nobene zadovoljive rešitve. 530,000 premogarjev je še vedno na
na stavki in vsako uro in vsak '*—*-—
dan je vojna proizvodnja s tem bolj in bolj prizadeta.
Vojni delavski odbor obtožu. je John L. Lewisa, da ne kaže nobenega spoštovanja ne upoštevanja do njega in njegovih predlogov in nasvetov. Lewis pa obtožuje odbor, da ta nastopa nepostavno in da posega \ zadeve, do katerih nima nobene oblasti. Takp je kriza premogarske stavke še vedno na mrtvi točki.
Pričakuje se, da bo vsak čas nastopil predsednik RoAsevell in posegel v krizo s posebno odredbo. Premogarji se bodo morali vrniti na delo in čas poga-
NA RUSKI FRONTI SE PRI-PRAVLJA VELIKA BORBA
Moskva, Rusija. — Nemci so vrgli zadnje dni nad 500 bojnih letal na fronto pred Kurskom in že zadnja dva dni divjajo najljutejši zračni boji nad to fronto. Kursk je nekako 120 milj severno od Harkova in tvori važno železniško križišče med Moskvo in jugom. Nemci bi radi to prometno križišče iztrgali Rusom iz rok, da bi tako rusko fronto razklali na dva dela. Obsežnejših večih spopadov dosedaj še ni bilo, raznih lokalnih spopadov, ki so na dnevnem redu. Letalstvo tiplje, kje bi se dalo najti mehko točko za preboj fronte.	v Ofenziva, ki je bila napovedana od strani Nemcev-za ta mesec zna priti vsak čas. V kakem obsegu, se bo pokazalo, kadar pride. Strategi omenjajo, d^ je nemška moč že precej pocepljena s tem, ker so Nemci mogli do kakih 120 divizij po-razdeliti na obrambo obrežij na zapadu. V Italiji se sodi, da mora biti kakih 600,000 Nemcev, v Franciji 500,000, na Balkanu 80,000, v Norveški in ni-
Izjave gauleiterja Reiner-j a
(Iz ljubljanskega Jutra z dne 4. marca 1943) :
Gauleiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej prilfki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje:
"Povečana propaganda partizanov na Gorenjskem se zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma kako močni smo mi. Mi Nemci se ne menimo za čete roparjev in imamo situacijo trdno v rokah." j (Te gauleiterjeve besede potrjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost nemških oblasti in da se ne čutijo tako varne kot zagotavljajo — op. JIC).
--o-
Izvirna vest iz Slovenije ~
(Jutro, dne 17. februarja 1943).
Vojaško sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo: ! Martina Tepina, rojenega ^ Ljubljani 1921, ki je bil baje kurir za komuniste.
Na smrt je bil obsojen Janez Lesar, rojen v Ribnici 1908. Pripadal je organizaciji, ki je rovarila proti italijanski drža-
iVi.
Na dosmrtno ječo je obsojen Ante Furučič, ker se je udeležil napada na italijansko divizijo "Maccerta".
--o-
Pavelič in Nedič čistita svoje kadre
"United Nations Information Office" priobčuje dne 19. maja naslednjo vest o razmerah v Jugoslaviji:
London — (brzojavno). — Jugoslovanska vlada je dobila poročilo, da je bilo o priliki obiska šefa Gesfcape, Heinrich Himmler-ja, v Jugoslaviji likvidiranih več višjih uradnikov ustaških organizacij na Hrvaškem in članov Zveze Poljedelskih Zadrug v Srbiji; odstavke so predpisali pomagači Ante Paveliča na Hrvaškem in Milana Nediča v Srbiji.
Ker je bil očividno nezado-vol/jen z bornimi uspehi svoje borbe proti naraščajočemu ge-rilskemu pokretu, je Pavelič odpustil mnogo svojih pomaga-čev in komisarjev ter jhn odvzel njihova mesta v svojih fašističnih ustaških organizacijah.
Nedič pa je odpustil štiri tisoč Članov Zveze Poljedelskih Zadrug. Ta korak prihaja po ponovnih predhodnih čiščenjih; njegov pravi pomen nam razodeva poveljer da odzdaj naprej ne bo mogel biti nikdo postavljen za člana kateregakoli centralnega ali lokalnega odbora Zveze, ako ga ne bi imenoval osebno Nedič sam.
-o-
Rommel v Beogradu
London, 30. aprila. — Angleški list Evening News prinaša naslednjo vest iz Berna:
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC!
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. "
fiM BUY
ffWMj witm
KUPUJTE VOJKI BONDEI
STEV. (NO*) 107
Italija v strahu pred invazijo
lijanskimi otoki, bombardirajo mesta in pristanišča in vsako ladjo, ki se prikaže na morju. Značilno je, da ne nemški, ne italijanski letalci fie kažejo posebne aktivnosti, niti nimajo več tistih ambicij za spopade, kakor so jih imeli prejšnje čase. To kaže, da je nemško letalstvo porazdeljeno na več front in da ne Nemci, ne Italijani nimajo nič preveč letalskih rezerv na razpolago, kar je že znamenje, da osišče polagoma slabi. Seveda pa to ne pomeni, da je Nemčija s tem že premagana. Na kopnem tvori Nemčija še ogromno vojaško silo.
janj se bo podaljšal. V razmerah, kakoršne so, ko je vse napeto sploh ni mogoče priti do hitre in pametne rešitve* Zato bo vlada čas podaljšala vsaj še nekaj tednov, da se napeti elementi ohladijo, nakar še le bo mogoče pametno in mirno rešiti to vprašanje.
Nekateri pa pričakujejo o-strejšega nastopa od strani administracije zlasti proti Lewi-su, ki tekom vsega spora kaže odločno trdovratnost in ga ne zanima ne usoda domovine v tem vojnem času, niti ne drugi pametni ugovori proti njegovim zahtevam.
žavskih deželah pa do 250,000, tako torej za rusko fronto ni več tolikega števila na razpolago. Sodi pa se, da imajo Nemci z rezervami vred še vedno do kakih 2,500,000 mož za rusko fronto.
Iz Berna na Švicarskem piše neki poročevalec, da Nemci še vedno upajo, da se jim bo posrečilo zrušiti rusko fronto. Vsaj v tem poletju bodo skušali to doseči. To bo zadnji obupni poizkus nemških nazijev. Rusov Nemci premagali ne bodo, ker jih niso dosedaj, jih bodo težko za naprej. Zlasti pa še, ker Rusija ni danes več sama, pač pa stojite za njo z vsemi zalogami Amerika in Velika Britanija. Ta sila je pa vsekakor ve£ja od nemške sile.
Ameriški pomorščaki islagajo toror iz iančneja parnika. ki jo pripeljal tbror na neki mali
S^iT	F"naf^1' k\KO 3*	▼	uneriske čete pri skupini Eilice Island, kalere so
zasedli pred kralkim Amerikanci.
DAVČNA PREDLOGA KONČNO SPREJETA PO PETIH MESECIH
Washington, D. C. — Davčna predloga za plačevanje dohod-i ninskega davka, je bila zadnjo i sredo končno odobrena v senatu r6Ž glasovi ptoti 19. Predloga kakor znano določa, da se bo odtegovalo davke začenši s 1. julijem letos po 20% od vseh plač, ki jih bodo ljudje prejemali kot zaslužke, ali dohodke iz kakoršnihkoli virov. Davki za lansko leto se bodo znižali za 75% in popolnoma onim, z malim zaslužkom v nižjih vrstah. To je dosegel kompromis. Prvotna Rumlova predloga je določala popolno odpustitev lanskih davkov. Drugi trimesečni obrok, ki je plačljiv ta mesec 15. junija bo moral biti plačan v polni svoti. Bo pa dovoljen pri letošnjih davkih za leto 1943 kredit, za kolikor so davki odpuščeni za leto 1942, po določbah nove predloge. Predlogo mora zdaj podpisati še predsednik, predno postane zakon. Administracija, pravijo, da s kompromisom ni prav zadovoljna.
-o-
ZDR. DRŽAVE IN ANCLUA
ZAHTEVATE SPORAZUM MED FRANCOZI
Alžir, Afrika. — Ker med francoskimi voditelji še vejino postoji medsebojno nasprotovanje, sta v četrtek obiskala glavni francoski stan ameriški in angleški poslanik in sta skupno apelirala, da je čas, da se jenja z vsemi starimi prepiri. Sporazum je nujen, pravi ameriška in angleška poslanica. Sestanek med Giraudom, De Gaullom in drugimi francoskimi voditelji ima nalogo, da izvoli skupni francoski izvrševal-ni odbor, ki ima voditi za naprej francoske zadeve. Urgira se, da v izvrševalni svet pridejo zastopstva vseh grup.
o-
NOVA ZELANDIJA OBJAVLJA ZGUBE \
Wellington, Nova Zelandija. — Ministerski predsednik Fras-ser je objavil v svojem poročilu vladi, da novo-zelandske izgube v tej vojni znašajo dosedaj 5,668 mož ubitih, 972 pogrešanih, 10,717 ranjenih in poškodovanih in 8,015 ujetih.
OTOK ATTU ZASEDEN; 1500 JAPONCEV UBITIH, * 4 UJETI
Washington, D. C. — Ameriške čete so včeraj očistile zadnja kot« na otoku Attu v Aleutih, pravi poročilo. Borba za otok je trajala 18 dni. ČfcoJc meri nekako 36 milj dolžine in kakih 20 milj širine in je večinoma na njem skalnato gorovje. Le v nekih zasekah pod gorami je klima primerna za življenje. Je pa otok važen iz vojaških ozirov, ker tvori najbližjo točko proti japonskemu otočju.
Na otoku je bilo nekaj nad 1500 Japoncev. Koliko natančno Se ne ve, ker Japonci so svoje mrtve sproti sežigali. Zanimivo pa je, da od vse posadke so ujeli samo 4 Japonce, vsi drugi so raje šli v smrt, kakor bi se podali. Tokio te svoje junake proslavlja in jih stavlja svoji vojski in vsemu narodu za vzgled visoke požrtvovalnosti za domovino.
UPOŠTEVAJTE ČLOVEŠKE PRAVICE, PROSI SV. OCE
Vatikansko mesto. — Vatikanska radio postaja je objavila govor sv. Očeta Pija XII., ki ga je imel pred kolegijem kar-dinalqy na svoj godovni dan. Sv. 0£e apelira na vse narode, naj bodo v svojih borbah dostavni in naj upoštevajo človeške pravice navaflnih neoboro-ženih ljudi.
-o-
VISOKE JAPONSKE ZGUBE NA KITAJSKEM
Chungking, Kitajska. — Japonske izgube v zadnji ofenzivi, tekom zadnjih dveh tednov ob Yangtze reki znašajo nad 30,000 mož, pravi kitajsko poročilo. Kitajci so bili v svojih postojankah jako dobro pripravljeni in z modernim orožjem prizadevajo Japoncem občutne zgube.
-o-
NEMCI UKAZALI ZAPRETI TURŠKI KONZULAT
London, Anglija. — Nemške okupacijske oblasti so ukazale, da naj Turki z»pro svoj konzularni urad na okupiranem grškem otoku Mytelene. Nemci Tiirkom nič več dosti ne zau-pajo.
' • *
Tajna nemška radio postaja« ki začenja svoje emisije z besedami — "Klic domače fronte" — trdi, da se Rommel nahaja v Beogradu in pripravlja načrte za operacije čiščenja proti jugoslovanskim gerilcem.
Govornik te stanice pravi, da j je Rommelu poverjena obrani--ba Balkana v slučaju, da bi prišlo do zavezniške invazije. Poročila te tajne postaje so se že večkrat izkazala kot pravilna.
-o-
Jugoslovani ne popuste ^
| New York, 27. maja. — Columbia Broadcasting System joddaja poročilo moskovskega j radia o srditih bojih v Bosni in i Črni gori. Jugoslovanski geril-ici bO se spopadli z močnimi oddelki okupatorjevih čet in sd jih v Črni gori potisnili nazaj. | Poročilo trdi, da se nahaja« I jo gerilci zdaj neposredno pred jimogorskim mestom Podgori-^o, kjer imajo Italijani najmočnejšo posadko vsega črnogorskega ozemlja.
-o--4
Sobotaža na železnicah *
London, 19. aprila. — Londonski list Evening News poroča o številnih smrtnih obsodbah na Balkanu. V Sarajevu j« vojaško sodišče zaradi sabotaže obsodilo na smrt 12 železnic carjev.
—o-
Ustrelitve v Samoboru ' *
London, 30. aprila. — Časni-ška agentura Reuter poroča glasom vesti iz Budimpešte, da je bilo v Samoboru na Hrvaškem ustreljenih 20 oseb v znak maščevanja, ker so partizani u-bili dvoje domačih kvizlingovi --o-
Streljanje na Hrvaškem
Bern, 25. maja (AP). — Tukajšnji časopis Neue Zuercher Zeitung prinaša brzojavko iz Budimpešte, da je bilo v Dugem Selu, blizu Zagreba, pretekli petek ustreljenih deset oseb znak maščevanja za uboj višjega uradnika hrvaške fašističhe organizacije.
.V '"-0-
Pegasti legar v Omisu in 1 okolici
Popolo di Spalato prinaša naslednjo vest:
Prefekt splitske province, vzemajoč v obzir, da so se pojavili na meji hrvaškega ozemlja pri Omišu slučaji pegastega legar j a, in da se prebivalstvo občine Omiš često sestaje s prebivalstvom Brača, Hvara in Knina, odrejuje:
1)	prebivalcem Omiša je prepovedano, da prekoračijo mejo splitske province po suhem ali po morju.
2)	potniki, ki prihajajo iz o-tokov Brač in Hvar, ali iz knin-skega ozemlja, je prepovedan vstop v splitko provinco.
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC!

■■■■'T**

Strun 2
AMERIKANSKI SLOVENEC

Petek, 4. junija, 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek in petek.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
la celo leto...................................$4.00
:a pol leta ------------------------------ 2.00
:a četrt leta ----------------------------- 1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
la celp leto ___________________________$4.50
la pol leta-----------------------2.25
la četrt leta____________________________ 1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -------------------------------$4.00
For half a year ...._____________________ 2.00
For three months.......................... 1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________a-............$4.50
For half a year_____________________ 2.25
For three months ___________________ 150
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisniki so proseni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
J. M. Trunk:
NEKAJ 0 TOLERANCI
La Sallu govorila le o molitvi, ne more biti nestrpna, into-lerantna.
Dalje meni "Prosveta"; "Thomas Jefferson, oče ame-rikanske demokracije in tretji predsednik Združenih držav, je rekel, da^človek ima pravico "verovati" v enega Boga, dvajset Bogov (bogov) ali nobenega." Držite se tega, če ste demokrati."
Zopet pravilno. Pravico do prepričanja tudi ateistu. Nihče ne sme siliti ateista, da naj "veruje" v Boga ali dvajset bogov. To je res demokratično.
Ali pa sledi iz tega, da bi nihče ne smel govoriti o Bogu ali bogovih, in če bi le govoril, bi ne bil demokrat? Kes čudna bi bila taka demokracija, če bi kdo niti govoriti ne smel o — resnici, ker resnica je, da je Bog!?
Toleranca, strpnost ali netoleranca, nestrpnost še nikakor ni rešena, ako se kdo sklicuje le na neko besedilo, toleranco je treba pravilno pojmiti.
Nekdo je baje dejal: "Praise the Lord and pass the amunition". Ako bi šlo po takem pojmovanju tolerance, bi se glasilo: "Pass the Lord and praise the amunition".
bile slovesne litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Litanije je pel novomašnik.
Bila je res lepa nova maša, ki bo ne samo častitemu gospodu novomašniku, temveč nam vsem ostala v trajnem spominu.
Poročevalec.
-0-

KAMPANJA ZA POSPEŠEVANJE PRODAJANJA VOJNIH BONDOV
Chicago, 111*
Naš dobropoznani rojak Mr. Frank P. Kosmach, ki tajniku-je pri St. Paul Federal Savings and Loan Association ter obenem že več let navdušeno vodi kegljarske tekme KSKJ naznanja, da bo dne 10. junija ob pol 8. uri zvečer velika kampanjska prireditev za pospešitev prodajanja vojnih obveznic in • znamk (WarBonds & Stamps), ki bo prirejena v počast vsem fantom, možem in dekletom, ki služijo v vojski Uncle Sama.
KAKO JE BILO NA NOVI
MAŠI REV. CHARLESA MADICA
Chicago, 111.
Nedelja 30. maja je bil slovesen dan za Svetoštef ance; četrti duhovnik izpod svetoštefan-skega zvona je pel novo mašo, namreč Rev. Charles Madic, O.F.M.
Prejšnja leta, ko je bil še Mr. John Kosmač živ in ko je bil še zdrav, pri Sv. Štefanu nismo stradali klenkanja, ki ga sedaj le bolj redkokrat slišimo. Vendar zadnja nedelja je bila nekaj v resnici izrednega in že pol ure pred novo mašo smo zaslišali iz našega zvonika prav ubrano pritrkavanje, ki so ga oskrbeli gorenjski rojaki Joseph Osterman, Frank Roblek in John Sajovic. Med odmori so se v cerkvi vsako pot oglasile orgije, zunaj cerkve pa je bil napeljan zvočni sistem, po katerem je sam Carusso ljudem zunaj cerkve zapel Ave Marijo, znani misijonar pater Odilo jim je pa pridigal o novi maši, izbrani pevci Adrije iz leta 1929 so, pa prepevali; vse to seveda potom fonografskih plošč. Medtem se je razvila novomašniška procesija, ki se je pomikala iz šole v cerkev. V njej so korakali številni ministranti, društvo Najsv. Imena, šolski dečki in deklice — deklice v beHh oblekah — starši in sorodniki novomašnika, končno pa duhovniki z novomašnikom v svoji sredi. Ko je procesija prikorakala v cerkev je s kora zabu-čal mogočni pozdrav "Novi mašnik, bod' pozdravljen!" Za to priliko je pel na koru celi zbor Adrije, in pel je z resničnim navdušenjem.
Začela se je slovesna maša. Pevci so odpeli Inroitus in Ky-rie, nato pa je prišel tisti slovesni trenutek, ko je imel novomašnik zapeti svojo prvo Glorijo. Njegov glas je zazve-nel polno, gladko in srebrno čisto. Cela cerkev se je na tihem radovala v misli: ta mladi gospod so pa dober pevec in bodo znali lepo mašo peti in jih bo prijetno poslušati tudi kadar bodo pridigali.
Pridigoval je novomašnikov starejši brat, Rev. Alojzij Madic, ki je zdaj gvardjan v Le-montu, prej pa je bil župnik pri Sv. Juriju v So. Chicagi, pred komaj šestimi leti je pa sam pel novo mašo pred istim oltarjem. Govoril je zelo lepo in gladko, najprej v slovenščini, potem pa še v angleščini. Madicova družina je dala oltarju dva sina duhovnika, tretji pa se pripravlja za duhovniški stan, — in eno redovno Pestro.
Po govoru je novomašnik podelil novomašniški blagoslov svojemu očetu, materi, dvema bratoma in dvema sestrama. Ta prizor je marsikomu izvabil solze v oči. Po sv. maši pa je no-
vomašnik podelil novomašniški blagoslov vsem navzočim.
Razen vseh, ki 59 bili oblečeni v mašniških oblačilih, sta klečala ob strani oltarja tudi Rev. Father Leonard Schlimm, O.S.B., župnik sosednje cerkve Sv. Pavla, in pa znani namitev. Father Richard Rogan, ki je bil prej pri Sv. Štefanu, zdaj pa je nastavljen pri Sv. Juriju v So. Chicagi.
Zbor in solisti na koru so se potrudili kar so se najbolj mogli in so v resnici izredno lepo peli. Ko se je po končani novi maši sprevod začel pomikati iz cerkve, so še enkrat zapeli "Novi mašnik, bod' pozdravljen!"
Celi slovesnosti so podale nekak nežno prisrčen ton male tovarišice v sprevodu, vse-belo oblečene. Deklica Mary Ann Weimer, hčerka naše prejšnje Mary Garbais, je nosila pateno s hostijo, ki jo je novomašnik pri povzdigovanju posvetil. Deklice v njenem spremstvu pa so bile Betty Garbais, Margaret Ann Kobal, Mary Puhek in Peggy Šimec.
Takoj po sv. maši so se ljudje zbrali za banket v šolski dvorani. Pri glavni mizi so se-
Takoj po sv. maši so se ljudje zbrali za banket v šolski dvorani. Pri glavni mizi so sedeli novomašnik, njegov brat Fr. Alojzij, — Fr. Alfred, O.S. B., kaplan pri Sv. Pavlu, — Fr. Fichard Rogan, — Fr. Edward Gabrenya, župnik, — Fr. Leonard Bogolin, pomožni župnik,
—	in Fr. Louis Ule. Nadalje so' bili pri isti mizi novomašniko-vi starši in sorodniki.
Mr. Joe Kobal, predsednik društva Najsv. Imena, je otvo-ril program in je vse navzoče
—	ki jih je bilo nad 300 — nagovoril v imenu svojega društva. Nato je Adrija zapela neko lepo pesem novomašniku v pozdrav, ter dodala še par primernih pesmic. Mala Betty Garbais je deklamirala v angleščini, mala Margaret Kobal pa v slovenščini. Nastopil je tudi šolski zbor, to je vsi dečki in vse deklice našega osmega razreda ; zapeli so dve lepi pesmi, popolnoma tako kakor kakšen pravi zbor. Bilo je več kratkih govorov, končno pa je povzel besedo novomašnik sam, ki je prav lepo in primerno govoril v slovenščini, končno pa še malo v angleščini.	x
Kljub vojnim razmeram in odmerjanju nam ni na banketu ničesar manjkalo. Vrle kuharice so pod vodstvom Mrs. Feren-čak in Mrs. Stevens vse fino pripravile, pridne strežajke iz vrst Marijine družbe in Our Lady' s Guild so pa pod vodstvom Miss Frances Schiffler servira-le jedila; Mr.Ariton Bogolin, ki je imel na skrbi pijačo, je pa tudi imel razne fante, ki so gledali, da nihče ni bil žejen.
Po banketu se je cela družba podala zopet v cerkev, jcjer so
Mr. Frank P. Kosmach
V tem slavnostnem progra mu ki bo prirejen na zelo zanimiv patriotičen način bo sodeloval tudi sloveči znani Dor-men-Dunn Bugle Corp, potem legionarji in druge patriotične organizacije in ustanove. Prire ditev bo nekaj posebnega in se
že danes vabi vse občinstvo k
*
najobilnejši udeležbi. Pridite zraven, da se pokažefce, da ste dobri patriotje domovine, za katero se vojskujejo vaši sinovi.
Predsednik vsega programa je naš rojak Mr. Frank P. Kosmach. Program bo pa vodil in istemu predsedoval Mr. Joseph Kohut, rodom Ceh, ki je član in predsednik lokalnega OPA u-rada. V vodstvu je tudi Mr. Anton Trikryl, lastnik veletrgovine na Cermak Road. Ves program se bo vršil zunaj na prostem na West Cermak Road in Hoyne Ave. in bo jako impozantna prireditev.	4
Vsak, ki bo kupil War Bond bo dobil lepo rožo. Kdor bo kupil pa za $500.00 vojnih bon-dov bo dobil lep šop cvetlic (corsage) za ženo. Ker bo vsa okolica zelo številno zastopana bi ne bilo lepo, da bi Slovenci izostali od te prireditve, ki se prireja v počast našim fantom, možem in dekletom v službi Uncle Sama. Pridite vsi polno-številno!
prej živeti, predvsem spoštovati starše in radi hoditi k sv. maši, ljubiti sv. vero, itd. Da, Father Kassovic so imeli obilo truda, da so pripravili lepo število 4 otrok za prvo sv. obhajilo, za kar so jim starši in o-troci zelo hvaležni.
Dne 24. maja zvečer so pa imeli šolski otroci v šoli prav lepo igro v angleškem jeziku; vse so izvrstno napravili, kar jim je v najlepše priznanje in v čast č. Šolskim sestram, ki so jih tako mojstersko izučile. Ker so bili otroci pridni, dobijo počitnice z junijem mesecem.
Dne 25. aprila se je ponesrečil rojak in večletnik naročnik Am. Slovenca, Mr. John Klop-čič. Izpodletelo mu je in je padel po stopnicah okoli 20 čevljev. Stri si je kost na nogi in sreča je, da se ni ubil. Želimo mu, da se kmalu pozdravi.
V bolnišnico je morala Mrs. Theresa Basali, ki je še pred Veliko nočjo tudi nesrečno padla in si strla kost na nogi. Bog daj, da bi se kmalu pozdravila.
Vsem onim pa, ki so zdravi in delajo, ne moremo boljšega priporočati, kakor da naj pridno kupujejo vojne znamke in vojne bonde, pa tudi pomagajo stari domovini.
Vse pozdravlja
Poročevalec. -o-
PRIJATELJU V SPOMIN
Johnstown, Pa.
Nenadno je bil poklican pred svojega Stvarnika široko znani rojak in ugledni trgovec z zlatnino, g. Ivan Pike iz Cone-maugh, Pa. Gospod Pike je bil eden pionirjev slovenske naselbine mesta Conemaugh, kamor je prišel pred 42 leti, in najprej delal nekaj časa v premogoro-vu. A nadarjen mlad mož se je kaj hitro naučil angleškega jezika, začel trgovino z grocerijo in tako postal vodilna osebnost slovenske naselbine v mestu Conemaugh in okolici.
Pokojni John je bil ustanov-j nik slovenskega podpornega društva v mestu Conemaugh, to je društvo Sv. Alojzija, štev. 36, A.B.Z., ki je danes eno najmočnejših društev glede premoženja in članstva, in katerega član je bil do svoje smrti. Bil je tudi ustanovnik in prvi glavni tajnik S.D.Z., ki se je pred leti združila s S.N.P.J. Vnet je tudi bil za slovensko glasbo, ljubil umetno petje, in ker je bil sam dober pevec, je pomagal ustanoviti pevsko društvo Bled, ki je bilo v okoliških naselbinah priljubljeno in široko poznano vsled lepega slovenskega petja. Pred 28 ali 30 leti so člani tega društva, med katerimi je bil Pike, v smrtnih slučajih prišli in zapeli žalostinke na domu, v cerkvi ali ob grobu, včasih tudi na vseh omenjenih krajih. Ali danes pevskega društva Bled ni več, ni pevskih tovarišev, da bi zapeli Tebi ob Tvojem grobu zadnji žalni pevski pozdrav. Mnoge je pobrala smrt pred Teboj, drugim pa so leta vzela pevska grla, mladih pa ni, ki bi se zanimali za slovensko petje. Ljubitelj cvetic si bil v življenju, šopek v gumbni-ci Ti je bil drag. Ob smrti, med morjem cvetja ob krsti, je kot otok med cvetjem ležalo Tvoje telo.
Pokojni John Pike se je rodil na Višnji gori. V Conemaugh je prišel leta 1901. Zadnja leta je uspešno vodil trgovino z zlatnino in radio aparati, eno najve-čih samostojnih trgovin te vrste v naši okolici. Ob času zatemnitve 23. majnika ob 9:40 uri je nenadno umrl za srčno napako, predno je mogla priti zdravniška pomoč.
Bil je zadnja leta stalni naročnik Am. Slovenca. Zapušča žalujočo ženo in mnogo prijateljev. — Bil je član prostovoljne gasilne družbe mesta Conemaugh, ki mu je poslalo častno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči gospej Pike naše sožalje, pokojnemu večni mir!
M. K.
DOGODKI j
f|id Slovenci |m|
Pozdravlja vse rojake
Chicago, 111. — Sgt. Stanley Kožar, ki je znan našim čitate-Ijem vsled svojih dopisov, se je oglasil v našem uredništvu ta teden. Priletel je z aeroplanom v Chicago iz Scott Field, 111., kamor je bil pred kratkim prestavljen iz Morana Basic Training School, Arizona/ Sedaj hodi v poseben tečaj, da se bo izučil za radio operatorja in radio mehanika. .
Tekom velike povodnji so vojaki pomagali omejiti nezgode. Stanley je imel na skrbi 50 fantov zaposlenih pri tem delu. Največ so polagali vrečice napolnjene s peskom koder je bilo treba, da ni voda pridrla izven nasipov. Stanley izgleda zdrav kakor riba.
Priznanje rojaku Mattu Udoviču
Milwaukee, Wis. — V Milwaukee je izredno veliko slovenskih gostilničarjev. Eden izmed njih, Matt Udovič, večletni predsednik organizacije Wisconsin Tavern Keepers Association, je posebno delaven, da povzdigne gostilničarsko obrt na enako stopnjo drugih, respektiranih poklicev. V glavnem je bila njegova zasluga, da je bila sprejeta nova postava glede odpiranja in zapiranja gostiln. Milwaukee Journal je 2. maja priobčil o njem dolg in laskav članek pod naslovom "Matt, a Mighty Man is He, Sweats to Purify Taverns." Mr. Udovič je doma blizu Novega mesta na Dolenjskem.
Napredovala
Milwaukee, Wis. — Nedavno sta med slovenskimi fanti pri vojakih 1 napredovala sin Anthony družine Kastelic, iz 1133 So. 86th St. v West Allisu, ki je bil povišan v 1. četovodjo (first sergeant), in sin Albert družine Zaffran, iz 2251 So. 10th St., ki je bil povišan v radijskega operatorja 3. razreda.
Slike v barvah
New York, N. Y. — V interesu Pomožne akcije slovenskih župnij je župnija Sv. Cirila v nedelo 30. maja v cerkveni dvorani priredila javni sestanek, na katerem so kazali slike v barvah, ki še niso bile kazane v Ameriki; nastopil je tudi govornik, ki je opisal ves položaj v stari domovini.
Ana Podgornik umrla
New York, N. Y. — Ana Podgornik, žena Antona Podgorni-ka, ki je pred več leti odpotoval v Jugoslavijo, je 24. maja umrla v Brentwood Hospital na Long Island, stara okrog 82 let. Doma je bila iz Cepovana na Goriškem.
Katarina Stonič bolna
Hollywood, Calif. — Na srčni hibi je nevarno zbolela Katarina Stonič, žena 82-letnega pionirja Jakoba Stoniča, znanega prejšnjega potujočega trgovca z zlatnino. Posebno znamenito je to, da je bila ona prva slovenska nevesta v Chicagi.
Letalska nesreča
Chicago, 111. — Ko je 20. maja veliki bombnik tukaj v megli in med dežjem treščil v, 500 Čevljev visoki plinov tank, je 12 vojaških letalcev izgubilo življenje, med njimi tudi letalski inženir Nick Lončar iz Weirto-na, W. Va.
: 4
Odlična učenka
Girard, O. — Dne 15. maja je na Qhio;unvierzi j v Ajthens, O. z odliko graduirala; Misa Virginia M. Cekuta, hčerka poznane in spoštovane tukajšnje trgovske družine Mr. in Mrs. Joseph Cekuta. — Castitamo!
POROČILO 12 LA SALLE La Salle, III.
Mesec maj, ki smo ga pravkar dokončali, je bil precej muhast: bil je deževen in mrzel, tako da je vse zaostalo. Po vrtovih raste vse prav počasi, in farmar ne more ne orati ne sejati tako kakor minula leta. Upajmo, da bo pričelo biti lepo vreme, da bo rastlo in da bo kaj za pod zobe.
Dolina reke Illinois je polna vode. Kaj enakega že ni bilo od leta 1916. Res zelo žalostno za nekatere.
Nedelja 23. maja je bila zelo slovesna za šolske otroke šole Sv. Roka, ki so prvikrat pristopili k sv. obhajilu, kar se je zgodilo pri drugi sv. maši. Pri sprevodu v cerkev jih je spremljalo milo pritrkovanje zvonov in lepo petje cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Miss Anna Lovšina. Č. g. župnik Father Kassovic, ki so imeli zanje sv. mašo, so tudi lepo nagovorili otroke, kako morajo zana-
H
Moj namen ne more biti, da izčrpno in znanstveno pišem o verski strpnosti. To je zadeva moralistov, ki morajo pri tem upoštevati neovrgliiva načela moralnih zahtev. Območje strpnosti je še širše, ne obsega le udejstvo-vanja verskih izražanj. Strpnost se mora nanašati tudi na 1 politično, socialno, narodno, družabno prepričanje. Lažje je pri tem razpravljati o strpnosti teoretično, znanstveno, akademično, praktična strpnost je pa vrlo kočljiva zadeva. Toleranca je vrlo dobra čednost, ako se drži moraličnih načel prave tolerance, resnične strpnosti. Kadar zmanjka moraličnih obveznosti, preide strpnost v neko mevžarijo, ki je vrlo odurna prikazen, da je nihče ne mara, ali pa preide v nasprotno stran, v fanatizem. Tako pri mevžariji, kakor tudi pri fanatizmu izgine vsaka sled čednosti, duševne vrline, in s čednostjo izgine tudi strpnost sama. To jasno pokazuje izkušnja vsakdanjega življenja. Kje jenja čednost, kdaj se pričenja mevžarija, kdaj preide strpnost v fanatizem, to je pa v danih slučajih težko določiti, ker mev-( zarije ali fanatizma nihče ne bo priznal, dasi mu kdo kaj takega očita, in očitanje mevžarije ali fanatizma še nikakor ni dokaz, da*je kdo mevžast ali fanatičen. Vsak lahko že iz tega razvidi, da je strpnost vrlo kočljiva zadeva.
Stiska v stari domovini je zbližala amerikanske Slovence. Sila in stiska sta slabi učiteljici, in že radi tega nihče ne more pričakovat, da bi bilo zbližan je popolno, brezhibno, ampak vsaj nekako je prišlo do zbližanja. Tu naj bi igrala strpnost v verskem in političnem naziranju vlogo, tu naj bi se uveljavila toleranca, da bi bila amerikan-ska pomoč trpeči stari domovini tem izdatnejša. Kako je bilo dozdaj s to strpnostjo, je lahko vsak sam zapazil, ker mestoma je bila najmanj pomanjkljiva. Ni manjkalo očitkov, da je tu prešlo v gnilo mevžarijo, tam v fanatizem,] ali vsaj ostalo je pri fanatizmu. Naprej in naprej je^šu-; melo, kakor pač med ljudmi ni drugače mogoče. Zadnje dni je malo bolj zašumelo radi dogodka pri skupnem shodu1 v naselbini La Salle. Jaz o dogodku kot takem ne morem pisati, ker videl sem nekaj pripomb, ves dogodek mi pa ni znan, in če bi mi bil dogodek tudi povsem znan, bi ne hotel pisati le o dogodku, ker se bojim, da bi se razdor še razširil, nikakor pa ne poravnal. Meni more iti le za to, da nekaj pripomorem do boljšega razumevanja in bolj razsodnega pojmovanja, kolikor je kaj takega sploh mogoče, ker do edinstvenega naziranja o strpnosti in povsem pravilnega pojmovanja bo težko kdaj prišlo med nami amerikanskimi Slovenci, kakor ne vobče med ljudmi.
O dogodku je pisala menda "Ameriška Domovina", in o tem je članek v "Prosveti" pod naslovom "Vprašanje tolerance". Po vsebi članka v "Prosveti" izgleda, da je A. D. našla nestrpnost na nasprotni stran. "Prosveta" prizna da je nekaj nergačev tudi v naprednem taboru, poudari potrebo strpnosti na obeh straneh, najde pa precej te nestrpne robe na katoliški strani. Ako je neka mera resnične nestrpnosti na ti ali na drugi strani, je nihče ne more niti utajiti, niti odobravati, do prerekanja pa more priti, ali res gre za nestrpnost.
"Prosveta" meni: "Nikar se ne sklicujte na predsednika Roosevelta! Roosevelt do danes še nikogar ni silil v cerkev! On je v resnici toleranten!" Pravilno. Jaz ne vem, morem le vprašati: ali je govornica v La Sallu silila napredne poslušalce k molitvi? Govorila je o molitvi, kakor govori Roosevelt. Tu ni razlike. Če je govornica na-prednjake silila v cerkev, bi bilo sklicevanje na Roosevelta napačno, ker Roosevelt nikogar ne sili v cerkev, če je pa le vobče govorila o molitvi, kakor govori Roosevelt, govorila o potrebi molitve tistim, ki verujejo na moč molitve, na-prednjaki ne morejo biti užaljeni, saj sam člankar ni užaljen, ko Roosevelt govori o molitvi, in on more govoriti o molitvi le takim, ki na molitev verujejo. Strpnost ali nestrpnost odvisi od tega, kako kdo govori, komu kdo govori, pa ne odvisi od tega, da kdo "govori, ker Roosevelt je strpen, toleranten, dasi govori o molitvi, in če je govornica v
PRIZOR POPLAVE PRI VINCENNES V INDIANI
REV. ALBIN GNIDOVEC SREBRNOMAŠNIK
Prebivalci mesteca Vincennes ▼ Indiana opazujejo, kako je pokrajino zalila voda. Stavbe hiše, vse je poplavljeno, ko je reka Wabash prestopila svoje bregove. Na tisoče ljudi je brez strehe in domovanj.
To nedeljo dne 6. junija bodo imeli v Rock Springs, Wyoming, redko slavnost pri sv. Cirilu in Metodu. Njihov priljubljeni župnik veleč. g. Albin Gnidovec, bo slavil srebrni jubilej mašništva.
Veleč. g. Albin Gnidovec se je rodil 27. avgusta 1894 v Velikem Lipovcu, fara Ajdovec. Po domači šoli je dovršil z odličnim uspehom gimnazijske študije v škofovih zavodih, Št. Vid nad Ljubljano. V nižjih razredih mu je bil sošolec Rev. An thony L. Bombach, ki je v nedeljo praznoval svoj srebrni jubilej mašništva pri sv. Kristini v Euclidu.
Po dovršenih teoloških študijah v ljubljanskem semenišču, ga je posvetil v mašnika nadškof dr. Jeglič 2. junija 1918. Kot kaplan je nastopil prvo
KAJ SE GODI PO ŠIROKEM SVETU
PERSHING ŠE VEDNO DELAVEN
V svetli, zračni in sončni sobi v Walter Reed bolnišnici v Washington, D. C., posedeva general John J. Pershing te dni teyr z zanimanjem prebira liste in posluša radio poročila o razvoju vojne. Poleg listov ima pred seboj na mizi vsakovrstne zemljevide, s pomočjo katerih vestno zasleduje vsako kretnjo ameriških sil na vseh frontah. Slavni vodja naše AEF v prvi svetovni vojni bo zdaj 83 let star, toda njegov duh je še vedno čil, prožen in delaven. Njegov edini sin Warren, je kapetan v armadi Z. D. . ♦	f
FARMA SREDI MESTA
Ravno sredi New Yorka je prava farma, in prava farmar-ska družina živi na njej. Ta farma je v Bronx zverinjaku, obsega pet akrov, na njej je
vrže v pekel, a ti imaš zares kamnito srce, da si mogel kaj takega početi. Vedi, da je sam Alah žalosten, če mora kako njegovo bitje umreti, zakaj smrt je huda. Zlasti je še huda, če mora umreti kaka mlada, lepa deklica, ki ni bila še v radost nobenemu moškemu. Alah nam ni zapovedal, da naj pobijemo ženske nevernikov, zakaj ženska je brez duše in zato ni kriva, če nima prave vere. Zatorej naj žensk nikar ne pobijamo."
In ko je še modroval o tem in onem, je dodal:
"Tudi jaz sem bil tedaj v Novem Brdu. Tudi jaz sem moril, ropal in kradel, a danes mi je hudo, ker sem tedaj neki never-nici vzel življenje. Bila je gosposkega stanu, kar sem spoznal po njenih starših, po oblekah, po svileni srajci, ki jo je imela na sebi, po dragoceni o-grlici in uhanih, ki sem jih ji vzel. Ko je umirala, me je pogledala ko jagnje, ki ga koljejo in tega pogleda in velike lepote, ki jo je Alah obdaril z njo in njene krasne postavg. ne bom svoj živ dan pozabil. Večkrat se mi prikaže v sanjah in me očitajoče pogleda, da se zbudim ves v vročem znoju. Časih mi je tudi, kakor da bom zato izgubil življenje. Najrajši bi bil v takih mislih zavrgel vojaški stan in bi postal derviš."
Ko je BeluŠ zaslišal te besede, je zgrabil za pištolo, ustrelil Turčina, se prekrižal in poklical Boga in svetega Jurija za pričo. Tedaj so planili Turčini kvišku, a Beluša je vzela noč in nihče ga ni več videl.
fc _. (B. Kovačevič.)
hiša s petero sobami, vse potrebno gospodarsko poslopje, živina, kuretnina in vse potrebno orodje. To so napravili, da pokažejo mestnim ljudem* kako farma in življenje na farmi izgleda. Mnogo obiskovalcev ni še nikdar prej videlo ne krave, ne prašičev, ne živih piščancev. Farmo oskrbuje Joseph Kane in njegova družina — žena, dve deklici in en fantiček, ki jih je pred kratkem najel urad mestnih parkov; prej so živeli na neki farmi v Henniker, N. H. Vendar tudi te vrste farmarsko življenje sredi velikomestnega parka ni povsem rožnato. Kane pravi, da je najbolj neprijetno odgovarjati na vsa mogoča neumna vprašanja, ki jih stavijo razni mestni obiskovalci. Nadalje mu otročad neprestano pleza čez plot in sproti pohodi vse, kar je posejanega ali zasajenega, podi živali okrog in meče ko-kokošim slane "pinace". Vsega skupaj ima 22 glav živine, goveda, konj, ovac in prašičev. Obiskovalci lahko opazujejo izza ograje vse, kar se godi na farmi. Družina Kane pa nima veliko miru in zasebnega življenja, ne podnevi, ne ponoči.
lijane. Zato sta pa tembolj za ničevala druge Slovane, ki so se borili proti revoluciji; sploh sta bila proti malim narodom, ki da nimajo pravice do samostojnega življenja. Ko se je znani ruski revolucijonar Bakunin pritoževal nad nemškim in madžarskim nasiljem, je Marks odgovoril: "In slednjič kakšen "zločin naj bi bil to, če so Nemci in Madžari v dobi, ko so v Evropi sploh postale velike monarhije "zgodovinskega nuja", vse te male okrnjene in onemogle narodiče segnali v eno veliko državo in jih s tem usposobili, da so bili deležni zgodovinskega razvoaj, ki bi jim sicer ostal čisto tuj. Seveda se kaj takega ne da napraviti, ne da bi se ta ali ona nežna narodna cvetka s silo zmečkala. Toda brez sile in brez železne brezobzirnosti se v zgodovini nič ne doseže in če bi bili Aleksander, Cezar, in Napoleon imeli tisto nežnost, na katero se sedaj pan-slavizem v prid svojih propalih varovancev sklicuje, kaj bi bilo potem nastalo iz zgodovine! In ali niso Perzijci, Kelti in krščanski Germani vredni Čehov, Ogulincev in Srbijanov?"
službo v obsežni fari Št. Jernej na Dolenjskem. Po petih letih so ga premestili še na večjo župnijo, Št. Vid pri Zatični.
Od leta 1925 pa do 1931 je pa deloval kot pomožni župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Od tedaj naprej pa pastiruje na slovenski fari sv. Cirila in Metoda v Rock Springsu, Wyo., ki je najbolj obsežna slovenska fara na svetu, saj je, na primer, podružnica Marije Kraljice Miru oddaljena 100 milj od farne cerkve.
Hvaležni župljani bodo priredili župniku v nedeljo 6. junija slavnostni banket v cerkveni dvorani.
Tje na daljni zapad pošiljamo ob tej priliki priljubljenemu župniku in srebrnomašniku iskrene čestitke. Srebrnomaš-nik, bod* pozdravljen!
VZEMIMO SI K SRCU BESEDE SANS-OVEGA PREDSEDNIKA!
P. Bernard Ambrožič OFM.
KAKO STA MARKS IN * ENGELS MISLILA O SLOVANIH
Očeta socijalne demokracije sta v revolucijskem letu 1848. izdajala v Koelnu svoj list "Neue Rheinische Zeitung", kjer sta se navduševala za u-porne Poljake, Madžare, in Ita-
? — London, Anglija. -- Vatikanska radio postaja je objavila, da angleški kolegij v Vatikanu, ki je bil spremenjen v bolnišnico, je zdaj njegova kapela pravo pozorišče kršče-vanja, delenja. prvega sv. obhajila, birmovanja in poroče-vanja. Vojaki iz drugih ver neprestano prestopajo v katoliško cerkev, pravi poročilo.
OŠABNA N AZIJA UJETA
Na levi general polkovnik DieHoff von Arnim, nazijski poveljnik v Tuniziji in general Cramer, korakata ošabno k zajutreku na nekem angleškem letališču, potem ko sla bila ujeta od saveznikov v Tuniziji.
Že večkrat smo opazili, da je Etbin Kristan, predsednik SANS-a, izrekel ali zapisal neke jako tehtne besede. Nazadnje smo jih brali v poročilu o lepi prireditvi v La Sallu, 111. Nekako takole naroča Etbin Kristan:
"Katoličani ostanite dobri katoličani, socialisti dobri socialisti. Demokracija ne more izhajati brez strank."
To sicer ni prav preveč točno povedano, namreč, kar se tiče dostavka o strankah, zakaj ka-toličanstvo ni zgolj kaka stranka in socializem tudi ni samo kaka stranka, toda vendar vemo, kaj je hotel Kristan reči, če je rekel tako.
Tudi se ne bomo na tem mestu bavili z njegovim naroči-naj socialisti ostanejo dobri socialisti. Komentar o tem naročilu radi prepuščamo komu drugemu. Želimo se pa nekoliko ustaviti pri zelo dobrodošlem Kristanovem naročilu, naj mi katoličani ostanemo dobri katoličani. To je tisto, kar naj bi si mi res vzeli k srcu!
Če bi hotel opozarjati na to, kaj vse prav za prav krije v sebi naročilo gospoda Kristana, da naj ostanemo dobri katoličani, bi bilo treba napisati jako debelo knjigo. Na kratko rečeno : S tem nam je predsednik SANS-a s par besedami položil na srce, da se zvesto držimo katekizma, verujmo trdno- vse, kar uči katoliška cerkev, izpol-nujmo vestno vse božje in cerkvene zapovedi, hodimo k službi božji pogosteje nego zahteva zapoved, molimo vsak dan po večkrat in zelo pogosto pristopajmo k svetim zakramentom. Poleg tega vršimo z največjo vestnostjo vse tisto, kar imenuje katekizem "krščansko pravičnost", zlasti še v svojem razmerju do Boga in bližnjega!
Vse to — in najmanj vse to — vključuje v sebi naročilo g. Kristana, da katoličani ostanimo dobri katoličani. In gotovo je hotel reči tudi to, da tisti med nami, ki doslej nismo bili dobri katoličani, vsaj zdaj po-stanimo zares dobri! Prav nič ne dvomimo, da g. Kristan nima nobenega spoštovanja do slabih katoličanov, kot prav dobro vemo, da ga nima do slabih socialistov. Če je kdaj kdo zaslužil izrecno zahvalo za umestne besede od strani katoliške javnosti, jo je vsekako zaslužil g. Kristan. Zato si jemljem pravico, da jaz to naredim v imenu naše slovenske katoliške javnosti.
Doslej smo bili vajeni od strani onih naših rojakov, ki niso z nami pri "eni čredi in enem Pastirju", da so nam vse
kaj drugega naročali. Ne bom ponavljal na tem mestu, kaj so nam naročali, saj vsak med nami približno ve, kaj so nam naročali. Kako bi človek ne bil vesel in srečen, ko je mož na tako odgovornem mestu skušal z dvema, tremi besedami tako odločno popraviti mnogo mnogo tega, kar ni bilo prav v bližnji in daljnji preteklosti?
Na eno stvar bi pa rad na tem mestu posebej opozoril. Biti dober katoličan, kot nam naroča g. Kristan, pomeni tudi to, da radi dajemo "vbogajme", kar je samo skrajšana beseda za podpiranje siromakov v krščanskem in katoliškem duhu. In še to je treba zraven vzeti, da katoliška zavest od nas zahteva, da v prvi vrsti podpiramo tiste, ki so nam najbližji. V svetem pismu namreč beremo nekako takole: Kdor pa za svoje nima brige, naj vam bo kot pogan in očitni grešnik . . .
Včasih se katoličani (enako kot drugi ljudje) radi izgovarjamo, da ne vemo, kdo je pomoči res potreben, da nismo točno poučeni, na kak način bodo naši darovi pomagali — in tako dalje. Tu pa tam celo kdo reče, da bi s svojimi darovi dajal siromakom samo potuho in jih še pokvaril, namesto da bi jim pomagal. Sploh je polno izgovorov za tiste, ki so zaljubljeni le sami vase in se jim vsak krajcar smili, če bi imel iti iz žepa pa — vbogajme. (Za kaj drugega se seveda krajcar bolj težko smili...) Tako je na primer v teh dneh veliko pregovarjanja sem in tja radi Pomožne Akcije Slovenskih Župnij, ki zbira denar za TAKOJŠNJO pomoč trpečim rojakom v stari domovini.
Da ne bom predolgo razlagal * te reči, bom dejal takole: Kdor je dober katoličan in želi ostati tak, pa magari samo radi naročila g. Kristana, se bo ob vsaki taki priliki lahko znašel in odkril pravo pot. K lastnostim dobrega katoličana spada namreč tudi to, da v težkih vprašanjih išče dobrega sveta pri svojih škofih, ki so poklicani voditelji dobrih (in slabih) katoličanov. Kadar na primer dober katoličan ne ve, na kak način bi lahko najbolje pomagal siromakom, posebno tistim, ki so mu najbližji, lahko povpraša svoje škofe. Navadno je tako, da niti vprašati ni treba, zakaj škofje gledajo na to, da dobe dobri (in slabih katoličani dobrih nasvetov celo brez poprejšnjega vprašanja.
Tudi v zadevi Pomožne Akcije Slovenskih Župnij je stvar taka. Že davno preden se je osnovala naša Pomožna Akcija (Dalje na 5. strani)
LUBEZEN DO GROBA IN ČEZ
Bilo je leta 1455, sredi najlepšega poletja, ko je sultan Mehmed po šest tednov dolgem obleganju prisilil Novo Brdo, tedaj največje srbsko mesto, "kraj srebra in zlata," da se je vdalo.
Sultan je obljubil meščanom, da se ne bo nikomur zgodilo kaj žalega in da ne bo zasužnjil ne moških ne žensk. A ko je turška vojska prihrumela v mesto, sultan ni držal svoje besede. Dal je zapreti vsa mestna vrata, razen enih, kjer naj bi vsi meščani, z družinami vred, prišli iz mesta. Kraj vrat je stal sam sultan s svojimi poveljniki in je dal postaviti otroke na eno stran, moške na drugo in ženske na tretjo. Nato je zaukazal, naj pobijejo vse bogataše in ve-likaše, ki so bili Turkom najbolj nevarni, drugim je pa velel iti nazaj v njih mestne hiše. Izmed mladih fantov je izbral 300! najlepših in najkrepkejših mla-deničev, da jih bo spremenil v janičarje; prav tako je odbral sedem sto deklet, ki jih je dal svojim naj hrabre jšim vojšča-kom za žene.
Medtem ko se je vse to dogajalo pred mestnimi vrati, se je daleč od ječanja sužnjev in zmagoslavja Turkov splazilo nekaj vojakov skrivši v mesto, da bi izropali najpetičnejše hiše.
Eden teh vojakov z imenom Jakub, ki je bil po svoje boga-boječ mož, sicer pa surovež, pijanec in pretepač, je vdrl v neko gosposko hišo, ki jo je obdajalo visoko obzidje. Zdelo se je, da je hiša zapuščena. Ondi je Jakub iskal zlatnino, denar in pijačo, vse tisto, česar si je njegovo srce najbolj zaželelo.
A kako silno se je začudil, ko je v kleti zapazil ljudi, ki so se boječe stiskali drug k drugemu. Ko je pristopil bliže, je videl nekega moškega, ki je bil najbrž gospodar, neko žensko, bržkone je bila njegova žena in še neko izredno lepo deklico, brez dvoma je bila to hči obeh.
Jakub je obstal. Kaj bi? Ali naj vse te tri izda? Pa bi ga njegovi vprašali, kako da je prišel v mesto! Ali pa naj jih najprej oropa in naj nato zbeži? Tudi to mu ni bilo všeč.
Zatorej se je skušal z njimi sporazumeti z raznimi kretnjami in borimi besedami, ki se jih je bil na srbskih tleh že naučil. Takoj s6 ga razumeli in so mu naglo ponudili vina. Jakub je urno zvrnil nekaj čaš in je zahteval še denarja.
Starec mu je v svojih sobanah pokazal, kje ima denar. Jakub, izkušen ropar, pa je iz-taknil taka skrivališča, kjer so bili najboljši in najdragocenejši predmeti. Ko si je mislil, da mu je starec že vse pokazal, je vzel bodalo in ga zabodel v hrbet. Nato je odšel v klet, kjer sta ga ženski trepetaje pričakovali v skrbeh za očeta in je zaklal tudi te dve.
Bil je precej pijan, vendar so mu bile oči še bistre. Deklica je imela krog vratu ogrlico. Vzel jo je, a pri tem nehote pogledal deklico, ki je bila zares kraso-tica. Na ogrlici je visela sveti-njica in videl je, da je bila ogr lica iz samih biserov, svetinjica pa iz zlata. Zakaj v Novem Brdu je bil tedaj največji rudnik Evrope in mesto je bilo najbogatejše v vsej Srbiji.
A ko je potem razgrnil obleko dekleta, ali ni morda še kje kaj draguljev,,se je navzlic temu, da se ni dosti zmenil za žensko lepoto, vendarle plaho zdrznil. Spomnil se je Halide iz svoje domače maloazijske vasi, ki mu je bila tedaj v mladosti zmedla glavo. Pijan je bil in nekaj skrivnostnega ga je du-šilo. Oklevaje je iztegnil roko po dragocenih uhanih deklice...
Zaeno je služil Beluš, zaročenec deklice, v armadi despota iz Rudnika. Slučajno ga je obis-
kal neki trgovec iz Novega Brda, ki mu je povedal, da so očeta njegove zaročenke Turki u-bili, da je mati ostala še živa, a deklico so nemara dali za ženo kakemu izredno hrabremu turškemu vojniku iz sultanove bližine.
Globoko presunjen se je Beluš preoblekel v Turka in ker je bil vešč turškega jezika in turških običajev, je izlahka kot turški vojak prijezdil do Novega Brda. Pred mestom je pustil v krčmi svojega konja, se pomešal med tolpo razuzdanih vojnikov in z njimi odrinil v mesto.
tmalu je neopaženo izginil in blodil po osamelih ulicah, ki so bile polne trupel ubitih meščanov. Srce se mu je skrčilo, stopil je v hišo, odhitel v tajni, strašni slutnji skozi odprta vrata v sobe, ki so bile vse izropa-ne in polne zapuščenosti in tu-ge.
Ko ni nikogar našel, je hodil ves obupan, ko da se mu je o-mračil um, po sobah. Z lučjo je posvetil v vsa kota in ni ničesar našel. Slednjič je stopil v klet. Že koj na pragu mu je udaril v v nos neznosni mrliški smrad in ves v grozi je spoznal svojo zaročenko. Že četrti dan je mrtva ležala v kleti in je bila navzlic temu še tako lepa ko nekoč, le neznanska bledica ji je pokrivala lice. Kri ji je lila v curku in tekla iz prsi.
Jokaje jo je prijel za roke, šepetal ji je ljubezenske besede, poljubil jo na blede ustnice in se ječaje in ko mrtev zgrudil čez njo. Nato je vstal in se zaklel pri Bogu in svojemu patro-nu svetemu Juriju, da bo poiskal morilca in maščeval smrt zaročenke.
Še in še je poljubil njeno lice, nato je zadaj za zidom izkopal dve jami ; v eno je položil starše, a potem je v naročju odnesel svojo ljubljeno zaročenko, obstal kraj groba in v neskončni boli je slednjič zasul tudi to jamo. Trdo je poteptal gomilo, da bi nihče ne zvedel, kje leži njegov dragoceni zaklad.
Čez štiri leta je bila Srbija do dna uničena. Kdor izmed knezov in velikašev ni pobegnil, marveč je ostal, kdor ni zatajil Kristusa in prestopil v turško vero, tega so pobili ali ga odvedli v sužnost.
Beluš se je navidezno pomo-hamedanil. Mogoče je zaupal v boljšo prihodnjost ali je mislil, da bo kot Turek in turški vojak laže dobil priliko, da bo maščeval svojo zaročenko, ki se mu je v sanjah večkrat prikazala.
Tako se je kot turški vojščak vojskoval z imenom Ejub v sultanovi armadi. Vselej pa, kadarkoli je sedel ob taboriščnem ognju ali v krčmi ali pri rano-celniku ali kramarju, je znal s tovariši tako zasukati govor, da so začeli govoriti o zavzetju Brda.,
"Bratje," je navadno začel, "to ti je bila imenitna reč, tisto, ko smo tedaj zavzeli Novo Brdo! Sam Alah nam je tedaj prignal ujetnike in ujel sužnje! Deset in več žensk sem poklal v Novem Brdu, moških pa toliko, da še danes ne vem, koliko." Po takih besedah so se navadno še drugi začeli bahati s svojimi junaškimi dejanji in zlasti, če so bili že okajeni, niso našli dovolj besed,kako so tedaj vse poklali, podavili, požgali in izropali.
Nekega večera, bilo je ob Breznici pri Plevlju, pravkar so proslavljali zmago nad ogrskim vojvodom Štefanom, so zopet sedeli pri šotorih in Beluš je zapazil nekaj neznanih vojakov, ki so se greli ob ognju. Koj je zasukal pogovor na Novo Brdo in začel govoriti o svojih junaštvih. A komaj je umolknil, se je oglasil neki stari, mrki, molčeči Turčin in dejal:
lO, bratje! Naj me Alah koj
V Petek, 4. Junija, 1943
' Stran 3 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
Chicago, Illinois
TAKO LE ODHAJAJO BOMBNIKI NA LOV
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ZEFBAH
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
5	» » ••.•' iif ».i
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ienilovanja,—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
Visoko ▼ zraku nekje nad Anglijo letijo ti ameriški "Gromci" pripravljeni za borbo z Nemci. Letala z enim samim motorjem so v stanu se dvigniti v najvišje višave in imajo brzino do 400 milj na uro. Ta letala so označena z "P-47". Na deset tisoče jih je pripravljenih za boj proti osišču.____.—______ _______-	__i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pčtek, junija*, 1945
CESTA V BURMI
1 - .t
Slika kaže cel konvoj vojaških motornih voz L ki vozijo po serpentinasti cesti nekje v Burmi blizu Kitajske, v katero dovažajo vojaški material Pol je dolga in skozi obsežne gozdove in preko gorovja. Cesta je bila zgrajena tekom zadnjih šesi mesecev.
ANTON KREMESEC, blagajnik
Stran 4
Promotor.
BARAGOV SVETILNIK _il
BARAGA SE STALNO NASELI V. L'ANSU (1843).
6.	Nedelja — 6. po Veliki noči.
7.	Ponedeljek — Filip, d iakon
8.	Torek — Medard, škof
9.	Sreda — Primož in Fe licijan
10.	Četrtek — Marjeta, kr.
11.	Petek — Barnaba
12.	Sobota — Janez Fak., Vig. Bin.
PRVA NEDELJA V JUNIJU
"Pel bom Gospodu v življenju svojem. Prepeval Bogu svojemu, dokler bom živ. Prijetflo bo o njem premišljevanje moje, radoval se bom v Gospodu" (Ps. 103, 33-34).
Molitev je vseobča, človeška. Pogostoma molitev nima vseh lastnosti prave molitve, pa je le molitev. Življenje je tako pomanjkljivo, siromašno, betežno, da mu vedno nekaj manjka, za kar je treba prositi, in molitev je prošnja. Shodnice, molivnice, cerkve kdo lahko zapre, podere, prepove moliti javno, preti s kaznijo, ampak molitve ne more zabraniti, prepovedati, ker tako daleč ne seže nobena roka. Molitve je navadno tem več, čim huje se preganja, in morda najboljše molitve, ko je stiska velika.
Manj je zahvale, ker tudi zahvala je le vrsta molitve. Ko nečesa manjka, prosimo, kadar imamo, pozabimo, ne zahvalimo. Od deset ozdravljenih go-
gnp
Bilo je dne 24. oktobra 1843, ko Cerkev praznuje god svetega nadangela Rafaela. Na ta dan se je Baraga naenkrat spet pojavil v L'Ansu. Izpolnil je svojo obljubo in prišel ne samo za nekaj tednov, ampak za stalno. To se pravi, dokler bi videl, da bo njegobo bivanje tam potrebno. Nikjer sicer ni zapisano, toda lahko si mislimo, da je na vprašanja, če bo zdaj stalno ostal, odgovarjal prav v misijonskem duhu: Ostanem med vami, dokler bo božja volja . . .
Izraz "za stalno" je imel pri Baragi poseben pomen. Baraga je bil v prvi vrsti misijonar. Pa še to ne pove vsega. Bil je misijonar — pionir! Vedno je imel željo in "žilico", da bi oral na celem, trdo ledino, kjer še nihče drug ni zastavil svojega orala. Kjerkoli je bilo misijonsko polje že vsaj nekoliko obdelano, Barage ni mikalo. Tam naj delajo drugi in nadaljujejo pričeto delo. On hoče vedno dospeti v kraje, kjer je vse treba popolnoma z nova začeti.
Ali je bilo to Baragi že prirojeno, ali ga je vodil le božji Duh? Najbrž se ne bomo motili, če rečemo: Bilo je oboje! 3aj ne smemo pozabiti, da milost božja zida na naravo in jo dvigne kvišku. Baraga je imel že prirojeno lastnost, da je rad z novega začenjal. Tudi je rad potoval iz kraja v kraj ter opazoval nov svet. Mnogo je potoval že kot dijak na Dunaju. Bilo mu je zlasti do tega, da si u-trdi zdravje in se tako usposobi za svoj bodoči poklic, dasi takrat najbrž še ni prav nič vedel, kakšen utegne biti ta njegov bodoči poklic. Toda če Baraga ni vedel, je pa vedel Bog. Tako sta že takrat delala Bog in Baraga z roko v roki, kot navadno pravimo.	r j*
Pozneje je šlo to sodelovanje še vse bolj očividno v prid skupnim ciljem — Baragovemu in božjemu. Baragovo naravno nagnjenje je prišlo popolnoma pod oblast božjega Duha, ki ga je gnal iz kraja v kraj. Nič več radi zdravja, nič več radi spoznavanja in ogledovanja tujega, doslej nepoznanega sveta. Sedaj je šlo le za pridobivanje duš, neumrjočih in na lesu Križa odrešenih. Duše je bilo treba iskati na daleč in na široko po indijanskih gozdovih. Ni vsak misijonar za kaj takega. Bili so in so še zelo goreči misijonarji, ki pa radi ostanejo bolj na enem mestu, bolj v miru, bolj navezani na tisti kraj, kateremu so posvetili že veliko mero svojih žrtev in naporov. Tudi takih je in tudi takih Bog najde in jih visoko ceni. Ce niso pijonirji, so pa v drugačnem pogledu vse časti vredni.
Ko je prišel Baraga v L'An-se, je torej prišel "za stalno". Pa ni čakal v L'Ansu, da bi •ga smrt tam zajela — saj nam je vsaj površno znano, kako je vodila božja Previdnost njegovo poznejše življenje. Že čez pičla tri leta so se mu oči in noge začele zopet obračati drugam ...
Zelo značilno je za Barago, da vemo, kako vse drugačen je bil njegov prihod v L'Anse to pot od onega prihoda nekaj mesecev poprej. Brali smo že, kako mrzlo in deloma naravnost sovražno so ga bili sprejeli Indijanci ko je prvič prišel. Zdaj je bil led prebit, pa še vse več! Ni dovolj reči, da so bile tam, kjer je prvič vladal, led in zimska mrzlota, prijazne vodice in žuboreči studenčki — bilo je še več. Oelo vode so izginile, bi človek dejal, in na njihovem mestu so zrasle prave cvetoče pomladne gredice. Tako vs^j se je moralo zdeti Baragi, ko je videl, da so ljudje, brž ko so ga zagledali, pustili vse in se začeli ggrinjati okoli njega. Otroci in
J. M. Trunk: TEDENSKI KOLEDAR
bovih se je vrnil le eden in se zahvalil. Taki smo ljudje.
Še manj je hvale. Pri hvali ne gre za nobeno prošnjo, niti ne za zahvalo za prejeto. Ilva-la je slavospev srca pred veli-častvom Boga našega. To je splošna pomanjkljivost med ljudmi, ker zavestne hvale, poveličevanja, slavopetja je izmed vseh stvari le človek zmožen. Pravzaprav je človek namenjen le hvali. Poslušaj! "Dal jim je pamet in jezik in oči in ušesa in srce, da sta mislila, in napolnii-ju^je „z dobrim naukom. Ustvaril jima je učenost duha, /l občutjem je napolnil njuni srci in jima je pokazal dobro in hudo. Njegovo oko je čulo nad njunimi srci ter jima je pokazal veličastvo del svojih" (Sirah, 17, 5-7).
Molitev kot prošnja bo prenehala, hvala pa odmevala od začetka na vse veke. Ne zanemarjaj hvale že zdaj!
E5E	a1 s
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu pod-
pornemu društvu v Chicagi
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA,
ko, pa se bojim dati mu jo, ker je strašno kratkoviden."
Mož: "Kar brž mu jo dajmo, kajti ženin z dobrimi očmi bi je ne vzel."
'V MORSKEM KOPALIŠČU
Letoviščarka, ki ima 300 funtov žive teže, prihiti vsa prestrašena k svojemu možu: "Pomisli možiček, kopala sem se, pa sem naenkrat zagledala, kako plava proti meni morski pes."
Mož: "Ubožica, kaj se te ni nič ustrašil?"
"PIJANEC SE PREOBRNE..?'
"Jože," pravi duhovni gospod, "nepoboljšljivi ste, prav-
kar prihajate iz gostilne!"
"Saj vendar nisem pijan, gospod!" odgovori Jože. "Posedel sem le ob kupici piva pri svojih prijateljih!"
"To je vse? . . . Kaj pa nosite potem v tej steklenici?"
"Hram, hmm! Nekoliko 'zelenega', toda polovica je za Franceta."
"No, dobro Jože, ako se hočete poboljšati, imate koj tukaj priložnost. Izlijte svojo polovico v jarek, le brž se malo žrtvujte !"
"O, gospod . . ., prav zares ne morem ... moja polovica ... je namreč ... na dnu!"
Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine — podporo V bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino. Glede pristopa v društvo se dfcrnite na odbor:
odrasli, možje in žene, dekleta in fantje — vsi so mu hiteli segati v roko in mu izraziti svoje veselje, da je vendar spet enkrat med njimi. Kakor da se je vrnil ljubljen oče iz daljnega kraja, tako jim je žarelo lice od radosti in navdušenja. Baraga jim ni bil več tujec, poznali so ga iz lastnih doživljajev ž njim, zato to pot tudi kako hujskanje od strani protestantovskih "sim-patičarjev" ni moglo spremeniti položaja.
Baraga je takoj spet poprijel in v kratkem času dosegel lepe uspehe. Komaj štirje meseci so potekli po njegovem prihodu, pa je že imel zopet lepo skupino novih spreobrnjencev pripravljenih za krst. Bilo jih je 56. Obenem je pazil na indijanske otroke, ki še niso bili zreli za pouk, pa so bili radi bolezni v smrtni nevarnosti. Tudi take otroke je krstil in jim odprl pot v nebesa, kjer so podpirali s svojo priprošnjo pri Bogu veliko Baragovo delo.
Baraga pa ni imel v svojih načrtih za delovanje v L'Ansu samo pokristjanjenje zapuščenih Indijancev, ampak jim je želel prinesti tudi vse druge dobrine civilizacije in kulture. Bilo mu je na tem, da dvigne indijanski rod na višjo stopnjo napredka in kulturnega življenja tudi za ta svet, ne samo za oni. Hotel je, da bi se izkazala katoliška Cerkev tudi na področju njegovega misijonskega delovanja kot največja kulturna sila, kakor je vedel iz zgo-doviile, da se je bila kot taka že poprej neštetokrat izkazala.
Prvi korak do tega cilja naj bi storila šola/ Šola je bila za Indijance nekaj povsem novega. Indijanec je bil pač vajen potepati se po svojih neskončnih gozdovih, loviti divjačino, bojevati se s sosednjimi rodovi in si pridobivati najnujnejših potrebščin za življenje, toda hoditi v šolo, sedeti v klopeh in poslušati učitelja — to je bila za te prirodne ljudi velikanska novost. Čudno prepričevalno moč so morale imeti Baragove besede, da je dobil v svojo šolo vsaj toliko učencev in učenk, kolikor jih je imel. Saj ni moglo biti nikake "šolske obveznosti", le zgovorna beseda Baragova je dosegla, kar se je dalo doseči.
Citamo, da je prihajalo v Baragovo šolo 20 dečkov in trije možje, pa 19 deklic in 9 žen. Učni predmeti so bili: katekizem, branje, pisanje in računanje. Seveda je moral Baraga sam urediti ves učni načrt, sam prirediti knjige in iznajti učni način, ki je bil primeren za< to pisano indijansko družbo. Vse-kako se moramo čuditi, ko či-tamo, da so nekateri znali bra-
FRANK BANICH, predsednik
JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street
Drugi teden izide junijska številka ali šesta številka šestega letnika družinskega mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino:
"RUSI O RUSIJI (uvodni članek. — "PREGLED" (raznih političnih in drugih dogodkov). — Ivan Zupan: "NA O-CETOV DAN" (pesem). —
ti že v dveh mesecih. Verjetno je, da so prav iz te šole prihajali tudi novi spreobrnjenci, dasi šola ni imela samo tega namena, da bi iz poganov delala kristjane.
"Učiteljski zbor" je prišel v L'Anse ves iz La Pointa. Vendar bi se motili, če bi mislili, da je ves pouk oskrboval Baraga sam! Ne! Iz La Pointa je pripeljal s seboj, kot sam piše v nekem pismu, "nekatere pobožne in vešče osebe", ki so mu pomagale pri učenju. Najbrž so bili sami Indijanci ali Indijan-ke,ki so se bili poprej doma pod Baragovim vodstvom izvežbali za svojo novo nalogo. Tako je Baraga uresničeval že v tistih, časih in v tako divjih krajih tisto, kar dandanes poznamo pod imenom "katoliške akcije". Znal je navdušiti in pridobiti svetne katoličane za delavno pomoč v dušnem pastirstvu.
Tako je Baragov prihod v L'Anse prinesel ondotnim Indijancem popolnoma nove poglede v življenje. Indijancem se je odprl nov svet, ki ga niso bili popolnoma nič vajeni. Baragi so pa vstale nove naloge v L'Ansu kot doslej še nikjer na njegovih misijonih. O tem bomo spregovorili v naslednjih razpravicah.
Matija Novak: "NAPOLEON" (življenjepis razboritega Napoleona). — M. Šavs: "PRO-KLET . . . PROKLET . . ." (Črtica iz Minnesote). — L. Sta-nek: "POLETNA PESEM" (pesem). — J. M. Trunk: "TIHE URE — NIC, PA NI NIC" (premišljevanja). — Dr. J. L. Za-plotnik: "JURIJ GODEC" (življenjepis) . — "SLOVENSKI PIJONIR" (opisovanje Slovencev v državi Colorado, v Canon City in Colorado Springs). — "DOM IN ZDRAVJE" (razni nasveti za zdravje in gospodinjstvo). — M. Seemann: "DVE KRONI" (zanimiv roman).
Družinski "mesečnik "NOVI SVET" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinese zanimivo zbrano berilo svojim naročnikom. V tej junijski številki začenja zopet nadvse zanimiva črtica "Proklet . .. proklet . . izpod peresa našega velikega prijatelja in sotrudnika veleč, g. dekana Matije Šavsa, ki je znan kot zanimiv pisatelj inte-resantnih črtic. V urednikovem predalu čaka še cela zbirka in-teresantnega gradiva, da pride na vrsto v "Novem Svetu". Ne bodite brez tega lista v vaši hiši. "Novi Svet" je edini list te vrste med nami, da je neodvisen in posvečen le leposlovju in pouku.
"NOVI SVET" stane letno samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejema Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois.
Zdravnik: "Kaj vam je?" Bolnik: "Ne vem, kako bi vam povedal. Jem s slastjo, pijem še precej, tudi ne spim slabo, toda vsakikrat, ko bi moral začeti delo, me spreleti mraz po vsem hrbtu."
SKROMNA ŽELJA Ona: "O, kolika škoda, da nisem moški!"
On: "Zakaj pa, dušica?" Ona: "Ker bi vedno, kadar bi šla mimo zlatarja, mislila na to, kako bi razveselila svojo ženico s kako dragocenostjo."
AMERIŠKA V Ameriki mora imeti vsakdo, ki se ženi uradno dovoljenje. Ta listina se dobi na magistratu.
Na newyorskem • magistratu se zglasi krepak fant. Komaj stopi v veliko dvorano, že zasliši osoren uradnikov glas: "Slecite se!" Ko se fant sleče, mu uradnik zapove, naj teče trikrat, kar se da hitro, okrog dvorane. Ženin stori to, potem pa seže ves prepoten po srajci, da bi se oblekel.
"Počakajte," pravi uradnik, "plezajte trikrat po tejle lestvi gor in dol!"
Tako se zgodi in upehani ženin seže znova po srajci, toda uradnik mu veli, naj hitro preskoči vse mize in stole v dvorani. Tedaj se upehani fant upre, češ: "Ce je tako, se pa rajši ne bom oženil!"
"Kaj, oženiti se hočete? Torej ste se zmotili v vratih. Tu namreč preizkušamo gasilce."
BRŽ V ZAKONSKI JAREM Žena: "Cuj, možiček, sosedov sin resno snubi našo hčer-
MEH ZA SMEH
ČUDEN BOLNIK
JUNIJSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"
NEDELJSKI KOTIČEK
štev. 1, K. S. K. J.
Petek, 4. junija, 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
sv. iJruzme
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Zedlnjenih Driavab CJpjf. fftlipf VII ^rp. ▼ dri. Illinoii Severne Amerike. OCQtZ. JOliei, UL ^ ^ m5.
Naie ffcslo: "Vr m vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vte." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Oeorge Stonich. 257 JJm e Street. Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tuthek, 716 Raub St., Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette S C, Ottawa. HL Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St., Joliet, III Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodrui Rd., Joliet, HL Duhovni vqdja: Rev. Mathnv Kebe. 223 — 57th St. Pittsburgh. Pa. Vrh. zdravnik: Joeaph A. Zalar, 351 No. Chicago St„ Joliet. IIL
NADZORNI ODBOR: Andrew OUvach. 1748 W. 21* St.. Chicago, 111. Joseph L. Draalar, 1318 Adanaa Street, North Chicago^ Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, IIL
POROTNI ODBOR: Jeeeph Pavlakovich, 39 Winch ell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave.. Chicago. IIL John Denia, 2730 Arthingtoa Ave., Chicago, IIL Predsednik Atletičnega odseka: Em cry Subar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amcrikanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL
Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in *1»nicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. af lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s. ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato* ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Žavaruje se na $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo ae različni certifikati, kakor: Whole life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost, katera ae vsako leto viša.	>
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim Članom (Icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleikL
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča,- da pristopijo v njeno areoot
Za vsa morebitna pojajnila in navodila se .obrnite pismeno ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St. Joliet, UL
IMENIK
In naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine
St 1. Društvo sv. Družina, Joliet
IIL — Predsednik Joseph Buchar, 354 Ottawa St.; tajnik Anton Smrekar, 1012 Vine St; blag. Joseph Russ, 819 Elizabeth Street- Vsi v Joliet, UL — Seja se vrši vsako četrtb* nedeljo v Ferdinand Hali.
ftt 3. Društvo sv. Družina, La Salle, HL: — Preds. Anton StrukeL 1101 — 5lh St.; tajnik in blagajnik John Prazen, 1303 Third St Vsi v La Salle, J11. Seja se vrši vsako drugo nedeljo V mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
St. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, IIL: — Predsednik George Krall. P O Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, biagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, IIL Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
fit 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, IIL: — Tajnik Frank Less," 1206 Chest out Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji ne-lelji v mesecu v.prostorih sobr. Frank, Less ob pol 8. uri zvečer.
St 6. Društvo sv. Družine, Wau-
fcegan, IIL: — Predsednik Anton Ma rincic, North Chicago, 111.; tajnik ic blagajnik Joseph L. Drašler mL, 1318 Adams Street; North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo soboto t mesecu ob pol osmi uri do prekliea v novi šolski dvorani na Tenth St.
St s. Društvo sv. Družine, Rockdale, IIL — Preds. Martin 2ag&r, 606 Moen Ave., tajnik in blagajnik Micbael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, IIL Vsi v Rockdale, IIL Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkve-
oi dvorani.
St 10. Dmštvo sv. Družina, South Chicago, ID.:—Tajnik Anthony Motz 9640 Avenue ML". Vsi v South Chicago, UL Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Ste v. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchree St.,Sharps-burgh, Pa.; tajnik George Weselich, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.; blagajnik Joseph L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slovenskem domu na 57. cesti.
št 12. Društvo av. Cecilije, Joliet, IIL — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway St.; tajnica Julia Camp, 405 Indiana Street; blacrajničarka Amalia Shelko, 1011 Highland ave. Vse v Joliet 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
St 13. Društvo sv. Ivana Kraiitela, Chicago, IIL — Preds. Steve Košar, 1456 No. Kenton ave.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavetz, 1930 W. 21st Place, Chicago, 111 — Seja se vrši vsako če-tr^o . nedeljo . v v mesecu , v cerkveni dvorani sv. Štefcma, vogal-Sq. Wol-
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca. E.
Pittsburgh. Pa. — Predsednik Joseph Pavlakovich, 308 North Ave., East Pittsburgh, Pa.; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore Ave., East Pittsburgh, Pa.; blagaj. Nicholas Pavlakovich,
IZ SLOV. NASELBIN
PETDESET TISOČ DOLARJEV
j	Cleveland, Ohio.
J Mr. Leo Jurjovec, blagajnik ! Jugoslovanskega p o možnega l odbora, slovenske sekcije, mi je
►	poslal tisto veselo in dolgo pri-
►	čakovano poročilo, katero me I je spravilo v pravo pomladan-
►	sko veselje in razpoloženje. To
►	so pa sledeče besede: Petdeset
►	tisoč dolarjev. In da bi dosegli
►	še petdeset tisoč dolarjev, | predno bomo zaključili letošnjo
►	leto! To se lahko zgodi, ako se bomo vsi zavedali, da dvakrat
►	pomagamo, če darujemo v bla-* gajno JPO,SS.
; Prva je Amerika, druga je naša domovina onkraj morja. Denarni prispevki, katere nabira naša pomožna akcija, so naj prvo vloženi v ameriške vojne bonde, da pomagajo do zmage pravičnega zavezniškega o-rožja. Ko mine vojna, potrebo-vali bodo našo pomoč naši nesrečni in zatirani bratje in sestre v domovini. In potem bomo pomagali vdrugič. Pomislite to, in lahko boste dali za dvojno, pravično in vsestransko pomoč.
V mesecu maju so prispevali sledeči: Glas Naroda, New York, N. Y., $9.00; John Dolenc, tajnik društva št. 36 SN-PJ poslal $8.18; Joseph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, O., $2,000.00; Joseph Krasovetz, blagajnik podružnice št. 16 SANS, $50.00; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $16.00; Mrs. Emma Shim-kus, blagajničarka lokalnega odbora št. 22, La Salle, 111., $100.00; Jacob Brljavec, blagajnik lokalnega odbora št. 32, South Chicago, 111., $36.55; John Langerholc, blagajnik lokalnega odbora št. 23, Johnstown, Pa., $100.00 (nabral J. Turk); Joseph M. Sašek, blagajnik lokalnega odbora št. 28, East Helena, Mont., $110.00; in John Vitez, blagajnik lokalnega odbora št. 29, Bridgeport-Boydsville, Ohio, $12.50. Skup-ni dobodki v mesecu maju $2,442.23.
Največji prispevek je dal lokalni odbor št. 2 v Clevelandu, Ohio, ko je poslal kar dva tisoč dolarjev. To je dokaz, da je novi odbor na delu. Ta lokalni odbor je do sedaj poslal že $7,000.00 v blagajno JPO,SS.
Drugi večji prispevek je prišel iz gorate Montane, iz male, toda narodno zavedne slovenske naselbine East Helene, Mont. Tu so se pokazali naši ljudje, kdo so prijatelji in ljubitelji svojega ifaroda, ne samo z besedo, ampak tudi z dolarji.
Iz Johnstowna, Pa., odnosno iz Conemaugha, kjer živi zavedni in narodno čuteč J. Turk, je prišla tudi lepa vsota, posnemanja vredno delo. Tako se je odrezala tudi naselbina La Salle, kjer vedno kaj zberejo in pošljejo v našo blagajno.
Hvala, vsem, ki ste pomagali, da imamo sedaj v blagajni JPO,SS nad petdeset tisoč dolarjev.
Drugi mesec bodo prispevali drugi lokalni odbori. Lokalni odbor št. 5 v Milwaukee in okolici nikakor ne zaostaja z nabiranjem denarnih prispevkov. Rev. Anton Schifrer, blagajnik omenjenega odbora piše v Ob-zoru takole:
"Čas je zopet, da se za našo pomožno akcijo v prid naši stari domovini začnemo zopet nekoliko bolj živo zanimati. Danes imam, žal, le kratko poročilo, upam pa, da bom prihodnjič lahko poročal bolj ugodne številke. — Naša podružnica je dosedaj poslala na glavnega blagajnika vsega skupaj že $3,1 W..95. Na rokah pa imamo zdaj $20.15. Glejmo torej,:da bo ta številka začela kmalu zopet pridno naraščati."
Tako naj zapišejo vsi naši blagajniki ter pričnejo z novim nabiranjem, da bomo kaj kma-
lu imeli sto tisoč dolarjev. * Iz Roundupa, Mont., mi piše požrtvovalna in zavedna Slo^ venka, Mrs. Katherine Penica, da bo kmalu poslala denarne prispevke, katere je nabrala v naselbini in okolici.
Iz daljne Tacome, Wash., mi piše stari prijatelj G. J. Poren-ta ter pošilja $5.00 za JPO,-SS in $5.00 za SANS. Srce mu je narekovalo, da se oddolži svojemu narodu ter plača svoj narodni davek. Da bi imel mnogo posnemalcev.
Uradnikom lokalnih odborov svetujem, da naj pričnejo vsi z novim nabiranjem denarnih prispevkov ter iste redno pošiljajo na glavnega blagajnika. V naselbinah, kjer nimate še lokalnega odbora, ustanovite istega. V slovensko sekcijo JPO imate lahko vse zaupanje, saj isto vodi in nadzoruje deset slovenskih bratskih "organizacij, ki zastopajo pretežno večino našega slovenskega naroda v Ameriki. JPO,SS nadzoruje tudi ameriška vlada v Washing-tonu. Vaš darovani denar bo v dvojno pomoč: Najprvo Ameriki, potem naši domovini onkraj morja.
Daj, brat, daj; pomagaj, sestra!
Janko Rogelj,
direktor publicitete JPO.
SLOVENCI V EVELETHU IN VOJNA
Eveleth, Minn.
Tukajšna rojakinja, vdova Mrs. Ana Kinkela, je prejela dne 27. maja 1943 nad vse žalostno brzojavno poročilo od Vojnega departmenta, da je njen sinko, Pvt. Joško Kinkela, položil svoje mlado življenje na oltar domovine. Udeležil se je bojev v Tuniziji, kjer je bil od sovražne krogle smrtno zadet 5. maja 1943 in se je čez par dni poslovil od tega sveta v bolnišnici. Ko se glasi poročilo, je še pri zavesti prejel odlikovanje Škrlatnega Srca. Pač prehud udarec za žalujočo mater in vdovo, ki je stavila vse upanje na sedaj pokojnega Joško-ta.
Pokojni Joško zapušča mater, enega brata, ki pa je bolj rahlega zdravja, ter eno sestro. Oče mu je umrl pred 15. leti. — Pokojni Joško je tudi prva vojna žrtev iz naselbine Eveleth. Star je bil 22 let. Mlademu slovenskemu rojaku-junaku ohranimo trajeji spomin, materi, bratu in sestri pa bodi naše globoko sožalje!
Joško, branil si domovino in nje bodočnost, a moral si dati mlado življenje in dosegel si lepšo bodočnost, kajti tam, kjer si sedaj, ni več trpljenja. Počivaj mirno v tuji zemlji! *
Iz naše fare sv. Družine je bilo do sedaj vpoklicanih v vojaško službo 297. Od teh pa je prišlo nekaj nazaj, ker so prekoračili predpisano starost 38 let.
Dne 5. junija jih bo pa spet odšlo precejšnje število, tako da bo število vseh v službi Strica Sama čez 300. Že lepo število iz naše župnije. Od teh jih spada v društvo Sv. Cirila in Metoda, KSKJ., 70, v društvo Napredek, SNPJ., 42 (vključno tudi pok. J. Kinkela), v društvo Ime Jezus, ABZ., 38. Ostali spadajo v druge organizacije, za katere mi pa niso znane podrobnosti.
V Evelethu se tudi nahaja slovenska družina Pugel. Mr. Anton Pugel se je leta 1927 smrtno ponesrečil v rudniku Spruce. Zapustil je vdovo in deset sinov. Danes se vdova Pugel ponaša s petimi zvezdami. Pet sinov služi Strica Sama. Vsa čast in priznanje takim družinam, posebno pa še vdovam.
Vojnih varčevalnih bondov so pa kupila omenjena tri društva-kakor kaiejq naslednje vilke; prva iBvdta pomeni bonde, druga-svota pa prispevek za Rdeči križ:
Dr. Sv. C. in M. KSKJ. $1000, $10; dr. Napredek SNPJ $100, $5; dr. Ime Jezus A.B.Z. $175,
$5. — Ostala evelethska društva so tudi aktivna v tem oziru, podrobnosti pa mi niso znane.
Iz tega skromnega poročila se vidi, da naša naselbina sodeluje v vseh ozirih za poraz osi-šča. Poročilo omenja samo, koliko mi Slovenci sodelujemo.
Pozdrav vsem naročnikom tega lista
J. R* S.
POROČILO IZ KAN S ASA Mulberry* Kansas
Kar se tiče dela v rudnikih, pri nas ni nič več tako, kakor je bilo prejšnja leta. Samo ena majna je še ostala, 22 Western Coal Co. — In 24 Western Co. je prenehala obratovati in je pobrala iz jame vse tračnice, vozičke itd. Tako je veliko mož brez dela, posebno takih, ki so že malo bolj v letih. Mlajši možje so večinoma šli 2a delom kam drugam, še preden je ta majna zaprla vrata. Veliko Ijih je jsaposlertlh pri obrambnem delu (defense plants), ali za bolj priletnega človeka je bolj težko iti od tukaj, ker vsak ima svoje domovanje tukaj in družino, in je res hudo, iti kam in vse nanovo začeti. Mladi svet pa je dandanes skoraj res zaposlen, tudi mlade žene in dekleta, če se le more katera posloviti od doma.
Zraven vseh teh trpkih neprijetnosti in žalovanja, kakor sem jih deloma opisala že v prejšnjem pismu, smo pa imeli tudi vesele in slovesne trenutke. ' Tukaj v Frontenacu, Kansas, je bila nova sv. maša in sv. birma. Veliko mladih fantov in deklet je prejelo sv. birmo, pa tudi veliko odraslih. Res je bilo prav lepo in cerkev je bila polna. Tukajšnji preča-^;iti škof W. so bili prav zadovoljni z našo lepo novo cerkvijo in so se lepo zahvalili vsem, ki so pomagali pri delu, ali pa prispevali, da je bilo popolnoma plačano vse. V teh časih je hudo, ker je vse tako drago, pa še težko za dobiti. Pri vsakem drugem delu se že več zasluži, kot v rudniku, vendar pa se mora ta ubogi majnar cele dneve po kolenih plaziti in delati hudo nevarno delo — zmeraj slišimo, da katerega zasuje — vendar pa si ne more nič izboljšati svoje plače.
Mrs. John Terlip, Jr.
TolfToM
Kadar ste v večji družbi, recite enemu izmed zbranih: "Jaz znam imenitno čarati!" Ta se bo seveda porogljivo zasmejal in vam ne bo verjel niti besedice. Ali pa bo zahteval: 'Pa dokaži, če res znaš!" "Dobro," mu odgovorite. "Stavim dinar (ali kolikor pač hočete), da bom začaral tvoje gumbe*"
"Velja!" bo ta udaril v roke — in tedaj pričnite 'čarati'."
"Torej poslušaj!" recite svoji žrtvi. "Dotaknil se bom vsakega gumba na tvojem suknjiču in zamrmral nad njim čaro-dejne besede, pa bodo gumbi začarani."
Ko to storite,-ukazite žrtvi: "Zdaj pa pojdi ven. Kadar bom zaklical 'Odpik!', pa spet stopi nazaj v sobo — in tedaj ne boš imel na suknjiču nobenega gumba več."
"No, zdaj sem pa res radoveden, kako boš to napravil!" se bo ta zasmejal in odšel iz sobe.
Čez nekaj minut ga pokličite nazaj. Stopil bo v sobo in hitro pogledal na suknjič. Ko bo videl, da so še vsi gumbi tam, bo zmagoslavno vzkliknil: "Izgubil si stavo!" Tedaj ga pa mirno zavrnite: "Prijateljček, ali si slep kali? Stavo sem dobil jaz in ne ti!"
"Kako to?" bo debelo zazijal.
"Povej," ga vprašajte, "koliko gumbov si pa imel prej na suknjiču?"
"Prav toliko, kolikor jih imam zdaj," bo ugotovil.
"No, torej! Potem je pa kar v redu!" odgovorite. "Saj sem stavil s teboj, da ne boš imel nobenega gumba več. Ali imaš mar katerega več? Dobil sem stavo!"
sovih, ki je pač tolmačil samo voljo svojega Očeta, ki je v nebesih !
In ko so ameriški katoliški škofje sklenili vključiti tudi trpeče Slovence med tiste, ki naj bi prejemali podporo od ameriških katoličanov, so zraven izjavili, da se zelo strinjajo z mislijo, da bi Slovenci tudi sami za svoje v starem kraju TAKOJ nekoliko poskrbeli, zato so sprejeli Pomožno Akcijo Slovenskih Župnij pod svojo zaščito. Ta akcija torej ni samo in zgolj kak "Ambrožič", ampak je vse nekaj več, neprimerno več. Kdor more, naj razume. In razumeti mora, kdor želi biti po naročilu g. Kristana dober katoličan. Dober katoličan ne more nasprotovati cerkvenim ustanovam. Ker je za "Pomožno Akcijo Slovenskih Župnij tudi sam papež, (potom Bishops' Reliefa) se kar po vsej pravici sme imenovati cerkvena ustanova. In tu bi lahko spet posegel v sveto pismo in spomnil na besede: "Kdor Cert kve ne posluša . . ."
Nikar torej ne razočarajmo g. Kristana! Nikar ne razočarajmo vseh tistih, ki so odobravali in še odobravajo njegova zelo umestna priporočila! Bodimo zares dobri katoličani v vseh ozirih, pa tudi v tem, da se ne zaganjamo v Pomožno Akcijo Slovenskih Župnij, ampak jo na celi črti podpiramo!
1513 Brinton Ave., North Braddock, Pa. — Seje se vrše vsako drugo ne-ieljo v mesccu v Hungarian dvorani, East Pittsburgh, Pa. ob 2. uri popoldne.
Št. 16. Društvo av. Terasi Je, Chicago, IIL—Predsednica Mary Kremesec, 1323 So. Winchester Avenue, tajnica
Wary Kovacic. 2294 Blue Island Ave.; blagajni ca Theresa Pintar, 1930 W. 2nd Str. Vse v Chicago, 10. — Sej« »e vrše vsak četrti ponedeljek v meseni, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
št. 17. Društvo sv. Terezij«, Ottawa, in. — Mrs. Katarina Bajuk, preds. 28 La Fayette Street, U j niča Mar; ikoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine "itreet — Vse v Ottawa, 111. Seja se rrši vaako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayulta.
Št. 18. Druitve av. Družine, Spring-leld, IIL — Predsednik Matt Barbo--ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajni žarka Agnes Barborich, 1504 So 15 th Št. Vsi v Springfield, IIL Seja se vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvora nL 15tb ui Laure St.
St. 19. DruJtvo av. Roka, Butt® , Montana. — Freds. Stanley Oudic, 111 E. Wolhnan St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi 7 Jutte, Mont. — Seja se vrsi vsako 3. ledeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Fhil. — ■Jt.lge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
I$t>. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, IIL — President Emery Subar,, 540 N. Bluff St.; Sec'y. Ralph Wedic, 1400 Dearborn St.; Treas., Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St
No. 22, Chicago, HL — President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge oieets every second Sunday of the montli at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago. Št 23, Društvo sv. Mihaela, Joliet
111--Tajnik Matthew Pershey, 1009
Summit Street; blagajnik John Russ, 922 Summit St. — Seja se vrši vsako tretjo soboto v mesecu ob pol drugi popoldne v dvorani sv. Jožefa.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi
14 SOVRAŽNIH TUJEZEM-CEV PRIJETIH
Newark, N. J. — Zvezni preiskovalni urad javlja, da so zadnje dni zvezni preiskovalci aretirali 14 nemških podanikov, ki so se izkazali nenaklonjeni tej deželi.
F'jr Victory... U.S. DEFENSE
BONDS STAMPS
VZEMIMO SI K SRCU BESEDE SANS-OVEGA PREDSEDNIKA
(Nadaljevanje z 3. strani)
Slovenskih Župnij, so škofje dali po vseh katoliških cerkvah v Ameriki vsaj po enkrat na leto zbrati posebno kolekto za TAKOJŠNJO pomoč ubogim ljudem, ki trpe.po širokem svetu ^-adi vojne, in med te nesrečne so všteli tudi naše brate in sestre v starem kraju, ki so znani pod imenom Slovenci. Dober katoličan bo kaj hitro postal slab katoličan, če bo začel trditi, da katoliški škofje ne vedo, kaj delajo. Zakaj tu ne gre za kako politiko, tu gre za podpiranje siromakov, ki je zaukazano v mnogih izrekih Kristu-
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Telefon Canal S 817. CHICAGO. ILL.
DR JOHN J. SMETANA i
► Pregleduje oči in predpisuje očala j } 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne cre: vsak dan od 9 nirtraj do 8:30 zvečer.	.
DEKLETA ALI ŽENE
sprejemamo za dobro opravilo pri CORRUGATED PAPER BOX PLANT, v starosti od 18 do 35 let., 55c na uro. Polovica teh opravil se bo nadaljevala tudi po vojni.
Zglasite se pri Maxwell Bros. 23. So. Morgan St. (2Z~nd St. in Morgan St.)
IZREDNA PRILIKA
za kuharje in kuharice vsake vrste, to je za kuhanje, praženje, pečenje, fino pecivo, oskrbnike in oskrbnice za jedilne shrambe, strežaje in stre-žajke, nadzorovalce, kasirje in kasir-ke, razne oskrbovalce in upravitelje skladišč, bartendarje in "bus boys".
Plačamo vse stroške do Los Angeles, California.
Zglasite se v sobi ši. 2204 na 435 Norih Michigan Ave., Chicago, med 10. uro dopoldne in 4 uro popoldne v ponedeljek, torek ali sredo.
ODKOD NAZIV "STO DNI" ZA ZADNJO DOBO NAPOLEONOVE VLADE
Kq so zavezniki Napoleona prvič premagali, so ga, kakor znano, pregnali na laški otok Elbo, ki so mu ga dali kot samostojno kneževino. Prebrisani Napoleon je pa dobro vedel, da se njegovi zmagovalci pri delitvi plena resno prepirajo, kakor tudi, da Francozi vsiljenega jim kralja Ludovika XVIII. ne marajo. Zato jo je kar na lepem s par sto vojaki popihal z Elbe, prišel na Francosko, kjer so proti njemu poslane čete prestopile na njegovo stran, in 20. marca 1815 je bil že spet v Parizu. Preplašeni zavezniki, ki so zborovali na kongresu na Dunaju, so se brž ze-dinili zoper nevarnega moža in angleško-pruska vojska ga je sredi junija končno premagala pri Waterlooju v Belgiji. Ludo-vik XVIII. je že 28. junija pri šel nazaj in ko ga je pariški prefekt sprejemal, je začel svoj pozdravni govor z besedami: "Veličanstvo, sto dni je preteklo ..." Tako je nehote dal ime zadnji dobi Napoleonovega cesar jevanja od 20. marca do 28. junija 1815, sto dni, ki ji je do danes ostalo v zgodovini.
---o-
! VESELA STAVA
V' i ' >:
Danes pa> spet nekaj za.zkba-vo in kratek čas I ^	r ' •
Kdor hoče koga pošteno "potegniti za nos" in dobiti stavo, naj pazljivo prebere to-le na-vodilo;
SPREJEMAMO DEKLETA IN 2ENE
(poročene ali samske, 18 do 45 let)'
n	ni treba, da bi bile izvežbane
Za delo v naši moderni svetli in sončni tovarni. Ni vam treba nobene izkušnje. Če bo potrebno, bomo vsako izučili sami in ji plačevali tudi za dobo učenja.
Dobra plača že v začetku
Pri nas dobite dobro začetno plačo in ugodne delavske pogoje, s priliko za napredovanje. Sedaj je na razpolago dnevno kakor tudi nočno delo in sicer neposredno OBRAMBNO kakor tudi civilno delo.
Blagovolite priti k nam
med ponedeljkom in soboto od 7. ure zjutraj najprej pa do 6. * ure popoldne.
OLSON RUG CO.
2800 North Pulaski,
Chicago, Illinois

Družba
Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 4. junija, 1943
7	,»»♦«•—»•»•••>••»..................................
*
,+ i
i! i* s
♦I
1*1
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj . Poslovenil — AL Benkovič

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
1* *
is s
«'(L +
Oni dan jih je deset prišlo na kmetijo Štefana Mihajlova, k tistile hiši, ki je zaprta. Stefan je bil na polju, pa so šli k starki: daj to, daj ono. Starka prinaša in se klanja. Oni pa: Daj novcev, baba! Starka se je spustila v jok, a kaj je hotela, odprla je skrinjo, vzela iz cunje dva altina (bakren novec, 3 kopejke) in jih dala s solzami: Vzemite, samo življenje mi pustite! Oni pa so rekli: To je premalo! In opričnik jo je mahnil po sencu, pa je bilo amen. Pride Stefan s polja in vidi: žena leži z razbito glavo. In tega ni prenesel! Ozmerjal je carske ljudi: Ali se ne bojite Boga, pre-kletci? Da bi vas požrlo na onem svetu peklensko brezdno! Oni pa meni nič tebi nič siromaku zanko za vrat in so ga obesili na vrata!"
Strepetal je od jeze Nikita Romanovič. Vroče je vzkipel.
"Kaj ? Na carski cesti, tik pred Moskvo, ropajo lopovi in pobijajo kmete. A kaj store proti temu vaši staroste? Zakaj trpe, da se razbojniki imenujejo carske ljudi?"
"Res je," pritrdil kmet, — "opričniki pravijo o sebi: mi smo carski ljudje, opričniki smo; nam je vse dovoljeno, a vi, češ, ste samo kmetje! In poveljnike imajo med sabo. Ti nosijo znake: metlo in pasjo glavo. Torej so gotovo carski ljudje."
"Neumnost!" — je vzkliknil knez, — "razbojnike boš imenoval carske ljudi. Tega ne razumem," — je pomislil. "Posebne znake? Opričniki? Kakšna beseda je to? Kakšni ljudje so to? Ko pridem v Moskvo, govern vse carju. Naj mi ukaže, da jih izsledim. Tega jim ne prizanesem, bogme, ne prizanesem!"
Medtem pa je šlo rajanje svojo pot.
Neki mladenič je pf^Mavljal ženina, neka devojka nevesto; mladenič se je globoko klanjal svojcem svoje neveste, katere so tudi predstavljali mladeniči in de-vojke. /
"Gospod, — tast moj," — je pel ženin skupno z zborom, — "zvari mi piva!"
"Gospa tašča, speci kolačkov!"
"Gospod svak, osedlaj mi konja!"
Potem so se mladci in devojke prijeli za roke ter krožili okrog ženina in neveste sedaj od ene, sedaj od druge strani. Ženin je izpil pivo, pojedel piroge, prejezdil konja do pogina in spodil sv6jce.
"Tast, vzemi te vrag!"
"Tašča, vzemi te vrag!"
"Svak, vzemi te vrag!"
Pri vsakem verzu potegne iz kola tu de-vojko, tam mladca.
Seljaki so se smejali.
Naenkrat se oglasi rezek krik. Kakih dvanajst let star deček je ves krvav planil med rajalce.
"Rešite me! skrijte me!" — je kričal in se prijemal kmetom za suknje.
"Kaj se ti je zgodilo, Vanja? Zakaj tuliš? Kdo te je udaril? Menda vendar ne opričniki?"
Hipoma sta se oba roja združila v eno skupino; vsi so obkolili dečka, a on od strahu ni mogel niti govoriti.
"Tam, tam," je jecljal, "za vrtovi, pasel sem teleta ... oni so prišli, pričeli ubijati teleta, s sabljami so jih sekali. Prišla je Dunjka, pričela prositi, vzeli so Dunjko, jo vlekli... vlekli s sabo, a mene___"
Novi klici so preglušili dečka. Ženske so bežale z drugega konca vasi . . .
"Gorje, gorje!" so kričale; "opričniki! Bežite, dekleta, skrijte se vrž! Dunjko in Alenko so že prijeli in Sergejevno so ubili!"
Zdajci se pokažejo jezdeci (bilo jih je kakih petdeset) z golimi sabljami. Pred njimi je jahal črnobrad mladec v rdečem kaftanu, z risjo čepico z brokatastim vrhom. K sedlu je imel privezano metlo in pasjo glavo.
"Hoj! Hoj!" — je kričal. — "Pobijajte živino, sekajte kmete, lovite devojke, za-palite vas!" Za mano, mladci, nikomur ne
prizanesite!" *	-
Kmetjfe so bežali, kamor je kdo mogel.
"Batjuška, bo jar!" so jadikovali tisti, ki so bili blizu kneza, "ne zapusti nas siromakov! Brani nas bedne!"
A kneza že ni bilo več med njimi.
"Kje pa je bojar?" — je vprašal star kmet in se oziral na vse strani. — "Kakor bi se bil v tla vdrl. Tudi njegovih ljudi ni videti. Gotovo so odšli, dobri ljudje! O j, beda, Čaka nas gotova smrt!" -
Mladec v rdečem kaftanu je ustavil konja.	:
"Hej, ti stari zmrznjenec! Tu so rajali, kam so se raztekla dekleta?"
Seljak se je klanjal molče.
"Na brezo ž njim!" je zakričal črnec; "ako ljubi molk, naj molči na brezi!"
Nekaj jezdecev je poskakalo s konj; vrgli so kmetu vrv okrog vratu.
"Batjuške, redniki! Ne ubijajte starca; pustite me,ijube duše! Ne ubijte starca!"
"Aha! se ti je razvezal jezik, sivec stari! Prepozno je, brate, drugič se ne šali! Na brezo ž njim!"
Opričniki so odvlekli starca k brezi. Ta hip je za kočo počilo nekaj strelov; deset pešcev se je vrglo s sabljami na tolovaje; in v istem času so knezovi jezdeci pridrli s konca vasi in s krikom napadli oprični-ke. Knezovih vojakov je bilo polovico manj, toda napad je bil tako nenaden in hiter, da so na mah premagali opričnike. Sam knez je vrgel z ročnikom sablje njih# načelnika s konja. Ne da bi mu pustil časa, da se zave, ga je potegnil s konja, mu pokleknil na prsi in mu stisnil grlo.
"Kdo si, lopov?" je vprašal knez.
"A kdo si ti?" je vprašal opričnik; hro-pel je in oči so se mu Vrtele.
Knez mu je nastavil samokres na Čelo.
"Odgovori, prekletec, ali pa te ustrelim kakor psa!"
"Tvoj sluga nisem, razbojnik," — je odgovoril črnec brez strahu; — "tebe pa obesijo, da se ne boš več loteval carskih ljudi!"
Samokresov petelin je udaril, a samokres se ni sprožil in črnec je ostal živ.
Knez se je ozrl. Nekaj opričnikov je ležalo ubitih, nekaj so jih vezali knezovi vo-jaki, drugi pa so se razkropili.
"Zvežite še tega!" pravi knez in gledajoč v zverski, a neustrašeni obraz črnega moža si ne more kaj, da bi se ne čudil. "Kar je res, je res, vrl dečko je!" je pomislil knez; "škoda, da je lopov!"
Medtem se je približal knezu njegov stari lovec^JIihejič.
"Poglej, batjuška!" je rekel, kazoč mu sveženj tenkih, a močnih vrvic s pentljami na koncu; "vidiš, take zanke nosijo s sabo. Gotovo ne more prvič. Vragova babica naj jih vzame!"
Tedaj so vojaki privedli h knezu dva konja, na katerih sta sedela dva človeka, k sedlu pritrjena. Eden izmed njiju je bil starec z razmršeno sivo glavo in dolgimi brki. Njegov tovariš je bil črnook mladec kakih trideset let na pogled.
"Kdo sta ta dva?" je vprašal knez. "Zakaj ste ju privezali k sedlu?"
"Ne mi, bojar, temveč razbojniki so ju privezali k sedlu. Našli smo ju za vrtovi in straža je stala poleg njiju."
"Odvežite ju in oprostite P
Osvobojena ujetnika sta iztegovala zastale ude, a se jim ni mudilo uživati svobodo, ampak sta obstala, da bi videla, kaj se godi s premaganci. -
"Cujte, lopovi," je rekel knez zvezanim opričnikom, "govorite, kako ste se smeli imenovati carske sluge? Kdo ste?"
"Ali si slep ali kaj?" je odgovoril eden od njih. "Ali ne vidiš, kaj smo? Carski ljudje, opričniki!"
"Prekletci!" je krikni Serebrjani, "ako vam je življenje drago, govorite resnico!"
I (Dalje prih.) / -
S. P. D. SV. MOHORJA
Ti
Ustanovljena 31. decembra 1921.
Inkorporirana 12. oktobra 1923.
CHICAGO, ILL. Odbor za leto 1943:
Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 22nd Place
Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place.
Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street.
Blagajnik: Jo*. Oblak. Jr„ 1840 W. 22nd Place.
Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street
Duhovni vodja: Hev. Edward Gabrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman,
2326 So Wolcott Ave. — Frank Dolenc, 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Cotf. 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic, 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozbolt, 2029 Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich. 1901 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradoo Glasilo: "Amerikamki Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo'od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete prot>bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo.
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika.

NAZNANILO
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 6. junija točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo udeležite. *
Ako ste zaostali z vašim asesmentom ste prošeni, da vaš dolg poravnate, kakor hitro mogoče.
Kampanja za pridobivanje novih članov je še vedno tukaj. Ali ste vi že pridobili kakega novega člana? Ali je vaša hčer in sin že pri naši Družbi? Eno si moramo vsi zapomniti, BREZ MLADINE NI NOBENE BODOČNOSTI. Zatoraj vsi na delo, in vsak član pridobi vsaj enega novega.
Z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik.
................. f/l/fi.?"-'. bf litim trti* irT i >i» ia n
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI nepozabne nam soproge, matere in sestre_
JENNIE G0STISHA
(rojena BELEC) Id nas je zapustila ter odšla ▼ večnost 5. junija 1942.
Eno leto je ie preteklo, odkar je za vedno utihnil Tvoj mili glas, in Tebe ljubljena soproga in sestra ni več med nami. Odšla si v boljšo domovino, kjer ni tešav, ne zemeljskih bridkosti, toda spomin na Tebe še živi v naših srcih in živel bo večno.
Draga soproga, mati in sestra, mirno počivaj in vživaj nebeški raj. ker tolaži nas prepričanje, ki nam ga daje sveta vera, da se xopet vidimo in združimo gori nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOHN GOSTISHA, soprog; JENNIE, hči: zet vnuk ter 3 bratje in 3 sestre.
Waukegan, I1L. 5. junija 1943.
stiska, še bolj hudo pa je, ako kdo zida le na tujo pomoč, kadar in ako si more še sam pomagati. Pomoč je končno malo boljša beračija, in berača boš težko zadovoljil, ker je pa£ berač, zadovoljen pa bo berač tudi sam, ako si sam zna in more pomagati.
*
Ribari ja med Moskvo in Varšavo je sitna roba, ampak najslabša roba ni, jaz sodim, da je celo vrlo dobra roba. Veselje v Berlinu in Rimu, da so uspeli pri propagandi, bo kratko in piškavo.
Dobra roba. Kako to? Zmage še ni, Hitler je še pri moči, če koga zasrbi, da bi skočil, well, zdaj se mora še premagati. Med Poljaki se oglašajo sr-boritneži, ki eatrjujejo, da se bodo borili do zadnjega moži-celjna, ako bi ne bilo prejšnjih poljskih mej, in borili se bodo, ako bi jim nasprotoval ves svet. Tako pravijo v nekem pamfletu med amerikanskimi Poljaki. Well, well . .. kri se bo pomirila, kaša se kuha pri ognju in je vroča, ampak nihče ne je vroče kaše.
Churchill je rekel, da hoče Poljsko in močno Poljsko, in Roosevelt je pritrdil^ in sam Stalin je povedal, da naj bo Poljska in močna Poljska, ampak maloruski in ukrajinski kraji ne spadajo k Poljski, te | kraje je Poljska le dobila, ker Rusija tedaj ni mogla govoriti, druge velesile pa so bile ali slepe, ali pa vesele, da imajo pred Poljaki mir.
Dobra stvar je sedanja riba-rija. Izčistilo bo ozračje zdaj, ko je še čas, ko Poljske še ni, ni nobenega poljskega moži-celjna, fia bi šel v borbo, ko so le usta močna, druge moči pa nič. Dobro, da se je stvar že zdaj načela, ko se nihče ne more skakati in vihteti noža, ko more vsak nezadovoljnež le samo govoriti. Polagoma se bo svet navadil, ker že zdaj izve, kako bo: Finci bodo morali vgrizniti in dati Rusom najmanj Karelijo, da ne bodo mogli gledati na uro v Leningradu, Estonci in Latvi in Litvini bodo tudi morali vgrizniti v kislo jabolko, in pred vsem Poljaki pri maloruskih in ukrajinskih delih, in Rumunci pri Besarabiji in Kostanci, morda še Turki pri Dardanelih, in Angleži pri izhodu v Indijski ocean in Japonci pri Manžuriji in Koreji in Port Arturu in še marsikje bo prišlo do izprememb, dasi se danes še vsi prizadeti penijo, da ne sme biti takih izprememb. Navadili se bodo, in do-^ bra je ta stvar, ker le take iz-premembe bodo zagotovile poznejši mir. Kislih jabolk bo tudi na Pacifiku za Japonce, ki se danes ustijo, da se bodo, če treba, še sto let borili. Bev . . . bev . . . naj se le navadijo, ko bo začela toča padati po Japonski.
Spor med Moskvo in Varšavo je siten, pa izredno dober.
WiMimiiismjmiiaimimiMiimiimimmiBm
MARIN KLARICH & SON "
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
MI prevzemamo vse vrste dela. gradimo nove stavb« kakoršnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. šoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela, kol popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas ]• vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in načrte dajemo na željo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lirttn dom, lastno hišo, kar napravimo vam mi sa smerno nizko ceno.
Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St„ . Chicago, Illinois
m
Pisatelj Louis Adamič je napisal sličico "Meet a Hero". J
Slovenskemu junaku da ime Milorad. Ogenj v strehi pri srbskem šovinistu v "Srbobranu". j Grobo pada na Slovence in A-, damiča, da se je predrznil dati slovenskemu junaku srbsko ime, ker, tako izgleda, privilegij junaštva pripada le Srbom, dasi jim vobče takega junaštva nihče ne zanika. Taka predrznost od slovenske strani!
Well, to je le neznatna sličica, kako je bilo zadnjih dvajset let v Jugoslaviji, vsaj v nekih srbskih, tudi hrvaških in celo slovenskih krogih. Prepir za kozjo brado. Ampak ni bilo nikogar, ki bi bil take srboriteže prijel za ušesa in bi bil napravil red.
Tu je pa tudi vrlo važen migljaj za bodočnost, ako naj bo nekaj skupnosti: nad vsemi Slovani, če pride do kake skupnosti, mora biti močna roka tudi v političnih zadevah, ki bo udarila vsakega šovinista in ga postavila pred vrata, kakor dela to naša federalna vlada, kadar postane ta ali ona država preveč petelinska. Odkod naj pride taka močna roka? Od Amerike? Hm?
Wendell Willlue je zapisal o Stalinu, da "he may be a tough and cruel man", ampak noben človek nima le slabih lastnosti, in Stalin ne more biti izjema.
Ribarije med Moskvo in Varšavo se nadaljujejo. Za aliiran-ce je to sitna zadeva, za morebitno kako slovansko sporazu-menje pa smatram vsaj ja& ta spor za odpravo najbolj važne zapreke, toraj za ugoden pojav.
Poročevalec Ralph Parker je naslovil na Stalina pismo, kako misli o stališču Poljske do Rusije. Preglejte ta Stalinov odgovor, in prav zlobni morate biti, ako ne priznate, da v Stalinu ni vse le "rough and cruel". Stalin je tudi razsoden možakar. Ali so taki možakarji, razen Sikorskija, tudi na poljski strani, sami sodite. Bojim se, da jih boste morali po Sokratovi metodi z lahterno iskati in še tedaj boste težko koga našli pri sedanji poljski vladi v Londonu.
*
Na našem domačem dvorišču v Ameriki je postalo precej tiho. Tupatam kak nergač kako zine, in še ta je bedasta, kakor po navadi pri blebetačih. Prej se je oglašala neka zavist, ako je kdo "tam" pomagal, ker je pač našel pota za takojšnjo pomoč, zdaj vsaj ugovarjanja ni. Pomoči bo treba še potem, ko se odpre pot za mogočo pomoč, ampak mnogi tedaj ne bodo več potrebovali pomoči, ker "tiha zemlja ga ne drami, strasti ne buči vihar . ." Pomoč je le živim mogoča.
Tudi tam pa morajo biti potrpežljivi.. Ko se je tam vsula nemška in laška burja, so klicali Amerikance na pomoč. "Pridite, pomagajte, takoj pridite, jutri pridite, ne moremo dalje vzdržati, vse bo šlo, ako takoj ne pridete". Amerikanci naj bi bili kar po zraku prifr-čali. Kaj takega je pri najboljši volji nemogoče, in po skoro-da dveh letih potrebnega čakanja so se malo pomirili, ker takih klicov ni več. Izgleda, da so si le kolikor toliko tudi sami pomagali, kakor je pač šlo. Kjerkoli si more kdo sam pomagati, naj si sam pomaga, in taka pomoč bo izdala, kjer pa kdo kriči le po drugi pomoči, ne bo niti pri pomoči zadovoljen. To uči izkušnja, ako je kdo že bil pri pomoči in videl posledice tuje pomoči.
Hudo je, kadar pride taka
STANOVANJE V NAJEM
se odda slovenski družini. Tri sobe, kopalnica in druge ugodnosti. Vprašajte v slovenski cvetličarni
John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd. Phone CANal 3073
TTmmmmmmmm
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v
Chicagi._;!
liiHiiiiiinirtiiiiiž
tZZZi
C