Uhaja nedelj Iiraed dally daja and GLASltC* SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, Uredil liki ln upravnUkl prostori: >667 B. Lasmdalo Am Office of PobHoationi 2ft67 South Lawndale Aro. Telephono, Rockvell 4904 Delavske vesti z vzhodnega industrijskega polja Mezdna suinoet je ie vedno enaka po volitvah. Gibanje boetonakih ribičev ia drugo. New York, N. Y. — Volitve so končane, le mak) je ie slišati hvalospevov na enega ali drugega kandidata. Delavci in delavke so potegpile prvo mezdo po končanih volitvah. PTonaili so, da se mezde niso povišale za en okrogli cent, odkar so glasovali za kandidata, katerega usta so bila polna prosperitete, ali za onega, ki jim je obljubil pivo in lahko vino. Svllni delavci v Pstersonu so bili še ravnotako ns stavki, kot so bili pred dnevom volilne bitke. Organizirani rudarji v Pennsylvaniji še ravnotako iščejo Zaman dela po premogovnikih kot ga Iščejo delsvci v tekstilnih tovar nah Nove Angllj*. Gruče brezposelnih delavcev pred/misijonskimi postajami na Bowery New Yorku pa poetajajo večje z vsakim dnevom. Na kratko: Bostonska centralna delavska unija je imenovala odbor šest članov iz har-vardske pravne šole in odbornikov delavskih strokovnih organizacij, da izdelajo legisla-tivni program proti sodnijskim prepovedim. Lokalne unije rudarske organizacije v Old Forgu pomagajo pleten inarskim delavkam, da njih boj proti tedenskim mezdam od pet do deset dolarjev konča z zmago. Organizirani ribiči v New Bedfordu, Mass. skušajo doseči povišanje njih zaslužka, ki na leto znese povprečno okoli $1,-mo. ospsarfeisanBi j*bm» binskih delavcev v Massachu-settsu je zagrozilo, da odtegne svojo patronašo tvrdkam, ki so ns dan premirja imele svoje trgovine odprte. V zadnjem desetletju so organizirani industrijski delavci veliko vač pridobili kot neorganizirani pisarniški delavci. ____ Trinajst sovjetskih inženirjev, ki grade Deržinskijevo tovarno za izdelovanje poljskih strojev v Stalingradu, v Rusiji, so na obisku v Združenih drta-vsh, da nakupijo opremo za tovarno. Tovarna bo stala $17,000,000. Na tisoče delavcev, med njimi tudi dosti starih pripadnikov delavske organizacije I. W. je prišlo gledat pepel William Haywooda, ki so ga pripeljali is Rusije. Pepel bo pokopan blizo ffroba "čikaških anarhistov" na Waldheimu v Chicagu. Ravnatelji Brookwoodovega delavskega učilišča so imenovali odbor, ki predloži zadevo učilišča pred konvencijo Ameriške delavske federacije v New Orleansu, ki prične dne 19. novembra v Now Orleansu. Unija rudarjev U-nited Mine Workera naznanja, da John L. Lewiz, sedanji predalnik rudarske organizacije, nima opozicijonalnega kandidata in da članstvo mogoče s splošnim glasovanjem odpravi konvencijo rudarjev v letu 1920. V tekstilnih tovarnah v (ireenviihi, 8. C., delajo dan in n(* po enajst in dvanajst ur. Tekstilni delavci v Phlladelphlji sprašujejo profesijonalne poli-po vzrokih sa razširjeno brezposelnost med njimi. Organizirani pleteninaraki de-ivci v Philadelphiji slišijo, da neunijuke tvrdke ponujajo iz-ljetbanka pleteninarskim delav-Um visoko mezdo, da bodo ka-■"'•je delala za mlzemo in nizko ■»ndo. Protestni sM v prid kenoikim Mara« Sklicuje ga delavska federacija v Milwaukeeju. Bomba uni-čila vilo podpredsednika Al-ien-A družbe. Milwaukee, Wta. — Wiscon-sinska delavska federacija in Svet strokovnhi unij v Milwau-keeju sta sklicala za petek zvečer velik protestni shod proti persekutiranju 26 delavcev in delavk, ki se nahajajo v zaporu v Mihvaukeeju vsled kršitve "indžunkšna" v Kenoehi, kjer so bili izprti & tovarne AUen-A kompanije. Na shodu bosta govorila tudi socialistični kongres-nik Berger in senator Blaine. Enajst zaprtih delavcev je podpisalo peticijo, ki je bila predložena zveznemu sodniku Geigerju, da jih izpusti na prosto. Sodnik je dejal, da mora prej vedeti, če so prosilci res tako revni, da ne morejo plačati denarne kazni $100 vsak. Uvedena je preiskava. Kenoaha, Wis. — V noči od srede na Četrtek je dinamitna bomba deloma razdejala poletno vilo v letovišču Lake Geneva, ki je last milijonarja in podpred eednika Allen-A kompanije Ro-gerja Kimballa. Vila je bila prazna. Krivdo za ta čin zdaj mečejo na izprte pleteninarske delavce. To je že enaindvajseta bomba, ki Izvira iz konflikta med izprtimi delavci in omenjeno družbo. Zlem.* **"< nrtvik v vojnih sni letala. Antonio, Te*. — Vojaško ,rtn"Portno letalo e sedmimi J« v sredo padlo Is višine i*" r*vljev na blttnjem vežba-mu v°Jaška avijatlčne šola In mož je obležalo mrtvih. *dmi j« p* teftko ranjen. Ubi-11 molje ao biU leUlski učend. Delegat je ae izrekli proti obveznemu vojaškemu veftbaaju t učHišdih ln proti propagandi elektrarskega truata. Herrin, IM.—Na konvenciji U-linoiske državne delavske federacije, ki zboruje te dni v tem mestu, je bilo sprejetih več važnih resolucij. Delegat je učiteljske organizacije iz Chicaga so predložili resolucijo, ki vsebuje zahtevo, da se podvzamejo koraki, da elektrarski trust preneha s svojo propagando v javnih šolah. V resoluciji je rečeno, da je trust skušal uvajati cenzuro Šolskih tekstov, ki niso soglašali z njegovimi interesi, ln jih hotel nadomestiti s teksti, katere eo pripravili trustovi propagatorji. Florence Curtis Hanson, tajnica Ameriške učiteljske federacije, je govorila v prilog resolucije. Druga resolucija, ki je bila tudi sprejeta, Je vsebovala protest proti postopanju ohijske državne univerze, ki je odslovila profe-eorja Weel*y H. Maurerja, ker se je zavzel za stavku Joče pra-mogarje ln zagovarjal njih Interese. Resolucija t> r o t i obveznemu vojaškemu vežbanju v »Hnojskl državni univerzi je bila soglasno ln brez ugovora sprejeta. Mesto Ročk Island je bilo določeno za prihodnjo konvencijo državne delavske federacije, ki ze bo vršila l 1929. . _ Bančni rop. Wisconsin Rapids. Wis., 16. nov.—Dva oborožena moška sta včeraj vstopila ▼ tukajšnjo državno banko, kjer sta z orožjem ustrahovala uslužbence, da eo odprli blagajno, iz katere eta po-brala nad deset tisoč dolarjev, ter sta potem pobegnila v avtomobilu, ki Ju Je čakal pred po-slopjem. . Zaplemba opojnih pijač. Chicago. — V sredo eo euha-škl agentje zaplenili veliko količino alkoholnh i pijač v poslop-ju na lt So. Halsted st. Dan McManue In dva njegova uslužbenca so bili aretirani radi krši-tve prokibieije. Mavel velike kav- tekom zaelavkaH f * < ——— \ . P V T1 . j Več ko tisoč delavcev sestavka-lo. — Policijske brutalnost napram stavkarjem. — Mezde sramotno nizke. / ' i __ ^mmmmmmmm MiUtown, N. J. — V tovarni Mlchelin Tire kompanije je za stavkalo dvanajst sto delavcev, ker jim je vodstvo tovarne znižalo mezdo. Policija je pretepla in aretirala več piketov okoli tovarne. "Nikar ne^jipkažtte svojih glav več v tem mestu," je kričal policaj nad dvema simpatičarje-ma, ki sta prišla iz Nevv Vorka, da se pridružita piketom. Ti dve priči, ki sta imeli priliko opazovati obnašanje policije napram stavkarjem, sta iz javili, da policija nastopa napram piketom izredno sirovo. Da so mezde v tovarni te kompanije bile že tako nizke, ds se ne morejo več znižati, dokazuje plačilna kuverta, ki jo je stavkar izročil časniškemu poročevalcu. Ta kuverta se člta: Zaslužek — $12.95. Premija — Organizator Harry Brody, ki prihaja iz vrst stavkarjev, izjavlja, da so poročila o izravnavi stavke neresnične. Po poročilih je Harry Hilfersa od Državne delavske federacije posredoval pri kompsnlji, da se stavka ravna. Kompanija izjavlja, da je pri volji popustiti od polovice znižanja, ki ga je naznanila. Stavkarji pa rečejo, da ne sprejmejo nobenega znižanja mezde......j Stavkarji so zapeli marzeljezo francoščini. Ti delavci so prišli Iz Brittanyja in so tako po-petjem marzeljezo, da ogrske in ameriške narodnosti. Večina delavcev, ki dela v tej tovarni je francoske narodnosti. KONVENCIJA ORGANIZACIJE I. W. W. ZBORUJE V CHICAGO Ti konvencija bo najbrž dolgotrajna. Chicago, I1L — Redna konvencija L W. W. (Industrijski delavci sveta) zboruje v tem mestu. Vsa znamenja govore, da bo trajala več tednov. Na konvencijo eo prišli delegat je Iz Chicaga, Houstona, Portlanda, Ore., Seattla, premogovnega o-krožja vColoradu ln New Yor-\t Joe Wagner, predsednik, in Lee Tulin, tajnik splošnega eksekutivnega odbora sta poročala o delu, ki je bilo izvršeno v toku leta. Tom Connors predseduje konvenciji, James Priče je pa njen tajnik. Konvenciji je bilo poročano, da Je stavka rudarjev v Colora-du, ki Je pričela pred enim letom in Je povzročila, da je bila mezda povišana za en dolar na dan, pridobila šeet tisoč rudar-ev za organizacijo. DELAV.STRAN-KEZADOVOLJ-Z vpLITV Iz tega Mda Tnraate prava opo-sicijonalna ! stranka napram I stranki |New York. no so delav manj kot d' oddanih stranke pičlo pgi! stane. V V. — Daslrav-stranke prejele odstotka od vseh se delavske vesele poročil, ki v njih glavne i socialistične stranke menijo, da je zdaj pot odprta za usti novitev prave napredne strank u ki bo tvorila pri volitvah v leti 1932 glavno opo-zicijonalno str inko proti republikanski) stranki. 7 Norman TJiomaš je dobil New York CJtkJu 49,870 glasov, VVUliam S. Foster, predsedniški kandidat kom mistične stranke 8,849, Verne * Rejrnolds, kan didat delavske 1 socialistične stranke, pa 2,779. Thomas soglaša s VUlardom, urednikom tectolka "Nation", da Je bila demokratična stranka zdrobljena. Naloga socialistov je, da pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami sbero napredne e)eme4#B v novi politični skupini, v kateri bodo tvorili socialisti sroajštranke. Glasovi sa Smitha niso bili vrženi le >roč, ampak eo tudi izgub-jeni v plazu, fi jo pokopal kandidata demokiatične stranke. Thomas jo prejel v New Bed-fordiv &IP glasov, Foeter 188 in Reynolds 22/ Socialist Frank Manhlng, ki je kandidiral ss kongresnlkg je prejel 4,377 glasov. Manr Donovan Hapgood. kot v soclaM AT, J^ .prejela New Bedfordu 008 glasova. "veseli isep prihaja Filipinsko Nova Zelandija ovrgla proklbl-d jo la vlada. Welllngton. N. Z., 15. nov. — Včeraj so bile v Novi Zelandiji generalne volitve ln volilcl eo pokopali prohlbicijo e 100,000 gla-sovi večine in obenem strmoglavili staro vlado. Nova zdru-lena stranka je Izvolila 26 poslancev in delavska stranka 20. kar znači premoč opozicije. Vlada Je dobila le 26 mandatov, do-čim Jih Je Imela prej »8. Groteskna votlina stava. Harlingen, Te*. — BiH Wil-lam«, ki Je stavil na Smitha. Je 14. t. m. začel plačevati izgubo. Hoditi mora po štirih enajst fftilj daleč od Rlo Honda do Harilnge-m In i nosom riniti podzemski lešnik (peanut) po essti. Vsak dan mora narediti eno miljo, to-rej bo rinil lašnlk s nosom U dni. Od zadaj ima napis MA1 lost and so did BlfT (Al Je izgubil m tako je todi Bili). Waaktngton. D. C. — Stlm-son, generalni governer na Fi-ipinskem otočju, je podal vojnemu departmentu poročilo o delu v filipinski poetavodajnl zbornici. V svojem poročilu Iz-svlja, da je zelo zadovoljen z zasedanjem. Uglslatura nI pod vodstvom Mfnual Quezona in Aergijo Osm< fH' dala Stlmsonu večji ekseki^tivni štab, ampak ga Je tadi pooblastila, da smejo velika ameriške korparacije pričeti s kemercijalno eksploaU-cljo Filipinskega otočja. Stlm-son daja pesef>no priznanje Que-zonoveam pogumu tia modrosti, ker Je fršgovoril |1Hplnce, da so sprejeli Stimsonov program. Htimson meni, 4a bo sprejem novega korpotacijskega zakona tvoril pomnik nove dobe na Filipinih ne toliko zaradi njegove važnosti, ampak zaradi njegovega pomena. Debata nI imela odmeva le v zbornici, ampak našla gs je tudi na Javnih shodih In v tisku. Btimson čestita legislaturi, da je povišala tarif na sladkor In tobak. Poseben zakon Je bil sprejet sa znltanj« davkov in tantljem sa premogovo 1ndu-srijo. Podeljena Je bila tudi koncesija u telefonsko zvezo na daljavo. Quetoa Je M predsednik senata isjavli po končanem zase danju, da so pridobitve take, ki delajo fcst deftell. Temu je dodal, da naj nova administracija v VVaahlngtonu sodi Flliplnre po njih dejanjih, mesto po njih beaadah. Kanadski dnevnik gnil unijskim novinarjem Se škofovo prlimročlle nI nič Monlrealt Kanada. — V tukajšnjem mestu se je pred kratkem ustanovila unija novinarjem "La Presse", ki Je najvočj dnevnik v Kanadi je pa sdaj od povedal službo predsedniku ta uplje, ki je pri njem taposljen Lastniki dnevnika so prisilili vee uredniški štab, da Je podpieal pogodbo politega kuftka. Duhoven Boileau je vodil delegacijo, kije imela priporočilno pismo montrealskegajlkofa, da izposluje priznanje unije pr upravi lista. Odgovor uprave Je bU ta, da val poročevalci podpišejo pogod politega kužka, ali pa puate delo. To se je zgodilo vzllc cerkvi, ki je naklonjena kanadskim katoliškim unijam, češ, da tvorijo manjše slo, kot medoarod ne unije, ki so pridružena Ameriški delavski federaciji. Stavci in tiskarski delsvci, ki stavi jo in tiskajo dnevnik 'La Preese\ eo organizirani v Mednarodni tipograflčnt uniji. v nevarnosti ^■f loarl. Manchester. la., 16. Silen vikar, ki ja pridrvel včeraj v to okolico Je ubil neko lenako, ranil yt oseb In podri mnogo farmarsklh poslopij. Brzojavna in tsiafansks zvaaa je pretrga- Vlada akuša njegov državljaaakl papir razveljavili. ("hlcago, III. — Unija sa e meriške civilne svobodŠČIne poroča, da Ja pred zvesnim sodi ščem v Plttsburghu sdaj vpra šanje, ako se lahko rasveljayl državljanski papir naturallslra-nega državljana, ker ja komu nist. Tega komunista lagovar« ja Unija za ameriški. «lvtlnu svobodščine in pred sodnikom Glbeonom se je vršib dne L novembra še eno zaslišanje. Sod nik je zadevo sprejel v uvaževa-nje. Stvar Je tale. Leta 1000 Je brivec John Tspolcsysni, ki prebiva Heromonyju, Pa. dobil drugi državljanski papir. Leta 921 dne 17, oktobra Je pisal svojemu bratu na Ogrskem ln ga oštel, ker Se Je pridružil beli sdi in streljal na delavca. V pismu je Tapolczlsnir izjavil, da po načelih komunist In da J«> naklonjen sovjetski vladi. Pismo Ja prišlo v roke ogrskim cenzorjem. Nato Je bilo zrošeno Justlčnemu departmen-u Združenih držav. Vlada Je pričela dne 1. marca 1926 s pravdo sa rasveljavljenja Tapolczy-anijevega državljanskega papirja, češ, da Je drtavljanskl »aplr prejel na sleparski nsčln, ter verjame v komunizem, ni mogel tudi pošteno priseči, da lx> podpiral ustavo. Tapolczlany izjavlja, da Je vedno podpiral ustavo in se ravnal po postavah ln da on verja^ me, da se komunizem Uvede z glasovnico. Izjavil Je, da on nasprotuje revoluciji ali nasilnemu obratu, dokler so tu ustavna srsdstva. Unijs sa ameriške elvilne svobodščine Izjavlja, da ja U pravda izredne važnosti, kar sssUv-|js vprašanje prvikrat« ako Je to zadosten vzrok, da sa razveljavi državljanski papir natarallsiranega državljana, ker aarjame v komunistična načela. Ako v tej pravdi zmaga vlada, tadaj Je tu prscedent, da se rasveljevljo državljanski papirji vseh nato ralizlranih državljanov, kt so komunističnega prepričanja In nato Je koneekventno odprta pot za deportlranje. MskMka zbornica noše šeetHail Hooverja. Mežico Clty, 16. nov. — Poslanec fUlvanko Sotela Je včeraj predlagal v zbornici, da mehUki kongres poAlJe brzojavno čeetlt-ko Hooverju na izvolitvi. Okrog 40 nosUnc^v je podprto predlog, toda večina ga Je odklonila Iz razk/ga. da se bi i 1 NEKOLIKO DETAJLE« POMORSKE TRAGEDIJE Strešne scene ob potopljenem pamiku. ko so potnike zmetali v morje. Val otroci ao 611 na dno. Krivdo mečejo na ka- pitana. toda ladja slabem stanju. je bUa v New York City. ~ V sredo eo prttli na suho v Nevv Yorku prvi rešeni potniki ln mornarji s pamika "Vestris", ki ee Je zadnji pondeljek potopil na potu v Argentino. Do tega časa Je bilo tzkreanlh 206 rešenih oseb, med temi samo 68 potnikov, med katerimi je samo deset žensk. Na pamiku js bilo 88 žensk in 20 otrok — in vee te, rasen daeetih šansk, ja pogoltnilo morje. Trideset žensk in otrok je napolnilo prvi čoln, ki so ga vrgli v morja — ln ta Čoln se je takoj prevrnil ln ti tresel vas živi tovor v morje. | Kolikor Je do danee znano, je 106 oseb Izgubilo življenje. Rešilne ladje še vedno križarljo na meetu katastrofe, ali tam ja vee mirno ip mrtvo. Rešeni potniki ln mornarji pripovedujejo o krožnih acenah, ki so se odigrale prve ura, ko sa je parnlk pogrešal In končno Izginil pod vodo. Obenem pa o* gorčeno tošijo kapitana ln nje-govo moštvo, dočim mornarji kritizirajo parobrodno družbo in ladjo, ki nI bila doeti prida. Ameriške oblasti v New Yorku so odredile preiskavo. Potniki pravijo, da se Je parnlk začel nagibati na stran že v nedeljo, toda kapitan nI klioai Evropa bere levite ptdseMke Ooolldg« Odmev govora ob desetletnici Mftlrja. Kri taki lord In fa-šAl Imajo pomialeke; vidijo novo vojna liondon. 15. nov.—-Lord Bir-kenhead, bivši minister Indije v torljekl vladi. Je snočl prlsolil klofuto predeedniku Coolldgu sa-r#dl njegovega govora na dan deeatletnlce premirja 11. novembra, ko je dejal, da veleelle ne delajo iskreno sa trajni mir ln da Evropa mora plačati dolgove Ameriki. Birkenhead Je rekel, da Velika Britanija ne proai A-merlko ničesar, najmanj pa potrebuje Ooolklgevlh nasvetov glade svoje bojne mornarice. Itlm, 16, nov__Arnaldo Mus- HollnJ, diktatorjev brat, piše v lietu "Popolo d'Italla," da je Coo-lidge v svojem govoru 11. novembra jasno pokasal, da je A-merika danee največja Imperialistična sila na svatu. Coolldge hoče, da Amerika prvačl ne le sapadnemu svetu, pač pa tudi Kvropl In AsiJI. Tako pot pripravlja Coolldge novemu pred-Mednlku Hooverju, ki vsekakor smatra," da bo Imel najvišji urad hUtotSl • predsed- Moskva. 16, nov,—"Pravda," uradno glasilo ruske komunistična stranks, piše, da Cooltdgev govor snačl novo svstovno Imperialistično vojnd. Ameriški imperlsllsem, ki vidi v angleškem Imperializmu svojega največjega nasprotnika, Je pravilno obhajal desetletnico premirja po zadnjem svetovnem klanju: naznanil Ja avetu, da stojimo pred novim krvavim konfliktom. ko H ladja la Uto da nI bilo Vet mogoče hoditi po krovu. Nihče ni pričakoval, da bo ladja potopila. Ljudje so >111 v kabinah, ko so Jih pokll call, naj denejo nase rešilne pasove ln se pripravijo nr skok v čolne. Vzelo Jfc štiri ure, da so spustili prva dva čolna. Momar-1 so bili tako smsšani, da niso vedeli, kaj bi počeli. Najboljše eo se obnesli zamorski mornarji. Eden zamorec Je rešil 28 potnikov, katare Je vlekel Is vode v čoln. V prvi čoln so zmetali otroke In deeet žensk, aH komaj bl| čoln v vodi, ga ja butnil drugi čoln, da ee Je prevrnil ln vsi otroci in ženske s njimi utonili. Samo šeet čolnov mogli odpeti, za druge ni bilo več časa. Ljudje eo skakali morje |g v vodi Je kar mrgolelo revežev, Id so plsvali sem In tja ln se lovili sa čolne,-Vnies so pa neusmiljeno rasbljalt valovi n metali ljudi daleč proč. To Jo bilo 12, novembra ob sni popol-dns, pni rašllniki parnlki in ameriški rušile! so se pa pojavili šala drugi dan ob štirih zju trajl Lahko si Je misliti, koliko so reveži trpeli v čolnih mokri do koža. Dva — moški in sigi — sta bila v morju celih 22 ur ploveča s pomočjo rešilnega s sam in tjp. BIU sta na napol mrtva. To sta Paul A. )ana, agent Radio korporecljs New Yorka,. In mrs. Clara Bali. služklnjs na "Vestrlsu Mornarji pa pravijo, da Je pa-r ob rodna družba kriva nesreče, ker Je dala kapitanu stroga navodila. Kapitan bi bil lahko že v nedeljo obrnil parnlk proti obrsžju, ali to bi snačllo ogrom-ne stroške s vlačenjem ladje In tovora. "Vsstris" ss ja zato prekucnil, ksr se Js msd zibanjem v teku viharja premaknil tovor na eno stran. Poleg tega Je Imel parnlk odprto okno v oddelku sa premog, skozi katero js tekla voda v ladjo. Ko so to opazili. Je bilo fte |»repozno, da bi mogli okno zapreti. Rešilni čolni so b!!! zanič. Eden čoln Je Imel veliko luknjo. Naprave sa spuščanje čolnov so bile zanemarjene In skoraj np» Drugi čoln je bil bras Little Roek, Ark. — Charles Smith Ja bil v sredo ponovno aretiran in obtožen blasfemlje. Takoj po aretaotjl Ja bil (spuščen proti ksvcijl $600. DrugI dsn se Ima vršiti prvo zaslišanje pred sodnikom Harper E. Har-bom, Istim sodnikom, ki ga Je zadnji mesee obsodil na $86 glo> be zaradi "zlorabe božjega Imena." Smith naznanja, da bo vodil boj do ekrsjnosti sa odpravo vseh Škandalosnlh srednjeveških zakonov v Arkansasu. Revolucija aa palja elektrike ae • l/orulon, 16, novr—"The Delly Mali" promlnentno poroča, da je Willlam Harrison, starejši roil-dent St. Helene na otoku Wlght, isnašel enostaven aparat, ki Je v Stanu pretvoriti majhno količino električne sila v neomejeno silo električnega toka visoke voltaše. To ee lahko fsvrši s malimi stro-škl. List piše, da Je Iznajdbo kupil tovarnar Thomas Wood In za stvar ee zanima tudi angleške vlada. Ako Je ree, kar trdi Iz-najditelj—in kar Je protivno vsem do danes znanim metodam —tedaj bo treba zavreči vse današnje metode proizvajanja ln dlstributiranja električnega toka. ____ Issujditatj žrtev svoje East Oranga, N. J. -e- N. J. — Dr. Kabin A. Vonsochocky, lana Jd i tel J s ve teče ee radljeve barve, Je te dni umrl sa zastrupljanjem pljuč velsd te barve. Mnogo drugih oeeb je le umrlo, ker eo Imeli opravek s radljevo barvo. ' | Tako se vrstijo tošbe ss tož-bo. Fakt K da Ja nesrečo la smrt 106 ossb povzročila zločinska sanlkraost, pa naj bo sa lato odgovoren kdorkoli. ■Kapitan Wllllam attk s "PR08VETA" 2M7-S9 Sa. Uwadala >I'S TfflB Orgsa o9 tka Ow—4 bf tfcoSlo—o NaUoaal B—S—i* 7 SubMrtption: Oaltad Stetos (taeapt Chteaga) and r; CMr*iro f7 W, and forelgn MEMBBB 0F TH$ FgPERATtP HUMI ^ Datma v oklapa jo a. pr. _ |iaM* šr.ss (Ckfc tt-lSM) poUg vaiaga imens na na.lo^i potekla naročnina. Ponovita ja pr«vo1 bMmdarfl na slabšem, ako bi bili premogovniki nacijonalizirani, kol so zdaj, ko so premogovniki privatna lnlnUn^tMOd prl^ vatnp kontrolo za pfoduoiranje premoga. V letu 1919 je bil hud boj za priznaj pct>fts»pro-| mogovniškimi podjetniki, ker podjetniki niso zanjo ma* raU. In kaj je bila t>osledica? Proti rudarjem ni bila izdana le sodnijska prepoved, ampak voditeljem rudarjev Kako naj delavotvo pričakuje od takih voditeljev, da bodo v politiki zagovarjali njegove interese? Ako delav-»tvo hoče sebi dobro, se mora najprvo v delavski strokovni organizaciji odkrižati takih elementov, ki drže s privatnimi interesL Dokler delavstva ne posnaži svoje last ne hiše, ni pričakovati, da bodo njegovi interesi dobro zastopani S čiščenjem svoje hiše pa mora delavstvo pričat v svojih lokalnih organizacijah, ko voli svoje lokAlne odbornika hi zastopnike, nato šefe lahko doseže fevoje di-striktna in narodna sredifcčfc, ker bo strta mažina, ki po-maga izvoliti na najvišja odbornifika mesta eleme.tf** ki delajo v nasprotju z delaeelMmiinteresi. ;. V^L^aL. kajti jaz imam zadostna pojasnila od tajnika lokala" 31, International Molders' unije Od U. S. y Detroita, Mich. ■Toliko v odgovor in h temi vrstieami je stvar od moje strar al končana. — Mnry Pradel. tročičkl poslovili od mlade m* bi]o V0itl^m( jfcbelj je^napsavil tam. benega pa nima menda no* pomena to, knjti kapir ■■■P*«! njih predAtki prihajajo iz Av-ptHje ali Nemčije ali o4 kje drugje. Glavno Je, da on gospodari nad svojimi detsver ia s prvim januarjem pa to zafospodaril nad nekdaj napada* državi Wisconsin. Termin governer-ske službe trnje dve leti. Upa« Je, dt po tem spet zavlada v drv žavi napredna U . Follettovs stroja, ki Je v preteklosti storili veliko za pevsdlgo delavstva in farmarjev. Dne 11. novembra, V nedelj* zvečer, Sastop#%aš dobr* poznani operni bsriOOS A. Sur bolj. Koneeet ae je vt*i v Hii Občinstva je na našefojafce izuedno dober vtis. Slovensko pesem je zapel tako, kot je menda še fttsmo slišali preje. Kov so na koncerte njih volitvah izvoljen guvernerjem države Wiaeonsin. S tem jo t« progpeeivna država spet dobila mi čelo republikanca, ro-akeijonarja in kapitalista. Delavci se vaa premalo zanimajo, da bi postavili na mesta v po-ajo svoje zastopnike in svojega governerja. Kohler, kakor omenjeno, prihaja iz KoMerjevega kraljestva. On je skoro absoluten go-spodar nad pri jasnim mestecem, ki se imenuje po njem, namreč Kohler, VVis. V tem mestecu, ki šteje psr tisoč prebivalstva, stoje snažno hiše, posejane med lepimi hi čistimi ulteami. In Kohler je v tem mestecu tako reko« "one man rule". "Lastniki" tefr hiš, so vel samo i\jegovi de-Četudi laatujejo svoja stanovanja, ki jih plačujejo na obroke* pa no emejo recimo vrt urediti kot bi ga sami hoteli, no imeti paa ali mačke, še manj pa kokoši ali kaj podobnega« Zato jo seveda mestece taka lično. Nin vzhodni strani toga moete-ca ao zgrajene velike tovarne; v njih ao izdeluje rasna pkunber ska oprema, kot banjo, umivalnike, sedalnNce in podobno; v drugI tovarni izdelujejo motor* je* v tretji delaj* lonce itd. Vse bt bih iTv^ toko°i^nič d^gv premogovniki javna ljudska lastnina in bi jih ohratovalaj vlada, bi m* lahko rudarjem ne moglo zgoditi ki^j hujšegit? je vprašal Green, kot delegat rudarske organlaaeije. Temu je dodal, da m lahko dokaše, da se je'driava umašavaia v pravice pos........iti si v tiHerea* privatnih interesov, medtem ko mu nasprotniki nacijonaNairanja ne morejo dokazati tega razen v slučaju ameriških želes-itie v vojnem času. . Dne osmega novembra moramo stat! paed poroto, obtošeni kriminalno smrote, j« nnglaAal Greon, ker so biH rudarji tako pogumni, da eo zahtevali Velika patnje ae dn na to, v**č producira, da ne '*tratiM časa, dn žanje gosli kompanija. velikanski t^i Kohler je ve tovarne s visoko offrajb. tudi svoje Mvo|tfCa-ImT, ki se urijo redno, da je ta» ko kompantli pripravljat« za tok vrst ne msnmam, prepustim oceno Stihljevega. koncerta drugim, ki več vedo o petju in glasbi epioa. Naj omenim, gredno končam, da mi skofcfevae smešaice, ki so priobčene v Peosvst^ aale ugajajo, najbolj pa ms saaimajo po učljivi članki in drugo gradi vo, ki ga ta Ust nudi dnevno. 2 zanimanjem čitam čianak "Kaj sem videl v Rusiji", Molekova "Opazovanja", dopise itd. Johovič iz Pittsburgha, ki je bil prevaran, da se je podal v Rusijo, jo a svojimi članki marsi-kaieremu našemu komunistu, če jih jo še kaj med Slovenci, odpri oči o iatinitostiu jwdanj ih razmer v Sovjetski Auaiji. Hvala. M sa odkriteartno pisanje. Se praj sem omenil smošnke. Ob zaključku tega dopisa naj mi bo dovoljeno omeniti na tem mestu neko krilato smešnioot v Pro-sveti, ki sem se ji bil tako nasmejal, ko seri* jo ipuečital, da je moja žena mislila,, da sem postal "krejzi', ampak ko jo je sama prečitala, pa se j^iudi ona od smeha držala za trebuh. Glasi se: Napis na | tfeki gospod je naročil pri vrtnarju v zakotnem mestu venec s črnim trakom. Predno je odšel, jo naroči! vrtnarju, naj poskrbi, da bo na traku z zlatimi Črkami napisano ^Počivaj miru" in sicer na obeh straneh, Če bo pa prostor, naj pa še doda "Na svidenje v nebesih." Drugi dan mu je vrtnar poslaB venec. Ha eni strani« traku Je bilo naplSalio "P^ivaJ v miru na obeh straneh", na drugi stra ni pa "Ifa svidenje v nebesih če bo prostor." » IfSkilan ii Kohler)«v Kužen j. . oe main, oaKtnorn. Latrobe, Pa. — Samo male odgovora rojakd Josip Obrano-vichu Is Detroita, Mich.. na njegov odgovor in jpojasnilo v Pto-sveti it. 264. Prod vsem mu Qpvem,tda.v dopisu, ki sem gn imela v ProsveU št 250, nI bil moj namen s nJim se pogovarjati potom časopisja, ampak jas bepgan. je bik svoja pravice. Veleporota je obtotta voditelje rudarjevjam. lope osemnajst pregreškov. Zakaj? Zato, kar so radarji za-stavkali ln so imeli pogum s stavko braniti svoje pravice Te beeede so utihnile Gomperta in zagovornike še leanlšldh privatnih intaraeov, Reeahicija sa nacijonalizi ranje ameriških teleanie jo bila sprejeta. Parlamentarni zakulisni« elektrarn«sirih prkatni) intenssov ee bodo potrudili porasitl resolucijo NfMnarod-naija društva strojnikov ta naaijonaiUranja javnopo-rieMKInskih naprav. Z dragimi beaedaani pomeni da konasnd ja ae bo pod v zel a deflnMvnHi korakov v tej rL Znana je, da bo na konvenciji obflo Hooverjevih in Mttavvih eJeaseatov. TI elensati bodo prati in delavskim intereaam in bodo skušali preprečiti Akcijo v interesu ljudstva. • ...... f ... a -.- i ''Ti iesits "i* T"""i - iv>l milje zapadno od ca Knkler Ima Waltor bodsči irovemer države VViscon- ob reki Ta krasna rMOm vila par kstl, ko se j» preselil aem ia hler lastuje taknvekoč vae m»-etooo ln veU mesta. Uan aeaje letalsko vafc-tltto in par lop aa niljlsni V »r »me biti privatne trte se ves ped njegovo Naj le daatavtofc da KetUer je pe veri in njegovi Oo tr- di |a aemtklk Tkolav. Va^ tako pravijo nalMJo potiiVni Maši rojaki, da Je njegov oče prišel več loti v Sheboyir»n od Naa Odmev Subljeregs koncerta v Sheboyganu. Ishebe^gan. Wia. — Koncert roaetf, Sublja v Sheboyganu je W nadvae impozantna priredi* tev. Udeležba za našo naselbino naravnost veličastna, večja ka-ior bi kdorkoli zamogei pričakovati. Mislim, da ni bilo hiše, ki ie bi bila zastopana na tej prireditvi. Kakšen je bil moralni uspeh našega mladega umetnika Toneta Šubtia na našo publiko, kako globok vpliv njegove krasne slovenske pesmi — izvajane z vso umetniško dovršenostjovam poročevalec najlažje označi s tem, da je zadnje tri dni po koncertu Tone Šubelj splošni predmet razgovora po vsej naselbini. In on' bi moral ostati še najmanj par tednov v naselbini, da bi zamogei ustreči željam vseh in ps nebrojnim dobrohotnim ponud->am, ki so došle na režijo kon certa. . Ugotavljamo, da je naša slovenska naselbina v Sheboyganu v splošnem, brez ozira na stran-karatvo in prepričanje, dosledno razumela slučaj in našega umetnika sprejela kot celota. ' Tako nam je prav jasno demonstriral pogled na navzočo avdijenco. Izredno mnogobrojno je bila zastopana tudi mUvvauška naselbina. Čestitamo! Splošno razpoloženje, sočustveno zanimanje in vpoglobljenje naravnost vfd-no.—Našim ženskam ni Višla nobena kretnja, nobena gesta u-metnika na odru jih ni zgrešila. Zadržanje navzoče publike je bi lo naravnost gentlemansko. Pri opazovanju ni mogel človek ugotoviti, je-li večje duševno razpoloženje v tem hipu pevca-umet-nika na odru, ali ono navzočega naroda v dvorani; oboje je bila skrajnost!—srečala sta se s srcem in občutkom narod in njega sin. Tik pred svojim odhodom v torek zvečer je naš pilljtibljeni Tone Subelj ppzdravil v slovo igralce dramskega odseka soc. kluba, navzoče pri dramski vaji igre "Sin," kjer so imeli poslednjo priliko njemu zaklicali: Na veselo svidenje 1—Poročevalec,! Jožu v a je ustavil aolnce... sednjak mora biti prepov^ Demokracija v Arkansasu je V tem besednjaku je v _ novembra odglaaovaia z veči- volucija" definirana tako!,-no za Smitha in za opičji zakon, 'Teorija, da človek izhaja iz nil ki ae glaai, da je beseda o evoiu- jega živalstva in katera lJiaira cijf človeka v javnih šolah te na faktih, ki jih na široko od." demokratične države tabu. Ta- krivajo vse panoge bioloških ka je arkansaska demokraci- študij." — Bazne druge knji». ja. kot J- Pr- "K®cyClopedia Brit«,! Smith in antievolucija spada- nlca", imajo slične razlage, ta skupaj, Zraven pjpada tudi $e več. V smislu zakona » Boston, ki je odglasoval za Smi- ne sme "evojucija" tolmačiti v tha. V Bostonu se nekoč obe- g0lah tudi v negativnem pomo. 3ali "čarovnice" in še danes se- nu. -gpluh se ne sme omeniti; ! žigajo anarhiste in dobre knji- Učftelj ali profesor, ki I,i hotel -ge. povedati, kaj znači beseda "evtv' Beseda o evoluciji pride v por lucija", bo kršil zakon! štev na univerzah in nekoliko v Sajthaka demokracija , srednjih šolah. Op^i zakon ne ^^ je torej v ^ ba dosegel privatnUi univerz ,n stegtt kozliča. CiSo pr/vt t atednjih Aol, temveč le javne So- ^ ^ čim prej ^ in eno samo univerzo. ^ $ b iht . , «, fe^ ciji roge Zakon moraTO vi, da bodo ignorirali opičji za- izkl^n ^ prve inatance JJ kon. Na dnigi strani pravi dr- ^ fundamentalističnm žavni nadzornik javnih šol J. P. v Arkansasu do Z Womack, da bo zakon izvajan ^ ^' do zadnje črke. Vsaka knjiga, .v Wast»n«tonu. ki vsebuje besedo "evolucija", Demokracija, ki hoče imeti bo izključena iz učnega teksta spoštovanje in veljavo, se ven. n iz šolskih knjižnic; vsak uči- d*r fme *fmitl Kam prid* teli ali profesor, ki le z eno be- m0' če »o neizobražena, prazno sedo omeni evolucijo, bo tiran fanatičnih, bigot- sodišče. Womack naspro- sklh nahujskam tuje temu zakonu in baš zato — masa diktirala, kaj se sme pou-pravi on — mora biti enforsiran čevatl ™ srednjih šolah in uni-z vso strogostjo, da bo čim prej verzah? razgaljen v vsi svoji absurdno- Končno je po ljudskem glaso-sti in čim prej vržen iz zakoni- vanju v Arkansasu sprejeti za- kon proti poučevanju bioloških LISTNICA UREDNIŠTVA. Mulberrv, JLana. — "Mirna vest". — Dopisi o razmerah naselbini Be ne morejo priobčiti brez podpisa. Glej pravila. Pozdrav ! sem hotela samo ljudi opozoriti, Ptnlnsular Stove da je v tovarni Cd stavka in da naj nihče ne hodi tja aa delom. ' Po mojem mnenju je tako, naj bo stavka V enem oddelku ali drugem, tja ai vredno hodili sa delom. Itr. ObraMšvich pa naj nikar ne jem 1)0 tVoJIh besed nazaj, kajti"jas sem natančno prečitala. ko Je niša! med drugim tudi to, da se tthko delo dobi. poeebno ako je tdo vajen to vrste dela, ter & delajo v dotični tovarni vae vrste poči ter furnesa, Itd.- J ^ . Mr. Okranovieka vpsatam. aH ae delajo ^ i m furaeaa awdhSe» I ji? V zadnjem dopku je tudi makalla piani, da bi bUo boljše, ako^bl bttn Jan glade tedanjega vprašala in da bi dnbiU točen od-govor In pojaantto. Povem mu. da meni as to stvar ni bilo tre- ' Darrow debatiral o duši. Omaha, Neb.—Ali je človek mehaničen stroj, ali ima dušo? O tem vprašanju Mit 13. t. m debatirala pred 3500 poslušalci v mestnem avditoriju znani či-kaški odvetnik in filozof Clar-ence Darrow in tukajšnji rabinec Prederlck Cohn. Darrow je dejal, da Je bil človek že preizku šan mehanično in z ognjem ir dognano je, da nima v sebi ničesar, kar ne bi mogel kupiti v lekarni. Dalje je rekel, da vers o duši bazira na stari zmoti, ds je bil svet ustvarjen radi človeka in prav tako solnce, da mu sveti podnevu in luna, da mu sveti ponoči. Cim človek apftOls to zmoto, začne dvomiti tudi duši Rabinec je dejal, da na< je vsemirje Še tako veliko, Človek je večji, ker pojmuje vse-mirje—-in to Je en dokaz za dušo —Ob koncu debate, ki je trajals dve uri, sta Darrow in rabinec delala drug drugemu poklone Rabinec je rekel, da je Darro* tako pošten, da je v nevarnosti da se naleze religije, če ne bi pazil. Dairow Je pa rekel rabine u in učenik. bljnje. ko je Etna Neapel nov. — Vesav silovito bruhati lavo Is svojega glavnega žrrla v zrak pepel Iz CaUnia, 14. nov. — Raka vr*-le lave ia Bine ee je včeraj po sedom metrov, toda nI ve{ tako furijoano Upa« je, da se je vulkan m krat ismetal. Materijalna Skoda, ki jo Jo povzročila lava v o-^ koUcJ Ktne na 8lcllljlf se sdai ba nJega vprašati za pojasnilo, računa aa .11 milijonov lir. PETEK, 16. JfeVEMBRA. opazovanjS^B ka. Ce bo opičji zakon izvajan do- resnic — najsijajnejši dokaz e-sledno, morajo iz knjižnice javne volucije Človeka iz živalskih ni-univerze v Little Rocku izginiti žin! Vodici, ki so odobrili z* vse znanstvene knjige, ker bodo kon, so pokazali, da so še v sta-protipostavne. Websterjev be- diju opičje pameti!-- "PRODUKCIJA" Plšo Anton Krioton. V Ljubljani, 26. okt. 1928. rudarji niso štrajkali, ker je U Ko smo pred več' leti šli za las« "Velenakupne družbe angb tem, da ustanovimo centralo za ških konzumnih društev," in t« nakup in. prodajo pod imenom ni od plač nič odtrgovala. Ali pi "Produkcija," nam je pred očmi za nas vse kuriozum:. konzumno bil vzor hamburške zadruge zadružno morsko kopališče kon-"Produktion," ki je v nekaj de- zumnega društva Westerland n* setletjih združila ves hamburški Sylti (to je občina s 4000 ljudi, proletarijat pod svoje okrilje, in ima konzum 900 članov s pnv "Prosveta" je lani priobčila za- metom 5 milijonov mark). Nje-nimivo študijo "Praktični soci- govi člani hodijo zastonj v mor-jalizem," v kateri j«? znani nem- sko kopališče. Seveda njegov« §ki profesor Wildbrandt prav to pekarna, prekajevalnica rib, kro-hamburško zadrugo "Produkci- jačija, čevljarija. veliko posestvo jo" stavil za vzor praktičnega in mlin omogočajo stroške | socijalizma. Mož piše: —Tako prof. Wildbrandt. Ik- "Konzumno-stavbeno in hra- nea je to še vae večje in lepše! nilno društvo "Produkcija" v V Ljubljani smo hoteli m Hamburku šteje 120,000 članov, v malem posnemati Hamburk. ki so vplačali 1. 1921 tiad 4 mili- Kaj smo od 1. 1923 napravili!; ione mark deleža, v fond za po- Produkcija je otvorila svoje ve-, trebe nad 3 milijone markov lika skladišče manufakturnep hranilni fond nad 86 milijonov blaga^ potem dve detaljni trgovi-mark. Bilanča kaže 63 milijo- ni na Tržaški cesti: eno za m* nov aktiv, rezerv skoro nad 1 nufaktpo in galanterijo, dru«o milijon. Konzomrtl zadrugi pri- za specerijo. Potem: oddelek n ključena trgovnka družba "Pro- dobavo drv in premoga. Polef iukcija" je imela v L 1921 obra- tega posebno razpošiljslnico ter ta 308 milijonov, samo koloni- dvoje produktivnih obratov. Pr-talnega blaga za 16« milijonov, vt izdeluje kemične izdelke: f* kruha za 16 milijonov, mesa za bin za čevlje, mast zs čevlje, 16 milijonov, zelenjave za 2 ml- mast za parkete. olje za koVlft< 'ijona Itd. 253 oddajališč. Po- itd„ drugi predehije rž v rzrt» Urna je izdelala blaga za 23 m)- žgano kavo, ječmen v sledno k* 11 Jonov; meearija, v kateri je bilo vo, praži surovo kavo v tzv. m naložbenih 392 oseb, pa za 64 no kavo. Poleg pražUnika z*» milijonov; tovarna živil je zape- vo, so v obratu še mlini zs ilevala 84 oeeb in izdelala blaga ve. Produkcija v malem, za 1,800.000 mark Itd. In vse to Zakaj ni več napravljene^ —ki se zdi veliko in prelepo— Zato, ker Ljubljana al HsnNa kaj je vse to napram številkam in slovenski delavci ps daleč • :elokupnega zadružnega gibanja —onimi. AM, kar še ni, Je ^ ali pa samo napram onemu, kar Upanje je, da bo "Produkciji nam kažejo zadružna podjetja sčasomn k tem 6 oddelkom p"* Velike Britanije. V Nemčiji je tegnila še druge. Obstoji m v konzumnih društvih včlanjeno za prav komaj šele »tiri največ 3 milijone družin, v Bri- SIcer pa pravijo, da je »t<»r'» Uniji pa nad 4 in pol milijona. štirih letih že precej. » Njilr obrat je obnašal 277 mili- družna banka financira tanj jonov šterlingov. Število usluS- ustanovo, ki je sicer ns dej bencev je doseglo 157,000, in le sanm zbrala ob početku nad v lastni produkciji 56,000. Tu milijona dinarjev ... so lastne banka, zavarovalnice, "Pibdukcija" ima mlini, tiskarne, knjigoveznice, velika načrte. Lastne mline litografije, tovarne zabojev, pi- mok^o, lastno mlinaric sarne inženirjev in arhitektov, tekstilno delavnico lastne ladje, mesarije, pekarije. blago itd. itd. Seve: farme, livarne, mlini za dišave, žavna kriza vpliva čajne plantaže, železne tovarne, neprestane krize v naši tekstilne in suknene tovarne, tudi ne pospešujejo našd>" tkalnice, konfekcije, tovarne za ljenj, marveč ekralns čevlje, ščetke. pohUtvo, za to- Države iščejo kapital* t» ^ bak, premogovniki, tovarne za je potrebe aunaj v sveto: 1» ^ konzerve, milo, sladkorčke, ^o- gatejtih sosedi b, »o, čs i" kolniO, za bnrv perilo, za dežnike, strojarne, za svoje ožje domovine! kosmrts, klobuke, sa pletenino poaojila, vse drugačno itd. V poročilu o velikem an- bi bil njeni rasvoj. gleškem rudarskem štrajku be- kakor kaže in kakor ^ da v rudniku Yorkshire Ne jahamo. a primež Tsk* te ■ AH žeHI zaa R a Jlže vna matica S. N. P. J. Najboljša poelužba v vee SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA ___ Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake M. t slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in dragih •VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO ELN.PJ., DA TISKOVINE * NAROČA V SVOJI TISKARN) ( unijsko delo prva vrata. Vaa pojasnila daj« vodstvo S. N. P. J. PRINTERY »7« So. Lavadala A CHICAGO, m. TA« 9 DOBE NA SlUO TUDI VSA USTHENA POJASNILA VI kraje chicaškega ozemlja PROSVETA' Trietaa Bernard: UfITM V kavarni so ga zvali "kapitan". Bil je atar kakšnih šestdeset let in je nosil rjave brke. Ni bil kapitan za šalo. Udeležil ae je v tej ali oni službi več vojn. Kaj često je zrl smrti v obraz. Povedali so mi tudi. da ag ga v vojaški službi zvali "kapitan And rok lo". Bil je sin nekega Angleža in neke Grkinje, ali narobe: ain neke Angležinje in nekega Grka On aam je nerad govoril o tem in če je. se je iz-ražal zelo neodločno. Pod oče-tovim vodstvom — oče mu je bil poveljnik najete vojske ee je boril v,Italiji na avstrijski etrsni. — In za časa francoako-pru-ttke vojne? — eem ga vp< — Takrat sem potratil celo leto, — je odgovoril kapitan. — Padel sem s konja in si zlomil roko. Udeležil pa eem se ruako-turške vojne. —Ali ste služili Turkom? — Kaj pa da. Nu. naj vam povem, kako je bilo. Zbral čelo, ki ja štela 220 mož. Na četku vojna ao mi izplačali 320.000 frankov in sicer 200.000 za vojake in 100.000 za me. Seveda sem ukrenil, da je bi) denar naložen v Londonu. 8 svojimi vojaki sem sklenil pogodbo, da bo dobil vsak po končani vojni 1000 frankov, ali pa jih prejme po njegovi smrti oseba, ki j* določi v oporoki. Fantje, ki niso imeli rodbine #11 pa so bili s a jo sprti, ao lahko zapustili denar prijateljem ali prijateljicam. Poznem neko dekle v P* risu, ki ja stanovalo v hiši, kjer biva ša dandanes — po 22 letih ; dobila ja kar 8000 frankov. Posnela je tri moje vojake, ki ep padli na bojišču. —Ali ao vas Tunki preskrbeli z orodjem, obleka4n brano? am Seveda eo nag preskrbeli! Samo obutev amo g) morali nabavljati aaml. Rad sem videl, 6e so se vojaki preskrbljali s o-buvalom tako kot jaz. Imam za-neeljivo sredstvo..'* Sicer pa: rasen denarja smo Imeli le priložnostni Tnlntfk — plenili smo, kjer ee je dalo. V\»godbi nam niso zaaigurali te pravice, a trpeli ao jo molče. Z vojsko sem vsel na pot tudi trojico delavcev za imbalalo in strokovnjake, ki ee je epoaaal v bižuteri-jo in porcelan. Zavili ao sila skrbno in spretno vae, kar je kazalo prepeljati na Dunaj: ond sem imel trgovce, a katerimi sem se bil ie prej lepo domenil —Ali je bila vojna težka? — Zelo težka. Izgubil menda 100 mož. In da nisem pred Trnovem priiel ob roko, gre hvala samo temu. da ae mi preklicano trdno drži ramena. — V Trnovem? — Olg, to je kaj slab spomin. Ta trdnjava Je bila nad dolino. Tja ao me poalali e četo. General Dolgorubov pa ni hotel, da bi moji fantje poginili tja ven dan. Vedel je, da lahko vsdr-žim veaj Štiri dni, ker sem bil na glasu kot Človek, ki ae ne u-makne zlahka. Generalu pa ja takrat sila prijela misel, da bi takoj oevojil trdnjavo in sa del vso dolino, spojlvli se g vojsko Kratajeva. Tako mi je torej poslal takoj prVo Jutro sla, ki me Je vprašal, ali bi bil hotel kapitulirati sa oeno 60.000 rub-Jev. Jv Denarja mi ni takoj naštel. Sploh je nekam nedoločeno govoril o nagradi, ftistil sem ga, da gbvori dalje in naposled sa je vaota zaokrožila v Sto tise dve eto tisoč rubl/tv. Govoril sem mu, da me na pozna dovolj dobro kot vojaka. On je. odvrnil, da sem storil tisoč, pa ko sem ee vdinjal Turkom, ea j eem lahko vedel, da bodo vojno izgubili; znano mu je tudi, da eem v mareičem nezadovoljen s njimi. 2 drugi «t rani pa naj vem. da sem lahko na varnem. Bfl eem sam g dve sto gioAmi proti šestim ruskim polkom. Ce bi ee hotel predati, bi mi s orožjem" fekazali čast Caet, denar, tobak — tega bi dobil na pretek, kako da ng?l Odgovoril sem, da je vse to mogoče, vendar pa me pogodba vele a Turki. "In še sklenem kom pagodbo" -i sem dejal — Je ne prelomim." Mislim celo, da eem rekel elu tako-le: "Povejte svojemu generalu, da ne zapustim onega, s katerim sem sklenil pogodbo.' V takih primerih ee zmerom rabijo ertfstične oblike razgovora. Vzdržali amo tri dni in tri noči. Izgubil eem petdeset vojakov in malo ne tudi svojo roko. Četrtega dne eem ee predal Storil sem to, ko so mi ginevale zadaje sile; nisem zahteval nobenih časti. Moral sem to storiti, ker nisem imel sredstev sa kaj drugega. Ce smo najeti vo- jaki »nimamo pravice, zahtevati ie denarno odškodnino, kadar se predamo. Obrt je treba spoštovati. Drugače bi utegnili isr k ubiti oeno ne da bi mogli nadaljevati obr«. VAuftega moraš biti in ostati maš beseda. Ce kedaj prelomil besedo, kdo naj ti še verjame? Vi veete, da ao ee pred kakimi petnajstimi leti zopet epopadli Ruei ln Turki. Spomnil eem ee |Dolgoruba in mu ponudil evoje ueluge. Bil eem takrat na vee strani proat To pot me je bolj mikalo v Rusijo, ker sem sodil, da je silnejša. Pri na-ii obrti Je vedno bolje, če se dr iiš močnejšega. Ne gre sa sam denar, saj smo tako v naprej plačani. Sigurno je le, da s moč- nejšimi manj tvegaš in manj delaš. ^ Dolgorubov mi je odgovoril ljubeznivo in laskavo. Dajte, pokažem vam njegovo pismo. Kapitan Je zopet postal nervozen; trteel je glavo in odpel suknjo. Iz stare listnice je bil potegnil lop starega, zmečkanega papirja. Iekal je pismo ruskega generala, a ga ni našel... Pokazal mi je druge . spomine; neko orumenelo pismo, ki ga je približal noeu, kjer so se poznale brazgotine, potem neko novejše pismo, Id mu ga bila poalali "krasna deklica", — In vi, kapital vojskujete? — Zdaj ne več tako. Rea je, kokmijalnfi vojn Je le vedno dovoU. Ene sem se bil udeležil. A zamorski kralji so divji in slabo plačujejo... Saj sem rad, če se včaai ustalim. Bavim se mimogrede s majhnimi publicističnimi apisL se venomer Iz kilaisldk zgoftk BOBI Ko je ugledal bilo, belo in viaoko, Je po-ter pomislil. Hila ae mu Je zazdela nenadoma tisa gosposka, tuja, kakor izprašujoča: "Kaj pa bi ti v paradižu, berač, ela beračev r In je ukrenil: "Ne pojdem v vašo pri velikih vratih, ne spodobile bi ae danee, ko je tek praznik in je tanivrtiko ljudi; preko vrte pojdem, pa pri malih durih r * * del je na vrt; pa tudi vrt, znanec in tovariš njegov, ee mu je zdel ves mrk in neprija- zdravUalo0 * ***** drevje nanj in ga nI po- "Kaj pe bi ti, berač, beračev ein, na tem Koepo»kem vrtu?" Fo ozkih stopnicah Je šel, stopil Je v vežo Pri tistih durih, kjer prihejajo poeli. popotniki in berači. Is kuhinje Je sladko šumelo in dišalo; lonci so ropotali, ponve so žvenketele. urni, drobni koraki ao hiteli, duri sp se odpirale in zapirala. Peter je etnl In ni vedel kam. Bilo mu je. kakor da Je etopil v popolnoma tujo bilo — odkril bi se v veži ter motil očenal sa vbogajme. Sram ks je bilo. Duri eo ae urno odprle, v vežo je atoplla goapa sama. vsa rdeča In potna, bete pečico na glavi, bel predpasnik prevezan. "Kaj pa ti. Peter T' je rekla, šumela je mimo, druge duri ao se odprle in zaprle. "Samo da me je videla!" se je razveaelil Peter. "Povedala bo in »ni vse storila; čakal bom. aaj nI treba, da bi bil prvi na vrati 1" In je čakal. Prišla je iz kuhinje dekla s skledami in krožniki in ae je vrnila; prišla je iz kleti hišna * steklenicami in se Je vrnila; Peter se je stisnil k zidu, da bi nikomur ne bil napoti, in je takal. "Kosijo, pokosili bodo!" ga je izprelete-lo. "Sam bi moral povedsti Mihčetu. r« kako bi mu povedal, ko ja tam ?" Stopil je bliže, da bi ga videli is izbe, če bi hišna odprla duri. "Kakor berač." je pomielil, "ki .toji v krčmi pred durmi, kadar j« * vat ha in ga neie-% oljni odrivajo pijani avstje!" Nič ni bil lačen, le do rumenih bobov mu je bilo komaj. Srce pa mu je bilo težko, tiščalo gs je k tlom. Spomnil ae je Francke, male Francke, ki je lete dobro iz pregovor i is: MNe jej preveč, Peter, i* jej prevrf, da bo kaj oatelo! Spomnil se ja matere. "Vsemi robec. Peter, da boš zavil!" In eerkva se je spomnil, Mihčetovega de-khškega obraza '"Je name, pozabil je na bera- r tukaj in mulil?" je zakli-bil etopil preblizu duri. , •am Bat je hotel, da Js bil stopil preblizu. ----„ ki Je sedel sa mi- pod vratom bel prtič, vee obraz svetal, ust- in bobov... Takrat« Bok ee usmili, sem ga ugledal, ko je stal v veži, majhen in plah, v zakrpani obleki in nerodnih tesnih čevljih, oči velike in bleščeče — in velik robec v žepu; zdaj se mi sdi, da eem natanko vedel o tistem velikem pleanem rob-ki Je bfl aa bobe in špehovko pripravljen, roki eem držal velik, še gorak, g cukrom potresen bob, samahnil eem in mm ga zalučil proti d urim, videl sem natanko, le nocoj vidim, da je lete) tik mimo Petrovega lica, da se ga Je najbrž narahlo dotaknil ter se nato sa-kotalil po veti. In hišna je zaprla duri. Tako je bilo. Jaz eem ea amejal in vel eo ee smejali ter so rekli, da aam razposajen... Peter Je stal in strmel. Nato je šel počasi, s težkimi nogami in sklonjenim hrbtom preko veže, pobral Je bob, nikamor ni več pogledal in nič več ni čakal. Na vrt Je stopil, stopil je na ceato. nameril ga je v klanec. T "Ne W preveč, Peter, da bo kaj oetalo!" i Vzemi robec, IVter, da boš zavil r ^ * ' "Največji bob prineeem tebi, Francka, in s cukrom bo potresen !N Pod klanoem Je postal, hudo je bil truden. *We pojdem domov... v gozd pojdem.'.. pa zmerom dalja, dokler ne pridem do Ljublja- T™ " *rug*ni Uudje. Č**« Hiše ao tam. tudi Ikot je tam... In kader bi imel vse-ga sadoeti, M aa povrnil velik^gospod in bi Krenil Je v aenožet, tam pa Je legel v travo, ker Je blltruden; v travo Ja gkri) obraz igi je zajokal. Tiha aenožet ga je al Mala in slišal nocoj, ko ae prvikiit zapeli ga jas... eeenovi... Mi N® v gosd ni lel in ne v LJubljano; obrisal «1 Je solse, da bi jih ljudje ni videli, ia _ Je vrnil v klanec, ij N* vr*9t Je stala mati. ^ "Kako Je bilo, Peter? Kaj niaj nič prin*- „ Na prag je prišla Francka. "Kaj niai nič prineeel. PeteiT * Peter ae je nasmehnil. "Kakor eem rekel, Francka, tako sem storil IVinesel eem ti največji bob, le s cukrom je potresen!" 7 / jI je bob. blagodileč. rumen, e ce- krom potresen. "Jedel sem,.mati. In pil; vzeti pa nieem mogel, veliko goepod« je bilo Um P "Res bi ee Mr spodobilo!" Je rekla mati. "Samo da al Jedel ia pil!... Oče je prineeel pečenke od Strittnarjevih. pa te nismo čakali!" Peter Je etopil v izbo. Na mizi eo bili le krožniki In na ošatovem Je letala lepa maetna keat. • je na posteljo, roka Je vprl ob kolena, glava mu Je klonila globoko ia mrael pot mu Je prilil na čelo. Učen je bil — «■> i» v«el nocoj, ko eo prvikrat tapeH glasovi. Ugledal eem ga lani oeoraj in letos pred pustno nedeljo. Takrat, ko je stal v veliIta potem ko je sedel na poetelji. ni Imel Uste dolge zakrpana suknje. Nbcoj Jo Je Imel. ko sem ga ugledal v mraku v svoji izbi; prv romal Je peč dolgo pot In na« ee (Koaee.). Moji prijatelji y New Y6rku imajoVeč let< na. kuharja ne-kega Kitajca, ki egtfim je bil zelo priljubil zaradi svoje pridnosti, vdanosti in točnosti Nikoli ni le »prišel v ktditojo prepozno, pri** tako tudi *e prezgodaj, držeč le železnega "reda kakor kak Štmj. Ko Je"prišel prvič, mu je gospodinja pokazala, kačo ee priredi nedelj eka potica, ki jo imajo za prigrizek pri ka vi. Vzela je prvo jajce, potrkala po njem in ga približala k noeu. Ker pa je Imel slab duh, ga je kot pokvarjenega vrgla v smeti. Kitajec je njeno ravnanje pazno motril in ai vae točno zapomnil. Kaj je ftoril? Vsako nedeljo, kadar mora napraviti potico, vzame tt ,košarice Jajce, potrka po njem in ga približa k noeu. Nato^ae ga vrže v smeti, naj si )e evifc ali pokvarjeno. Nobena beseda ne zaleže nič. Kitajec se Slepo drži tega, kar je videl v i r , FAST- v / cL Comfortable l CHICAGO Train* a tOOP a HCtAHTS •CMCMSNVIlifv . INOIANA IHLANO LAKI I LEGEND TeUfon Truffic Department, Central 8280, aa pejmmUa V VSE KRAJE chicaske okolice lurntam ■!■*■ v va aato la vati p*— kimmt* HWMI> obnfti« hi Skoki* Vallar. PiNktM Ulmiikk« «11 Motor eMch m« 4» CMwe» IMfbu. VkIM-ralM, rttot Lmk*. ia bhui.