YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE
Kako premagati težave (stran 2)
Naloge subjektivnih sil v KS (stran 4)
S kmetijskimi stroji ravnajmo previdno
(stran 5)
Dela ne manjka (stran 6)
V Ptuju kros Dela (stran 9)
I^TO XXXIV., ŠT. 39	Ptuj, 8. oktobra 1981	CENA 6 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO PTUJ
Bomo dosegli zastavljene cilje?
Doseženi gospodarski rezultati te^a ne
ugotavljajo, so ugotovili delegati družbeno
^litičnega zbora ptujske občinske skupščine,
tj so se sestali v ponedeljek. Razpravljali so o
polletnem poslovanju v občini, predsednik
^ršnega sveta Martin Berden pa. jih je
jfznanil tudi s podatki o gospodarjenju v
poletnih mesecih.
Resolucija za leto 1981 na primer predvide-
la 6-odstotno industrijsko rast proizvodnje, ta
pa je šele v osmih mesecih dosegla rast, enako
lanski v tem času. V avgustu je z negativno
rastjo proizvodnje poslovalo 14 prganizacij
združenega dela od enaintridesetih, katerih
jelo izvršni svet redno spremlja, pet OZD ie
na lanski ravni, le dvanajst OZD je preseglo
doseženo raven lanskega osemmesečnega
obdobja, slabše rezultate kot v juniju letos se
vedno dpsega devet OZD.
Tudi izvozna gibanja niso ugodna in niti
približno enaka planiranim. V primenavi z
lanskimi osmimi meseci Je izvoz v tem letu še
za 9,7 odstotka manjši. Z,aostajanje povzroča-
ta predvsem TGA Boris Kidrič in Hiko Olga
Meglič, medtem ko drugi pomembnejši
izvozniki dosegajo večji izvoz kot v enakem
lanskem obdobju. Delegati so opozorili tudi
na povečan uvoz, ki jel)il v prvem polletju
skoraj enkrat višji kot pred letom, v osrnih
mesecih pa je v primerjavi z lanskim enakim
obdobjem kar za 55,6 odstotka višji. Ker tako
pospesenemu uvozu ne sledi povečan izvoz,
pokriva občinsko gospodarstvo z izvozom le
20 odstotkov uvoznih potreb. Organizacije
združenega dela sicer v tem polletju pričaku-
jejo boljše rezultate, vendar je vprašanje.
Koliko je moč nadoknaditi zamujeno.
Delegati družbeno političnega zbora so
soglasno .sprejeli sklepe in stališča izvršnega
sveta skupsčine občine, obenem pa poudami,
da je potrebno na vseh ravneh zaostriti
osebno in kolektivno odgovornost vsakega
posameznika, ki lahko prispeva svoj delež k
izboljšanju gospodarske situacije. Delegati v
svoji razpravi niso opozorili na prizadevanja
družbe kot celote, temveč so se — koL že
tolikokrat doslej — omejili v razpravah na
težave, ki so v posameznih delovnih okoljih.
Delegacija občinskega sveta zveze sindikatov
pa je opozorila, da imamo dovoli dobrih
sklepov m stališč, le akcija jim ne sledi.
N. Dobljekar
Nosači se potijo pod težo sladkega grozdja
Foto: M, Memoni
Strokovnjaki ocenjujejo kvaliteto grozdja	Foto: Ozmec
„Spet trte
obrodile..."
že stoletja je vinska trta,
trgatev, most in vino sestavina
življenja skorajda slehernega
Slovenca, še posebej velja to za
naše kraje, s^ se ponašamo z
vinorodnimi Halozami in Slo-
venskimi goricami: Zato je tudi
okrog trgatve in kvalitete ter
količine grozdja vsako leto pove-
danih precej besed in prelitega
precej črnila.
Letos smo s trgatvijo zavlače-
vali do oktobra, doseči smo
hoteli čim višjo stopnjo sladkorja
v grozdju, saj nam je bilo vreme
naklonjeno. Z uradnim začetkom
trgave se je žal pričelo tiJdi slabo
vremC; gnitje grozdja in nestrp-
nost vinogradnikov. Ni slučaj, da
je bilo minuli vikend zaradi
lepega vremena živahno skoraj-
da v vseh vinogradih. To je bilo
očitno tudi v Ptuju in na drugih
odkupnih mestih grozdja, kjer so
stale dolge vrste kmečkih vozov,
naloženih z grozdjem. Ptujski
predelovalni center je delal tako-
rekoč dan in noč, v prvih treh
dneh prevzema grozdja so ga
dnevno predelali po 25 vagonov.
Čeprav je letos pridelek nekoliko
manjši, so v ptujskem predelo-
valnem centru mnenja, da bodo
predelali več grozdia kot leto
poprej. Stopnja sladkorja je pri-
merna, kvaliteta tudi. Martin bo
imel dovolj dela — iz dobrega
mošta bo naredil dobro vino!
.IR
Borci NOV
občine Ormož
Jutri. 9. oktobra se bo sestal
občinski odbor ZZB NOV Or-
mož in obravnaval aktualne
naloge v zvezi z izvajanjem
gospodarske stabilizacije, pripra-
ve na volitve v letu 1982 s po-
udarkom na evidentiranju mož-
nih kandidatov za družbenopoli-
tični zbor in druge aktualne
naloge organizacije ZZB NOV v
zvezi z izvajanjem socialne politi-
ke v občini.
JUBILEJNI VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
PO POTEH SPOMINOV
Ko bo 11. oktobra zvečer krenil na pot jubilejni
vlak bratstva in enotnosti (letos namreč slavimo
20-letnico vlaka) bodo znova oživeli spomini;
spomini, ki jih m prekril čas in spomini, ki še bolj
utrjujejo nezdružljive veri^ bratstva in enotnosti;
[o največjo pridobitev NOS. ki jo moramo čuvati
rot zenico očesa.
V dveh kompozicijah vlakov, ki ju bodo vlekle
lokomotive Titovega plaveea vlaka, bo čez 1400
nekdanjih izseljencev m njihovih ožjih družinskih
članov. Iz ptujske občine bo z vlakom potovalo
®lizu 50 nekdanjih izseljencev in iz ormoške okrog
Udeleženci vlaka bodo obiskali prek 40 srbskih
občin: domujejo pa v 30 slovenskih mestih.
Jubilejni vlak vozi tudi v jubilejnem 40. letu
izseljenistva. Njegova pot je različno dolga, vendar
prežeta z novimi bogastvi in ni obremenjena s
px)tjo v neznano.
Preden bosta kompoziciji vlaka nadaljevali pot,
bosta za nekaj časa postali v Beogradu — na
postaji Topčider. od koder bodo udeleženci vlaka
odšli v hišo cvetja, kjer se bodo poklonili največje-
mu velikanu naše revolucije m človeku, ki je
vseskozi podpiral take in podobne kompozicije
povezanosti med narodi in narodnostmi Jugoslavi-
je; zato upravičeno rečemo, da je vlak bratstva in
enotnosti Titova kompozicija.
MG
ORMOŽ
Zadovoljivi
izvozni rezultati
v ormoški občini so že pripravili informacijo o doseganju oziroma
uresničevanju zunanje-trgovinske menjave organizacij združenega dela.
V občini je 14 organizacij, ki se ukvarjajo z zunanje-trgovinsko menjavo.
Le-te so v prvih osmih mesecih letos dosegle 65,4 odstotka planskega
izvoza; medtem ko je uvoz 43,1 odstotka plana. Pri tem je izvoz za 257,6
odstotka večji od uvoza.
Največji delež v izvozu je na področju gospodarstva ustvarila in-
dustrija in sicer 65,2 odstotka. Največje izvozila DROGA TOZD Gosad
Središče ob Dravi, ki je izvozila za 50,443.000 dinarjev, kar je 38,5
odstotka celotnega izvoza ormoške občine. Drugi največji izvoznik je
TJK tovarna Optyl. Kmetijstvo je pri izvozu udeleženo s 23,4 odstotka,
od tega TOZD Kmetijstvu pripada 17.543 dinarjev izvoza oziroma 57,1
odstotka celotnega izvoza v kmetijstvu. Trgovinska dejavnost dosega
14.559.000 dinarjev izvoza; z njim pa se ukvarjata odkupni postaji
Emone in Slovenija-sadje. Z največjim odstotkom (70,4) je v trgovinski
dejavnosti zastopano Slovenijasadje — odkupna postaja Trgovišče.
Razdelitev asortimenta blaga za izvoz kaže, da gre za blago se-
zonskega značaja, saj je kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev v izvozu
kar za 72,9 odstotka, izraženo glede na vrednost. V izvoz pa gredo živina,
hmelj, vino, PEZZ figure, okvirji in očala, blagajne, žagan les, oblovina,
gozdni sadeži, zelišča, športna konfekcija in podobno. V glavnem iz-
važajo v zahodne države. Izvoz v socialistične države je dosegel 7,099.(XX)
dinarjev. Večina izvoza gre prek posrednikov, neposredni izvozniki v
občini pa so Droga TOZD Gosad Središče ob Dravi in Slovin TOZD
Gostinstvo.
V obdobju prvih osmih mesecev letos je gospodarstvo ormoške
občine doseglo 43,1 odstotka celotnega planiranega uvoza. Največji
delež odpade na kmetijstvo in sicer 86,2, to je rezultat glede na plan
izražen vrednostno v resoluciji. Kmetijstvo pa sicer zajema 40 odstotkov
celotnega uvoza, z ostalimi 60 odstotki pa je udeležena industrija.
Ormoške organizacije združenega dela uvažajo predvsem repromaterial
in sicer pločevino, sojine tropine, ribjo moko, šampione, nekaj pa je tudi
opreme in kmetijske mehanizacije. Uvažajo predvsem iz zahodnih dr-
žav.
Glede na dosežene izvozne in uvozne rezultate, je sklepati, da bo
ormoški plan dosežen. Pričakovati je celo določene spremembe, nekateri
celo računajo na 10 do 15 odstotno povečanje izvoza.
MG
PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ
Vsak je polno
odgovoren kjer dela
■ v ■ ■
m zivi
člani predsedstva občinske konference SZDL Ptuj so na seji
prejšnji četrtek — po tem, ko so se seznanih z gospodarskimi gibanji v
občini in s sklepi občinskega izvršnega sveta — kritično obravnavali
stanje na področju gospodarstva v občini. Navajali so tudi vrsto kon-
kretnih primerov in dejstev, ki pa so več ali manj že splošno znana,
pomembnejše je kaj podvzeti, da se stanje odpravi. Poudarjeno je tudi
?ilo, da vse preveč govorimo o slabostih in o negativnih primerih, o
uspehih, ki sojih dosegh v posameznih organizacijah združenega dela pa
navadno molčimo.
Po obširni razpravi je bilo predsedstvo enotno v ugotovitvi, da je
treba povsod dosledno zaostriti odgovornost in tudi konkretno opre-
deliti. kdo je komu odgovoren. Pri izpolnjevanju nalog na področju
gospodarske, družbene in politične dejavnosti mora biti vsak polno
odgovoren tam. kjer dela in živi. Vodilni in strokovni delavci v delovnih
organizacijah in skupnostih morajo zaostriti odgovornost v kolektivih,
sami pa so neposredno odgovorni občinskemu izvršnemu svetu, ki pa je
za svoje delo odgovoren občinski in širši družbeni skupnosti.
V prizadevanjih za uresničitev nalog na področju gospodarstva so
družbeno-politične organizacije, s tem pa tudi sredstva obveščanja,
dolžne ustvarjati pozitivno vzdušje in dajati podporo ukrepom in pri-
zadevanjem za dosego tega cilja. Dolžnost vseh družbenih delavcev in
nosilcev družbenih funkcij pa je delo neposredno med ljudmi, med
delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupno-
stih.
FF
ZAČELE PRIPRAVE NA REFERENDUM
Za gradnjo šolskega prostora
. Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je
lansko leto imenovalo odbor za izvedbo referen-
za šolski prostor. Ker še ni bilo vse dorečeno
Slede usmerjenega izobraževanja, zlasti še nismo
Vedeli, katere usmeritve bomo v Ptuju dokončno
'nieli. tudi ni bilo mogoče izdelati načrta nadalj-
''Jin faz gradnje za kompletiranje Centra srednjega
^nierjenega izobraževanja v Ptuju.
Sedaj so stvari več ah manj dorečene, zato je
^bor pod predsedstvom StanKa Lepeja pospesil
^Ktivnosti na tem področju in tudi pripravil pro-
dam priprav na referendum za podaljšanje
^očinskega samoprispevka za izgradnjo šolskega
Prostora v občini Ptuj. Program izhaja iz nalog. Tci
^'^o si jih zapisali v planskih dokumentih za
Srednjeročno obdobje do leta 1985.
I O programu je razpravljalo in ga v celoti potrdi-
predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. V
Razpravi so člani predsedstva ugotavljali, da je
^ede na večje usmeritve v proizvodne poklice
"astala tudi nujna potreba po prednostni gradnji
^ecializiranih učilnic za praKticni pouk pri CSUl.
'o pa v srednjeročnem planu ni zapisano, zato je
reba iti v postopek za ustrezno spremembo m
dopolnitev planskih dokumentov, vendar material-
no ne smemo širiti programa, temveč je treba ostati
v okvirih valoriziranega planskega globala.
Predsedstvo OK ffiDL je bilo tudi enotno v
stališču, da lahko gradimo po fazah in to v mejah
sredstev iz samoprispevka občanov in sredstev, ki
jih bodo združevali delavci v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela. To je tudi v skladu
z našim težavnim gospodarskim položajem in s
stabilizacijskimi prizadevanji. Prav zato je nujno iti
v intenzivno politično akcijo za podaljšanje seda-
njega občinskega samoprispevka za zgraditev
šolsTcega prostora v občini Ptuj.
Na seji je bilo tudi sklenjeno, da je o vsem tem
treba podrobneje obvestiti občane, jih seznaniti z
upora DO sredstev iz samoprispevka v obdobju
1977-1981, s programom nadaljnje gradnje in z
nujno potrebo te gradnje. Vsa ta sporočila bodo
objavljena v posebni številki Tednika, ki bo izšla
prihodnji teden skupno z redno številko, dobilo pa
10 bo vsako gospodinjstvo v ptujski občini. Po tem
bo tudi lažja družbenopolitična aktivnost med
občani, da se bodo zavestno odločili za podaljšanje
samoprispevka za gradnjo šolskega prostora za
nada^njin 5 let.
Kombi-
natova
jabolka
gredo
v izvoz
Letos je na zahodnem tržišču
vehko povpraševanje po jugoslo-
vanskih jabolkih, delno tudi
zaradi izredno slalje letine. Tako
je kmetijski kombinat plasiral na
zahodni trg. v Avstrijo in ZR
Nemčijo 300 ton jabolk, od tega
100 ton prvokvalitetnih jabolk in
200 ton jajjolk za industrijsko
predelavo.	MG
Obiralci so imeli te dni veliko dela
foto: Ciani
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
- 8. oktober 1981 - TEDNl|(
V IMP ~ TOZD ELEKTROKOVINAR PTUJ
Sprejeli rebalans
plana izvoza
v tej ptujski temeljni organizaciji je zaposlenih blizu 350 delavcev,
(jlavni predmet poslovanja je proizvodnja različnih posod (razni re-
zervoarji, hidroforji, posode za bojlerje. posode pod pritiskom, v zad-
njem času tudi že posode za kemično pripravo vode in naprave za
čiščenje odpadnih voda); registrirani pa so tudi za montažna dela, na
katerih je zaposlenih blizu 220delavcev. V proizvodnji paje že nekaj časa
tudi nov artikel — ločevalnik, gre za izdelek, ki služi ekoloSkim potre-
bam. l.očevalnik je edini tovrstni proizvod v Jugoslaviji in je produkt
lastne razvojne službe, kije združena na nivoju delovne organizacije.
Temeljna organizacija je eden od ptujskih izvoznikov, ki v prvem
polletju znatno odstopa od sprejetega programa izvoza za leto 1981. Iz
plana je razvidno naj bi skupni izvoz (blagovni in investicijski dosegel
8,58 milijonov dinarjev). Rezultati polletja pa kažejo le 4 odstotno
realizacijo. Kot je povedal v. d. direktorja TOZD Vlado Klobučar, so bili
zato prisiljeni sprejeti rebalans plana izvoza, po katerem bo blagovni
izvoz od predvidenih 1,8 milijona dinarjev, realiziran le v višini 500 tisoč
dinarjev. Doslej je plan izvoza dosegel 380 tisoč dinarjev. Da so svoj izvoz
v tej temeljni organizaciji preambiciozno načrtovali, dokazujejo dose-
ženi rezultati. V tem obdobju pa so močno angažirali vse sile, da bi
nekako popravili rezultete in se že doKOvarjajo s firmo CROBATH v
Avstriji za izdelavo artiklov po naročilu v skupni vrednosti 3,5 milijona
dinarjev. Precej pa so zasedeni pri investicijskih delih v tujini m sicer v
Iraku, kjer je trenutno 13 delavcev, v kratkem se jim bosta pridružila še
dva in v DR Nemčiji, kjer delajo skupno z mariborsko Montažo. Slednja
dela so že zaključili in predvidevajo, da bodo za opravljeno delo dobili
300 tisoč dinarjev. Na podobnih delih pa bodo zaslužili še dodatne 3
milijone dinarjev, vendar tu ne gre za blagovni izvoz, saj dobijo za
opravljeno delo plačilo v dinarjih.
MG
Zdravstvu
primanjkuje
blizu 11 milijonov
dinarjev
v preteklem tednu so zasedali zbori občinske skupščine v Ormožu
in ob tej priložnosti razpravljali tudi o težavnem položaju zdravstvene
skupnosti, kateri po podatkih ob polletju primanjkuje blizu 11 milijonov
dinarjev. Razprava v delegatski skupščini je bila namenjena predvsem
zagotovitvi spremembe višine solidarnostnih sredstev, to je regijske in
republiške solidarnosti. Potrebna sredstva za zdravstveno skupnost se
nisodoločala na podlagi resolucije o politiki Izvajanja družbenega plana
občine Ormož in planskih izhodišč v občini za leto 1981, temveč seje ob
določanju sredstev uporabil republiški deflacijski količnik. Prav tako pri
dogovarjanju sredstev niso bile upoštevane obveznosti zdravstvenih
delovnih organizacij do združevanja za posebne izobraževalne in raz-
iskovalne skupnosti. Ta obveza je za zdravstveno skupnost v Ormožu
znašala blizu 1,35 milijona dinarjev, ki jih je le-ta zdravstvenim delo-
vnim organizacijam, s katerimi sklepa sporazume, tudi morala priznati.
Druga postavka manjkajočih sredstev se nanaša za izpad dohodkov in
sicer znaša okrog 4,8 milijona dinarjev (gre za razliko med planiranimi
in dejansko doseženimi dohodki); tretja je največja in znaša kar 5
milijonov dinarjev; ta sredstva so v bistvu porast stroškov nad planira-
nimi.
K negativnemu finančnemu rezultatu je prispevala tudi izpadla
participacija. Zato so zbori razpravljali tudi o predlogu za morebitno
zvišanje participacije, vendar z njim niso soglašali. Takšno stanje
narekuje ustrezno rešitev, saj ni mogoče pričakovati, da bi se zmanjšale
že zagotovljene pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva. Za te
namene je bilo v finančnem načrtu skupnosti za leto 1981 zagotovljenih
le za 12,35 odstotka več sredstev, ker jih več ni bilo na voljo. Pregled
strukture izdatkov zdravstvenega varstva kaže, daje porasla udeležba
stroškov vseh oblik zdravstvenega varstva, razen za zobno nego in
protetiko m podobno. Skupno neposredno zdravstveno varstvo prese-
ga za 8,89 odstotka; glede na to. da bodo zdravstvene delovne orga-
nizacije v drugi polovici poslovale po 30 odstotkov višjih cenah kot v
prvih mesecih leta, je pričakovati, znatno višje prekoračitve stroškov
neposrednega zdravstvenega varstva. Tudi izdatki ža zdravljenje izven
regije so ob poletju preseženi za 9,75 odstotkov; do konca leta pa se bodo
še povečali.
Ob polletju so načrtovana sredstva presegla tudi vse denarne da-
jatve. V strukturi skupnih izdatkov je porasla udeležba izgubljenih dni
zaradi bolezni, izolacije in spremstva, medtem ko so se znižali izostanki
zaradi nesreče pri delu in nege obolelih družinskih članov.
MG
silPNOST ZA »POSLOVANJE PTUJ
Zaposlitev za nezaposlene
Čeprav le začasna, pa vendar je! Ker je bilo lani
izrečenih precej kritik, ko so morali delavci iz tovarn
na polja, da so pomagali pri spravilu poljskih
pridelkov, je skupnost za zaposlovanje letos le
povabila nezafKJslene delavce na pogovor o možnosti
začasne zaposlitve. S kmetijskim kombinatom so se
dogovorili, da bodo ti delavci pomagali pri trganju
grozdja v Podlehniku in Zavrču, v StarSah pa bodo
pomagali puliti rdečo peso.
Prejšnji petek so povabili na skupnost 110
nezaposlenih delavcev, ki prejemajo denarno pomoč,
nadomestilo ali pa so le prijavljeni kot iskalci
zaposlitve. Seveda je treba takoj pripomniti, da je
bilo med povabljenimi večina takih, ki imajo
izobrazbo za določen poklic in je njihova začasna
zaposlitev pri omenjeni delovni organizaciji resnično
le izhod v sili. In sicer v tem smislu, da nekoliko
razbremenijo že tako skromen fond sredstev za
denarno pomoč in priskočijo na pomoč v času, ko
bijejo kmetijci bitko s časom in vremenom. Od
vabljenih se je pogovora udeležilo 60 nezaposlenih,
30 pa jih je sprejelo ponujeno začasno zaposlitev. Za
opravljeno delo bodo prejeli mesečni osebni dohodek
in vse iz delovnega razmerja izhajajoče pravice.
Poleg tega pa bodo imeli vsi tisti, ki so delo sprejeli,
prednost pri nadaljnji zaposlitvi.
Akcija, ki je res vredna posnemanja, pa je imela
manjši odziv, kot je bilo pričakovati. Najbrž je med
iskalci zaposlitve močno zakoreninjeno mnenje:
zakaj bi delal, če dobivam denarno pomoč za čas, ko
čakam na ustrezno zaposlitev. Dodati velja, da so se
za začasno zaposlitev odločili predvsem starejši
občani, med mlajšimi je bilo le nekaj takih, ki so
ponujeno možnost sprejeli.	^^ Dobljekar
Kako premagati
težave?
v naših obiskih po delovnih ko-
lektivih smo se tokrat ustavili v
TGA Kidričevo. K razgovoru smo
povabili glavnega direktorja Pra-
nja Gnilška. Uvodoma so nas za-
nimali predvsem rezultati gospo-
darjenja v letošnjem tričetrtletju, o
čemer je dejal:
,,Zaenkrat lahko govorim le o
rezultatih poslovanja v prvem
polletju, ker za tričetrletje še ni-
mamo povsem jasne predstave. Ne
bi pa želel improvizirati. V prvem
polletju lahko rečem, da smo po-
slovali še zadovoljivo, čeprav se
kazalci v primerjavi s prvim četrt-
letjem kažejo že z nekaterimi ne-
gativnimi trendi, zlasti, kar se tiče
doseganja dohodka in čistega do-
hodka. Ce bi iskali vzroke za to,
potem moram povedati, da odnosi
v spreminjanju cen surovin in re-
prornateriala, ki ga vgrajujemo v
našo proizvodnjo, v primerjavi s
tistim, kar je pomenila spremembo
cen naših proizvodov, niso bili ta-
ki, da bi načrtovane rezultate z let-
nim planom v celoti dosegli."
Ali ste pokrili vaše obveznosti do
izvoza v tem obdobju?
,,Najprej moram razjasniti pred-
stavo o obveznostih TGA do izvo-
za, ki je morda v širši javnosti
zmotna.TGA ni usmerjena v nepo-
sredni izvoz, iz enostavnega razlo-
ga, ker je na naši stopnji dodela-
nosti aluminija to manj koristno,
kot mora to biti, kadar gredo v iz-
voz proizvodi višje stopnje prede-
lave in finalni proizvodi.
V sodelovanju z vsemi predelo-
valci aluminija, ki so vezani na na-
šo proizvodnjo primarnega alumi-
nija in zlitin, je dogovorjena taka
politika, da naj se aluminij in zliti-
ne, proizvedena v TGA ne izvaža-:
jo, ampak se posredujejo predela-
vi. Pri tem mislim na predelavo v
okviru SOZD Unial v kateri je
predelovalec Impol, pa tudi na vse
ostale predelovalce aluminijskih
zlitin iz naše tovarne. Gre torej za
izvoz tistih, ki aluminij obdelujejo
in dodelujejo.
Tako je bila že v lanski in še bolj
v letošnji poslovni politiki jasna in
dogovorjena usmeritev, da se izvoz
realizira prek predelovalcev in da
ima potem TGA dejansko pravico
iz tega izvoza. Tako se pojavlja
kot izvoznik v posredni obliki in
ima tudi pravico do pretoka deviz,
in njihovo koriščenje je namenje-
no tistemu delu uvoza brez katere-
ga ni možno proizvajati alumini-
ja."
Ali se tako pokriva raven vašega
uvoza s posrednim izvozom?
,,Za leto 1981 je bila pripravljena
vsklajena bilanca uvoza in izvoza.
To pomeni, da je skozi bilanco, ki
je pomenila obveznost za naše pre-
delovalce, bilo zagotovljeno pokri-
vanje tistega nujnega izvoza brez
katerega ni mogoče proizvajati, se
pravi niti ne zagotavljati enostav-
ne, še manj pa razširjene repro-
dukcije. Moram pa dodati, da so
se zadeve v letošnjem letu zaostri-
le. Glede na nerealiziran izvoz smo
morali omejiti uvoz na tisto naj-
nujnejše kar nam trenutno Se za-
gotavlja proizvodnjo, vendar pa ne
zagotavlja potrebnih nujnih zalog,
ki bi nam lahko zagotovile konti-
nuiteto proizvodnje.
Kljub vsemu pa tudi korigirana
izvozno-uvozna bilanca ni uresni-
čena. Moram povedati, da obvez-
nosti tistih, ki v predelavi realizira-
jo izvoz s svojimi proizvodi, niso
bile izpolnjene. Mislim na obvez-
nosti do nas, oskrbovalcev s pri-
marnim aluminijem in zlitinami.
Tu nastaja in se zaostruje pro-
blem, ki je trenutno resnično kriti-
čen."
Prav gotovo nastajajo težave z
oskrbo s surovinami in repromate-
riali, kako jih rešujete?
,,Pravzaprav je največi problem
vezan konkretno na izvozno-uvo-
zno bilanco. Trenutno je stanje ta-
ko, da najnujnejših uvozov re-
promaterialov in ostalih surovin
nismo v stanju fizično realizirati.
Iz tega razloga se lotevamo
ukrepov, ki bodo žal prizadeli na-
daljnjo predelavo. Mislim, da je
nastopil trenutek, ko bo potrebno,
kljub naši želji in absolutni dogo-
vorjenosti, da se to ne bi zgodilo,
vendarle izvoz primarnega alumi-
nija realizirati. Za nujni fizični
uvoz in pravico do uvoza enosta-
vno moramo nadoknaditi izpad
deviznega priliva, torej realizirane-
ga izvoza v tem duminijskem
kompleksu. Konkretno torej za
potrebe TGA."
Morda še nekaj besed o zaklju-
čni investiciji nove livarne. Hala je
bila zgrajena že v lanskem letu
strojna oprema je že zmontirana'
Vemo tudi, da bi morala steči pro!
izvodnja že koncem lanskega leta
pa do tega trenutka Se ni priSlo'
Zakaj ne?
,,Res je, nova livarna bi moraij
biti kot investicija zaključena do
konca leta 1980. Žal pa je nastopi,
la zaostritev pogojev gospodarje-
nja, ki so se oidrazUi na več podro-
čjih. Od omejevanja in možnosti
pravočasnega uvoza opreme, do
prekinitev v oskrbi z repromateri-
ali, kar je seveda vplivalo na
nepravočasno izvajanje del. Tako
smo v situaciji, da po sedanjem
planu pričnemo s poskusno proiz-
vodnjo v novi livarni- Govorim se-
daj le za linije proizvodnje široke-
ga in ozkega aluminijsk,ega traku
ter lite žice. Moram dodati, da so
tri peči v novi livarni že v pogonu
in da je možna in delno že tudi v
teku proizvodnja na vertikalnem
livnem stroju. Niso pa seveda v
celoti pripravljene ostale linije. Za
liniji lite žice in ozkega traku smo
sicer že dobili soglasje, vendar za-
gon zaradi nekaterih težav, pred-
vsem okvar in defektov, Se ni
vzpostavljen.
Po programu bi naj sedaj stekel
začetek poskusne proizvodnje širo-
kega Al traku sredi meseca novem-
bra. Poskusna proizvodnja ron-
delic naj bi stekla koncem novem-
bra, lite žice pa koncem decembra.
Seveda vse skupaj le ob predpo-
stavki, da se ob pripravi linij spet
ne bo zatikalo."
M. Ozmec
Ena od peči v novi livarni, ki je že v pogonu
Franjo Gnilšek, glavni direktor
TGA Kidričevo
SKLEPI IN STALIŠČA IS SO PTUJ
O uresničevanju nalog na področju
gospodarstva
O gradivu, ki podrobneje raz-
členjuje gospodarska gibanja v ob-
čini Ptuj v letošnjem prvem polle-
tju so tekle široke razprave v druž-
benopolitičnih organizacijah in v
delegacijah za delegiranje delega-
tov v zbor združenega dela in v
zbor krajevnih skupnosti. Ta raz-
prava je dobila svoj vrh na sejah
zborov skupščine občine Ptuj, ki so
se sestali v tem tednu.
Izvršni svet SO Ptuj je dal h gra-
divu svoje ugotovitve in stališča, ki
so jih prejele delegacije z naknadno
poslanim gradivom za sejo. Občin-
ski izvršni svet je v zvezi s tem spre-
jel tudi konkretne ugotovitve in
sklepe, ki jih objavljamo:
Nizka raven industrijske pro-
izvodnje in neugodni rezultati
poslovanja na nekaterih drugih po-
dročjih, predvsem v gradbeništvu,
trgovini in gostinstvu, bodo vpliva-
li, da bo stvarna rast družbenega
proizvoda v letu 1981 nižja od
predvidevanj. To pa tudi pomeni
manjše razvojne možnosti na dru-
gih področjih, v infrastrukturi, sta-
novanjski gradnji, osebni in skupni
porabi. Zato si je v prvi vrsti treba
prizadevati za povečanje proizvod-
nje v skladu s plani, predvsem v tis-
tih organizacijah zdnjženega dela,
ki zaostajajo za lanskoletnimi dose-
žki. Za izboljšanje oskrbe z repro-
dukcijskim materialom in s suro-
vinami bo nujna večja usmeritev na
domače vire. V ta namen se bodo
morale organizacije združenega
dela povezovati z dobavitelji na
dolgoročnih dohodkovnih odnosih
in si tako zagotoviti dolgoročno
preskrbo z reprodukcijskim
materialom.
Nosilci kmetijske proizvodnje
morajo zagotoviti aktivnosti za
izpolnitev plana setve pšenice in
sladkorne pese v letu 1981/82 v ob-
segu 2.392 ha posejanih s pšenico in
1.212 ha posejanih s sladkorno
peso v družbenem in zasebnem sek-
torju. Zato morajo kmetijske orga-
nizacije v okviru teh planov izdelati
svoje programe aktivnosti za nji-
hovo realizacijo. Izvršni svet pred-
laga samoupravni interesni skupno-
sti za pospeševanje kmetijstva v ob-
čini, da odobri predelovalcem pše-
nice, ki sklenejo pogodbo za ves
pridelek regres za umetna gnojila in
za kombajniranje, kar pa naj bo
usklajeno v podravski regiji.
Hkrati predlaga, da v smislu repub-
liškega predloga stimulira pospe-
ševalno službo v višini 0,10 din za
kg oddane pšenice zaradi pokriva-
nja povečanih stroškov in v smislu
nagrajevanja po rezultatu dela.
Kreditni banki Maribor daje
izvršni svet pobudo, da vzame kot
osnovno za pridobitev kreditov za
naročeno proizvodnjo pogodbo
med kmetijskimi organizacijami in
Intesom, pogodbe s kmeti p»a se
dostavljajo naknadno.
Proizvodnja hrane je interes
celotne družbe, zato se mora prek
delegatskega sistema, OK SZDL in
ostalih subjektivnih sil zagotoviti
podpora in pomoč pri realizaciji
zastavljenih programov in pred-
videnih ukrepov.
Pomembni pogoji za rast obsega
proizvodnje je večja delovna disci-
plina, boljša organizacija dela ter
učinkovitejše in pravičnejše nagra-
jevanje po delu. Zato morajo
organizacije združenega dela v tej
smeri storiti mnogo več, kot so na
teh področjih storile doslej.
Izvršni svet opozarja, da je po-
trebno glede na dosedanje rezultate
v zunanjetrgovinski menjavi, v
vseh okoljih zaostriti odgovornost
za izvrševanje sprejetih in usklaje-
nih planov izvoza blaga, predvsem
še na konvertibilne trge. Predvsem
je potrebno zaostriti odgovornost v
tistih organizacijah združenega
dela, ki občutno zaostajajo za spre-
jetimi plani izvoza. Zato naj se or-
gani samoupravljanja ob mobiliza-
ciji celotnih kolektivov in zaostritvi
individualne odgovornosti, vklju-
čijo v spremljanje uresničevanja
izvoznih planov v vseh temeljnih
organizacijah združenega dela.
Republiški izvršni svet se je zavzel
tudi za takojšnje ukrepe, ki bodo
izvoznikom zagotovili ustrezen
dohodkovni px)ložaj, to je, da bodo
zagotovljena sredstva za pokriva-
nje izgub, ki bi le tem eventualno
nastala zaradi izvoza. Obseg tiste
proizvodnje, ki je močno odvisna
od uvoza pa je treba prilagoditi
realnim možnostim.
Organizacije združenega dela
morajo ob devet-mesečnih rezulta-
tih gospodarjenja zagotoviti sklad-
nejša razmerja v razdelitvi
dohodka in s tem zagotoviti, da
bodo sredstva za akumulacijo rasla
hitreje od rasti dohodka; sredstva
za osebo, skupno in splošno po-
rabo ter sredstva za druge namene
pa počasneje od rasti dohodka. Za
izboljšanje učinkov poslovanja
morajo zagotoviti dosledno izva-
janje sprejetih stabilizacijskih pro-
gramov in programov ukrepov z
odpravo motenj v poslovanju, ki so
jih sprejele po polletnih obračunih
poslovanja.
Organizacije združenega dela, ki
bodo ob devet-mesečnem periodif-
nem obračunu ugotovile, da poslu-
jejo na meji rentabilnosti, morajo v
skladu s predpisi izdelati programe,
na osnovi katerih bodo izvajale
aktivnosti za odpravo vzrokov, ki
povzročajo motnje v poslovaiiju.
Izvršni svet bo proti tistim orga-
nizacijam združenega dela, ki tega
ne bodo storile, ustrezno ukrepal
Na področju investicijske dejav-
nosti se je obseg investicij v
gospodarstvu zmanjšal bolj, kot je
bilo predvideno. V tem letu ni bila
začeta nobena, v srednjeročnem
planu načrtovana pomembnejša
investicija, ki bi v naslednjih letih
vplivala na razvoj občine. Tudi na
področju kmetijstva, kjer so dani
ugodni pogoji za investicijsko
dejavnost, se le-ta ne uresničuje
radi zaostajanja kmetijskih uredit-
venih operacij. Zato izvrSni svet
priporoča organizacijam združene-
ga dela s področja gospodarstva,
da v skladu s svojimi srednjeroJ-
nimi plani, upoštevaje kriterije zf
nove naložbe, hitreje pristopajo *
izdelavi investicijsko tehnične
dokumentacije za načrtovane nalo-
žbe.
Izvršni svet bo prek operativneg®
štaba za spremljanje resolucijskih
in stabilizacijskih ciljev še nadalje
spremljal problematiko izvajanj®
tekoče ekonomske politike, pr^O'
vsem proizvodnje ter izvozno-uvO-
zne dejavnosti, da bi tako s skup"
nimi napori z organizacijami zdru-
ženega dela povečali obseg pro^'
vodnje in storitev v skladu s sprej^
timi plani. O vseh problemih, )"
zavirajo proizvodnjo, moraJ®
poslovodni organi sproti obvešča''
organe samoupravljanja, dru*'
benopolitične organizacije in dela^'
ce ter predlagati ukrepe za odprav"
težav.
fliDNIK ~
delegatska sporočila - 3
šolanje bodočih topnKaijev
SodelovaiiJe z rezervnim kadrom Je izredno dobro
foto: LK
SLOVESNO V PTUJSKI VOJAŠNICI
7. OKTOBER - DAN
TOPNICARJEV
v ptujski vojaSnici Dušan Kveder so včeraj
izredno slovesno in delovno proslavili 7. oktober
dan topničarjev. Kot je že običaj so na sveča-
nem zboru vojakov in starešin govorili o izpol-
njevanju delovnih načrtov tako na področju
usposabljanja, čvrstosti vojaškega kolektiva in
krepitvi moralno-političnega stanja. K njihove-
niu prazniku pa so jim na včerajSnji slovesnosti
jestitali tudi predstavniki družbeno-političnega
življenja občine Ptuj.
Artilerijske enote jugoslovanske ljudske
armade praznujejo 7. oktober v spomin na
uspešno obstreljevanje letališča v Kraljevu, ki so
ga izvedli borci čačanskega in kragujevškega
odreda. Letošnji praznik artilerijskih enot
sovpada s 40-letnico ustanovitve tega rodu naših
oboroženih sil, sovpada pa tudi s 40-letnico vsta-
je jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ze v
drugem letu narodnoosvobodilne vojne so se pri-
čele ustanavljati prve močnejše artilerijske eno-
te, ki dosežejo še večji razmah po kapitulaciji
Italije v septembru 1943. leta.
V vseh povojnih letih dosegajo artilerijske
enote znaten napredek, njihovo delovanje pa je
prilagojeno zasnovi splošne ljudske obrambe.
Danes veljajo artilerijske enote za zavidljivo
usposobljene in učinkovite.	MG
O socialni politiki
. v torek, 6. oktobra sta se na skupni seji sestali občinska konferenca
ZKS Ormož in občinski svet ZSS Ormož ter razpravljala o socialni
politiki. Razprava sodi v okvir priprav na 3. konferenco o socialni
politiki, ki bo zasedala v mesecu novembru. Prve teze za razpravo na
skupni seji so v ormoški občini sprejeli že v mesecu juniju, ko so tudi
opredelili sklope vprašanj s področja socialne politike in uresničevanja
socialne varnosti. Takrat so se tudi zavzeli, da-se razprava o teh sklopih
organizira tako v združenem delu kot tudi v krajevnih skupnostih.
Zahtevali so tudi, da se celotna razprava poveže s prizadevanji za dosego
ekonomske stabilizacije.
Prvotno sprejeti plan aktivnosti na konferenco o socialni politiki
je vseboval naslednja vprašanja: življenjske in razmere delavcev in
občanov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno varnost
kmetov, prehrano med delom in preskrbo ter rekreacijo in oddih de-
lavcev. Pri konkretnem uresničevanju oziroma obravnavi teh vprašanj
so v ormoški občini sklenih, da v tem trenutku izpustijo obravnavo o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem bo razprava tekla
usklajeno z osnutkom zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki bo organizirana v vseh krajevnih skupno-
.stih ter v večjih TOZD in DO.
Temeljite razprave in analiza posameznih sklopov vprašanj soci-
alne politike in sama konferenca so dale odgovore o tem, kako se
uveljavljajo izhodišča za uresičevanje socialne politike, kako so v praksi
premagani parcialni pristopi pri uveljavljanju socialne politike, kako so
usklajeni programi in ukrepi znotraj skupnosti socialnega varstva in
kako v ormoški občini deluje skupnost socialnega varstva, ki bi naj
omogočila usklajevanje programov.
Kritična ocena o uresničevanju socialne politike so nova spodbuda
za naprej. Pri vsem tem pa seje potrebno zavedati, da uresničevanje vseh
ukrepov socialne politike izvira iz večje učinkovitosti gospodarjenja
oziroma dejansko ustvarjenega dohodka.	MG
Srečanje sindikalnih
delavcev
Ljubljane-Šiška in Ptuja
v sredo, 30. septembra so bili gostje občinskega sveta ZSS Ptuj, člani
predsedstva občinskega sveta ZSS iz ljubljanske občine Šiška. Ob tej
priložnosti so dali glavni poudarek oblikam medsebojnega sodelovanja
m gospodarskemu sodelovanju med OZD obeh občin. Da bi konkretiieje
lahko dogovorili sodelovanje so soglašali, da se na delovnem srečanju v
Ptuju in v Ljubljani sestaneta obe predsedstvi ter dorečeta morebitne
oblike sodelovanja. Pri tem je treba poudariti, daje na gospodarskem
področju ž€ storjen korak naprej, saj so začetki sodelovanja med Lito-
strojem in Elkom Hiko »Olga Meglič« v Ptuju več kot spodbudni. Bolje
3a se naj bi povezala tudi ptujski center srednjega usmerjenega izo-
jraževanja in izobraževalni center Litostroja.
-	MG
V PRIPRAVAH NA OBČNE ZBORE OSNOVNIH
ORGANIZACIJ
Koristna napotila
Občinski svet ZSS v Ptuju je v preteklem mesecu pričel z organi-
ziranimi pripravami na bližnje občne zbore osnovnih organizacij sin-
dikata in konferenc osnovnih organizacij, o katerih pa je bilo podrobneje
govora na minulem posvetu za vodstva osnovnih organizacij. Že takrat
je bilo dogovorjeno, da bodo občni zbori osnovnih organizacij v mesecu
januarju in februarju 1982, v naslednjih mesecih pa še občinskih od-
borov, svetov in konferenc osnovnih organizacij.
Da bi ne bilo zagat pozneje pri kadrovskih rešitvah, je občinski svet
ponovno opozoril osnovne organizacije, da je potrebno evidentiranju
sindikalnih delavcev dati večjo podporo kot doslej. Dogaja pa se tudi, da
te naloge ponekod še niso dovolj resno vzeli in evidentiranja še niso
opravili. Kadrovskim pripravam na občne zbore je potrebno nameniti
prav toliko prostora kot evidentiranju za ostale družbene funkcije.
Da bi kar najbolj olajšah delo sindikalnim delavcem v pripravah in
izvedbi občnih zborov, bo svet v kratkem izdelal listo zadolžitev članov
sveta in predsedstva ter članov občinskih odborov sindikata delavcev, ki
bodo osnovnim organizacijam in konferencam osnovnih organizacij
velika pomoč pri izvedbi.
Občni zbor osnovne organizacije je priložnost za konkreten obra-
čun dela sindikalne organizacije, zato je potrebno vsem pripravam dati
ustrezno pozornost in tudi odgovornost.
MG
SKUPŠČINA STANOVANJSKE SKUPNOSTI PTUJ
Tokrat le sklepčni
Kar trikrat je bilo potrebno skli-
cati delegate obeh zborov skupšči-
ne samoupravne stanovanjske
skupnosti, da je lahko le-ta zase-
dala. Vendar delegati niso imeli
bistvenih pripomb k posameznim
točkam dnevnega reda. Izjema je
morda srednjeročni plan skupno-
sti, kjer so sprejeli spremembo o
prelivanju sredstev med komunal-
no in stanovanjsko skupnostjo in
predlog delegatov, da naj v bodoči
organiziranosti skupnosti Se vedno
osiaiie izvršilm odbor, ki je doslej
svoje naloge izredno dobro oprav-
ljal.
Sicer pa so delegati sprejeli poleg
ostalih aktov Se pravilnik o pogo-
jih in merilih za pridobitev posojil
iz združenih sredstev vzajemnosti v
občini, dopolnjen program vzdrže-
vanja stanovanjskih in poslovnih
prostorov, dogovor o načinu za-
gotavljanja in usmerjanja sredstev
za pospeševanje izvoza ter poseben
samoupravni sporazum o razdelitvi
združenih sredstev za solidarnost v
stanovanjskem gospodarstvu za
delavce, ki se dnevno vozijo na de-
lo v Celje in Maribor. Sprejet je bil
tudi predlog akcijskega programa
uresničevanja zakona o stanovanj-
skem gospodarstvu.
Ob koncu seje je delegat iz JurSi-
nc vprašal, kako so poravnali
stanarino tisti stanovalci, ki so bili
kot neredni plačniki objavljeni v
Tedniku. Odgovor je bil, da je ak-
cija dosegla delni uspeh — pobudo
za objavo neplačnikov so dali
delegati zborov samoupravne sta
novanjske skupnosti — medtem ko
je še nekaj takih, ki stanarine niso
poravnali.	vi i)
PIONIRJI SO PRAZNOVALI
V sredo, 30. septembra, so se v domu Franca Krambergerja v Ptuju
zbrali pionirji — delegati iz osnovnih .šol ptujske občine, da bi tako
skupno proslavili DAN PIONIRJEV, ki ga vsako leto obeležujemo 29.
septembra s številnimi priložnostnimi prireditvami in odrednimi kon-
ferencami. Že dan pred praznikom- so pionirji spregovorili o delu v
preteklem šolskem letu in sprejeli programe aktivnosti za šolsko leto
1981/82, vsi pa so pripravih tudi prisrčne kulturne programe.
Na občinski pionirski konferenci so delegati izvolili svoje delovno
predsedstvo, nakar so najprej predali besedo predsednici občinske zveze
prijateljev mladine v Ptuju — Liziki Lackovi, kije pionirjem čestitala za
praznik in jim zaželela tudi v tem šolskem letu veliko uspeha pri delu in
učenju — kot njihovi prvi in osnovni nalogi.
Vlladi so za goste in delegate pripravili še kulturni program, v.
katerem so najprej nastopili gojenci ptujskega vzgojno varstvenega
zavoda, tisti, ki bodo že prihodnje leto sedli v šolske klopi.
Po tem, ko so spregovorili o pravkar opravljenih odrednih konfe-
rencah na šolah, o delu v preteklem šolskem letu in programu aktivnosti
za naslednjih devet mesecev, sta jih pozdravila še Franc Zadravec — v
imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine
Ptuj ter Janko Vogrinec — predsednik občinskega odbora ZZB NOB.
Po uradnem delu srečanja sojih gostitelji odpeljah še na razstavo v
prostore ptujske enote kreditne banke in na ogled dela v skladišču
MlP-a, kjer so jih tudi pogostili.	rnš
Udeleženci letošnje občinske pionirske konference v Ptuju. pot^.
Kultura, akcije in sodelovanje z JLA
Na posvetih predsednikov os-
novnih organizacij ZSMS za
Dravsko polje. Slovenske gorice,
Haloze in Ptujsko polje, ki so bili
ločeno po območjih v petek, 2.
oktobra, so mladi iz mladinskih
organizacij, obravnavali gradivo
za volilno-programsko konferen-
co OK ZSMS Ptuj in izvolili
delegate. Nato so analizirali
obisk članov predsedstva OK
ZSMS, ki se je odvijalo na
različnih področjih, na nivoju
krajevnih svetov. Osnovna nalo-
ga Konference mladih iz krajev-
nih skupnosti, ki povezuje 82
osnovnih organizacij v krajevnih
skupnostih in usklajuje njihovo
delo, je, da zagotavlja enotno
idejno in akcijsko usmeritev pri
razreševanju problemov skupne-
ga pomena.
Delo posameznih OO ZSMS z
območja Ptujskega polja je dob-
ro potekalo na področju idejno-
političnih dejavnosti in športnih
Prireditev, organiziranih pa je
)ilo več enodnevnih lokalnih
delovnih akcij. Mladinci so po-
magali pri pripravi naselja
ZMDA »Slovenske gorice« v
Dornavi in sodelovali z brigadir-
ji-
Pri ocenjevanju aktivnosti OO
ZSMS na Dravskem polju so
Ugotovili, da je mladina sodelo-
vala znotraj krajevnih skupnosti,
aktivno delovala na športnem,
zabavnem in kulturnem področ-
ju, premalo poudarka pa so
posvetili družbenopolitičnem
izobraževanju članstva. Mladin-
ske organizacije so se povezovale
med seboj v krajevnih skupno-
stih, ni pa prišlo do stikov celot-
nega območja Dravskega polja.
Mladina se je množično udeleži-
la akcije NNNP 81 in s tem
dokazala, da se v nobenem
trenutku ne da zmesti in da so v
izrednih razmerah še enotnejši.
Odvijale so se delovne akcije v
večini naselij, teh se je udeležila
mladina skupaj z vaščani, neka-
tere OO ZSMS pa so se udeležile
ZMDA »Slovenske gorice«. Or-
ganizirana so bila kviz tekmova-
nja o spoznavanju naše domovi-
ne in zgodovine NOB. Udeležili
so se' tekmovanja ob dnevu
mladosti, to pa je edino, kjer seje
mladina povezovala in srečevala.
OO ŽSMS so se povezovale z
vojaki iz garnizije Dušan Kve-
der-Tomaž Ptuj.
Naloge in program, ki je bil
zadan za delovanje OO ZSMS na
območju Slovenskih goric, lani in
letos na seminarju v Trnovski
vasi. ni bil uresničen. Osrednja
skupna akcija je bil seminar, ki se
ga je udeležila večina osnovnih
organizacij ZSMS, poudarek pa
je bil na idejnopolitičnem izobra-
ževanju in usposabljanju na
področju SLO in DS. Tu so bili
vključeni tudi vojaki, še posebno
v družabnem delu. Tri mladinske
organizacije so sodelovale na
ZMDA »Slovenske gorice«, mla-
di pa niso bili udeleženci MDB.
Najbolj so bili aktivni na
športnem področju, kjer je bilo
vrsto nogometnih tekmovanj, žal
pa ni bila dokončana nogometna
liga. Pomembna je bila tudi
kulturno-zabavna prireditev
»Mini igre brez meja«, ki je v
Trnovski vasi že tradicionalna.
Precej OO ZSMS se je udeležilo
tradicionalnega kviza, ki ga orga-
nizira KS ZSMS Rogoznica. V
tej sredini je bilo predtekmova-
nje in finale kviza.
Na območju Haloz so se
odvijale različne aktivnosti. Or-
ganiziranih je bilo več športnih
tekmovanj v malem nogometu,
šahu, pikadu, streljanju, organi-
ziranju »Mini iger brez meja«„
kjer je bila novost — nogomet za
ženske, v zimskem času pa tek-
movanja v smučarskih skokih,
slalomu in veleslalomu. Na kul-
turnem področju so mladi iz
Haloz priredih proslave ob ob-
eleževanju praznikov iz naše
preteklosti, dramske skupine pa
uprizoritve gledaliških del, sreča-
nja folklore ipd. V vseh krajevnih
skupnostih še ni zaživelo delo
krajevnih svetov ZSMS, med OO
ZSMS z območja Haloz pa je
prišlo do tesne povezave z vojaki
garnizije Dušana Kvedra-Toma-
ža Ptuj. Aktivno so se mladi
vključili v pripravo in izvedbo
akcije NNNP 81.
OO ZSMS na območju mesta
Ptuj so delovale veliko boljše kot
pretekla leta. Posamezne mladin-
ske organizacije so organizirale
lokalne delovne akcije v svojih
krajevnih skupnostih, mladinke
in mladinci pa so sodelovali na
MDA. Priredili so partizanski
miting, v razgovore pa so povabi-
li borce iz NOB. Povezovale so se
z vojaki Dušan Kveder-Tomaž
Ptuj, s katerimi so sodelovali na
športnem, kulturnem in zabav-
nem področju. Organiziranih je
bilo več športnih tekmovanj v
počastitev meseca mladosti. Na
področju SLO in DS so se
udejstvovali in izobraževali člani
OO ZSMS z akcijo NNNP in
»Mura 81«. Na območju mesta
Ptuja niso uspeli realizirati semi-
narja za predsednike posamez-
nih OO ZSMS.
Prisotni so na posvetih kritično
ocenih problematiko souporabe
prostorov za delovanje mladin-
ske organizacije z drugimi druž-
benimi organizacijami in društvi.
Ugotovili so. da organizirajo
premalo skupnih akcij, med
krajevnimi sveti in OO ZSMS.
Zveza MDA »Slovenske gorice«
mora v naslednji pripravi progra-
mov vključiti tudi mladino s tega
območja, kar je bilo letos le
delno izvedeno. S predstavnikom
iz vojašnice Dušan Kveder-To-
maž Ptuj so se dogovorili o
sodelovanju mladinskih organi-
zacij z vojaki, ki bodo potekala
na skupnih akcijah na športnem
kulturnem in družbenem po-
dročju, področju mladinskega
prostovoljnega dela, izobraževa-
nja in pohodnih brigad. Mladi so
se zanimali za obisk v ptujski
vojašnici, skupen sklep pa je bil,
da z akcijami pričnejo takoj z
neposrednim navezovanjem za-
interesiranih mladinskih organi-
zacij z V. P. 5008/9 Ptuj.
Drago Papler
Komunisti opravili
evidentiranje
Oceno evidentiranja možnih kandidatov za opravljanje funkcij v
-•snovnih organizacijah ZKS, občinski konferenci in njenih organov, so
podali člani ormoškega komiteja ZK na seji v prejšnjem tednu. Vseh 27
Osnovnih organizacij je evidentiranje opravilo do roka, vendar ob tem
fiiso upoštevali vseh kriterijev. Zato bodo člani komiteja in konference
obiskali vse osnovne organizacije in tako do 15. oktobra opravili po-
^■"ebie razgovore in temeljito ocenili delo osnovnih organizacij ZK na
pomembnem področju.
V naslednjem mandatu bo ormoška občinska konferenca zveze
Komunistov štela 35, komite OK ZKS pa 8 članov, tako kot v tem
'Mandatnem obdobju.
V osnovnih organizacijah se v tem času pripravljajo tudi na pro-
Srarivsko'voljrne konference, ki jih bodp izvedli do 25. novembra., .
N. D.
Jutri skupščina požarne skupnosti
Na jutrišnji seji zbora uporabnikov in zbora iz-
vajalcev Požarne skupnosti občine Ptuj, ki jo sklicuje
njen predsednik Simon Pešec, bodo delegati
uvodoma razpravljali o realizaciji nekaterih sklepov
zadnje seje, zatem pa o poročilu o polletnem
finančnem poslovanju skupnosti in potrditvi
periodičnega obračuna. Sprejeli bodo poseben sklep
o razporeditvi dela sredstev po zaključnem računu za
leto 1980, ter sklep o sprejemu predloga
samoupravnega sporazuma o ustanovitvi požarne
. skupnosti x)bčine ,Ptuj, in .v .zvezi s tem tudi 6
sprejemu statuta te skupnost^. Razprav)ja,H t)odo še o
sprejemu družbenega dogovora o načmu
zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev
za pospeševanje izvoza v občini, o sprejemu
samoupravnega sporazuma o združevanju finančnih
sredstev za izobraževanje gasilskih tehnikov, ter o
imenovanju člana komisije za odlikovanja in priz-
nanja pri zvezi SIS za varstvo pred požari SR
Slovenije. Ob koncu bodo imenovali Se komisijo za
evidentiranje in kandidiranje v organe požarne
skupnosti občine Ptuj ter prisluhnili še vpraSanju
"delegatov:
' - ' '	—OM
4 - iz naSih krajevnih skupnosti
- 8. oktober 1981 - XEDNII(
Skrb za
ohranjanje
domačnosti
Naselje Šmartno na Pohorju je prav gotovo kraj. ki šele v zadnjih
nekaj letih beleži hitrejši razvoj, kar še posebno velja za urejenost
komunalnih objektov in skrbi za hitrejši razvoj kmetijstva, živinoreje pa
tudi lesne industrije.
Nova asfaltna cesta, ki povezuje ta kraj in širše pohorsko zaledje z
občinskim središčem Slovenska Bistrica, trgovina, gasilski dom, zdrav-
stvena ambulanta, pošta in nova osnovna šola, kije sedaj v gradnji, so
prav gotovo dovolj močna zagotovila, da so se mladi pričeli ponovno
odločati, da bodo ostajali doma, pa čeprav mnogi ob tem ne bodo samo
kmetovali. Mnogi med njimi so si poiskali zaposlitev v Slovenski Bistrici,
v popoldanskem času pa tudi opravljajo vsa kmečka dela doma.
Takšna odločitev je ugodno vplivala tudi na spreminjanje zunanje
podobe Šmartna. Res je še nekaj zgradb starih, tudi več kot sto let jih
štejejo, vendar je večina že spremenila zunanjost, pa tudi notranjo
opremljenost, saj skorajda ni več stanovanjske hiše, v kateri ne bi
razpolagali s sodobnimi gospodinjskimi in drugimi pripomočki. Le tu in
tam je še opaziti hišo krito s slamo, pa še ob tej se bohoti kmetijska
mehanizacija in vsaj kakšen »Fičko«.
Res je, da nekateri pri obnovi svojih domov »pozabijo« na krajevno
pripadnost in si svoje hiše gradijo v mestnem stilu, so pa tudi takšni,
katerih čut za odnos do okolja in hiše se nagiba na ohranjanje domač-
nosti. Res je za ohranjanje takšne podobe treba globlje seči v žep, vendar
se to izplača, saj so simbol domačnosti in tudi spodbuda ostalim, ki bodo
v tem okolju še obnavljali hiše, da kraju ohranijo izgled, ki bo obisko-
valce pritegnil.	Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
Spominsko obeležje
partizanski tiskarni
Prebivalci pohorske vasice Božje in krajev v njeni okolici so 40.
obletnico vstaje slovenskega naroda in ustanovitve OF proslavili nadvse
svečano, saj so v kraju Božje odkrili spominsko obeležje partizanski
tehniki — tiskarni Mernik.
Svečanosti, kije bila v soboto 26. septembra je skupno s krajani
organizirala tudi ZZB NOV Oplotnica, udeležili so seje številni gostje iz
občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Ta dogodek pa so na
svojstven način proslavili tudi mladinci, vojaki in teritorialci bistriške
občine, ki so skupnd s pionirji pohodniki odšli iz Oplotnice na kraj
svečanosti, organizirani v posebni pohodni enoti.
Osrednja osebnost svečanosti pa je bil Tugomir Vutt-Nace, usta-
novitelj partizanske tiskarne na Božjem. To tiskarnoje vodil skozi ves čas
delovanja. Na nedavni svečanosti so tako njemu in še nekaterim na-
jzaslužnejšim aktivistom podelili posebna priznanja.
Partizanska tehnika — tiskarna Mernik v Božjem je bila ustano-
v^ena junija 1944 in je predstavljala sprva majhno zemljanko, v njej je
bilo prostora za štiri do pet delavcev. Pomembnost tiskarne, saj je
zagotavljala obveščanje partizanov na širšem območju občin Slovenska
Bistrica. Slovenske Konjice in Maribor, pa je narekovala njeno pove-
čanje. Tako so ob njej zgradili novo zemljanko, kjer je bilo prostora za
okoli deset delavcev, ki so sprejemali radijske'vesti in z njimi v pisani
besedi obveščali partizane in druge zavedne občane na širšem prostoru
severovzhodne Slovenije. Tiskarna je delovala predvsem v nočnih urah
in povprečno 12 ur dnevno.
Skrb za zgodovinski spomenik NOB v Božjem je prevzela mla-
dinska organizacija ZSMS časopisno grafičnega podjetja Večer Mari-
bor.	Viktor Horvat
Ena od obnovljenih hiš, ki ohranja domačnost in se vključuje v okolje.
Naloge in vloga subjektivnih sil
v krajevni skupnosti
Družbenopolitične organizacije so brez dvo-
ma najpomembnejši dejavnik razvijanja
družbene zavesti in organizator politične aktiv-
nosti delovnih ljudi in občanov v krajevni skup-
nosti. Razvoj samoupravljanja, delegatskih od-
nosov in delovanje delegatskega sistema je če-
dalje bolj odvisen od uspešnega uresničevanja,
mesta, vloge in načina delovanja družbeno-
političnih organizacij.
Prav ta dejstva so vodila občinsko konferen-
co ZKS Ptuj in občinsko konferenco SZDL
Ptuj, da sta po posebni delovni skupini in široki
razpravi na območnih posvetovanjih pripravih
obširno gradivo, ki je bilo predmet razprave na
skupni seji, 8. julija letos. Delovna skupina, ki
je pripravila gradivo, je nadaljevala z delom
tudi po seji in pripravila osnutek sklepov, ki jih
je že potrdila občinska konferenca ZKS Ptuj na
seji, 22. septembra z dodatkom, da naj ti sklepi
služijo osnovnim organizacijam ZKS tudi kot
programska usmeritev za njihovo delo. Sklepe
objavljamo v celoti.
KRA.IEVNA SAMOUPRAVA DO SLEHER-
NEGA OBČANA
Družbenopolitične organizacije, zlasti pa
osnovne organizacije ZK in komunisti v krajev-
ni skupnosti si morajo kar najdosledneje priza-
devati, da bo organiziranost krajevne samoup-
rave skladna z aktivnostjo ljudi, organiziranih v
socialistični zvezi in segala do slehernega obča-
na, ki mora imeti možnost vplivanja n^ vse
odločitve v delegatskem sistemu skozi hiše sve-
te, vaške, ulične in krajevne odbore ter ne-
posredno na zborih občanov in drugih oblikah
organiziranega vpliva na družbene odločitve.
Vse družbenopolitične organizacije v krajevni
skupnosti morajo redno obravnavati vprašanja,
ki jih bodo obravnavali in reševali v okviru
samoupravnih organov in delegacij v krajevni
skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah
in društvih v KS. S konkretnimi sklepi zadolžiti
člane ZK za samostojno, odgovorno in ustvar-
jalno delo v organih in organizacijah, preverjati
izvrševanje nalog, kritično ocenjevati in v
primerih neizvajanja podvzemati sankcije.
POVEZAVA DELAVCEV V OZD S KS
Komunisti v osnovnih organizacijah ZK v KS
in OZD, organizacijah sindikata in SZDL se
morajo odločno zavzemati, da se povsod
oblikujejo koordinacijski odbori sindikata v
krajevnih skupnostih, da se čimprej uveljavi
pristno sodelovanje med delavci temeljnih in
drugih organizacij združenega dela in delovnimi
ljudmi in občani v krajevnih skupnostih.
Komunisti v krajevni skupnosti morajo stalno
utrjevati, dopolnjevati in izpopolnjevati oblike
lastne organiziranosti, da bodo kot krajani in v
neposredni povezanosti z drugimi silami organi-
zirane socialistične zavesti ustvarjalno delovali
za razvoj vseh oblik samoupravne, društvene in
politične organiziranosti v krajevni skupnosti.
V okviru SZDL, kot enotne fronte organi-
ziranih socialističnih sil, moramo izpeljati
krajevno samoupravo tako kot je opredeljena v
statutih krajevnih skupnosti in na podlagi izku-
šenj, ustavnih dopolnil in druge zakonodaje,
obogatijo in nenehno bogatijo oblike krajevne
samoupravne in neposrednega odločanja ob-
čanov.
SKUPŠČINE KS DELEGATSKO SESTAV-
UENE
Zagotoviti je treba, da bodo skupščine kra-
jevnih skupnosti delegatsko sestavljene, da bo
življenjsko izpeljana decentralizacija krajevne
samouprave na vaške, krajevne, ulične ali
območne odbore in skupnosti, delovanje hišnih
svetov in zborov stanovalcev neposredno vklju-
čiti v delovanje krajevne samouprave, uveljaviti
delo svetov in zborov potrošnikov, poravnalnih
svetov, društvenih organizacij in društev ter
drugih oblik, ki prispevajo k razvoju in krepitvi
medsebojnih stikov med ljudmi v krajevni
skupnosti.
Komunisti kot krajani se morajo v okviru
SZDL skupaj z vsemi drugimi organiziranimi
subjektivnimi silami nenehno usposabljati za
učinkovitejše delovanje znotraj delegatskega
sistema, za demokratizacijo odnosov in za boj
proti forumskemu načinu dela v krajevnih
skupnostih. Le tako bo lahko delegacija tudi
vedno oblikovala in zastopala pristne interese
občanov krajevne skupnosti.
POVEZANOST DELEGACIJ Z DELEGAT-
SKO BAZO
Sočasno s kadrovanjem v delegacije za tretje
mandatno obdobje razvijati v krajevnih
skupnostih take oblike delovanja, ki bodo za-
gotavljale delegaciji pristnejše in stalne stike z
delegatsko bazo, neposredno z delovnimi ljudmi
in občani ter samoupravnimi organi in DPO v
krajevnih skupnostih.
Enako kot za delo v delegaciji za občinsko
skupščino se morajo komunisti in drugi nosilci
javnih funkcij nenehno usposabljati za delo v
delegacijah in nuditi pomoč delegatom za skup-
ščine samoupravnih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
ENOTNO GLEDE DELEGACIJ ZA
SKUPŠČINE SIS
V	času priprav na volitve 1982 moramo
oblikovati jasna in enotna stališča glede poseb-
nih, združenih in splošnih delegacij ter obliko-
vanja konferenc delegacli za skupščine SIS
družbenih dejavnosti. V skladu z volilno
zakonodajo in dosedanjo prakso tudi opredeliti
stališča za oblikovanje delegacij v krajevnih
skupnostih za delegiranje delegatov v skupščine
SIS materialne proizvodnje.
V	okviru skupščine občine Ptuj dosledno
uresničevati ustavno funkcijo skupščin
samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti, da samostojno in enakopravno s
pristojnimi zbori občinske skupščine sodelujejo
pri sprejemanju sklepov o vprašanjih s področij
za katera so ustanovljene.
STALNE OBLIKE USPOSABUANJA DELE-
GATOV
V	okviru krajevnih konferenc SZDL kot
političnega temelja delegatskega sistema mora-
mo začeti uveljavljati in razvijati različne oblike
usposabljanja delegatov za boljše opravljanje
delegatske funkcije.
Uvesti moramo stalno obliko usposabljanja
članov delegacij za njihovo delovanje, jim
omogočiti ustrezne pogoje dela in od njih
zahtevati dosledno odgovornost za izvrševanje
prevzetih javnih in drugih samoupravnih funk-
cij.
GRADIVA MORAJO BITI RAZUMLJIVEJ-
ŠA
Pripravljalci gradiv, strokovne službe in drugi
odgovorni dejavniki, zlasti komunisti v njih,
morajo temeljito proučiti možnosti skrajšanja
besedil delegatskih gradiv, priprave povzetkov,
ki delegatu povedo vse bistveno v posameznem
dokumentu in to napisati poljudneje, upošte-
vajoč pravila lepega jezikovnega izralanja.
V	delegacijah začeti uveljavljati prakso, da
delegacije zavrnejo predlagatelju gradivo, če
ugotovijo, da je preobsežno, nepregledno in
napisano v premalo razumljivem jeziku, vendar
je treba zavrnitev argumentirano utemeljiti.
Dosledno moramo začeti uveljavljati prakso,
da bodo osnutki predlogov obsegali več
različnih možnih rešitev z opisom posledic
takšne ali drugačne rešitve, kar bo bistveno
prispevalo k boljšemu odločanju in k večjemu
zanimanju delegatov za odločitve.
KOMUNICIRANJE V DELEGATSKEM
SISTEMU
Pri uveljavljanju delegatskega sistema v
krajevni skupnosti ima posebno vlogo vsebina
in metode dela osnovne organizacije ZKS, ki
mora svoje člane vsestransko idejno-politično
in akcijsko usposabljati, da bodo v svojih
delovnih in življenskih okoljih razvijali in vodili
pobude delovnih ljudi in občanov ter ustvarjal-
no in enakopravno z njimi in z drugimi
socialističnimi subjektivnimi silami reševali
zapletene probleme graditve socialističnega
samoupravljanja v krajevni skupnosti.
Na področju obveščanja in komuniciranja v
delegatskem sistemu dosledno izvajati sklepe
skupne seje občinske konference ZKS, predsed-
stva OK SZDL, predsedstva OS ZSS in pred
sedstva OK ZSMS Ptuj. Delegacije in delegat"
so dolžni vsaj dvakrat letno poročati o svoje,!!
delu skupščini krajevne skupnosti in zbo^n
krajanov. Krajevne konference" SZDL ko,
nosilke kadrovske politike v krajevni skupnost
morajo voditi kandidacijske postopke ter
usklajevati konkretne kadrovske rešitve za vse
organe, organizacije in društva.
Za strokovno administrativno delo in funk.
doniranje delegacij v celotnem delegatskeni
sistemu in organih samoupravljanja sq
odgovorni tajniki samoupravnih organov
krajevnih skupnosti.
ZAGOTOVITI URKSNICEVANJE PLANOV
Družbenopolitične organizacije v krajevnih
skupnostih morajo zagotavljati, da se dosled-
neje uresničujejo stališča Resolucije o razvoju
družbenoekonomskih odnosov v krajevni
skupnosti, zagotavljati realizacijo planskih
dokumentov krajevnih skupnosti v skladu s
potrebami in realnimi možnostmi s posebnim
povdarkom na solidarnosti med krajevnimi
skupnostmi in znotraj krajevnih skupnosti.
POSEBEN POUDAREK KMETIJSTVU
Družbenopolitične organizacije, predvsem
sekcije za kmetijstvo pri KK SZDL v krajevnih
skupnostih morajo delovati in spodbujati pro-
ces združevanja dela, sredstev in zemlje;
delovati na poenotenju samoupravne organizi-
ranosti zasebnih kmetovalcev ter uresničevanju
dohodkovnih odnosov.
Kmetijske zadruge in pospeševalno službo je
treba organizirati v skladu z usmeritvami in
dogovori ter v skladu s funkcijami in nalogami,
ki jih morajo na področju kmetijstva uresničiti.'
OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SA-
MOZAŠČITA
V izvajanje obrambno zaščitnih priprav se
morajo v večjem obsegu vključevati krajevne
skupščine in njihovi sveti, odbori vaške samou-
prave, družbenopolitične in družbene
organizacije ter društva, ki so odgovorni za
stanje obrambno zaščitnih priprav. Krepiti vlo-
go, odgovornost in samoiniciativnost komitejev
za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-
zaščito krajevnih skupnosti ter koordinacijskih
odborov pri krajevnih konferencah SZDL.
Obrambne načrte in varnostno politične oce-
ne krajevnih skupnosti je potrebno stalno do-
polnjevati in pri tem izhajati iz lastnih ocen,
pogojev in možnosti delovanja sistema splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh
razmerah v miru ali vojni, S procesom
podružbljanja nalog na področju splošne ljuds-
ke obrambe in družbene samozaščite zagotovi-
ti stalno ter pravočasno seznanjanje vseh izva-
jalcev obrambnega načrta z njihovimi nalogami
v različnih razmerah.
Načrtno in odgovorno izvajati program
obrambno zaščitne vzgoje prebivalstva ter v
priprave in izvajanje nalog na področju splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite
vključevati vse več delovnih ljudi in občanov.
Krepiti in razvijati sistem družbene samozaščite
ter s tem zagotavljati ugodne pogoje za delo,
varstvo družbene in osebne lastnine ter varno
življenje delovnih ljudi in občanov.
IZDELATI AKCIJSKE PROGRAME
Osnovne organizacije ZKS in krajevne
konference SZDL morajo na osnovi teh stališč
in sklepov izdelati akcijske programe, časovno
opredeliti naloge in določiti nosilce posameznih
nalog.
Izvajanje teh sklepov spremlja delovna skupi-
na v sestavi Feliks BAGAR, komite OK ZKS
Ptuj, Milan CUČEK, komite OK ZKS Ptuj,
Franc FIDERSEK, zbor KS SO Ptuj, Milan
KORZE, KK SZDL Majšperk, Franc POTOČ-
NIK, OK SZDL Ptuj, Anton ZOREČ, izvršni
svet SO Ptiij, Marian HORVAT, OK ZSMS
Ptuj in Vido RADICEViC, občinski komite za
družbeno ekonomski razvoj in planiranje.
O izvajanju sklepov delovna skupina poroča
občinski konferenci ZKS Ptuj. Na sektorskih
posvetih v novembru 1981 pa ugotovi, kako so
v krajevnih skupnostih pristopili k uresniče-
vanju teh nalog.
Bogatejši z novimi
pridobitvami
V krajevni skupnosti Gradišče, kjer živi 1.149 prebivalcev, od teh jih
65 % dela doma v kmetijstvu, ostali pa so zaposleni v različnih delovnih
organizacijah v lenarški in v sosednjih občinah podravske regije, so v
letošnjem tričetrt-letju veliko naredili.
Krajevna skupnost je poleg rednega vzdrževanja krajevnih cest še
veliko naredila na področju komunalnih dejavnosti. Pred kratkim so
predali svojemu namenu 11. fazo vodovodnega omrežja, ki so ga dobili
krajani v Zgornjem Porčiču v dolžini 1.580 metrov in krajani iz Zgornjih
Verjan v dolžini 920 metrov. Vodovoda, ki je priključen na gradiško
omrežje, so bili občani zelo veseli, saj so bili do zdaj odvisni le od lastnega
vodovoda ali studenca, ki jim bo sedaj ostal samo za rezervo ali v spomin.
Na letošnjem 3. krajevnem prazniku KS Gradišče je predsednik
skupščine krajevne skupnosti Gradišče Ernest Mlinarič predal svojemu
namenu novo avtomatsko javno telefonsko govorilnico. Zanjo je kra-
jevna skupnost prispevala 10.000 dinarjev, ostala sredstva pa je pri-
spevalo združeno PIT podjetje Maribor. Z novo telefonsko govorilnico
je Gradišče pridobilo veliko, kajti občan ali gost Gradišča, lahko odslej
telefonira iz Gradišča ob vsaki uri in ob vsakem času. doma in po svetu.
Krajevna skupnost v Gradišču, kije med najdelavnejšimi v občini
Lenart, je torej v letošnjem letu že uspela urediti nekaj najnujnejših
potreb, ki ne bodo služile samo krajanom Gradišča, ampak tudi drugim
obiskovalcem tega najprivlačnejšega kraja v osredju Slovenskih goric.
Janez Lorber
Poračun za kurjavo
dvignil temperaturo
Krajane v KS Boris Ziherl v Ptuju, to je tiste, ki stanujejo v
družbenih stanovanjih in so priključeni na skupno kurilnico, so prve dni
v oktobru precej razgrele položnice z visokimi obračuni za kurjavo, zlasti
še zato, ker večina prej o tem sploh ni bila obveščena. Stvar je v dvojem:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je že sredi julija
letos poslala vsem predsednikom hišnih svetov obračun kurjave za
kurilno sezono od 1. julija 1980 do 30. junija 1981 z naročilom, da naj s
tem seznanijo stanovalce in v 15 dneh sporočijo pripombe k obračunu.
Žal je večina obračunov obležala pri predsednikih hišnih svetov, mnogi
so bili v tem času tudi na dopustu, zato tudi ni bilo zborov stanovalcev in
ne pripomb. In ker pripomb ni bilo. so sledile položnice s poračuni in to
z visokimi zneski. Poračun za stroške kurjave za minulo enoletnoletno
kurilno obdobje pomeni za 11 odstotkov povečanja, akontacija za
.sedanjo kurilno sezono pa dobrih 25 odstotkov povečanja.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je prav zahtevati od občana, da v
enem mesecu plača, poleg 25 odstotno povečane akontacije za kurjavo,
še razliko za nazaj za celih 15 mesecev. Ali ne bi bilo bolj življenjsko, da
bi koristniki uslug skupne kurilnice odplačevali poračun po obrokih, saj
bi v oktobru morali odšteti za kurjavo, predvsem družine z nižjimi
osebnimi dohodki, kar četrtino mesečnega dohodka in to kljub temu. da
so stroške kurjave plačevali redno mesečno. Nadalje se ljudje tudi
sprašujejo, ali je res treba čakati več kot eno leto, da ugotovimo kakšni so
stroški kurjave, saj je to moč ugotoviti mesečno in temu ustrezno sprotno
uravnavati akontacijo za kurjavo.
FF
v ZNAMENJU DOSEŽENIH
USPEHOV
V kulturni dvorani v Dornavi bo v nedeljo, 11. oktobra slavnostna
seja skupščine krajevne skupnosti in DPO, na kateri se bodo spomnil'
vseh. ki so padli za svobodo in vseh doseženih uspehov. Krajevni prazmK
v Dornavi praznujejo kot spomin na padle partizane, umrle v taoorišču
in požgano Golobovo domačijo v Mezgovcih 10. oktobra 1944.
Letošnji praznik sovpada s predajo novih skladiščnih prostorov
kmetijske zadruge v naselju Dornava, katerih gradnja je povezana z
oblikami prostovoljnega dela kmetov; pri gradnji pa je udeležena tudi
krajevna skupnost, ki je brezplačno prispevala gramoz. V novih pro-
storih bo tudi zbiralnica mleka, ki je sodobno urejena. Dosed^ s''
dornavski kmetje nosili mleko v začasno zbiralnico v zadružni aoni-
Dnevno zberejo v naselju Dornava 1000 litrov mleka, v Mezgovcih pa
700 litrov. Kmetje so nad novo pridobitvijo zelo zadovoljni.
N asploh pa si v skupnosti prizadevajo, da bi pridelali čim več hranC:
Tako si ie odbor za družbeno-ekonomske odnose zadal vrsto nalo£.ki n^
pripeljejo do željenih rezultatov. Razmišljajo o ustanovitvi strojne
skupnosti in poudarjajo potrebo po dokončni zložbi zemljišč na ob-
močju krajevne skupnosti. V ta namen bodo poskušali navezati stike
oziroma zagotoviti potrebna sredstva za kmetijske zadruge in od SIS.za
pospeševanje kmetijstva.	...
S praznovanji Dodo v skupnosti pričeli že danes, 8. oktobra in jiP
bodo zaključili v nedeljo, 11. oktobra, z osrednjo proslavo. Ob tej
priložnosti se bodo spomnili tudi zaslužnih občanov in vseh, ki so karkpU
prispevali v razvoju krajevne skupnosti. Tako bodo podelili tri priznanja
krajevne konference socialistične zveze in priznanja, ki bodo letos prvi^
podeljena. Gre za priznanja za uspešno in več letno aktivno delo p^
razvoju krajevne skupnosti.	M^^
f EDNIK - 8. oktober 1981
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PIKA V AVSTRALIJI
pričujoči sestavek je pripoved
^iTioSolke Hermine Veter iz Cir-
jjovc, ki je letošnje poletne počit-
nice preživela pri stricu v Avstraliji,
gekli boste, nič posebnega. Pa je!
^ dekle njenih let je bilo to doži-
vetje, ki mu ni para. V sproščenem
pogovoru je kar z rokava stresala
jpomine na trimesečno bivanje v
Sidneyu in Melbournu. Pravi, da so
jpomini lepi in da ni bilo dogodka,
l(i bi zasenčil te enkratne počitnice.
,,Moj stric je zaposlen v pisarni
velikega državnega mlina, živi pa v
Sidneyu," je pričela svojo pripo-
ved. ,.Kar triindvajset ur sem poto-
vala na to oddaljeno celino, kjer ži-
ve moji sorodniki. Mnogo sem vi-
dela, predvsem pa njihov način živ-
ljenja. Sicer sem imela bolj malo
jtikov z Avstralci, ker so se držali
bolj zase. Več prijateljev sem našla
fflcd Slovenci, ki tam živijo."
Herminin stric je precej aktiven.
V Časopisu Nova doba ureja stran
za slovenske bralce, je koordinator
radijskega programa za slovenske
poslušalce in poučuje sloveščino
učiteljice, ki uče slovenske otroke.
Zato je Hermina ali Pika, kot ji
pravijo prijatelji, sodelovala v eni
od oddaj, v časopisu Nova,doba pa
sojo predstavili kot ,,ambasadorko
iz Cirkovc". Kako je teklo njeno
j^ivljenje v Sidneyu, življenje male
ambasadorke?
,.Sorodniki so mi pokazali vse
zanimivosti, spoznala sem tudi pre-
cej prijateljev in si bom z nekateri-
mi dopisovala. Je pa Življenje v ta-
kem velikem mestu zelo zanimivo
in se razlikuje od življenja v Cir-
kovcah — zelo! Tam so velike trgo-
vine* ogromno igrač in spominkov
je najti na njihovih policah (Pika je
prinesla domov kar 85 raznih spo-
minkov, o. p.), restavracije so prav
tako velike in lepo opremljene,
imajo tudi posebno restavracijo,
kjer lahko otroci prirejajo zabave
za svoj rojstni dan . . . Hrana pa
mi v teh restavracijah ne ugaja naj-
bolj. Preveč je paradižnikove oma-
ke, pa meso s sadjem in podobno.
Naša hrana mi bolj ugaja," je pre-
pričano zatrdila.
Bi živela tam?
,,Ja, če bi bile Cirkovce v Avstra-
liji! Tu imam svoje prijatelje, tu je
moja družina — mama, oče in brat.
Brez njih ne bi mogla živeti drugje.
Sicer se moji vrstniki v Avstraliji
nič ne razlikujejo od nas. Radi po-
slušajo glasbo, berejo, se igrajo.
Ja, zanimivo pa je, da se tam vsaka
družina ukvarja s kakšnim špor-
tofn. Predvsem jadranje na deski je
zelo priljubljeno, vendar se te vešči-
ne nisem naučila. Niti poskusila ni-
sem.
In veste, kaj je še zanimivo? Raz-
dalje. Te so ogromne in ,,premagu-
jejo" jih z letali! Moram tudi reči,
da sem spoznala le življenje v me-
stu, na farmah nisem bila. Videla
sem jih, ko sem se z vlakom peljala
v IVlelbourne — velike so."
So ti prijatelji povedali, kako je
pri njih v Soli?
,,Ja, oni imajo državne in privat-
ne šole. Razlika med njimi je pre-
cejšnja. Učiteljev v državni Šoli nič
ne skrbi, ali bodo otroci kaj znali.
Oni predavajo snov, ki je obvezna,
od otrok pa je odvisno, koliko se
bodo naučili. Državne šole so brez-
plačne. Privatne šole so precej dra-
ge, vendar učitelj mora naučiti
učenca in ga tudi vzgojiti. Se pa tu-
di otroci ogromno ukvarjajo s
športom. Več kot mi."
Takole je Pika nametala svoje
spomine iz Avstralije. Nekaj časa
bo trajalo, da jih bo uredila in zao-
krožila v prijetno celoto. Poleg
spominkov jo bodo na te dolge po-
čitnice .spominjale tudi fotografije,
ki jih je posnela sama. Dejala je, da
bi še kdaj rada obiskala to deželo,
morda bi celo živela tam. Pa je hi-
tro pristavila, da bi bilo takrat nje-
no pripovedovanje gotovo druga-
čno. ,,Saj so mi samo stregli in vsa-
ko željo prebrali iz oči, preden sem
jo izrekla," pravi, ,,če bi morala
tam hcKiiti v šolo in potem seveda
delati, mi najbrž ne bi bilo tako
všeč, kot mi je bilo sedaj."
Pika je sedaj v šoli. Obiskuje
zadnji razred osemletke in igra v
tamburaškem orkestru PD Cirkov-
ce, sodelovala bo pa tudi v nekate-
rih interesnih aktivnostih v šoli. Je
pridna učenka, sproščena v
pogovoru in pozorna do svojih naj-
bližjih in prijateljev. Vznemirjenje
ob njeni vrnitvi iz Avstralije se je že
nekoliko poleglo. Pa vendar ni dne-
va, ko se ne bi utrnila misel, spo-
min na počitnice, ki ga je treba ko-
mu povedati.
N. Dobljekar
Hermina Veler-PIka (foto CIanI)
Kultura kot sestavni
del našega
vsakdanjega življenja
v pripravi je skupna seja občinske konference SZDL in komiteja
OK ZKS Ptuj, ki bosta razpravljalakulturi v občini. Predsedstvo OK
SZDL Ptuj je že na eni od prejšnjin sej imenovalo posebno delovno
skupino 7. nalogo, da pripravi gradivo za iczpravo na skupni seji.
To nalogo je delovna skupina delno že opravila s tem, da je
pripravila teze za razpravo, ki v prvem delu nakazujejo teoretična in
praktična izhodišča nekaterih vprašanj. ŽaKso ta izhodišča bolj teore-
tična kot praktična! V drugem delu gradiva pa so nakazana konkretna
vprašanja, ki bi jim morali dati poseben poudarek na skupni seji. Ta
vprašanja .so:
—	kulturno-umetnostna vzgoja mladih, ki so temelj bodočih akti-
vnih ustvarjalcev in sprejemalcev kulturnih vrednot,
—	kontinuirana ponudba poustvarjalnih kulturnih vrednot,
—	pozitivnost oblik množične kulture,
—	varovanje kulturne dediščine in izvrševanje sklepov o nalogah na
področju kulturne dejavnosti.
O teh tezah je stekla kritična razprava na zadnji seji predsedstva OK
SZDL Ptuj. kjer so ocenili, da so teze sicer izziv za razpravo na skupni seji,
vendar jih je treba dopolniti.
To nalogo bo delovna skupina opravila v teh dneh, ko vodi razprave
o tezah po območjih s predstavniki združenega dela in krajevnih sku-
pnosti ter z delavci, ki delajo na področju kulture.
FF
Pred dnevom inovatorjev
v prizadevanjih, da bi tudi na območju občine Slovenska Bistrica
pospešili inovacijsko dejavnost je odbor za podeljevanje nagrad in
priznanj pri raziskovalni skupnosti občine Slovenska Bistrica pred ne-
davnim razpisal posebne denarne nagrade za najuspešnejše predloge
izboljšav v proizvodnem procesu kot tudi na drugih' področjih deja-
vnosti.
Predloge bodo najprej ocenile komisije za inventivno dejavnost v
delovnih organizacijah in sredinah, kjer bodo predlogi nastali, nato pa
potrdili njihovo uporabnost in prihranek še pri občinski komisiji, ki bo
ob dnevu inovatorjev, 12. oktobra najuspešnejšim podelila posebne
nagrade in priznanja.	viktor Horvat
Blizu 80 odstotkov
delavcev prejema toplo
malico
v ormoški občini dosegajo pri zagotavljanju organizirane prehrane
med delom v zadnjih letih lepe uspehe. Tako se v občini lahko pohvalijo
s podatkom, da razen v nekaterih primerih (gozdarstvo, gradbeništvo,
trgovina (poslovalnice), ni primera, da delavcu ne bi bila omogočena
prehrana med delom. Lastne obratne družbene prehrane ima 70 od-
stotkov delovnih organizacij (Kombinat. Jeruzalem Ormož, TJK, Pri-
mat, TSO. zdravstveni dom, šole in podobno); ostali pa se hranijo v
gostinskih obratih.
Anketa o družbeni prehrani je zajela 3233 delavcev. Toplo malico
prejema 2573 delavcev ali 79,6 odstotka zaposlenih, 660 jih ne prejema
tople malice, v zadnjem času pa narašča število delavcev, ki na podlagi
zdravniškega spričevala dobivajo bone za nakup živil. Predsedstvo
občinskegasvetaZSSOrmožjeizdalosoglasjeza prejemanje vrednostnih
bonov za prehrano zaradi specifičnih pogojev dela (delo na terenu,
delavcem z deljenim delovnim časom in podobno) v 173 primerih.
Pri cenah obrokov malice so razlike in sicer se gibljejo med 23 in 30
dinarji ali od 500 do 700 dinarjev. V 21 primerih oziroma delovnih
sredinah delavci doplačajo različne zneske za malico in to od 5 do 13,50
dinarjev po obroku.
Čeprav v anekto niso zajeti delavci, (zaposleni pri zasebnih delo-
dajalcih ter v manjših obratih), je sklepati, da tudi ti prejemajo vre-
dnostne bone v višini od 650 do 700 dinarjev. Izvedena anketa tudi kaže
potrebo, da se slehernemu delavcu v občini omogoči prehrana med
delom. Delavski sveti, osnovne organizacije ZS in občinski svet morajo
zato posebno pozornost nameniti upravičenosti pridobivanja pre-
hrambenih bonov. Kot prednostno nalogo pa sije ormoški sindikat zadal
nalogo organiziranja obrata družbene prehrane, ki bi zadovoljeval
potrebe manjših obratov po družbeni prehrani.	MG
Oddajmo čimveč
steklenic
Naslov je za trgoVca vse prej kot razveseljiv. Potrošniki oziroma
kupci v trgovinah se večkrat pritožujejo, da trgovci ne marajo stekle-
nic, čeprav na vse viže trobimo o pomanjkanju steklene in druge
embalaže ... Pa se tudi tu premika na bolje. Danes že lahko prodamo
vse vrste steklene embalaže, tudi tiste na navoj, čeprav samo za štiri
dinarje.
Kako je z odkupom embalaže v MlP-ovih prodajalnah, nam je
Janko Petek, ki opravlja komercialne posle v TOZD Maloprodaja med
ostalim povedal: »V akcijo zbiranja steklenic smo trgovci šli tudi zaradi
zahtev dobaviteljev, da jim zagotovimo embalažo, sicer nam ne bi
mogli dobaviti potrebnih izdelkov. Če jim tega ne bi zagotovili, potem
ne bi mogli polniti sokov, mineralne vode in podobno. Kupci bi
praviloma morali ob vsakem nakupu predložiti ustrezno embalažo;
prav pa je, da pogledajo tudi na podstrešja in v druge prostore, kjer je
sigurno še nekaj steklovine, ki jo naša industrija nujno potrebuje.
Odveč ne bi bil tudi pogled v bližnje jarke, gozdove in smetišča. V
vsaki trgovini smo izobesili tudi cenike, iz katerih lahko kupec razbere
ceno, ki jo bo dobil za vrnjeno embalažo.«
Trgovci imate probleme z odkupom embalaže, skladiščenjem;
predvsem pa je omeniti problem stroškov, kijih dobavitelji ne pokriva-
jo. Ali se na tem področju kaj spreminja?
Janko Petek: »Največji problem je transport od trgovine do skladišč
in od tam k dobaviteljem. Težave so, ker ni originalne transportne
embalaže. Ce se le-ta transportira v neprimerni in neustrezni embalaži,
pride do lomov. Čeprav je z zbiranjem embalaže veliko problemov,
veliko stroškov, trgovina nima za to nobenega priznanja, tu mislim
predvsem na stroške prevoza od trgovin do skladišč in od tam naprej, k
dobaviteljem. O tem pa že tečejo pogovori na trgovski in v gospodarski
zbornici.«
MG
NEVARNE CESTNE PASTI
V občini Slovenska Bistrica se že
vrsto let srečujejo s številnimi teža-
vami pri urejenosti cestnega pro-
meta, ki se odražajo v nedovoljno
označenih cestiščih s potrebnimi
prometninji znaki in drugo signali-
zacijo.
Ugotovitev, da akcije za ure-
jenost cestnega prometa v tej ob-
šini potekajo prepočasi, za kar je
nekaj opravičenih, veliko pa tudi
neopravičenih vzrokov, ni nova,
kljub temu se le počaxsi premika
na bolje. Med najbolj perečimi je
Drav gotovo pomanjkljiva prome-
tna signalizacija, neurejenost ce-
stišč in v zadnjem obdobju vse več
plazov, ki se že pojavljajo tudi na
cestah, ki so bile obnovljene ali as-
faltirane pred nekaj leti. Torej na
objektih, kjer bi morala biti varna
vožnja zagotovljena vsaj nekaj de-
'setletij.
Tako pa se že po enem ali
dveh letih pokažejo nevarne raz-
lX)ke, ki se zelo hitro širijo v še ne-
varnejše plazove. Največ takšnih
plazov je na cestah, ki povezujejo
pohorska naselja pa tudi na
obronkih Pohorja jih ne manjka.
Težko bi danes trdil, kdo je kriv
za povzročeno škodo, ki ni ravno
majhna, saj sanacija posameznih
plazov dosega krepke milijone.
Prav visoke cene sanacij so tudi
vzrok, da ostajajo cestni plazovi v
občini Slovenska Bistrica vse šte-
vilnejše pasti za uporabnike, pred-
vsem pa tiste, ki jim le ceste niso
dovolj znane.
Ni potrebno posebej iskati pot
na bistriško Pohorje, nai bo to
prek Tinja, Oplotnice ali Smar-
tna, povsod boste naleteli na cest-
ne plazove, l^i so danes vsaj delno
zavarovani in označeni, zato pa nič
manj nevarni. Odlašanje njihove
sanacije pa samo povečuje stroške
popravila, saj z vsakim letom
postajajo ceste bolj spodkopane in
tudi cena storitev raste, stopnjuje
pa se tudi nevarnost vožnje po
njih.
Prebivalci pohorskih predelov
zato z zaskrbljenostjo spremljajo
naraščajoče plazenje cest in se re-
sno sprašujejo, kako dolgo bodo
še povezani z občinskim središčem
Slovenska Bistrico in širšim slo-
venskim prostorom.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Zemeljski plaz na ne tako dolgo asfaltirani cesti pri Oplotnici.
S kmetijskimi stroji ravnajmo previdno!
Opozorilo je na mestu, saj so na kirurškem
oddelku ptujske bolnišnice ugotovili, da se je
Število delovnih nezgod v septembru povečalo
kar za 30 odstotkov. Med ponesrečenci je naj-
več kmetov, ki spravljajo letošnji pridelek. Kot
je povedal dr. Ljubo ToS, vodja TOZD Bolni-
šnica, je največ nesreč pri delu z manjšimi stro-
ji. ,,Zelo je razvpit traktor, vendar so poškod-
i>e z njim več ali manj enakomerno porazde-
ljene čez celo leto. V jesenskem času se močno
povečajo poškodbe, ki so v zvezi s spravilom
pridelkov. Veliko je poškodb hrbtenice — zara-
di padcev z dreves, z voza in traktorskih priko-
lic. Množijo pa se poškodbe za katere menimo,
da so popolnoma nepotrebne. So odraz nepre-
vidnosti, celo neumnosti tistih, ki s stroji upra-
vljajo. Gre predvsem za stroj za ličkanje koruze
•n za motorno žago. Na žalost opažamo, da so
poškodbe v precejšnji meri povezane z alkoho-
lom. Večina poškodovancev, ki jih pripeljejo k
nam v večernih urah, je pod večjim ali manjšim
vplivom alkohola — skoraj 90 odstotkov je ta-
kih."
Poškodbe z omenjenima strojema so izredno
težke, saj povzročajo včasih celoletno nezmo-
žnost za delo ali pa celo trajno invalidnost. V
bolnišnici menijo, da bi lahko z malo več previ-
dnosti in ob upoštevanju navodil za uporabo
pošameznih strojev, število delovnih nezgod
precej zmanjšali. Seveda bi se morali kmetje ob
delu s stroji odpovedati pitju alkohola, delati
toliko, kolikor glede na svoje fizične sposobno-
sti zmorejo, saj ob utrujenosti tudi pozornost in
pazljivost popustita.
V času, ko si celotna družba prizadeva za
ekonomsko stabilizacijo, pomeni vsak dinar, ki
ga potrošimo za zdravljenje poškodovancev, og-
romno. Dr. Toš meni, da bi lahko kar za 20 od-
stotkov zmanjšali stroške na kirurškem oddel-
ku, če bi ljudje ravnali s stroji bolj'previ-
dno. Mnogo več pa je tega denarja, če upošte-
vamo, da so poškodovanci za dalj časa nez-
možni za delo. Pa tudi delavci na kirurškem
oddelku so zaradi večjega števila pacientov
mnogo bolj obremenjeni, zato trpi redni delovni
proces v operacijskem bloku, mavčarni in v
rentgenu kjer so posegi vezani za daljši čas. Za-
to se v specializiranih ambulantah kljub pove-
čani ekipi čakalni čas precej podaljša.
Kako bi lahko preprečili nezgode pri upra-
vljanju kmetijskih strojev? Najbrž lahko precej
storimo z organiziranjem seminarjev o uporabi
posameznih strojev, s prometno vzgojo in z
vzgojo o varnosti pri delu. V končni fazi pa je
število nezgod vseeno odvisno predvsem od člo-
veka, ki s strojem upravlja, zato ni odveč, če še
enkrat ponovimo — s kmetijskimi stroji ravnaj-
mo previdno.
N. Dobljekar
OBRT VSE
POMEMBNEJŠA
Minuli 14. obrtni sejem v Celju
je brez dvoma dokazal pomen dro-
bnega gospodarstva v vsesplošnem
družbenem in gospodarskem raz-
^oju. Danes je v obrti zaposlenih
^ez 70 tisoč delavcev; njena zasto-
panost v družbenem proizvodu
"■^publike pa že dosega 8 odsto-
tkov. Letos je sodelovalo 43 obr-
anih združenj, 28 obrtnih zadrug,
organizacij združenega dela
Robnega gospodarstva, 17 pogod-
benih organizacij in v^ trgovskih
^'■ganizacij s tujimi partnerji. Po-
'eg tega Se številni zasebni obrtniki
da se je število razstavljalcev
Povzpelo nad 3500.
Na sejmu je sodelovalo tudi
obrtno združenje Ptuj in Panora-
ma Ptuj. Sodelovanje obeh je bilo
uspešno.
V sejemskih dneh je raz-
stavni prostor ptujskega dela obrti
obiskalo veliko poslovnih partner-
jev, bilo jih je čez 40, s katerimi so
bila dosežena soglasja o vključeva-
nju v izvoz. Obrtno združenje in
Panorama sta že opravila začetni
izvoz in pričakovati je, da bo ta
dosegel širši razmah. Gre pred-
vsem za kovinske izdelke.
Obrtni sqem v Celju ni name-
njen samo poslovnemu življenju.
temveč že več let razvija tudi špor-
tno dejavnost. Letos je v športnem
delu sejma sodelovalo 51 združenj,
ki so tekmovala v 263 ekipah, med
katerimi je ptujsko zastopstvo do-
seglo solidno 7. uvrstitev. V posa-
meznih disciplinah pa so dosegli
več odličnih rezultatov.
MG
Vlečenje vrvi — PtujčanI so omagali v finalu	foto: KOSI
6 - iz naSih krajev
8. oktober 1981 - XEDNII(
TOZD NIZKE IN HIDROGRAONJE
Dela ne manjka
v sestavi Komunalnega podjetja Pluj je tudi TOZD nizke in
hidrogradnje. Okrog 100 zaposlenih izvaja gradnjo vodovodnega in
kanalskega transportnega omrežja, urejanje okolja, modernizacijo
cest, proizvodnjo asfalta (največ za lastne potrebe) ter servisno dejav-
nost na področju vodovoda in kanalizacije.
Glede na težave z novogradnjami in zagotavljanjem sredstev za
investicije bi pričakovali, da bodo v tej lOZD letos imeli precej manj
dela kot lani. Vendar ni tako. Ugotavljajo, da bodo naredili za okrog
10 odstotkov več kot so planirali, to pa je za 20 odstotkov več kot lani.
Podobno je tudi s finančnimi rezultati. V pogovoru z direktorjem
Marjanom Pongracom smo izvedeli, da .so tako ugodni rezultati tudi
delna posledica spremembe strukture dela. Lani je bilo namreč zelo
veliko fizičnega ročnega dela, letos pa prevladuje strojno. Po drugi
strani pa so svoje prispevale tudi bolj ugodne vremenske razmere.
Letos se jim je povečal obseg del pri gradnji vodovodnega omrežja v
občinah Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj.
Med večjimi deli, ki jih izvajajo v tem času, so urejanje okolice
nove livarne v TGA Boris Kidrič in okolja Dijaškega doma v Ptuju,
zaključujejo s komunalnim urejanjem v Rabeljčji vasi in gradijo
vodovod Ptujska gora—Savinjsko. V prihodnje pa bodo precej zavzeti
pri ureditvi Krempljeve ulice, kolektorja na Mariborski cesti in večjimi
vzdrževalnimi deli v Opekarni Pragersko ter moderniziranjem cest.
1. kotar
PREMALO POUDARKA
KMEČKEMU TURIZMU
v prispevku vašega novinarja, ki je poročal o praznovanju 75-
letnice organiziranega trsničarstva v Juršincih ni bil omenjen dr. Lujo
Polanec, velik zagovornik in pobudnik kmečkega turizma, ki je tudi
aktivno sodeloval v razpravi o razvoju kmečkega turizma. Prav je, da
to dopolnete. saj ima dr. Lujo Polanec veliko zaslug tudi pri načrtova-
nju Toplakovega vinskega hrama na Vinšaku. ki že uspešno služi
kmečkemu turizmu.	Fr. Holc
Dnevi ribjih specialitet
V gostilni »Ribič« bodo v času od 11. do 18. oktobra ponovno
pripravljali poleg morskih rib, še sladkovodne ribe na različne načine.
Dneve ribjih specialitet v tej znani ptujski gostilni letos organizirajo že
tretjič. Izkušnje iz preteklih let so jim narekovale tudi slednjo odloči-
tev. Izmed sladkovodnih rib bodo ponujali soma. ščuko, krapa, postrv
in amurja. Za sladokusce pa še Jignjc in žabje krake.	MG
Z začetka de! v Rabeljčji vasi
(foto I. kotar)
IM MEMORIAM
Zadnje slovo od skladatelja in pedagoga
prof. Franja Luževiča
Dragi Franjo
Ko nemo stojim ob tvoji krsti, mi spomin
uhaja daleč nazaj v čas, ko sva s kolegom,
danes že pokojnim prof Ferdom Juvancem,
srečala na Prešernovi ulici moža, srednje
postave, rdečih lic, gostih črnih kodravih las,
živahnih oči, ki so kljub naočnikom kazale
svojo modrino in izžarevale življenjski optimi-
zem. »Ta je pa čisto Schubertu podoben«, je
pripom.nil prof Juvanc. Cez nekaj dni smo se
imeli priliko seznaniti z novim glasbenim
pedagogom na ptujski gimnaziji-profesorjem
Franjom Luževičem. Začelo se je šolsko leto
1945.
2e prva leta svojega službovanja v Ptuju, si
dragi Franjo, pokazal svoje velike pedagoške
sposobnosti, glasbeno nadarjenost in posebno
ljubezen do dela z mladino, ki sijih ob podpo-
ri takratnega ravnatelja gimnazije prof. Frana
Stiplovška razvil do take mere, da je mešani
pevski zbor ptujske gimnazije dosegel prvo
nagrado med vsemi srednješolskimi zbori v
republiki. Nikdar prej in nikoli pozneje se
ptujski gimnazijski zbor ni tako uveljavil,
kakor pod tvojim umetniškim vodstvom!
Ljubezen, ki si jo tako razkošno razdajal
mladini, ti le ta, še danes vrača v polni meri.
Nekdanji dijaki, člani takratnega zbora danes
inženirji in profesorji, zdravniki, pravniki itd.
se s ponosom spominjajo lepih pevskih vaj,
koncertov in svojega dragega dirigenta —
prof Franja Luževiča; kjerkoli srečam katere-
ga izmed njih, vsak me vpraša po tebi, dragi
Franjo, po tvojem počutju in po tvojem
zdravju ... S teboj se danes poslavlja srčika
teh lepih spominov.	V
Po nekaj letih službovanja na gimnaziji si
bil na lastno željo premeščen na glasbeno
šolo. kamor te je vlekel predvsem pouk
klavirja, saj si končal na zagrebški akademiji
najsorodnejši predmet — orgle, kjer si ostal
vse do upokojitve. Ves si se posvetil pouku
klavirja in vzgojil mnogo učencev, nekateri
i/med njih so se popolnoma posvetili glasbi.
Ves čas od svojega prihoda v Ptuj pa si se
udejstvoval pri odraslih zborih — pri Glasbe-
ni matici, zboru Jože Lacko, pri Svobodi kot
pevec, korepetitor in dirigent. Javno si nasto-
pal kot koncertni pianist in spremljevalec
solistov-pevcev in instrumentalistov. Skratka
pomagal in gradil si povsodi na koncertih in
pri gledališču, kjerkoli je bila potreba. Nepo-
zaben ostajala tvoj umetniški doprinos k
glasbeni ravni Ptuja in uspešna dolgoletna
pedagoška dejavnost. Le kdo bi mogel v
skopih besedah opisati tvoje vsestransko
delovanje vse do tvoje bolezni pred dvema
letoma — polnih štiriintrideset let!
Vendar je tvoje umetniško delo poustvar-
jalca in pedagoga le del tvojega plodnega
snovanja, to je oni del, ki bo šel v pozabo z
odhodom nas, ki stojimo danes ob tvoji krsti
in tudi z odhodom mnogo mlajših, tvojih
učencev in nekdanjih pevcev, ki so komaj na
višku svoje življenjske poti.
Ostale pa bodo tvoje stvaritve, umetnine
umetnika ustvarjalca komponista, ki zapušča
bogato bero umotvorov sodobnikom in za-
namcem. Danes jih poklanjaš na oltar hčeri
Zevsa in Mnemosine, Evterpi-modrici glasbe.
Pesmi, ki si jih pisal z enako ljubeznijo za
najmlajše, kakor za odrasle pevce, klavirske
skladbe, maše, preludije za orgle in druge
umetniške stvaritve, bodo večen neusahljiv
vir iz katerega bodo črpali zanamci in se
oplajali ob intimnih doživetjih in iskreni
izpovedi tvoje glasbe. Te besede so ig
skromen prikaz tvojega bogatega umetniške-
ga in pedagoškega dela, ki ga zmore le človek
z globoko vero v vse kar je lepo, bil si čisti
estet, ki te je primamljala lepota zvoka, lepota
njenih sočnih melodij m polnozvočnih har-
monij. Veroval si v čisti kontrapunkt med
ljudmi, kjer naj bi, enako kakor v glasbi, lepj
melodiji, enako toplo odgovorila melodija v
drugem glasu, zato nisi poznal sovraštva
užival si v dobrem in prisrčnem tovarištvu!
Kolegi in prijatelji smo znali ceniti te tvoje
vrline.
Rad si imel svoj poklic, svoje delo si opra-
vljal vestno in z ljubeznijo. Ljubil si svojo
družino, ženo Marijo, sina Francija in hčerko
Vido; ko sva se spoznala sta bila še otroka,
zdaj so ti vedrili dneve že njuni otroci-tvoji
vnuki.
Smrt drage soproge pred nekaj meseci te je
silno prizadela-strla. Pri vsakem obisku si mi
potožil. Bolečina spomina na ljubljeno bitje te
je razjedala. Hotel si se še pošaliti, kakor v
prejšnjih časih, vendar je bila bolečina v srcu
neizprosna-uničljiva.
Dragi Franjo! Direktor Glasbene šole prof.
Horvat me je naprosil, naj se za tvoje veliko
opravljeno delo in požrtvovalnost zahvalim
tudi v njegovem imenu in v imenu vseh
glasbenih pedagogov na šoli! Saj je prav tvoje
dolgoletno vestno delo mnogo pripomoglo k
današnjemu nivoju šole in njenemu ugledu!
Jaz sem dragi Franjo, ki zrem nemo v kruto
resničnost, se lovim ob spominih, slike mi
begajo pred očmi — vem, da nas ta trenutek
zapušča blagi prijatelj in kolega!
Počivaj mirno, dragi Franjo ob tvoji dragi
soprogi Mariji.
»Kožuhačev« ni manjkalo, med prvimi pa je bil tudi Mito Trefalt
Humorist Celjski Poldek ni skoparil z bodicami iz sedanjosti
KOŽUHAN JE KOT SO GA POZNALI
DEDKI IN BABICE
Kožuhanje, ta stari in privlačni ljudski običaj
enako kot mnoga druga kmečka opravila, pre-
haja v pozabo. Stroji so tudi tukaj zamenjali
človeka, njegov napor in delo. Ob olajšanju de-
la, ki ga prinaša v kmetijstvo mehanizacija pa
stopa tudi del neprijetnega, saj se s tem poza-
bljajo stari tako priljubljeni običaji, med kate-
rimi je prav gotovo ob kolinah tudi kožuhanje
koruze.
Težko bi našteli vse prijetnosti pa tudi težave,
ki so povezane s kožuhanjem, kakršnega so
poznali naši dedki in babice. Ob tem so ostali v
spominu samo prijetni trenutki, ki jih pri tak-
šnih opravilih prav gotovo ni manjkalo. Vrčki'
iz gline so bili polnjeni še z zadnjimi kapljicami
domače, lanskoletne pijače. Na mizo so priha-
jale tudi znane kmečke jedi, ob njih pa so se
zbirali kmetje in njihovi sorodniki, znanci in
prijatelji, ki so začutili potrebo po sproščenosti.
Samo Se V posameznih domačijah se ob ro-
čnem kožuhanju tudi danes srečujejo in tam je
prav gotovo ,,luStno" kot zna biti ob takšnih
dogodkih. Velika večina mlajše generacije pa je
že pozabila, ali pa se niti ni uspela seznaniti z
kožuhanjem in praznikom ob njem. Da bi to
skoraj nepogrešljivo opravilo samo nekaj let
nazaj ohranili prisotno v današnjem času, se je
gostinsko turistično podjetje TOZD hotel Pla-
nina-Štatenberg iz Slovenske Bistrice v sodelo-
vanju s turističnim društvom, odločilo običaj
ličkanja koruze ohraniti kot tradicijo, pa čeprav
samo v okviru turistične prireditve.
Čeprav v nedeljo 27. septembra ličkanje koru-
ze ni pritegnilo tako velikega števila občinstva
kot prejšnji prireditvi, vzrok temu je bila trga-
tev, ki je bila prav v tem času v polnem zama-
hu, pa prireditev po kvaliteti in dobri organiza-
ciji ni zaostajala za predhodnima. Veliko je bilo
vzrokov, da lahko danes ob zaključku sezone
kulturnih prireditev na gradu Statenberg izreče-
mo samo pohvalne besede organizatorjem, saj
jim je uspelo iz popolnega mrtvila prebuditi
okolje nerazvitih krajevnih skupnosti Makole in
Studenice, ki so bile v prireditve tudi neposre-
dno vključene.
Zadnja prireditev, ličkanje koruze je potekala
v organizaciji gostinskega podjetja hotel Plani-
na-Statenberg Slovenska Bistrica in sodelovanju
turistične zveze bistriške občine. Pokroviteljstvo
sta prevzela Kmetijski kombinat TOZD Lastna
proizvodnja, ki je v ta namen odstopila tudi
okoli dve toni koruze in Tovarna olja iz Sloven-
ske Bistrice. Skupno z organizatorji so za pri-
jetno počutje poskrbeli Se folklorna skupina
KUD Janko Zivko iz Poljčan, Vesela pohorska
dekleta iz Zreč, mladinski tamburaSki zbor iz
Makol, moški pevski zbor KUD Makole, hu-
morist Celjski Poldek, in pevci zabavnih melo-
dij Carli Arhar, Tatjana Dremelj in Edvin Fli-
ser, ki jih je spremljal orkester Certus iz Mari-
bora. Poseben čar prireditve pa je dal vodja in
napovedovalec Mito Trefalt, ki je znal povezo-
vati in pritegniti gledalce v aktivne soustvarjalce
zabavnega dela, v katerem so se pomerili v ska-
kanju z vrečami, prenaSanju buč in še bi lahko
naštevali. Seveda ob uspehu prireditve ne sme-
mo prezreti pomemben prispevek časopisa
Kmečki glas in osebja, ki je skrbelo za gostinske
usluge obiskovalcev.
Letošnje izkušnje tako organizatorje kot tudi
udeležencev bodo prav gotovo bogat prispevek
pri oživljanju kulturnega in turističnega življe-
nja v KS Makole in Studenice.
Besedilo in posnetki: Viktor Horvat
Tekmovanje s prenašanjem buč je izvabilo veliko smeha gledalcev
Nastop folklorne skupine Janko Živko iz Poljčan je navdušil s svojo
izvirnostjo plesov in iger
^EDNIK ~
kultura in izobraževanje — 7
V usmerjenem izobraževanju tudi
učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka
jjčitelji in učenci takratne posebne osnovne
danes OS dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, so se.
^jj tremi leti preselili v prostore nekdanjih
^Iclicnih Sol, s čimer jim je bila omogočena
[eliko boljša organizacija pouka in celotnega
na šob. Ravno te dni dokončno urejujejo Se
rtinanjost zgradbe, lepo pa skrbijo tudi za vzdr-
ifvanje ostalih prostorov, v katere je družbena
jljupnost vložila precejšnja finančna sredstva.
yse to pa pomeni, da danes več niti ne razmišlja-
la, o potrebi po novi Soli, ki je bila pred leti Se
aktualna.
V letošnjem šolskem letu obiskuje pouk tega
jpecialnega osnovnega šolanja v ptujski občini
|79 učencev v sedemnajstih oddelkih, trije
Izdelki so za tako imenovano delovno
ijsposabljanje s 26. učenci kar pomeni, da jih je
jltupno 205. Od tega se jih 108 vozi, 50 pa jih
stanuje v ptujskem dijaškem domu. Od skup-
nega števila otrok je še 2Q rejencev in le za štiri so
dobili mesto v Ptuju pri eni rejniški družini.
Kot pravi ravnateljica Hilda Slekovčeva, ni
potrebe po podaljšanem bivanju že zaradi vklju-
6tve nekaterih v dijaški dom in zaradi izredno
dobrih prometnih zvez za tiste, ki se vozijo.
Delo v OS dr. Ljudevita Pivka se po pedago-
ški plati sicer ne razlikuje od splošno znanih
normativov, je pa močno individualizirano,
učence obravnavajo teamsko — razrednik,
socialni delavec, psiholog in po potrebi tudi psi-
hiater. V učnem programu je veliko praktičnega
dela, ki se od petega razreda dalje že odvijajo lo-
čeno za fante in dekleta v posebnih delavnicah.
Tu se otroci seznanjajo z enostavnimi delovnimi
procesi in spoznavajo materiale.
Letošnja prva vključitev v usmerjeno izobra-
ževanje je zajela tudi absolvente te šole in je
takorekoč prinesla precejšnje premike na podro-
čju specialnega šolstva. V mreži šol srednjega
izobraževanja so sicer posebni prilagojeni in
skrajšani programi za te fante in dekleta, ker pa
tega v Ptuju nimamo, so jih morali vključiti v
redne oddelke s skrajšanim programom in to
kovinarske in metalurške usmeritve. Sodelova-
nje med CSUl in šolo dr. Ljudevita Pivka bo
zato potrebno Se temeljiteje zastaviti in sprem-
ljati uspeh učencev. Po potrebi pa dajati tudi
dodatno pomoč s področja vzgoje in samega
učenja, da bi bila ta vključitev čim boljša v oko-
lje in med ostale dijake.
SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV
PRESENEČENJ NI BILO
Letošnje četrto območno sreča-
nje je bilo po kvaliteti prispevkov
najslabše. Le dva ali trije teksti
odstopajo od sicer izredno nizkega
povprečja, pa naj ocenjujemo
vsebino ali pa jezikovno plat proz-
nih in pesniških prispevkov.
Srečanja, ki ga organizira komi-
sija za literarno dejavnost pri ZKO
in sodi v okvir 9. ptujskih kultur-
nih srečanj, se, je udeležilo osem
avtorjev. Za okroglo mizo so se s
strokovno ^rijo, ki so jo
sestavljali Zdenko Kodrič, Andrej
Brvar in Darinka Cretnik, srečali
Srečko Lorber, Dago Sadi, Marin-
ka Poštrak, Ivica Flis, Vesna
Rečnik, Brigita Sušeč, Breda Slavi-
nec in Breda Trinkhaus. Najprej je
stekel pogovor o tekstih, ki so z
redkimi izjemami na ,,srednješol-
ski" ravni. Vsebina prispevkov je
dokaj konvencionalna, vsakdanja
in ne presega nivoja zgodb, ki jih
objavlja ,,Antena" in podobne
revije. Temu primerna je tudi
jezikovna obdelava tekstov,
posebno prozni so izredno slabo
napisani. V njih se pojavljajo
,,osnovnošolske napake, ki so
nedopustne," kot je dejala Darin-
ka Cretnik, profesorica slovenščine
iz Ptuja. Gotovo ima tu svoj delež
krivde šola, ki mladim da premalo
pravopisnega znanja, vendar bi se
morali pesniki in pisatelji začetni-
ki zavedati, da lahko pišejo šele
takrat, ko obvladajo jezik.
V pogovoru s strokovno žirijo so
udeleženci okrogle mize povedali,
da jim je takšna oblika sodelova-
nja všeč, da bi se morali večkrat
srečati in oceniti svoje delo.
Sklenili so, da se bodo srečali v
ptujskem klubu mladih, kjer je
potekalo letošnje srečanje, spet
decembra. Tako bi mladi pišoči
ljudje delovali pod okriljem
komisije za literarno dejavnost, ki
jim je edini mentor in prvi ocenje-
valec njihovih pesniških in proznih
prispevkov. Morda bodo lahko
prispevali tudi kanček znanja o
jeziku, literarni teoriji in tako
dalje. Ander Brvar, pesnik iz
Maribora, je dejal, da bi morali
mladi Se bolj odkrito spregovoriti
o svojem ustvarjanju, kritično
oceniti svoje delo in opredeliti tudi
svoj odnos do pisanja. Potem bi
bila tudi kvaliteta tekstov boljša
ali pa vsaj nad običajnim pov-
prečjem.
Po okrogli mizi je recitatorska
sekcija pri Klubu mladih v Ptuju
pripravila literarni večer, ki so se
ga udeležili tudi udeleženci literar-
ne kolonije v Gradišču v Sloven-
skih goricah. Srečanje so zaključili
s pogovorom o svojem delu in
izmenjali mnenja. Upati je, da bo-
do člani komisije za literarno
dejavnost držali besedo in se
večkrat srečali z udeleženci
letošnjega območnega srečanja, ki
si takega sodelovanja želijo. Mor-
da bo ob letu moč zapisati —
tokratno srečanje je bilo bolj
kvalitetno kot lansko!
N. Dobljekar
Paneton s kandiranim
sadjem
»Pošiljam vam umni paneton s kandiranim sadjem ali sadni pa-
neton, ki ga pečejo v ajdovskem Mlinotestu, pa se sprašujem: Zakaj je
vrlim pekom v Ajdovščini potrebna ta tujka? Ali mislijo, da jih ne bi
razumeli, če bi lepo napisali na primer sadni kruh, sadna pogača, pogača
s kandiranim sadjem, kruh s kandiranim sadjem?«
Nejevolja kupcev je razumljiva, saj v besedi paneton vidijo samo še
eno tujko več, prevzeto iz italijanščine. Zlasti v domači govorici na
slovenskem zahodu je namreč vse polno italijanskih izrazov, ki so za
splošno in knjižno slovenščino popolnoma odveč.
2 izrazom panetonje mogoče za spoznanje drugače. Z njim je najbrž
mišljena prav posebna vrsta sadnega kruha, ki sije s posebnim receptom
in sestavo pridobil mednarodno slavo.
V Mlinotestu mu tudi pravijo sadno pecivo, vendar sramežljivo na
spodnji strani in v drobnem tisku. Mogoče se jim izraz zdi presplošen za
to milansko posebnost, ki jo s preštevilnimi tujkami opisujejo kot
»aromatizirano z umetnimi aromami, konzervirano z dovoljenimi
konzervansi, obarvano z dovoljeno barvo in dodan emulgator«. Kljub
temu bi bilo le bolje odločiti se za domač izraz, saj bi bil lahko marsikateri
dovolj povedan in izrazit, na primer sadni kruh, sadna pogača, sadna
5truca, sadjevka ...
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno^ kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK
SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
(17. nadaljevanje)
SODINCI (SODINETZ), GRADIŠČE, DOIVINEVNI STOLP
Na Sodinskem vrhu nad naseljem Sodinci pri Veliki Nedelji Občina
Ormož.
Arhivskih sporočil o stavbi nimamo, Curk pa omenja, da je na
označeni lokaciji »še zaznati skoraj kvadraten prostor z okoli 2 m širokim
jarkom« in dodaja: »To je sled obrambnega stolpa, ki je propadel ob
turškem napadu leta 1479 in se ni več obnovil«. Terenski ogled je
pokazal, da gre za gradišče iz neopredeljivega časovnega razdobja.
Ovalna ploščad vrh nriba, ki se kot otok vzdiguje sredi ravnine nad
naseljem, meri okrog 40 x 80 m. Na notranji strani jo še vedno obdaja o.
12 m visok nasip in 4—5 m širok jarek, pred jarkom na zunanji strani pa
je okop visok o. 3. m. Celotna zasnova prej spominja na predzgodovinsko
ali nemara zgodnjesrednjeveško selišče kot na fevdalno postojanko,
Vendar je brez arheoloških raziskav vsaka ocena preuranjena.
SREDIŠČE (POLSTRAU), GRAD
V ravnmi, tik naselja Središče ob Dravi, na ledini Gradišče. Občina
Ormož.
O gradu iz virov ni dosti znanega, čeprav je bil kot obmejna utrdba
— stal je tik stare deželne meje z Ogrsko — nedvomno zelo pomemben.
Njegovo nemško in starejše slovensko ime pomenita malone isto — kraj
Jtted vodovjem. Utrdba je bila torej sredi močviija, kije bilo imenitna
oramba proti ogrskim konjenikom. Prva omemba Središča izvira iz 1255,
je ogrski kralj Bela izdal Frideriku iz Ptuja fevdno pismo za stolp
♦Tra« (Pogrenja?) ter gradovaf Bori in Središče — Polstraw. O. 1310
^rečamo Središče v Otokaijevi Rimani kroniki: 1305 »war ew widerfarn,
herr Hartneit von Pettavv, solich schad zu Pulstraw, als an diser frist dem
Meissawer geschehen ist,« 1398 pa se grad omenja kot vest Polstraw.
.'433 je bil kot »die vest Polsteraw« v posesti salzburških nadškofov in ga
je nadškof Johann s posredovanjem celjskega grofa Hermana oddal v
'evd Frideriku Ptujskemu. Ko je Friderik 1438 komaj petintrideset let
^r brez potomcev umrl, je Središče podedovala njegova sestra Ana, por.
Schaunburg. Njena hči Barbara, por. Frankopan, je tu prebivala. 1490je
^"■g in utrdbo kupil Jakob Szekely. 1490 so grad verjetno razdejali Turki.
1589 pa se že omenja kot razvalina. Njegova lokacija je na ormoški
'edinski karti iz 1801 zaznamovana kot »razvaline stubenberškega gradu
Sertisce«^
Na robu naselja Središče je kopa, znana po imenu Gradišče, kjer je
^lal istoimenski srednjeveški grad. Kovačič domneva, da so ga pozidali
lokaciji antičnega kastela in ga opisuje kot pravilno pravokotno
zasnovo z naslednjimi značilnostmi: »Griček ima od severa proti jugu 54
m dolgosti ter poprečno od zahoda proti vzhodu 20,50 m širokosti.
Obkrožuje ga na vse štiri strani 21,50 m širok jarek, ki je bil nekdaj
napolnjen z vodo, od zunanje strani pa zapira jarek širok nasip, kije bil
dokaj močan, a je sedaj razvožen, pozna se samo še sled. Tik ob griču se
krog m krog vleče ob njegovem vznožju ozek nasip, v katerem se nahaja
veliko lomljeno kamenje, tuje bil nekdaj gotovo zid. »Griček, ki ima na
najvišjih točkah gotovo do 4,20 m višine, je umetno napravljen ...«
Opisana situacija se do danes ni bistveno spremenila.
STUDENICE (STUDENIZT), GRAD
Vrh strmega, kopastega griča nad istoimenskim samostanom in
naseljem. Občina Slovenska Bistrica.
O zgodovini studeniškega samostana smo sorazmerno dobro po-
učeni. 1237 je tu Zofija Rogaška ustanovila hospic, 1247 pa pozidala
dominikanski samostan s cerkvijo ter obenem postala njegova prva
prednica. Viri iz tega časa gradu še ne omenjajo, čeprav so ga morda
pozidali še kmalu po nastanku samostana kot njegovo utrjeno posto-
janko. Pozneje se utrdba omenja kot Studenitz castrum, ob cenitvi
posesti (1542) pa se v Studenicah poleg drugih samostanskih posesti
omenja stolp, ta je pač identičen z našim gradom. 1681 je bil grad še
ohranjen — takšnega je upodobil Vischer — pred 1830 pa že razvaljen,
kot ga vidimo na upodobitvi pri Kaiserju. Verjetno so ga opustili pK)
požaru 1788, kije upepehl celo vas in celo grad, torej komaj 6 let po tem,
ko je bil samostan na časa Jožefa II. razpuščen.
Od gradu so do višine nekaj metov vičidel še ohranjeni obodni
zidovi, ki so sorazmerno tanki — nikjer ne presežejo debeline 100 cm. V
tlorisu razberemo dolgo pravokotno stavbo, zavarovano na eni strani s
polkražnim stolpičem, na drugi z večjim pravokotnim stolpom. Vsi
časovno opredeljivi arhitekturni členi so pozni, prisotnost opeke kaže na
predelave v renesančni dobi. Zidava je neurejena, s komaj nakazano
željo po plastenju, kar stavlja nastanek utrdbe v čas gotike. Grad je bil od
pobočja v ozadju ločen z globokim, delno še h ohranjenim jarkom.
Nadaljevanje prihodnjič
Slovenska Bistrica — vhodna fasada dvorca z baročnim portalom in
sklopom iz 16. stoletja
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Nagrobniki so kamniti spomeni-
ki z napisi in z raznovrstnimi
plastičnimi upodobitvami. Navad-
no so izdelani iz peščenca ali iz
grobo in finozrnatega marmorja.
Ti so poleg rimskih novcev prvi pi-
semski dokumenti z našega ob-
močja. Razvozlavanje napisov na
teh nagrobnikih je hkrati tudi
,,neposredni stik" s pokojniki, ki
so nekoč tukaj živeli, delovali ali
opravljali razne funkcije. Od njih
izvemo, kdo je bil pokojnik, od
kod je bil doma, kje je služboval,
je bil Rimljan ali ne itd. Tako ved-
no znova pridobivamo podatke, ki
potrjujejo ali celo odvržejo razne
domneve in pisane zgodovinske
vire.
Med nagrobniki, ki kažejo, da
niso Rimljani v zgodnjih letih
osvajanja naših krajev rekrutirali
domače prebivalce le v pomožne
čete, ki so bile razvrščene po dru-
gih provincah, ampak tudi v legije,
ki so bile razvrščene v neposredni
bližini njihovih rojstnih krajev, je
nagrobnik (slika) legionarja L.
ANNAEVSA SVRVS-a iz Celja.
Ta je bil namreč vojak te legije v
Ptuju in to v času cesarja
Vespaziana, oziroma njegovega
naslednika Tita.
Neposredno s to legijo je bila
povezana tudi gradnja vodovoda.
Trasa tega je bila in je Se zmiraj
napotilo, kje je potrebno iskati
garnizijo te legije. Čeprav zaenkrat
gradbeni ostanki te Se niso odkriti
je domneva, da je bila le-ta na des-
nem bregu Drave, ob Zg. Bregu in
Sp. Hajdini. Ob njej je bil tudi za-
četek rimske urbanizacije, oziroma
civilne naselbine— cannabae, ki bi
se naj zaključil z odhodom legije
XIII Geminae leta 103, ko je pos-
tal Poetovio tudi colonija.
Blagoj Jevremov
Nagrobnik legionarja iz Celja
Tudi letos v Cirkovcah
Cirkovčani bodo letos že drugič gostitelji republiškega srečanja tamburaških
orkestrov. Že lani so navdušili z dobro organizacijo in gostoljubnostjo, zato seje
republiška ZKO Slovenije odločila, da tudi letošnjo revijo izvede v Cirkovcah.
Srečanje bo 25. oktobra, do 2. oktobra paje bilo treba oddati prijave.
V teku je tudi akcija za ustanovitev republiškega združenja za področje
tamburaške glasbe. S tem bi dobili možnost večje strokovne pomoči pri delu, zlasti
pri izbiri ustrezne glasbene literature ter pri usmerjanju in vodenju te glasbene
zvrsti, ki jo želimo ohraniti in spodbujati.	-	'	mš
Poudarek razvoju
amaterske kulture
v občini Slovenska Bistrica je že
več let prisotno spoznanje, da je
nosilec kulturne dejavnosti amate-
rizem, saj razpolagajo na celotnem
območju občine samo z eno profe-
sionalno ustanovo, to je Matična
knjižnica v Slovenski Bistrici.
Prav razvoju amaterske kulture
posvečajo posebno pozornost in to
ne brez uspehov. Število kulturno
umetniških društev se je tako v za-
dnjem obdobju povečalo od 8 na
14. Ob tem pa stalno narašča tudi
število občanov, ki se aktivno
vključujejo v te dejavnosti. Tudi
na področju knjižničarstva je za-
beležen pomemben premik na bo-
lje, saj dosega skupni knjižni fond
že prek 30.000 knjig, kar pomeni
po eno knjigo na vsakega občana.
Ob tem je pomembno poudariti,
da se kulturno življenje uspešneje
razvija v manjših naseljih, medtem
ko je v večjih takšen razvoj mnogo
počasnejši. Iskanje vzrokov zakaj
tako in njihovo odpravljanje pa bo
v prihodnjem obdobju ena osno-
vnih nalog SIS za kulturo.
Besedilo in posnetek
Viktor Horvat
mS
8 - naši dopisniki
8. oktober 1981 -
TRGATEV - VESELJE
OTROK
Lepo sončno vreme je letošnjo jesen pritegnilo v vinograde že 20.
septembra v trgatev vse tiste, ki imajo bolj rane sorte, po drugem
oktobru pa trgajo že vsi od kraja, saj je prav zadnji teden vreme precej
ponagajalo in nekatere sorte grozdja močno gnijejo. Sicer pa je letos
letina desetletja za grozdje, zato lahko pričakujemo dobro vino, kar
nam daje slutiti sladko grozdje, pa tudi sladek mošt, vino pa bomo
lahko poskusili šele ob Martinovem.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Za otroke je posebno veselje v preSi, kjer je sladko grozdje in teče mo$t
Prvi šahovski klub
v Gradišču v Slovenskih goricah so pred kratkim ustanovili prvi
-šahovski klub v občini Lenart. V prostorih krajevne skupnosti se je
ustanovnega zbora udeležilo okrog 20 šahistov, kjer so izvolili tudi
vodstvo, za predsednika so izvolili dr. Marjana Kanclerja, kije dal tudi
največ pobud za ustanovitev šahovskega kluba. Zbora se je udeležil
tudi mojstrski kandidat Gorazd Klemenčič iz Maribo.^a, kije z šestnaj-
stimi šahisti iz Gradišča in Lenarta odigral simultanko. Po končani
simultanki, ki jo je igral nekaj več kot dve uri, je povedal, da je pri
nekaterih šahistih naletel na močan odpor, saj je zmagal enajstkrat,
dve partiji je izgubil, tri pa je remiziral.
Šahovski klub v Gradišču bo na enem od prihodnjih sestankov
sprejel tudi program dela, dogovorili se bodo za šahovske vaje in
sprejeli nove člane kluba.
Janez Lorber
PRILOŽNOST
ZA IZOBRAŽEVANJE
Deiavska univerza Lenart organizira tudi v šolskem letu 1981/82
različne izobraževalne oblike za občane, ki si želijo pridobiti poklice za
različna delovna področja. Tako se občanom odpirajo možnosti, da si
lahko ob delu pridobijo posebna znanja na raznih področjih človeške-
ga družbenega delovanja in osebnega življenja, to so predvsem šola za
starše šoloobveznih otrok, šola za življenje in več vrst tečajev, kjer bi
naj občani pridobili znanja za vsako dnevno rabo.
V izobraževalnih oblikah načrtujejo tudi več vrst seminarjev družbe-
nopolitičnega izobraževanja, predvsem za člane ZK, KO SZDL, OSS,
seminarje za samoupravno delavsko kontrolo, za discipHnske komisije,
za vodilne delavce OZD, za organiziranje kulture in za odbore obve-
ščanja. ^	^
Prav tako Imajo v tem letu organizirano stalno izobraževanje prebi-
valstva za obrambo in zaščito, izobraževanje pripadnikov enot civilne
zaščite in za prosvetne delavce. Program izobraževanja je torej zelo
obširen in pester.
Janez Lorber
Obisk pri predšolskih
otrocih
Pred tedni sem obiskal predšolske otro.ke v osnovni šoli Lovrenc
na Dravskem polju, ki imajo svoj prostor kar v telovadnici šole. ker pač
drugega prostora nimajo. Čeprav jim je gradnja nove šole že dolgolet-
na želja in si zanjo krepko prizadevajo, vendar ni realnih izgledov, če
JO bodo zgradili pred letom 1985 in še to je odvisno od tega, če bo
Veselo razpoloženi malčki v telovadnici v času malice
občinski referendum za samoprispevek za gradnjo šolskega prostora
uspel, ker samo s krajevnim samoprispevkom si ne morejo dosti
pomagati.
Trenutno se predšolski otroci v telovadnici kar dobro počutijo,
vprašanje pa je, kaj bo. ko bo hladneje, ker prostora ni moč ogrevati.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
PESTRE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA
Delavska univerza Slovenska Bistrica bo tudi
v letošnjem šolskem letu nadaljevala z izobraže-
valnimi oblikami za starejše občane. V šolskem
letu 1981/82 vpisuje v sedem izobraževalnih
oblik, med katerimi so tudi osnovna šola za
odrasle, tečaji strojepisja, šivanja in krojenja, za
higienski minimum, za varstvo pri delu in za
skladiščnike. Organizirala bo tudi posebne se-
minarje za člane samoupravnih organov v
TOZD, OZD in družbenopolitičnih organizaci-
jah, kot tudi več drugih seminarjev. Za prido-
bitev strokovne izobrazbe bodo pri DU Sloven-
ska Bistrica nadaljevali s šolanjem 2., 3. in 4. let-
nika ekonomske srednje šole, 3. in 4. letnika
tehnične strojne šole in 2. letnika delovodske
strojne šole.
V okviru dopisnega izobraževalnega centra
Univerzum Ljubljana bo DU Slovenska Bistrica
izvajala nadaljevalni program smeri obratnega
strojnega tehnika in v okviru Šolskega centra za
blagovni promet Maribor tudi nadaljevalni pro-
gram smeri trgovski poslovodja.
V	preteklem šolskem letu se je v okviru bistri-
ške DU šolalo na raznih področjih nad 1300 ob-
čanov. Redno so delovale tri srednje šole, saj jih
je kar 150 obiskovalo ekonomsko srednjo šolo,
blizu sto tehnično strojno šolo in 64delovodsko
strojno šolo. Vsi slušatelji so se šolali ob delu.
V	okviru splošnega izobraževanja delavcev je
DU Slovenska Bistrica v preteklem šolskem letu
izvedla tudi več tečajev, med njimi začetni in ^
daljevalni strojepisni tečaj, tečaj šivanja j
krojenja v Slovenski Bistrici, Pragerskem, Poi"
čanah in Oplotnici. Izobraževanje je poteka/
tudi za udeležence v prometu. Takšna predavj*
nja so bila v šestih OZD in TOZD. V vseh večjiJ
naseljih občine Slovenska Bistrica pa je OjJ
organizirala šole za starše.
Ob velikem zanimanju je 52 najmlajših z,
ključilo prvi letnik baletne šole. Na podroijil
družbenopolitičnega izobraževanja pa je najvtf
oblik organizirala za izobraževanje starejših kot
tudi novosprejetih članov ZK.
V okviru komiteja za SLO in DS pa je DU
Slovenska Bistrica po krajevnih skupnostih
organizirala vrsto izobraževalnih oblik, katerih
se je udeležilo prek 600 občanov.
Viktor Horvat
Orientacija njihov
življenjski vsakdan
Dolga pot v šolo In nazaj zahteva od najmlajših v Šmartnem na
Pohorju in tudi oddaljenejših vaseh na tem delu Pohorja, poseben čut
za orientacijo, kar .še posebno velja za temnejše jesenske dneve. Da bi
se učenci kar najbolje znašli na razgibanem pohorskem terenu, jim je
priskočila na pomoč tudi šola, ki je v svoj učni program postavila
orientacijo kot pomemben del pouka.
Učenci se že v prvih razredih seznanjajo z osnovami orientacije,
medtem ko je znanje v orientaciji med učenci višjih razredov že kar
dobro, predvsem pa ima svoj praktični pomen, saj jo učenci uporablja-
jo na poti v šolo in nazaj pa tudi v prostih dnevih, ko skupno s starši aH
kar sami ob iskanju gob ali kar za zabavo merijo xlolge razdalje,
največkrat neoznačenih poti in globeli, s katerimi Pohorje prav gotovo
ni osiromašeno.	Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Izmeriti je potrebno azimut, ga zarisati na karti in cilj bo veliko bližje.
Tako nalogo so pred nedavnim dobili učenci osnovne šole v Šmartnem
na Pohorju.
Otroci vsega sveta
Dvajset let je dolga in obenem kratka doba. Mnogo življenj seje
rodilo in ugasnilo. Koliko idej je zaživelo a iz njih ni bilo nič! Le iz
redkih idej je zraslo steblo življenja, ki naj bi plemenitilo naše bodoče
rodove. Eden od ciljev je neuvrščenost, ki soji prvega septembra pred
dvajsetimi leti v Beogradu dahnili življenje njeni očetje: Tito, Nehru,
Naser in Sukamo. Iz skromnega organizma, za katerega so sklepali
stave, da iz njega ne bo nič, je zrasla sila. ki danes združuje dve tretjini
človeštva.
Rojena v Beogradu je neuvrščenost postala gibalo skoraj vsega
človeštva. Prek Beograda. Kaira, Alžira, Lusake, Colomba in Havane
je neuvrščenost dozorevala in izpoljnevala svojo vizionarsko pot.
Očetje gibanja, ki danes pomeni upanje za dve tretjini človeštva, so
sicer fizično mrtvi, toda njihovo delo je obogatilo milijarde ljudi. Iz
temeljev, ki so bili postavljeni v Beogradu, je zrssla mogočna stavba, ki
kljubuje vsem viharjem. Milijoni ljudi sledijo delu Tita, Naserja,
Nehruja in Sukarna.
Tudi otroci po vsem svetu se moramo spoštovati in si biti med
seboj kot brat in brat.	vilko Veit, 7 r. OŠ
Franc Osojnik — podr. Grajena
Počitniški utrinki
Ljudie imamo navado, da se iz
preteklosti vedno spominjamo
najlepšega. No in počitnice so se-
daj že preteklost, čeprav sem Se
pred dnevi dopoldne v nedogled
poležavala. To so bile moje
najdolgočasnejše počitnice doslei.
Zadnje dneve sem prav hrepenela
po šoli. Zvečer sem gledala
televizijo do konca sporeda, samo
da bi zjutraj dlje spala. Saj nisem
vedela, kaj početi. Bila sem na
počitnicah pri sorodniku, pa me je
kmalu zajelo domotožje. Vse sem
pogrešala. Vesno, naše, svojo so-
bo ... Se najbolj pa je k mojemu
odhodu pripomogla novica, da je
Mali (moj brat) stlačil Al Capuja v
ptičjo kletko. Al Capu je moj mu-
cek. Se sedaj ne morem razumeti,
kako je lahko storil kaj takega,
Pa taka ljubka živalca!
V začetku počitnic sem bila s
Korošakovo Ireno dva dni v Ljub-
ljani. Bilo je Se kar zabavno. Am-
pak noge me niso še nikoli tako
bolele, saj sva prehodili Ljubljano
po dolgem in počez. Dobila sem
dva žulja na nogah. Tudi na roki
sem imela dva. Pa ne od hoje, ker
po rokah na žalost ne znam hoditi.
Ta dva sem dobila doma pri
sabljanju na travniku. Sem bila
kar ponosna nanju.
Ja, o velesejmu v Gornji Radgoni
pa sem pozabila napisati! To je
bilo pa čisto na koncu počitnic.
Tam mi je bilo pa zares vSeč.
Pravzaprav sem pričakovala
kmetijske stroje. Ampak tam je bil
živalski vrt, smešna ogledala, hiša
strahu, vrtUjak, sladkorna pe-
na.. . skoraj preveč lepih stvari
za en dan. Vesna (bila sem zraven
nje in njenih staršev) je mojo
radovednost še kar potrpežljivo
prenašala. Uprla se ie šele, ko sem
JO hotela odvleči k hipnotiziranju.
In toliko hrupa je bilo! Pobirdec
vstopnic je stal pred šotorom in
kričal v zvonik: ,,Smešna ogledala!
Jurja! Samo jurja! Jurja, pro-
sim!" To naj bi bila reklama, sli-
šati pa je bilo, kot da bi rekel:
,,Denar sem! To je rop, prosim!"
Sladkorna pena pa Je bila ravno
taka, kot da bi jedel osladkano va-
to. Tako, sedaj sem pa res pri
koncu.
Ce prav premislim niti ni bilo ta-
ko strašno dolgočasno. Saj so
počitnice pravzaprav v redu, ali
ne?	Irena Rozman, 8/a,
OS, Dornava, MoSkanjci
29. september - dan pionirjev
29. septembra je dan pionirjev. Na naši šoli smo
kot vsako leto tudi letos praznovali ta dan.
Na začetku proslave je mladinski pevski zbor zapel
pesem Slovenslci pionirji. Potem so člani pionirskega
odbora prebrali poročilo o poslovanju pionirske
hranilnice, delovanju krožkov v tem šolskem letu, o
nabiralni akciji za šolsko mlečno kuhinjo v preteklem
letu in še o drugih akcijah. Poteku pionirske kon-
ference smo vsi z zanimanjem sledili. Ob zaključku
so pionirji izvedli pester kulturni progr?.n. Slišali
smo recitaaje m pesmi, ki so jih peli po trije ali štirje
pevci. Pri nekaterih pesmih so ceLo igrali na frulico.
flavto in harmoniko. Nazadnje je mladinski pevski
zbor zapel Se dve pesmi.
Po končani prireditvi smo se obuli in počakali
zunaj, da nam je tovariSica prinesla in razdelila
malico. Potem pa, ko smo se najedli, smo Sli na
šolsko igrišče, kjer so se učena višjih razredov
pomerili v rokometu. Ko je prispel avtobus, smo se
odpeljali domov.
Jožica Murk. 4/b.
OS ,,dr. Franja Zgeča",
Domava
Bil sem prvič
na Triglavu
Zjutraj ob tretji uri, smo
natovorili nahrbtnike v avto in se
odpeljali proti Aljaževemu domu
pod Triglav. Pri Aljaževem domu
smo pustili avto in se peS odpravili
na Triglav. Do Kredarice smo ho-
dili pet ur. Moj brat Peter, ki je
star sedem let, nam je vedno uha-
jal naprej, da smo ga očka jaz in
mamica komaj dohitevali. Bil je
krasen sončen dan in čudovit raz-
gled na vse strani. Videl sem gam-
se, občudoval sem planinske cveti-
ce. Pod Kredarico je Se bilo dosti
snega, da je Peter naredil snežene-
ga moža. Na Kredarici smo popili
vsak en vroči čaj. V koči smo pu-
stili nahrbtnike in se odpravili na
vrh Triglava. Pri stolpu sem si
odahnil, pritisnil žig od vrha v
planinsko knjižnico. Očka naju je
z bratom Petrom nasekal po zadnji
plati, ker sva bila prvič navrhu
Triglava. Malo smo si ogledali ču-
doviti gorati svet in se vrnili nazaj
na Kredarico. Na Kredarici smo si
naložili nahrbtnike in odšli v
Staničev dom. V Staničevem domu
smo prespali. Zjutraj smo se vrnili
nazaj v dolino. Med potjo smo se
ustavili pri slapu Peričniku. Ogle-
dali smo si slap i*- nadaljevali pot
na Vrbo. Tam smo si ogledali
rojstno hišo Franceta Prešerna. V
Begunjah smo si ogledali muzej.
Ko sem gledal v muzeju fotografi-
je, sem se kar zgrozil, kaj vse so
fašisti delali z našimi ljudmi.
Domov sem se vrnil vesel, ker sem
videl vrh Triglava.
, .	Edvard Brglez, 3/b,
OŠ Majšperk
^EDNIK ~ i^si
telesna kultura in šport - 9
Nepričakovana
izguba točk
stadion Drava, gledalcev 50,
^nika Krois in Albreht (Mari-
^pRAVA: FVič. Metka Vičar.
njniele 1, Kelenc 5, Marija Vičar
^ pilipaja. Galun 1, Lepej 2,
(^Icl, Kmetec, Skaza, Sitsenfraj;
PUŽINAR: Zafošnik, Brglez,
y|atitz 4, Eremut 1, Mataia,
j^rastnik 7, Praznik 2, Levar 5,
pren.
Maloštevilni gledalci so s so-
latnega srečanja odšli razočarani,
šaj j*^ por^iz Drave precej nepri-
jjlcovan. Srečanje je bilo večji del
enakovredno z malo rezultatsko
,rednostjo domačink. V zaključ-
ku pa je fJrišlo do preobrata. Po
vodstvu Drave s 16:14 in veliki
priložnosti za povečanje razlike
(jtevilčna premoč v polju) so
domačinke zaigrale zmedeno,
(nočno popustile in tako so gostje
spetimi zaporednimi zadetki brez
prejetega dosegle zmago, ki je
pred srečanjem gotovo niso pri-
čakovale. Velja jim čestitati za
športno igro in veliko volje, prav
to pa je tokrat manjkalo domači
ekipi.
Razumljivo je razočaranje gle-
dalcev, vendar članice Drave v
zadnjem času boljše igre tudi ne
morejo prikazati. Razlog so po-
škodbe (Vršič, Gomilšek in tokrat
Cialun) in slabi treningi, ki trajajo
le po dobre pol ure nato pa jih je
zaradi mraka potrebno prekiniti.
Brez razsvetljave štiri ekipe RK
Drava, ki so v tekmovalnem ob-
dobju. ne morejo izpeljati posta-
vljenega programa. Vse ekipe
vadijo trikrat na teden, vsak tre-
ning pa mora trajati uro in pol.
Pred 16. uro se zaradi službenih in
šolskih obveznosti ter oddaljeno-
sti z vadbo ne da pričeti, ob 17.30
pa je že mrak. Tako se večkrat
primeri, da so na enem igrišču
istočasno kar tri ekipe. V takšnih
razmerah je vadba prej slaba kot
dobra. To pa očitno ni jasno čla-
nom komisije za upravljanje z
objekti pri TKS občine Ptuj. ki bi
se morali sestati in odločiti —
razsvetljava da ali ne. Sestanka ni
in ni, kljub stalnim opozorilom
vodstva kluba. Komisija bi na-
mreč morala doreči še številne
druge stvari, k motijo in onemo-
gočajo redno vadbo na stadionu
Drava. Gre za preveliko obreme-
njenost slačilnic, vzdrževanje ob-
jektov in zaporo stadiona, ki je
sedaj steza za kolesarje in voznike
koles z motorjem. Zato je razum-
ljiva jeza in ogorčenje članov
športnih kolektivov, ki v popol-
danskem času uporabljajo objek-
te za redno vadbo ter v prostem
času opravljajo družbeno zelo
koristno tlelo.
V prihodnjem kolu se bodo
članice Drave v gosteh pomerile z
Burjo v Škofijah, ki vodi na le-
stvici SRL.	1. kotar
Irena Galun —(levo) — poškodba že v prvem polčasu
(foto B. Rode)
Jutri občinsko
prvenstvo v krosu
v ponedeljek se je iztekel rok za
prijavo posameznikov in ekip, ki
bodo jutri nastopili na občinskem
prvenstvu. To prvenstvo organizi-
rata Atletski klub Ptuj in Zveza
telesnokulturnih organizacij, pote-
kalo bo v Ptujskih toplicah s pri-
četkom ob 14. uri.
Program je naslednji:
—	na 1000 m dolgi progi bodo
tekli: pionirji in pionirke od letni-
kov 1966 do 1969, vsaka starostna
kategorija posebej;
—	na 1500 metrov: mlajše
mladinke letnik 1965 in veteranke
letnik 1951 ter starejše;
—	na 2000 metrov: mlajši mla-
dinci letnika 1964 in 1965, starejše
mladinke letnikov 1963 in 1964 ter
članice letnik 1962 in starejše;
—	na 3000 metrov: starejši mla-
dinci letnika 1962 in 1963 ter pri-
padniki JLA;
—	na 4000 metrov: mlajši vetera-
ni od letnikov 1941 do 1946 ter
starejši veterani letnik 1940 in
starejši;
—	na 5000 metrov dolgi progi pa
se bodo pomerili člani letnik 1961
in starejši.
Za občinsko prvenstvo je torej
pripravljenih 18 kategorij. Pri-
čakujemo, da bodo zasedene vse
kategorije, saj bo to izbirno tek-
movanje za republiški kros Dela,
ki bo 18. oktobra v Ptuju na isti
progi. Tako bo petkova množična
prireditev preiskus vseh služb za
uspešno izvedbo krosa Dela, na
katerem bo nastopilo okrog 2500
tekmovalk in tekmovalcev iz vseh
slovenskih občin.
1. kotar
V cilju	(foto B, Rode)
Uspešne le mlade Igralke
Od ekip rokometnega kluba Drava so tokrat bile uspešne le starejše
pionirke. Te so na turnirju za republiško prvenstvo, kije bil v soboto v
Ptuju, z dobro igro in brez težav premagale vrstnice Fužinarja z 10:1 in
nato še Branik s 7:2. Mladinci so visoko izgubili s Fužinarjem — 35:17,
mladinke pa z Branikom z 19:3.
1. k.
ZASTRELJALI DVE ENAJSTMETROVKI
Stadion Drava, gledalcev 300,
sodnik Pahor (Lendava), po-
močnika Maunda (Ptuj) in Kneže-
viJ (Kidričevo);
Strelci: 0:1 (29) Stojkovič, 0:2
(84) Kocjančič, 0:3 (90) N. Finkšt;
PTUJ: Simonič, Malek, Skok,
Vogrinec, Zgeč, Veingartner,
Krajnc, Ceh, Vrabl, Korošec
(Kodrič), Emeršič;
KOPER: Ivančič, Kocjančič,
Riosa, Filipovič, Stepančič, Oma-
novič, Kodarin, Crnalič, Marko-
vič, I. Finkšt (Zirdum), Stojkovič
(N. Finkšt).
V	kvalitetnem nogometu ptujske
občine, gre za selekcijo Ptuj, več
ne vemo kdo pije — vemo le kdo
plača. Plačajo gledalci in nogomet.
Kako drugače kot tako pojasniti
zadnje dogodke okrog in v članski
selekciji Ptuj, ki je izgubila že če-
trto zaporedno srečanje. Tokrat je
nastopila popolnoma drugačna
postava kot teden dni prej na sre-
Janju proti ljubljanskemu Slova-
nu. Zato so se gledalci opravičeno
spraševali — kdo bo za Ptuj na-
stopil na naslednjem srečanju?
V	nedeljo niso nastopili igralci iz
Kidričevega, saj je trener Pšajd
dobil napotek, da mora igrati
enajsterica, ki je nastopila na sre-
iSanju z Mariborom. To pa so v ve-
čini igralci, ki zahtevajo odstop
trenerja in predsednika vodstva ter
niso vadili in igrali dvakrat za-
pored. Nekateri člani vodstva, ki
so na sestanku dali podporo tre-
nerju in predsedniku, so sedaj na-
redili ravno obratno. Potem pa naj
se znajdemo v tej kaši! Razplet, ki
še ni potrjen, saj ga bomo izvedeli
po zaključku redakcije, bo verjet-
no takšen: odstopili bodo trener,
predsednik in nekateri člani vod-
stva — nadaljevanje prihodnjič!
Vrnimo se k nedeljskemu sreča-
nju. Bilo je zanimivo, čeprav ne
toliko kvalitetno. Po priložnostih
ga lahko ocenimo kot enakovred-
no, po prikazani igri pa so bili no-
gometaši Kopra boljši in so zma-
gali zasluženo. Svoje priložnosti so
(sicer ne vseh) izkoristili, to pa
gotovo ne velja za moštvo Ptuja.
Imeli so namreč takšne priložnosti,
da se lahko opravičeno sprašujejo
zakaj niso dosegli ugodnejšega izi-
da. Zastreljali so namreč kar dve
enajstmetrovki — prvo v 52. in
drugo v 85. minuti. Pri prvi je vra-
tar Ivančič odlično ubranil strel
Vogrinca, pri drugi pa je Vrabl žo-
go poslal prek vrat. Ob teh naj-
večjih možnih priložnostih so ig-
ralci Ptuja še dvakrat zadeli vrat-
nico (Korošec in Vrabl). Priložno-
sti je bilo še več, največja „kriv-
ca", da ni bilo več zadetkov, sta
oba vratarja, ki sta edina požela
odobravanje sicer razočaranih gle-
dalcev. Ti so se jezili tudi nad pre-
cej visoko vstopnino, za katero pa
v zadnjem času ne gledajo igre, ki
so jo pričakovali ter ne vedo niti
približno v kakšni postavi bo na-
stopilo domače moštvo. Zato ne
bo nič čudnega, če bodo igralci
Ptuj^ prihodnja srečanja odigrali
pred skoraj prazno tribuno.
Kako so bili doseženi zadetki?
Prvega je po napaki obrambe Ptu-
ja (izgubljena žoga na svoji polo-
vici) dosegel Stojkovič, drugega po
izrednem samostojnem prodoru (s
svoje polovice igrišča) Kocjančič,
tretjega pa znova po samostojnem
prodoru Nevio Finkšt.
Sodnik Pahor je srečanje vodil
zelo dobro. Zaradi nešportne igre
je igralcem Kopra podelil tri rume-
ne kartone in v 75. minuti izključil
domačega napadalca Krajnca. Ta
je pred tem že dobil rumeni karton
zaradi prekrška, po drugem prekr-
šku (popolnoma nepotrebnem) pa
ga je sodnik poslal v slačilnico.
V prihodnjem kolu bo selekcija
Ptuj gostovala v Kranju, kjer se bo
pomerila z domačim Triglavom.
1. kotar
Invalidi tekmovali v streljanju
Športno društvo »Invalid« Ptuj je v nedeljo 4.
oktobra izvedlo ekipni strelski turnir v streljanju z
zračno pu.ško za prehodni pokal. Izveden je bil na
strelišču v Ptuju. Več kakor polovica tekmovalcevje
bilo paraplegikov, ki so streljali iz vozička in neka-
teri dosegli zelo visoke rezultate.
Uvrstitev ekip: 1. Ptuj I. 692 krogov; 2. Murska
sobota 663 krogov; 3. Sevnica 616 krogov; 4. Mari-
borska regija 585 krogov; 5. Ljutomer 667 krogov; 6.
Ptuj II. 533 krogov.
Najboljši posamezniki: 1. Karel Turner (M. S.)
180 krogov; 2. Andrej Fogec (Ptuj) 178 (6x9); 3.
Miha Kostevc (Ptuj) 128 (5x9); 4. Tine Gorenje
(Sev.) 178 (manj desetk).
Med ženskami sta bili najuspešnejši: Ivanka Ko-
stevc 169 m Angela Šmigoc 162 krogov (obe Ptuj).
Ob slovesnem zaključku so bili objavljeni rezul-
tati ter podeljena pokala najboljši ekipi m posa-
mezniku.
K. A.
FINALE POKALA
Na finalu za atletski pokal Jugoslavije za mladinke v Celju sta
nastopili tudi tekmovalki atletskega kluba Ptuj Pajenkova in Šešerkova.
Pajenkova je bila v skoku v višino peta, Šešerkova pa v skoku v daljino
šesta.	1. k.
DRUGI TURNIR
V	Hrastniku je bil drugi namiznoteniški pozivni turnir najboljših
mladink Slovenije. Nastopili sta tudi Ptujčanki Sonja Marinkovič in
Valerija Novak. Marinkovičeva je zmagala v drugi skupini, Novakova
pa je bila v tretji peta.	1. k.
KEGLJANJE
Kegljavka mariborskega Konstruktorja Ptujčanka Silva Razlag se
je s sedmim mestom na republiškem prvenstvu uvrstila na državno, ob
koncu tedna pa se bo kol članica državne reprezentance udeležila
prijateljskega dvoboja z Romunijo.	1. k.
Dornava-Apače 3:1 (1:1)
Borbeni gostje iz Apač bi lahko z malo več športne sreče presene-
tili vodečo Dornavo na lestvici. Igra je potekala ves čas na enakovred-
nem nivoju. Najbolj realni rezultat bi bil v podelitvi točk, toda kot da
je športna sreča zapustila goste iz Apač. Kljub borbeni in dobri ign
gostujoče ekipe manjka še srčno&t in želja po zmagi. Zelo pomlajeno
moštvo Apač ni opravičilo za nenehne poraze. Treba se bo bolj resno
pripravljati za nadaljnje tekmovanje, kajti disciplina je na višku, treba
pa bo še več resnosti in borbenosti, takrat uspeh ne bo izostal. Sodni-
ška trojka je svoje delo opravila solidno.	Knaus
Premalo športno
rekreativnih površin
Pri samoupravni telesnokulturni skupnosti občine Slovenska
Bistrica ugotavljajo, da so bih v zadnjih letih na tem področju zabele-
ženi pomembni premiki pri izboljšanju športno rekreativnega življenja
krajanov, kar še posebno velja za področja množičnega športa in
dejavnosti posameznih selekcij.
Uspešno delujejo številna športna društva, razširjena pa so tudi
srečanja in tekmovanja predvsem v malem nogometu, odbojki, judu,
košarki in rokometu. Vse več uspehov beležijo tudi na področju
razvoja delavsko športnih iger in rekreaciji starejših občanov.
Treningi in tekmovanja so redno organizirana v skupno štirih
selekcijah. Za še hitrejši razvoj telesnokulturnega življenja občanov pa
jim primanjkuje strokovnih kadrov za posamezna področja in ustrez-
nih urejenih prostorov kot tudi športno rekreativnih površin.
V	občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da na enega prebivalca
pride komaj nekaj več kot dva kvadratna metra koristnih, urejenih
športnih površin, medtem ko je normativ od sedem do osem kvadrat-
nih metrov.	Viktor Horvat
JUTRI PREIZKUS VSEH SLUŽB
Zaključek množičnih tekmovanj
v krosu v naši republiki ,za leto
1981 bo v Ptuju. To bo republiško
prvenstvo za pokale Dela, znano
pod nazivom Kros Dela. Ta velika
športna in družbena manifestacija
zahteva precej obsežne in temeljite
priprave ptujskih telesnokulturnih
delavcev, zlasti članov atletskega
Wuba. ,,Generalka" bo jutri po-
Poldan z izvedbo občinskega pr-
venstva v krosu na stezi pri Ptuj-
skih toplicah, kjer bo potekal tudi
^ključni republiški kros.
Organizacijski odbor za pripra-
vo in izvedbo krosa Dela vodi
predsednik AK Ptuj Marjan
Ostroško. V krajšem pogovoru
je najprej predstavil doseda-
'^je priprave.
»Takoj, ko smo od ZTKO
Slovenije in republiške atletske
^eze dobili organizacijo priredi-
tve, smo začeli z delom. Organiza-
je poverjena ZTKO občine in
Ptuj. V klubu kot tehničnemu
'dajalcu krosa smo k pripra-
vam pristopili v maju, saj ta ena
Največjih športnih prireditev v
Sloveniji zahteva temeljite priprave
^ko glede izbire in ureditve proge
do finančnih vprašanj. Orga-
■^zacijo smo dobili tudi po zaslugi
tekmovalnih in organizacijskih
j^Pehov sicer mladega atletskega
^uba," poudarja Marjan Ostro-
Sko.
Kako je s tekmovalno progo,
Organizacijskim in izvajalskim
*adrom?
„Kros Dela 1981 bo potekal na
območju Ptujskih topUc. Tu je
namreč zelo dobro urejena infra-
struktura, od garderobnih in to-
aletnih prostorov do gostinske
ponudbe. Po drugi strani pa velja
Ptujske toplice predstaviti tudi v
širši slovenski prostor ter tako
izboljšati tudi učinke turistične
ponudbe. Pravo veljavo dobi to ob
podatku, da bodo na krosu sode-
lovale reprezentance vseh sloven-
skih občin z okrog 2500 udeležen-
ci.
Kros bomo skupaj z Zvezo tele-
snokulturnih organizacij izvedli
člani atletskega kluba. Seveda bo-
do večino dela pri izvedbi opravili
naši člani, tako trenerji kot sodni-
ki, saj imamo v klubu republiške,
zvezne in mednarodnega sodnika
— to je Jože Strafela. Pri tehnični
izvedbi nam bodo veliko pomagali
vojaki in starešine vojašnice Dušan
Kvedef, popolno razumevanje in
pomoč pa smo dobili tudi v ptuj-
skem kmetijskem kombinatu in
njihovi TOZD Ptujske toplice.
Koliko nas sodeluje pri orga-
nizaciji in kasneje pri izvedbi?
Precej, okrog 60. Vsi pa delamo
popolnoma amatersko, prostovolj-
no, v našem prostem času. Zato
imamo vse redne sestanke orga-
nizacijskega odbora ob večerih.
Omenil bi tudi nekatere naše
komisije in njihove vodje. Komisi-
jo za uradni protokol in izdajo bil-
tena vodi priznani telesnokulturni
delavec Jože Strafela. V biltenu.
ki bo izšel precej pred samo prire-
ditvijo, bo predstavljena ptujska
občina, Ptuj — mesto muzej,
Ptujske toplice z objekti in progo.
Priprava proge je v rokah pose-
bne komisije pod vodstvom pro-
fesorja Milana Cimermana, teh-
nično službo vodi Ljubo Cuček,
sodniško pa Valter Pliberšek. Se-
veda bo pomoč vseh ostalih še ka-
ko dragocena."
— Koliko pa stane takšna prire-
ditev, morda koga zanimajo tudi
podatki?
,, V klubu za takšno prireditev
potrebnih finančnih sredstev nima-
mo, zato jo pripravljamo pod ok-
riljem ZTKO. Tako prispevamo
70.000 dinarjev. Prireditev delno
sofinancira tudi Atletska zveza
Slovenije, vse pokale, diplome in
nagrade pa prispeva COP Delo.
Finančni načrt je zelo varčen, izlo-
čili smo vse nepotrebne izdatke,
zmanjšali stroške. Sedaj ugotavlja-
mo, da delamo še bolj varčno od
že tako varčnega finančnega načr-
ta. Trdno sem prepričan, da bodo
finančni učinki prireditve in kas-
nejši zaradi popularizacije našega
mesta precej večji od stroškov."
Preiskus bo torej jutri popoldan
ob izvedbi krosa za občinske na-
slove. Na tej prireditvi, na kateri v
primeru lepega vremena pričakuje-
mo veliko udeležbo, bomo torej
preverili pripravljenost in hkrati
sestavili občinske ekipe za vse ka-
tegorije, ki so v programu repu-
bliškega prvenstva. Teh pa je kar
18 od mlajših pionirk in pionirjev
do veteranov, veterank in pripa-
dnikov naše armade.
Ptujski atletski in telesnokultu-
rni delavci imajo tako ob vsako-
dnevnem delu na atletski stezi in
napravah še veliko dodatnega dela
pri pripravah krosa Dela. Gotovo
ga bodo opravili vzorno, saj to
potrjuje delo na igriščih, napravah
in stezah, kjer kljub slabšim pogo-
jem in skromninj finančnim
možnostim vzdržujejo telesnokul-
turno dejavnost na zavidljivem ni-
voju.	1. kotar
Marjan OstroSko: „I>ei8 je veli-
ko . . ."	(foto M. Ozmec)
10 - ZA RAZVEDRILO
8. oktober 1981 - TEDNI|(
f CDNIK - 8. oktober 1981
OGLASI IN OBJAVE - 11
z VOLILNE PROGRAMSKE KONFERENCE
ZSMS FTUJ
Izvolili novo vodstvo
Na volilno programski konfe-
renci O K ZSMS Ruj so v torek 6.
oktobra uvodoma prisluhnili po-
ročilu dosedanje predsednice
Dragice Voda o delu OK ZSMS v
Preteklem mandatnem obdobju,
o tem, ko so razrešili dosedanjo
Rredsednico m sekretarja Branka
lovaka, ter člane predsedstva, so
za novega predsednika občinske
konference ZSMS Ptuj soglasno
izvdili Igona Galiča, živilskega
tehnika iz PP TOZD Mesna in-
dustrija Ptuj. Igor Galič je rojen
leta 1957, stanuje v Ptuju in se je
do sedm izkazal kot aktiven mla-
dinski funkcionar. Je član pred-
sedstva OK ZSMS Ptuj, do sedaj
pa je bil predsednik osnovne or-
ganizacije ZSMS v TOZD Mesna
industrija. Igor Galič bo svoje
dolžnosti opravljal neprofesi-
onalno.
Za sekretarja OK ZSMS Ptuj so
izvolili Milana Kurija, rojenega
1957. Doma je iz Drbetinc v KS
Vitomarci, po poklicu je rezkalec,
zaposlen v mariborski Elektro-
kovini. Svoje dolžnosti bo opra-
vlial orofesionalno. .
Igor Gali, novi predsednik OK
ZSMS Ptuj
Na torkovi programsko volilni
konferenci so izvolili tudi nove
člane predsedstva OK ZSMS
Ptuj.	M. Ozmec
OB TEDNU OTROKA
Poudarjena skrb za
otroka - ne le simbolika
v teden, kije pred nami in ki se že izteka, mimogrede posvečen je
mednarodnemu dnevu otroka, bomo, kot je že običaj skušali nabasati,
kar največ oblik družbene skrbi za otroka; potem pa bomo na vse skupaj
pozabili in to skrb znova oživili, ko bo prihodnji dan otroka. To ugo-
tovitev smo že nič kolikokrat zapisali in vsakokrat je imela novo obljubo,
da v prihodnje ne bo več tako ...
Letošnji teden manifestacij ob dnevu otroka sovpada z medna-
rodnim letom invalidov in zato so vse prireditve oziroma družbeni
pregledi skrbi za otroka,posvečeni invalidnim otrokom. V ptujski občini
bodo v teh dneh pionirji na obiskih pri svojih invalidnih sovrstnikih in
drugih invalidih; vzgojno varstveni zavod^pa bo za vse otroke, ki niso
zajeti v organizirano varstvo pripravljal pravljične ure, izlete v naravo in
podobno. Lepo, vendar zopet zgolj manifestativno; prav bi bilo, da bi
bila ta naša skrb dnevno prisotna.	MG
Lepo urejeno igrišče — želja vseh otrok	foto: L. Kotar
IZVOZNA PRIZADEVANJA KK PTUJ
V	kmetijskem "kombinatu Ptuj
so za letošnje leto planirali izvo-
ziti blago v skupni vrednosti 33
milijonov dinarjev. Največji de-
lež bo imel pri uresničevanju
tega načrta izvoz hmelja, ki ga
bodo oziroma so izvozili okoli
140 ton, ostali izvoz predstavlja
vino, konzervirana povrtnina,
del deviz pridobijo od tujih
gostov tudi z nočitvenimi in
gostinskimi uslugami.
Na drugi strani so z letošnjimi
plani predvideli uvoz blaga v
vrednosti 100 milijonov dinarjev,
za opremo 39 milijonov, ostalo
uvozno blago pa predstavlja
reprodukcijski material in re-
zervni deli. Omenjeni načrti so
bili sprejeti na samoupravnih
organih delovne organizacije, se
pa nekoliko razlikujejo od obvez-
nosti, ki jih ima omenjena delo-
vna organizacija po usklajevanju
izvozno-uvoznih načrtov sloven-
skega gospodarstva na samou-
pravni interesni skupnosti za
ekonomske odnose s tujino. Tako
so prevzeli obveznost izvoziti
blaga v vrednosti 26 milijonov
dinarjev, s tem bodo pridobili
možnost uvoza blaga v vrednosti
62 milijonov dinarjev.
V	osmih mesecih letošnjega
leta so v Kmetijskem kombinatu
Pluj izpolnili 34 odstotkov izvoz-
nih obveznosti, izkoristili pa 40
odstotkov uvoznih pravic. Podat-
ki za september še niso dokončni,
prve ocene pa kažejo, da so
uspeli v tem obdobju realizirati
že 50 odstotkov izvoznih obvez-
nosti, sprejetih na SIS za eko-
nomske odnose s tujino. Proiz-
vodnja v kmetijstvu je sezonske-
ga značaja, zato je precej možno-
sti, da se ob koncu leta približajo
izvozu v predvideni višini 26
milijonov dinaijev. Izvoziti na-
meravajo še precejšnjo količino
hmelja v vrednosti okoli 10
milijonov dinarjev, nekaj vina, v
izvoz pa se vključuje tudi njihova
tozd Mizarstvo, ki je sklenila z
italijanskim kupcem sporazum
za dobavo večje količine sedež-
nih garnitur.
V	kmetijskem kombinatu Ptuj
ocenjujejo, da bodo do konca
leta v celoti izpolnili planske
izvozne zadolžitve, v ta namen
imajo izdelan podroben izvozni
program, razdeljen na preostale
mesece letošnjega leta. Na drugi
strani bo uvoz nekoliko manjši
kot so prvotno načrtovali. Pri
tem se pojavlja vprašanje uvoza
nujno potrebne opreme za tovar-
no močnih krmil. Gradbeni del
investicije je namreč že dalj časa
končan, prav tako je že vgrajena
domača oprema, za začetek ob-
ratovanja je torej potrebna le še
oprema iz uvoza. Tudi za druge
temeljne organizacije so predvi-
devali uvoz opreme, zaradi ome-
jitev pa uvoza ne bo mogoče
realizirati. To pomeni seveda
stalne težave v proizvodnem
procesu in vprašanje realizacije
modernizacije proizvodnje, načr-
tovane za to srednjeročno obdob-
je. Problemi zagotavljanja re-
zervnih delov pa močno ovirajo
tudi tekočo proizvodnjo.
Dejstvo je, da ima kmetijstvo
in s tem tudi kmetijski kombinat
znatno večje potrebe po uvozu
kot pa so njihove možnosti
zagotavljanja deviznih sredstev.
Največji porabnik deviznih sred-
stev je prav tovarna močnih
krmil, ki uvaža precej sestavin
krmila, kot so soja in ribja moka,
krmil pa seveda ne morejo pro-
dajati za devize. Za devize tudi
ne morejo prodajati pšenice,
koruze, prašičev in tako dalje, saj
so to artikli, potrebni za oskrbo
domačega trga.
Manjko deviznih sredstev po-
skušajo zagotavljati v okviru
SOZD Emona. Plan za letošnje
leto predvideva združevanje de-
viznih sredstev v višini 50 milijo-
nov dinarjev, plan za prihodnje
leto še ni izdelan. Sicer pa
nameravajo prihodnje leto bi-
stveno povečati izvoz, celotna
vrednost izvoza bi naj bila 40
milijonov dinaijev, seveda pa
bodo primorani povečati tudi
uvoz.
Od predvidenih 100 milijonov
dinarjev uvoza v letu 1982, bo
potrebno kar 70 milijonov zago-
toviti tovarni močnih krmil
uvoz ribje moke in soje ^
prihodnjem letu bi tako z i^^
zom pokrili okoli 50 odstott^"
uvoza.
V kmetijskem kombinatu
zelo prizadevajo povečati i^v^^^'
2e od lanskega leta je v velig^
interna izvozna stimulacija, J'
velja tudi na nivoju sestavljen''
organizacije združenega (jgi'
Emona. Pravkar so v teku rs/
prave o povečanju izvozne stin^"
lacije na nivoju SOZD. V .
namen bi v posebni sklad zdri^^
li 2 promili celotnega prihodih'
vsake temeljne organizacije, vsai,
posamezni uvoz se podraži Je
10 odstotkov — za koriščen«
devize mora koristnik plačati
10 odstotkov v posebni sklad, vsj
ta sredstva pa se namenijo ^
stimuliranje izvozS. Poleg veljav,
ne izvozne stimulacije bi tako
izvozniki prejeli še 20 odstotkov
vrednosti izvoza, tako bi lažj^
nastopali na tujem trgu, saj so
izvozne cene precej nižje od tistlii
na domačem trgu. Povečane so
tudi izvozne vzpodbude, ki jii,
daje narodna banka, vse to pa ^
gotovo vplivalo na to, da bo lažje
doseči letošnje izvozne načrte in
da bo tudi izvoz v prihodnjem
letu uspešnejši.
JB
Nova mešalnica krmil čaka le še na uvoženo opremo. foto: I. kotar
Končani nabori
Na območju ptujske občine so od ponedeljka 21. septembra do
vključno torka 6. oktobra potekali nabori za vojaške obveznike, za redni
letnik 1963. Kot nam je povedal predsednik naborne komisije starešina
Djordje Nikolič, so nabori najprej potekali v Hajdini, Kidričevem,
Majšperku, Markovcih, Vidmu, Juršincih in kar trikrat v Ptuju za
okoliške KS.
Naborno komisijo pa razen predsednika sestavljajo še Igor GaliČ iz
občinske konference ZSMS, Saša Štros iz OK SZDL, Matija Tarbuk iz
oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj ter zdravnik Tomo Juričev.
Pred naborno komisijo so se vrstili mladi obvezniki, bodoči branilci naše
samoupravne socialistične domovine.
Kot so nam povedali, potekajo nabori brez zastojev, zdravstveno
stanje nabornikov pa je zadovoljivo. Zanimivo je tudi, da imajo na-
borniki več kot 90 odstotno možnost, da si izberejo tisti rod vojaške
službe, ki ga sami želijo. Pri tem pa imajo svojo besedo seveda tudi
predstavniki KS, mladine in ostalih družbeno pohtičnih organizacij z
območja.	M. Ozmec
Kapitalni ulov krapa
Da je Drava zares bogata z
ribami je tokrat dokazal ribič
Viktor Rebernak iz Krčevine pri
Ptuju, ki je v nedeljo 4. oktobra
proti večeru v stari strugi Drave
spravil na suho kar 16,5 kg
krapa. Po podatkih ptujske ribi-
ške družine je to najtežji krap.
ulovljen po vojni na območju
ptujske občine. Kapitalni krap
meri od glave do repa 91 cm,
obseg ima 75 cm, repna plavut
pa je široka prek 30 cm.
Srečni ribič ne izda skrivnosti
na katerem mestu je imel to
srečo. Pravi, da je tega krapa
čakal več kot teden dni. Vsak dan
ga je hranil, da bi ga privabil.
Sicer pa nam je zaupal, da jih je
»na tistem mestu« še več kapital-
nih, vendar ne ve, če je kateri še
težji. Za vse vnete ribiče ne bo
odveč podatek, da je Viktor
Rebernak lovil na vrvici 0,35
mm. za vabo je imel polento,
lovil pa je s plovcem domače
izdelave. Medtem ko čaka glava
ujetega kapitalca na preparira-
nje. želimo vsem športnim ribi-
čem čim več ribiške sreče in
dober prijem!
M. Ozmec
Viktor Rebernak z najtežjim
krapom v rokah.
RODILE SO:
Frančiška Pignar, Zagorci 57 —
Borisa; Jožefa Zupanič, Lancova
vas 37 — deklico; Marija Mezna-
rič, Kraigherjeva 25 — Miloša;
Neža Bračič, Kraigherjeva 26 —
Marka; Matilda Sitar, Dravinjski
vrh 7 — dečka; Marica Letnik,
Dolič 28 — deklico; Milena
Meznarič, Sobetinci 9 — dečka;
Marija Fras, Hlaponci 25 — Igo-
ra; Majda Cafuta, Kersnikova 2 —
deklico; Jožefa Pauman, Prager-
sko n. h. — Darjana; Marija
Markovič, Cezanjevci 27, Ljuto-
mer — Peterčka; Jožica Janežič,
Ptujska 12/h, Ormož — deklico;
Silva Majar, Loperšice 45 —
dečka; Marjana Brmež, Budina 62
— dečka; Lidija Kiseljak, Gerečja
vas 112 — dečka;.
POROKE:
Jožef Vaupotič, Hajdoše 85 in
Mileva Pejič, Hajdoše 85.
UMRLI SO:
J
Franc Svenšek, Sedlašek 111, roj.	'
1895, umrl 28. septembra 1981;	1
Jakob Milošič, Belavšek 4, roj.	j
1915, umrl 28, septembra 1981;
Uršula Topolovec, Mali Okič 12,	j
roj. 1909. umrla 27. septembra	]
1981; Julijana Flajs, Lancova vas	j
45, roj. 1906, umrla 29. septembra	;
1981; MatUda Ivanuša, Obrež 74,	.
roj. 1901, umrla 28. septembra	1
1981; Franc Luževič, Zelenikova 1,	j
roj. 1903, umrl 30. septembra	!
1981; Franc Antolič, Zerovinci 30,
roj. 1904, umrl 4. oktobra 1981;
Katarina Junger, Ljubstava 37,
roj. 1909, umrla 4. oktobra 1981.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO- i
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC i
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični.,
urednik ŠTEFAN PUŠNlK, :
Uredništvo in uprava Radio—
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina '
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska ^
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proiz- .j
vode, za katere se ne plačuje J
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.	: ]
w
Ce mošt ne vre
Lani se je nekaterim vinarjem pripetilo, da mošt ni hotel vreti
oziroma je bilo vrenje prepočasno. Za to je bilo v največ primerih krivo
hladno vreme, nekateri so trgali grozdje celo pod snegom. Seveda je del
krivde pripisati tudi nekaterim škropivom, kijih uporabljajo za zaščito
vinske trte. V prodajalnah kmetijske zadruge Ptuj lahko v primeru, da
mošt tudi letos ne bo vrel ali bo to prepočasno, kupite suhi aktivni vinski
kvas, ki ga izdeluje Podravka. prodajajo pa ga pod imenom »Vrelko«. V
istih prodajalnah boste dobili tudi vse potrebne informacije za uporabo
tega preparata.
JB