Velika noc: Iz posta v pomlad Pomoč v hrani prihaja iz Evrope ST. 28 - LETO 64 - CELJE, 10.4.2009 - CENA 1,25 EUR vtop/e aZITEK V DOBRI KAVI PRAŽARNA;03/713-26ft6 Ocgovomd urednica NT iat^na Cvim Vsi upoK^^enci. ki boste od 1.3.2009 do 3t .12 2009 obnovili sil sklonili novo 2âvarovân)d pn Adriâticu Sfovenio Cdfje, se boste potegovati zâ zânimive nagra^^. Vtak mM6e bomo poddllM: ■ glavno nagrado v višini mMoČno pokojnin« nagra^ncs in ■ 10 praSctfĆnfh nagrad AdflaUcSlov^ftka www ddrtsttc- $doveHc0.< Poskrb^e za svojo varnosti Izbertte avtomoOHsko, premožaniSko in ztímvstvarvo zavarovanje pc vaSi meri. Več informacij: AdrtaNc Stov«nk» P£ Ctlje, Lava 7,3000 Celje. T: 03 425 35 00. Tatjana Kruder: Ne kruh, kemija naša vsakdanja o kemikalijah v vsakdanjem življenju - o pasteh, ki se jih običajno niti ne zavedamo« Naša sogovornica svetuje zmernost in zdravo pamet. n V v Vojniku spor zaradi avtobusne postaje MercatorSsDûO Dpekamiškd d. Celje. tel. it 03/426 80 00 sobota. 16. april 2009, od 10. ure dalja 1 DURACELL UMKOVANJE glasbena gostja Damjana Golavšek ^ Do polnega vozička tus brez mosnjička! Izrežite kupon, ga izpolnite HHBSpJ^ in nakupujte brezpiačno! jHMp^^ IUkv^^^ÉÍÍHHH Podrobnosti: www»radlocelje«coni ^^^Si^H^H In www.novitednlk.com ^ b^l Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Okna MIK omogočajo najvarčnejsi energehki razred A. 080 12 24) ImpMM llf«-^ PVC OKNA ODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJČiČ UVODNIK Zakaj imamo praznike? Pravite, da je apHl lep meseci Sama ga imam rada. Kljub dežju in mokroti, ki je značilna zanj, vendarle pretehta to, da se temperature vsaj za nekaj stopinj povzpnejo, da zato vse ozeleni in zarveti, da nas sonce zvabi v naravo in še slabo vest zaradi bolečih miSic (velja zlasti za nas, zimske zakmelce) lahko pripišemo tipični spomladanski utrujenosti... Apňl je tudi prazničen mesec. Če listamo po koledarju, je ru najprej Celje, ki svoj občinski praznik slavi Že jutri. V vrsti prireditev je jutrišnji JI. april namenjen dobitnikom najvišjih občinskih, priznanj. A najbrž si bodo tudi slednji vzeli čas. da zjutraj pripravijo košare in vanje naložijo vse potrebno za velikonočni zajtrk. Sicer ob božiču največji krščanski praznik že od nekdaj velja tudi za družinski praznik. Zato ne preseneča, da smo tako tudi neverujoči Še pred desetletji prav z veseljem namakali jajčka v převřete čebulne lupine, strgali hren, ovijali šunke v testo in upam, da bomo tudi letos kljub krizi vsi to zmogli. Manj navdušenja je nad predprazničnim pospravljanjem ali peko orehove potice, saj velja, da je (bila, žai) tista mamina daleč najboljša. Konec meseca bo tu še dela prost dan v spomin na upor okupaiorju. ki ga bomo poveâùi s prazničnim prvomajskim koncem delovnega tedna. Razlogov, da imamo radi apdl, je torej več kot dovolj. Prebujajoča se narava na eni in praznično vzdušje na drugi sřrůní sta prava protiutež turobnemu vsakdanu, v katerem živimo. Barvajo ga finančna in gospodarska kriza, pomanjkanje naročil in posledično dela ter s tem skrajševanje delovnega časa ali celo ukinjanje delovnih mest, kar vse se pozna na naših denarnicah. A morda je prav recesijski čas priložnost, da se na novo premešajo karte. Da se potrošništvo umakne premišljenemu sobivanju na zelenem planetu, da se razmah divjega kapitalizma, ki smo mu bili v Sloveniji priča zadnja leta, ukloni znanju, razvojnim projektom in resnično, ne le na papirju zasnovani socialni državi. Da v postkrizne dneve vstopimo močnejši, zlasti pa drugačni. Čeprav drži, da je za spreminjanje sistema vrednot potreben čas, včasih celo več generacij, tokrat tako ne bo šlo. Prvič zato. ker ga-Če želimo ohraniti planet - preprosto nimamo, in drugič, upam, tudi zato, ker vsega dobrega. kar so nam s svojim načinom življenja pustili nekje globoko v spomin zakopano naši predniki, le nismo pozabili. In v prazničnih dneh bo čas za razmislek tudi o tem. Predstavnice domov za upokojoncs so 2 vesoljom prevzele darilo City-contra. Tono agrumov upokojencem Razstavo Ostržka in Pepeta v velikem kitu, narejeno iz pomaranč in Limon» ki ste si jo lahko ogledaii v celjskem nakupovainem središču Citycenter, &o v tem tednu podarili upokojencem. Cilycenier je tono agrumov podaril Domu ob Savinji v Celju, Špesovemu domu Vojnik in Domu upokojencev Polzela. Kol pravijo, želijo vsako akcijo pobarvati tudi humanitarno, zalo so se tokrat spomnili na tiste, ki jih velikokrat ne opazimo, na ljudi v domovih za ostarele. RP Pomoč v hrani na poti Rdeči križ in Karitas pričakujeta interventne pošiljke hrane Slovenija je iz evropskega ukrepa za najbolj ogrožene že prejela interventno pomoč, skupno ji je Evropska komisija namenila skoraj 2,3 milijona evrov. Prve pošiljke živil od na raz-pisu izbranih ponudnikov že prihajajo v skladišča iz-branih organizacij Rdečega križa in Karitas. Orga-nizaciji v Celju prve poâilj-ke pričakujeta v naslednjem tednu. Sredstva za evropski ukrep pomoči v hrani se sicer zagotavljajo v okviru skupne kmetijske politike EU. Po januarskem razpisu je slovenska agencija za kmetijske trge izbrala podjetja, ki dobavljajo mleko, sladkor in riž. Na ta način želita ministrstvi za kmetijstvo in delo prispevali k boju proti revščini in socialni izključenosti ter zagotoviti osnovne življenjske potrebščine socialno najbolj ogroženim. Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas bosla v letu 2009 tako skupno prejela 2.4 milijona litrov mleka, 712 ton sladkorja in 380 ton brušenega riža ter testenine in moko. Razpise za pšenično moko in testenine bo agencija morala ponoviti. Agencija sicer nadzira tudi kakovost hrane pri dobavitelju in pazi, da ni porabljena nenamensko. V Celje najprej pošiljke mleka Rdeči križ je v torek že začel prejemati prve pošiljke hrane iz intervencijskih zalog za najbolj ogrožene, najprej pa so logistični centri po Sloveniji prejeli okoli 141 tisoč litrov mleka, ki jih v teh dneh posredujejo na območna združenja. V kratkem bodo sledile pošiljke sladkorja in riža, pšenična moka in testenine pa v juniju. Celjsko območno združenje Rdečega križa pošQjk Še zaenkrat ni prejelo, v naslednjem tednu pa po besedah sekretarja Igorja Polja nška pričakujejo pošiljko okoli 10 tisoč litrov mleka, ki mu bodo sle-dila ostala živila. »Živila bomo razdeljevali po običajni poti, nekaj v obliki rednih paketov, nekaj pa bomo posredovali krajevnim organizacijam RK,« pravi Poljanšek. Kot nam je povedal generalni tajnik Škofijske kari- Med pripravo pretiranskih paketov v coljski škofijski karhas. tas Celje Matej Pirnat, prve pošiljke v centralno skladišče, ki ga ima celjska karitas v Intereuropi, oziroma v humanitarno skladišče v Vrbju prav tako pričakujejo v prihodnjem tednu. »Do konca naslednjega ledna pričakujemo, da bo razposlana vsa pošiljka mleka, do konca aprila pa naj bi prejeli še pošiljke sladkorja in riža. Po sedanjih informacijah naj bi vse škofijske karitas, tudi celjska, prejele vsa namenjena živila. Pričakujemo, da jih bodo upravičencem lah- V Sloveniji se je projekt pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene začel izvajati v letu 2006, ko ji je Evropska komisija dodelila 1.3 milijona evrov. V letu 2007 je bilo dodeljenih 1,9 milijona, v letu 2008 pa približno L,5 milijona evrov, Pomoč je vsako leto prejelo med 150 tisoč in ISO tisoč ljudi, lani 177 tísoč ljudi. RK Slovenije je v letu 2008 iz ukrepa dobave hrane najbolj ogroženih v evropski skupnosti prejel več kot 1.308 ton hrane; moke, testenin, sladkorja, riža in mleka. Omenjeno pomoč je s pomoč|o 56 območni h združenj ter 3.349 prostovoljcev razdelil 105.431 osebam, ki so ustrezali potrjenim merilom. Kdo so upravičenci? Do pomoči so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči, posamezniki ali družine, ki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, vendar RK ali Karitas ocenita, da potrebujejo pomoč, ali jih napoti pristojni center za socialno delo. Upravičenci so tudi zaposlerú, ki dlje časa niso prejeli plače (»stečajniki«). brezposelni, ki so zaključili z javnimi deli in niso upravičeni do drugih oblik pomoči, posamezniki in družine, ki se znajdejo v težkih okoliščinah, na katere ne morejo vpJivati. prizadeli v naravnih ali drugih nesrečah. Pomoč v obliki živil lahko prejmejo tudi posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča, tujci in izbrisani ter ljudje, ki se jim nudi pomoč v različnih zavetiščih. Do sredstev tudi s humanitarnimi akcijami Rdeči križ In Karitas nadaljujeta humanitarne akcije zbiranja sredstev za prehranske pakete in celostno oskrbo. Rdeči križ nadaljuje akcijo Lepo je deliti, s katero so do zdaj zagotovili že 17.435 dodatnih prehranskih paketov. Za prehran-ski paket je dovolj Že 15 evrov, svoj prispevek pa lahko nakažete preko nakazila s plačilnim nalogom 6N 02, na račun 03100 - 1211112208, sklic/ referenca 11 - 989916 ali tako, da pošljete SMS z besedo SKUPAJ na 1919. Slovenska karitas sredstva zbira v okviru akcije Pomagajmo preživeti. Akcijo je mogoče podpreti z nakazilom po položnici ali s pomočjo elektronskega bančništva na Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Namen: Pomagajmo preživeti, Sklic: 9300. Svoj dar lahko posamezniki darujejo čudi s pomočjo SMS-sporočila s ključno besedo KARITAS oa 1919 in darujejo 1 evro za ljudi v stiski. Banke in pošta za vplačila ne zaračunavajo provizije. ko začeli razdeljevati v začetku maja,« je povedal Plr-nat. Celotna pomoč bo s strani obeh humanitarnih organizacij razdeljena socialno ogro- ženim posameznikom in družinam v skladu s kriteriji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. PM, ŠK Foto: GrupA í(ÉH>**P Nk« wewniip'- Î88 • řrv* M mwe* «e vwnew iweóe*«1eT4€Uk VSAK IMA m' CTANOVANJSKIH POVRŠIN (prevsem stanovanj in vsdiiiv v ohtotyu 2009^ Cena stanovanj: ; 2i0 • 1370 iuft/m2 ♦ 8,5% E»V Informacije o prodaji: TelE^faks: 03/42 66 KfS poi;a: mAri(etÍn9trcrn-celje.sÍ Intern»' NAGRAP.NA NOVI TEDNIK UDOGODKI nasi poslanci Mahatroniki inajD poprijeti tudi za inštrumente. Pol stoletja Šolskega centra Celje Šolski center Celje, ki v svojem okrilju združuje Gimnazijo Lava, srednje šole za elektrotehniko in kemijo, gradbeništvo, strojništvo in mehatroniko) logistiko in storitvene dejavnosti» v organizacijskem okviru pa $e medpc^jetniški izobraževalni center za odrasle ter viájo strokovno šolo, letos obeležuje pol stoletja delovanja. Nekdanja Srednja tehniška šo)a Celje je v zadnjih letih z vei kol 2.500 dijaki skupno postala največja srednja šola v nacionalnem merilu; nekaj je pn tem pripomogla tudi »posvojitev« oziroma združitev s srednjo Tolo za logistiko in storitvene dejavnosti (nekdanjo Kidričevo šolo) 1er Srednjo šolo Štore. Svojih 50 pomladi so prvič obeležili v torek, ko je prvo slovesnost pripravila srednja šola za strojništvo in mehd- troniko. Spomnimo, da je ravno program mehatronike pred leti spodbudil nov interes mladih za poklice v strojništvu, medtem ko je šolsid center vmes poskrbel tudi za ustrezne prenove programov poklicnega in tehniškega izobraževanja in jih tesneje povezal z delodajalci v lokalnem okolju 1er jih naravnal v smer praktičnega pouka. Lani pa je sledila še uvedba programa okoljevarstvenega tehnika v okvim srednje šole za gradbeništvo. Pripravljeni na izzive prihodnosti PrvO ^ nizu prireditev ob SO-letnici centra so strojniki in mehatronlki pripravili v okviru tradicionalne prireditve Pozdrav 50. pomladi ter povabili okoli 800 staršev In profesorjev- V kulturnem programu so nastopili Mešani mladinski pevski zbor ŠC Celje in dijald srednje šole za strojništvo in me-hatroniko, ki so z besedo in melodijo izrazili svoja občutja, stisko in veselje težavnega, a hkrati neponovljivega obdobja odr^čanja. Ob projekciji fotografij iz zgodovine ŠC stá zaigrali zasedbi »medijcev«in mehatrnokov, zbranim pa je spregovoril tudi ravnatelj šole Ludvik Aškerc, ki je poudaril spodbudo za še kakovostnejše deio vseh partnerjev v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter motivacijo za uvajanje inovativnejših procesov pri delu z mladimi, posebej v času, ko so nas drugačnost vodi proti zastavljeni viziji šole. Predsednica sveta staršev Irena Milinovič pa je izrazila zadovoljstvo z delom šole v zadnjih štirih letih, ko je vodila svet staršev na šoli. PM Do Icdaj na »šiht«? v sredo so se »vodilni« Slovenije sešli na prvi konferenci razvojnega dialoga, srečanje pa je minilo v pozivih k ravnovesju med so* cialnlmi In finančnimi vprašanji pri pripravah pro-tikriznih ukrepov ter k spo-Štovanju vrednote solidarnosti. Kar nekaj pozornosti je bilo namenjene tretjemu paketu ukrepov, vendar predsednik vlade Borut Pahor o njih ni želel podrobneje govoriti, nakazal je le usmeritve. Ukrepi, ki bodo tako kratkoročni kot dolgoročni. se bodo nanašali na trg dela, fiskalno poUtiko, poslovno okolje, investicijsko politiko in zagotavlja* nje socialne varnosti. Pred sprejemom, tako premier Pahor, naj bi ukrepe obravnavali s socialnimi partnerji. V ta okvir postavljamo pokojninsko reformo, ki bi spodbudila daljše ostajanje zaposlenih v delovni aktivnosti. Po nekaterih napovedih naj bi izenačili starostno mejo za upokojitev na 65 let za moške in ženske» kar je že precej razburilo in razdelilo slovensko javnost. »O tem vlada še ni odločala, takšnega predloga niti ni v tem paketu,« opozarja Matjaž Han (SD). »Tudi sam bi imel nekatere pomisleke pri tem predlogu, vendar sem prepričan, da bo treba s pokojninsko blagajno nekaj storiti. Za podaljšanje delovne dobe misiim, da je trenutno vse skupaj preveč izpostavljeno, in še enkrat opozarjam, da vlada o tem še ni odločala. Verjetno bi Šlo za dolgo- ročen ukrep in vsekakor ni realno, da bi tisti, ki so tik pred upokojitvijo, kar naenkrat morali delati do 65. leta. Še enkrat poudarjam, da bo treba dobro razmisliti, kaj bomo s pokojninsko blagajno. Prepričan sem, da brez socialnega dialoga in pogovora, recimo temu stari-mla-di. ne bo Šlo oziroma ne bo sprejel takšen ukrep.« Da bodo pokojnine gotovo velik problem za državo, je prepričan mag. Štefan Ti-sel (SDS). »Manj ko bo zaposlenih, manj bo priliva v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Naš pokojninski sistem sloni na zbiranju in razdeljevanju. Nima veliko materialne baze v lastnini. Gotovo bodo potrebni ukrepi, ki ne bodo prijetni za ljudi. Pri uvajanju sprememb je treba sodelovati z zaposlenimi in s sindikati. Ljudem je treba predstaviti več različnih možnosti, za katere bi se potem sami odločali. Nekateri bi želeU delati tudi dlje, drugi pa gredo rajši prej v pokoj in za nižjo pokojnino.« Iztok Podkrižnik (SDS) je pri tem vprašanju izpostavil nekatera druga dejstva» tako zastavljen ukrep pa se mu ne zdi dober. »Mladi nimajo dela, šolstvo pa v zadnjih 20 letih ni odigralo svoje vloge, predvsem kar se tiče ciljnega izobraževanja. Že davno bi morali začeti spodbujati drugačno izobraŽevanje, ne samo za poklice» ki nimajo perspektive. Tako se dogaja, da mnogih področij nimamo>po-kritih(, da smo kadrovsko šibki, in te^ dejstva ukrep za po- Matjû Han Štefan Tisel Iztok Podkrižnik daljšanje delovne dobe ne bo rešil. Eno so ukrepi za ohranjanje delovnih mest, po drugi strani pa bi morah odpirati nova kakovostna ddovna mesta» rudi s ciljem, da bi mladi z veseljem delali.« Podkrižnik, sicer podjemik na Ljubnem, je ocenil, da irmogi pro-tikrizni ukrepi v praksi ne »primejo« in da so prepočasni. Namesto skrajšanega tednika in subvencij bi bila, po njegovem, rešitev v tistvarjanju novih delovnih mest. US Pravice evropsicih državljanov V torek se je v središču Celja ustavila mednarodna potujoča kampanja EU Roadshow. S kvizom in nagradnimi igrami so informirali in ozaveščall prebivalce Evropske unije o pravicah, ki jih evropsko državljanstvo prinaša. »Evropsko državljanstvo prinaša veliko pravic. Med njimi je pravica voliti in biti voljen v Evropski parlament v kateri koli drŽavi članici prebivanja. Zeio pomembna pravica je tudi pravica do prostega ^banja oseb, da lah- ko dostopamo do vseh dokumentov evropskih institucij, da imamo pravico do peticije v Evropski parlament,« je našteval vodja kampanje na terenu Aleš Korez. Organizatorji, kampanja poteka pod pokroviteljstvom Evropske komisije, so bili z odzivom v Celju v zelo zadovoljni, saj je bil največji doslej. Veselje je malo zasenčilo le plačilo »odlisičenja«, saj so pozabili vplačati parkirni listič. RP, řoto: SHERPA Razstavo si je ogledal tudi dolgoletni pomočnik ravnateljB in profesor Srednje ekonomske iole Celje Janko Cafuta. Kako smo pisali in računali nekoč ... v okviru lOO-letnice, ki jo Srednja ekonomska šola Celje obeležuje v tekočem Šolskem letu, so pripravili še eno v nizu večjih prireditev. Kot so napovedaJi ob izidu bogato slikovno opremljene monografije pred dvema mesecema, je v torek sledilo še odprtje priložnostne razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava nosi naslov ÎOÛ let od trgovske do Srednje ekonomske šole Celje, na ogled pa so postavljeni stari pisalni in računski stroji ter likovna dela sedanjih dijakov. PM, foto: SHERPA Kdo je že prejel subvencije? V tem mesecu so podjetja, ki so med prvimi vložila vloge za subvencije, prejela prva izplačila. A zgolj subvencije še zdaleč ne bodo dovolj. Gospodarstvo od države pričakuje še kaj več. Nekatera podjetja, na primCT Gorenje, so prejele subvencije že pri zadnji plači v celoti izplačala zaposlenim (odvedli so le davek, ki sicer ni majhen). Nekaj jih je obljubilo, da bodo polovico dali zaposlenim, spet dnjgi jih bodo v celoti namenili za reševanje podjetja. Vse več pa jih opozarja, da zgoij subvencije tako aH tako ne bodo dovolj, ampak da bi morala država za določen čas prevzed določene odgovomosii do zaposlenih. Gospodarstveniki menijo, da bi bilo treba ob 20- do 40-odstotnem upadu naročil delovna mesta zaščitili preko t. i. sklada dela, V praksi bi to pomenilo, da bi se delovna mesta za nekaj Časa zamrznila, stroške za začasno brezposelnost bi si razdelila drŽava in delodajalec, delavec pa bi se v tem času dodamo usposabljal in izobraževal. RP Seznam delodajalcev s Celjskega, s katerimi je Zavod za zaposlovanje že sklenil (»godbe o subvencioniranju Podjetř® àt. vseh zap. št. zap. za 36 ur/teden znesekže prejetih subvencij BAUMULLER DRAVINJA, Slovenske Kcnjice 01 59- 7.080 CE^freR RAOEĆE, Radeče 25 22 - COMET. Zreôe 690 635 36.240 CRI. Cede 66 49 - DIVERSE INŽENIRING. Šentjur 4 4' - DOMQRAD. Šentjur e 6 - GARANT. Polzel 230 230 • GUN IPP, Nazarje 74 62* 7,440 GORENJE. Velenje 7.068 6,46S 378.360 GOSnNCTVO CEUE 67 64 3.540 GRAD-GOST, Celje 80 78 4.380 GRAOIS, Celje 230 200 • INDA INŽENIRING. Celje 28 25- INTIMA FASION. Radeče 37 36 2.160 JOSEPHINE COl 1 FC-TION, Celje 6 6' 600 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA, SJ. Kcnjk;e 46 46 33 - KONrTEX. SI. Konjice 42 4<37') 4.660 KOVINAR, Vitanje 43 37 - KOVIS UVARNA, Štore 147 141 - KRAMAR &DRUŽB EN 1 KI, ŠKofja vas 1 1 60 řOÍEATlV ART CRYSTAL. Rogaška Slatina 7 6 - UBEUAELSI, Ce^e 91 86 UKEA, Kasaze • 53 47 - UNGA PREVAJANJE. Šentjur 1 r - MOGUL. Velenje 3 3 - NOVEM CAR. Žalec 508 483 - NUGGET. Ž^ec 5 5 - ODELO, Preboid 394 312 18.060 ORÔDJARSTVO CAJG. Vransko 8 8 - PGG. Šostan} 17 17 - RADEČE PAPIR MUFLON 139 130 7.800 REKLAMA, Celje 4 4 - SMREKA. Gornji Grad 47 45 2.700 STÎROTECH. Šentjur 2 2* - STRUGARSTVO R02iČ, Gomilsko 18 17 - ŠTORE STEEL 509 502 - TAMPOTISK. Vetenje 5 4 - TCL, Velenje 14 14 - TON, Nazarje 42 42- - UNIOR, Zreče 2-343 1.764 94.380 VALKOM, Celje 11 7 420 VEGRAD. Velenje 210 192 - ZAHOSUl VbNI UbNifcH C Rt. Celje 18 18 - Opomba: Znak * pomeni, da so delavci zaposleni za 32 ur na leden. Vir; Zavod RS za zaposlovanje GOSPODARSTVO 0 Cetís Protekcionizem - da in ne! Zaradi krize je vse pogosteje slišati, da bi morala slovenska podjetja s krajšimi tedniki ali celo odpuščanji začeti pri svojih hčerinskih podjetjih, kijih imajo v tujini. Spet druga naša podjetja, ki so odvisna od naročil iz tujine, takšnega protekcionizma ne podpira-jo> saj lahko zanje pomeni nož v hrbet. Protekcionizem oaj bi bil v času recesije neizbežen. V iožniškem podjetju Novem so ga letos na lastni koži že občutili, saj so se v začetku leta že veselili novih naročil, nato pa je delo ostalo v Nemčiji. Podobno »protekcioni-stično« se obnašajo Francozi s svojim Renaultem. Po drugi strani pa predstavniki zaposlenih v slovenskih med- narodnih podjetjih opozaija-jo, naj delo zmanjšujejo v drugih državah, ne le v Sloveniji. Precej očitkov leti na Gorenje, Juteks in podobna podjetja, ki imajo proizvodnjo v tujini. »V Aleksincu v Srbiji je stanje naročil takšno, kot je delegirano s strani naše centrale. Je pa seveda pogojeno s povpraševanjem,« je »protek- cionizem« pojasnil član Al-posove uprave Rado Marot. V Aleksincu je zaradi krize delo izgubilo 100 ljudi, v Šentjurju le 20. Vendar je Ma-rot pojasnil še, da je imela tovarna v Aleksincu, ki so jo kupili pred petimi leti, preveč zaposlenih. V začetku je zaposlovala 460 ljudi, trenutno jih je že pol manj. RP Elektru Celje prekipelo Potem ko je nov ponud-nik električne energije za gospodinjstva, družba GEN-I, v tem tednu predstavil Še svojo ponudbo za obrtnike in samostojne podjet-nike. so se odzvali tudi iz Elektra Celje. Če so že »prežvečili« konkurenco pri gospodinjskih odjemalcih» jim je pri poslovnih prekipelo. Kot pravijo, konkurenca izkrivlja dejstva, s Čimer po-puHstično zavaja potrošnike, denar pa se steka v družbe, v katerih imajo lastniške deleže zasebni investitorji. Družba GEN-l, ki je doslej cenejšo elektriko ponujala le gospodinjskim odjemalcem, bo po novem nižje cene od ostalih distributerjev ponudila tudi obrtnikom in manjšim podjetnikom. Ti naj bi tako prihranili do 30 odstotkov, vendar Šele s prihodnjim letom. »S takšnimi navedbami zgolj zavajajo potrošnike,« so sporočili iz Elektra Celje. »Trdijo, da manjšim poslovnim odjemalcem Še riih-če ni ponujal, da bi sami aktivno odločali, kdaj bodo podpisovali pogodbe za vnaprej, in da jim nihče ni ponudil, da bi sami lahko vplivali na izkoriščanje tržnih priložnosti. To ne drži. Elektro Celje ves Čas spremlja dogajanja na irgu z električno energijo in o tem svetuje svojim odjemalcem. Tako so vsi manjši poslovni odjemalci po pred- logu dobavitelja s Ďksnimi cenami med letoma 2006 in 2009 prihranili tudi 50 odstotkov, saj je cena v tem obdobju strmo rasla,« so zapisali v sporočilu za javnost. Razpisali so se (udi o tem, od kod podjetju Gen-I prednost nižjih cen. »Po naših informacijah dr užba GEN energija, ki je v stoodstotni lasti države, kot proizvajalec električne energije po pogodbi ekskluzivno prodaja elektriko podjetju GEN-l (Ta je v polovični lasti podjetja Istra-benz Gorenje in polovični lasti GEN energije.) Ravno ta pogodba na) bi bila tudi razlog, da električne energije na t^ na debelo ne ponujajo tudi drugim zainteresiranim osebam, med dru^m tudi naši družbi. Kol smo ugotovili iz stanja na trgu, podjetje GEN-I nato na podlagi ekskluzivno nakupljene energije oblikuje drobno prodajne cene nižje, kol jih oblikuje za prodajo na trgu na debelo (torej za prodajo zainteresiranim podjetjem, med katere sodimo tudi sami).« Kot zaključujejo, želijo javnost opozoriti, naj v primeru, da razmišlja o zamenjavi dobavitelja električne enei^ije, predhodno naveže stik z obstoječim dobaviteljem »in si zagotovi ponudbo, ki je bila s strani Elektra Celje vedno konkurenčna, Če ne celo najugodnejša,« RP V Žalcu manj inovacij žalski gospodarstveniki so se v torek sešli na posvetu Spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti v gospodarstvu, ob tej priložnosti pa so podelili ^di priznanja najboljšim inova* cijam v občini. Osrednji gost Aleš Mihelič, generalni direktor direktora-la za tehnologijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je predstavil razmišljanja in spodbude, ki jih država namenja Inovativnosti kol eni izmed poti iz krize. »S spodbudami poskuša^ mo prestaviti tehnološko zahtevnost v podjetjih na višjo stopnjo,« je navedel Mihelič 1er dodal, da bodo v kriznih časih bistveno lažje preživela inovativna podjetja. Letos Žabki inovatoni leta -z leve: Marjan Volpe (Sico). Alds Marko (Unifch rest) in Vemer Perin (Sip). Rdeča luč za drugi Hofer Hofer v Celju ob vojašnici ne bo gradil nove trgovine. Tako so odloČili celjski mestni svetniki, ki so bili soglasni, da ta trgovski center na zemljišče ob vojašnici ne sodi. Očitno so se spomnili grenke izkušnje z Lid-lom ob Rakuschevem mlinu, ki jih vsak dan opominja, da zgolj obljubam investitorjev ne gre vse verjeti. V Hoferju so se za postavitev centra na Stari Dečkovi cesti potegovali že od leta 2006, ko so se začeli pripravljati tudi prostorski načrti. Čeprav na javno'razgrnjeni predlog pripomb ni bi- - Št. 28-10 lo, svetniki niso bili pripravljeni potrditi izgradnje Ho-ferjevega trgovskega cenira. Ves čas 50 namreč opozarjali, da so zgradbe Hoferjevlh trgovin preveč tipske in v okoliš ob vojašnici, ki je kategorizirana kot kulturna dediščina, ne sodijo. Tudi zato so Hoferjevim projektantom nalagali vedno nove zahteve. Med njimi je bila tudi ta, da bi bil ta center edina Hoferjeva trgovina, ki bi imela dve etaži. Hofer si je očitno zelo želel nov trgovski center, saj so ugodili praktično vsem zahtevam mestnih svetnikov. Ti pa so kljub temu gradnjo no- . april 2009 - vega centra zavrnili. Hofer sicer ostaja lastnik zemljišča, kaj bo storil, še ni znano, saj, kol so sporočili iz podjetja, uradnih informacij o zavrnitvi gradnje še nimajo. V njihovih načrtih pa je, da bi v Celju postavili Še dve ali celo tri trgovine. SK, RP www. radtocelj exom je ministrstvo namenili za tehnološki razvoj 90 milijonov evrov. Denar bodo predvidoma razdelili preko razpisov, eden med njimi, namenjen malim podjetjem, pa naj bi bil objavljen danes. Po posvetu so podelili tudi priznanja trem najboljšim žaJ-skim inovatorjem, Letos so nagradili Marjana Voipeta iz Sl-ca in Marka Aleša iz Unifore-sta, tretjo nagrado pa je prejel Verner Perin iz šempetr-skega Sipa. Čeprav je bilo letos manj prijav, predsednik komisije Ivan Podpečan pravi, da inovacije odlikuje kakovost oziroma uporabnost, saj so že vse implementirane v podjetjih- »Kriza bi lahko bila manjša, če bi imeli v podjetjih večji inovacijski potencial,« je med drugim omenil Podpečan. US, foîo: TT Najboljši v premogovniku Premogovnik Velenje je letos ponovno razpisal nagrade za najboljšega sodelavca oziroma sodelavko \ premogovniku in njegovih povezanih družbah HTZ, PV Invest, RGP in Gost. Razpis velja tudi za najboljšo delovno skupino v Premogovniku Velenje. Kandidateza nagrade lahko predlagajo zaposleni. kriteriji za izbor pa so bistveno boljši delovni rezultati od drugih, ustvajjaJ-nost in inovativnost. Predloge zbirajo do konca maja, najboljše pa bodo razglasili na letošnji prireditvi ob dnevu rudarjev, Skoku čez kožo. ki bo vpetek, 3. julija, na Mestnem stadionu ob jezeru. US 0tÔn paním I najboljšim oHusm ^OGODKI Za rešitev problema s tlenii bo moral k reševanju pristopiti še kdo drug, na la cmíne inteiativB. Kot ráčeno, so te same plačale analizo materiala oziroma Zemljine na tem črnem odlagališču. Analizsje stala 1J52evrov, ker pajim manjka se slatuhAOG evrov.prosijovse. ki bi lahko kaj darovali, da jim pomagajo. Nujna okoljska sanacija Celja! Dr. Dušan Plut: »Celje je bolj onesnaženo kot Mežiška dolina« - Zaskrbljujoči rezultati analize deponije v Bukovžlaku CivUnd iniciativa (Ci) Te-harje-BukovžIak je naroči-U oceno onesnaženosti tal na območju Bukovžiaka oziroma na Črnem odlagališču navoženega materiala za Cinkarno Celje. Oceno so v sredo komentirali različni strokovnjaki, vsi pa so se strinjali» da je nujna sanacija celjskega okolja. Kot je pojasnil univerzitetni profesor dr. Dušan Plut, je naša kotlina celo bolj onesnažena od Mežiške. CI Teharje-Bukovžlak je z drugimj celjskimi Cl naročila in plačala oceno onesnaženosti pri zasebnem celjskem inštitucu za okolje in prostor. Ta je odvzel Štiri vzorce, kemijsko analizo pa so opravili v laboratorijih družbe ACME v Vancouvru v Kanadi. Analiza je pokazala zaskrbljujoče rezultate. Glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v deh so namreč od desetih ko-vin, ki so v tej uredbi, na lem območju presežene vrednosti kar devetih. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da so presežene ne le mejne, ampak celo kritične vrednosti, in to kar nekajkrat pri kar šestih težkih kovinah, in sicer pri kadmiju, cinku, svincu, bakru, arzenu in kromu. Kot je pojasnila direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik. so biJ: rezultati pričakovani, vendar zaskrbljujoči. še posebej zato, ker so največja težava v tem primeru emisije teh nevarnůi snovi v podtalnici in tudi zraku. To je poudaril tudi mag. Marko Zupan iz Centra za pedologijo in varstvo okolja pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pojasnil ]e, da sama de- ponija, četudi so rezultati analiz porazni, ni nevarna: »To ni zemljišče, ki bi ga široko uporabljali in upam, da ga ne in da ga tudi ne bodo. Kajti take snovi, ki so v takih koncentracijah, zagotovo lahko nevarno vplivajo na rastline. Teh rastlin, ki vseeno tam zrastejo, pa upam, da nihče ne užtva. Zato to z vidika kmetijstva ne predstavlja neke nevarnosti. Je pa drugo, kaj se s te deponije izli-va, izceja na kmetijske površine, ki so v bližini.« Zupan tako meni, da bi bilo treba tamkajšnje kmetijske površine prav tako analizirati, sicer pa na teh območjih naj ne bi pridelovali solatnic in korenov. Za rešitev okoljskih problemov potrebna pomoč politike Bolj natančno, kakšno je stanje taJ v Celju, bo kjnaiu znano. Predvidoma prihodnji teden naj bi namreč vsem sodelujočim v lanski raziskavi vrtnin in tal na Celjskem poslali ocene analize. Ne glede na to, kakšen bo rezultat, pa so bili v sredo vsi enotni, da je sanacija celjskega okolja nujna. Najbolj kritičen je bil dr. Dušan Plut, ki je pojasni!, da je Celje eno od štirih najbolj onesnaženih okolij v Sloveniji, poleg Zasavja, Mežiške in Šaleške doline, pri čemer so se le v Šaleški dolini pravočasno loti-h problema onesnaženosti. Ker so v ostalih treh območjih zaostali, zdaj plačujejo tudi razvojni davek, je šepoja-snil Plut. Predlagal je, da bi Celjani preko državnega zbora sprožili pobudo> da bi vlada pripravila celovito zasnovan okoljskorazvojni sanacijski program. Denar bi zbirali tako od onesnaževalcev v občini, nujno pa bi morala biti za sanacijo Celja namenjena mdi sredstva v državnem proračunu, poskušati pa bi morali pridobiti tudi evropska sredstva. Rešitev za celjsko okoJje je po Plutovih besedah daleč: »Gre za stara okoljska bremena, ki so se kopič Qa desetletja in bodo zahtevala dolgotrajno reševanje. Najprej se mora zediniti stroka, da pokaže, kje so tiste raz- vojne prioritete, brez pomoči politike pa se problem ne bo reŠQ.« S tem se je strinjal tudi Andrej Uršič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je sicer na predstavitvi opozoril, da ni res, da se v Ceiju do zdaj ni nič naredilo. Pojasnil je, da se je v Celju rešil problem žveplovega dioksida v zraku, ostajata pa problem onesnaženosti s prašnimi delci in problem onesnaženosti tal. ŠPEl-A KURALT Foto: SHERPA Dobrodelni lionsi Celjski lionsi se konca tedna Še posebej veselijo. V City-centru Celje bodo namreč aocoj ob Id. uri slavnostno predali donaci)o ene svojih zadnjih akcij. Z njihovo pomočjo bo Osrednja Imjižnica Celje pridobila prepotreb-no elektronsko lupo, pripomoček, ki bo olajšal branje in pisanje slabovidnim osebam. Potreben denar $o v enoletni akciji prispevali obiskovalci otroškega parka Džungla. Ker pa zbranega denarja ni dovolj, elektronska lupa je namreč zelo drag pripomoček, so v Cilycentru ta teden izpeljali otroške delavnice barvanja plsai^, pobarvana jajčka pa je center »odkupii<( in s tem prispeval preostanek denarja. Tudi sicer so člani vseh celjskih lioris klubov zelo aktivni. Tako so članice kluba Mozaik že konec prejšnjega meseca v zavodu za zdravstveno varstvo odprle letošnjo razstavo Plakat miru na temo: Mir se začne pri meni. Razstava, na kateri letos s svojimi deli sodeluje 21 otrok iz OŠ Hudinja, 1. OŠ Celje, OŠ Polzela, OŠ Glazija in Ustvarjalnega pristana, bo na ogled mesec dni. Mozaik s tem sodeluje na mednarodnem natečaju Plakat miru. Tudi letos bo najboljše delo z razstave romalo v slovenski distrikt, kjer bo posebna komisija izmed vseh v Sloveniji razstavljenih del izbrala najboljše. To se bo potegovalo za zmago na svetovnem natei^ju v Združenih državah Amerike. Članice podmladka Mozaika v soboto pripravljajo Še eno akcijo. Na dobrodelni stojnici bodo v središču Celja zbirale osnovne potrebščine za materinski dom, varno hišo in štiri socialno šibkejše družine iz Celja. Prosijo, pred vsem za konzervirano oziroma obstojno hrano, igrače, šolske potrebščine in higienske pripomočke. BS ZS V929V0 od 12 do 24 mesecev vesavc od 24 do 36 mesecev zs vezavo nad 36 PROBANKA finančno skupino radiocelje jr95.1 9 www.raiiiocelje.com .naooouoiK«'«'^^'"^ Atka Fin ci.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 INTERVJU NOVI TEDNIK Ne kruh, kemija naša vsakdanja Tatjana Kruder o kemikalijah v vsalcdanjem življenju - Kupujmo malo in kvalitetno - Odgovornost za svoje zdravje moramo prevzeti sami če sodite med ljudi> ki so pre-pričani, da so se od kemije poslovili vosnovni ali najkasneje sred* nji Šoli, vas bo srečanje s l^tja-no Kruder postavilo na realna tla. V okviru projekta Kemijska var-nost v teh mesecih obiskuje knjiž* nice v Sloveniji in predava na te-mo kemikalij v vsakdanjem živ-ljenju. Na vabila se odzove rela* tlvno maJo ljudi. Za tiste» ki se, pa trgovine verjetno nikoli več ne bodo potrošniški raj sproščanja in zabave. »A tO ni moj namen,« pravi Kru-drova. »Imam zelo zmerna načela in zadnje, kar bi hotela, je straSiti ljudi. Je pa res. da bo na tem področju treba vse bolj misliti z lastno glavo in uporabljati zdravo pamet.« Ce je bila kemijska varnost še pred desetletjem ali dvema komaj omembe vredno tveganje, nam danes kroji življenje na vsakem koraku. Bo orožje prihodnosti hrana? Še včeraj morda znanstvena fantastika dandanes postaja razmisleka vredna torija. Koliko se ljudje sploh zavedamo prisotnosti kemikalij? Občutek imam, da jih že sama beseda odbija. Po drugi strani si življenja brez ličil, kozmetike, čistil, konzervansov enostavno ne moremo predstavljati. Če vzamemo v obzir žensko nečimrnost, gre tudi vsako vprašanje varnosti v »drugi plan«. Pri hrani se je na primer treba zavedati, da so doioče-ni konzervansi sicer problematični, bakterije» ki bi se brez njih laii-ko razvile, pa smrtne. Torej je meja med nujnim in nepotrebnim zelo lanka. Urad za kemikalije je med ljudmi precej neznana institucija. Kakšne pristojnosti sploh ima? Gre za službo v okviru ministrstva za zdravje, Pod svojim okriljem združuje terenske inšpektorje, ki med drugim kontrolirajo prisotnost različnih kemikalij v predmetih za široko potrošnjo. Čez urad gredo tudi registracije pesticidov in drugih kemikalij. Priprava dokumentacije in proučitev primera je sicer širši projekt, zadnji žig pa da ravno urad. Ta je pristojen tudi za umik kakšne kemilbilije s trga. Verjetno ni enostavno biti med »kladivom in nakovalom«. Za ene Škodljiv, ker zavira razvoj In podjetniško pobudo, za druge »bič božji«, ker dovoljuje, da se vsa ta kemija nekontrolirano širi na vse konce in kraje ... Možnost izbire je še vedno naša, resda omejena s sodobnim tempom življenja. Največ aditivov je v že pripravljenih ali polpripravljenih jedeh. O roladi, ki iz domače pečice zdrži največ dva dni, v Učnem paketku na polití pa je na voljo pol leta, ni treba izgubljati besed. Edini recept je, da kupujemo osnovna živila in kolikor je le mogoče kuhamo samL Ni enostavno, a so zaposleni z direktorico dr. Cirajevo na čelu zelo dovzetni tudi za pobude posameznikov, ki opozarjajo na probleme. Samo široka ozaveščenost lahko pripelje tudi do političnih premikov. Utopično je pričakovati, da bo tistihnekaj inšpektorjev lahko pregledalo na tisoče zabojnikov uvoženih produktov. To je fizično nemogoče. Večji problem so dol^ postopki. Tako se je na primer pred leti zgodilo, da smo uvozili določen pesticid, ki ga je ravno takrat Evropa že prepovedala. Preden je urad lahko ukrepal, so ga že porabili. Tudi zakonodaja je različna od države do države. In zdaj smo v okviru odprtih mej in spletne trgovine, kjer ne pomaga dosti, tudi če sporen produkt umakneš s trga. Kloramfenikola v mleku gotovo še nismo pozabili. Ob tem seveda nismo še nič rekli o lobiranju in pritiskih velikih multi nacional k. Včasih so na meji groženj. Zato so tako pomembni ozaveščeni potrošniki. Vsak posameznik v tem boju namreč šteje. Na zaščito države se očitno ne moremo več zanašati. Vedno bolj bomo prepuščeni samim sebi, Doslej nas je država odlično ščitila- Če vzamemo le sle-dljivost hrane, smo imeli to v Sloveniji izvrstno urejeno. Podobno je bilo z zdravili. Zdaj se stvari obračajo. To je kot pri dopingu. Kemična in farmacevtska industrija sta vedno korak naprej in temu enostavno ne moremo slediti tako hitro, kot bi si želeli. Odgovorno načelo kupovati lokalno je vse težje Izvedljivo. Poreklo je zabrisano. Če pa že vemo, kje je izdelek narejen, so surovine uvožene od »bogvekod«. Kako se lahko znajdemo v tem svetu? Težko. Potrošnik se mora izobraziti in osvestili. Brati znamo vsi. Informacije so dostopne tudi na spletu. Sezname spornih izdelkov, ki jih umikajo s trga, najdemo na spletnih straneh kemiiskovaren.si in pri zvezi potrošnikov. Na drža- V danes povsod prisotnih kitajskih in drugih vzhodnjaških proizvodih najdemo kup stvari, na katere težko sploh pomislimo. Antifiiz v zobni pasti in umetna barvila v jajcih so samo vrh ledene gore. Umaknili so ttuU že obla-čila zaradi strupenih, sicer prepovedanih barvil. V čevljih so na primer našli zelo strupen fungicide da se med prevozom ne pojavi plesen, če ste mislili, da so pomaran^ če tu in tam zavite v papirček zaradi okrasnih razlogov ... to je v bistvu fungicidf ki preprečuje plesen med sadeži, Jh}psko sadje od banan naprej se bomo morali navaditi prati. S krtačko v vroči vodL vo se ne moremo več zanašati. Lobiji so vedno močnejši. Od vsake industrije pa po drugi strani živi toliko in toliko ljudi, država pobere toliko in toliko davkov. Inšpekcija lahko le gasi požare. V vodi na primer ugotavljamo pet skupin pesticidov. Koliko pa je kemikalij, ki jih sploh ne iščemo? Treba bo pač u po rabi jati kmečko logiko. Kupovati tisto, kar res potrebujemo, kvalitetno in po pameti. Če vzamemo samo Čistila -»možgane nam perejo« s prepričanji» da mora biti WC-Školjka sterilna. Pa je že dolgo jasno, da so agresivna razkužila milo rečeno škodljiva. Pri oblačilih smo načeloma proti sintetiki. Le redkokdo pa ve, da je velika večina svetovnih pesticidov porabljena prav za pridelavo bombaža. V trgovinah sicer ponujajo t.i. organski bombaž, a sem skeptična. Po ceni ni nič dražji, izvor je vprašljiv, v Evropi tkanega praktično ni več mogoče dobiti. Obsedenost z belino ima tudi svojo »klorirano« ceno. Pa naj gre za bombaž ali WC-papir. Vse ima svojo ceno. Posteljnina, ki je ni treba likati, je takšna zato, ker je prepojena s kemikalijami. Ko stopimo v določene trgovine, nam svoje pove že nos. Ceneno pohištvo, oblačila, tekstil ... Vonj po kemikalijah je nezgrešljiv. Malo ljudi ve, da so problematične tudi knjige. Tatjana Kruder, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, je zunanja sodelavka Urada RS za kemikalije. Ukvarja se s svetovanjem v živilski stroki, svetuje v javnih ustanovah in je odgovorna oseba za nadzor v zvezi s pitno vodo. Sicer mati štirih otrok je bila vodja laboratorija v mesnopredelovalni industriji In vodja prehrane v Splošni bolnišnici Celje. Poglablja se tudi v določena področja psihologije. Ttenutno ustanavlja društvo staršev otrok z rakom. Točno. Ste kdaj povonjali novo knjigo? V Evropi se praktično ne tiskajo več. Kako in kje, ne sprašuje nihče. Pri tem so seveda najbolj problematične otroške knjižice, ki nemalokrat končajo v ustih. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki smo menda Še zelo na začetku. Pri doJoČenih panogah je vzorno. Tako na primer gostinci točno vedo, kam Id kako lahko odlagajo odpadno hrano, pri drugih je to Še nedotaknjeno polje. Le redkokdo pomisli, koliko agresivnih kemikalij od frizerjev steče naravnost v odtoke in kam odlagajo vse tube in druge ostanke precej nevarnih snovi. Pri hrani so popularni nazivi eko, blo in podobno. A to velikokrat ni ravno kakšno zagotovilo, kajne? V Avstriji so ugotavljali, da je na lupini konvencionalno pridelanega jabolka 12 pesticidov, na ekološko pridelanem pa kakšna dva. Lupine praktično niso užitne. Časa se ne da zavrteti za sto in več let nazaj. Pri aditivih je stvar jasna. Eni so nujni, drugi zgolj komercialni. Imamo potrošniki Še kaj moči pri izbiri? Da in ne. Če na primer vzamemo jogurt, bi moral biti živa stvar z miečnokislinskimi kulturami. Danes takega, ki bi se pokvaril, že skoraj ni mogoče dobiti. Vzeii so mu maščobo in posledično okus, dodali pa vprašljiva umetna sladila in kup drugih dodatkov. Pasterizaci- ja je še najmanjši problem. Se bolj problematični kot aditivi - tu še vedno obstaja kontrola in po določenem času ponovno preverijo njegovo varnost - so pesticidi. 'I\i je cel spekter kemikalij, ki jih sploh nimamo pod nadzorom. Že zdaj t.i. motilci hormonov nakazujejo grozljive posledice. Hrana, ki je namenjena otrokom, ima največ aditivov, je najbolj problematična in najbolj agresivno oglaševana. Na žalost smo spet na udaru velikih lobijev. Po drugi strani pa predsodkov nas. odraslih potrošrdkov. V vrtcih imam velikokrat težave z vzgojiteljicami, ki so a priori prepričane, da otroci nekaterih stvari pač ne bodo jedli. Če že morajo biti klobase, naj bo vsaj šunka ali piščančje prsi, ne pa posebne. Nekaj, kar je vsaj videti kot meso. Sladkarije, mleto meso, razno trajno pecivo imajo otroci zelo pogosto na jedilniku in ravno to je najbolj problematično. Ob odvečnosti smetí se srečujemo s trojno embalažo in podobnimi rečmi. So folije za živila res nedolžne? Niso. Iz lastnih izkušenj lahko opazite, da bo folija, v katero ste zavili kos mesa. Čez nekaj časa skoraj nerazpoznavna. Snovi prehajajo. Plastika nasploh ni priporočljiva za spravljanje živil. Dandanes, ko nimamo pojma, od kod prihaja in kaj je v njej, še toliko manj. SAŠKA T OCVIRK Foto: Grup A Dober primer zmernosti se mi zdi profesor Dražigost Pokom, ki pravi, da je še vedno bolje jesti konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo, kot pa ju sploh ne jestt Kljub pesticidom je naše telo še vedno na dobičku. Ne moremo na primer zanikati, da je celoten Jadran onesnažen z živim srebrom. Pa zato nikoli ne bomo jedli rib? Skrajnosti niso nikoli zdrave. Konec korœev se človek lahlœ zastrupi tudi z navadno vodo, če bi hudo pretiraval. Res je, da imamo danes več bolezni, več raka, več alergij. Imamo pa tudi bistveno daljšo življenjsko dobo. NOVI TEDNIK (êSDSÏÏ Namesto na bencin, raje na cenejši plin! Ste vedeli» da vam ni treba zamenjati avtomobila, Če želite zamenjati pogonsko gorivo? Tudi na predelavo vam ni treba dolgo Čakati» saj je vse gotovo zgolj v ne-kaj pičlih urah. Še več, je-klenega konjička vam ni treba voziti bog ve kam, saj je najenostavnejšo predelavo izumilo mlado celjsko podjetje G-l. In še najboljši del - s predelavo avta na plin boste prihranili do 40 odstotkov zdajšnjih stroškov. Predelave avtov na plin niso novost. Novo je, da lahko svoj avto zdaj predelale cene-je. hitreje in bolj učinkovito. »Pri konkurenčnih sistemih že sama vgradnja trajâ dlje, najdlje pa se mehaniki trudijo s ponovnimi nastavitvami motorja. torej njegovega izgorevanja. V tovarnah avtomobilskih proizvajalcev se celoten tim dva meseca trudi, da novim avtom nastavi optimalno izgorevanje, zato so mehaniki za nastavitve pri običajnih predelavah na dvtoplin potrebovali veliko časa. Pa Še reklamacije so bile precej pogoste. S pomočjo našega izuma. posebnega računalnika, lahko rečemo, da gre za možgane sistema, ima avto pri predelavi takoj industrijske nastavitve izgorevanja,« inovacijo in njeno delovanje v prak- Tale škatlica ter rezervoar sta dovolj, de sevaš avto pelje tudi na plin. Ststem. s katerim se lahko avto hitreje in učinko^eie predela na plin, sta zasnovala Ante Muskatali in Nadeljko Tkalec. V letošnji »tekmi« poslovnih načrtov, imenovani Star up Siovenija, je zmagalo prav mlado celjsko podjetje G-1, nad katerim kot poslovni angel bdi Mirko Tuè. Komisijo so prepričali z zgoraj opisanim patentom, s katerim lahko zdaj precej hitreje predelajo avtomobil na cenejše pogonsko gorivo av-toplin. Mimogrede, Mirko Taš svojega avta ni predelal, saj vozi hib rid. si opisuje inovator računalnika Ante Muskateli. Prednost izuma je tudi, da lahko kar med vožnjo izbirate, na katero pogonsko gorivo se boste vozili. Če vam na primer zmanjka plina (ker tega iahko tankate le na določenih bencinskih servisih), sistem avtomatično preklopi nazâ] na bencin, «Uporabnik pravzaprav vidi le tipko, ki omogoča preklop med gorivi. Ce je pridana modra lučka, vozite na plin, sicer na druga pogonska goriva. BI pa izpostavil, kaj uporabnilc najbolj opazi - plačilo na črpalki, ker je gorivo do 40 odstotkov cenejše v primerjavi z bencinskim, k^ je bistven prihranek. Obenem je prijaznejše do narave, saj bolj čisto izgoreva v primerjavi z bencinskim. sploh pa v primerjavi z dizebkim,« dodaja Muskateli. V majhnem računalniku, ki ga ima v rokah Inovator Ante Muskateli, ja skrita vsa skrivnost pravilnega delovanja motorja na avtoplin. Zanj je podjetje dobilo tudi nagrado. Lahko predelamo vse avte? Res pa je, da sistem pri predelavi dizelskih motorjev ni tako učinlcovit. Ot)enem imajo lastniki takšnih vozli precej več stroškov s predelavo vozila. »Ni pa nemogoCe. Predelava se kljub temu izplača tistim, ki s svojim dizlom dnevno naredijo veliko kilometrov,« meni Muskateli. Po izračunih podjetja lastniki »bencinaijev«, kinaredijolet-no 20 do 35 tisoč kilometrov, mesečno privarčujejo 200 evrov (sploh, če imate prece) požrešen avto), stroSki predelave na plin pa se jim povrnejo v dveh letih- Za pogled najzanimivejši del pa šele prihaja- Pod pokrovom namreč ni videti, da lahko motor poganja ludi drugo gorivo. V prtljažniku je namesto rezervnega kolesa vgrajen rezervoar za plin. »To zdaj ne pomeni, da boste v primeru predrte zračnice ostali na cesti, Zraven dobite pribor, s katerim lahko na terenu zakrpate zračnico. Je pravzaprav enostav- neje kot zamenjati gumo,« razlaga direktor G-1 Simon Stancar In zraven razkazuje sistem. »Sploh pa, kako pogosto pa se vam zgodi, da imate prazno gumo?« ROZMARl PETEK Foto; SHERPA Ob obltajnem pokrovu imajo lastniki vozil na avtoplin vgrajen dodaten nastavek za plin. HIIJÍAJMO Z NOVIM TEDNIKOM iN RADIEM CELJE Dve toni že preteklost Do torka se ;e 2.054 kilo^amov bremenilo v natančno 1.967 kilogramov. Naài ideležend so jih vsla-bem mesecu i^ublU 87. Vlji^sta pot do zadanega dlja napreduje po korakih. Nekateri so dol^ in drugi kratki A v» vodijo k uspehu. Pre-hranska piramida je priporočilo, kako Izbrati tisio hrano, ki je zdrava m primerna za vsaki^ar. Piramida spodbuja uživanje pestre hrane, s katero dobimo hraziilne snovi in ustrezno količino kalorij. Cas velikonočnih praznbcov bo za mar^terega »hujââija« čas sk\^)av. Kalorične dobrote bodo prvi preizkus, kako se dokončno odreči stanm iiavddasii iu sprejf^ iiuv način pie-hranjevanja. PTi tem bo v oporo pre-hransiu piramida. V njej je posebna pozornost namenj ena maščobam, saj večina slovenskih jedilnikov vsebuje preveč leh hranilnih snovi, posebno dstih najbolj Škodljivih z nasičenimi maSčobnimi kislinami- Na vrhu piramide so maSČobe. olja in slaščice. Sem sodijo solatni prelivi (dresin^) in olja, smetana, masio, margarina in sladkorji. »Ta živila imajo veliko > kalorično vrednost in le malo hranilnih snovi, zato jih uživajte redko,« je na delavnici svarila Tabana Skmuik Ibvormk. Sledita skupini živil, id sta pretežno živalskega izvora: mleko, jo-gwt, sir ter meso in mesni izdelld. perutnina, ribe, stročnice, jajca in lupinasto sadje. »Pomembni sta zaradi kaldja, železa in dnka, zato naj bo hrana čim bolj pusta ali posneta.« Zelenjava in sadje naj bosta zaradi vitaminov, mineralov, vlaknin in antiok-sidativne zaščitne snovi čim večkrat na jedilniku. V spodnjem, najširšem delu piramide so škrobna živila ; kruh» žita, riž, kaše, testenine in krompir. «Dnevno potrebujete največ enot živil iz le skupij le. « Ui'aviiat«:!žeii je hol-nik, pri katerem priloga in zelenjavna piikuha pokrivata dve petini in mesna jed pecino krožnika. K temu sodita še skodelica solate in košček črne-ga ali polnozmat^ kruha. Puranja šunka in potica iz polnovredne moke Smilja Vrbovšek kilo^ame izubija počasi, vendar vztrajno. Doslej je izgubila zdrava dva kilograma. Velikonočnim dobrotam se bo izognila z zvijačo. »Namesto šunke bom pojedla lahko puranjo Šunko, potica pa bo iz pobovredjie moke.« Mad izgubljanjem teže s pomočjo gibanja in uravnotežene prehrane je zadovoljna tudi Helena Rožnik Mar-guč. »Izgubila sem sedem kilogramov. Zadala sem si, da bom izgubila odvečne kilograme, ki so načenjali moje zdravje, zlasti sem imela težave s pritiskom. Vztrajno in kâ-rakterno, kot znam. bom nadaljevala boj s težo.« Kristina Pilko je od začetica akcije i^ubiia največ kilogramov, in sicer osem. »Spozna-Vcuu, da je ueba jesti vse po nialem in ne pretiravati. Počutim se bolje in dobivam samozavest, česar sem najbolj vesela.« Kot je poudarila Skomik Tovomikova, so udeleženci v obdobju» ko težo izbijajo nekoliko po^sneje kot v prvih dneh hujšanja. »Na začetku so izgubljali veliko vode. Z ^banjem so začeli pridobivati mišično maso> zato se kilogrami počasneje topijo.« MATEJA JAZBEC maščob '^'^/n zelenjava ZOnAVG PnEHnArWJEVANJEfi qomoâjo QaeHfiANSKS piramide Zdravo prehranjevanje s pomočjo prahranske piramide 8 ceue NOVI TEDNIK Občinski nagrajenci 2009 Ob jutrišnjem prazniku Mestne občine Celje bodo dobili občinske grbe tisti Celjani, zaradi katerih je Celje §e lepše, bolj prepoznavno in bolj prijazno. Mestni svet se je tokrat odločil, da bodo podelili kar dva zlata, §tiri srebrne in tri bronaste celjske grbe. Žai letos ni prišlo nobenega predloga za kristalni celjski grb, ki ga sicer podeljujejo najboljšim študentom iz Celja. 5K je bila zadnjih 22 let v znamenju vodenja Banke Celje. Za dolgoletno uspešno vodenje banke bo dobil zlati celjski grb. Njegovi začetki poklicne poti pa niso bili v ekonomiji. Doštudiral je namreč na Fakulteti za gradbeništvo in ko se je po nekaj letih dela v Ljubljani leta 1973 zaposlilvLjubljanski banki, Podružnici Celje, se je odločil, da bo ob delu doštudiral še na Visoki ekonom sko-komercial ni šoli v Mariboru. Banko» ki je kasneje postala samostojna Banka Celje, zadnjih deset let pa pridružena članica v skupini NLB, je vodil kot predsednik poslovodnega odbora, generalni direktor in zadnja dva mandata kot predsednik uprave. Banka Celje je pod Kačevim vodstvom pridobila dobro mednarodno oceno, tako da je lahko dobivala posojila v tujini, s katerimi je financirala razvoj svojih strank, največ iz celjskega gospodarstva. SfavkoDeržek Siavko Deržek bo tokrat prejel že drugi, tokrat zlati celjski gii^» saj so ga pred 12 leti že nagradili z bronastim. Deržek je začel kot profesor francoskega in angleškega jezika na 1. gimnaziji v Celju. Dolga leta je bil tudi pomočnik ravnatelja na tej gimnaziji, zaradi strokovnosti pa so ga imenovali še za predavatelja na Univerzi v Ljubljani. Njegovo delo z dijaki je bilo namreč nekaj popolnoma novega, dijaki pa so bili zelo uspešni in predvsem so dobro znali oba tuja jezika. Dijake je navdušil za kulturno ustvarjanje v tujem jeziku in tako so se pred desetletjem rodili ťran-kořonski dnevi. Z njimi je ime Celja ponesel ne le po Sloveniji, ampak tudi po svetu. Njegov irud so opazili tudi v Franciji, kjer je dobil državni odlikovanji - vitez in kasneje še častnik akademskih palm. Deržek je poleg drugih državnih priznanj dobil tudi najvišje državno priznanje v šolstvu - nagrado Republike Slovenije. rt» ' M J NIkoKač Niko Kač je z letošnjim letom sklenil poslovno poklicno pot, ki Maijan Fabjan Marjan Fabjan je z dosežki v judu storil veliko za prepoznavnost Celja po svetu, zalo bó jutri dobil srebrni celjski grb. Z judom se je začel ukvarjali pri II letih, bil je tretji na evropskem mladinskem prvenstvu, pa tudi večkratni državni prvak v bivši Jugoslaviji, dvakrat na prvensivu v Avstriji in enkrat v samostojni Sloveniji. Kmalu je začel razmišljati o svoji šoli juda. pri čemer zaradi specifičnega načina treninga v obstoječih klubih zanj ni bilo prostora. Ustanovil je Judo klub Sankaku, kjer danes trenira 340 članov vseh starosti. S tekmovalkama Urško Žolnir in Lucijo Po-lavder je posegel tudi po bronastih olimpijskih medaljah, obe sta pod njegovim vodstvom osvojili medalji na svetovnih prvenstvih. Njegove tekmovalke in tekmovalci so glede na »velikost« naše države osvojili precejšnje Število medalj in lega niso prezrli nit! v Evropski judo zvezi, ki mu je podelila naziv 7, dan (stopnja pasu v judu). Dr Milko Mikola bo za svoje raziskovalno zgodovinopisje, s kate- Dr Milko Mikola rim je osvetlil zamolčana poglavja celjske in slovenske zgodovine, dobil srebrni celjski grb. Začel je kot profesor zgodovine in sociologije na šolskem centru Borisa Kidriča. Ko se je leta 1982 zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, se je prvič srečal z dokumenti, ki so pričali o različnih oblikah povojne represije komunistične oblasti v Sloveniji. Ukvarjal se je z zaplembami in drugimi povojnimi nasilnimi odvzemi premoženja, pa tudi s povojnimi političnimi in montira-nimi procesi ter z izrekanjem in izvajanjem kazni prisilnega, poboljševalnega in družbenokoriscnega dela. Velja za najboljšega poznavalca te problematike v Sloveniji, tako da ga je kot strokovnjaka slovenska vlada imenovala v več svojih komisij. Pred Štirimi leti je prevzel vodenje sektorja za popravo krivic in za narodno spravo, lani pa je poslal direktor Študijskega centra za narodno spravo. Maksimiljan Naglic MaksimiijâD NagliČ bo za več kot četrt stoletja pomembno soob-likovanje življenja ljudi v KS Lju-bečna dobil srebrni celjski grb. Na-glič je poslal predsednik KS Lju-bečna že leta 1982 in jo vodil 24 let. V tem času se je Ljubečna preoblikovala iz vaškega v urejeno primestno bivalno okolje. Pod njegovim vodstvom so uredili krajevne ceste, javno razsvetljavo, telefonsko omrežje, na Ljubečni in v Šmi-klavžu zgradili pločnik, vodovodno omrežje ter del kanalizacije in plinovoda. Zgradili so novo osnovno šolo, pridobili pošto in zemljišče za športno igrišče, odkupili in obnovili zgornjo etažo zadružnega doma ia prizidek. Je tudi aktiven član in tudi predsednik PGD Ljubečna, pod njegovim vodstvom je društvo pridobilo velik ugled v celjski gasilski zvezi. Dejaven je tudi v kulturi, saj že od leta 1982 prepeva v MoPZ KUD Ljubečna. Miro Podjad Miro Podjed je v lani zabeležil že 40 let ustvarjanja na odru SLG Celje, ki ga je s svojim delom oplemenitil in ga še vedno bogati, liidi zato bo juUi dobil srebrni celjski grb. V dolgi igralski karieri je odigral skoraj 140 različnih vlog v vseh žaruih pod vodstvom različnih režiserjev. Loteva se vedno novih nalog, je izvrsten igralec, mojster žlahtne komike, zato je priljubljen pri gledalcih in cenjen pri kritikih. Razvil je številne odtenke upodobitev komičnega, od ironije do burkaštva, od karakterne komike do telesne, odlično je oblikoval tudi vloge v dramah- Za svoje delo je prejel nagrado ZDU Slovenije za vlogo Bokčila v komediji Dundo Maroje in vlogo Piškurja v komediji Gospa poslan-čeva, ra^do Kulturne skupnosti občine Celje, za najljubšega igralca SLG Celje pa ste ga dvakrat izbrali tudi bralci Novega tednika in občinstvo v projektu Za zaveso. Društvo ljubiteljev umetnosti Celje je lani na oder postavilo opero Teharski plemiči Benjamina Ipav-ca. Opero, ki je tako ponovno zaživela po 103 letih, so postavili ob 100-letnici Ipavčeve smrti. Obsežna produkcija, ki je bila tudi najob-seúiejši projekt društva doslej in pr- va operna produkcija v zgodovini Celja, je združila več kot sto nastopajočih, pa tudi številne celjske us-tvajjalce, društva in pokrovitelje. TLi-di za postavitev opere bo društvo jutri dobilo bronasti celjski grb. Deluje že od leta 2002, njegov osnovni namen pa je razvijanje in spodbujanje kulturno-umemiških dejavnosti z umetnostno vzgojo in osveš-Čanjem ter varovanjem umetnost-no-kultumih vrednot. S pripravo nastopov, koncertov, razstav svojih članov, domaČih in tujih umetnikov, organizacijo srečanj za svoje Člane doma in v tujini ter pri svojem delu sodeluje s sorodnimi društvi na domačih in tujih lieh. Dniâtvo fotografov Svit je staro Šele dve leti in pol, a so v tem času člani poskrbeli za promocijo fotografske ustvarjalnosti doma in po svetu, dosegli pa so tudi vidnejše uspehe tudi v svetovnem merilu, Tu<^ zato bo društvo jutri prejelo bronasti celjski grb. Člani društva so sodelovali na Številnih razstavah v več kot 30 državah, sprejetih je bilo več kot tisoč njihovih fotografij in prejeli so skoraj SOO nagrad. Čeprav društvo deluje Šele dobri dve leti, se že ponaša z vidnejšimi uspehi, tako po kriterijih Fotografske zveze Slovenije, ki ga je dvakrat proglasila za najboljše fotografsko društvo v Sloveniji, kot tudi mednarodne zveze za umemiško fotografijo FÎAP. Društvo si že vse od začetka prizadeva za izobraŽevanje lastnega kadra in vseh, ki jih fotografija v Celju zanima, zato je še bolj pomemben fotografski natečaj, ki ga v sklopu Meseca fotografije pripravijo za osnovnošolce. Prostovoljno gasilsko društvo Zagrad-Pečovnik bo jutri dobilo bronasti celjski grb za dolgoletno dejavnost, požrtvovalnost in učinkovito zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Gasilska četa Zagrad-Pečovnik je bila z 31 član! ustanovljena leta 1945. Danes vdruštvu deluje SS Članov in članic, skrbijo pa tudi za podmladek, v katerem je 22 pionirjev in 8 mladincev, ki se redno udeležujejo občinskih tekmovanj in kvizov. Člani PGD Zagrad-Pečovnik sodelujejo pri vseh intervencijah, na katere jih pozove Regijski center za obveščanje, na pomoč pa priskočijo tudi vedno, ko krajani potrebujejo pomoč. Velika požrtvovalnost in skrb za kra-jane sta se pokazali ob zadnji poplavi leta 2007, ko SO pomagali pri reševanju premoženja in odstranje-vanjuposledic vodne ujme, ki jedo-letela krajane Polul. tskihz s rVcrr ir fcr^oto r ^ iNÏRGETIKA CELJE m NOVI TEDNIK CEUE I Stari grad vabi Obnova celjskega Starega gradu se bliža koncu -Medzidja bodo najbolj veseli obiskovalci Stari grad je po več letih zoova dobil prostor, kjer bodo Številni obiskovalci dobili vse potrebne informacije» se okrepčali in se tudi kulturno olajšali. Z izgradnjo medzidja tik ob vhodu v Stari grad so tako končali že drugo tretjino projek-la Celjski včeraj in jutri: Stari grad, ki je sofínanciran z evropskim denarjem. Projekt» v katerem bodo obnovili ttidi Friderikov stolp, aaj bi bil končan najkasneje do konca poletja. Kol je ob odprtju medzidja in prostora za prireditve povedal župan Mestne občine Celje Bojan Srot, Celjanom Stari grad veliko pomeni, saj nâs spominja na slav-ne čase na§e zgodovine. Tući veduta Starega gradu se je vsem vtisnila v spomin in Celjani radi zahajamo na grad. Tlidi zato so se pred tremi leti odločili za obnovo gradu v sklopu projekta Celjski včeraj in jutri: Stari grad. Prva tretjina projekta je bila končana že lani, ko so odprli tribune pod Friderikovim stolpom. Druga tretjina del je pravtako končana in med-zidje je odprto. V njem de- luje nova informacijska pisarna, v kateri bodo obiskovalci lahko kupili tudi spominke. Z medzidjem grad končno dobiva tudi gostinsko ponudbo- V medzidju je namreč odprta Kavarna Veronika, kjer bodo obiskovalci lahko kaj popili oziroma si privoščili kakšno sladico. Kavarno ima v najemu družba TRG, ki sicer upravlja s hotelom in smučiščem na Celjski koči. Obiskovalce bo zagotovo navdušila tudi »streha« medzidja, saj je na vrhu razgledna ploščad. Novost na gradu so tudi označevalne table. Z njih si bodo obiskovalci lahko prebrali informacije o posameznih objektih grajskega kompleksa, pa tu-di o zgodovini Celja in Celjskih. Namesto v ndkupovalne centre na grad! Dela na Starem gradu se s tem še niso končala. Na obnovo Čaita Še najbolj prepoznavna zgradba, Friderikov stolp. Dela naj bi začeli v ma-ju, sutičria obnova pa naj bi bila končana do konca poletja. V notranjosti stolpa bo E ampak to ne zahteva več velikih stroškov. Potem bi pa Medzidja; spodaj je infoimacijska pisama, Kavama Veronika in sanitarije, zgoraj razgledna ploščad. razvoj pokazal, ali je na gradu še treba kaj storiti ali je to zadosti za tisto, čemur je grad namenjen.« Bolj bistveno je verjetno to, da bodo Celjani in seveda ostali obiskovalci novosti na gradu sploh opazili. Kramer je tako na predstavitvi medzidja pozvaJ vse Celjane in ostale, da kakš no soboto namesto v nakupovalnem centru preživijo na gradu. Obiskovalci pa bodo verjetno na grad Še raje prišli, če bo imel dobro vsebino. Z gradom upravlja Zavod Ce-leia Celje, ki je poskrbel za celostno grafično podobo gradu. Direktorica Milena Informacijska pisarna na gradu bo odprta v aprilu, maju in septembru vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do IS. ure, petkih od 9. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od II. do 19. ure. Junija, julija in avgusta bo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 17. ure, ob petkih od 9. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah tn praznikih pa od 11. do 19. ure. Oktobra, novembra In decembra bo pisarna od ponedeljka do četrtka odprta od 10. do 14. ure, ob sobotah, nedeljah in.praznikih pa od II. do 15. ure. Čeko Pungartnik je povedala, da so na zavodu pri-pravili »brošuro z obsežnim programom, od srednjeveških porok, animacijskih ogledov Starega gradu. Pripravili smo program, ki bo prilagojen za različne skupine, odvisno od njihovih potreb in želja.« Stari grad bo zagotovo še bolj zaživel poleti, ko se bo tam zvrstilo precej kulturnih in tudi drugih prireditev. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA te ÍERA^JE« SkriM za okolje so 9é ob ustvaijanju plakata posvetili malčki v Vrtcu Anico Ćemojeve. V spomin na podelitev mestnih pravic Mestna občina Celje jutri praznuje svoj praznik. Zanj so se odločili leta 1992, praznujejo pa ga v spomin na dan, kot je Friderik 11. Celju podelil mestne pravice. Praznovanju so se, kot smo že pisali, s svojimi velikimi plakati pridružili tudi mladi. Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje s podelitvijo celjskih grbov bo jutri ob 19.30 v Narodnem domu. Na prireditvi bo že tradicionalni županov nagovor, na prosJavi pa bosta sodelovali-tudidruštvi, ki sta sicer tudi prejemnici bronastih občinskih grbov. Program bo namreč pripravilo Društvo ljubiteljev umet-nosti Celje, za fotografije pa bo odgovorno Društvo fotografov Svit- Občinski praznik so letos že 13. leto zapored počastili tudi mladi občine Celje. Kar 200 mladih ustvarjalcev je namreč s svojimi mentorji naslikalo 29 velikih oglasnih plakatov, ki visijo po celem mestu. Plakate so naslikali otroci iz štirih celj- skih vrtcev, desetih osnovnih šol, 11 srednjih Sol, dveh mladinskih centrov, dijaškega doma in projektne skupine za učenje mladih. Letos so mladi ustvarjalci slikali plakate na temo Celje -mesto prijazno do sočloveka. Kot fe pojasnil Željko Ci-gler iz MOC, so mladi s pla- kati izrazili željo, da bi se geslo v resnici udejanilo in da bi tudi mladi dobili večji prostor v Celju: »Gre nenazadnje za 36 odstotkov prebivalstva v Celju.« Plakate so predstavili tudi v posebni knjižici, sicer pa plakate shranjujejo že vseh 13 let. ŠK Vstop na slavnostno prireditev ob občinskem prazniku je možen le z vabUom. Sicer si v MOC želijo, da bi lahko prišli vsi, vendar je Narodni dom, žal, premajhen. Bodo pa občanke in občani lahko prireditev spremljali v neposrednem prenosu na Televiziji Celje. Za mačjeljubce Društvo Mačfa dežela v nedeljo na Celjskem sejmu v hali £ odpira velikonočno mednarodno razstavo pasem-skih mačk. Ljubitelji mačk si bodo lahko med 10. in 18. uro na celjskem sejmišču ogledaii velikonočno razstavo, na icate-ro bodo lastniki pripeljali pasemske mačke iz Italije, Nemčije, Nizozemske. Belgije, Španije, Švedske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ob razstavi organizatorji pripravljajo tudi promocijo različnih vrst hrane, mačjih posipov, igrač, kozmetičnih pripomočko in drugih pripomočkov za hišne ljubljenke. PM IZJAVA TEDNA Bo Šrot kandidiral? »Kar se tiče moje kandidature, pa bodite še malo v negotovosti. Se boste bolj tmdilt« Bojan Šrot v odgovor svetnikom, ki so ga že začeli nagovarjati, naj kandidira še četrtič za župana MOC. » d.o.o. simbfo v simbiozi z okoljem 3000 C«4« JnfofSsimMo si wvAV.«lmbf04t NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluieflo pohistvor bela tehnika« gradbeni mat^ial Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041U9 362 (do 14. ure) 10 BBASLOVČE \ ŽAIEC | NOVI TEDNIK Roje iz Braslovč v Šmartno ob Paki Dolgoletne želje prebivalcev Roj po odcepitvi od Braslovč in priključitvi sosednjemu Šmartnemu ob Paki vse glasnejše - Upravni spor? Željd prebivalcev Roj» majhnega območja na levem bregu Savinje tik ob Rečici ob Paid, je, da se odcepijo od občine Braslovče in pri-ključijo sosednjemu Šmartnemu ob Palci. Člani inicia-tivnega odbora za odcepitev bodo pobudo ponovno pred-lagali na eni od prihodnjih sej občinskega sveta v Bra-siovčah. Če svetniki ne bodo podprli njihove dolgoletne želje, bodo svojo pravico iskali na sodišču. Novinarske konference, na kateri so člani iniciativnega odbora ponovili več kot 15 let staro željo po odcepitvi, se ni udeležil nihče od predstavnikov Občine Braslovče. To po njihovem mnenju zgovorno kaže na ignorantski odnos in neposluh občine za težave 58 gospodinjstev v Ro-jah,. Predsednik iniciativnega odbora Alojz šmigovec navaja, da je območje geograf- Mojz ŠmjgovBc pol$9 vssh težav, ki jih postijo v Rojah, med drugim kaže tudi na mejno luknjasto cesto, pfspotrebno obnove. Zakon določa, da lahko osebe z območja naselja, ki želi s premem bo> podajo predlog za spremembo območja. Občina, Id je predlog sprejela, predlaga sosed-nji, da se izvede postopek ureditev mej in da se obenem spremeni območje naselij občin. V primeru, da se katera od občin s tem ne strinja, sprememba ni mogoča in se lahko sproži postopek pred upravnim sodiščem. Referendum o odcepitvi ne pride v poštev, saj gre za pobudo o odcepitvi dela ozemlja in ne celotnega območja. sko povsem ločeno od Braslovč in da so ljudje del družbenega življenja v Šmartnem ob Paki ter da za območje ni sprejetih razvojnih načrtov. »Tamkajšnjo šolo in vrtec obiskuje 14 otrok, večina ljudi koristi njihove zdravstvene in lekarniške storitve, odvoz smeti opravlja koncesionar njihove občine, tam pokopavamo pokojnike, kabelsko razdelilni sistem je del sistema občine Šmartno ob Paki, tudi edina možna cestna povezava gre po njihovem ozemlju.« Občina Braslovče doslej ni izpeljala postopka za spremembo območjainje predlog za odcepitev zavrnila, prav tako ni našla ustreznega sporazuma s sosednjim Šmartnim ob Paki. »Braslov-čani niso podali predloga za spremembo območja in ure- ditve meja med občinama, kot to veleva zakon. Občini ne najdeta soglasja, zato sprememba ni mogoča,« pravi pravna zastopnica iniciativnega odbora Polona Levar. Roje, na levem bregu Savinje, se razprostirajo na dobre 4 ha velikem območju in mejijo na sosednjo Rečico ob Paki. Iz nekdanjega vikend naselja, ki spada pod krajevni odbor LetuŠ, je zrastlo naselje hiš z 58 gospodinjstvi. Člani iniciativnega odbora bodo brasbvškim svetnikom na eni od naslednjih sej dali pobudo ponovno v presojo, be je svetniki ne bodo podprli, bodo v roku enega meseca na upravnem sodišču sprožili spor, Župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek priključitev Roj podpira. »Navsezadnje je to stališče občinskega sveta in večjih stroškov, razen nekaj administrativnih del, ne bi imeii,« pravi. Direktor bra-slovške občinske uprave Milan Špštarič odcepitev Roj podpira pod pogojem, da to sprejme občinski svet, in poudarja, da občina z odcepitvijo ne želi imeti nikakršnih stroškov. BraslovŠki svetnik Franc Škruba, sicer doma v LetuŠu, je prepričan, da dolgoletne napovedi po odcepitvi in nesoglasja z občino dodatno slabijo nadaljnji razvoj Roj. »Se bojim, da bodo zaradi tega Še naprej ostali brez ustrezne kanalizacijskeinfra-siiukture in cestne povezave ter razsvetljave.« MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Lažje trkanje na prava vrata V Žalski občini opažajo, da občani pogosto vedo, na koga naj se obrnejo s svojimi problemi. Da bi preprečili tekanje od vrat do vrat in iskanje osnovnih informacij o pristojnih za odpravljanje težav, bo v Žalcu vsako sredo med 15. in 17. uro delovala neke vrste govorilnica. V govorilnici oziroma pi- ski upravi brezplačno poma-samj bodo zaposleni v občin- gali občanom z nasveti in in- Aktivnosti, 9 katerimi ulijo pomagati občanom« so predstavili zaposleni v občinski upre vi na novi nareki konferenci. formacijami. Podrobnosti so pojasnili na novinarski konferenci v minulem tednu. »Sodelavci bodo zainteresirani javnosti, občanom in občankam, nudili informacije o tem, kako rešiti pravne probleme. kdo Je za to pristojen, in tudi posredovali podatke, na koga se lahko obrnejo po pomoč,« je razložil diretoor žalske občinske uprave Jože Golič. Kot so poudariaii, ne gre le za vprašanja pravnega značaja, temveč tudi druge probleme, sploh v teh kriznih časih. »Z zaostrovanjem krize se te^e situacije, v katerih se znajdejo občani, le še poglabljajo,« je omenil Golič in dodal, da želijo pomagati občanom, da bodo lažje poiskali prava vrata za reševanje svojih stisk. Kot so poudarjali, ne gre za brezplačno pravno pomoč, temveč samo za pomoč pri iskanju pravih poti in sogovornikov. V žalsko govorilnico se lahko občani oglasijo osebno ali pa za posredovanje potrebnih informacij pokličejo po telefonu. Delo bodo opravljali že zdaj za posleni, saj so primerno usposobljeni. tako da za odgovore občanom ne bodo zaposlovali novih sodelavcev. »Gre za nadgradnjo dela občinske uprave, ki se že zdaj trudi pomagati občanom,« je poudaril Golič in dodal, da sicer pogodb ali pritožb ne bodo pisali, temveč bodo v prvi vrsti skrbeli za podajanje različnih informacij. US Foto: TT Jeseni temeljni icamen za dom upolcojencev v Žalcu so v ponedeljek predstavili projekt gradnje novega doma za upokojence oziroma starejše, za kar si v občini prizadevajo že pet let. Kot je povedal župan Lojze Posedel, dom za starejše kot enota polzelskega doma tudi v Žalcu dobiva vse bolj konkretne oblike. Na predstavitvi so prikazali vse aktivnosti, ki so jih izvajali v Domu upokojencev Polzela, občinskih službah in ministrstvu. TVenutno je za dom v Žalcu izdelana dokumentacija, v tem času pa izvajajo aktivnosti za pridobitev zemljišča od sklada kmetijskih zemljišč in izdelujejo podroben prostorski načrt. Zaradi različnih pripomb se je sprejem tega načrta podaljšal za dva meseca, vseeno pa žalski župan Posedel pričakuje. da bodo vse aktivnosti jeseni že končane. Še vedno načrtujejo, da bi septembra, ob občinskem prazniku, položili temeljni kamen, dom pa dogradili do prihodnjega leta. Danes se bodo predstavniki občine na ministrstvu dogovarjali o podrobnejših pogojih, med drugim tudi o številu postelj. »Ko bodo vsi načrti in pogoji znani, bomo objavili razpis za izvajalca na osnovi javno-zasebne-ga partnerstva, kar bo tudi način, kako bomo financirali izgradnjo,« je povedal župan Posedel US Moteče reklame v torek zvečer so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Mišo Molk, varuhinjo pravic poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija. V klepetu, ki ga je vodil Janez Vedenik, je predstavila svoje videnje nacionalnega radijskega in TV-programa ter težave, s katerimi se je sre-čđJa v prvem letu petletnega mandata. Ocenjuje, da je TV-program voden politično, kar močno zmanjšuje njegovo strokovnost. S TV-ekranov so izginile nekatere odlične oddaje, pojavile pa so se visoko proračunske in bistveno manj kakovostne. Meni, da bi moral biti TV-program večplasten, kajti le tako bi zadovoljeval večplastno strukturirano prebivalstvo. Premalo časa je namenjenega kukumim oddajam, ki so že tako pomaknjene na rep dneva. Seveda pa so zelo moteči reklamni oglasi, ki oddaje in filme dobesedno razcefrajo. Na te probleme opozarjajo tudi gledalci, ki na varuhinjo pogosto naslavljajo kritična pisma, znajo pa tudi pohvaliti. Precej bolj pa je zadovoljna z radijskim programom, ki je po njenem raznovrsten, kakovosten, s številnimi izobraževalnimi, z razvedrilnimi in dokumentarnimi vsebinami. TT Miša Molk in J a nez Vedenik med p 090 vorem v žalski knjanlei, v katerega so sfl vključili tudi obiskovalci. www.novitednik.coin NOVI TEDNIK VILEHJE \ ŽOŠTAHJ | WAZÀiUE | UIČE | 11 Srbski dijaki za Gorenje v velenjskem Medpodjet-niškem izobraževalnem centru so v sredo na za> ključni prireditvi predstavili opravlieno delo in izkušnje, ki so jih pridobili v prvem delu projekta, ki se nanaša na praktično usposabljanje dijakov iz Valjeva. Na Šolskem centru Velenje so strokovno usposabljali 16 dijakov iz tehniške Sole iz Valjeva. Med dijaki je 7 strojnih tehnikov, 4 elektrotehniki energetiki in 5 elektrotehnikov računalništva. Strokovno izobraževanje so izvajali v sodelovanju s podjetjem Gorenje in z učitelji iz Valjeva. Cilj projekta, ki ga financira republiški javni sklad za razvoj kadrov in štipendije» je usposobiti bodoče strokovnjake s področja tehničnih strok za potrebe Gorenja v Valjevu. Dijaki so sicer vpisani v 3. letnik srednje šole v Valjevu, hlTa-ko smo v zaključni fazi izdelave 32 stanovanj tlorisnih površin od 44 do 101 kvadratnega meU'â. Cilj so bila stanovanja z racionalno razporejenimi prostori in čim več sv^lobe. Vsa stanovanja vprit- ličju imajo tudi zelenico oz. atrij v velikosti od 18 pa do 200 kvadratnih metrov, ostala pa balkone. Vsakemu stanovanju pripada tudi lastniška parkirni prostor na zavarovanem parkirišču.« Cene se gibljejo od 1.480 do 1.600 evrov za kvadratni meter. Kot pravijo v družbi NID, imajo že skoraj polovico enot rezerviraruh. »Kupcem je verjetno zanimiva mirna lokacija v naravi, možnost lastnega vrta ter sončna lega. Prav tako je center kraja relativno blizu, urejen je javni potniški promet, dostop do glavnih cestnih povezav pa bo z izgradnjo navezovalne ceste na avtocestni priključek v Dramijah, ki ga v roku dveh lei načrtuje Občina Šentjur, še lažji. V neposredni bližini načrtujejo na občini v letu 2010 urediti tudi središče krajevne skupnosti, vrtec ter Športno-rekreativne površine»« so v prid novega naselja še zapisdi investitorji. Če bo občini res že v roku naslednjih dveh let uspelo uresničili vse omenjene obljube. pa bodo temu lahko uradno dodali Še »izjemno za-do vol j no sosesko«. Si O Presežki za lokalne investicije Občina Laško je že lani podpisala prve predloge poravnav, ki jih je potrdilo državno pravobranilstvo lani glede vračila upravičencem vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v posameznih krajevnih skupnosti. Prav tako lani so že začeli tudi izplačevati, za ostale zneske pa so svetniki odločili, da bodo pripadli krajevnim skupnostim. Laške krajevne skupnosti, znekaterimi se občina o tem še dogovarja, bodo tako lahko presežke zneskov, ki jih upravičenci niso zahtevali, namensko porabile za ureditev javne infrastrukture. V samem mestu je bilo za približno 550 upravičencev namenjenih 258 tisoč evrov; po 206 oziroma 108 evrov za upravičence, ki so v telekomunikacijsko omrežje vlagali med letoma 1983 in Î986. ter po 500 evrov za upravičence, ki so vlagali leta 1990. Sredstva so vrnili 509 upravičencem, dve podjetji sta se odzvali še na pobudo občine, ki je podjetja prosila, da se odpovedo vračilu v korist financiranja programa KS. Tako je KS Laško ostalo maio več kot 48 tisoč evrov namenskih sredstev. V KS Marija Gradec so vračila po 503 evre izplačali skoraj vsem od 159 upravičencev, KS si je zadržala 5.6 odstotka celotnega zneska, torej 4 tisoč evrov, skupno pa ji je za projekte preostalo okoli 4.300 evrov. V KS Rečica so upravičencem za leto 1991 Izplačevali po 509 eviov, ostalim pa glede na vložena sredstva in samoprispevek med 100 in 3.200 evri. Nekaj preostalih sredstev je KS že namenila za iz^ad-njo infrastrukture, na računu ji je ostalo še okoli 6.300 evrov. V Sentrupertu so vsem upravičencem izplačevali po 100 evrov, občina je KS že lani dodelila 22 tisoč evrov, za preo-stah znesek se bodo dogovorili naknadno. V Sedražu jim je po izplačilih upravičencem ostalo Še okoli 16.500 evrov, na Vrhu nad Lašl^ 18 upravičencev ni vrnilo podpisanih poravnav in jim ostaja 37.400 evrov. V KS Zidani Most so bila vračila izplačana vsem 124 upravičencem in jim je zato ostalo le malo manj od 3.350 evrov, KS Jurklošter ima iz naslova neizplačanih vračil kar 48.600 evrov, KS Rimske Toplice pa 36.700 evrov. PM CIRISKIH SVETOV Nesorazmerna ceha pomoči na domu ŠENTJUR - Pri ceni storitve pomoč na domu imajo daleč najnižjo tarifo v regiji [11,60 evra), hkrati pa uporabniki zanjo plačujejo največ (4,5 evra). Do razlike je prišlo, ker je občina zakonsko določeno sofinanciranje dosegala skupaj z deležem zavoda za zaposlovanje, morala pa bi ga sama. Zdaj inšpekcija zahteva, da se cena uredi. To bi za uporabnike pomenilo, da sami prispevajo le dobra dva evra pri celotni ceni. S trenutnim sistemom javnih del in osmimi delavkami - pri 74 uporabnikih krepko prekoračujejo normative - pa si bistveno povečanega povpraševanje po tej storitvi trenutno ne morejo privoščiti. Svetniki so tako podprli predloga, da cena za uporabnike ostane nespremenjena, občina pa bo svoj delež postopoma zviševala do zakonsko določene meje. Podjetniški inkubator septembra Šentjur - z občino Rogaška Slatina bodo v tem letu uresničili idejo Mrežne^ podjetniškega inkubatorja Obso-telja In Kozjanskega. Šentjur je v projektu udeležen četrtin-sko. Celoten projekt je vreden 1,42 milijona evrov, četrtin-skemu deležu Šentjurčanov pa bo sofinanciranje iz razvojnega naslova prineslo 255 tisoč evrov. Dela so v fazi izdelave tehnične dokumentacije, aprila pa naj bi dobili vadbeno dovoljenje. Vsa dela naj bi bila končana do septembra letos. Na Mestnem trgu 2 bo na 240 kvadratih 120 namenjenih poslovnim prostorom. 60 mladinskemu inkubatorju, ostalo pa podpornim dejavnostim. Vsaj v začetnem delu dodatnih zaposlitev za slednje ne načrtujejo. Vse namreč poteka v okviru RA Kozjansko. StO □ G i-AS EVAN JE NA DROGOVIH JAVNE RAZSVETLJAVE telbpon: HoaiTEu: OS 490 98 sa OAl 33 14 8B celje-žalec^laskd NOVI TEDNIK B0GASKAS.| POPýlTRTEKl Občina Rogaška Slatina je bogđle}ša za investicijo, vredno đot^r milijon evrov. Slavnostno so namreč odprli mrežni podjetniški inkubator. od kateregâ si dolgoročno obetajo velike koristi. V naslednjih dveh do treh letih naj bi občina oziroma celotna Kozjanska subregija na ta račun pridobila nekaj de-set novih delovnih mest. Za zagon lokalnega gospodarstva so uspeli pridobiti dobrih 788 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za re^onalni razvoj. Celoten projekt je vreden blizu poldrugega milijona evrov. Več kot tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin v dveh etažah nudi upravni prostor, recepcijo, kotlarno in pet skladiščnih ter proizvodnih enot v prvem nadstropju in nato v dolgem malo in veliko sejno sobo ter deset pisarn. Vse našteto čaka na podjetne ideje in ljudi, ki bi si upali» želeli in zmogli. Za začetek jim v in-kubatoiju nudijo vso podporo za mirumalno najemnino. Kot se je izrazil župan m^. Branko Kidrič, je v teh negotovih in težkih Časih takšen projekt več kot nujen in še kako zaždea Vendar se zaenkrat novih podjetnikov na vratih še ne tare. »Vsaj deset razgovorov z zainteresiranimi smo na to temo že imeli, sicer pa pričakujemo, da bo zdaj ob več znanih pogojih in možnostih zustrezno promocijo tudi zanimanje toliïco večje,« pravi Kidrič. PosdDno vrednost projektu dajeta v tem okviru zastâv-[jen>>miâdinski podjetniški in-kubator<' in dodatna pozornost spodbujanju žensky podjet-rúštva- Kljub nekaj podobnim projektom tako v Sloveniji kot tujini ta praksa še ni dovolj ute-čerm, da bi bilo recept za uspeh mogoče posploševati. Od možnih scenarijev si tistega, ki bi prinesel prazen objekt ^TTi sebi v namen, seveda ne želi nihče. Kot razlaga državna sekretarka z ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Va-lentinčič, je magična formula razlike med cvetočimi» ka-ki^ega imajo na Primorskem, in mnogimi drugimi inkubatorji v ljudeh. »Če pravi ljudje zagrabijo na pravem koncu in če imajo dobre pogoje - tu bodo» kot lahko vidimo, izvrstni - smo že na pol poti. Vse je odvisno od ljudi, ki bodo upali in znali tudi v teh težkih časih stopiti korak naprej. To je vse, kar rabimo.« Napovedana ministrica mag. Zlata Ploštajner se dogodka zaradi obveznosti ni mogla udeležiti. Je bila pa še v okviru RA Kozjansko ena ključnih pri pripravi projekta. Sent-jurčani, ki so udeleženi v eni četrtini, načrtujejo dograditev svoj^ objekta letos jeseni. SAŠKA T. OCVÎRK Foto: GrupA Nov vrtec spomladi? Vrtec Podčetrtek, ki ima enoti v občinskem središču ter v Pristavi pri Mestinju, je polno zaseden. Občino re> šuje nekoč sporna odločitev za gradnfo vrtca v Pristavi pred tremi leti, v Podčetrtku pa se na gradnjo novega vrtca še pripravljajo. Obstoječi prostori so premajhni ter ne ustrezajo vsem zahtevam. »Naložba je povsem pri- obosnovnišolijevrednaprib- pravljena, Imamo gradbeno dovoljenje,« je povedal o načrtih za gradnjo novega vrtca v Podčetrtku Župan Peter Mišja. Naložba v vrtec, ki bo stal ližno dva milijona evrov. Z gBdnjo vrtca bodo obenem re šili prostorsko stisko, ki jo imajo v Šoii, saj naj bi tam med dru^ končno dobili zborni- co. V občinski upravi omenja-jo, da bodo novo stavbo zgradili spomladi prihodnje leto. V Vrtec Podčetrtek je vključenih več kot 120 otrok, nekaj otrok je trenumo na čakalni listi. Občinski svet je na zadnji seji sprejel nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, saj je po spremembi zakonodaje mogoča večja vloga občine. BJ 13 Tri leta doma V začetku aprila je minilo tri leta, kar je Pegazov dom v Rogaški Slatini sprejel prve stanovalce. Priložnostno slovesnost so skupaj z njimi pripravili učen-ci tamkajšnje glasbene Sole, plesalca Klavdija in Kle-men Prah, domski pevski zbor in kvintet mladih mamic iz Šmarja. O pomenu teh zadnjih let so spregovorili direktorica doma Kristina KampuŠ. slatinskl župan mag. Branko Kidrič in predstavnica družbe Comett domovi Helena Čampa. V domu si že od začetka prizadevajo za koncept, Id bi na Pegazovega prvo mesto postavil stanovalca, »Gre za zavedanje in razumevanje vloge vseh zaposlenih. Od prv^ do zadnjega se namreč t^o ali dn^če dotikajo bivanja stanovalcev. Pomembno vlogo imajo tudi svojci, zato z njimi izvajamo redna srečanja ria klubih- Tako gradimo trikotnik dom-sta-novald-svojci, ki imazelo močan vpliv na kakovost bivanja v domu. Tako se lažje razreSi prenekaiera stiska, bodisi na eni ali na drugi strani.« je povedala Kampuševa. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo prostovoljci. »V velikem Številu in na različne načine se odzivajo, prihajajo« pomagajo in se družijo s stanovalci.« Župan Kidrič je izpostavil pomen Pegazovega doma za okolje. »V dogajanje kraja prinaša nadstandard tudi v smislu prireditev, dogodkov, izobraževalnih dejavnosti, skratka vsebin, ki niso zajete v ceni storitve, a vendar bistveno dvigajo kvaliteto življenja v domu.« Poleg intenzivnega vključevanja v življenje kraja Pegazov dom dopolnjuje svojo dejavnost z različnimi programi za starejše. Od marca lani za občino izvaja storitve pomoči na domu, dnevno varstvo, v načrtih pa so Se drugi programi za starejšo popu la ci j o. Sto Trak pred novo valilnico perspektivnih podjetij sta prerezala državna sekretarka z ministrstva za lokalno ' samoupravo in regionalno politiko Msta Vesel Valentinčič in slatinski župan mag. Branko Kidrič. Valilnica za nova delovna mesta Mrežni podjetniški inkubator za začetek prinesel slab milijon evropskih evrov - Pogoji odlični, manjka ljudi, ki upajo in znajo Skupaj z oskrbovanci in gosti so proslavili ûeiji rojstni dan Pegazovega doma. C u vsako\rd[ ljo ob i rl radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz [-4 ' k'^ ' ' i ^ f PEVCA ZA NOV ANSAMBEL WWW. rad i ocelje.com N7('K| I HDSr-.« L ^vH f^m p J - If, 14 VOJNIK I SL.K0liJIC8| NOVI TEDNIK V vojni zaradi avtobusne postaje V Vojniku civilna iniciativa nasprotuje gradnji avtobusne postaje pri spomeniku NOB - Očitki, da je bila pri pridobivanju soglasij posraii celo podkupnina VojniČdoi so si znova v laseh. Tokrat zaradi avtobusne postaje ob glavni cesti pri spomeniku NOB, ki jo )e nameravaio zgraditi in financirati škofjeloško podjetje Finstar. ki v neposredni bližini spomenika gradi stanovanjski blok. Medtem ko se ziasti občini avtobu-sna postaja zdi dobrodošla rešitev, skupina krajanov gradnji postaje na predvidenem mestu odločno nas-protuje. Ti so se celo povezali v civilno iniciativo (Ci) in zahtevajo ustavitev grad-nje. Glavni argument CI proti postavitvi avtobusne postaje na tem mestu je spomenik NOB. »Že predhodni pose^ so okrnili prvotni videz lokacije spomenika, Izgradnja avtobusne postaje pa bi dodatno zaprla pogled na spomenik in povečala frekvenco prehodov čez območje spomemka. Spomenik je ob gradnji bližnjega stanovanjskega objekta že utipel Škodo. Na južni strrcev za vrednote NOB, s KS, posamezm-Vi. Pozitivno mnenje so dali (udi na direkciji za ceste in na zavodu za varstvo kuitur-ne dediščine.« BOJANA AVGUSTiNČIČ Foto: Grup A KRATKO Zur pod goro prinesel štiri tisočake SLOVENSKE KONJICE - OŠ Pod goro letos praznuje 100-îetnico. V okvir prireditev ob obletnici so uvrstili tudi tradicionalni, že 8. Žur pod goro.* Na dobrodelno prireditev v konjiški Športni dvorani je prišlo preko 700 obiskovalcev. Skupaj so zbrali dobrih 4 tisoč evrov, Denar bodo porabili za ureditev kotičkov dobrega počutja na šoli. Na mesto Frimd Gorinšek SLOVENSKE KONJICE - Na čelu občinskega odbora SLS je dolgoletnega predsednika Staneta Prima zamenjaj Miran Gorinšek. MBP Voda bo občutno dražja Konjiški občinski svetniki so že lani januarja podprli podražitev pitne vode. Ministrstvo za okolje in prostor je vlogo zavrnilo, saj so bile predlagane cene za industrijo in gospodinjstvo različne. Na zadnji seji občinskega sveta 50 spet obravnavali in sprejeti predlog za dvig cene vode, ki^ je pripravijo javno komunalno podjetje. Ce bo vlada dala soglasje k predlaganim novim cenam» bo voda za vse uporabnike stala malo manj kot 50 centov za kubični meter. Za gospodinjstva bo 10 pomenilo.za B3 odstotkov več kot zdaj, za industrijo pa bo potem za prav toliko cenejša. Kot so preračunali, naj bi povprečno štiričlansko gospodinjstvo za pitno vodo plačevalo mesečno okoli dva evra več kot zdaj. V letu dni naj bi javno komunalno podjetje s podražitvijo pridobilo dodatnih 40 tisoč evrov. Voda se je v konjiški občini nazadnje podražila leta 2003. MBP Utrinek S tekmovalnega dne - levo spredaj: ravnatefilca Srednje zdravstvene lole Ceije Marija fyiarolt, Janja Jager, Kristina BrečKo, AneJ Senica, Kristina Varga, mentorja Olga Sûn* car in Peter Čepin Tovornik. Levo zadaj: Luka Poprijan, Anja Fendra, Jan Schwdiger» Katja Podergajs in Katja lôpiô. Državno tekmovanje srednjih idravstvenih soi ob svetovnem dnevu zdraqa Srednje zdravstvene Sole Slovenije vsako leto obeležijo 7. apríl, svetovni dan zdravja, a številnimi aktivnostmi. Ena teh je tudi državno tekmovanje srednjih zdravstvenih šol za Príznanje Angele Boškin. Priznanje je dobilo ime po prvi solaAi slovenski medicinski sestri. Srednje zdravsh/erie èoie Slovenije vs^o leto organizirajo tekmovanje iz stroke. Na 14, državnem tekmov^ju dijakov srednjih zdravstvenih šol Slovenije je sodelovala tudi Srednja zdravstvena sola Celje, ki je dosegla lep uspeh. Na literarnem področju iez naslovom »Zdravstveno varstvo v izrednih razmerah« srebrno p/lznanje dosegel Luka Poprlian, dijak 4. A, pod mentorstvom prof. Irene Uranjek. Bolničarji negovale! so preizkusili svo}e znanje s področja de-mence pri starostniku. Tekmovanja so se udeležili trije učenci 3. FB: Katja Krpič in Kristina Varga, ki sta prejeli srebrno priznanje 1er Jan Schweiger, ki je domov odnesel brortasto prizr^nie. Njihova mentorja sta bila Martina Klobcar. dipl. m. s., ter l^ter čepin Tovornik, dipl. zdravstvenik. Zdrav življenjski stil mladostnika je biia tema, na katero so se pripravi/ali dijaki, ki se izobražuje^ za poklic tehnika zdravstvene nege. Tekmovale so Kristina Brečko» Anja Fendre. Janja Jager in Kat/a Podereš iz 3. E ter dijak 3. D. Anej Senica. Dijakinja An|d Fendre je prejela srebrno priznanje. Mentorici sta bili Polona Podlesnlk, dipl. m. s., in Olga Štancar« dipl. m. s. Po tekmovanju ie sledilo druženje in prehod po ljubljanskem starem mestnem jedru. Dan se je zakljLičii s kulturnim programom ter podelHvijo nagrad najviše uvrščenim dijakom. Zrenje ie naša moč, je naâ nâ^ećji kapítai; zaío je vsaka težnja po znanju in nadgrajevanju fe-tega vredna pohvale. Torej, i^rene čestitke vsem, M ste dosegli naiboiiše, čestice in zahvala tudi vsem, ki ste se trudili doseči najboljše. Olga ŠTANCAfl. dipl. m. s. \ NOVI TEDNIK KULTURA 15 Praznik mladinskega petja v torek zdčetek Mednarodnega mladinskega pevskega festivala z območno revijo otroških in mladinskih pevskih zbo* rov Pesemcá za občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik se bo v torek v Celju začel že 28. mednarodni mladin* ski pevski festival. »Gre za enega najstarejših mladinskih pevskih festivalov in za bienalno prireditev» ki jo v Celju neprekinjeno organiziramo že od leta 1946, na kar smo posebej ponosni,« je pred začetkom festivala pove- Ná vseh festivalskih dogodkih bo pelo več kot 1.500 mladih, v tekmovalnem programu 800. Zaključni koncert prvouvrdčenih zborov s podelitvijo DBgrad in priznanj bo prihodnji petek ob 20. uri v Celjskem domu. dal Nenad FirSt, umetniški vodja fesdvaia in član komisije, W je med prijavljenimi zbori opravila strokovni izbor. Komisija je za tekmovalni del fe-sdvia, ki bo v četrtek in petek, izbrala 16 zborov, pet otroških, pet mešanih in šest dekliških. Ob slovenskih bodo tekmovali tudi zbori iz češke Prage in Ostravě, poljske Varšave,slovaške lïnave, madžarskih Szekesfebervarja, Szege-da in Budimpešte, bolgarske- ga mesta Ruse in izraelske Zgornje Galileje. Na festival sla se spet prebilazbora I. gimnazije v Celju (najboljši zbor prejšnjega festivala) in Gimnazije Celje • Center, s Celjskega pa bosta v tekmovanju nastopila še dva velenjska ^x}ra - iz glasbene šole in Šolskega centra Velenje. Tekmovalni in drugi zbori, ki bodo sodelovali na festivalu, pripravljajo še nekaj presene^nj,vpolumih programih se bodo predstavljali s prostim, torej netek-movalnim sporedom» zapeli pa bodo tudi na mestnih ulicah in tr^h. Izjemno pester bo spremni del festivala, ki ga uvaja Pe-semca. Na njej se bo občinstvu predstavilo devet otroških in deset mladinskih pevskih zborov, od srede naprej pa se bodo vrstili tudi netekmovalni nastopi tekmovalnih zborov, Otvoritveni koncert festivala bo v sredo ob 20. uri v Celjskem domu, kjer bodo vsa festivalska dogajanja. Posebnost koncerta v izvedbi Mladinske ga pevskega zbora RTV Slovenija, vokalnega kvarteta Srednje glasbene in baleme šole Ljubljana in instrumentalnega ansambla te šole bo prva izvedba skladbe Tomaža Habeta To je naša zgodovina, stara mesta, njih ljudje. Zaključni koncert festivala bo prihodnjo soboto opoldne na Starem gradu (v primeru slabega vremena v Celjskem domu), na njem pa se bodo ob štirih zborih s Celjskega občinstvu še zadnjič predstavili tekmovalni zbori . Koncert bo spremljal Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje. O festivalskih nagradah bo odločala žirija, v kateri so Tomaž Faganel in Damijan Močnik iz Slovenije ter Benoit Giaux iz Belgije, Bo Johannson s Švedske, Cor-rado Margutti iz Italije in Denes Szabo z Madžarske. Med sprenmimi dogajanji ob festivalu velja omeniti še glasbene delavnice skupnega petja zborov, na katerih bodo skušali v zelo kratkem Času in pod mentorstvom najuglednejših zborovodij, tudi Članov letošnje žirije, naštu-dirati dve skladbi. Skupaj ju bo na zaključnem koncertu odpelo 800 mladih pevcev iz 16 tekmovalnih zborov. BRANKO STAMEJČiČ Haydnu v spomin Celjski godalni orkester navdušil v cerkvi sv. Danijela Celjski godalni orkester pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Nenada Fir-Šta tudi v torek na svojem četrtem abonmajskem koncertu zvestega občinstva ni pustil na cedilu. V cerkvi sv. Danijela v Celju je suvereno odigral eno od različic skladbe Josepha Kaydna Sedem besed odre-šeniká na križu i o se tako poklonili 200-letnici smrti velikega avstrijskega skladatelja. Haydn velja za enega od očetov simfonije. za očeta godalnega kvarteta, enega od -utemeljiteljev glasbe, ki ji danes pravijo zlata dunajska klasika. V polni in akustični cerkvi sv. Danijela so zvoki skladbe o zadnjih Kristusovih besedah, ki jih je v eni od številnih različic te tudi njemu ljube skladbe avtor zapisal posebej za godatni orkester, napolnili cerkveno ladjo s posebno energijo. Sedem stavkov skladbe se je zvrstilo od prvih besed - »Gospod odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« - do zadnjih - »Dopolnjeno je!« - povsem suvereno, resno in z globokim spoštovanjem do avtorja in njegovega dela, pa tudi do bližnjih praznikov. Celjski godalni orkester ostaja tisti glasbeni sestav, na katerega je Celje lahko upravičeno ponosno. Suvereni so bili tudi solisti violinista Marko Zupan in Alenka Firšt, vio-listka Valentina Pasarič in violončelist Aleksander Kuzmanovski. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA uat^- X i J w Zaživele so Mavrične vile v Plesnem fonmiu Celje je v sredo zvečer 22 plesalcev otroške skupine Pika prvič javno odplesalo novo plesno predstavo Mavrične vile. V romantični zgodbi o gala vilinskem plesu so zaplesali Ana Cvelfar, Ana Krašovic, Tamara Macuh, Maja Mušič, Tinkara Omiadič, Ina Podkorimik, Eva Polutnik, Ajda Rak, Taša Selčan, lna Trefalt, 2iva Trunki, Kaja Vajdetič, T^ VunderI, Hana Železnik, Taja Žibret, Hana Cimperman, Jaka Rehar, Pia Žižek, Klemen Koštomaj, Eva Pievnik, Petra Pušnik in Neža Zevnik. Zgodbo je po motivih Daisy Meadows napisalâ in koreograûrala Gordana Stefanovič Eqa-vec, za kostume je poskrbela Daija Vrebac, piesali pa so na Vivaldi]evo glasbo. BS, foto: GrupA Drevo Krištof Celjski Harlekin - društvo za umetnost plesa - pripravlja nocoj ob 19.30 v prireditveni dvorani I. Osnovne Šole Celje prazniku občine v čast premiero nove plesno-gle-dališke predstave Drevo Krištof. Spodbuda za nastanek predstave je istoimensko literarno delo Ivana Gantscheva. Gre za preprosto zgodbo o drevesu, ki je slučajno zraslo na travniku in ne v gozdu, zgodba pa vodi od osamljenosti do sklepanja prijateljskih vezi, od semena do mladike in starega hrasta. V plesnem izrazu pa od prvih plesnih korakov do sodobnega plesa in baleta. Posebnost predstave je, da so jo ustvarile koreograCnje različnih generacij in plesnih stilov. Ana Vovk Pezdir je zasnovala dramaturgijo predstave in izbrala glasbo. Klasični balet so koreografirale Daša Skrt, Zala Pezdir in Sanja Rehar, sodobni ples pa Katja l^rglav, Sandra Jazbec in Ana Vovk Pezdir. V predstavi nastopa preko 60 otrok in mladostnikov. Zarjin Silogizem Silogizem je naslov nove predstave KUD Zarja Tmovlje Celje, ki jo je ansambel ljubiteljskih gledališčnikov izbral za svojo četrto letošnjo premiero - zadnjo v tej sezoni. Tokrat so se lotili sodobne drame ameriške pisateljice La Tonte Denise Willis, s katero se vedno aktualno vprašanje avtoritet in vodenja postavlja na minim ali stični sceni, tonski efekti in tehnika luči pa vtisnejo pečat prihodnosti. Zgodba na eni strani na zanimiv, nâ drugi strani pa na skrajno absurden način povezuje usode treh med seboj popolnoma raziičnih ljudi, ki so v rokah čente osebe. V prevodu Polonce GovejŠekjeigro režirala Cvetka Jovan - Jeki, ki je izbrala tudi glasbo za predstavo. Za kostume je poskrbela Darja Vrebac» za glasbene in tonske posnetke Mtja Tatarevič, za luč pa Vili Pajk. Igrajo Polonca Govejšek, Žan Borštnar, Ana Ošdr in. Katarina Melik. BS 16 CIJA NOVI TEDHIK Čeprav smo Štefana Uha $ klicem mo^W v zdravniški čakalnici, je Tušev voziček vseeno dodobra napolnil. Od izpraznjene baterije do zdravnika Verjamemo» đa bo tokratna akcija Novega Tednika in Radia Celje v sodelovanju s Planetom Tuš» Do pol-nega vozička brez mošnjič-ka ostala marsikomu v spominu. 2reb je bii naUonjen Jožici Ziodej iz Velenja, ki je bila pripravljena na nakup z nakupovaiaim lističem, kar se redko zgodi, le nekaj sekund po samem Startu pa se je zgodilo, kar se ni še nikomur» kar brezplačno nakupujemo. Izpraznila se je namreč baterija na njenem mobilnem telefonu in Jožice nikakor nismo več priklicali nazaj. Kaj scoritj? Nič drugega, kol izžrebati novega pošiljatelja kupona, ki gd lahko najdete v Novem Tedniku. V drugo se je sreča nasmehnila Štefanu Lahu iz Šmarja pri Jelšah. Vas zanima kje smo ga zmotili? V zdravniški čakalnici. Ampak to ga nikakor ni oviralo, le manj zmedlo pri načrtih nakupovanja. Vsi smo se potiho spraševali, kako bo, ko nas bo mimo bogatih TXiŠevih polic vodil moški, in na koncu ugotovili, da si želimo še več takšnih nakupovalcev Štefan ni imel nakupovalnega ^tka Je pa bolj kot kdorkoli pred njim vedel, kako nakupovati in najboije izkoristiti 3 minute Časa, ki jih ima na voljo vsak, ki nakupuje s pomoč- jo hitrih nakupovalk Tanje Seme in Tuševe Simone. Štefanu smo izdali lokacijo samega štarta in jajčka so prva romala v nakupovalni voziček. Končali smo s torto, vmes pa se je v vozičku znašla še kopica živil. Med dm-gim kar pet različnih vrst olja, vložene zelenjave, mesa in mesnih izdelkov ter ostalih dobrot. Prav toliko, da se je na koncu računa prikazala Številka 125 evrov. Ob vsem tem lahko Štefanu samo čestitamo za odličen nakup in mu zaželimo dober tek ob dobrotah, ki jih bo delil s svojo dnj-žino. Miza bo za veliko noČ res dobro obložena. TS, foto: GrupA Braz Tuševe Simone tu se v vtuičku. ti ga po telefonskih navodilih polni Tanja Sen>6, gotovo nabralo manj dobrot. VELIKA NAGRADNA IGRA 'C' ..v tul Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! tus adiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz tus klub Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocefje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek; Naslov:_ tus - ^celje ucj «a,t MiB □iiïrrmiii] Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ tus klub Telefon:. Podpis: hoví tednik REPORTAŽA 17 Iz posta v pomlad Razkrivamo nekatere navade velikonočnega časa - Od posta na današnji veliki petek do pojedine na veliko noč že kar nekaj dni smo v pred velikonočnem tàsu, ki ga v mnO' gih družinah $e posebej praznično slavijo. In se hkrati držijo tudi nekaterih trdoo ukoreninjenih navad, ki imajo precej simbolike. Nekaj teh navad smo odkrivali s pomočjo dolgoletne učiteljice Anice Drev iz Vinske Gore in velikonočno obarvanega sejemskega dogajanja na kmečki tržnici pred Centrom Nova v Velenju. Z veiiko nočjo se končuje obdobje posla, hkrati pa nestrpno pričakujemo pomladansko prebujanje. Včasih je bila precejšnja razlika med praznovanjem na deželi aii v mestu. »Mislim, da velikonočno praznovanje izvira z začetka krščanskih običajev, nekje v 8. stoletju so prenehali s poganskimi običaji,« je Anica Drev začela slikovito pripoved o navadah med 10-dnevnimi pripravami na praznik. Kar nekaj dni je že za nami, zato lahko le predpostavljamo, da ste k blagoslovu odnesli snop ali butaro, polico po ljubensko> in jo obesili na drevo ali za streho, Blagoslovljen les in zelenje naj bi skrbela za dobro letino, varovala pred naravnimi ujmami. v hlevih zdravje živali ... »Delčke butaric morajo dali tudi na ogenj. Za srečo, menda. Gospodinja, ki ji ogenj ugasne, bo doživela kaj slabega,« je malce »prerokovala« Dřevová. Že od nekdaj velja, da so na deželi teden pred veliko nočjo prenehali delati na njivah in začeli pospravljali- Tako naj bi že od ponedeljka skrbeli za pospravljeno dvorišče in pometen pod, ometali paj-čevine, prali zavese, umiva3i okna, urejali bogkovkot... »Lahko rečem, da je ta navada še zelo prisotna,« je omenila Drevova. Od posta do »pirhov« Včeraj zvečer, na veliki Četrtek, bi morali biti v cerkvi, danes pa so Anica Drov je kot učiteljica z učenci skrte-la za ohranjaaje nekdanjih običajev. že »zavezani zvonovi«, kar pomeni, da ne zvonijo. To je čudi edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. »Ljudje se umaknejo sami vase. razmišljajo o vsem» kar se je zgodiJo v preteWosU, o vsem lepem in tudi problemih, ki jih tarejo, in si zastavljajo dlje za prihodnost.« Veliki petek, ko je Jezus umrl, je dan počitka, ljudje naj bi govorili bolj potiho... Danes, na veliki petek, je tudi strog post, ki ga še vedno spoštujejo v mnogih krajih. »V Vinski Gori in tudi drugje poznamo jed z imenom aleluja. Včasih so jeseni olupili repo, jo skisali, olupke pa posušili in na današnji postni dan iz teh olupkov skuhali juho. S to juho, alelujo, se spominjamo časov hude lakote. Tudi na splošno velja, da naj bi ljudje med postom manj uživali,« je povedala Drevova. Jezus naj bi umrl na petek, pokopali pa so ga še isti dan, saj je bila sobota strog dan počitka. V grobu naj bi ostal vso soboto, v nedeljo pa je vstal od mrtvih. »Na veliko soboto zjutraj je blagoslov vode inxDgnja. S pomočjo lesne gobe potem, po navadi otroci, prenese- Podobnih delavnic z velikonočno tematiko, kot smo jo ovekovečili minulo soboto v Velenju, je bilo v teh dneh tudi v naših krajih zelo veliko. jo ogenj na domove, tudi k sosedom, če si ga sami niso priskrbeli. S pomočjo gobe je treba zakuriti ter blagosloviti prostore, na blagoslovljenem ognju pa se skuhajo velikonočne dobrote.« Sobota, če gospodinja ni poskrbela že prej. je tudi zadnji dan za peko potice, seveda pa je obvezno barvanje jajc. Slovenska velikonoč-r^ jajca se Imenujejo tudi pisanice. »pirhi« ali »pisanke« in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Poleg rdeče barve kol simbola Kristusove krvi je na podeželju še prisotno barvanje s čebulnimi olupki. »Jajca in potica se znajdejo v košari, ki jo popoldne odnesejo k >žegnu< oziroma blagoslovu. V košaro je treba položiti Se dimljeno meso, bel kruh in kore-runo hrena, po novem se dajejo na vrh belega prtiča na košari Še rože. Takole 30 lani na Polzeli na velikonočno soboto blagoslovili ogenj. (Foto: TT) Je pa tudi res, da se priprava košare razlikuje po posameznih pokrajinah.« Košaro je svoj čas k »žegna-nju« ponekod nesla najstarejša, še neomožena hči, drugod gospodinja ... Od pokrajine je odvisno, kaj ta jedila predstavljajo: meso največkrat Jezusovo telo, hren spomin na njegovo trpljenje in žeblje na križu, potica njegovo trnovo krono, »pirhi« pa kaplje njegove krvi. V ospredju družina Ponekod že v soboto pripravijo mini pokušino dobrot, seveda pa je glavni nedeljski zajtrk. »Na veliko noč je pred vstajensko mašo ali po njej obvezna procesija, kar je lep običaj. Po maši se zbere družina pri skupni mi7i in poje velikonočni, blagoslovljeni zajtfk. Takrat pridejo skupaj vsi družinski Člani in za nekaj ur pozabijo na vsakdanje stvari. To je nekaj najlepšega v današnjem pomanjkanju Časa.« Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Nekoč se je praznovanje velike noči raztegnilo še naprej v naslednji, beli teden. Omenimo Še praz-ručni velikonočni ponedeljek, ki je dan spro.stitve> namenjen veselemu druženju, obiskom in izletom. Nekateri birmanski botri so na ta dan z velikonočnimi dobrotami obdarovali svoje birman ce. Nekdaj je veljalo Še, da po veliki Doči, ko je zemlja blagoslovljena, otroci zunaj lahko hodijo bosi in se ni treba bati prehlada ... »Znane so tudi mnoge igre, v katerih so se fantje pred cerkvami in drugje preizkušali v razbijanju >pirhov< z metanjem kovancev ali kotalje-njem >pirhov4. Veliko je bilo tudi streljanja z možnarji, kar je zlasti na podeželju Še danes priljubljen običaj.« Velikonočni čas traja do praznika sv. Trojice. Prvi teden po veliki noči se imenuje velikonočni oziroma beli teden, saj se nedelja po veliki noči imenuje bela nedelja. Teden po sedmi velikonočni nedelji je praznik binkošti,'še teden kasneje pa sv. Trojice, s katerim se konča velikonočni čas. URŠKA SELIŠNIK Potrebno je zaupanje Velikonočnn poslanica dr. Antona Stresa, apostolskega administratorja celjske Škofije ter mariborskega nadškofa pomočnika: »»Naš največji krščanski praznik velike noči obhajamo v zgodnji pomladi, ko lahko vsepovsod v naravi opazujemo novo prebujanje življenja. Kljub temu se vsebina velikonočnih praznikov ne navezuje toliko na (0. cemveč na dogodek Jezusove smrti in vstajenja. Jezusova smrt na križa je njegove uâenŒ in prijatelje popolnoma zmedla in potolkla. Sítí so prepričani, da jez njegovim poslanstvom konec. V evangelijskem poročila je lepo rečeno, da je na dan po soboti, na dan, ki ga danes imenujemo nedelja, šla Marija Magdalena k Jezusovemu grobu zelo zgodaj zjutraj, ko je bila še tetna. Tema ni bila samo zunaj, ampak predvsem v njenem srcu: tema žalosti, razočcuxinja in obupa^ Na veliko presenečenje je našla grob prazen. Ko je o tem obvestila nekatere Jezusove učence, so to ugotovili tudi oni. Kmalu so ga vsi skupaj doživeli živega. Po krutem razočaranju in šoku velikega petka, ko je Jezus umri na križu, bi pričakovali vse drago. Če Jezus ne bi res vstal od mrtvih, ne bi učenci nikoli prišli na to id^o. Potrebnih je bih veliko doživetij živega Jezusa, da so njegovi vÉeTwi sprejeli dejstvo, da Jezus ni mrtev, ampak da živi To je gíawií dogodek, ki ga praznujemo. Vèlika noč pomeni, da zadnje besede nad na£im življenjem ne bo imela smrt. tudi ne krivica, laž in sovraštvo, ki sta na videz zmagala na veliki petek, ampak bozadnja beseda Božjega usmiljenja, ljubezni in življenja. Mogoče bo letos marsikdo med nami doživel veUkorwčno jutro v temi, kakor Marija Magdalena, ko je šla h grobu. To je terrui žalosti, strahu za jutrišnji dan. skrbi in negotovosti Poleg običajnih ne^ sreč, ki nas kdaj spravijo na rob obupa, riam letos greni veselje vedno bolj grozeča gospodarska ícri-za. Ravno zato nam je praznik velike noči še toliko bolj potreben. Potrdjno nam je zaupanje, pogum, da se spopademo s ttíavami, ki nam grozijo, potrebna nam je vera. da ima življenje višje cilje, kakor je samo gmotno blagostanje. Tisto, zaradi Česar je življenje vredno, da se ga veselimo, sploh ni odvisno od denarja. so lepi medčloveški odnosi v družini, med pňjatelji, sosedi, v župniji in nenazadnje z Bogom. Zato vam vsem iz srca želim res lepe in doživete velikonočne praznike. take, da vas bodo napolnili z novim zaupanjem, pogumom in veseljem do življenja, tudi tistim veseljem, ki rvim ga daje vera, da ima življenje večni smisel, ki nam ga obljublja Jezusovo vstajenje. Toiej. kljub vsemu: vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! <( 18 ^ ŠPORT NOVI TEDNIK Žreb na široko odprl vrata finala Potem ko je v soboto rokometa še m Gorenja u^pel podvig, saj so se še tretjič uvrstili v polfinale evropskega pokala, 50 se v nedeljo po prvem krogu povzpeli še na vrh Uge za slovenskega pr-vaka. Koper je namreč klonil pri Slovanu. Pomočnik trenerja Ivice Obrvana je bivši igralec Gorenja BranKo Tamše. Kako po-membna je vez med trenerjem in igralci je Taniše dokazal, ko je med tekmo s Trimom umirjal prvega zvezdnikaivana Ču-pîéâ, ki ga je nekaj trenutkov prej ozmerjal Obrvan. Čestitke za Še drugo zmago proti Silkeborgu (2S:24). Dunajski žreb vas je tolikokrat razočaral, predvsem vas je pošiljal na »konec sveta«. Tokrat ste se izognili nemškemu Gummersbachu, tudi španskemu Aragonu in dobili želeni švicarski St Gal* ]en. Zelo smo zadovoljni, čeprav ne želimo prehitevati dogodkov. Če bomo igrali tako kol na zadnjih tekmah, ko smo se izvlekli iz krize, potem se lahko nadejamo finala. Vendar »Operacija St. Gallen« sledi čez 10 dni. Materiale nam bo posredoval trener Gregor CvijiČ, saj so Sko^eločani igrali s Švicarji, Mnogo bo povedal tudi obračun St. Galina s Kaden-nom. Imamo dobre izkušnje z vnovičnim tekmecem. V šestnajstini finala pokala pokalnih zmagovalcev leta 1998 smo izgubili v gosteh za 6 golov. V Rdeči dvorani smo na M aV 1 Branko Tamše js bil kapetan Gorenja. povratni tekmi 10 minul pred koncem imeli le 5 golov naskoka. Tedaj mi je uspelo zabiti štiri zadetke zapored. Zmagali smo za 10. St. Gallen igra precej bolje doma. Toda drevi je pred nami zahtevno gostovanje v Slovenj Gradcu! Kakšen je bil dogovor pred povratnim obračunom, kakšen pa glede na to potek tekme v Silkeborgu? Preâtali smo uigrane akcije Dancev. Igralci so popolnoma izpolnjevali napotke, ustavili so hiter pretok žoge tekmecev. Dosegli smo nekaj lahkih golov v protinapadih» kar nam je dvignilo samozavest. Z izjenmo taktiko, ki smo jo kovali 14 dni, smo ob borbenosti uničili njihova najmočnejša orožja. Poudaril bi, da pri zaostaiiku s tremi goli nismo izgubili glav, podobno kot F® v Velenju. Presrečni smo bili po imenitni zmagi v gosteh proti vodilni ekipi danskega pr-venstva. Ivan Čupič je bil tokrat bolj razpoložen, dosegel je 11 golov, 4 iz sedemmetrovk, po štirikrat sta zadela Momir Rnić in Adnan Harmandič, trikrat Boštjan Kavaš. Je manjkalo nekaj več obramb obeh vratarjev za zanesljiv zaključek? Vsekakor. Pri Dancih je bil najboljši posameznik prav vratar Primož Prošt. Gajič je zbral 12 obramb. Dostikrat je to premalo, tokrat je zadostov^o. Še vedno vozite po treh tirih» z vso hitrostjo, ko niste odvisni od nikogar, le od sebe. še posebej v prvenstvu, ko ste bili navdušeni po zmagi Slovana nad Koprom, kajne? Bili smo na poti iz Trsta in prejemali novice s Kodeljeve-ga. Liga je zelo izenačena, papirnati favoriti ob slabem dnevu lahko izgubijo z vsakomur. Najnevarnejši so tisti, ki se bližajo iz ozadja, tu mislim na Celjane. Za nas upam, da bomo zdržali pekJenski ritem v naslednjem mesecu in pol in da nas bo spremljala sreča glede zdravja. Kje pa vas je doletela Šokantna novica o fizičnem napadu na predsednika RK Gorenje Pranja Bobinca? Na Danskem. Bili smo šokirani- Toda vzpostavili smo kontakt s predsednikom, ki nas je pomiril. In nam seveda čestital za zmago. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Prva tekma bo vRdeči dvorani 25. aprila, povratna pa v Švici 2. maja. Denis Grbič (levo) je eden najmočnejših adutov Puinikove zasedbe, Milan Andzelkovic pa steber najboljše obrambe v ligi. Velenje: jutri spektakel za viceprvaka? Drugič so bile tekme l.SNL odigrane v sredo, z njimi se je zaključila tretja četrtina, po kateri je Maribor ohranil 6 točk naskoka pred MTK CM Celjem, kateremu pa se je Rudar po sijajnem nizu zmag približal le na točko zaostanka. Jutri sledi prav lokalni derbi Ob jezeru. To ni dovolj Najboljša obramba lige je na sončni Bonifiki in po daljšem času spet na urejeru zelenici dopuščala sprehode gosu-leijem pred Seligova vrata in do 12- minute dobila dva gola, oba z glavo po prekinitvah, šele nato pa so se Celjani prebudili in v pičlili 18 minutah uspeli izenačiti po zadetkih Milana Andželkoviča (s kota je odlično »na prvo vratnico« podal Sebastjan Gobec] in Roki j a Štrausa, ki ga je lepo za- Kvalifikadje za uvrgiî^twmfeďnsko Sv^j^H^^prvcngtw 8009 Utva Slovaška Slovenija Rusija Ce^e Dvorana Zlatorog. 10. do IS. april S009 Vstop prost Ncclelia. 12.42009 B.OOh E7.00h Slovenija vs. Rusija Stovaéka v& Utva Ppo^ln* ZÍATOROG PíT&RC v kvaimkM^ AXCUA za nav^ača - navQa^ trob^ za san>o4€ v nMio po tekmi SlO - RUS) 2 vaaUm na4(UfM>m v prodajalni Zlator^ In za kp« nagrada npriÉHiiaTi iiII ijtrrrrTT a t pođpMon A9P«» AaeM * CHSE Ptvsvam» t»W >itdnHc poslil Nejc Pečnik. Nato pa so nemudoma popustili. Tudi v drugem deiu je bil Koper boljši, da bi si v 74. in 7S. minuti Celjani priigaii najzrelejši priložnosti. Peter Stojanovič in Pečnik sta bila sicer spretna, toda vendarle ne dovolj za vodstvo. 19-letni Stojanovič je s klopi poživil igyo, po prodoru pa je nj^ov strel le za las zgreSil vrata: »Ob koncu prvega dela je fail Koper videti utrujen, a je v nadaljevanju vsee« no močno pritisnil« Po Sacri-pantijevi podaji v globino je bil Pečnik oviran, zato je prei-gral vratarja Hasiča, pred gotovo črto pa je pri padcu Han-danagič le uspel odbiti žogo. Takoj v naslednjem napadu pa boleča odločitev, ob nesporazumu Aleksandra Šelige in Andželkoviča se je vmešal Ipa-vec in, videti je bilo z glavo, z 12 metrov posla] žogo v prazen gol. Šeliga je ostro protestiral pri sodniku ŽnidarSiču iz Kranja, če5 da je Ipa vec igral z roko, in dobil rumeni karton (prej še Zavri in Pokom). Po Še drugem porazu v Kopru in tretjem spomladanskem je v slačilruci in tudi pred njo upravičeno besnel trener Sla-vlša Stojanovič. Studiozni in ambiciozni trener je igralcem očital predvsem neodločnost, mJaČnost, pomanjkanje ambicioznosti, usodni nesporazum v kočljivem trenutku, popuščanje pri 2:2, ko bi opoteka-jočega tekmeca morali dobesedno prizemljiti ... Nato je dejaL »Koprčani so od prvega trenutka pokazali, da si želijo zmagati. Mi smo se uspeli hitro vrniti v igro. Domači so izkoristili vse, kar smo jim ponudili, tega pa je bilo veliko. Pri 2:2 smo bili mi tisti» ki bi že lahko odločili zmagovalca, žal nismo zadeli.« Zdaj Je položaj takšen, da je celjski tabor manj razveselil visok poraz Maribora kot ga je ra^-losiila zmaga Rudarja. »Knapi« na »groTe«! Rudar je v izjemnem rùzu zabeležil Še Šesto zmago v sedmih spomladanskih tekmah. V uvodnih minutah je bil boljši od Nafte in to tudi potr- dil z vodstvom v S. minuti Cm-ladičev předložek v sredino kazenskega prostora je po visokem skoku F^ijan Clpot zgla-vo preusmeril v mrežo. Gostje so nato zaigrali za odtenek bolje, a kaj več kot priložnosti Jankoviča s škarjicami si niso uspeli priigrati. Za domače pa sta izjemno priložnost zapravila Perič in Moraes, ko je prvi po protinapadu podal pred gol, a predaleč od Brazilca- V uvodu drugega polčasa je še drugič za Nafto poizkusil Jankovič, a je Savič strel obranil. Nato je bila (gra polna napak, pa vendar je v 69. minuti zopet sledil val navdušenja. TVifloDvič je z globinsko podajo zaposlil Ozrena Peri-ča, Id je po prodoru z 18 m ukanil vratarja Luka. Do konca se je igra vendarle razžive-la, bližje zadetku pa so bili Ve-lenjčani, ko je Luk v kot izbil strel Denisa Grbiča: »Vso trdo delo se nam sedaj obrestuje. Nikakor ne smemo počivati na teh rezultatih. Moramo še bolj trdo trenirati. Nestrpno pričakujemo jutrišnji derbi za drugo mesto.« Marijan PuSnik je v tem trenutku eden najsrečnejših trenerjev: »Mi smo prišli iz 2. lige. Nafta je bila jesenski hit, mi pa smo spomladanski. Opozarjal sem, da bo tekma težka. Moji fantje ostajajo pri odlični seriji Predvsem odnos je tisti, ki dobiva tekmo. Kljub tej seriji fantje Se ne verjamejo vase, da bi žogo spustili na tla in več odigrali. Zinage sem zelo vesel in upam, da se bo serija nadaljevala.« Velenjča-ni imajo ria 3. mestu te še zmago manj kot vodilni Maribor in le toéko manj od Celjanov. Bodo po sobotnem deibiju »knapi« že pred »grofi«? DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ LESTVICA l.SNL 1. NtMISOR IMUCCMCOJE 1 RUDAR 4.D0MŽAL2 LHiriSOftlCA «.NAFTA 7.INTlRâL0CKU LUKA KOPER d.PRIIllOAJ6 10. LABOD MAVA 27 H Id 3 52 27 12 8 7 33-27 44 27 13 4 10 77:» 43 27 10 10 7 36^9 40 27 11 5 11 44»M 3d 27 10 8 » 30:36 36 27 10 7 10 41:37 37 27 e 10 11 2d>42 26 27 S 11 11 2741 » 27 S 5 17 26142 20 hoví tednik I^SI^RT 19 Hopsi blizu presenečenja »Zlatorogovci« zelo prepričljivi v Šoštanju v 6. krogu skupine za pr* vaka lige UPC so Polzelani bili zelo blizu presenečenja v Domžalah. Medtem je lokalni derbi po pričakovanju pripadel Lašča-nom. Malo je manjkalo Hopsi so odigTdlj odlično v Domžalah In dodobra namučili favorizirane domačine, ki so imeli kar nekaj pomoči sodniške trojice. Po nekoliko slabšem začetku se je ekipa Boštjana Kuharja zbrala in odigrala zelo dobro drugo Četrtino, tako da je ob odmoru zaostajala le za 5 točk- V wetji četitini so sicer Domžalčani s sodniškim vetrom v jadra pobegnili na nato sê je začel veliki lov Hopsov. Odličnemu Sbawnu Kingu (23 točk, 12 skokov) se je v napadu priključil Dejan HohJer (21, 4 trojke} in zaostanek se je začd manjšati, v predzadnj i minuti na 73:71, pol minute pred koncem pa je Hohier znižal cdo na 76:75. Po zadetih prostih metih domačinov so Polzelani krenili po podaljšek, a je met Hohletja izza linije 6,25 m končal na obroču, domaâ pa so s košem v zadnji sekundi potrdili težko pri-borjeno zmago. Drugi polčas v znamenju Laščanov Elektra Esotech je pričakaia Zlatorog brez poškodovanega Nika Ivanoviča, pa vseeno odigrala zelo dober prvi polčas. Po začetnem vodstvu gostov so namreč Šoštanjčani prevzeli pobudo, vodili v 16. minuti 4] :34 in tudi dobili pr- Vincerrt Hunter(28 točk, 12skokov, metza dve točki 9-11. prosti meti tO-12.10 osebnih napak nad njim) je na 13. prvenstveni tekmi v laškem dresu odigral doslej najbolje. vi polčas (44:43), največ po za-slugi trojk&oesta Novaka (18) in košev D^ana Ćupa (21}. V nadaljevanju se je domača ddpa Se držala do sredine tretje Četrtine, ko so gostje prevzeli pobudo. Razpobženemu Vincentu Hunterju (28,12 skokov) sejeprikJjučilšestiojkamiN^c Sirnad (18,4 trojke) in odpora Elektre je bilo počasi konec. Ko je aatorog dobre 3 minute pred koncem povedel s 74:61, je bilo vsCTn v dvorani jasno, da od prve zmage Elektre ne bo nič, točki pa sta šU v Laško. Rekorderka zdaj Šurbkova V torek je Športna zveza Celje pripravila tradicionalni tek v počastitev praznika Mestne oMine Celje, na Špici, ob sotočju Savinje in Ložnice. Dolžina proge je bila 5,800 metrov, prijavljenih pa kar 80 ljubiteljev teka» saj je bilo vreme sončno in za odtenek celo preveč lepo - številni sprehajalci in kolesarji so nehote ovirali izvedbo. Pri ženskah je lansko zmago obranila Ida Šurbek $ Sladke Gore in s časom 20 minut in 59 sekund zrušila rekord, ki ga je imela Ani Živko (21,52). Druga je bila Urška Klemen, tretja Ana Stropnik, obe iz Celja. Pri moških je bil najhitrejši ^ntjurčan, I6-letni Leon Časi s časom 19>32, le sekundo je zaostal 46-letni Steian Robič iz Selnice ob Dravi, tretji je bil Celjan Robert Žrvko. Med veterani je slavil rekorder proge Stane Barber, osemkratni zmagovalec maratona od Celja do Logarske doline. IXidi naslednje leto bo Tek ob Savinji prvi torek v aprilu. DEAN 5USTER 15 naših na Wembley! Dl) sviřji IS. oUldniu jir.'lji'ino i;Iímikovv Uxidon nA iiogofniHni (iM'd An^hjd m Slovoiiijo iiii Womhlryjii. Vťf o nj^fiidni i^M in jubilejnih ij|>o Kobale 3, Anzulo-wč 2. Vrstni red: Union Olim-pija, Helios, Kika II, Hopsi, Geoplin Slovan 9, Zlatorog 8, Koper 7, Elektra 6. 1. SL, za obstanek, 7. krog: - Postojna 79:56; Brown 19, McCoy 14, Upornik 12, Crenshaw II, Avdt-begovič 6, Sebič 5, Hren 2; Močnik 13. Soldo 12. Vrstni red: Zagorie 39. Alpos, Skofja Loka 38, Postojna 37, Nova Gorica 34. I. SL (ž). za prvaka, 7. krog: Kranjska Cora r Merkur Celje 52:70; Traore 19, Vargas • Sanchez 12; Ciglar 24, Hughes 15, Matič 13, Jagodič S. Abramovič 6, Barič, Verbo-le 2. Vrstni red: Celje 42, AJM 40, Kranjska Gora 39, Triglav 35, Ježica 30, Domžale 28- (KM) Petek. 10. g. KOŠARKA 1. SL. za prvaka, 7. krog. Laško: Zlatorog - Helios (20). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 2. krog, Slovenj Gradec: Prevent • Gorenje (19). MALI NOGOMET l. SLMN. 18. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - 2ivex (20). Sobota- 11, A. NOGOMET l.SL.28.krog. Velenje: Rudar-MIK CM Celje (20). 3. SL • vzhod, 19. krog. Slovenske Konjice: Dravinja • Mons Claudius, Šmarje - Si-mer Šampion. Veržej • Kovinar Štore, Odranci • Šmartno (vse 16.30). Štajerska liga, 18. krog. Ruše: Pohorje - Rogaška, Šentilj • Zreče, GereČja vas: Partizan • Šoštanj (vse 16,30). MČL MNZ Celje, 14. krog: Žalec - Laško, Hrastnik - Radeče, Kozje • Vransko {vse 16). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7, krog. Polzela: Hopsi - Geoplin Slovan. Koper-Elektra (obe 19). 1. SL (ž), za prvaka, 8. krog, Celje: Merkur • Domžale (19) . Nedelja, 12, A, NOGOMET 2. SL, 20. krog: Krško -Šentjur (16.30). april 2009 20 SPORT NOVI TEDNIK Goste iz Zagrebfl je med slavnostnim sprejemom na Starem gradu navdušila gostoljubnost, pre v veselo pa so se nasmejali tudi zgodovinsko podprtm informacijam o odličnem sodelovanju Sk)venoev in Hrvatov vcasu Celjskih grofov, ko so posesti slednjih segale tudi v Dalmacijo. Dvoboj mest Celjanom V soboto in nedeljo je bilo v Celju in Dâ RogU že 75. srečanje celjskih in zagrebških smučarjev. Vsakoletni dvoboj obeh mest» Id je vsakič ob koncu sezone, je najstarejši smučarski dvoboj mest v zgodovini. Celjani so se izkazali za dobre gostitelje med sobotnim sprejemom na celjskem gradu in s piknikom na Šmartinskem jezeru. Na nedeljski tekmi pa so pokazali zobe in gostom prepustili le eno od 19 prvih mest. Tako so dvoboj dobili z rezultatom 18 pro- ti 1. Tekmo v veleslalomu je v naja-crakdvnejši kategoriji aktivnih tekmovalcev dobil Bemairi Va jdič pred Nat-kom Zmčićem Dimom, Ivanom Rat-kićem in Trnom -Širokim, V kategoriji najstarejših tekmovalcev nad 71 let je zmagal Ivan Grajžl pred Jankom Celino in Slavkom Liscem. Preostali celjski zmagovalci so bili Ula Podrepšek. Jacques Skušek, Claudia Seidl, Alenka Kristan, Andreja Jovan, Drago Bomšek, Nataša Špat, Dani Crajžl, Katja Knaus, Urban Grajžl, Ju- dita Koštomaj, Ana Michelle Súpič, Martin Čater. SaSa Brezovnik in Luka BolariC. Med Zagrebčani je v svoji kategoriji zmagal Davor Senci.. Skupaj je nastopilo 199 smučaijev. 76. dvoboj Celja in Zagreba bo prihodnje leto na Sljemenu. Ob podpori Mestne občine Celje sta srečanje, druženje in tekmovanje odlično pripravili smučarski društvi Snežak in Unior. ĐS Foto: SHERPA, MATEJ MALIGOJ Med cicibani od 12do 13let so bNinajbDlisi(zleve)ŽanŠpiler (2.), Žiga Skaza(1.) in Nik PodrepsekO.). D ORTRETTEDNA SELEKCIJA U-6 AREIMA PETROL NOGOMETNA ŠOLA O sekk ko sem s prijatelji zavil v eno od gostiln. Tisti večer se je moja pot domov končala v gozdu pod cesto, kjer sem nezavesten obležal pod mo-torjem celo noč. Prva novica po tednu nezavesti je bila! >Nikoli več ne boŠ hodiI.< Nič me ni bolelo. Samo nekje globoko v prsih sem Čutil zbadanje zaradi poškodbe hrbtenice. Ostal sem hrom. Invalidski voziček je moj večni sopotnik. Tam v gozdu pod cesto je bilo vsega konec.« To je zgodba Janeza Hudeja, gonilne sile Društva paraple-gikov )Z Štajerske. »Ob rehabilitaciji sta bili dve poti; prva je vodila v novo življenje, druga v pogubo. Izbral sem življenje. Spoznal sem nove ljudi, konča) šolanje, se vključil v športne aktivnosti invalidov, štirikrat sodeloval na paraolim-pijskih igrah, se ekonomsko in socialno osamosvojil ter ustvaril družino. Avtomobil ima za paraplegika življenj* ski pomen. Zame ni prestiž. jetehnični pripomoček, s katerim nadomeščam izgubljene noge,« Se razlaga Hudej. V društvu 50 začeli eno najodmevnejših akcij v Sloveniji Še vedno vozim, vendar ne hodim. »Zaradi lastne Izkušnje vemo, da se zaradi ire-nutka nepazljivosti ali nekih okoliščin lahko življenje popolnoma spremeni. Ljudem želimo povedati, da naj naša zgodba ne postane njihova.« Kombinirano vorifo je članom dnjstva olajšalo vsakdanjik. Predsednika Dniltva paraplegikov JZ Štajerske Janeza Hudeja je v svet invalidnosti potisnila huda prometna nesreča. Z odmevno akcijo so zdni-žili tudi zbiranje denarja za QOVO kombinirano vozilo, ki so ga nujno potrebovali za večjo mobilnost. S starim so prevozili že pol milijona kilometrov! Člani društva živijo na različnih krajih, tudi težje dostop ni h > nešteto je prevozov k zdravniku ali na različne lokacije, kar jim bo vozilo, ki je popolnoma prilagojeno, zdaj omogočilo. Nove noge »Kombi ima povišano streho, dvojno klimatsko napravo. ki je nujna za invalide, Ima vse pripomočke za vstop vanj z invalidskim vozičkom, varnostne pasove zanje in podobno. V vozilu lahko prevažajo pet oseb na invalidskih vozičkih, če pa so nameščeni sedeži, gre vanj devet oseb. Vredno je 45 tisoč evrov,« je razlagal Sr-djan Džumhur iz A2S, ki je bil tudi pobudnik tako široko zastavljene akcije. »Kot poslovnež sem se odzval v upanju, da bom naredil posel. Toda ko sem slišal njihove zgodbe, sem bil ganjen in nezadovoljen s seboj, ker Društvo paraplegikov JZ Štajerske letos praznuje 30 let. Deluje na območju SB občin širše celjske regije. Svojim Članom pomaga pri čim bolj aktivnem vračanju v zdravo in neodvisno življenje. Več kot tretjina vseh članov društva je na invalidskih vozičkih pristalo žara di prometnih nesreč. njihovega sveta nisem poznal in ga nisem vključeval v svojega. Njihove izkušnje so me navdihnile, da nisem želel, da bi )fehtali< za denar, ampak da naredimo tako, da s svojimi zgodbami direktno vplivajo na vse v prometu. Projekt je stekel in posamezniki so se odzivali ludi pri zbiranju denarja. Nekaj smo dali družbi in to se je obrestovalo,« še dodaja Džumhur. Akcija Še vedno vozim, vendar ne hodim je projekt, za katerega se je v začetku vedelo, da bo uspešen, je dejal direktor direktorata za promet ministrstva za promet Ljubo Zaje. »V tem projektu je toliko zanosa, truda, strokovnega pristopa s strani društva. Opozarjajo na ključno zadevo - treba se je ukvarjati z vzgojo. Kaj pa storimo mi? Ta konec tedna umrejo trije, nato se vprašamo, kaj narediti, da naslednji leden ne bo mrtvih. Takrat gredo policisti na cesto z radarji in kaznujejo liste, ki vozijo vinjeni. Družba gle da na te ljudi kot na potencialne delikvente, storilce kaznivih dejanj, prekrškov. Tu je razlika z Društvom paraplegikov JZ Štajerske- Oni gledajo nanje kot na potencialne žrtve in takrat se začne vzgoja!« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Požig? v sredo zvečer je prišlo do eksplozije v eni od hiš v Podgorju pri Celju. Požar, ki je uničil predvsem poslovne prostore, so pogasili prostovoljni gasilci iz Celja In s Teha-rij. v hiši, kjer drugače živi več oseb> ni bil poškodovan nihče. Nekaj minut pred polnočjo je zagorelo tudi v Ulid frankolovskih žrtev v Celju (na sliki), kjer je požar zajel ostrešje poslovno-trgovinskega objekta. Sumijo, da gre za požig, vendar preiskava vzroka požara še ni končana. So pa zaradi požarov morali v sredo gasilci večlaat posredovati, tudi zaradi malomarnosti ljudi. Tako je zagorelo v Brdcah pri Vojniku, kjer je ogenj ušel izpod nadzora in ogrožal večjo površino gozda. Ob cesti v Laško je zagorelo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka, iz zaenkrat neznanega vzroka pa v Šaieku. SŠol. foto: SHERPA PetorPIdninrâkllevoHe tetraplegik postal po hudi pro metni nosreâ na Hrvaikom, v kateri je bil popolnoma nedolžen. Vanj se je talstal voznik avtomobila. Zaradi nesreče z osebnim vozilom je invalid tudf Jože Rere. Lani jo s paraolimpijskih iger domov prinesel srebrno medaljo. ENTIRAMO Kapo dol! Projekt Še vedno vozim, vendar ne hodim je - takšno je moje mnenje, pri čemer nisem edina, ki tako mislim - najboljša preventivna akcija na področju ozaveSčanja ljudi o (ne)vamosti v prometu v zadnjih letih pri nas. Medtem ko ministrstva od diiaue pobašejo vreče denarja, ki naj bi šel za preventivne akcije v prometu, so člani društva paraplegikov z našega območja hvaléinvdno akđjo speljali sicer s pomočjo ministrstva, a vseeno z veliko manj denarja, kot to počnejo »strokovnjaki<'. V vseh teh letih, odkar vem, kaj se dogaja v črni kroniki, enostavno ne morem verjeti, kako o preventivi najbolj razglabljajo tisti, ki so se zasedali za svojimi delovnimi mizami in nimajo pojma, kaj se v resnici dogaja na cesti (razen toliko, kolikor se pač peljejo v službo). Opirajo se na staxistiko in mahajo z nekimi programi, ki tako m tako redko kdaj zaživijo v realnosti. In še vedno sedijo v pisarnah. Iz tega so izvzeti policisti in člani društev, ki prostovoljno skrbijo za večjo prometno varnost Pa so se med ljudi, med mlade, med ořro^e, name^fo pisarniških »$trokovnjakov*< odpravili invalidi. Tisti, ki so že tako ovirani, a premorejo več moči in volje kot marsikdo med nami Tisti, ki so pred meseci - medtem ko se država hvali, kako skrbi za svoje državljane - na avtocesti dûbe-sedno obstali, ker jim je »crknilo» staro kombinirano vozi-b, s katerim so prevažali svoje člane, ki ne morejo hoditi. In da ne boste mislili, da jim je država kaj denarja za nakup novega vozila. Ne. Vozilo so kupili brez državne denarne pomoči, ampak s pomočjo ljudi, posameznikov. Ce država rriisli, da bo izboljšala prometno varnost z nekaj jumbo plakcui, akcijami» ki so za mlade nezanimive, s su-hopamifni preventivni sporočili, mora vedeti, da je sto svetlobnih let v zaostanku. Potem naj se gre učit k društvu paraplegikov JZ Štajerske, kako se organizira dobra preventivna akcija. Ljudje potrd)ujejo več takšnih projektov kot je Še vedno vozim, vendar ne hodim, potrebujejo nekaj, kar se bo dotaknilo najstnika na močnem motorju in njegovih staršev, kisoma motor kupili, a ga o vami vožnji ne dovolj poučili $0 mu morda s tem kupili smrt, invalidnost? Kapo dol pred invalidi, ki so v minulih mesecih na terenu predavali o varnosti- Bravo! SIMONA ŠOLlNlč Pokanje prepovedano! Policisti opozarjajo na nevarnost uporabe pirotehničnih izdelkov v času velikonočnih praznikov. Naj spomnimo, da morajo imeti ljudje za polunje z možnarji certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pokanje z močno pirotehniko je namreč prepovedano, prav lako je prepovedana vsakršna predelava. Največ poškodb se namreč zgodi ravno pri uporabi izdelkov, ki so predelani ali niso kupljeni v sldadu z zakonodajo. Kazen za neupoštevanje predpisov o pirotehničnih izdelkih je za posameznike 400 do 1.200 evrov. za pravne osebe pa kar do 50 tisočakov. S e w i u o I) ^ C o RALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko. îâzeti ko gre za odgovore in popravke v skJddu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredniSivu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogniii aesporazu-oiom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celot* nim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoija» na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem. od koder je doma. Preuranjeni? Ko sem v Novem tedniku št. 25 prebral komentar Po-ione Mastnak na spravno slovesnost za žrtve pobojev v Hudi Jami» ki je bila v nedeljo, 29. marca, v Laškem, sem bil presenečen nad tem. da je novinarko zmotila pobožnost kjiževega pota pred sv. mašo. Ker sem vodil ta križev pot, odgovarjam novinarki in pojasnjujem namen slovesnosti. Prvi očitek, ki me je zmotil, je, da »nekateri prehitevajo dogodke« in to po celih 65 letih od pomora. Toda -ali ne bi bilo treba te žalostne stvari razkrili že davno prej, pa si pod prejšnjo ko-murustično oblastjo tega nihče ni upal? Drugi očitek je, da so množični obiski Hude Jame po 64 letih prepovedi preuranjeni. Če bi sumili, da je kdo od vaših najbližjih tam zakop^, bi se vam zdelo preuranje no, da bi po tolikih letih prepovedi obiskali domnevni UREDNIŠTVO grob domačih? Ce se je »pol hrvaškega vrha« poidonilo domnevnim hrvaškim žrtvam, jim tega ne gre očitati, prej gre obsodba slovenskemu vrhu, da ni našel časa za podobno pietetno dejanje do slovenskih žrtev. A žal, se našim voditeljem zdijo te žrtve drugorazredna stvar in ostajajo le pri leporečju. Pobožnosti križevega pota novinarka odta. da v primerjavi z mašo nikakor ni zvenel spravno. Očimo ne razume, da kristjani vse svoje življenje in tudi trpljenje vedno primeria-mo s Kristusovim trpljenjem in se od njega učimo trpljenje prenašati, ga osmisliti in ga tudi darovati kot spravo za druge. V križevem potu je videla samo >»popoino demonizacijo«, ker naj bi bili na eni strani »krvniki, morilci«, na dru^ pa »nemočne, prestrašene žrtve«. Toda> mar ni bilo tako? Kako pa je prišlo do tolikih pobojev? So se mar te žrtve same pobijale? Mar vsi tisti, ki so toliko ljudi pobili brez sodbe, niso bili morilci? »Pa biči, ki naj bi bili najdeni v jamah. Zanje sem sli- šala prvič,« pravi. V Slovenskih novicah, 14. marca 2009. je na 3. strani zapis, ki pravi, da »so odkrili biče, kar nakazuje, da so se krvniki izživljali nad žrtvami.« Torej si bičev nismo izmislili mi. V komentarju se sklicuje na dejstvo, da »nihče od domnevnih krvnikov še ni bil ovaden. obtožen in obsojen.« Kakšno sprenevedanje i Kdaj pa je to sploh bilo mogoče? In kdo naj bi to naredil? Potomci tistih, ki so te pogoje zakrivili in ki še vedno krojijo usodo slovenskega naroda? Romana Leljaka je še leta 1990 policija zaprla, ko so ga našli pred vhodom v Barbarin rov, pod obtožbo, 'xla ga bodo ova-dili zaradi suma skrunitve grobišč«!? (Slovenske novice, S. marca 2009, sU*. 3). Mar to ni dovolj zgovoren argument, zakaj doslej Še ni bilo mogoče sprožiti ustrezne preiskave o tolikih odkritih grobiščih po Sloveniji, oz. o odgovornih za ta grobišča)? Vsekakor pa ste povsem (namenoma ali po pomoti, to ne vem) prezrli temeljno noto pobožnosri križevega pota: to je spravo. Križev pot ni bi) demonizacija enih in opravičevanje dru^, ampak spravna molitev za obojne. In ta molitev se je vrstila skozi vso pobožnost, od postaje do postaje. O tem priča sam tekst tóževega pota, ki izzveni v prošnjo: »Gospod, nauči nas, da bomo znali spremeniti kladiva sovraštva v sadike ljubezni!« ATLETIKA PETRA SVETA NA PLATNU Mlniill petek so v galeriji Mercator centra v Celju na ogled postavili razstavo likovnih del Petra Sveta. Peter Svet ki je ljubezen do ustvarjanja in risanja kazal že v zgodnjem otroštvu, je pretežni del svojega življenja namenil športu. V atletiki, kraljici športov, je po zmagah in najvišjih medaljah posegal kar 20 let Še danes, po 35 letih. Peter Svet velja za neulovljivega v teku na pet kilometrov. In ker mu brez športa ni živeti, njegov čas dandanes zapolnjuje delo z mladimi atleti Atletskega društva Kladivar Celje. Ob atletiki je Peter Svet v zadnjem obdobju našel čas tudi za aktivnejše likovno ustvarjanje. Skupaj s še nekaterimi likovno Izobraženimi umetniki, kot so Ivana Andrič - Todič. Narcis Kantardžič, Tone Rački. Dušan Amanovič in Stane Petrovič - Čonči, je ustanovil skupino Prijatelji, v kateri Peter Svet svoje likovno znanje dopolnjuje in izpolnjuje. Svojo izjemno ljubezen do atletike in športa je vnesel tudi v svoja slikarska platna. Na njih namreč prevladujejo motivi športa, atletike, avtor želi prikazati vsak gib atleta. Dela Petra Sveta, ki so nastala v zadnjih petih letih, bodo v galeriji Mercator centra Celje na ogled vse do 22. aprila: Bivši atlet Peter Svet ob Marijani Kolenko. ki je povezovala otvoritev njegove slikarske razstave. Desno Luka Jutršek. eden izmed atletov Petra Sveta, ki je otvoritev popestril s kulturnim programom. Gospo novinarko sprašujem, ali je to demonizacija? Če je križev pot tako razumela, potem gâ je razumela napak. Žal, mnogi le danes presojaj o dogodke iz naše polpretekle zgodovine z zatemnjenimi ideološkimi očali. 2anje bo iskanje poštenih odgovorov na ta, tako dolgo zamolčana krvava dejstva, pač vedno preuranjeno. JOŽE KUŽNIK. Celje Odprto pismo Borutu Pahorju Pišemo v zvezi s pismom Franca Kovača, tó je bilo v Novem tedniku objavljeno dne 27. marca 2009. Gospod Kovač je izrazil nestrinjanje s potekom delovnega sestanka, ki ga je imel minister za šolstvo in šport dr. I^r Lukšič v Šolskem centru Šentjur. V mandatu je imel minister že veliko podobnih delovnih sestankov in nikoli do sedaj ni bilo nobenega problema s predstavniki medijev; minister, kot ostaii sodelujoči, je namreč po koncu sestanka vedno na voljo za vsa vprašanja, pobude ^i kritike, ki jih izpostavijo novinaiji ali druge zainteresirane javnosti. Enako je biio tudi po sestanku na Šolskem centru Šentjur, kjer je bilo prisotnih več novinarjev, ki na potek dogodka niso imeli pripomb. Na novmarski konferenci je imel gospod Kovač, kot ostali novinarji, dovolj časa in priložnosti» da bi ministru posta\il vprašanja^ ki jih je želel. MOJCA GROBELNÎK, kabinet ministra PREJELI UJJJ H Zavod Republike Slovenije 23 zaposlovanje ÈURES - Radi spozosvate sret in ste odprli za nove izzi>«? Bi vam delo io žiTljen}« v kateri od Evropskih držav predstavljala zanimiv izziv? Vabimo vas na predstavitev delovnih in življenjskih pogojev T Zdniženem kra||estvĐ, Nerač^ Io oa Danskem r četrtek, 16.4.2009, ob 13.00, na Mednarodni faiciUteti za družf>enc in poslovne študije, na Mariborski 7, vCelju. EURES svetovalci vam lahJco pomagajo pri vaši odločirvil VJJudno vabljeni! Mednarodna fakuUeta za družbene in poldne študije International School for Social and Eku^nesScuđies So potresi ob veliki noči in božiču ndicljučje? Ob nedavnem hudem potresu v Itaiiji sem se spomni) na článek pokojnega zgodovinarja dr. Franceta Susma-na, ki je med drugim ugoto* vil, da se je zelo veliko potresov v preteklosti zgodilo ravno v Času dveh največjih cerkvenih praznikov, velike noči in boáča. Citiram: »Vsi Evropejci so 12. aprila 1998 ravno sedli k veiikonočni pečenki, ko so se v Posočju in v Sloveniji ob 13, uri tla zamajala. Tudi leta 1895 je bil rušilni ljubljanski potres na velikonočno nedeljo, ko so ljudje ravno legli k počitku po obilnem praznovanju >zmage življenja nad smrtjo< in Črnogorci so se pripravljali 1979 zjutraj na velikonočno praznovanje, ko jeza-bobneb. Zadnji conami pa je presenetil ob božiču. Nepričakovana smrt ima navadno zelo hude posledice. Za oba praznika se pokolje na stotine milijonov živali. Po Einsteinovem zakonu trpljenja (internet: EPW} se groza iz klavnic in iz laboratorijev s poskusi na živalih Širi po določenih fizičnih zakonih» dokler se ne razbremeni v ujmah, zlasti potresih. Zakon groze raziskujeta v New Del-hiju prof. dr. Madam Mohan Bajaj in dr. Vijay Ray Singh.« Potres v Italiji se je zgodil v velikonočnem času. Je to spet naključje ali pa gre morda verjeti znanstvenikom? Je tudi to naključje, da je, po poročilih italijanskega kulturnega ministrstva, bilo v potresu največ §kode na cerkvenih stavbah? Mnogi ne verjamejo več v naključja, ampak verjamejo v duhovni zakon setve in žetve oziroma zakon akcije in reakcije, Morda je porušenje cerkvenih zgradb samo Žetev katoliške cerkve» ki z blagoslovi živalskih trupel podpira masovno klanje živali za veliko noč in božič? Po nauku katoliške cerkve živali nimajo duše in jib lahko izkoriščamo v različne namene; za hrano, obleko, lov, razvedrilo, znanstvene poskuse. DAMJAN UKAR, Ostrožno, pri Ponikvi Franc Kovdč se ni opravičil 9. januarja 2009 je Franc Kovač v članku Herojskemu vdoru v Stari pisker čez rob, nanizal vrsto neresnic (laži) o akdji Stari pisker. Odgovoril sem mu 23.1.2009 in mu predlagal soočenje» ki sva ga imela 17. 2.2009 na Televiziji Celje. Koje 6.2.2009 potrdil prisotnost na soočenju, je med drugim zapisal: »Očitno ima v rokavu (Grobelnik) zanimive argumente, s katerimi me lahko prepriča - ne, da sem lažnivec, temveč da me je pokojna Lenka Gabrovec namerno ali nenamerno zavedla. Vtem primeru se bom zagotovo za svoje pisanje opravičil,« Na soočenju je Franc Kovač ponovil vse, kar je napisal v članku 9. 1. 2009, čeprav sem mu dokazal, da so vse njegove navedbe neresnične in da so ena sama laž. Njegovi edini argumenti so. da je vse. kar je napisal, izjavila Lenka» in da nima razloga, da ji ne bi verjel. Torej ga nisem prepričal. Prepričali ga niso niti članki Andreja Krajnca, dr. Toneta Kregarja in nazadnje Članov Združenja borcev za vrednote NOB Celje, ki so bili objavljeni v Novem tedniku. novitednik Ker se Franc Kovač v roku dveh mesecev ni opravičil, pričakujem, da bo to storil še v tem mesecu, in sicer v Novem tedniku 17.4: ali 24. 4. 2009 in tudi v Šentjurskih novic^ v prvi številki, ki bo izSla v tem terminu. Pričakujem, da bo v opravičilu navedena vsaka neresnica posebej in to vse neresnice, ki jih Franc Kovač ne more dokazati z dokumenti ali kako drugače. Lenka je rekla» Lenka je izjavila , ni dokument, ki bi se dalo z njim karkoli dokazati. Edini pisni dokument Lenke, s katerim ugovarja članku novinarju Hribarju z dne 15. 12. 1994 in ga ima Janez Černej, je bil v celoti objavljen v tedniku Demokracija v članku »Zakaj so bili obešeni«, dne 12. 2. 200;}. i^sec članka j^ Jane^ Černej. Če se do postavljenega roka Franc Kovač ne bo opravičil kakor predlagam, bom sprožil vse pravne poti, ki so na razpolago. Poudarjam, da se s pavšalnim opravičilom ne bom zadovoljil. JANEZ IVO GROBELNIK, Celje m^lHVALA Spomini na mučno delo Ob zapisu o Danijelu Ar-tičku sem se globoko zamislila. Nihče se v vseh teh letih ni spomnil nas trpink, ki smo morale za zaslužkom v zgodnjih letih. Sama sem obirala hmelj 15 let in to ne samo obirala, temveč vsako pomlad tudi odkopavala. To je bilo mučno delo od sedmih zjutraj do noči. Imeli smo dobre in slabe gospodarje. Nekateri so bili veliki kapitalisti, seveda pa vsi niso bili takšni. Lahko potrdim, da je bila v tem pogledu najbolj^ zadruga. Rada bi se zahvalila vsem, fù ste razumeli, da smo prišli od daleč za zaslužkom. Še najbolj otroci. Še enkrat pa bi se rada zahvalila tudi gospodu Artičku za knjigo. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici iiirww.novitediiik.com Silhueta Adamovega vrha Adamov vrh Ú in obenem pripovedovati, kako je ŠriJanka odprta dežela za turiste. Ko sem pnSel do besede, sem jim povedal, da sem v njihovi deželi prvič in da zaradi noči nisem videl opozorila, ki prepoveduje fotografiranje. Za moje besede se niso zmenili vse do takrat, ko sem jim omenil, da me v dolini Čaka družina. Končno so strogi obrazi policistov dobili malce mehkejše poteze, glas se jim je znižal za nekaj oktav in potni list je bil končno zopet pri meni- Ko sem se malce pomiril, sem šel do ograje, od koder sem mislil» da bo najlepše viden sončni vzhod. Malce kasneje se je okoli mene zbralo veliko ljudi, ki so prav tako Čakali na ta dogodek. Ko je noč začela bledeti in se je na vzhodu že kazala prva ju- tranja svetloba, so budistični menihi začeli svoj ritual. Pele so cimbale ob spremljavi bobnov in slišal se je glas meniha, ki je ubrano molil Množico je zajelo posebno občutje topline, povezanosti in predvsem miru. Obrazi so se nam obarvali rdeče, ko je sonce lezlo izza obzorja. Nevšečnost je bila pozabljena, duša se mi je napolnila ob izjemnem vzdušju, ki je vladalo na tej gori. Po sončnem vzhodu sem na drugi strani svetišča napravil ie posnetek silhuete gore, ki se je pojavila na jutranjih meglicah. Počasi sem se nato napotil v dolino, kajti čakalo me je še veliko stopnic, ki niso nič kaj prizanašale mojim že razbolelim kolenom. FRANCI HORVAT P0I.ETJ6VCRČUI IN BOLGARIJI iřUTNornviiuiuswf TiOWt nuXHiMUrc K H,«» (HUiinsi »KOUeiHl^nBTUMlftlMNV risva litu i'4oo 'iM. mrwm (IV. »9^3791 »sTj oliu. Hrm NKi nm «oiimn v TíMainuoíKwoMUj* mnutn HéabfMi ai ^^drwl tvw W.ulma il U. KM • BIC Q1/Î2 02 700. KM: 07/^9 )) 4M. KR.:H'?0 » S» »Mister slop, please passport, you are arrest for 45 day and you must pay iOOD RS. (Gospod, ustavite se, pokažite potni list. Aretirani ste za poldrugi mesec in plačati miorate tisočaka.)»« je zadoneio iz zamaskiranega moškega, ki se je postavil predme. Fotoaparat mi je skoraj padel iz rok, tako močno je bilo presenečenje. Nekaj časa sem ga gledal kot prikazen, toda Icar hitro sem bil pri sebi, ko je neznanec prijel za pištolo. Začel sem brskati po dokumentih» ki jih vedno nosim v torbici okoh vratu. Končno sem našel potni list in mu ga podal, toda po nekaj minutah, ko je listal naprej in nazaj, sem policista, kot se je kasneje predstavil, spravil še v hujšo jezo. Ves razburjen je odvihral proti okencu, za katerim sta bila še dva njegova kolega. Počutil sem se nebogljeno in prepuščen nemilosti. Dopust sem želel Izkoristiti za ogled in fotografíranje dežele in ne da bi čemel v kakšni samici na ŠriJanki. Ko se je naša pešpot v nacionalnem parku Horton Plains začela v zgodnjih jutranjih urah, me je v daJjavi presenetila ošiljena gora, imenovana Adamov vrh. Zaradi svoje nenavadne podobe, ki se močno razlikuje od svojih sosedov, ni čudno, da so jo mnogi izbrali za sveto goro Sri Pada (Blažene stopinje), Angleži pa so jo poimenovali Adams Peak's. Adamov vrh je med vsemi gorami sveta znan in priljubljen pri veliko ljudeh, saj ga častijo ne samo budisti kot mesto, na katerem je sam Buddha vtisnil svojo stopinjo, ko je priletel na Lanko, ampak so goro poznali pred davnim časom tudi Arabci in ji dali ime Adamova gora. Hindujcem jegora sveta pod imenom Sam^akand^ posvečena je bogu'^i^, a tudi kristjani, ki verujejo, da je na vrhu odtis noge sv. Tomaža, romajo nanjo. Goro varujejo budistični duhovniki. Ob pomladanski polni luni na vrh roma na tisoče ljudi. Omeniti velja, da so si to goro izbrali tudi metulji. V času sezonske selitve v aprilu in maju velike jate metuljev odletijo proti gori Samabala Kande (Gora metuljev) - lokalni Daziv za goro. Vsi li presežniki so tudi mene prepričali, da sem po »sprehodu« po Horton Plains zavil proti mestecu Maskeli-ya. Kraj je znan po tem, da tam pelje najkrajši in najbolj strm dostop na Adamovo goro (precej daljši je iz mesta Pd nekaterih podatkih naj bi bilo od vznc^a do vrha Adamovega vrha kar S.400 stopnic. Ratnapura, ki je na drugi strani gore). Prestrašile me niso niti številne stopnice, po nekaterih podatkih naj bi jih bilo kar 5.400, niti množice, ki se vsak dan zgrinjajo na šrilanški Matterhom. V Ma-skeliyi smo izbrali cenen hotel 5 prekrasno razgledno sobo. Po večerji sem si temeljito pripravil fotografski nahrbtnik in hitro smidcnil v posteljo. Ob dveh zjutraj, ko so na nebu še mežikale zvezde in je bilo prijetno hladno, sem zapustil hotel ter se napotil proti gori. Pričakoval sem številne romarje, toda razen dveh Italijanov in ene Nemke ni bilo na poti nikogar. Številne stojnice so samevale, ob njihjebilomi^oče videti kakšnega potepuškega psa. Ko sem prečil reko in ko se je pot začela dvigovati, so se pojavile prve stopnice. Kljub temu, da je bila pot vse do vrha osvetljena, so me neenakomerno razporejene in različno visoke stopnice kar utrudile. Poskušal sem ubrati svoj tempo In se ga držati vse do vrha, Pri markantnem portalu sem srečal skupino sestopa-jočih domačinov, ki so se vračali z vrha. Zaviti so bili v topla oblačila, toda bosi, kar sem si razlagal s tem, da budisti in hindujci v svoja svetišča hodijo vedno brez obuval. Bližje kot sem bil vrhu, več je bilo ljudi, ki so »duŠ-kali« na strmih stopnicah. Po dobrih dveh urah sem biJ na vrhu, kjer je budistični tempelj. Želel sem napraviti nekaj nočnih posnetkov svetišča, ko me je ogovoril strog neznančev glas. Polidst me je poklical, naj pridem do okenca, za katerim sta bila njegova kolega. Začela sta me oštevati, straši- DRUŽINSKE VSTOPNICE termalni Center Wdln«s Pait • liko m haicn» Zt^^dvíKica LsUn • 2 odrsb/i osçbi * 1 urfok -POPUST na v^opnico za otroka • 2 odrasli osebi * 2 otroka ali već « GRATIS vstopnica za I olroka . DRUŽINA: 2 odrasli osebi otroci (6-15 Ici) Iniormacljc trMc^aciiř: Fď 734 B900, ||.||thermana 1 MAJSKA.PPTj3VANJAiZAG0XQyU.EN nnsbruck*Swarov8kl*MaÍn8u>R0n8t(Ísla|Kivl.3b. 25.-27.4.»bi»ft, 203€ OunaJ 'Bratislava z ladjo po Donavi, 20.2$.4.'27.4.,bu8.11$€ JezaroMaggiora-Boromajski otokJ - Milano, 2D, 26.4.<27.4.,bus, 129€ Korzika -Sardinija, 6D. 28.4.-3.5., bus ■ Isdja, 438€ Vis >Bli«vo*etnofand Dalma», potvanjs. zabava, 40.30.419S€ Cinque Tftrre • Parma • Mantova, 3D, S.'7.6, bus, 149i TUNIZIJA, h. U Khallf* 3\ pol, odhod Iz U 22. In 29.4. 'Samo 34B€ TURČIJA, h. SIdera 5'. ali tncl., odhod LJ 30.4., SS3€ • otrok QRATIS POTgPUHOVO POLETJE. upodnl popusti do 3Ď.4. PAKOŽTAMg. aH IncL. ahâva.anitnacâla.otrok do 6. lat aratla .od 17S€ ^«mi» vvvvw.radiocelje.com novitednik www.novitednlk.com 24 lOt Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKISPORED RADIA CELJE 5.30 N2 melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC» 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSb, 8.00 Poročila. 9.20 OtroSkl radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton giasbeolh želja (do 13. ure), 12.00 Novice. 13.00 Riimi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogo^ in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol. 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večCTni program, 24.00 SNOP (Radio Celje • gostiteljica Tanja Seme} NEDELJA, 12. april 5.30 N2 melodija tedna, 6.00 Poročiio OKO. 6.15 Časoplov. 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol, 9.15 Luč svetív temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom • Janez Puhan nekdanji misijonar na Madagaskarju, li.OS Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah - Nedeljski glaghpni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 13. april 5,30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juUanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo dportno dopoldne, U.OO Poslovne novice. 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki In odmevi RaSko, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vililjak polk in valčkov * Jožef Lipo\^k, župnik v Ma-lečnlkif. bo presUvil album Sopek rož v izvedbi kvarteta bratov Lipovšek, 24.00 SNOP (Kon:>škl radio] TOREK, 14. april 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Unichem - komercialna oddaja 11.00 Poslovne novice. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re-^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Štore Miran JurkoSek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z BoStjanom Dermoiom, 21.00 Saute surraadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA. 15. april Jutranja nostai^ja na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija], 5.30 NZ meiodija tedna. 5.45 Nostal^ja va* ša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez moánjičká, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mati O - pošta. 13.30 Mali O • klici. 14.00 Regijske novice. 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Flirt, 19.00 Novice, 19,15 Zeleni val - ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) ČETRTEK, 16. april 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 6.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. U.OO Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 17. april 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2, juuanja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Porodio PU Celje. 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulnirni mozaik. 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 13.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom. Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Velikonočni zajec v resničnostnem lovu Priprave na veliko noč smo na Radiu Celje tudi letos popestrili z veselo in zabavno igro z Glavnega trga z naslovom Resničnost-ni lov na velikonočnega zajca. Radijski lov se je začel na veliki četrtek ob 9. uri izpred pravljične trgovinice Vila Malina in se z radijsko ekipo in iskalci zajčkovih vragolij nadaljeval do U. ure med cvetličnimi lončki, klopmi na trgu, mizicami, stolčki in trgovinami na Glavnem trgu, ki so sodelovale v igri in kamor so obiskovalci sledili zajčkovim darilom. Z radijskim zajčkom smo razveselili otroke, mamice, babice, dedke in prababice, ki so se vživeli v iskanje velikonočnega zajca in bili presenečenimi nad darili, ki jim jih je pustil na prizorišču. Košarice s sladkarijami, modne cekarje za praznične nakupe, darilni bone in še kaj so našli srečni dobitniki zajčkovih nagrad, ki jih bodo darilca spominjala na zabavno radijsko igro z Matejo Pod-jed in sodelavci- Zanimivo je bilo prisluhniti tudi nagrajencem, ki so pripovedovali, kako po starih šegah in navadah v velikem tednu pripravljajo dobrote za praznično mizo. Se- Klavdija Simer In Hana Lspomik sta na prizorišče igre prinesli tudi z borovnicami pobarvane izpihanke. zajček pa ss jima je oddolžil z darilom. (Foto: SB) veda na velikonočni mizi ne smejo manjkati dobra potica. poslikana jajca, šunka in hren, ki po tradiciji nosijo globoka sporočila o veliki noči, o tem največjem krščanskem prazniku. Slišali in videli smo lahko tudi. kako z naravnimi materiali pobarvati jajca, kot je to na primer z borovnicami iz domačega zamrzovalnika storila Klavdija iz Laškega, njena punčka Hana pa je bila ena prvih, ki je zajčku na rep posula sol in uspela ujeti njegovo darilo. Da si takšnih dogodkov v mestu poslušalci in sodelujoči v resničnostnem »šovu« še želijo, smo slišali skupaj z voščili za lepe praznične dni, ki jih ekipa Radia Celje iz srca privošči in želi tudi vsem vam. MP Resničnosti lovna vellkonočnegazajca se je letos žs dnigič odvijal po zamisli Mateje Podjed v sodelovanju t ekipo na terenu (z leve: Mitja Tatarovič, Branko Ogrizek, Marjan Brečko, Simona Brûlez in Mateje Podjed) in v studiu s Sllvastrom «lavomikom. {Foto: Sherpa) Odpotujte v Turčijo in to zastonj! V jutranjem programu Radia Celje od ponedeljka do petka na zamudite možnosti, da prav vi osvojite potovanje v turško Antalijo. Sodelujte v nagradni igri Znanje za potovanje, v kateri vam vsak dan potovanje v Turčijo omogočita Gulet in Turistična agencija Sonček. Navodila nagradne igre najdete na www.radiocelje.com. Kemikalije v vsakdanjem življenju Osrednja tema Skupnega nočnega programa radijskih postaj Slovenije bodo v noči s petka na soboto iz studia Radia Celje Kemikalije v vsakdanjem življenju. O tej temi bo več povedala živilska lehnologinja in zunanja sodelavka Urada RS za kemikalije Tatjana Kruder. Govorili bomo o tem, kaj jemo, kaj vnašamo v svoje telo v obliki krem. dišav. barv, oblačil, kaj počnemo s smemii ter ka) lahko sami storimo za izboljšanje lastnega zdravja in okolja. Ob tem bomo več besed namenili tudi druStvu staršev otrok, zbolelih za rakom. V nočnem programu bo od polnoči do 5. ure z vami Maja Gorjup. 20 VROČIH RADIA CELJE mJA LESTVICA I 7>1EFEAR-ULYAU£N {6) 1 MYu^wiximsuCKWiïWur YmJ-KELlYCUU^KSON (3) ^ UM ETC..PE7 SHOP BOYS (2) 4. lW0NT6IV£UP-YDU/fôWia {SI 5. Pt£ASED0NTSTDPT}1EfiAiN-MORRtSONJAMES (1} a LOVESEXMAdC-QARAFT. Mmwe^fu^ (4) 7 BREATHEGSmf-llZlANQFetra F€AT.KHl.YRDWUUffi (4) 8. ICANTSTAY-THEICUinS {3) 9. lOSSWiïHARST-aOf^NŒAND THEMAOW (2} m LOVESTORY-TAYLORSWIFT (1) DOMAČA i£S!VlCA I GOOGtfUE-DAND <7) Z DOMINE-NEISHA (B) 3. ČASBONAMOJI STRANI-GAJ. (1) 4. ZAČARAJME-NUŠADe@AA (2) 5. BmmA'SJBBm (3) e. ÙSTENMEJHNRADMD- IGN6STW {2) 7. ZlATlKUUC-ROKPf^N (4) & FE^ALKÏA-SAMOSUONA (4) a K0S£B0VRACAL(M£SEUUB1§?)- ANORAŽtftBAR {3) ia PORNOROMANnCA-.M2 PHEDLOGAZATUJO L£STV(CD: WlFSTDWIRE-RAZOflUGKT JUSTCANTGETENOUGH-T>€ SATURDAYS Pfl£DlOGAZA DOMAČO L£S1VK0: JUTR-CARPED^ TANOČ^MOJA-TRKAJ FT. BSNČ NagnfMcc: Marjan Sm^pník. Čopova Celje Negajens drgneta sMxim. ki ga podane 2KPRTVS, na ostonemotfdsUuj Radia Ce^ lestvico 20 vroď) Mo poslušate vsako sobatooblS. uri VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 mJSKIH 5 pius I LniLÍ7IU^STDVKA-ANS.DDRÍ (6) 1 KAKOJEUJŠrm-MOORUAM (S) 3. PORUŠENESAHJE-ZAPELIVKE (3) 4. VAI£EKZANAJU-VRT {!) 5. TOPl£MAJSKENOCl-GOLTI (2} PREDLOG ZA L£5TVf CO: MA7ÏBINSTVÛ-CVET SLOVPriSKIH & plu$ I VUUUJANOPOJDEVA-KURTGARTNERSPRUATHJI (Z SIOVBUE 1 PRAZNOVANJE-AJDA 3. IFISTAflCA^-ANS. BRATOV POUAN^ 4. NASKRfVNOSTMRm-ANS.ROKA&iNĐRE 5. n$l PRAVA-NAVCZA PREDLOG ZA LfSTVICO: KAKO RES PREKASNO DEŽEU) IMAMOKRJAVaj Nft^janea: sloSca Furmaa Dobmfè 3e; Skiv. Konjice Pok&d6račr>sr. Z^ U.GomOsko (4) NegrajancaiřMýw&naQradDnsoolasnan oddeDujRadaCe^ LâStvko Ce^^ 5 lahko poshiSate vsak ponedeljek ob 22.1$ u(i lestvko StovMskHi S pa ob 23.15 uri. Za pf^doQe sobah lestm lahko glasujeten« dopisnic s prkàvm kuponćkom. Poil^ |o na naskivt Novi tednik. Pre^rnova19.30QOCeii&. li I I HOVRNIII hoví tednik NASVETI 25 OSj^J^ f^M. Vccti ^ ^ dA ^ Cc^tioUA. /^hi^eoc' oCouO^û«^^ ^ ^eu^^- ^oeta- iMciov . ^ O^^CTUMUO .ewX^jL . Grafološka analiza V sodelovanju z Graiološkim društvom Laura iz Polj-£an varn ponujamo možnost graíološke analize vaše pí-save. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi Črko P). Pomembna sta tudi pokiic in spoi, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali» kaj vse se skriva v va$i pisavi. Šifra Učiteljica: Ko sem bra) vsebino, ki ste jo poslali, sem se naučil marsikaj, česar do sedaj nisem vedel. Vse življenje se učimo. Sie zanimiva oseba in upam, da vas v §oli, kjer poučujete, spo- štujejo. Ste polni skrivnosti. Oseba, kj venomer preseneča in to je bistvo življenja. Presenečenje. Vsi se izogibamo monotonega življenja, saj nam ne prinaša nič pozitivnega, temveč vsak dan isto. To je žalostno. Ali veste, da čustva obračate vase, v notranjost? Lahko bi rekel, da ste v življenju razočarana ali pa, da imate težave, kar ni nič novega v sedanjem času. Radi uživate v udobnem življenju, v naslonjaču- Toda v sebi zadržujete kanček jeze, zamerljivosti in včasih malo slabe volje. Vse to prinaša negativno življenje. Opaziti je nemir, vihravost. Vse to je negativno v tem Času, ki je poln sprememb. Predvsem na socialnih področjih, ko ni denarja za preživetje, medtem ko nekateri pridno potujejo po svetu, drugi nimajo za hrano. Želite si več spoštovanja, da bi vas okoiica gledala in vrednotila bolj s pozitivne strani. Vse to so slvari, ki so zelo pomembne, da lahko Živimo bolj odprto. Predvsem ste razumska oseba, ki se večkrat obrne v preteklost med spomine, ko je bilo prijetno. Sedaj je isto, le misli moramo usmeriti in vse je lepo. Na koncu vabim vse, ki se zanimajo za grafologijo, da se udeležijo tečaja, ki bo v apriiu v PoljČanah, vse informacije na 041 947-113. Vabljeni. Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www, gr af o lo g. b i z Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19. 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza. awirj^aa Drag servis? starejša bralka Cposredo-vala je osebne podatke) omenja, da je kupila Gore-njev štedilnik» ki je še v garanciji. Zaradi pokvarjene žarnice je poklicala Gore-njev servis, od koder so ji za opravljeno storitev zaračunali 32 evrov» vendar ji serviser računa naj ne bi izročii (kljub temu, da je. kot pravi, »nekaj« podpisala). Moti jo visok račun, saj stane sama žarnica - kot je pozneje opazila v t^ovini - komaj X evra. Vesna Petkovšek iz Gore-njeve službe za odnose z javnostjo odgovaija: »V Gorenje-vem servisu so pregledali dokumentacijo v zvezi z reklamacijo stranke. Račun je bil izdan v skladu s servisnimi normativi, kjer so bili v ceno vračunani čas serviserja (pol, pregled,zamenjava), vrednost rezervnega dela in pomi pav- šal, karjeskupaj zneslo 32,56 evra. Žal se žarnica, ki je bila predmet, popravila, pri pečicah obravnava kot potrošni material in ni predmet garancije. Stranka Je račun za obisk in servisno popravilo podpisala (kopija je arhivirana v Go-renjevem servisu), izročen ji je bil orignal računa. Serviser je tako ravnal v skladu z veljavnim cenikom oziroma normativi na področju servisiranja gospodinjskih aparatov.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste. kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Petek, 10. april: Luna bo dopoldne prestopila v Škorpijona, kar predstavlja previdnosti na vseh področjih. Živčna energija bo izredno izpostavljena, reakcije so lahko hi-ure in nepremišljene. Luna v opozidjí zMerkurjem pomeni, da vam sreča ne bo mila. Težave, ki se bodo kazale, zelo dobro preučile, saj se iz njih lahko veliko naučite. Sobota, 11. april: Zjutraj bo Luna v kvadratu s Plutonom. kar lahko povzroči večjo občutljivost, Trudile se obdržati formo in se ne pustite vreči s tira zaradi nepomembnih stvari. Ne pokvarite si dneva! Ob 14.48 prestopa zaradi retrogradne smeri Venera spet v Ribi, kjer bo ostala do 24. aprila. Vrnile se vam bodo zadeve, povezane z obdobjem okoli 9. marca. Dobro preučite, kako jih boste reáevali. Nedelja, 12. april: Luna bo v prijetnem trigonu kar s stremi planeti; z Marsom, Uranom in Venero, kar lahko vnese v čustvovanje In delovanje veliko več strasti, a tudi preob-čutljivost. Previdno v odno- ASTROLOGINJA GOROANA gsm 041 404 935 09014 24 43 napovedi, bfotsrapije, regresije astrologtnja.gordana@SFO) .net www.gordsns.si ASTROLOQINJA DOLORES 090 43 61 09014 2827 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinjd^otoras.sl www.dolores.si sih, mimogrede lahko pride do konfliktnih situacij, ki so le posledica čustvenega niha-nja in občutka nuje, da morate takoj ukrepati. Kvadrat Lune z Neptunom dopoldne opozarja na nepremišljene odločitve. Na dan lahko pride kakšna zmešnjava, konflikt. Na pomoč bo priskočil trigon Lune z Venero, zato lahko pričakujete tudi srečne okoliščine ali nenavadne pozitivne razplete. Povsem drugačen in zelo zanimiv je lahko večer. Lahko pričakujete, da vam bo kaj spremenilo načrte, a bo veliko bolje, kot bo sprva morda videti. Luna ob 20.D2 vstopi v Strelca. Ponedeljek, 13. april: Luna bo bivala v ognj enem Strelcu, dan bo res ognjeno obarvan. Pogumni boste in strastni, obdani z ustvarjalno ener-^jo, samozavest bo na visoki ravni, vi pa boste neprestano v akciji in hitenju. Od dneva boste želeli potegrtiti največ, pazljivi morate biti, da zaradi prodornosti ne pozabile na druge. Sklepanje kompromisov ne bo ravno vrlina. Dan bo obarvan z različnimi družabnimi srečanji, ugoden tudi za ljubezenske in čustvene akcije. Zvečer boste lahko dolgoročno načrtovali opravila in samotno raziskovali globine duše. Torek, 14. april: Napeti aspekt Lune in Saturna ponoči vas svari pred prevelikimi pričakovanji. Bodite zmerni in zadovoljni s tistim, kar imate, pa boste lahko preživeli povsem prijeten dan. Nastopi pozitivni aspekt med Luno in Soncem v Strelcu. Nemir bo prevladal, alahko kljub lemu ustvarite veliko. Vpliv tujine bo igral pomembnejšo vlogo. Zvečer bo Luna v prijetnem sekstilu z Neptunom prinašala bolj direktno energijo, večjo domišljijo in samoiniciativnost. Pazite, da ne boste preveč zaverovani vase, saj je ključ do uspeha vedno skrit v sodelovanju in harmoniji z drugimi. Sreda, 15. april: Mars je v konjukciji z Uranom, pazite, da ne naredite kakšne napake. Občutljivejši boste kot ostale drti, zato se ne pomilujte. Nevarnost nepričakovanih preobratov. Ne delujte na silo. Ob 7.28 preide Luna v Kozoroga. Močni boste in prodorni, pripravljeni na trdo delo in težje boste sprejemali kompromise. Dopoldne se bosta srečala Mars in Uran in prinašala energijo, v kateri bo moč domišljije izredno prodoma, naredi pa se lahko tudi kakšen nepričakovan preobrat, na katerega niste računali. Sonce v sekstilu z Neptunom je prijeten aspekt, zato boste potrpežljivi in znali se boste prilagajati okoliščinam. Zvečer pri^kujte negotovo in živčno energijo, izpostavljena je lahko kritika, mimogrede lahko naredite tudi kakšno napako. Previdno predvsem pri odnosih. Četrtek, 16. april: Od ener-©je bo dopoldne v ozračju kar prasketalo, zato boste želeli doseči tudi tisto nemogoče. Luna biva v Kozorogu, zato boste čustverti, nemimi, ne-potrpežljivi. Večja bo potreba po urejevanju zaostalih zadev. V negativnem smislu se lahko pojavi počasnost, lenoba, trma in nepopusdjivost, v -določenih trenutkih tudi neodločnost. Zaradi napetega aspekta zvečer se bojte neo-snovanega optimizma, ne pričakujte veliko. Nekdo vas lahko razočara, ker se nenadoma prikaže v čisto drugačni luči, kot ste ga občutili. AstroJoginjj GORDANA in DOLORES Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 9. aprila 2009: L nagrada - zlata kocka Adamas: Jože Povodnik» Atemsov trg 1, 5542 Gornji Grad. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Matjaž Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje. 3. nagrada - majica NT&RC: Miran Roje, Pot v Konjsko g. 3212 Vojnik. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE IE ZAČELA! v--' ..Hm- Faiaonove Pred nami ježedrugovdikožrebanje- 18. aprila 2009! Izpolnjer^e kupone pošljite na naslov: NT&RC d.0.0., Prešernova 19,3000 Celje Potegujte se naýade.Ob KUPON O O O o o o IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON 26 IpfcftVTOMOBILISTE - MALI OGLASI novi tednik Po limuzini in SW še CC Med evropskimi âvtomch biiskimi tovamami je vsaj pri roadsterjih in kabriole-till s kovinsko zložljivo (ali platneno) streho daleč pred drugimi francoski Peugeot. Sđmo lani so naredili 650 tisoč tovrstnih avtomobilov» pri čemer je vsaj po tej strani daleč v ospredju peugeoi 206. Maja se na slovenski trg pripelje CC (kupe / kabriolet) , varianta sicer dovolj zna-nega peugeota 308, ki je bil doslej na voljo kot petvratna kombilimuzina in kol karavan oziroma SW. V primerjavi 5 predhodnikom (307 CC) je 308 CC malo daljSi (440 cm), malenkost višji, pa tudi šitši. Kovinska streha je dvodelna in se v zadek zloži v 20 sekundah; zlaganje ali razpenjanje strehe je mogoče tudi med vožnjo vse do hitrosti 12 km/h. Od tega, ali je streha razpeta ali zložena, je odvisen tudi volumen prtljažnika, ki meri od najmanj 266 do največ 465 litrov. P6ugMt308CC Peugeot 308 CC je načeloma Štirisedežnik, na trg prihaja s štirimi motorji; z dvema bencinskima in dvema dizelskima. Oba bencinska imata po 1,6 litra gibne prostornine in prvič 88 k- W/Í20 KM, drugič pa 110 kW/150 KM. Začetni dizelski agregat ima litra (82 kW/112 KM), sledi močnejši 2.0-litrski motor, ki zmore 103 kW/140 KM. Menjalniki so ročni s petimi ali Še- stimi stopnjami, obstaja tudi 4-8topenj8ka prestavna avtomatika. Kot pravijo, bo najcenejši peugeot 308 CC slovenskim kupcem naprodaj za manj kot 25 tisoč evrov. Verso v novi podobi Toyota corolla verso Japonska Toyota kljub vsem zadregam ne drži kn-žem rok> saj bo letos poslala na trg vsaj devet ali deset novosti. Med prvimi bo tudi nova corolla v verso izvedenki. Kot je znano, je Toyota ime corolla obdržala zgolj pri limu-zinski izvedbi aurisa, ki je nadomestil coroilo, sedaj pa so to ime oziroma oznako obdržali Še pri enoprostorskem versu. Avtomobilu bodo namenili različne bencinske in dizelske motorje, ki bodo posodobljeni, saj bodo imeli za 20 odstotkov večjo moč, poraba in izpust C02 pa naj bi se zmanjšala za povpreMh 13 odstotkov. Prenovljeni verso se bo na slovenskem trgu pojavil aprila ali maja. Sedaj še A4 aliroad quattro v skoraj devetih letih je nemški Audi prodal 125 tisoč audijev A6 aliroad quattro, nekakšno terensko izvedenko omenjen^ audija v avant (karavanski) izvedbi. Številka je i^odna, zato nemška tovarna pripra\4 ja tržno rojstvo audija A4 aliroad quattro. Seveda se ta očitno spogleduje z običajno izvedenko A4, vendar je toliko drugačen, da zamenjava ni možna. A4 aliroad quattro je tako dobil plastičneobrobe blatnikov, drugačno masko, aluminijasto zaščito podvozja tako spredaj kot zadaj, za dodatnih 37 mm dvignjeno dno avtomobila... V notranjosti sprememb, vsaj bistvenih, ni, prtljažnik ponuja od 490 do 1.430 litrov, pogon je seveda na vsa Štiri kolesa (quattro), menjalnika dva. Pri motorjih ni posebnosti; dva dizelska in bencinski. Vsi trije imajo turbinski polnilnik in neposreden vbrizg go- riva ter ponujajo od najmanj 125 do največ 176 kW. Zanimivo je, da bosta obe šibkejši izvedenki (2.0 TDI in 2,0 TFSl) serijsko opremljeru s sistemom ustavi / spelji (start / stop), ki naj bi po tovarniških podatkih zmanjšal povprečno porabo goriva za 0,2 litra in izpust C02 za približno 5 g/ km. K nam se avto pripelje junija» stal naj bi okrog 2.300 evrov več kot A4 avant quattro z enako opremo in motorjem. Audi A4 aHn»ađ quattro □ LíU tednik Marocmd Novega MMca boste iahko naročniške ugodnosti - r.-i 4' nMleoglose^v Novem^tetiňlM^^ : tzl(orlstffl IzMiuCno s svojo ♦ faročnttko MaUUco oaroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. NeWrofMteffie ugodnoMI M M preneMfo v noslednje letot motornaTI vozila PRODAM AXfk4U130.000bn.n«.4.l0.2009,3 vrolo, 2. Iffslnik, prodom. IMm (03) 5778-238^ Rudi. ««g. do 15.12.2009, ue«ho prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 995-9^5. w m l^ik 1997, rvg. 7/2009, lepo ohro-m, pmkm. Telefon 041836-228. èi5i HYUNDAI occenr in hyundoi pony prodom po ugodni ceni. Telebn 031 792-665. AUDI A 4 1,8 ben^ifl, vso opreimi, lehiik 1996,pfMÍflm.Telefon03Í 396-719. 1683 RENAULT loginio 19 dri. letnik 2001, 72 kw, diesel, klimo, vso dokumeniocilo, bele borve, 2. lofin fk, prodom. Ceno pe dogovoru. Telefon 070 84Cm47. â 155 stroji PRODAM KOSILNICO Sip, britevdrsk 165, troktocsko, s tu so tudi pisarniški prostori. Dostop za tovorna vo^la s prikiopniKi in za viličarje je urejen, zagotovljena so tudi parkirna mesta. Objekt se nahaja v industrijski coni vTmo>^jah pri Celju, Gaji 1a, 1 km od priključka na avtocesto Celje-vzhod. Ponudbe sprejemamo na na» sk)v Cetie-Graf d.d., Gaji 1 d, 3000 Celje (Srečko Gorenjak). Za dodatne tnFormaoije 02ďroma za najavo ogledov lahko pokličete na tei; 03/4278^522 ali 041 662*874. (S, VMalova uL. večstsmvsnjska hala. ad^t 07. 390 ml, nmfj. &30 m2. ZK vpisano. Možmst menjave a stamvanjs. teiK 409.000 £UR www. roY>i l*ne p t emtc n i ns .co ni KOZ}(. ffttorq. Prodorno stonovonjsko fêo z gospo^nkim objektom in dno mice, lelo gradnje 1920, odoptirono 1995, pribliino 110 m'slonovonjsàih povňiit * I hektar kmetijskego zemljiŠćo, zo 49.500 EUR. Teiefon 041 703-19B. Sve-tovon}», tvon Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Smartnem 57 ç svetovo-flje.gojbo.ndt. n JURKLOŠTER, i^hov Groben. Stanovanjsko hiso, povňine 72 m^ (kWt prftliqe, r^aiigotovijeno podstrešje), vodo, elektrika, telefon, oçrevonje no trdo gorivo radiatorji, v neposredni blizini asfaltno cesto in ovtobusno postajo, lelo iz^ro^n^ 1990, i dvema gospodarskima objekloma, vskupni povnini 144 m\ dvorile v velikosfí 277 m^, kmetijska zenifjiKa v velikosti 26.521 m\ gotd v velikosti 13.496 m', prodamo za 69.100 {(/R.Telefon 04) 70B-I98. Svetove nje, Ivon Andrej Xriovac, s. p., Gorica pri Smartnem 57 t; svetova-njf.goibo.flet. n CHJE. loàë. Stoiwoi^jsko hSo v velkosti 63 m', v Mi eftizch * kuriinko m shrambo ter zidarKi garažo, 93 m^ dvorišča, vodo, elektriko, telefon, plirk sko ^oBio ogrevanje, leto izgradnie 1975, prenovljeno 2000. proiiamo zo 82.000 EUUTriefon 041 70B-198.Sve-tovcnje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gonio pri Smartnem 57 c; svetova-nje.Qojba.net. n ŒUE, UkrovK. Stanovonjskobikvveliko-sti 94 m^ (vodo, elektrika, telefon, ogr» vonje no trdo gorivo, pritllcje, pnv nod-sfropje, nerzgotovljeno podstreije • ok-tivno manjšo kmetija), leto izgrodtrje 1965, gospodorsko poslople 150 m'* 56 m' « 26 m', dvorišče 528 m' in biet^zemlis» 12.485 m', prodorno zo 160.000 ČUK. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc. i p., Gorica pri Šmorlnem 57 c; svetovo-nje.gojba.net. n \wmmi Bbtni VHi. IVodomo krnsko hiso (118 m^}, z gospodorskimi poslopp (41 m' in 87 m^) ter 58.859 m' kmetijskih zemli% zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, eMmiko, vodo, telefon, osfolt-ni dostop, zo 75.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gomo pri Šmortnem 57 {; svetovQnje.gajba.net. n KOVA Cerkev. Prodamo zazidljivo porcelo 2.508 m',poceni 17 EURM Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Kf^ovoc, s. p., Gorico pri Širurtnem 57 <; sve*ovonje.gojbfl net. r> VOKOUCI Cetjo prodam hHo o^ eno stono-vonl^o enoto z vrtom, na sončni legi. Tslefon04l 200457. isi2 KUPIM PASŒiO bpim zo v^d. ^onovatijsko hilo ofi starejšo htso v C^ju in l^iznji okoli(LTelefon041 624-184,04) 698-386. i-î7t VIKEND/IidooII inwtijo, v Uiiînl Celjo, do 25 km, kupim. Ploďo: gotonno. Telefon 03Hm73. ODMM fNSO na deželi oddam v nojem, nojroje malo starejšim. T^on 041 262-178. 1S31 ZEMLJO zo vrtickoFje, 2 km proti loškem, oddom v nojem, pozneje možen odkup. Telefon 041 733-288. STANOVANJE PRODAM V STROGEM centru Žolto, v stotMvanjskem bloku 3/3, prodom trHobno slonovo-nje, 60 m^ (dnevno sobo, dve spolnicl, samostojno kuhit^jo, 2 kletna prostoro) in zogolov^ porkimi prostor. CK- plin, KTV, lelefon. Cera 1.200 EUI^mUele-fon04U38-179. U32 ŒUE, Hudinja. Stanovanje, 72,5 m^, ugod-t« prodam. T^n 041 79S^20. i$5s SÎAN0VAM1E v Vojkovi urxi, 55 itř, v 4. nadstropju, prodom. Cena po dogovo-ru.!elefon041 611-205. 1579 QUE, Kroigfwieva 6. Dvoinpokobio sto-novofije, 69 m^ 2. nodstropje, prodam. Telefon 040 712-695. I621 CEUE, Center. Obnovljeno teovatije^ 76 prodamo zo 89.000 EUR. Teiefon 031 770-943. . lesi CEUL Prodomo dvosobno stonovonje no Cesti no Oobrovo, v pritličju pelstono-vonjskesTm^, somosfojni vhod, 75,80 m^ zgrajeno 1931, prei^ovijeno 1990, zo75.000EUiTelefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, 1 p.. Gorica pri Smartnem 57 c; svstovo-n'ie.gojbo.net. n Atrij stanovanjska zadruga z.0.0. Ljubljanska ccsta 20, Celje 03 42 63 110 www.s2-atrij.si. liltp://www.sz-alnj.si. mfo^sz^tr^.si IAShO • Belovo. starejla stanovanjska hUâ velikosti 13D m2, parcela h209 m2. k\o ugodna cena: 62.500 EUR. info: 031 342-n8. drago. D0kleka®>s2^trii.st www.radiocelie.com ŒUE. Zelenko. Dvosobno stonovon)«, 1. nodstropje, S3 m' (loggia) ^ klet, kto gradnje 1970, tdefon, KATV, parkirni prostor z odpiralno rompo, prodorno to 69.800 EUtt. Telefon 04i 708-198. Svetovonje, hron Andrej Krbovoc, p., Gorica pri SmorTnem 57 c; svetovo-nje.gojbo.n^. n DELNO oprBmlfeflo, tokoj vseipvo enosobno stonovnnje, velikost 32-33 m^ 3/3, v centni Celja, ugodno prodom. Telefon m 434-134. 16» Prizidki, garais, nadstrdSki, staldenjaki, bazeni, škan)6. Kmetijsko-gozdareki objekti. Načrtovanj«, upravna ^^apMfS g itRlC sola f VELUX« SPLOŠNO XUPAHST>^ - KfiOVSTVO KRK Z«bM6»1l2.6râ» GSM; 031 307 780 DRVA, nttonc, krotko žagat» ter dolga v iilodih, mešano oli bukovo, z dostavo, pn3dam.T^fon040211-346. 0 D8VA zo koflim, brezo in lipo, prodom. Telefon04í61(M09. ]602 SUHA hrastovo drva, zo rentrolno kurjovo, po 210 EUR/kloftro, v okolln Vojnika, pn>dQm.T^fon041 932160. 1679 KUPIM STtí(Oúlnoopebkup{nLTelef(tf)041841-385. p livajamo gradbena d^a • fasadêt ometat laUjuona ddbi in mâanfa obl^ktov. mnphonk» U, 3000 e«Qa 03/491-14-66 040-278-180 PRODAM KESNiCE, gnfwte, rjove in ôw 1er bele l^nce, prpdojomo. Hakup 10 živali * petelin brezp^oćna Kokosi » redno cepljene. Krneli jo Winter, Lopota 55, Ce^ie, telefon (03) 5472^170,041 76^00. p PRAŠIČE, domačo vzrejo, težke od 50 kg naprej in plemenke mladice, prodam. Telefon 031 509-061 1333 ŽREBIĆKO, 8 mesecev, 8 rodovnik, mimo, prodom.Telefon031719461. Si3i KOBILO, staro 8 let, br^ 8 mesecev, 8 rodovnik, ugodno prodom. Telefon 031 719461. I9AVD za zakol, staro 6 let, prodam. Tele-fon031612597. 1?75 PtSÛWCE, bele in purane 20 nodaljnio rBjo, prodom.lnforn>odiein noroâlo poteb-fonu03l 586^48. p PKAŠICE, zelo mesnote posme, od 90 do 120 ho, prodo jomo. Toboi. telefon 041619-372. 2 52 MUDO, visdu) br^ kravo, prodom. Jdíáoa 041 251-310. ši42 DVEk^ smentalki, tâi ISOks, pndam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 296-033. 1Ô90 HA formi Roje pri impetm ptodajomo mlode jorkice no začetku nssnosti, gr> hoste, ÔTie, we, M\ susex, rjave in omerid;e bete hajlojn ter enoletne kc^o-si zo zakol ali nodoljnjo r^o. Sprejemo-m o naročila za enodnevne in piščance zo dopitanje. Vsak delavnik v prodoj? tudf dnevno svezo rjava in belo jojco. Telefon 700-1446. ie34 řUiSKE, tûkeod 30 do 40 kg ter pRisic«, mesnate, težke od 120 do 150 kg, pro-dojomo. Zgornje fioje 22, Šempeter, 031617-892. 1637 1EUC0, po izbiri, br^ 5 mesecev, prodom. Telefon 031 703-799. 16&5 KOZUĆKA, burskego, storego 3 mesece, prodom. Telefon 041 957-704. 1043 KOZLA brez rogo^, burt-smo, store^o II mesecev, zo pieme, prodom. Ceno pc dogovoni.Telef«i041 800-713. leea BIKCA, 9V0 rjovego, starega 12 dni, prodom. Telefon 5727')35,041 222-438. idee DVA prašiča, 60 do 70 kg, domaČa r^a, prodom. Telefon 041 574-577. lero PSIČKE zlote prtnašalce, stare 8 tednov, cepljene, rozgîlstene, zelo lepe, prodom. Telefon 070 866-657 âi48 BEimSKE i^nšone, stare 9 ledinv, c^je* ne, roqlistene, prnvíltw oborvone, pro* dom.TelefonOSl 617-912. âi4e PSIČKE lobrodofce, beSe borve, cepljene in nsglistene, store 8 tedttov, prodom. Telefon 070 866^57. di49 PRAŠIČE, težke približno 100 kg, ceno 1,6 EUH/kg, prodam. Moibio dosfovo.Tole-ion 031 524-147. \sn PRAŠIČE, !ežke 100 kg, možno doslova, prodom.Tdefon031582-624. PRAŠIČE, od 30 do 1DD kg, zelo ugodtH> pnMiomo. Po z^ ugodni ceni prodamo tudiprQSKeodll0dol30kg,somol,50 EUR/kg> Domačo brono, dostava no dom. T^fonOSl 214-174. ši53 ISLICO simenlalko, 200 kg, pmdam. Telefon 041283475. 1694 BIKA simentolca, težkego 300 kg, storego 11 mesecev, prodom, Ceno po dogovuv. Telefon 041 263474. 1393 MlADO pašno knjvo, s teletom in breje pošne telice plodom oli menjam zo kravo zo zakol. Telefon 041 258-318.P KUPIM KRAVO OŘ telko zo zakol ku^. Telefon 5827-179,031 743-351. sas TEUQIÛ simeniolb, od 120 do 140 kg, bpim. Telefon 5717-986. 253 ODDAM DVE mud, stori 10 mesecev, iMeta dobre ljudi, ki bi ju posvojili. Rodi bi ostali sluipoj. T^efon 070 788-788. 16C6 KMETIJSKI PRODAM ÛPRESE 20 živo mejo prodom. T^on 031 291-865. Ž47 SUHO seno v rtnfuu ugodna prodam. Telefon OSI 371-597. Š141 SlADKOseflo vkoM 2EUf0(OV Frakmi. Šentjur, telefon 031 362*569. ie26 VINO, belo, mèono in nleče, tnodra kmb-njo, odlfcno, ugodno prodom. Telefon 031 524^92. ^ss2 Drev«s8: obrezovenfe. nďenje, podir^je tudi vei^itt ne težje dostopnih mestili (odvoz). Telefon 031 786*975 Jann Da^r».p. Zsbukovi« lOS.GnU OVES, prmen tudi zfi setev in kokovođno seno v kockflb, prodom. T^on 041 372-051. 1S4S KRMO prodam. Teleíon (03) 573-1816, po 20. uri. Li4d KRMO v rinfuri, vDnmi^, prodom. Tele-b 031 831-764. iê69 Sf HO in otovo, dve naklodalki 19, prodam. Telefon (03)57^857,040890-385. 1872 DOMAČO konizo, možno dostavo, prodom. T^fon041 261-676. i674 SSHO v kodcafi ugodno prodom. Telefon 041 709-156. 1696 SEMO in otcvo ugodno prodom. Telefon 577-3906, po 18. un. lese PRODAM ZAIOGOVNIK, 1.0001, z izmenjevobm in kompktno izolacijo, ugodno pcodam. Moja dostovo. Urcs Premik, s. p., Migoj-nice 4 o. Griže, telefon 041 628466. ICOtO barako, 5,30-4,30,novo,pro(^ Telefon 5472-508, v večernih urah. 1368 38 mizin 152s»okiv|Alpos-kovmskj)terlS kosov o!u. elementov zo oder, dimenzije 2000«1000 mm, prodom. Telefon 041 667-224. n OVŒ, stoce in jognje in nohrbtno kosilnico Alpino,prodom.Telefon051 259-578, 031455-122. 1693 CEVI zo puhohiik, 8 m, komsiosilos, VWO 3 m, premer fi 1 m, prodom. Telefon (03)5709-340. Ž54 Q£K11tKM0 kosto, fillerza nefjn» če cisterne, 350.280, 150 In 100 I, plostične kodi, prodom. Telefon 5461-214. 1623 ZA 70 EUR prodam skoraj novo žensko koki, lip Holland. VpnKoti po lelefonu 0590-27975. 1648 1.69 €/l min astro center .■C'- teiekom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 teleWm 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 telekom 090/4434 mobitel 090/6663 CICAHSIS UfTTS ilka :ala teiekom 090/4434 mobitel 090/6663 28 I OGLASI • INFORMACIJE NOVI TEDNIK KVA(UN( prtiStt prodom. TeWfw S441- 221 1914 SADIlKbwnpffio, sajalnko za koruza Nnt, obc'te évoredno in demote rdeče vino, neiveplono, (Kodom. Telefon 041793-675. t633 SKOMJ nerabljeno dtnolko 20 brezabio n>obi lelefonironie, zgoroncijo, ligodno prodom. Telefon 041 615-15S. 1653 BREZOVA drvo in siloîne bole prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 600-713. 1682 KOlO gt20, gorsko in kolo Author IB, moto voženo, redrH) vzdrzevono, lepo ohro-njeno, prodom. Telefon 070873-432. 1664 KUPIM TRAKIDR, prikolico, àosiliHco, pojek. mof o-kulfivotof in drug strot ludi v okvori in rovomo vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 1507 IffOKOJENK, ^^^ mjen in pcêfen, stor 70 let, s srôto kohuro, Hce mlojšo. resno žensko zo skupiio zivl)ente pri niej. Ce-t>jenB ponudbe posljhe no Novi led ni k ^ šifro Z NOVO POMLADJO NOVO ŽIVliEHJL 1610 Zenitna posredovalnica 23 v^ osdmliene 03 S7-2e-319« 031 SOS^OS Brezplačna posredovanja žens^ do let. Posredovalnica atAUPAM JE 03 S7-2e-319. 031 a3e-37tt ^^eogol^OraSnll^^g^^rebo^ ZAPOSLITEV S£M 5IMehii m«ki, s službo, resen, ik'em Mo: delo no lanetifi, ker koli noredrti oli poslonti pri h» oli stonovonju, pcevoz, řopoUon ofr vikendi, Celje z okoflco. 7eyon070288-150. 1682 taflmiii. IÍH poOiÉiL W rt od poni*»i óe petta 1 ài R m flo tá ZA delo v ročili prolnid iščemo moškega z izpitom B kategorije. Avloprolnico Fl, Društvo ljubiteljev hitrih avtomobilov, Oblokovo 28, Celje, telefon D70 810-180. 1685 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36 Žnii/er's Celje, Gosposka ul. 7 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! * rTAKOJŠNJE IZPLACtLOI Zneski od 50O-1.5CO EUR na 11 mesecev. tPREVERITE! PE MARIBOR. Partizanska 5 tal: OS 20016 20.040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 1er: Oa 200 16 30. 040 633 334 |Slcuplr>a9, Flnan&naStomved.o.o. |OuM%k< 22, 1000 L|ub(|ana NUMERO UNO GOTOVINSKI KRIDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50% ebveinosti né» oviro. Tudi kr&diti na osnovi vozilo in leo&in^i. Možnost odplo^ifo no poloinice, prfdamo fudi no dom. NUMERO UNO f(c>b*tr K^k^^ «p. MUnik« vi. 22, MeiSbo« freLs 02/252-*48-26, 041/750-560 PIZZERIA VERDI-VERDI vGRIŽAH Zaposli NATAKARJA in FANTA za POMOČ V STBEŽBI z izkušnjami ali brezi Pokličite: 041 602493. Tomaž. ZiU^SUM pcrketorfa z izkosnjomi In de-Icvco zo priučltev. Pogoi: starost do 35 lef in los)ei> prevoz. Stelan Solomon, s. p., Gomilsb 80a, 3303 Gomili», legi ZAPOSUMO eltktro tfibmka aD KV alaittricaq*« Nudimo zaposlitev 19 netfoločsn iu s preizkusno dobo 3 m«s«cev. stlcnuldliven oaabni dohodak. Kan^dat mora izpolnisvati naslednja p> gojBt • kon6ane najcnanj IV. eli V. aropnja eitk-ttcrtshniine smeri • jaU tok • 3 oz. 61et delCFvnlh iikuian) • vfl^niSti úpif B kategoriie • da ni bil kusnsko preganjan • dciavljan Rapublike Slovenije • di ga delo v lahníiní scokj vaseli Kandideti naj pofijejo vloga s kratkim Sv-^«njapisorti ne naslov: CTTUsbtnu, d.o.o. Ckibma 7.3204 !X)6RNA ZAPOSUMO vodjo gestiskega objakta in natakarja. A6M NdMECi e s. Sadrai 3. Lad« isi03S648 84t9tffl041 322883 ZAPOSUMO acnbieouiaga komarcialhta za prodajo gradbBAa opnm« in ^Bdbanih strojfv. Nudimo taposlilav za nrtoločen čas s preizkusno dobo 3 masecev, stimulativen osebni dshodek. Kandidat mora Iqiolnjeveli nesladnja SOja: • koflCane nejmanj V. ali VI stopnje tehnK* ne s^ari • aktivno znanja anglaSkega ali Italijanka' ga lezika • obvfidovsti osnovne fečunelniSka jezika • 3 oc. 5 let d^ovnih idiulen| na podroiju koiRBcciala • voznilki izpit 6 ketagorija • da ni bt1 kazensko preganjan • driavf|en Reputriika Slovenije • tfa ga dalo v tahnf&ti stroki vesali Kandidati naj po$^e}o vloga s batkim tjefljepisoGi nanaslov: ETTLf^og,dJ)j). Oobna 7.3204 DOBAM AZ iZDELUJUdO projekte stdnovonjikih hiš. gospodorskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182, 031 393-560. AHS^rojektironje; Anton Strnišo, $. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplot. n SnaOVODl! Izdelovo, nwitoza in meritve strelovodov. Jože Kline, s. p., Gledoliski trg 7, Celje, telefon 041 736-229.1642 rTTTTTTTm POSOJILA MEDIAPIN KOM d.o.O^ Dunaja 21. Ljubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA GOTOVINSKA POSOJILA EN ODKUn POSOJIL DO 3.400 EUH Do 36 mesecev na osnovi 0Đ, pokojnine K CELJE, U1. XIV. dhrivja 14. 03/4257000 PEMUflSXASOeOTA. Staneta Aosmana 16,02/92t 30 00 Pl MARtBOR, P^tiaanalu 02/2341000 PE Sl«v«nj firadec. Ronkova r, 02/881 2000 fiONAFtK, d,o.o., Slomnaks 27.1000 l^uMjana yiniw.novitednik.coni z UČINKOVITIMI IN NEBOLEČIMI TERAPIJAMI VAM ODPRAVIMO CELULtT IN ODVEČNE MAŠČOBE. PISNO JAMSTVO ZA REZULTATI REZERVIRAJTE SI SVOJ TERMIN ZA BREZPLAČEN PREGLED IN POSVET. 040/718-S18, 031/561-066 SAM svoj mojslor s profe»onolnitni in spe-(iolnimi stroji iz izpo$ojevolníN RAMA csue m NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega DRAGA ZADRAVCA-ŽOLIJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga v lako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvaia ge. Marini Srebočan in g. Slavku Zgozniku v imenu učiteljev veteranov Smučarskega društva Unior Celje za ganljive besede slovesa kakor tudi pevcem in trobentaču. Posebej se zahvaljujemo osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za ves trud. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje ter lajšali bolečino. Njegovi: Pavla, hčerka Sonja s Stanetom. sin Matevž z Ireno, sestra Fini, vnuki Mlt|a, Vasja in Petra z družinami, pravnuki Ana. Domen in Ema, nečakinje In nečaki z družinami ter drugo sorodstvo Celje. 10. aprila 2009 1660,1702 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni. a v našik srcih boš vse dni, ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage mame. babice, tašče in sestre ROMANE PEKOSAK roj. Brenk, z Ostrožnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vso nesebično pomoč in izrečena sožaija. Hvala tudi gospe Marini za lep govorin gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Nebo je jokalo z nami, ko smo se v torek, 31. marca 2009, poslovili na pokopališču Kristan Vrh od dragega ANTONA VOZLIČA S Kristan Vrha (7.11.1937-28.3.2009) Vsem, ki ste p v tako velikem álevilu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili pisna in ustna soža-Ija. iskrena hvaJa. Hvala za darovane svete maSe in sveče. Iskrena hvala g. župniku Zamudi za lepo opravljen obred, Onkološkemu institutu Ljubljana in dr. Janši za zdravljenje. Zahvaljujemo se Rd^mu križuSmaije in ge. Caberšek za govor. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. ŽaUijo^^ ž^TiA Marija, sinova Srečko in Vinko z družinama radiocelje www.radiocelje.com Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MIROSLAVA MLAKARJA iz Gorice pri Slivnici 17 (2.6.1930-1.4.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izraziti sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše, Posebna zahvala gospodu Marku Šramlu za opravljen cerkveni obred, vsem prostovoljnim gasilskim druSlvom, sindikatu Železarne Štore, Društvu upokojencev Slivnica pri Celju, govornikoma gospodu Janku Cerkveniku (n gospodu Marjanu Mastnaku, pevcem Rogla in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Štefka, sin Jože in sin Vlado z družino èiso Hvala ti, mama. za rojstvo, življenje, hvaiû za Cast, za ljubezen. sfcrĎt. Hvala za bisere, stkans v trpljenje, mama. mz/ večna ft' lučka gori. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube mamce, babice, prababice in tašče AMALIJE FANTINATO iz Rimskih Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse besede in pisna sočutja, darovano cvetje, sveče, maSe in dober namen. Posebna hvala govorniku gospodu Ivanu Jelencu, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Rimskih Toplic za odpete žaloslinke in solistoma na trobenti za odigrano pesem. Hvala osebju Doma starejših v Laškem za nesebično pomoč, ZD Laško, Komunali Laško za skrbno opravljeno pogrebno slovesnost in vsem praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Njeni najdražji: Karli. Miha, Srečko. Marinka in Cveto z družinami L147 Srce tvoje je zastala, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata. starega ata. brata in strica VIKTORJA ČREŠNARJA S Planine pri Sevnici 46 (25.3.1924-29.3.2009) se iskren o zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sle nam vžaloslnih trenutkih slovesa pomagali in stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalta 1er darovali cvetje, sveče in za svete maše. ^hvaljuje-mo se gospodu župniku Jožem Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Antonu Španu za ganljive besede slovesa, pevcem MoPZ Planina za lepo odpele pesmi. OŠ Planina, trobentaču za odigrano TISino in pogrebni službi Žaiujka za oprav) jene storitve. Hvala vsem, ki sre ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počilku. Žalujoči vsi njegovi Zaman oziramo se tja na hiSni prag, kjer [i^je dobrote je bil deležen čisto vsak. Zdaj lučka tam na ^n^bu rt gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še zmeraj Živi... ZAHVALA Zapustila nas je naša draga MARIJA LAPORNIK iz Male Breze (22.1.1936-24.3.2009) Ob nenadni izgubi naše drage Micike se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, Iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v srcu in za trenutek postali ob njenem grobu. Vsi njeni L145 L/gûiniia je luč Življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha. sknta bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in brata VINKA FIDLERJA (4.1.1948-28.3.2009) iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraze sožalja. Posebna zahvala Železarni Štore, govorniku za ganljive besede, pevcem. Cinkarni Celje, DZS Celje in kolektivu kuhinje Osnovne šole Štore. Hvala gospodu dekanu Mihi Hermanu Zà lep cerkveni obred ter prijateljema Mitji in Bojanu. Žalujoči vsi njegovi 1620 MAMA! Prazna vaša soba je in dvorišče, naše oko zaman vas išče, vas bolezen je objela, še poslednjo moč vam vzela: pa čeprav v grobu spite, v niàih srcih še živite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, taSče, stare mame» prababice in tete ANE PETEK roj. Korenak iz Zavrha 28 nad Dobmo (13.5.1923-31.3.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih kakor koli pomagaîi, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja Ivanu in Nadi Oseiič, lvicí Žerjav, Ivanu Korenaku z Lopate, Ivanki Straus in Barbari Horvat za molitve rožnega venca, pogrebni službi Usar, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za petje med sveto mašo. Iskreno se zahvaljujemo tudi maminim nečakom, ki so jo položili k zadnjemu počitku, in Katici Pešak za besede slovesa ob odprtem grobu. Lepo se zahvaljujemo celotnemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, kjer je naša ljuba mama preživela zadnje dni svojeg življenja, in vsem, ki ste jo tukaj tudi obiskovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 1651 30 novi tednik kino PLANETTU5 KkkimatD^ifl à pridrblii» imo 4o spranMoilM fn^fwn». Gm Tarin*, knminilra driiiw 13JM 1S.05,18^0.21.00.^240 Hitri m tfrmi 4, ika]« 12đLl7.00.l8.m.2r20.7J.J5 Hottt a pM, druSntka kometa uiHLie^B Lj|f.dma ia.4e Drevo Kriétoí premiera píesne predstave Har-lekina • drušcvaza umetnost plesa 19.30 DonikuJture Velenje Ona on komedija v izvedbiCustav Rlim Ljubljana 19.30 Glasbena Sola V^njg_ Koncert ûâvtîstk nastopata Nadja ReČnik in Jam MïûkiirMoCUnik 19.30 KullurniconerRogaSkaSlatina Hamlet bakt vizvedbi balanegmpeOvatia 20.00 Mestni kino Metropol Celje Baiuaaa) stand up komedija skupine Ko-mikaze SOMTA.11.4, fl.OO Parkirišče v Migojrûçah_ DomaČa tr&nica v Grižab 9.00 GasiJsiddomaregiJijavas Razstava pir hov in velikonoč-Dili dobroi 10.00 Kulturni center Rogaška sutina Grdi raček predstava Mini teaira Ljubljana 15.00 Kulturni dom Žmarj e pri Jelžah Velikonočne jedi In ročna dela razstava društva kmetic Ajda 19.00 Počatnilko društvo Kažipot Vrienje_ Td)$ka in Kambodža potopisno prsdaiianje Tànje Me-klav in Grega KugpniČa 19.30 SLG Celje_ Itiko abonma po posebnem rozpore-duinizven 19.30 Kulturni dom KUD Zarja TVnovlje_ Silc^izem 4. premiera^edaliSkesn ansamb-\a KUD Zarje 20.00 Celjski mladlnsmcrot^ _ Koncert skupine Leaf'iat 9.00 Gasilski dom DreMnia vas Razstava pirhov in velikonočnih dobrot 13,4. 9j0 Gasilski dom DreŽinia vas Razstava pirbov in velikonoč» nibdcArot 18.00 KuituinidomStD^epriJelšč^ Koncert komorne wkalne sku' pine Amadeus ][ razstave Muzej novefâe Zgodovine C^ie: Lju» benske potice - Cvemonedeljske butare, dû 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: Roberto Kusterle - razstava fotografij, do SO. 4. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Po sledeh kulture železa • Tehniški spomeniki Slovenije, fotografska razstava Tadeje Brale. do24.4. Krčmal^mKoUČiri: Iz mojih črnih skicirk, slikarska razstava Borija Zu; pančića (Serija MJK Vojnik: slikarska razstava Manje Vadla, do 21. 5. Razstavni prostor Cinkarne Celje: olja in akvareli Branke Dragosavac» do 20. 5. fjalerlja MaleŠ l^Sko: Ženske vupo-doblrvah slovenskih umetnikov 20. stoletja, do 30. 4. Galerija Velenje; Akvareli - razstava Metke KraŠovec, do II. 4. Jakijeva hiSa Nazarje: îligo Šušnik, razstava slik, do J. é. Grad Podsreda: Povedke in gradovi s Kozjanskega, razstava ilustradj Sekcije ilustfatorjev pri Zvezi dniStev slovenskih likcTvnih umetnikov, do 4.5. Anina galerija, Rogaška Slatina; Dijaki mehkep srca. fotografije portre-tovin mask Zeiimirja Čemelića, da 3. S. Qektro Celje: slikarska razstava ÍaneHren,ílo5.5. Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan zdravja-razstava gradiva dijakov SZS, do iS. 4. Kiiitumi dom Slovenske Konjice; Stojan Špegel: Izmenjavanje, do L 6. Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schilîzovç keramike, Kulturno- in uinei-nostnozgodovinska zbirka. Svetišča ob reki, Svet bogov, Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva biša Šentjur Ipavca • živ-Ijenjeindáo Gustava inBen^amira Ipavca. Miizejlaško: Laško -psovanjeskozi Čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin: Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Thibarj u ; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: Ukovna dela dijakov umetniške Gimna-ajeCelje-Cent«. Galerija Mozaik Celje: razstava stalil umetniške zbirke. Muzej novejše ^odovine Celje: Živeti v Ceiju, Zobozdravstver» zbiika. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Ceýe, gostišče HochkrauiTtemo--je, restavracija na celjski železniški postaji, CeleiaparkCelje in pošla Celje: likovna dela Vlada CeriÁa. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorj ev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov izserij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca O^Aio^aiCogo/a ter ^afik Rudolfa 5pa7izta na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razsta va Morije Gai>er :OTICEK Planinsko društvo Matica Celje vabi 13. aprila na izlet na Vojskarsko planoto, na severozahodni rob lYnovske^ gozda in na 1.129 m visoki Škol). Odhod avtobusa s postajališča pred garažno hišo na Ljubljar^ cesti jeob6.00. Planinsko društvo Galicija vabi na tradicionalno srečanje na velikončni ponedeljek, IB.aprila.naGori.Sv. maša bo ob 11, uri, smoii Uradne ure: od torka do petka med 12. in20. uro, v soboto med 9, in U. uro ter med 15. in 20, uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: - možnost najema^asbene sobe (v prostorih DruStva ^OCL) - brezplačen tečaj računalništva za za-čemike (SMOCL, mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazli6 nejših vstopnic preko sistema Even-tim - 5MOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure - brezplačne inštnikcije matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petica • brezplačen inter^vni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi KS^ Torek ob 21. uri, Companeros caffe, Ljubljana: Celani u Lublani, druženje članov KŠOC Redno dogaianie: Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici ID.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE DRUŠTVO REGIONALNA VARNA mâA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 Sent- Slovensko združenje za duševno zdravje Cdnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA 2ENSKEIN OTROKE* ŽRTVE NASUJA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01 -524-19-93, e-mail! društvosos^djustvo-fios.si ZAVOD VTR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 49000 24, 031 288 827 ntttfrfiH cente- Sobota od 9.30 do 12. ure, auij: Palček in 2rvonček, čarobna dežela, sobotna ustvarjainica in lutkovni predstavi Četrtek 20. uri: Amarige, otvoritev razstave Neje Likar, dijakinje 4. letnika Gimnazije Celje - Center Mesec neformalnega učenja april 09: Torek ob 15.30: delavnica hitrega branja in pomnenja, vodi psihologinja Marija HrovatiČ Torek ob 16.30: tečaj osnov risanja In slikanja, vodi likovna pedago^nja Manja Vadla Redno dogajanje v dvorani: tae do - Šponna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršelg KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: če* trtekob 19. uri. Petek, 10. apni, ob 17.30 uri. P2 [športni pari;): Zajčkove delavnice, ustvarjanje na temo velike noči Č«nek, 16. april, ob 18. uri.P2, športni park; Aerodinamika ui tehnika lete-oja;dkd jxedas^ o jadralnonpadalscvu Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Pilate»: Zgornji trg - RA Kozjansko, ponedeljki ob 17.30, informacije na 031 812-533 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja. sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnilcom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do I9.00. pisarna Rdečega križa, Mesttii trg 5, Šentjur. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati žMjen je dnem in ne dneve Življenju; Kocenova4-8, Celje tel.: 03/548 60 11 dJi 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA. telefon; 03/492-55-80 Skupine: za starte, za razvezane, za Ženske. Žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali ŽiTve psihičnega nasilja CENTER 2A POMOČ NA DOMU Ttlefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRU^O OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov irg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedel jek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-SO) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRU^O ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INSTITUT ETEOS 031555 &44, eteos.zdKi^gmail.com, Gosposka ulica 2. Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehraru in vzgoji otrok. Srečanja ^a staršezotroki do6 leta starostí. Podjetje ^^^&RC, do.o. Direktor SreÛcoSrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-trino d^avnost Nask»v: Pr^emova 19.300C Celje, telefon (03) 4225190. fax: (03) 5441032, Novi tednikuduja vsak lotGkin petek, cena torkov?^ izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpećan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189.60 EUR. Številka transakcijskegara* čuna: 06000 00267S1320. Ne)áfOčáúh rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: O^o, d-d., Tiskarsko središče, Ďuoajska 5, direktor Bogdan Roniih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8^5% davek na dodano vrednost. NOVI TCDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn Namestnica odg. ur.: Ivana StamejČić Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjaaesign.com E-mail uredništva: lednlk^t-rc.si E-mail tehničnega uredništva: iehnika.iednik€>nt-rc.si KADIO CCUi Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mall v studiu: info^radiocelje.com URfUNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko« Špela Kuralt. Rozman Petek, UrSka Selišnik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk AfiEMCUA Opras^ja tiženje o^asne^ prostora v Novem tedniku In Radiu Celje ter nu^ ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: ZUtko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor KtenovŠek. Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem o^asov po elekt poští: agend}a(§^{-rcsí m NOVI TEDNIK PEA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: pomirjajoč tretma za okrog oči Planet Spa - grško morje in dnevno-nočna krema Total Radiance kozmetičnega podjetja Avon 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč 3.-5. nagrada: vstopnica za Fitnes center Titanium v dvorani ZJatorog v Celju Pri žrebanju bomo upoStevalL vse pravilne rešitve (geslo)» ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do Četrtka, 16. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke. ki je LzSla 3. aprila. Rešitev nagradne križanke iz st, 26 Vodoravno: SMOLE, RAPER, ARENA. MAKO, ODER> OTO, AK. PLANT. RA, SPLET, ARTILEREC, KRESAL, ŠA, FLOTA, ROSTRA, ANTIKVAR, IMAN, BIRKIN, NA, VI, ESAD, ETIKA, ALARM, ANTIPASAT, ČER, EN, JAKIČ, JU, KAROU, AC, RAJ, KROV, NOVAK, VA, OA, AMERIKANI2EM, KRILATICA, IDILA, TOVOR, ANAKONDA, AGENS, TVAR, AS. Geslo: Najbolj znani štajerski pevski legendi. Izid žrebanja I. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Weilnessa Aspara Šentjur in dve vstopnici za bazenu Golovec 7P0 Celje, prejme Mineja Verk, Strmca 31, 5270 Uško. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč, prejme Nina Bezovšek, Luže 6Ô. 4212 Visoko. 3.-5. nagrado, bon za S evrov podjetja Romana Brgleza z Vranskega, prejmejo: Doris Verovšek. Vojkova 5, SOOO Celje; Janez Gračnar, Šentvid 42,322S Planina pri Sevnici in Rok Guček, Kri-vica 3, 3262 Prevorje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 à |4 1 S \é 1 7 ř 10 11 i2 13 |14 1 16 1 17 ti 19 26 n >22 23 24 1 1 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN OiUL Pred vami je teden, ko vam bo uspelo doseči tudi tisto, kar si že tako doigo telite, še predvsem (o velja za ljubezensko življenje, kjer ste bili do-sî^ kar nekako prikrajšani. Sedaj bo povsem drugače Otl* Še vedno vas bo mikalo, da naredite odločilni korak pri osebi, ki vam zadnje čase vse preveč buri domišljijo. Zakaj tako dotgo odlašale, ko pa vendar vidite, da je tukaj konkurenca precej pred vami 1] Ona: Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo' še prav. Potrudite se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanje okolice. On: Kritična presoja partner-ke vam bo pokazala, da vendarle nt vse v najlepšem redu, četudi na prvi pogled i2gleda tako. Prav zato se bosta iskreno pogovorila in konec koncev tudi razrešila nesoglasja med vama. Ona: Nikar ne jemljite ravnanja neke prijateljice preveč osebrw. saj vam ni hotela prav nič škodovati Prej nasprotno ■ že večkrat vam je pomagala in tudi tokrai je s svojim ravnanjem povsem na vaši strani. On: Na izletu se boste lepo zabavali, zaio se mu ne odpovejte, saj rmslednja priložnost ne bo prišla prav hitro. Na partnerko pozabite, saj si tudi ona včasih privošči manjšo avanturo, ki pa le utrdi vajin odnos. Ona: čeprav vsem ne bo všeč, morate zadevo izpeljati do konca, drugače boste preveč izgubili. Predvsem pa se zavedajte, da ni nihče povsem brez napak. To velja tudi za vas in to kar v precejšnji men. On: Pričakovar^a v ljubezni se bodo več kot izpolnila, saj vas bo poklicala prijaielji-CÛ, za katero že kar nekaj časa zaljubljeno vzdihujete. Na vsak miftří boste postaU veliko bolj samozavestni. DVOJČKA ^ ■ strelec ^ Ona: Ze dolgo vas mučijo stvari, ki pa jih boste s pomočjo telefonskega pogovora kmalu razrešili. Novice, ki jih pričakujete, bodo še veliko boljše, kot so iiila foia najbolj optimistična pričakovanja. On: Naenkrat se bo pojavila Še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte še preden boste ugotovili, kc^ si žeU. Toda hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer. Ona: Po krajšem zatišju v ljubezni boste spet zasijali v vsem svojem sijaju in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že kar nekaj Časa negre tz mislL 7b-krai boste uporabili taktiko, ki seji ne bo mogoče upreti. Orv Znašli se boste sredi prave zmešnjave, za katero niste prav nič krivt Pomagal vam bo nekdo, od katerega tega ne bi nikoli pričakovali. Pokažite vsaj TTUib hvaležnosti in ne bo vam žal. JJl Ona: Končno lahko pričakujete izpolnitev pričakovan) v ljubezni, SQ so zvezde povsem na vďifi strani. Pustite se zapeljati in spoznali boste tudi tiste strani partTierfa, ki so vam bile doslej skrile. On: V odnosu s partnerko boste deležni Čudovitih trenutkov, ko se boste počutili kot v devetih nebesih. Tako se vam bo ponudila odlična priložnost» da si končrw uresničite dolgoletno željo, ki vam ne da miru. DEVICA ^ Ona: Dobili boste lep kompliment, kar vam bo v veliki meri izboljšalo samozavest. Ponudila se vam bo odličrui priložnost, da si izboljšate finanč-ru) stanje, zato jo kar najbolje izkoristile. On: Pomotoma se boste znašli v situaciji, ko boste izvedeli tudi nekaj, tor v resnici ne bo namenjeno vašim ušesom. Izkoristite priložnost, ki se vam bo s tern ponudila, saj bodo dobički večji, kot boste pričakovali. Ona: Dober prijatelj vam bo zaupal, da sle mu noro všeč in vas s tem povsem zmedel. Še predvsem zato, ker je tudi v vašem srca želja, da bi nekaj naredili, a še sami ne veste, ali si to tudi v resnia želite. On: Ni potrebno, da vediw poveste vse. kar se je zgodilo. Če bi bili le kanček diskretnej-Ši, se stvar ne bi razvedela, vi pa bi Še vedru) uživali privilegije. ki ste jih sicer izgubili. Boste pa drugíí zato previdnejši KOZOROG Ona: Pokazati jezo in Čustva je nekaj povsem Človeškega in se tega ni treba sramovati ter skrivati Nefedo izmed prijateljev bo Šel v svojih rmme-rah predaleč, pa vam bo enostavno preklelo in prepir bo tu. On: $ kritičnim pogledom rm svoja pretekla dejanja si boste končno noxediXi jasno sliko, kako in kaj v prihodnje. To velja v prvi yríri predvsem za i/ute-žensko i^vljenje, kjersevamobe-tajo boljši časL VODNAR Ona: Nekdo vam nepresta-rw izkazuje naklanjeru:>st, a bodite previdni, kajti rui podlagi prvih UÍÍ50U Še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati modrosti! On: Človek potrebuje skrivnosti. zalo se nikar preveč ne vtikajte v pr^ateljeve zasebne zadeve, drugače boste zašU v velike težave. Star pregovor pravi, daje ruijprej treba pomesti pred lasmim pragoml Ona: Lahko si obetate pomoč partnerja, saj so njegovi intere-si v veliki meri vezani rm vaš uspeh. Delo bo sicer potekalo precej počasi, ventlar se vam konec koncev nui preveC ne mudi. On: Pred vami je zelo prijet-naavantura, ki pa bo Žal le prehodnega značaja, vendar ni vzroka za obvpavanje. Je pač tako. da življenje ubira svoja pota. Sprostite se, čaka vas prijetno presenečenje! ASTRO. Plin. 4. Celje 090 4208 S - RUMENAlSjrRÎKN Zmagovalci polke in valčka Na festivalu Slovenska polka in valček je minuli petek nastopilo 12 izvajalcev, ki so se predstavili s šestimi pol- kami in Šestimi valčki. Po izboru strokovne komisije je slovenska polka leta postala skladba Če te luna nosi (Igor PodpeČan - Vera Kum-prej - Igor Podpečan) v Izvedbi ansambla Golte, slovenski valček leta pa sklad- Aitsambel Gohe - Toni Drobaž Ur brata Andrej in ûresor Rak. Ana in Andrej sta tudi zaplesala. ba Del srca v Izvedbi ansambla Roka Žlindre, ki je prejel tudi nagrado za najboljšo skladbo v celoti po iz- boru gledalcev in poslušalcev. Prireditev sta vodila Ana Dolinar in Andrej Hofer, doma iz Šmartnega ob Paki, ki je bil tudi urednik in scenarist prireditve. Foto: STANE SRSEN Lajf poklon Celju Film Lajf, ki si ga v Planetu Tnè v Celju lahko ogledate do 15. apriJa, je bil na 11. Festivalu slovenskega lilma izbran za najboljši celovečerni film, igralec Renato Jen-ček pa je dobO Stopovo nagrado za igralca leta 2008. Poleg Renata Jenčka so se v filmu predstavili še številni drugi igralci SLG Celje, prav tako je bil film posnel na ulicah Celja, Komična mladinska drama Lajř prikazuje Življenje najstnikov v urbanem okolju danes. Scenarij so direktorici SLG Celje Tini Kosi s svojimi pripovedmi pomagali ustvariti dijaki Šolskega centra Celje. Sicer pa je Tina na premieri, ki je bila minuli teden v Ljubljani (v Celju je žal ni bilo), povedala, da se je sama odločila, da otroka obdrži. Je Tina, ki je v filmu tudi zaigraJa, pravzajwav Ana? Ideja o novem scenariju za gledališko in fílmsko predstavo je že v Tininih mislih, na Mah pa tudi lahko pričakujejo poziv, da soustvarijo scer^j. SB f Zamaknjena pogleda ali »krinka«? Le kam sta se zagledala prvi mož Banke Celje Dušan Drofenik ter 5ei laške Thermane Roman Matek? Morda pa je to le krinka, da se ni že na daieč opazilo» o čem se pogovarjata. »Dušan, daj no. Za tak projekt kot je na§, bi pa lahko razvezal mošnjiček ...« »Hja. kaj pa vem, Saj ve§, da v turizmu ne cvetijo več le rožice.« »Tto so le zlobni jeziki, Dušan, ti povem. PosiuSaj. takole bi lahko naredila ...« Potem pa se naša domišljija (zgolj Iz previdnosti) konča. Foto: SHERPA Renatov nećak Jure Kocman, Ana Jen»k. Renato Jenček, Greta Jenček vvinniir.novitediiik.com Veliko razlogov za nasmeh! Marijan in Majda Petan si znala vzeti čas samo zase. TU-di lo je njuna sreča, kot po- jeta v skladbi z istim naslovom. >»Spomni se, kako sva prvič skupaj šla na ples,« pra- FLE5KARSTVO FASAĐERSTVO ^KUGLER Kosov^ova 16 3000 CEUE GSM 041 6S1 056 Tel 03 490 02tS www. rádi ocelje.com vi Majda Marijanu, ki ji odgovarja: »Spomni se, kako žarel jeprvomajski kres.« Takrat sta se vprašala, če res ogenj sreče je nasmeh v njunih očeh? V teh dneh sta imela vsekakor veliko vzrokov ta smeh in otroško na gaj i-vost, saj je Marijan v okviru Lions kluba Celje uspešno pripravil vse za koncert za invalida Danijela Spasojevi-ča» praznoval je rojstni dan, hkrati pa sta dobila tudi vnuka Maksa. »Ker je bil težek 4.030 gramov je dobil ime Maks, ker pa je imel kar 52 centimetrov, se piSe Longar,« se je malo pošalil Marijan Petan - a je vse to tudi resnica. Srečno mamici Katji Petan Longar. Foto: Grup A