Leto IV., štev. 205 V L|ubl|ant, nedoll® dne 2. septembra 1923 l'u$tnlna pavSallrauu Cena 2 Din «H*I» o" ♦ «lu«ra|. Stane mesečno 12-50 Din (t inozemstvo 26'— r ■(obvezo* Oglaal po tarifa. Uredništvo: HOdošičeva cesta a 1.18/1 Telefon *t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko Račun pri poslu. ittkov. uvodu ite». 11.842. Današnja številka obsega 16 strani ln stane dva dinarja. Posamezne liste vloitte drugega v irugega po številkah, ki so označene na čelu vsake priloge: III. prilogo v II., obe v prvo Ud. Reška paritetna komisija končala svoje delo SKLEPI SE DRŽE TAJNO. — V BEOGRADU ŠE NIČESAR NE VODO. Ljubljana, 1. septembra. Po vrsti padajo klerikalna načela. Rcpublikaustvo je odpravljeno. Bilo je le vaba za maso. Socijalizem SLS jo v likvidaciji. Ko bo zadušili »Večerni list* in speljali dr. Gosarja v ponesrečeno kandidaturo v Ljubljani, je iz te najbolj vidne točke klerikalnega na-Btoiianja v Ljubljani in pred delavci postala skromna, stranska, Bmrti posvečena postavka. Govori gg. Ušenič-nika in Brejca na katoliškem shodu so bili pravzaprav ljuta lekcija dr. Gosarju in K r e m ž a r j u, ki sta poražena in zrinjona s pozorišča. Tragikomika, ki je posledica uonad-nlh prememb fronte, pa je šo večja v obratu klerikalcev napram Radiču. Kakšna reč je bila po volitvah, ko se sklepal federativni blok! Šepetali so jo si mežikali, češ, da je država že razbita, slovenska republika, pod klerikalnim predsedstvom sigurna! Naši vojaki so že na potu iz Makedonije. In nastopi ▼ Zagrebu! Prisege slovensko-hrvatske vernosti. Hrvatje so kar pozabili, da niso klerikalci in objemali okrogle bratce. Danes je vsej javnosti znano, da jc ljubezni konec. Radič je bil klerikalcem le- trenoten predmet političnega posla, kakor jim je n. pr. slovenstvo, univerza, republikanstvo, socijalizem. SLS jo stranka vbistvu brezna-5 e I, ki jI je gospostvo katoliške hierarhije nad posvetnim blagom ln dušami edini in končni cilj. Kakor židov-stvo, ki mu je cilj ekonomsko gospostvo Židov nad vsem svetom, tako tudi klerikalizem pograbi vse, kar Je za trenutek masam simpatično, in »i dene za klobuk. Tako je bil za par mesecev tudi nečuven prijatelj Hrvatov, Radič je bil polbog. Ko pa je Radič začel izvrševati to, kar se je SLS ž njim dogovorila, s potovanjem v London hoteč dovčerajš-nje ideale SLS oiivotvoriti z zunanjo Intervencijo, se je izkazalo, da klerikalcem nI šlo za te ideale, šlo jim je ta moč, za vladne službe, za konkor-dat, za duhovniško plače ln — da rabimo iz »Slovenčevcga« vokabularja pravi izraz — klerikalcem je Šlo in gre za korito. Iz Savla so postali Pavli. Hrvatje, do včeraj bratje in sobojevniki, so danes naenkrat protivniki, nepremišljene tadale, ki hočejo z glavo skozi zid. In vendar nočejo nič drugega kot je bilo volilnem programu SLS. Revizija ustave ni več aktualna, vprašanje je še, kdo bo veliki župan v Ljubljani, za mariborsko in ljubljansko oblast skupaj. Iz Orlanda furiosa je postal Bachov fiuzar. Gorje ti, Radič, stari policijski duh klerikalstva je vzplamtel, armada dobro rejenih policistov v črnih suta-nah, to pot ne s pikeihavbo, ampak s tajkačo na glavi, te zdaj pogazi. Vojaška vprašanja so odstavljena, Javčna še bolj, pač pa se razmišlja, kako bi se zakon o višjem šolskem svetu spremenil in kako bi se učitelji disciplinarno podredili župnikom. Kaj uradniki, trboveljski delavci in želez-ničarji, kaj zahteve obrtnikov! Za te velja »kuš«, zdaj gre za to, da se tiha družba z vlado, ki nam je prinesla ku-luk in povišek davkov, a niti pare za Slovenijo, izpremeni v javno družbo l'f> geslu: vi stiskajte demokrate v Srbiji, mi pa dobimo monopol v Sloveniji, brate Hrvate pa lahko pobijemo — ' zakonom o zaščiti države. Zoper ta takon so sicer divjali klerikalci, kar so mogli, a danes so pripravljeni, 2 njim pritisniti blokaše na Hrvatskem. Mi mirno pričakujemo in opazujemo la naravni razvoj stvari. Klerikalec je [peminjal dlako, narave pa ne more. ^ smehom motrimo ta obrat. Že cd IS. marca sem kaže 21 klerikalnih poslancev, kaj znajo. Od tedaj nazaduje Slovenija. A klerikalna prava narava irihja na dnevno svetlobo. Le naprej 'ako, a da vam drevesa ne zrasto v nebesa, se bo že skrbelo. Kajti, če so •udi radikalci po metodah pravzaprav favno isti, kakor so bili dunajski mo-Sotci, Srbija in Jugoslavija nista Avstrija. Vsi radikalsko - klerikalni cb-iemi, In naj se tudi iz priležništva razvije morganatski zakon, nosijo kal Rim, 1. septembra, s. Agenzia Štefani javlja službeno: Italijansko - jugoslovanska paritetna komisija je končala svoje delo. Izid posvetovanj bo v prihodnjih dneh izročen obema vladama. Jugoslovanska dclegacija je izjavila, da bo predložila odločitev svoji vladi v 14. dneh. Dunaj, 1. septembra, j. Paritetna komisija je včeraj ob osmih končala 8 sejami. Predsednik jugoslovanske delegacije dr. Rybaf Je odpotoval v Beograd. Pogodba mora biti po sporazumu v 15. dneh sprejeta ali odklonjena. Ako katera Izmed prizadetih držav sporazum odkloni, pade s tem tudi rapallska pogodba in nastopi popolnoma nova situacija. Rim, 1. septembra, d. Za sinoči napovedani ekspozč ministrskega predsednika Mussolinija o reškem vprašanju je odpadel. Sklepi slnočnje seje paritetne komisije se drže strogo taj-do. Bržčas se objavijo šele po ratifikaciji doseženega sporazuma po obeh vladah, kar se zgodi v 15. dneh. Beograd, 1. septembra, r. Nocoj je pomočnik ministra zunanjih poslov Panta Gavrilovid sprejel vašega dopis- nika in tnu izjavil, da ministrstvo zunanjih del doslej 8e nt bilo obveščeno o tem, da Je dosežen sporazum v reškem vpri-ianju, o čemer javljata današnja »Vreme« in »Politika«. »Ako bi bil sporazum že dosežen,« je rekel gasp. Gavrilovid, »bi bil to vladi že javil naš poslanik v IUmu Antonije vid. Zaradi tega se morajo vsa poročila o doseženem sporazumu glede reškega vprašanja sprejeti z rezervo vse dotlej, dokler člani naše delegacije v paritetni komisiji o tem uradno ne obveste vlade. To se doslej šo ni zgodilo. Zato mi je tudi nemogoče izjaviti, ali je Test o roku 15 dni, o katerem govore nekateri listi, točna ali ne. Nasprotna moram izjaviti, da se 81. avgusta ne more smatrati kot skrajni rok za rešitev reškega vprašanja, ker v resnici ni bilo nobenega ultimata. Italijanska vlada je samo izrazila željo, da bi se reško vprašanje rešilo do 31. avgusta, kar je sprejela naša vlada na znanje, računajoč s svoje strani na raožnoat, da se to vpraSa-nje čim preje uredi, in odloži z dnevnega reda.« Italijani otvorili sovražnosti proti Grkom BOMBARDIRANJE KRFA. - KRVAVA OKUPACIJA OTOKA. - RAZ- BURJENJE V ATENAH. - VOJNO STANJE NA GRŠKI M. Parii, 1. septembra, r. Dane« ob treh] Rim, 1. septembra, k. Danes zvečer j« popoldne se je izkrcal neki kapetan lta- j izšla posebna izdaja »Corriore Italiano«. lijanske vojne mornarice na otoku Ivrfu ( ki poroča, da se je italijanska okupacl-in Izjavil grškemu prefektu, da bo divl- j Ja razširila tudi ie na druge manjše Rr-zija Italijanskega vojnega brodovja blokirala otok in ob 4. popoldne mesto zasedla. Takoj nato je prispel v luko oddelek italljauskega brodovja in je komandant zahteval kapitulacijo mesta in raz- obešenie bele zastave. Prefekt Je odgovo- J"v"'" "" ,, j 1 ,. , j i (.'lašeno obsedno stanje, ril, da mora zahtevati najprej od svoje ' vlade Instrukcije Iu pripomnil, da se bo ORSKl APEL NA ZVEZO NARODOV. s silo uprl okupaciji, ako se mu tegu ne A(enP) , S(.pt».inl> ra. s. Italijanski po- dovolk Toda italijansko čete so se med ,,anik „ A(enal] je ,porofu vforaj grške- pod zaščito . mu tunalljemu niinistru, da je grški od- Ske otoke, dočim otok Samos ie m zaseden. OBSEDNO STANJE SA GR8KRM. Pari«, 1. septembra. ». med obema državama. Naša vlada Je vzela na znanje obe obvestili, toda o njih še nI sklepala. Beograd, 1. septembra, p. Danes dopoldne je posetll pomočnika ministra zunanjih poslov Panta Gavrilovlča francoski poslanik Simon, da se pouči, kako bo nastopala naša vlada glede na italijan-sko-grški spor. CELA MALA ANTANTA PROTI ITALIJI. Praga, 1. septembra, n. V tukajšnjih diplomatskih krogih Izjavljajo, da Mala antanta ne more dovoliti, da Italija povodom grško-Italljanskega spora vzame v svoje roke ključ do Jadrana. Iz Istih virov se doznava, da je naš minister zunanjih poslov dr. Ninčič prosil dr. Bene-ša, naj Intervenira pri londonski vladi. tem že pričele izkrcavati italijanskega brodovja, ki je otvorilo; f noladugteUj vsled jC8ar daje itaii ogenj proti policijski »oli, ki se je takoj ^ vlada gr,kl 5,. pet ur jagI1) d„ vnela. Istočasno so letali nad mestom vnovj8 0(lg0V0ri na ujene »hleve. Oh aeroplani ln metali bombe. Mestna upra- |reh popoldne po je odšel italijanski po-va je bila izročena admiralu Bellinlju. | slnnik el v lunanjo ministrstvo in na-Italijani so zahtevali takoj po okupaciji i da 80 italijansko {cte usedle Krt. kapitulacijo gamizijo in landarmerlje, Vea, 0 rasedbl Krfa jo w.budila v Ate-kakor tudi izročitev vseh vojašnic In voj- nah 3ploJno 0g0r{enje. 0rSk» ,lada so jo nega materljala. Policijska šola je bila hrlojavno »tirtiila na generalno lajuUtm med bombardiranjem popolnoma uničena. ZrMe Mro(ioT ln tabtevala, da previs London, 1. septembra, a. I« Aten po- m(j Z¥ela naro(loT v 8poru v!ogo ra„0. ročajo: Pred zasedbo Krfa je Italijanska di5{a obenem protestira proti sovražne-mornarica brez napovedi pol ure bom- mu {,„„ Ita|jje |n Mhteva 7.ado'5enje za bardirala mesto. 15 oseb Je ubitih. Po- dogodke T Trstu, kjer je bila neka grška lirijska lola ln oroiniška kasarna sta ras- „8lava ,cjKalla. Dalje sporoča grška dejani. Grška mornarica, ki je bila u»i- vladl)i da g0 vpj poskUFii ogledovati mo drana pred Kriškim pristanišfem, se Je rn(:e 08tall dosodaj brezuspešni, da pa j> umaknila. guverner Epira ukrenil vso potrebno, d« Rim, 1. septembra, j. Mussolini je na , 9e prldn z|0?incem na sled. Domneva se današnji kabinetni seji vlade izčrpno po- • d(1 ao lbpJSan v notrnniost Albanije, ročal o ukrepih, ki jih je ukrenila Italijanska vojska severno ln južno mesta MU8SOL1NIJEVA UTEMELJITEV Krfa. IzjavU Je, da zasedba ni potekla1 ZASEDBE, brez prelivanja krvi, ker se mesto po | Rim, 1. septembra, s. Ministrski pred-prvem pozivu ni hotelo udatl. Pri tem je; sednik Mussolini je poslal vsem zunanjim bilo 10 civilnih oseb ranjenih In mrtvih, j diplomatskim zastopnikom brzojavke, v 80 grSkih vojakov je bilo ujetih, ostali i katerih Jim sporoča, da so je oddelek pa so se oblekli civilno. Italijanske čete | italijanskih čet izkrcal nn Krfu In mirno so zasedle strategično važno točke me- j zasedo! mesto. Vendar pa ta čin Italiji-sta. Inozemski konzuli so odšli na krov ne znnči sovražnegn dejanja, temveč se je admiralove ladje. Parobrodnl promet z izvršil samo v varstvo prestiža Italije, ki Grško je prekinjen. Brezžična postaja jo hoče izvesti svojo namere in doseči za-zasedana po italijanskih pomorščakih.! doščenje. Italijanska vlada bo uporabila Komandant mesta je postni kontreadml-1 vsa sredstva, ki so jI na razpolago, da ral SlmonettL I prepreči protiakcije Grške. Grško-italiianski konflikt pred Zvezo narodov GRŠKI APEL NA ZVEZO. - ITALIJA ZANIKA ZVEZI PRAVICO RAZ SODNIKA. Ženeva, 1. septembra, j. Grški zastop-1 nik Politi3 memorandum Grško Zvez! Pašičevi vspehi v inosemstvu! Beograd, 1. septembra, m. ■ grško-italijanskem sporu. Pariz, 1. septembra, h. Tukajšnji po litičnl krogi pričakujejo, da bo Anglija neposredno posegla v grško-ltalljanskl konflikt, ker nikakor ne more dovoliti, da bi Italija svojevoljno kršila zakone Zveze narodov In si prisvajala grško ozemlje. Angleški listi že svare Italijo pred vsakim nepremišljenim korakom in objavljajo proteste proti okupaciji Krfa. «Daily Telegraph« piše, da je Italija prekršila pogodbo o Jonskih otokih iz leta 1863., ki jamči otoku Krfu večno nevtralnost, S svojim nastopom je ustvarila Italija v Sredozemskem morju položaj, ki ga Anglija pod nobenim pogojem no sme dopustiti, ampak bo v slu-odbaru ekspoze o državnem proračunu. I gaju potrebe prevzela vlogo močne roke ____| tudi v vzhodnem delu Sredozemskega Oster nastop Anglije proti Italifi LONDONSKO ČASOPISJE ZAHTEVA TAKOJŠNO ANGLEŠKO INTERVENCIJO. — GROŽNJA Z MEDNARODNO BLOKADO ITALIJE. morja. «Tlmes» govore celo o možnosti mednarodne ekonomske blokade Italije ako bo nadaljevala z vojno akcijo prot: Grški, dokler ne zavzame svojega stališča Zveza narodov. Inozemske borze CURIH: Berlin 0.000052; New-York 554; Rim 25.19; Pariz 31.15; Milan 23.45 Praga 16.30; Budimpešta 0.03; Bukare šta 2.50; Beograd 6; Sofija 5.10; Varša va 0.0028; Dunaj 0.0078; avstrijske žigosano krone 0.0078. TRST: Beograd 25.10 do 25.40, Prag;, 68.75 do 69.25, dinar 25.20 do 25.60. Na srdite napade naših nasprotnikov odgpvorlle najboljše s tem, da prldo* bivate »Jutru* novih naroinlkov,. Trbovellsk« stavka ti Celja nam poročajo z ozlrom na fzjavo »Zveze rudarskih delavcev«, s katero si ie umlla roke nad trboveljskim atentatom, da se lanska tatvina dlnaml-ta v Trbovljah sicer res nI mogla dokazati, da pa je sodnijj ln javnosti znano, da se je lansko leto vršil v Ljubljani kazenski pruces zoper rudarja Franca Bre-gar|a, glede katerega se je doznalo, da je skupno s svojim bratom Alojzijem Bregarjem ukradel 50 kg Uinainita Iz skladišča Trboveljske premogokopne družbe in da sta nameravala Izvesti jeseni leta 1921 atentat na politične osebnosti v Trojanah. Alojzij Bregar je pobegnil, Franc pa Je bil radi poskušenega atentata obsojen na štiri leta težke Ječe. Cela stvar se je organizirala v Ljubljani, navodila pa so se Izvajala potom tretjih oseb v Trbovljah; Pregledajo naj se tudi kazenski spisi o Alojziju Podlogariu, ki Je bil radi po-tuhe Brejarju obsojen. Nedavno |e bil na okrožnem sodišču v Celju obsojen Maks Učakar, ki je istotako iz skladišča v Hrastniku ukradel 6 kg dinamlta, Iz česar sledi, da delavci odtegujejo podjetjem dinamlt, za katerega potem samo oni vedo. Preiskava pokazuje povsem nove smernice in po novih aretacijah, ki zelo kompromitirajo Zvezo rudarskih delavcev, se vidi kam vodijo niti. Vlada bi storila prav, če bi natančneje pogledala osebe Iz trboveljskega procesa. Taki ljudje pač ne zaslužilo zaupanja. Iz Trbovelj nas opozarjajo na agitacijo klerikalcev, zlasti posl. Krcmžarja. Agitatorji trde, da v Kočevju nihče ne dela, da se jutri ustavijo vse industrije, pojutrišnjem železnice. Tudi pretijo. A resnica prodira. Iz čisto človeških razlogov ni nikogar, ki bi delavce zavidal, če si Izvojujejo priboljšck, najmanj pa ml demokrati, ki smo, ko smo sodelovali v vladi, opetovano omogočili delavcem zmago. Danes se nas glupo napada. A s tem se ne da zakriti, da prihaja polom. Ce hočemo preprečiti večjo nesrečo — in to Je dolžnost vsakega poštenega človeka — treba bridko Istino odkrito priznali. Sicer bodo trpeli In že trpč nedolžni. Kdor zavaja delavce v nadaljevanje brezupne borbe, Je zločinec, ako ni pripravljen plačati jim vso škodo. Iz revirja nas dalje opozarjajo, kako se zdaj, ko bo baje mnogo delavcev odpuščenih, vrši čudna prememba fronl. Znano je, da so nemškutarski nameščenci Trboveljske družbe ves čas iskali zaveznikov v boljševlkih. Družila jih Je skupna mržnja zoper našo državo. Na-hu)skali so jih zoper Orjuno, Sokola in 1. maja so vsi skupaj demonstrirali proti narodnjakom. Ti nemčurji zastrupljajo delavce. Zdaj pa se naenkrat skrivajo za svoje prijatelje med uradnlštvom, in odpust grozi mnogim povsem nedolžnim rodbinskim očetom, ki so pač bili solidarni, a nič več. Naša politika mora biti, da vse tulce, zaposlene v naši industriji, najprej na-iomeslimo z domačini. Ce hočete prave krivce res prijeti, boste delali v smeri tega nujnega čiščenja. Razni Nemci in nemčurji so intelektualni sokrivci. Glede domačinov pa treba biti zelo previden, da nedolžni ne postanejo žrtve. «da je izvedel združitev 72 raznovrstnih bolniških blagajn.« Za danes to samo ugotavljamo. + Zopet ena. Qg- dr. Bogumll Vo-šnjak, Josip Drofenik bivša poslanca ln pristaša SKS, snujeta novo stranko, ki jo Imenujeta »agrarno«. Z avtomobilom se vozita okoli, da pridobita podpise za nekak oklic. V agrarno stranko želita dobiti vse prebivalstvo mariborske oblasti zlasti vse naprodnjake, pozneje pa hočeta stranko razširiti na vso državo. V Mariboru začne še leseni Izhajati tednik »Mariborski Gospodar« Pomaga Jim g. Anton Hribar, urednik hrvatske revije Meja. SKS smatrata za razpadlo, a na njenih razvalinah hočeta graditi novo formacijo. + Avstrija proti gradiščansklra Hrvatom. »Koroški Slovenec, doznava, da namerava avstrijska vlada ukiniti samostojnost takozvanega »Burgenlanda« ter razdeliti to ozumlje med Štajersko In Nižjo Avstrijo. Na ta način so gradl-ščanski Hrvati ogroženi, da postanejo neupllvna narodna manjšina. Pri prihodnjih volitvah, ki se vrše meseca oktobra, nastopijo Hrvati sporazumno s Slovenci. Po svetu _ Kongres za pobijanje mednarodnega zločlnstva ee otvorl na Dunaju dne 3. septembra. Bavil se bo z mnogimi vprašanji, ki spadajo v mednarodno stroko. Zborovanja sa bosta poleg vsoh evropskih držav udeleževali tudi Amerika in Japonska. — Albansko žalovanje nad umorom italijanske komisije. Načelnik albanskega tiskovnega urada v Tiranu je brzojavno obvestil agencijo Štefani v Rimu, da jo albanski parlament v znak žalovanja nad umorom italijanske komisije v Albaniji prekinil zasedanje za en dan. Po vseli corkvah so se vršili žalni obredi za žrtve. — Turški minister obsojen na smrt. Vrhovno turško sodišče v Angori jo obsodilo bivšega notranjega ministra Dže-mala na vešala. Vzrok obsodbe tiči v Džemalovem ministrskem delovanju proti kemalistum. Tudi v Turčiji diši po fašizmu. — Monarbistlčne demonstracije avstrijskih republikanskih častnikov. Dunajska »Arbeitor-Zeitung« poroča o demonstracijah avstrijskih častnikov v republikanski vojski. V Brucku ob Muri je v vojaški kantini igrala vojaška godba. V sosednji sobi bo se zbral! častniki in so zahtevali od orkestra, da udari znano »Bog ohrani...», kar se je zgodilo. Vojake, ki so proti dogodku protestirali, je poveljnik pozval na odgovor. Politično beležke Gledališče Ljubljanska opera. Nedelja, 2.: »Nižava«. Pondeljek, 3.: »Prodana nevesta«. Gostovanje ge. Irme Polakove Iz Zagreba v vlogi Marinke. Sreda, 5.: »Seviljski brivec«. Gostuje v vlogi Roslne gospa Vescl-Polla Iz Zagreba. Ljubljanska drama. Torek, 4.: »Kar hočete«. septembra (g. ilerljai Ant.;. Redna šah v torek dne 4. septembra ob 19.80 ud. Udeležba zaradi kongrosa jo za vso -odbornike obvezna. — Odbor. X Nar. čitalnica v Kranju obhaja 1. in 2. sepiombra svojo 00-lotnico. 04 tej priliki od'irij» tudi spominsko ploščo pi-L-i.iku S. Jenku, ki je živel in uiurl v Kranja. Nanovo se preuredita tudi grobova obeli pesnikov, ki počivata v Kranju. Vabimo vee občinstvo na to sla nos - X Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V pondeljok ine 8. septembra ob 8. uri zvečer v pevski dvorani sestanek vseh pevcev in pevk. Pridejo naj osobito tudi vsi novi pevei! PrilHkovati jo polnoštevilne in točne udelež/oel X Kolo Jugoslov. sester bo na iniciativo Kranjske podružnice prodiijalo danes dno 2. septombra razgledna' e s sliko pesnika S. Jenka v prid odboj a za odkritje spominske ploščo po valsh mestih Slovenije. Naj prinese vsakdo svoj obo-los v ta namen. X Gradbeni odsek Sokola Moste vabi na veselico, ki se vrši v pa/.-ku na Ko-deljcvem dno 2. septembra ob 16. uri Spored velikomcston. Zdravo! X IV. redni letni občni zbor slov. pevskega društva *Krako1'0-Trnovo» v Ljubljani, se vrši dne 9. septembra lota 1923. ob 10. uri dopoldno v gostilniških prostorih g. Mateja tioklič*, Prod konjuš uico, z običajnim dnevnim redom. X Danes je iegnanje v Kašljul Ribiči in letošnji kopalci na bob lepo povabljo-ni! — Ivašeljci. X Olepševalno In tujsko prometno društvo v Celju ima dianeB, dno 2. sep tembra cvetlični dan, (Ja. si za najnujnejše olepševalne naprai«a mosta zaaigura vsaj nekoliko dohcdkMv. Po zaslugi iz-vanrodno marljivega, in spretnega vrtnarja so letošnji nfiindi v mestnem vrtu in tudi na ostalUh javnih prostorih mnogoštevilne tujeft naravnost očarali. Naj se izkažo občinstvo na cvetlični dan z majhnim prispevkom hvaležno in podpre šo intenzivneje delo Olepševalnega društva. X Koncert Lafif v Celju. V torek dne 4. septembra Be «. * Iz državne službe. Za davčnega prak-tikanta v Višnji gori je imenovan Anton Perko. Za poštarico 6. razreda v Medvodah je Imenovana Marija Primožič, doslej v poštnem uradu v Ptuju. Stalno so upokojeni: poštni kontrolor Josip Kosi, pošlni poduradnik Roko Antončič in uradnik 4. razreda I. Špolar-Potokar. * Podaljšanje policijsko ure t Ljubljani. Za čas III. ljubljanskega velesejma, t. j. od 1. do 10. septembra 1923. je policijska direkcija v Ljubljani v območju mestne občina ljubljanske dovolila podaljšanje policijske ure za vse gostilno in restavracije v Ljubljani do 24. ure. Za restavracije, točilnice in okrepčevalnice v ograjenem sejmišču do 2. ure po noči. Za kavarno , , «Zvezda», «Evropa», za celo noč, vendar z omejitvijo, da se po 2. uri ne Bmejo točiti alkoholne pijače. * Pobiranje kanalske pristojbino v Celju. Celjska mestna občina je dobila dovoljenje, da sme pobirati v letu 1028. za vzdrževanje kanalov pristojbino v znesku ene pare od vsakega dinarja prejete najemnine za stanovanje ali najemninske vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalcev prostih stanovanj, ako presega najemnina aH najemninska vrednost letnih 25 Din. Za vpeljavo hišnih kanalov v glavne ali mestne te obstoječih poslopjih pa po 10 Din za vpeljavo v stare kanale. * Pobotnice za plačano najeniMioo. , kjer so jim kranjske dame servirale malo za-kusko. V kavarni se je razvila živahna zabnva. Te ni prav nič oviralo dejstvo, da se Je bilo z gosti mogoče pogovarjati Batno v francoskem Jeziku. Pri prijetni zabavi in razgovoru je potekal čas, dokler nI bilo treba odili na kolodvor k večernemu vlaku, ki je goste odpeljal v Ljubljano. Pri obedu in pri zabavi v kavarni je pel kvartet in čitnlniški zbor slovenske domače pesmi, tako da so gostje tudi v tem oziru imeli priliko spoznati našo domovino . Požrtvovalni pevci In sploh občinstvo mesta Kranja, ki Je gostom priredilo tako prisrčen spe-jem, zasluži javno priznanje. Oglasi za sejmske Številke «JUTRA» se sprejemajo tudi na sejmišču razstavni kojl anončne družbo ALOMA COMPANY. Paviljon E Stev. 64. * Kranjski Narodni dom pod itreho. ronosna stavka Narodnega doma v Zvezdi v Kranju, v kateri dobe svoje udobne prostore vsa narodna društva, predvsem cSokol» krasno telovadnico, je pokrita. V stavbi, ki je ponos mesta Kranja, se bo vršila že dne 2. septembra o priliki GOletnice Narodno čitalnice ln odkritja s; inske plošče pesniku Simonu Jenku, prva veselica v velikem obsegu. Pokrit proslor obsega nad 1500 kvadratnih metrov ter zadostuje ob slabem vremenu tudi pri največjem obisku. Državne železnice so dovolilo za proslavo polovično vožnjo ter upamo, da se bodo kulturna društva, knkor tudi posamezniki v velikem številu odzvali vabilu Narodne čitalnice bi poselili Kranj še v večjem številu, kakor ob priliki odkritja nagrobnega spomenika Simonu Jenku pred 50 leti, ko je počastilo spomin samo Ljubljančanov več kakor tristo. Za veselico se obljubljajo razne atrakcije, tako pravi amerikanski bar s plesalkami itd. * Občni zbor Hipotekarno banke ju-goslov. hranilnic jo za nekaj časa preložen. Ta povsem interna zadeva zavoda, za katero se delničarji imajo pomeniti med sabo in glede koje upravni svet od govarja edino Io delničarjem, ne pa cSlov. Narodu^, daje temu listu povod za javne napade. Ljudje, ki ta hip pišejo v »Slov. Narodu*, so v bolnem intrigant-stvu prišli že tako daleč, da ne zaslužijo odgovora. Napad pa je kukavičje jajce eksponentov »Kmečke posojilnice ljubljanske okolice*, ki jo zopet le eksponent »Jan anske banke». Ta politična banka povsem obvladuje «Kmečko», ki je storila še to neprevidnost, da je hranilne vloge imobilizirala i nakupom 50.000 delnic »Jadranske banke* In drugimi transakcijami, ki jih bomo objavili, ako bo »Kmečka* svojo napade nadaljevala. Ljudje, ki imajo maslo na glavi, naj ostanejo doma, to bi lahko uvaževala tudi gg. Knez in Kersnik, katerima Je »Kmečka* privatna kasa. Ti ljudje se raje vežejo s klerikalci, samo da Jim uspe intriga Razni tepčki pa so Jim za vse to nakane slepo orodje. Ce ne bo miru, bomo govorili mnogo jasneje z gg. Kersnikom ln Knezom. * Boj za uradništro mariborske Zaščite dece. Pri zadnji seji mariborskega mestnega šolskega sveta se je tudi raz-motrivalo vprašanje, kdo naj vzdržuje uradnike pri tnmošnji Zaščiti dece. Doslej je nekaj učiMjstva prideljenega Za- kanale pa sme pobirati pristojbino v j 5Ci,i dece- katerega pa ministrstvo za so-znesku 26 Din Dri novih zgradbah, ari I cialno politiko noče prevzeti in s tem obtožiti svojega proračuna. Mestni tolsti svet je zato sklenil, da pusti učiteljstvo, ki je v njegovem stuležu, le do meseca oktobra prt Zaščiti dece. * Kmeta na sejmu. Pred kratkim Bta peljala dva kmota iz okolice Framn svoji kravi na mariborski sejem. Pred meslotu ju sreča neznanec in vpraša po ceni, ki mu jo takoj ugajala. Naročil jima je, naj le ženeta na sejem in gu tam počakata. Na sejmu sta vidola kmeta neznancu, kako je nekaj skrivnostno in a smehom govoril s sinom mesarja Vlahoviča, ki je baš sedaj v poravnalnem postopanju s svojimi upniki. Potem sta morala kmeta gnati živlnčetl k hiši mesarja in gostilničarja Vlahoviča. Tam so jo neznanec zopet nekaj razgovarjal z mladim VluhovI-čem, ki Jo nato zginil, neznanec pa Je pričel šteti denar, kateri mu je že pred polovico kupnine zmanjkal. Nato jo šel iskat Vlahoviča, češ, da mu mora dali maujkujoči denar, toda nazaj ga ni bilo več. Končno sta kmeta situacijo spregledala ln hotela gnati živino domov. Tega pa ni pustila gospa Vlahovič, češ, da eo oni živino kupili od neznunca, ki je zginil. Prišla je policija, ki je odgnala kmota na stražnico ln po triurnem čakanju napravila protokol. Končno sta prišla kmeta do advokata in sedaj preiskuje romantično kupčijo okrožno sodišče. * PemooJ ali sejem? Pišejo nam: Jezikovno je oboje pravilno, Bivamo pa odino le . Rabiti treba načelno izmed enakih oblik le one, ki združujejo, ne pa onih, ki razdružujejo. Srbl-Hrvatl rabijo »sajam* ln zato razumejo , diulektalne posebnosti , (Izgovori ) pane razumejo. Dve tretjini Slovencev (Štajerci, Korošci, Primorci) govore o sejmu, no o semnju, Da Dolenjskem se obe obliki mešata, le Ljubljančan In Gorenjec gresta na »smA>, vondar pa (v glagolu) ne semnnjariti, ampak sejmarita. Zato bodi tudi v svojih publikacijah ln objavah III. ljubljan skl sojem ln ne semenj. * Krivica. Prejeli smo: Reduciran je bil žaudarmerijski major g. Ferenčak v Ptuju, mlad ln agilon častnik, dober Slovenec. Nam je predvsem neumljivo, da se take osebo pošljejo v pokoj. Prav posebno za nepravilno pa smatramo, da se jim ne da časa vsaj pol leta, da si najdejo knko drugo primerno službo. Sramotno je, da država meče tako svoje uslužbence na costo. * Vračanje ruskih beguncev v domovino. Gibanjo ruskih beguncev v Jugosia-vij za povrutek v domovino bo vedno bolj širi. V Beogradu, pa tudi v drugih krajih obstoje cele organizacije, ki vrše propagando za repatrijacijo. Po uradnih podatkih bo je iz naše državo vrnilo doslej že nad 10.000 ruskih beguncev, približno 80.000 pa se Se naboja v Jugosln-viji. V zadnjem času so bajo nacionalistični begunci nastopali proti povratku v Rusijo. V Vlntgarjn postaja nevarno. V petek dopoldne je imela mala družba Izletnikov v Vinlgarju neprijeten doživljaj. Na najožji točki, blizu piramide in železnih vrnte, so začele naenkrat s hriba leteti velike skale In kamenje. K sreči Jo večina popadala v potok in io neznatnej-Š1 del je priletel na leseni hodnik ter ga mestoma porušil. Družba jo bila komaj dvajset metrov od opaBne točke, in le slučaju se ima zahvaliti, da ni bil nihče zadet. Obležal bi bil ubit. Menda je zadnje deževje razrahljalo skalovje nad sotesko. Zato opozarjamo izletnike, naj bodo oprezni na poti skozi Vlnlgnr. * Stavbena podjetnost v Celju. Na mestnem slavbišču, med dr. Kalanovo hišo, Majdičevlm zemljiščem in javno bolnico se zidajo tri nove vile. Vršil se je že potrebni ogled mestno stavbene komisije. Podjetniki bo Rus Srebrnjakov, trgovec Drofenik in major Kargl. * Vinogradi v celjskem okraju obetajo letos zelo slabo letino. Vsied raznih bolezni, ki jih je povzročilo spremenljivo vreme, se sušijo jagode ter rumeni in odpada že listje. Ako september ne bo izredno lep, grozdjo ne bo dozorelo in bo šo ona majhna količina vina, ki utegne ostati, kisla. * Katastrofalen potres ie raboložil 1. t. m. seismografsko-geofiziški zavod v Zagrebu. Potres je moral bili v daljavi 9280 km. * Zve?a dol rndolnlh društev razpnšče-na. Društvo »Zveza dobrodelnih društev* v Ljubljani je razpuščeno, ker že več lel ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. * Silna nevihta v Primorju. Iz Trsta poročajo, da jo prošlo soboto ponoči divjala nad Trstom silna nevihta, ki je povzročila jako mnogo škode. Streho ljudske kopelji poleg morskega svetilnika je vihar odnesel, istotako tudi streho kopališča »Savoia*. Tudi postajno poslopje pri Sv. Andreju je močno poškodovano. Velike <žrjave» v prosti luki je vihar deloma prevrnil, deloma skrivil. Hišico finančnega paznika Jo vrgel vihar v morje, vendar so paznika 3rečno rešili. * Nesreča na vojaškem vežbališčil. V bližini Petrovaradina je Imela v soboto opoldne težko artilerlja svoje vaje. Neki narednik je zapalil petardo, ki jo eksplodirala ter mu odtrgala desno roko. Tudi sicer Je bil po prsih in po glavi težko poškodovan. Težko ranjen jo bil tudi neki redov Oba ponesrečenca sta rodom Sumadinca. * Za 5 litrov vina Jo šlo par volov. Anton RaSlč v Vidmu pri Krškem je prodal nedavno par volov za 44 tisoč K. Po sejmu je šel takoj v krčmo, kjer ga jo njegov znanec prosil za posojilo slo kron, češ, da se hoče iz jeze napiti. Rn-či5 oa ie y svoii baliavosti izvlekel iz topa ves denar, ga razstavil m mizi ln rekel svojemu znancu, du si lahko vzame bankovec po tisoč dinarjev. Ta pa Jo ponudbo odklonil, rekoč, da so zadovoljuje s sto kronami za ceho. Nato je Račič nadalje popival v krčmi In se tako napil, da jo obležal pred stopnjicaml in prišel tam ob vsoh 41 tisoč kron. Zaprli so no-kega Antona Zagrajška radi tatvine, vcudnr pa denarja pri njem niso našli. Vsekakor so jo nn Račlču maščevala ujo-gova kmetsku baharija. * Nesreč« oa ieleiuUkom tiru. Savinjski vlak jo v sredo popoldne povotil no-ko staro boračlco, »tanujočo v Uaberju. Gluha ženica Jo sedela na tračnicah, ko je prihajal vlak. Zgrabil jo Je, odtrgal jI eno roko ln jo po celem teleBU močno razmcBarll. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. Ciganska počonka. V Žabji vasi so cigani nedavno pokradli več psov, katero so v bližnjem gozdu poklali in si pripravili veliko pojedino. Domačini so našli Io še kosil In glave ukradenih psov. * Strokovna šola u brivce. Ker v briv skl obrti primanjkuje strokovno popolne-no kvalificiranih moči, je brivska zadruga sklenila, ustanoviti v Mariboru strokovno iolo. Po zagrebškem vzorcu bo šola imela tri letnike. * Velik vlom v Dubrovniku. V Dubrovniku so neznani storilci vlomili v stanovanje Fridorika Glaviča ter odnesli zlatnine ln dragocenosti v vrodnostl štirih milijonov kron. Vlomilcem še niso prišli na sled. * Vlom v Radeč«h pri Zidanem moitn. V noči od 81. avgusta na 1. t. m. so neznani sllkovcl vlomili v prodajalno gospoda Kranjca ter mu pokradli vse blago. Pustili so mu le slanino In nokaj drugih malonkostl. * Profesor Zalokar se Je vrnil ln zopet redno ordlnlra od jh>1 dveh do treh popoldne. 1873 * Sprejemni dan pri zastopniku pokrajinskega namestnika velikem županu dr. Lukanu v torek, dne 4. t. m., odpade. * -pasta ta zobe beli zobe, dajo jim krasen blišč, odstranjuje neugoden duh iz ust. Dobiva se povsod. 157 * Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je najprlročnejla nova lekarnn Kamor, nn Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora. 1319 * Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah In restavracijah speoijalna vina v steklenicah slovito tvrdko Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. lCli * »Pekaicto* najcenejšo testenine. To potrjujejo vse gospodinje, ki bo napravilo poskušnjo s tem, da so skuhale obenem to in druge. r!rodc, tik ob utripih njenega življenja, kmet čuti lesen že popreje; nJemu le sv. Lovrenc na 10. dan avgusta že prvi Jesenski dan. flsk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdalatell Konznrcll »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. :n»a stalno v zalogi vzalio množino Družba 1LIEIJA, LJubijaaa Kršita Patra tise 8. — 2&0. AiaL-fcoaMLoTbili, kolesa, motociMU, Mcnsa,-fc©x*ij al gros J^ C^T ^^ JOt JES CU LiJUBJLJTANA, palača Ljubljanske kreditne pnevmatika LJUBLJANSKA GRADSENA DRUŽBA z o. z, LJUBLJANA, Rimska oeata štev. 13 Ppojektlpa ln izvršuje najaolidneje zgradbe vseh vrat. Lastno tesarstvo. Stavbeno mizarstvo. Telefon 527. 4650 To6na izvršiti Parna žaga. • v, TOVARNA UMETNCG; ŠKRIIJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA Z.O.Z ŠKO Ustanovljeno leta [Slovenija Dolgoletna garancija za dobro kakovost! 47» Cenejša kakor ilovna opeka! Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) ln portland-cementa, tsled tega Je taka streha vedno mofi> nejia in ne zahteva nobenega popravila. Dolinost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpeino in ognja varno streho. Na Ljubljanskem velesejmu lasten paviljon št. 620. Ljubljanski velesejem, paviljon Smirgelj na platnu Steklen papir Flint papir Šmirglov in steklen papir prirejen za vse industrije in domačo vporabo Toman & Reich, Maribor FUCHS i drug Subotica veletrgovci s papriko nndimo prvovrstno garantirano delikatesno sladko papriko. 4622 Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu paviljon „1" št. 427. Janko Mišič v Kranju izdeluje najboljše lovske puške in dobavlja drugo najmodernejše orolje ter najboljšo v munldjo. Najboljše orodje za kmetovalce in obrtnike na Gorenjskem izdeluje tvrdka Niko Ahačič v Tržiču Kondife, sol, raznovrstne, in morsko, zmleto, prodaja po najnižjih cenah tonama handitov ln mlenjg dlšop ter soli Ljubljana, Rimska o. 6. Ha Ljubljanskim oelBsejmo paviljon „L" št. 1175. Najboljše kotle na Gorenjskem izdeluje poleg drugih kotiarskih izdelkov «174 Franc Sramek v Tržiču Za Izdelovanje najmodernejših promenadnih hahor športnih obleh, raglanou, zimskih suhei j Itd. za gospode in dedke se priporoči JAKOB 5MER9JE kpojškl mojster Ljubljana, Opekarska cesta 31. M54 Fini anglešhi pzorci Bedno na razpolago. Postrežba točna! Cehe nizke! V najem se d A, oziroma se proda hlev pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove oprava «Jutra> Josip Ovcak, Krani 126 (Kolodvorska ulica) prodaja najboljie klobuki na Gorenjskem po najnižjih cenah. — Sprejema -popravilo tudi damske ln moSke klobuke. «;, Za notranje delo transformatorne hiše Elektrarne Fali se sprejme takoj 8 vriih zidarjev z dobro plačo in zu nanjimi dokladami. Vozni stroiki v Falo se povrnejo ako ostane do izvriitve dela. Stanovanje jo preskrbljeno delo traja približno 2 meseca. Prijave se »prejmejo pri stavbenem vodstva v Fali ali pri 4701 Splošni stavbeni družbi v Mariboru Aleksandrova oeata it. 12/1. Na debelo! Na debelo! ;,Jadranf< izvozna fn uvozna družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 9 priporoča svojo veliko zalogo kolonialnega In špecerijskega blaga. Najnižje cene! Točna in solidna postrežba! Telefon interurban št. 113 HM 12 1 si 9 iž 5 iž t S vt PETER KOBAL KRANJ (Slovenija). «?» Tvornloa zt vsakovrstne blazine Iz {Ime In morske trave In za žlmnloe na vzmeteh. Specialna hrdka za Izdelovanje klubskih garnitur. Najnlfje oenal HaliolIdMjIHzSsIkn Zahtevajte altru la saslka I Stavbena parcela z industrijskim tirom v najlepši legi so ceno proda. Tavčar & Svetina, Ljubljana,Gosposvetska c.6. Najstarejša slovenska isi lojzij Hanezič Ljubljana, Slomškova ulica 27. Izdelovanje damskik slamnikov in klobukov Specijalne Aprše-forme Prevzema vsakovrstna popravila V'./ - Ivan BrlcelJ Dunajska cesta 16 se priporoča. Izvršitev točna. Cene zmerna. Sprejme se takoj trgovski starejša moč, dober detailist pri večji specerijski trgovini v Ljubljani. Ozira se le na zanesljivo, spretno in prvovrstno moč. Pismene ponudbe na upravništvo ..Jutra" pod šifro »Trajna služba". 452» Ii. MIKUS LJUBLJANA, Mestni trg 16 izdelovatelj dežnikov. Na drobnol Na debslol Zalog« sprehajalnih palici Popravila točno In solidno I Pravi tržaški biževniki iz pristnega koprlvovega lesa, navadne, pletene, polltirane, močne (furmanske) itd. se dobe v vsaki množini. »07 Vzorci so razstavljeni sedaj na Lju&Uanskein uelesejma pauiijon ,nt. 108. Se prlporoda prva Jugoslovanska tvornloa Mernikov m Ogrln & Pcrič m Laverca pri Ljubljani (Slovenija). armature, sesaljke, zvonovi ™ Strojne tovarne in livarne, d. d., Ljubljana ESSnSE^OEBBS p^** Kupujte in naročajte sukno, modno blago, i. dr. pri Jčau VESfc flssr 4686 LENASI GER 18 NIZKE CENE I USTANOVLJENO 1908 ENGROS - ENDETAIL! prva prtloga „Jutru* št. ti OS, dne 2. septembra 1923. III. ljubljanski veiesejem Slovesna otvoritev Ljubljano, 1. septembra. Ob splošnem zanimanju je bil danes {opoldne slovesno otvorjen III. ljubljanski velesejm, zrcalo gospodarske jioSi Slovenijo in viden izraz velikega napredka našega naroda v svobodni domovini. Kljub vsem velikim tožko-(am, s katerimi se morata boriti naša industrija in obrt, jo razmah nadvse razveseljiv in privlačnost ljubljanskega velesejma vsako leto večja. Letošnjo razstave se udeležuje tudi že znatno število inozemskih tvrdk, ogromna večina razstavljalcev pa jo domačinov, ki morejo s svojimi izdelki z uspehom konkurirati z inozemstvom. Protektorat nad letošnjim velesej-tuoin je prevzel Njeg. Vel. kralj Aleksander, ki pa se radi močnega deževja žal ni mogel udeležiti slovesne otvoritve. Pred sojmskim uradom se je ibraio že okoli 8. dopoldno veliko število občinstva, da pozdravi vladarja. Medtem so neprestano drveli proti sejmišču avtomobili in kočije z odličnimi posti. Ob 9. dopoldne je bila zbrana ža v>a ljubljanska elita in razstavljalci so bili vsi na svojem mestu. Točno ob pol 10. dopoldno je otvo-fi| predsednik glavnega odbora, to-irnar g. Ivan Bonač, vele-sejm z dalj-tim govorom, v katerem je naglašal, di so velesejmi v strupenem ozračju splošnega povojnega političnega in ekonomskega kaosa nekake oaze, ki omogočajo gospodarskim krogom medsebojno spoznavanje, obnavljanje starih in sklepanje novih kupčijskih zvez. Slovenija v tem pogledu nikakor ni hotela zaostali in je ravno s svojimi vzorčnimi razstavami zainteresirala vso jugoslovansko javnost. Naši bratje Hrvatje in Srbi so na svoje veliko začudenje opazili, da se pri nas izdeluje cela vrsta blaga, katero so dosc-daj naročali za drag denar v inozemstvu. Od leta do leta pa postajajo gospodarske vezi med pridobitnimi sloji troimenega naroda silnejše, kar je najboljše znamenje za notranjo konsolidacijo države in za veliki pomen vele-fejmov. Naša industrija, obrt in trgovina je kljub vsem težkočam, s katerimi se je imela boriti v preteklem letu radi padca naše valute in s tem zvezane manjše kupne moči konsumenta, vzdržala borbo in še napredovala, kar priča o njeni življenski sposobnosti. Letošnji velesejm pa je doletela še prav izredna čast, ker je provzel pokroviteljstvo Njeg. Veličanstvo kralj sam. Naš ljubljeni vladar je s tem svečano priznal rodoljubno stremljenje vseh pridobitnih slojev in delavnega ljudstva za čim prejšnjo ozdravljenje gospodarskih razmer naše ujedinjene domovine. Nato je predsednik velesejma g. Iv. Bonač pozdravil navzočega trgovinskega ministra gosp. dr. Dragutina K o j i č a, ministra za vero gosp. dr. J a n j i <5 a, poslanika češkoslovaške republike pooblaščenega ministra g. Jana Š e b o, vse ostale diplomatične in konzularne zastopnike, velikega žu-pana dr. L u k a n a, ljubl janskega župana dr. P e r i č a, mariborskega župana G r č a r j a, admirala K o c h a, škofa dr. Jegliča, divizijskega komandanta polkovnika Vučkoviča, narodna poslanca dr. K o r o š c a in prof. Reisnerja. zastopnike industrijskih, gospodarskih in pridobitnih organizacij, predsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. 13 a j 1 o n i j a, zastopnika Zagrebškega zbora g. I. R a t k o v i č a, kakor tudi vse navzpče načelnike državnih oblasti in zastopnike državne in Južne že- siam uradom Je bu ie ob dveh nabito I Ca so letos razstavila!« računan mnoso poln občinstva, na razstavišču samem I bolj s praktičnimi potrebami nego pri leznice. Brzojavno sta pozdravila otvoritev velesojma notranji minister dr. V u j i č i č in naš goueralni konzul v Gradcu dr. B u d i s a vi j e v i č. Zatem jo imel minister za trgovino in industrijo g. dr. Iv o j i č sledeči govor: »Ljubljanski veiesejem predstavlja nedvomno industrijsko najbolj razvito pokrajino naše države. Slovenija v tem oziru vsekakor prednjači naši domovini. Naši velesejmi so najboljši dokaz, kako je gospodarski razvoj tesno spojen s politiko narodnega edin-stva in s splošno politično konsolidacijo države. Le odtod bo prišel končni spas, odtod se bo rodila velika konsu-macija bodočnosti, za katero vsebuje naša država in naš narod vse predpogoje. Vlada si je svesta svojih dolžnosti in bo storila vse, da izpolni svoj začrtani program. Upa pa, da jo bo podpirala pri tem tudi privatna inicijrv-tiva. Prinašam vam pozdrave kraljevske vlade in zagotovilo njene najlz-datnejše pomoči. Otvarjam v njenem imenu III. ljubljanski velesejm in mu želim najlepših uspehov. Živeli prireditelji!« (Navdušeni »Zivio!» - klici.) V tem trenotku so zadoncli mogočni akordi državne himne, navzoči gostje in občinstvo pa so neprestano vzklikali kralju. Trgovinski minister dr. Kojič In minister ver dr. Jatijič sta si nato v spremstvu zastopnikov velesejma ogle dala posamezne paviljone, in se divila izborni organizaciji, kakor tudi sijajnemu napredovanju slovenske industrije, trgovine in obrti. V Dolničarje-vi restavraciji je priredil sejmski urad povabljenim gostom zakusko. Slavnostni gostje Slovesni otvoritvi so prisostvovali: trgovinski miniBter dr. Kojič, minister za vere dr. Janjič, ministra na razpoloženju dr. Zorjav, dr. Zupanifl, poslanca prof. so tvorili špalir skavti. Malo po treh je pridrvel dvorni avto, v katerem sta sedela kralj Aleksander in njegov stric, knez Arzen. Med viharnim vzkli-kanjem je zavozil avto prod sejmski urad. Nebo tudi to pot ni bilo milo; lilo je kakor iz škafa. Vladarja je pred zbranimi zastopniki centralne in pokrajinske vlade, konzularnim zborom in drugimi visokimi dostojanstveniki pozdravil kot pokrovitelja velesejma predsednik g. Ivan Bonač s kratkim nagovorom, izražajoč neizmerno radost slovenskih industrijcev, trgovcev in obrtnikov, da morejo pokazati Njeg. Veličanstvu sadove svojega dela, ki so v splošni blagor države. Gromki klici: »Zivio kralj!» so pretresli ozračje. Kralj Aleksander se je zahvalil za pozdrav in je naglašal svoje veselje, da si more ogledati razstavo. Obljubil je, da bo z vsemi svojimi močmi l>odpiral stremljenja bujno se razvijajoče industrije in trgovine v Sloveniji, da se čim bolj razvije gospodarska sila države. Želi razstavljalcem najboljši uspeh. (Nove navdušene ovacije vladarju in knezu Arzenu.) Po sprejemu je odšel kralj s sprem stvom v pisarno sejmskega ravnatelja hon. konzula gosp. Dularja, kjer si je ogledal najprej portreta kraljeve dvojice, umetniški deli akad. slikarja g Vavpotiča, nato pa so mu bili predstavljeni vsi člani predsedstva in upravnega odbora velesejma. Kralj je segel vsakemu v roke in se z gospodi živahno razgovarjal. Pri tej priliki se jo poklonila kralju tudi deputaeija iz Beograda, ki je povabila vladarja na proslavo 501ctnicc delovanja guvernerja Narodne banke V a j f e r t a, utemeljitelja srbske industrijo in velikega pospeševatelja industrijskih in trgovskih stremljenj. Kralj Aleksander in knez Arzen sta napravila nato v spremstvu ministrov, konzularnega zbora in drugih visokih prvih dveh velesejmsklli prireditvah. Ta stran, ki se ml zdi za naš sejem, k! bo gotovo ostal stalna Institucija, edino pravilna, gorovl tudi za ugodne Izglede kupčijskih zaključkov. Ljubljanski veliki selenu podaja že v veliki meri sliko jugoslovenske, pred vsem pa precej točno sliko slovenske produkcije. Vidi se sicer, da so nekatere stroke letos celo manj zastopane, tako usnjarska, zato pa druge v tem večji Izbiri. Videti je zlasti zelo veliko vsakovrstnih železnih izdelkov, strolev, orodja, ln to domačih in Inozemskih tvrdk. Popoldne je bilo na sejmišču že popol- prfhaiala. TaKo se računa, da |e olio ž» prvi dan kljub neugodnemu vremenu okrog 20 tisoč posetntkov brez dopoldanskih gostov, ki so se udeležili otvoritve. Toda že tudi prvega dne so se sklepale kupčije, tako v usnjarski, strojni, lesni in zlasti tekstilni stroki. Povpraševanlo je bilo živahno tudi pri galanteriji ter železnih In jeklenih Izdelkih. Po vtisu prvega dne so torej kupčijsk' izgledi povoljni. Tudi drugače je pričakovati letos mnogo več kupčijskih zaključkov radi tega, ker je letina dobro In se bo letos v državi zopet več kupovalo. Letošnja prireditev je braz dvoma pridobila na značaju velike vzorčne razsta ve ln če bomo v tem pogledu vsako le- no vrvenje. Nakupovale! so si prvi dan I to tako napredovali kakor prva tri leta večinoma samo ogledovali blago, da v bo Ljubljanski veliki sejem dobil km a-prihodnjih dneh kupijo Izbrano. Niti dež | lu sloves mednarodne vzorčne razstave. nI oviral procesije, ki je odhajala in- _"ZZIZZ- Gospodarstvo industrijo v Ljubljani, dvor. svet. dr. Mam, češkoslovaški poslanik dr. Jan Seba, zastopnik belgijskega poslanika Andrej Motte, češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, francoski konzul de Flache, italijanski generalni konzul v Zagrebu g. Poccardi, švicarski konzul doktor Pchmldlln, norveški generalni konzul v Beogradu g. Kristijan Vogeli, nemški generalni konzul v Zagrebu dr. Wahbeck, avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Kohlruss, konzul dr. Troll, admiral Koch, ljubljanski župan dr. Pe-rič, mariborski župan g. Grčar, divizije-nar polk. Vučkovid, škof dr. Jeglič, predsednik Zagrebškega zbora L Ratko-vič, podpredsednik Zemaljskega saveza industrijalcev v Zagrebu, bivši podban dr. Bošnjak, načelnik patentnega urada v Beogradu g. Suman, inšpektor v trg. ministrstvu inž. Gjurič, delogat Saveza industrijalcev, v Beogradu dr. Cvetko Gregorič, gen. tajnik Udružcnja industrijalcev, in v Suboticl Milan I)amia-novič; navzoči so bili dalje številni zastopniki industrijskih in trgovskih korporacij, med njimi predsednik trgovinske zbornico g. Ivan Knez, ravnatelj trgovske akademijo M. Bohrn, za Zvezo industrijalcev g. Drag. Hribar, za trgovinsko zbornico v Splitu g. Radiea, imenom mariborskega razstavnega odbora g. Džamonja, mnogo narodnih dam in štovilni zastopniki državnili in civilnih oblasti, korporacij, organizacij in društev. Kralj na velesejmu Žo dopoldne se je bliskoma raznesla po mestu vest, da pride kralj Aleksander šele ob 3. popoldne v Ljubljano, da si ogleda razstavo. Trg pred sejm- dostojanstvenikov pod vodstvom „ . , , „ ..... , predsodnika velesejma g. Bouača in Ueisner in dr Korošec, velik, župan dr., ^odpredsednika g. fvana Jelačina ob- Lukan, načelnik oddelka za trgovino in razstavižf„. Ogledala sta si vse paviljone in se zanimala v prvi vrsti zs domače izdelke. Silen vtis je napravil na vladarja zlasti mogočen razvoj železne industrije v Sloveniji. Vladar se je ustavil pri številnih razstavljal-cih in se informiral o razvoju posameznih panog industrijo. Ponovno je izrazil svojim spremljevalcem svoje začudenje in veselje nad mogočnim razmahom slovenske industrije in trgovine. Med posameznimi paviljoni so tvorili špalir skauti in občinstvo, ki je vladarja neprestano viharno aklamira-lo. Med obhodom se je kralj zadržal tudi na veseličnom proetoru, kjer je Gospodinjska šola »Mladike« pripravila zakusek, stregle pa so dame v narodnih nošah. Po skoro dveurnem obhodu se je kralj Aleksander kmalu po 5. popoldne, očividno že močno utrujen, odpeljal z dvornim avtomobilom naravnost nazaj na Bled in je nameravani obisk vrtnarske razstave moral izostati. Bohinjski sir Olavnl vir dohodkov lmalo bohinjski kmetovalci Iz živinoreje, oziroma iz mlekarstva. Skoro vsako selo v Bohinju Ima svojo sirarno v selu samem, razen tega sirarne na planinah, kamor gre živina poleti na pašo. Sirovo maslo se tu ne ^.».v.™ .».».jv.v,_____izdeluje nego ,samo polnomastnl sir, ki umetniški ^deli akad.'sHkarja g."se pripravlja po načinu ementalskega. s Bohinjci so tekom desetletij prišli do tega, da izdelujejo danes sir, ki se v Bohinju samem prodaja pod imenom »bohinjski sir«, med tem ko ga ogromna večina Izvenbohinjskih trgovcev, osoblto detajlistov, mirno nudi občinstvu pod Imenom »ementalskl sir». Sirarstvo predstavlja za Bohinjce glavni vir dohodkov. Celo pri današnjih nizkih cenah za bohinjski sir — kilogram okoli 45 dinarjev — more srednll bohinjski kmetovalec dohiti dnevno 12 do 15 dinarjev za mleko. Sirarstvo nese za liter mleka okroglo tri dinarje, torej mnogo več, nego bi dalo Izdelovanje sirovega masla. A bohinjska krava bi mogla dati pri pravilni negi ln krmljenju 12, celo do 14 litrov mleka na dan in ga nekaterim dobrini živinorejcem tudi daje, med tem ko dobe mnogi samo 3 do 6 litrov dnevno. Stari ljudje prlpovedulejo, da je bila krava nekdanjo čiste bohinjske pasme mnogo bolj mlečna, nego je današnja, ki je nastala Iz mešanja s tujo alpsko, pred vsem plncgavsko pasmo. Stvar je živinorejskih In mlekarskih strokovnjakov, da posvetijo temu vprašanju več pozornosti In da skrbe Bohinjcem za dobre mlečne krave. V drugI vrsti je treba posvetiti več pozornosti tudi tehnični ln trgovinski strani bohinjskega sirarstva. Tako le vprašanje, če se bohinjski polnomastnl sir ne uporablja včasih premastno mleko. Posebno na poletni paši po prisojnih pašnikih dajejo bohinjske krave abnormalno vlsoko-procentno mastno mleko. V Švici se baje premastno mleko za ementalskl sir ne uporablja. Brezdvomno pa je trgovinska stran zelo slaba. Temeljna napaka je v tem, da sc prodaja premlad sir. Ni nič nenavadnega, da se proda že samo en mesec star bohinjski sir, med tem ko bi se sir mlajši od pol leta sploh lic smel prodajati. Švicarji prodajajo svoj ementalskl sir šele, ko je star najmanj leto dni. Prodajanje mlajšega od polletnega bohinjskega sira bi sc moralo uradno za-branltl, ker prodaja premladega, torej negotovega sira škoduje kakovosti in s tem dobremu glasu bohinjskega sira. Razen tega bi bilo treba malo več organizacije. Vse sirarne po vaseh in pašnikih so siccr organizirane kot društva ali kot registrirane zadruge in delujejo po čistih zadružnih načelih. Privatno-kapitalistlčnih sirarskih podjetij v Bohinju sploh nI. Potrebno pa bi bilo, da si lokalne sirarne napravijo n. pr. v Bohinjski Bistrici svojo zvezo z velikimi modernimi kletmi za dozorevanje ln vskla- danje sira. Zveza bi razen tega vršila prodalo, delala reklamo, sploh organizirala trgovinsko stran In vršila napran vladi lil javnosti Interesno zastopstvi sega bohinjskega sirarstva. Posebno pozornost bi trebalo posvetili strokovni izobrazbi slrarjcv samih. Hvale redna le misel vlade, da se osnuje nekje v Bohinju mlekarska šola. To bi v vsa kem pogledu moglo najpovoljnejc vplivat na razvoj bohinjskega sirarstva. Ze pri današnjem stanju nosi slrarstv' Bohinjcem letno mnogo milijonov dinarjev. Natančne statistike seveda nI, vendar bi se po približni cenitvi menda smel" trditi, da daje kollčkal dobro leto v bo hlnlskih vaseh In na bohinjskih planinali okroglo osemdeset tisoč kilogramov sira Ta sama številka pove mnogo. A dali K se doseči še mnogo povoljnejši uspehi, za kar naj bi skrbeli merodajnl uradni fak torjl In razumnejši bohlnlskl Interesenti«-sami. J—"- Vtisi prvega dneva Vreme otvoritvi sejma ni bilo ugodno. Dopoldne in popoldne je nagajal dež, kar je nekoliko oviralo dobiti pravi vtis, odnosno vstvariti si celotno sliko sejma. Videl pa se je na prvi pogled ogromen napredek napram zadnjima dvema prireditvama. Blaga je razstavljenega mnogo več nego zadnji dve leti, in to tudi v pestrejši izbiri. Oko se ozira sem in tja po pestrosti ln ne ve, kje naj bi se dalle časa zadrževalo, ker so izložbe tudi okusno prirejene. Za temeljiti pregled vsega bogastva izloženih predmetov ie bilo prvi dan še premalo časa, vendar je prvi vtis tak. Naša sadna trgovina Nestalnost sadnih letin ln ix toga izvirajoče pomanjkanje rednih kupčijskih zvez jo največ krivo, da se jo do zad njega časa našo sadjarstvo tako bro/.-smotrno razvijalo in tako malo povzdignilo. Naša dežela je bogat« na sadnem drovju in ima vso potrebno pogoje za razvoj sadjarstva. Našo sadno pokrajine Imajo ugodno lego in ugodno podnebje. Skoda pa, da so sadno vrsto tako pomešane in raznovrstno. To jo velika na paka za kupčijo z namiznim sadjem na debelo in sploh na zunaj. Lansko leto jo bila dobra sadna letina. Letos jo po raznih krajih zopet izjemoma dosti sadja. Treba jo zaradi tega skrbeti, da ga spravimo v denar Največ nese kupčija 7. namiznim sad jem. To sadjo pa mora biti skrbno obrano in po vrstah in kako f osti sortirano (odbrano). Kjer so n. pr. voščenko do ma, tam naj so voščenko skrbno obirajo, sortirajo in po kakovosti proda jajo. Ravno to velja tudi za drugo sad no vrsto. Lepo in dobro namizno sadjt ima zmeraj boljšo ceno in so lahko pre da. Slabšo sadjo naj so pa doma porabi Tu som Bpada prebrano sadje nnmiznil' vrst, stolčeno sadje in drugo manj vredno Badjo, ki ga imenujemo tudi gospodarsko sadje. Tako sadje, ki j>' slabšo kakovosti, naj so porabi za moja in za sušenje. Po krajih, kjer jo dosti lepega sadja, bi se morali domačini zavzeti za povzdi-go redno kupčije, saj v toliko, da bi šli sadnim trgovcem na roko, da bi namref-sadjo nabirali, sortirali in naprej pošiljali. Kjer so važna sadna središča, ugodna za sadno trgovino, tam bi morali imeti zaupanja vredne in podjetne domačo posredovalce, ki bi urejali in pospeševali prodajo sadja in ki bi šli Beograjsko pismo Beograd, koncem avgusta. Sveti Urh, moj patron, bi me gotovo I »e uslišal, ako bi se sedajle obrnil do njega z neko nujno prošnjo: Kako namreč naj Iztresem iz rokava vse pisane 1 beograjske novice tako, da bo stvar imela rep in glavo in bila zatorej všeč Bo-su in ljudem? (Rep in glava — to je najvažnejše pri vsaki stvari in to si dobro tapomnite, dečki mladi, ki se odpravljate na življenja pot!) Zato mi boste oprostili, dragi g. urednik, ako, tako samemu sebi prepuščam, brez vsakršne pomoči, nasveta ln blagoslova, razdelim to pismo kar na poglavja, kakor kakšen roman, in prlčnem iztresati Iz rokava tata!. Prvo poglavje bodi rep, zadnje gla-| va, Al! pa obratno — kakor si kdo želi! Prvo poglavje: V Beogradu straši. Ne, prijateljčki moji, ne mislite, da se Ualim, da vas hočem potegniti! Res straši v Beogradu, da obhaja človeka groza, da se mu lasje ježe in ga obliva kurja polt, ko sliši, kako kriče po ulicah razcapani In ki'',travi kolporterčki »Vremena« In drugih listov že nekaj dni neprestano o nokem »vampirju«, o neki »sa-blastl« (poš»sti), ki se je nevidna vtihotapila v B;oyrad In sedaj tu nevidna straši, da jc j-aj, prejo)! Kurja polt na I kvadrat (da so Izrazim matematično, ('lubltelj plusnv, minusov, kvadratov, korenov in kotnng.-tii:) pa obide človeka, fltn zaiOe v i:u:t!čr.-; siere Bosanske «11-I ce, a]er se ie »vampir« utaborll, Izbrav-15i si za obiekt svojega peklenskega igrač kanja hišo št. 61. Mase ljudstva stoje zgnečene na ulici in strmeč gledajo: Po zraku frči kamenje na nesrečno hišo, da je že poslednje steklo v edinih razbito, da je razpraskana po zidu In obtolčena po strehi. Ljudje gledajo, kurja polt jih obliva, stražniki vohajo po zraku, bajoneti se bliskajo v solncu — kamenje pada na ubogo hišo dalje, nevidne pošasti ne more nihče opaziti. Strašno! Da bi mogel kdo vsaj dognati, odkod besneči «vampir» to kamenje meče: ali iz zemlje ali iz neba, aH tej smeri nasprotno? A tega ni mogoče dognati. Ktanenje pri-frči bliskoma in ga je mogoEe opaziti dobro šele potom, ko se odbije od zidu, ali ko švigne skozi razbito okno. Mogoče izvaja nevidna pošast svojo čndno igro iz nesrečne hiše same? Ne! HiSa je zastražena, zapečatena, do najmanjšega kotička preiskana, še dimnike je pregledala žandarmerija. Toda pošas* Je ne-ugnana, kljubuje že ves teden ceJlm kor-donom policije in žandarmerije ter armadam detektivov. Prifrčl kamen — bajonet policaja ln roka detektiva sta istočasno zamahnila po zraku, da bi »vampirja« pograbila za vrat — pa sta, žali-bože, zamahnila pač le samo po zraku in se žalostno povesila. Preiskali so žc tudi vse bližnje hiše, strehe, dvorišča, kleti, vodnjake, drevesa, če nI mogoče tu kje skrita čudovita pošast. Brez uspeha. Njega, ki ga tako skrbno Iščejo, nI mogoče najti. Kamenje pada na ubogo hišo neprestano dalje, vampir straši dalje. Pač. včeraj, v nedeljo zvočor, bi ga hili skoraj vleil v Knez Mihailovi ulici. Oniča ljudi se je strnila sredi živahne promenade lu zakričala: »Evo za. evo ga!« Navalile so množice, da bi videle »vampirja«, ulica se je zagozdila od človeških teles in zahropela v pričakovanju in radovednosti, toda »vampirja« — nikjer. Bil je to samo običajen »vlc« mladih Beograjčanov, ki so dali s tem duška svojemu ogorčenju, ker se policiji še do sedaj nI posrečilo, da bi ulovili najnovejšo beograjsko rariteto. Drugo poglavje: Beograjski « pijač«. To sicer ne spada med novice, pa vendar ne morem drugače, kakor da na tem častnem mestu lzpregovoritn nekaj besed o beograjskem trgu ali «pijacl» (z naglasom na «i») kakor pravijo Beograjčanke. Troje velikih Je v Beogradu: na Glavnem trgu, na Cvetnem trgu in za Slavijo. Vsa ta tri tržišča živahna, od ranega Jutra do opoldne polna vrveče-ga ljudstva, posebno sedaj, ko »Jesen rumena, dobra žena« le smehljaje po-kimava preko plota s svojim obrazom. Sliv, hrušk, jabolk, breskev, grozdja — vsega tega je na »pljacu« na Izbiro. LJu-bčnlc (dinj), ki jih Beograjčan tako Čisla kar na grmade, kakor so jih Izvrnili z voza kmetje, ki so jih pripeljali v mesto. In kar je glavno — cene zmerne! Samo nekoliko poglejmo: slive kg 2 — 3 Din, breskve kg 4 — 6 Din, grozdje kg 4 — 6 Din, ljubčntce, debele kakor buče, od 5 do 9 Diti komad (seveda pa so tudi temu primerno Izdatne, in ene ne pohrustaš en dan, pa če se še tako trudiš In napenjaš, prijatelj!). Neka gospa, Slovenka, mi je rekla, da prekaša beograjski trg glede živahnosti celo tržaško »pjaco«. Zdi se ml. da le gospa malce pretiravala. Ali vse kakor stoji beograjsiki »pijač« visoko nad zagrebškim, da o ljubljanskem niti govorim ne. Tretje poglavje: Beograjske »narodne kujne». Tudi to pravzaprav ne spada med novice, aH vendar je vredno, da čuje-te nekaj tudi o teh »kunjah«, prijateljčki moji! So te beograjske »narodne (ali domače) kunie« kljub vsej preprostosti ln skromnosti vsega spoštovanja vredne kuhinje, in to zaradi — zmernih cen. Treba pogledati samo na črno tablo, kjer je jelovnlk napisan s kredo, ali pa na kose papirja na mizi, na katerih, ako si spreten, iz kljukastih cir!-čar cirilice, ki io je pisala nevešča roka gazde — kuharja, še dokaj hitro spoznaš vsebino nekoliko orientalsko zafrknjenega jedilnega lista: Čorba 2 Din, gulaž 4 Din, srbski paprikaš 5 Din, džuveč 4 — 5 Din, bo-ranija 6 Din, musaka 6 Din, meso v paradižnikovi omaki 3 — 5 Din, puniene paprike 6 Din, pasu!) «sa šnlclom« 6.50 Din, pasulj sa debrecinom 6.50 Din — iti V vsaki taki «kujni«, '-.i Jih v Beogradu vse polno in kamor zahajajo proti koncu vsakega meseca tudi državni urad nikl in si med zidarji in drugimi delavci naročajo za kosilo čorbo za 2 Din, "ie gostom ob vsakem času na razpolago tudi sladko In kislo mleko. Četrto poglavje: Ribice, jež in zajčki. To pa že spada med novice! V Kralja Milana ulici je neka dcllkatestna trgovina, ki si je oskrbela prav originalno reklamo za svoja vina in likerje. Sredi lepe. iiroke Izložb* v okvlrlu vabljivih steklenic, stoji steklena štirloglata posoda z zlatimi In rdečimi, vedno urno švi-gajočiml ribicami! Okrog te posode sc podi truma belih zajčkov, Iz mračne vo-tllnlce pod posodo pa prikobaca, z rilč-kom pomrdavaje, zdajpazdaj jež, da nastopi svoje dirke v družbi dolgouhih strahopetcev, ki se nikakor ne morejo privaditi na njegove bodeče pozdrave... Posebno zvečer, v žaru električnih luči, jv življenje v tej izložbi zelo živahno: ribice plavajo, zajčki skačejo, jež pa se vzpi nja In objema steklcnlco likerja, žele-si pač na tihem: »en glažek florjana... Razume se, da Je pred izložbo vedno vse polno ljudi, ki gledajo z zanimanjem, nc vein kaj bolj, ali to pisano družbo ribic, zajčkov ln ježa, aH vabljive steklenice: gotovo pa je, da se temu brihtnemu trgov cu njegova originalna reklama obilno rentlra ... Peto poglavje: «OJ, kako so lepo višnjevoiiadah-njcnc!» Pa nI bil Pipec, tisti slavni Pipec, k ga je g. Rudolf pl. Andrcjka tako klasično opisal, junaka iz Bosne in Hercegovine In občudovalca zrelih sliv — mol prijatelj je bil, blagi Janez, ki je prirc-mal iz lepe dežele Štajerske v Beogra. In me na tako genljiv način pozdravi; ko sem neko popoldne v avgustu stop v Idilični Karadjordjev park nad suhlra Mokroluškim potokom. »Oj, poglej jo...!« In Je Izbral iz škrniclja najlepšo slivo jo prijel s palcem in kazalcem desne rr.-ke ter se ji tako proti solnčni luči dvig nieni ljubeznivo nasmehnil, dasiravn:. po »m »tram saamm proizvajalcem, po drugi strani pa sadnim trgovcem na roko. Na ta način bi se lahko veliko dobrega storilo. Vsaka občina mora skrbeti, da spravi ob takih letih sadja v denar. Le to, kar bi se ne dalo prodati, naj se obrno za, različne druge sadno izdelke. Naša dežela bi s primerno organizirano sadno trgovino lahko mnogo več dosegla, kakor je dosedftj. Sadna trgovina potrebuje organizacije, ki mora iziti od pridelovalcev samih. Ti so v prvi vrsti poklicani, da skrbe za vnovčevanje svojega sadnoga pridelka. l'o naših mestih in Jrgih se rabi veliko namiznega sadja, Ce je domača potreba krita, naj so obrne trgovina na roti. V naših razmerah je založiti s sadjem najprej domači konstim po mestih. Nafta mesta trpe danes na pomanjkanju namiznega sadja, dočirn so po deželi sadje zametuje. Naše sadjarstvo ni danes tako razvito, da bi se dala vpeljati izdatnejša trgovina z namiznim sadjem v vnanje države. Pač pa se je prfd loti prodalo v druge državo mnogo moštnega sadja, ki jo prineslo mnogo denarja v našo deželo. Ob ugodnih sadnih letinah moramo tudi to kupčijo pospeševati, da pridemo do denarja. Mešanega moštnega sadja imamo največ za prodajo. Naša dežela ima letos veliko češpelj fn jabolk. Ce ne bomo skrbeli za odjemalce, se je bati, da bo po teh krajih preveč žganja in mošta, odveč domačega konsuma in premalo dohodka. Skrbimo v teh razmerah, da bodo vsaj mestni konsumenti prišli do zdravega in zadostnega sadja. S primorno organizacijo pravočasnih naročil od strani potrebnih konsumeutov, bi se letos lahko mr.ogo namiznega sadja izvozilo in prodalo v Ljubljano in druga mesta in oddalo neposredno potrebnikom. Tako bi se ne le Izdatno pocenilo uživaiije zdravega sadja, ampak tako bi se tudi veliko več prodalo, kakor pa, če prepuščamo vso kupčijo samo sebi in raznim manjšim prekupovalcem. Dežela In mesta bi Imela dobiček od tega. Dežela ima dosti sadja, po mestih je j>a dosti uživalcev. Treba le, da jim s primerno organizacijo olajšamo dostop do tega sadja. Sadjarsko društvo ima lepo nalogo, da posreduje in pomaga enemu in drugemu do cilia. —r—. II. vrtnarska razstava v Ljubljani Celoten vtis razstave je izredno lep fn zudovolji tudi razvajeno oko. Od lan-Bke razstave, ki je bila v maisičem pomanjkljiva, bo vrtnarji napravili velik i-kok naprej. Razstava kaže enotnejši aranžma iu jo zelo skrbno pripravljena. Oko motijo le posamezni predmeti, ki niso »zreli, za razstavo: par suhih vencev v kričečih barvah, kak nesrečno sestavljen šopek in posamezne slabe rastlino. Pa to so malenkosti! Naravni dar, ki ga Imamo Slovenci za gojenje cvetlic, se zrcali na razBtavi očitno. Kazstavljalci zaslužijo naše iskreno priznanje, zlasti čo se upošteva, da se imajo ljubljanski vrtnarji stalno boriti z izredno neugoduimi klimatičnimi razmerami, ki marsikatero kulturo rastlin naravnost izključujejo. Kljub temu so dokazali, kaj zmore spretna roka in žilava vztrajnost. Prepiičani smo, da so sedanji razstavljala pijonirji za tisto mlajSo generacijo, ki ji bo treba nuditi več strokovnega pouka od strani države, da se fa panoga dvigne na nivo sosednjih naprednejših držav. Razstava je odlično zasnovana že v načrtu. Vse stene obširne jahalnice so lično ozaljšano z lepotičnimi rastlinami in zelenjem. Ob stonah so razvrščene skupine posameznih razstavljalcev, ki se skoro neopaženo spajajo druga v drugo. Skupno tvorijo ogromno podkev, sredino razstavnega prostora pa krasi mogočen oval najpestroJSeg* cvetja in zelenja, med njim pa soba kralja. Tla skupin so pokrita s svežim mahom, vse pa kaj lično urojeno in sleherna rastlina nameščena z veščo roko. So tista ljubezniva naivnost, ki se je vrinila nohoto pri nameščanju posameznih objoktov, ne moti očesa. Pa oglejmo si posamezne skupine. Začnimo pri »Rojstvu. — skupina g. V. Korsike. Izmed vseh razstavljalcev nas je ta najbolj presenetil b svojim napredkom od lanskega lota. Njegova miza za krstno priliko bo marsikoga očarala. Kaj mično so okrafone razne košare in košarico, žardinijere Itd. Celoten aranžma je v vsakem oziru prav posrečen. Želeli bi pa, da g. Korsika namesti svoja semona v bodoče na pristopnejšem mestu. Skupina Antona Streklja so odlikuje s krasnim voncera iz dalij lilarožne barve in s košaro polno belih dalij. Razstavlja-lec zna izrabljati efekte barv. RašljUe primule obconice in ciklame v lončkih, ki krase tla te skupino, kažejo, da so jih gojile vešče roke. Skupina Viktorja Bajta nam kaže pestro cvetje iz južnih dežel. Sredino -zavzema bujno okrašena miza za poročno priliko. Poročni šopki, težke vaze polne dražostnega cvetja, kašarice z nagljni I. dr. te prisilijo, da obstanoš in strmiš v to razkošje. Lep je venec iz jesenskega vresja, lep zaradi svoje priprostosti. ti lav no privlačno silo za našo deco Ip mlajši svet utegne tvoriti obsežna skupina g. Fr. llorzmanskega, ki se odlikuje jx> svoji mlčnosti in skrbnosti, s katero je sostavljena. Predstavlja nekako kopijo japonskega parka s stezicami, hribčki, žarečimi od cvetoče rese, dolinicami z ribniki, mostičkom in zaraščenim močvirjem, vmes pa lutke in živali. Vso pozornost pa zasluži zlasti gredica v ospredju te skupine: nobroj najljubkejših aster, celoaij, begonij in ciklam, vse s finim okusom aranžirano. Obrobek je lz lepega tropičnega mahu. Ogromno skrbnega dela je skritega v tej skupini, ki je v kras razstavi. Skupina g. Kešeta nas prav prijetno Iz-nenadi z lepim rondojem ageratuma »Leipziger Kind., ki bo zanimal zlasti strokovnjako. Razstavljalec nas je tudi presenetil z lepim Številom doma vzgojenih mladih lovorjev. Gospod Ivan Bizovičar naravnost para-dira s svojimi clklamami In asparagusi, ki so v tako lepi kondiciji, da jih moraS občudovati Tudi mlado dracene kažejo na veščega vrtnarja, ki zasleduje energično s roj eilj: trgovino. Postojmo Se pri skupini g. Pavla Šimenca. Pred lično okrašenim grobom se razprostira lepa gredica primul in ciklam. Vse to jo obdano z vsakovrstnimi palmami. Nagrobni kamen je sestavljen iz samega zelenja in cvetja. Aranžma je tako čeden in prikupljiv, da na tem grobu ne moreš solz pretakati. Oglejmo si še zadnjo skupino g. Fe-ranta, ki zavzema sredino jahalnice. Razkošno, toda ne bahato opremljena z raznimi cvetlicami, nudi slehernemu opazovalcu užitek. Posebno krasne so begonije hj-br v najlepših barvah, čvrsto rast kažejo brez izjeme vse rastline te skupine: asparagusi, dracene, begonije semperfio-rens, nageljni, itd. itd. Gospod Ferant jo s to skupino dokazal, da imamo med domačimi vrtnarji prvovrstne močil Prostor nam žalibog ne dopušča obširnejše ocene. Vsem prijateljom vrtnarstva nujno priporočamo, da si ogledajo razstavo. Javnost naj se pa izkaže vrtnarjem hvaležnega za njih trud s tem, da obišče to razstavo. Posebne hvale pa je vredno, da so vrtnarji čisti dobiček namenili dobrodelnosti. —ec. liro Če dolžniku. (Izpremomba z dne 14. Julija 1896.) Tu našteto imovino ne more niti poljedelec sam prodati ali kakorkoli odtmjitl. Ce pa bi bil poljedelec v stiski zbog elementarno nezgode, kakršne so: pevo-donj, požar ali slaba letina, ali čo bi mu živina poginila ali če bi potreboval denarja, da si nakupi seme za setev itd., se sme zadolžiti, toda samo pri Javnih blagajnah, a tudi v tem primeru ne sme zadolžiti dveh oralov zemljo in hiše s placem. Ce bi imel poljedelec več nego pet oralov zemlje, se propušča njemu, da odrodi, katera zemlja naj so mu proda. Ta omejitev ee ne tiče terjate vv nastalih do dne 1. januarja 1874., najsS bo te terjatve intabullrane ali ne; zato velja zanje dosedanji zakon. Toda upniki, ki nimajo o svogih terjatvah nobenih listin ali nimajo listin, potrjenih po oblastvu, morajo do dno 1. aprila 1874. te terjatve prii&viti pri oblastvu, da overi datum, drugafee se nanaša ta izprememba tudi nanje. Terjatve 250 davčnih grošev smejp overovljati tudi občinska sodišča. Ta izprememba nikakor ne izpreminja odredb zakona z dne 4. decembra 1807. (Zbor XX., str. 87) glede prodaje teh posestev v tam razloženih primerih, niti so no tiče primera, ko je treba izterjati državne in občinske stroške. Odredbe tega člena ne veljajo za one, ki se hočejo izseliti iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Sele v ta namen prodati svoje nepremičnine.. Zavarovanje malih posestev sem takoj uganil, da mu nI niti nal-manj do smeha! Moj prijatelj je iskal namreč v Beogradu dela, pet dni ga je že iskal, toda brez uspeha; dve noči sva si delila posteljo na mojem stanovanju in bi si jo še, ako bi se ne bila vtak-uila vmes oko ln jezik godrnjajoče sta-ruhe — gospodinje. Prijatelju nisem mogel pomagati več, niti z denarjem ne, kajti po 15tem vsakega meseca je denarnica državnega uradnika prazna. «Kje si spal to noč?» sem vprašal prijatelja in sedel k ni emu na klop. «V čolnu!, mi je odgovoril mirno in resno. «Spal sem bolje nego včeraj v parku, ko me je motil stražnik. Tam doli ob Donavi je tako mirno in tako lepo se spi... in nič se mi nI treba bati, da bi me ponoči kdo motil... Tudi nocoi pojdem spat v čoln...» Dlasno sem se zasmejal: «Ti boš prekosil še Maksim Gnrkega, prijatelj!... A kaj je s službo? Si dobi! danes kaj?. »Nič, nič!... Vrag vzemi ta zaprašeni Beograd... Še jutri poskusim svojo srečo, a če tudi jutri ne bo nič, prodam uro in dozo, da bo za vožnjo, in se odpeljem nazaj...» In res se je odpeljal nazaj v svojo lepo deželo Štajersko — jaz pa še seda) mnogokrat mislim na skrivnostnega obiskovalca beograjskih čolnov, na Pipca In na Imjjertlnentno usodo, ki tako brezobzirno pometa s pravičniki in mehko posteljo in reže beli kruh najraje le kri-vičnikoni... Šesto poglavje: Amen. —y. Zadnji finančni zakon za julij, avgust in september 1923. objavlja člen 48., ki se glasi dobesedno nastopno: ♦Ministrski svet se pooblašča, da sme s svojo odločbo razširiti na del ali na vbo ozemlje kraljevine, deloma ali v ce loti, odredbe točke 4. a § 471. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 20. decembra 1859. z vsemi Izpre membami in dopolnitvami, ki velja za ozemlje Srbije in ki se glasi: Za izvršbo razsodbe se ne smejo jemati v popis: 4. al poljedelcu en plug, en voz, dva vola ali dva bivola ali dva vprežna ko nja, kobila z žrebetom do leta dni, krava ali bivolica s teletom, odnosno bivolč-kom, do leta dni, deset ovao, pet svinj, pet koz, motika, sekira, kramp, kosa in toliko hrane, kolikor je je za njega, rod bino in živino treba do nove letine. Poleg tega na vsako davčno glavo, najsi je davka oproščena ali ne, samo da je njen glavni poklic poljedelstvo, najsi živi selu ali v mestu, pet oralov zemlje, oral računjon b 1000 kvadratnimi sožnji, najsi je zemlja čista, porasla z gozdom, Bad nimi drevesi ali trto, z neobranlmi nje niml sadeži vred. Istotako hiša z zgradbami in placem do enega orala. Ako pa bi se kaj od te imovine poljo-dolcu prodalo za plačilo davkov, doklad in drugih občinskih stroškov kakor tudi kazenskih obsodb, pa bi po kritju vsot, za katere se je v teh primerih izvršila prodaja, preostalo So kaj denarja, bo ta preostanek no sme uporabiti za izplačilo drugih upnikov, nego se izroči poljedelcu, čigar imovina se je prodala, ln sicer šele tedaj, kadar predloži oblastvu dokaze, da je za ta denar kupil drugo tako imovino. 7-neski preostanka pod 20 dinarji se Beseda »plač pomeni po uradnem tolmačenju, kakor piše »Uradni Ust pokra-Inske uprave za Slovenijo, v 65. Številki t. U »prostor, kjer stoje zgradbe, nadalje dvorišče In vrt». Kratka vsebina citiranega člena 43. je, da se kmetu za dolgove ne smejo prodati zgoraj navedeni predmeti in zadnjih pet oralov zemlje s poslopji vred. Prodaja se more izvršiti le za davek. Le v •lučaju, da je posestnik ▼ stiski sbog elementarne nezgode (povoden], požar, slaba letina itd.) ali če hoče nakupiti stvari za obdelovanje posestva, se sme zadolžiti še na tri od zadnjih pet oralov zemlje, toda samo pri Javnih blagajnah. Ce bi imel poljedelec več nego pet oralov zemlje, se prepušča nJemu, da odredi, katera zemlja naj se mu proda. V bistvu Je dobra misel onemogočiti špekulativno prodajo malih posostev, bilo da hoče posestnik sam prodati, bilo da hoče to storiti upnik. Toda preden se citirani srbski zakon, ki je že pred vojno vzbudil v inozemstvu mnogo pozornosti, razširi tudi na Slovenijo, Je treba natančno določiti, kaj se ima zgoditi z dosedanjimi terjatvami. Dosedanje terjatve troba na vsak način zavarovati Nadalje treba jasno povedati, kaj je to javna blagajna, oziroma katera javna blagajna bo dajala posojila in pod kakšnimi pogoji. Končno je potrebno roditi račun tudi o onih posestnikih, ki potrebujejo posojilo, ne da bi bili prizadeti od ele mentamih nezgod: Popravljanje poslopij, nove stavbe,, izplačilo dote, predaja po sestva nasledniku itd. Kdo bo dal posojilo v takih slučajih? V Srbiji sami se je točno pokazalo, da je taka zaščita malega posestnika dobra le tedaj, ako država skrbi takim posestnikom za ugoden kredit, kadar ga potrebujejo. Velika večina kmetovalcev v Sloveniji spada v grupo malih posestnikov, zato je to vprašanje za našo pokrajino največje važnosti. Mala posestva naj se zavarujejo, toda paralelno mora iti akcija za cenen zdrav javni kredit. Po zgoraj citiranem členu 48. je vlada, pooblaščena, da razširi zakon na celo državo ali na poedine dele države. Kolikor se da dognati, ni centralna vlada o tej stvari v Sloveniji šo nikogar vprašala za mišljenje. Premnogokrat Be je že zgodilo, da so v Beogradu po lastni pameti reševali taka vprašanja, ne da bi sami poznali razmere in ne da bi vprašali one, ki razmere poznajo. Sledil je kozel in kozlu nezadovoljnost. Treba pravočasno paziti, da se v prednjem slučaju ne zgodi podobno. Naj se intere-sentje sami zavzamejo za stvar! Takoj naj bi se lotili proučavanja tega vprašanja vsi denarni zavodi, ki se pečajo s kmetijskim kreditom. Tu prihajajo v po-štev v prvi vrsti vse kmečke posojilnice in velika večina slovenskih občinskih in okrajnih hranilnic. S stvarjo naj Be torej pečajo zadružne zveze in Zveza jugoslo-venskih hranilnic, istotako ima besedo Kmetijska družba za Slovenijo. J—n, bodo nafe bančne In Industrijske vredno-' stl obdržale te dosežene tečaje. Mod vodečlmi papirji Je bila prošll teden Hipotekama, v kateri zagrebško tržišče pokriva veliko povpraševanje na račun Dunaja ln Budimpešte. Njen tečaj se le dvignil prošll teden od 110 do 157.5 Od industrijskih paplrlev so se mnogo tržilo delnice Gutmanna, Sečerane, Slavonije. Precej zanimanja Je bilo tudi ra šumske papirje. V včerajšnjem prostem prometa se Je v efektih nadaljevala čvrsta tendenca ln je bil prlllčen promet. V devizah pa |e zjutraj nastopila majhna čvrstoča radi večjega števila kupnih nalogov ln so tečaji nekoliko porasli. Kasneje pa Je bilo zopet dovolj blaga. Mednarodno slaba tendenca za liro radi zadnjih političnih dogodkov Je dovedla do nadaljnjega oslabljenja Ure in se Je ponujala deviza Trst po 400 brez kupcev. Ostale devize so notirale blago: Dunaj 0.132, Berlin 0.00095, Budimpešta 0.535, London 429, Newyork ček 93.5 — 93.75, Pariz 529, Praga 277.5, Svlca 1707.5. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Pšenica: baška. 79 — 80 kg, 2 odst 13 vagonov 340 — 345; baška, 80 kg, 2 odst., 25 odst. kasa, 5 vagonov 335; ba ška za september, 80 kg, Tisa, povpra ševanje 337.5; baška, 80 kg, 2 odst., Novi Sad, povpraševanje 337.5; baška, 79 — 80 kg, 2 — 3 odst., okolica Novi Sad, ponudba 342.5; banatska, 80 kg, Senta, 2 vagona 340; srbljanska, 80 kg, 8 vagonov 340; sremska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., dupllkat kasa, ponudba 315. Jet men: baškl, 64 — 65 kg, ponudba 270; baškl, 64 — 65 kg, dupllkat kasa, 3 vagoni 267.5. Oves: baškl, ponudba 290; bažki, 67 — 68 kg, 1 vagon 256.25; ba- >ašl škl, Novi Sad, 1 vagon 260. Turštlca: baška, 7 vagonov 270 — 275. Fliol: beli, baškl, 1 vagon 465. Moka: baška, «0», 3 vagoni 550; »6», 1 vagon 390; «7», Banja Luka, 2 vagona 375. Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (31. avgusta). Pripeljanih je bilo 262 svinj In ena koza. Cene prašičev: 5 do 6 tednov stari komad 200 do 250 Din, 7 do 9 tednov 275 do 450, 3 do 4 mesece 450 do 550, 5 do 7 mesecev 700 — 750, 8 do 10 mesecev 925 do 1150, eno leto 1625 do 2100. Meso: kg žive teže 20 do 22.5, kg mrtve teže 27.50 do 31.25; koza 225 do 250 Din. HMELJ. Zatec (Češkoslovaška), 8. avgusta. (V. brzojavno tržno poročilo). Včeraj se je na kmetih pričela večja kupčija z novim hmellem. Cena 3000 KI za SO kg (2.78 Din ie 1 Kč — 1 kg Je 667 naših kron). PRODAJE IN DOBAVE. Prodaja Igralnih kart. Carinarnica v Ljubljani bo prodala 10. septembra ob 10. dop. na Javni dražbi 236 jedlnlc Igralnih kart. (Pikett No. 62,32 listov.) Dobava umetnega asfalta. Pri upravi smodnišnlce v Kamniku se vrši 15. septembra ofertalna licitacija glede dobave 1500 kg umetnega asialta. Šport TenlSkl turnir za prvenstvo Slovenije. Tenis-sekolja 8. K. »Ilirije«, kot članu Jugoslovanskega Tenls-saveza razpisu/ v dneh 8. ln 9. septembra II. Pokrajinski tenia-tiu-nlr is prvenstvo Slovenj Tekmovalni red t 1.) Gospodje posamezno. 2.) Dame posamezno. 8.) Gospodje v dvojve. 4.) Dame in gospodje r dvoje. 5.) Juniorji poPameeno. Vse igre brez izenačenja. Vodstvo turnirja: Predsednik: pukomlk Milan Blelwe^ vrhovni sodnik: Janko Pogačar, zapisal, kar: Miron Bleiweh, vodja turnirja: prof Mirko Seunig. Pogoji tekmovanja: 1.) Pravico telfcinovanja imajo člani vseh klubov Slovenije, ki bo verificirati od Jugoslovanskega teniškega sarezs i Zagrebu. 2.) Prijave ln prijavnino je poslati naj. kesneje do 7. t m. opoldne na naslov: Prof. Mirko Seunig, Ljubljana, drž. realki Žrebanje se vnfi 7. t. m. ob 19. na tenis-prostorih S. K. »Ilirije.. 8.) Igra se po pravilih jugoslovanskega teniškega saveza. 4.) Najmanja potrebno število prijav šest za vsako točko. 5.) Prvi ln drugI dobe častne nagrade 6.) Igra se od 8. do nastalega mraka Igralci, ki ob določenem času niso m lgrlSču, se črtajo. 7.) Igra se s »Continental.-žogaml m trdih prostorih. 8.) Hazporftl in potek iger bo objavljei vsak dan na igrišču ln v izložbi tvrdki Goreč. Pregled zagrebške borze Kongres trgovinskih zbornic ln izvoz-niških organizacij je Imel velik odmev v inozemstvu in le ugodno vplival na precenjevanje vrednosti dinarja, ki se je pričel ta teden dvigati. Poskus predzadnjega tedna, da se vrže dinar. Je sedaj Izjalovljen. Na naših denarnih tržiščih tako rekoč tekmujejo lastniki deviz v zniževanju tečaja ponudbe. Blaga je bilo celi prošll teden v izobillci. V sredi tedna se je promet živahno razvijal, a koncem tedna je bil slab radi pričakovanja nadaljnlega znižanja tečajev. Padec tujih plačilnih srodstev na zagrebški borzi tekom prošlega tedna znaša povprečno preko 4 odst. Deviza na Dunaj je padla od 0.1355 na 0.13, Italija od 417.5 na 400, London od 441.5 na 427, Newyork ček od 96.75 na 93, Praga od 285 na 275, Svlca od 1750 na 1685, Pariz od 545 na 527.5. Hausse na efektnem tržišču, prekinjena v prejšnjih tednih, le prošll teden zo-net napredovala ter se izraža nada. da = Za prenos sedeža brodarske družbe «Oceania». Kakor smo že poročali, bi morala paropiovna družba »Oceania. ki ima svoj sedež v Trstu, v smislu mirovne pogodbe prenesti svoj sedež že davno v Jugoslavijo. Sedanji upravni svet pa se nič ne briga za prenos sedeža nego ima največjo brigo z razprodajo brodovja.. Po preobratu je imela »Oceania. 18 parnikov, Bedaj pa jih ima samo 7. Ako pojde tako naprej, bo družba kma lu brez brodovja. Da trpi naše paroplov-stvo zaradi te razprodaje ogromno Škodo, je jasno. Tudi delničarji so z razprodajo hudo prUzadetl. Zaradi tega se je stvorila skupina delničarjev, ki zbira delnice (eno desetino kapitala), da bo mogla v smifiu trgovinskega zakona sklicati občni zbor družbe, na katerem se bo posvetfflo ▼ sedanje delovanje upravnega odbora ter se bo zahteval prenos družbinega sedeža v Jugoslavijo. Zastopnik te družbe je kapitan Ilija Gop-čevič, Trat, Via Torre bianca 8. Delničarji se naprošajo, da sporoče gosp. Gop-čeviču svoj: naslov ter število delnic, ki jih bi polokli, ko bo sklican občni zbor z dnevnim redom, kakor Bmo zgoraj omenili. — aSavn* obče zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela Bvoj prvi red ni občni sbor pod predsedstvom družbi-nega predsednika gosp. dr. Svrljuge. Iz poročila družbene direkcije je razvidno, da se to domače podjetje zelo povoljno razvija tw da je zbog doseglih rezultatov si priborilo v svoji stroki vodilno vlogo na polju našega domačega narodnega gospodarstva. Družba, ki se zaenkrat bavi samo z »elementarnim zavarovanjem( proti požani, vlomu, škodam pri prevažanju), dosegla je v poslovni dobi leta 1921./23. na premijah in na pristojbinah nad 1001,000.000 kron in Izplačala za škode S6.COO.OOO, ter izkazuje po amortizaciji vstih svojih UBtanovnih in upravnih stroškov dobiček 4,683.713 K. Dividonde plača družba 10-od»t., t. J. 16 Din (K 64) na deflnico. V dopolnilo upravnega sveta so tffli Izvoljeni kot člani ravnateljstva: gg. Edgard Morpurgo, dr. Milan Vrba nič, Kamilo Bošnjak in nadzornega od bora* gg. Lcibenfrost, St. Tubič, dr. Kle-va, St. Benčič. =q Prihodnja zagrebška vinska borza se vrši dne 5. septembra, na kar seopo zarjjajo Interesenti. Vinska borza na zagrebški borzi se vrši, kakor smo že po rotf.ali, vsako prvo sredo v mesecu. Oradjanskl : Itlrila. — Prvenstvi, Jugoslavlle v nogometu. — Danes ob pol 4. url ropoldne se vrši na Igrišču Illrljt pred državnim kolodvorom prvenstveni nogometna tekma med prvakom Zagrel š-kega nogometnega podsaveza Oradjan-skim SK Iz Zagreba In SK Ilirijo, prva-kom Slovenije. Tekma spada v prvo kolo te&em za prvenstvo Jugoslavije; zmagovalec se kvalificira za odločilno tekmo, ki se vrši 23. septembra v Zagrebu Nastop Oradjanskega SK vzbuja z oziram na značaj In važnost tekme seveda največjo pozornost in zanlmanle. Grad-janskl SK Je klub, čegar gostovanje b! tudi brer tega pomenHo za nas športni dogodek. Nlegovl uspehi v Španiji In proti raznim najmočnejšim mednarodnim protlvnlkom so mu ustvarili izreden sloves doma In v Inozemstva V moštvi OTadjanskega Igra cela vrsta reprezentančnih Igralcev. Njegova današnja po stava se glasi: Vrdluka - Perderber, Si fer - OOtz, Rupec, Vragovi« - Bablč, Pa sinek, Perška, Mantler, Pavlekovlč. III rl|a postavi proti Oradjanskemu sledeči moštvo: Miklavčlč - Dollnar, Beltram Tavčar, Lado, Milan - Zupančič I, Učak Oman, Vldmaler, Pevalek II. Vodstvi tekme Je poverjeno sodniku Mazlču Ii Subotlce. — Oradianski SK. prispe da nes ob 10.42 v Ljubljano. Predprodala vstopnic za tekmo Grad lanski : llirlla u vrši še danes do 11 ure v trg. J. Oorec, Dunajska cesta. Prvenstven* nogometne tekme < Llubllanl. — Danes dopoldne se vršit: prvenstveni tekmi Prlmorle : Slavili (Igrišče Prlmorla ob 10.45, predigra re zerv ob 9. url) in Slovan : Svobod (Igrišče Ilirije ob 9.30). Ženski lahkoatletitni miting, ki 1 se bil moral vršiti včeraj na prostor Ilirije, »e vsled dežla ni mogel vršiti te je preložen na torek ta »redo, 4. In 5. m. Prllave se sprelemajo še do 4. t. n ob 10. Plavalna tekma ta prvenstvo Slovi nlje, ki Je bila od god ena vsled vremet sklh ln vodnih neprlllk na poznejši ča se vrši bržkone 8. in 9. septembra, kn In ostalo se objavi kasneje. — L|uW)ai ski Plivačkl Podsavez. Klub kolesarlev ln motodkllstov /1 rila le priredil sinoči na čast dirfcačer ki se udeležilo današnje dirke za prvei stvo Jugoslavlle, pozdravni večer. 0' enem so se razdelila darila tekmovalce jubilejne dirke Ljubljana - Krka - Lju Ijana - Blod, ki se je vršila 15. avgust Naš dirkač Kosmatln, ki je dospel k drugi na cilj, le bil z ozirom na vlože protest radi protipravilne Izmenjave k lesa diskvalificiran. Vendar pa mu »Ilirija, priznala častno nagrado, da tal pokaže, da zna ceniti lepe uspehe, ki i je dosegel g. Kosmatln v mednarods tekmah In tudi pri zadnji tekmi. Kolesarska dirka za prvenstvo JM slavile se vrši danes na 150 km do progi Ljubljana - Zagreb, lz Ljubila odidejo dirkači dopoldne ob 10.30. St: je na Dolenjski cesti pri km 2.4. Ljubljanski športni klub spusti dar v nedeljo 2. septembra točno ob 3. P1 na slovesen način svoj novi regatnl či ob čolnarni v vodo. Krstu sledi neposi no velika regata, po tej Je v čolna domača zabava. Vabijo se s tem vno vsi člani z rodbinami In njih gosti, da polnoštcvllno udeleže te prireditve, W obenem proslava klubove petnajstletni Prireditev se vrši brezpogojno ob v kem vremenu. Veslači in vsi funkcl narjl Imajo biti najpozneje ob 2. uri I poldne na mestu. Arne Borg le postavil nov sveto rekord v plavanju na 1000 m, kat nroeo le preplaval v. 14:11.7. zredni občni zbor Sokola v Rajhenburgu {Odliodnlca staroste Jamšeka.) pno 28. t. m. je iraol Sokol v IUjhcn izredni oljSni zbor in odhodnico Tojtga ustanovitelja in staroste bratu runa J n m 5 e k a , ki odhaja kot nad-ičitelj ra svojo novo postojanko na Hreg iri Pt'ijit. Zbrala se je vefina članov in j»nio iz ti ga in okolice. Starosta brat jsmSuk otvori obfni zbor, ugotovi sklep-jjost ter po bratskem pozdravu v daljina govoru spominja brate in sestre lliupnoja dola tekoin 14 let, kar društvo ibftoji in kateremu je br. Jamšek vedno ital na Cel". Po otvoritvenem govoru je priSol na vrsto kratek dnevni red: volitev novega staroste, blagajnika in dveh (jmestniliov. Volilo se jo z vzklikom. Br. JeriSek je predlagal, naj volitev staroste odpade in naj mosto zavzame pod-lUirosta br. Raincr, ki pa nikakor ni utegnil prevzeti nove funkcijo. Nato ie dosedanji starosta br. JamSek predlagal U tvojega namestnika kot za mesto staroste najbolj vrednega in požrtvovalnega br. Blala J o r iS o k a. Predlog je bil soglasno sprejot. Br. Jeriček, ki ga sicer iar'1 ovira obilno udejstvovanje pri ve-iini narodno diuStvtuega dela in Šibke j-(c zdravje, jo končno na bratski apel starosto JamSeka prevzel novo funkcijo in le ined prisrfpinii ovacijaml zahvalil za laupanje, nakar je za društvenega blagajnika, kar je doelej bil novi starosta, bil izvolje n br. Miha Straus, za namestnika pa br. Viktor Zupane in sestra Dana Skalovuiliovu. V sklepnem govoru jo starosti It, .Jejiček pozval navzoče k rosnemu in vztrajnemu delovanju ter ob zvokib narodne liirnuo zaključil izredni občni zbor. Nato so je razvilo odhodniSko slavlje dolgoletnega narodnega bojevnika br. JamScka. V slovo mu je govoril njegov vodno zvesti sodelavec br. Sročko Ral-ner, spominjal so težkih časov med svetovnim klenjein. ko jo tudi njega zadela usoda večino slovenskih narodnih delavcev, da so ga zaslodorali avstrijski bajoneti, katerim pa uporno ni klonil tilnika temveč neomajno ostal zvest narodni zavesti. V imenu učiteljskega zbora se je poslovil l>r. Bregant in posebno poudarja! velike zaslugo br. JamSeka kot izvrstnega in vestnega vzgojevalca našo mladine. Br. JamJok se je zahvalil i iskrenimi besodami; z zaključnimi popevkami lepih narodnih pesmi se je zaključila prisičra odhodniea. Otvoritev Sokolskega doma v Središču SrcdiSki Sokol si je z veliko požrtvovalnostjo zgradil svoj dom, ki ga je na praznik dne IS. avgusta svečano otvo-ril. Domači Sokol je i godbo na čelu sprejel goste, ki ho peišli v lepem številu iz Maribora, Ptuja in Ormoža. Na kolodvoru je bil postavljen slavolok, So- kolski dom pa Je bil okra&en s cvetjem In zastavami. Tudi prod domom je bil slavolok, raz katerega so male Sokolico obsipava'« sprevod » cvetjem. Prvi je govoril starosta srediSkega Sokola, br. Kočevar, ki so je v Bvojom govoru spomnil vseh bratov in sester — ter drugih dobrotnikov, ki so s svojo podporo omogočili stavbo in izrekol vsem prisrčno zahvalo. Imenom srodiško občino je Izpregovoril župan br. Lukačlč. Za njim Je v jedrnatih besedah Btarostama-ribor. sokolske župe, br. dr. Pivko, razjasnil pravi pomen in nalogo Sokolskega doma, ki naj bo hram velike sokolske misli in šola sokolske vzgojo za nas in naš novi rod. — l'o ogledu Sokolskega doma, ki jo smotreno urejen in umetniško poslikan, kar je delo domačina, akad. slikarja br. Sarova, je bila dopoldanska slavnost končana. Ob 2. uri popoldne so jo vršila javna telovadba domačega Sokola in jo želi nastopi poodinih oddelkov priznanje mnogobrojnega občinstva. Telovadbi je sledila tombola In »večer lep koncert v veliki dvorani doma. Središka sokolska godba pod vodstvom br. Kocjana in pevski zbor, ki ga je na-Studiral ln vodil br. Culek, so teli navdušeno priznanj*, ki »e je stopnjevalo od točke do točke. Oba sta pokazala, koliko se da doseči z dobro voljo in požrtvovalnostjo. Gostje so niso mogli na-diviti zlasti naši sokolski godbi, ki bi lahko nastopila v vsakem mestu. Po koncertu se je razvila neprisiljena domača zabava. Bil je lep sokolski praznik. Zdravol Sokol t. klifet tSpastmo sokolski Tabori* Pod tem geslom priredimo ua praznik v soboto, dne 8. septembra 1028. na čast poselnikom ljubljanskega velo-sejmu vlakih z. navadno vozovnico osebnega |8 [ vlaka. To velja od 31. avgusta za vso dolio sejma =ij : do 10 septembra. Z legitimacijo ie dovoljen poljn-ben vstop v sejuiske prostore za vesčas volcgcjina, |S ^»"''''liMT^jmiTi/nri'!!'!'!!!''"!......."■f"l"nrilf'i'"i'i m čevlji Boks, črni, zbiti.................prej Din 800 •— sedaj Din 199 — Boks, 6rni, Goodyear................ „ 400 •— „ „ 2B9- — Boka, 4rui, Goodvear, dvojni podplati........ . , „ 450-— „ 269- — Koks, rjavi, Goodyear...............K n 450"— 8 B 269" — Boks, rjavi in črni, nizki, široka in koničasta oblika, Goodyear „ „ 400'— „ , 249- — Ženski čevlji od št. 35 do 42. | Boks, črni, zbiti......... i Boks, črni, Goodyoar....... Boks, črni, Goodyear....... Boks, črni, nizki, zbiti....... Boks, črni, nizki, Goodyear..... Boks, rjavi, nizki, Goodyear .... Fantovski in dekliški čevlji od št. 35 do 39. Boks, črni, Goodyear...............prej Din 800 — sedaj Din 197- — Boks, črni, zbiti.................. „ 250 •— „ „ 189 • — Delavski čevlji št. 40 do 47. Bakanže, prvovrstno, podkovane...........prej Din 162 50 sedaj Din 149- — Bukanžc, prvovrstne, nckovane ... prej Din 300-— sedaj Din 109 — » » 400 — » ti 259 — „ » 400 — » ■ 259 — » » 260 — » n 169 — , „ 800 — » s 199 — » , 375 — a n 249 — 150" — 139 • — Garantirano prvovrstno blago, Izdelano po zadnji modi. Pri Engros nakupu popust I Pismena naročila, pri navedbi vrste čevljev in številke, pošiljam po poštnem povietjn. Kosta Vukaiinoyii, Liubljsna. jcs7 Sameprodaja in salaga tousrnc „PETOViA", ct. d., Ptul Dunajska 6esta CpsSses L^ublsanske kreditne barske). Veletrgovina z železnino isi orodjem itd. « v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. Poljedelski stroji. Stavbeni materijal. Zaloga smodnika (baruta) in vseh drugih raz-streljiv. Ker odhajam iz Zagorja na novo domačijo v Dovje-Mojstrano in se mi ni mogoče osebno posloviti, so poslavljam tem potom od svojih cenjenih gg, odjemalcev, oziroma naročnikov, prijateljev in znancev ter jim kličem ob slovesu : Zdravo"! posestnik, 470 krojaški mojster. Industrija perila Povh & Medic Novo mesto, Slovenija Razatavnl prostor v paviljona „&'' št. 300 45ir> Marija Rogelj v Ljuojljacti Llngar Jova nlloa £t. 4 Mannfaktnma trgovina ln ialni;a perila za gospodo in damo. BkiffO dobro. Ceno uizke ust razpošilja 471li po najnižji dnevni cen! Franc Žmltek Ekspert, sira, Boh. Bistrica Zahtevajte povsod I a bohinjske kvalitete. J. GROBELNiK MANUFAHTURA «« # I nn oROBiia I nn BEBE19 LJUBLJANA MESTNI TUB ŠT. 4. 11II Proda se tako! 4 orale goric, 7 oralov njiv in sadouosnika z lepo enonadstropno hišo in z dvema viničar-skiina hišama. Primerno za kakega penzijonista, tri četrt uro od mesta. Tudi so proda lepo posestvo oh glavni cesti, obsegajoče 5 oralov in obstoječe iz njiv in travnikov, lepe hiše in gospodarskega poslopja, vso v najboljšem stanju, četrt uro oddaljeno od Gornje Radgono. Naslov in vsa nadaljnja pojasnila daje uprava „Murske Straže" v Gornji Radgoni. Maite, žitojte in širite JUTRIT! Križe pri Tržiču. Priporoča različne dobro izdelane čevlje. Na Ljubljanskem velesejmu „„ paviljon „1" štev. 442. ^JV, knnar LŠubSjana, Graci!£se 7. ? Zaloga, strojenje, barvanje, izdelovanje in moderniziranje kožuhovine. - Na izbero alaska l)6e! - Nakup kož divjačine! Samo na debelo. Generalno Zastopstvo Velika zaloga. pryc vrste Mm\M Doiletl] za 7se vrste strojev, orodja, tetin, isinstr. potrebščin in etcktrotetin, stroke Karo! Bastiančič »Si Ljubljana, palača Ljubljansko kreditno banke, Dunajska cesta št. Ib Strojnotehnlcnl oddelek: a) Specialni industrijski stroji za koramiduo, opekar-niško, glinasto, Samotno in cementno industrijo, /.a tvornico loncev in pc) stroji in orodja obdelovanje lesa; c) stroji za orodjo in samo orodje za železo, kovino, pločovino in žice; d) industrijsko oprave. Fosetlte s©j!£wsl*i prostor, paviljon »K", štev. B25! Elektrotehnični oddelek: Potcolanasli izolatorji za visoko in nizko napetost in vsnk elektrnnnreolan, oporniki za izolatorje, instalacijski materijal, izolirni trak cDurabiU, clektrolitni liakor, razsvetljevala, elekiromotorji, žarnico «Vortex», »Kskimo Noutilator«, itii.la » drUvnlm d.vVim .. burit. vred do 20 b..»dl Dl. 8'-, v..k. n.d»l|a|> b...d. 80 P" ,04 - Pl.St ».dno n.pr.l (t.hko tudi , zn.mk.M. N« vpralanj. odgovarl. upr... I«, .ko |. «prtlon|u pr!lol.na immki za odgovor Ur m>nlpul.ol|.k. pristojbin« (I Din). Mesto hišnika uboneru siukp, iS£e vpokojc-i cc z znfllijeua ti oh jezikov, t i ali izven Ljubljane, — i :js1cv pove uprava ,,Jutra". 9030 PletUka t* takej sprejme lia dom. — S'.nno"anj»? proato, plača In hrana po dogovoru. lteflektl-i se na samostojno ln doLro i nirj^no moč. Mcg-.iSar, Martinova cesta &t. 8, I. nadstr. 0046 Učenec sprejme v brivsko obrt >, ;i Neži«'. Pred fikotljo. — 1 otam se po nizki oonl proda večja zaloga lasnih kit. 0040 Vojni invalid samec z enoletno poljedelsko šolo. večletno poljedelsko prakso. lftfe Blužbo za šoferja ali ekonoma. Ponudbo „6tev. 365" poftino ležečo, Vrhnlita nad Ljubljano. 9116 Absolvent ljubljansko drž. trgov, ftole. 21 lut otur, ki Jo odslužil vojaščino, ve&č slov., nemškega ln srbohrvatskega jezika, zmožen »lov. In nemSka stenografije, strojepisja, knjigovodstva, z nekoliko prakso v banki, ISče primerno službe v .Sloveniji ali na Hrvatskem. — Naslov ln ponudbo na podružnico ,.Jutra" t Celju. 0111 Absolventinja trg. tečaja lc.'l mesta praktlkantlnje, r .»Jrajo pri odvetniku za ko-• ponJenco, slov. stenogra-' o ln strojepisje. 3 mesece I : fzpla^uo. Naslov pove upr. . Jutra". 0033 Šivilja -» belo perilo ln obleko na • oi, ee takoj sprejme. — Frltsch, Cankarjevo uabr. . 1. II. nadstr. 0029 Boljša hiša t rejrue takoj snažno, dobro gojeno deklo, staro 16—18 1 za lahka hišna dela ln k rokom. — Naslov v upravi ..Jutra". 9008 Goričanka /:iJno. poSteno dekle z ljud-.o in 2rnzredno obrtno 6olo, i "e mosta kot učenka v tr-rovlnl v kakem večjem kraju Zna sloveiirko in italijansko, ur tudi filvati. Gro tudi v ' n;go primerno službo. Poru. ito s pogoji na naslov: F. ličar, Bled I. 0002 Perfektna strojepiska r večletno plrarnlBko prakso, i polnoma zmožna knjigo-< idetva In korespondence, i'če službe za popoldanske uro. Ponudbe na upravnlAtvo ..Jutra" pod ..Perfektna". C983 belile ali starejša ženica *e oprejme k 81etnemu otroku za celodnevno varstvo. — Naslov pove uprava .Jutra'. 8005 141etni deček bi BO rad Izučil v kakem obrtu ta kolarja ali mizarja. Pismene ponuabe pod Pavel Zupan, Rakek. 9004 Čevljar, pomočnika boljšo moč, no izpod 20 let starega, ISČera. Stanovanje In hrana pri meni. Delo Je trajno. — M. Stražar, čevljarski mojster, 1'omžale 50. 9113 Avto Telbler 32—35 HP. bo poceni proda pred javno dražbo. — Naslov pove podružnica MJutra" v Mariboru. 9118 Klavir (Koncert-FUegel) dobro ohranjen, se za ceno 30.000 K prod Ja-no dražbo proda. — Naslov pove podrui. f,Jutra" v Mariboru. 0117 Proda se Maserjev Konv. Leksikon, 17 zv. Ponudbe z navedbo Imena pod Šifro ,,Leksikon" na upr. ,,Jutra". 9114 Damski klobuki. Par novih modernih damsklh klobukov prodam po nizki ceni. KriževnlSka ulica At. 10, I. nadstr., levo. 9121 Moderna šivilja bi prevzela v delo vsakovrstne damsko ln otročjo ob-l'k«. Izvrfclter v 8 dneh. Cene nizke. Naslov pove upr. ..Jutra". 9122 Kot delovodja ozlr. obratovodja, prvovrstua st rokovnjaška energična mofi, uo iftro za večjo lesno Industrijo. združeno z mizarstvom Samci Imajo prednost. — Ponudbo pod ,,Hiter nastop" na upravo ,.Jutra". 9214 Mesto gospodinje sprejme, ker ne more dobiti stanovanja, gospa srednjih let, pri samostojnemu gospodu. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ,,Zanesljiva". 9210 Knjigovodja zmožen tudi drugih pisarniških poslov, iSče službe za popoldne. Pozneje eventuelno celodnevna služba. Cenjeno ponudbe pod ..Naetop čimprej" na upr. ,.Jutra". 9199 Tehnik srednješolsko izobražen, ■ tal no, vodno ln vlsokostavbno prakfo, vešč slov., ncm&kega in srbohrv. Jezika, ISče pri mernega mesta. Sel bi naj rajo v Srbijo ali Hosno. CenJ. ponudbo na upravo „Jutra ' pod ,.Tehnik". 9198 Kožuhovinast plašč skoraj nov, se proda po Jako nizki ceni. Naslov pove upr. „Jutra". 0112 Masivno pohištvo moderno, za Jedilnico (ma hagonl). se proda zaradi Iz selitve lz Celja. Naslov pove uprava ..Jutra". 9139 Naslovi dobrih ln zanesljivih stanovanj za dijake ln dijakinje se dobijo pri gospodu M. Ll-kurju, Poljanska cesta 6t. 87 vila Bergu.an. 9083 Na stan in hrano se sprejme dijak k boljši stranki. V potrebi Je Inštruktor tudi na razpolngo. Naslov v upr. ..Jutra". 9056 Boljšo sobo po možuosti s posebnim vhodom, Ifiče soliden gospod. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Gospod". 0018 Kot sostanovalec se sprejme na hrano ln stanovanje gospod. Naslov pove uprava ,,Jutra". 9036 Dijakinja se sprejme na hrano ln sta novanje pri boljši rodbini v bližini učiteljišča. — Naslov pove uprava „Jutra". 9175 Stanovanje Stanovanj® soInPno v I. nadstropju, 2 sobi b prltlkllnaml, v pred-meetju, blizu dol. kolodvora ln cestne železnico zamenjam z večjim v mostu aH predmestja. Ponudbe na upravo ,Jutra" pod ,,Lopo stanovanje". &U21 Mlajšega dijaka sprejme v Mariboru za prihodnje flolsko leto aktiven profesor v popolno oskrbo in nadzorstvo. Naslov pove upr. „Jutra". 7723 Inženjer ISče oprmeljeno mesečno sobo za takoj. — Cenjene ponudbo pod šifro ,,In2onJer" na Alo-ma Company, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg 6t. 8. 9015 Soba r. električno razsvetljavo, velika, lepa, v sredini mesta, se odda starejšemu gospodu, ki Je čez dan odsoten. Naslov pove uprava ,,Jutra". 9179 Hišnim posestnikom Plačam večletno stanarino do 500.000 K za stanovanje a 5—6 sobuml v sredini mesta. Lastno stanovanje b 3—1 «o- z dvema Bobama ln kuhinjo _______ v bližini Juž. kolodvora ali baml. oziroma na razpolago, v fclškl, so 6če. Ponudbo pod ' Ponudbe na upravo „Jutra" ,.Dobra nagrada" na upravo pod ..Skala". 8066 ,, Jutra". 8977 Hišnim posestnikom! 5000 K mesečno plačam ra stanovanje 6 Bob, v stari hlM v Ljubljani. — Dr. Amejc, Gradišče 4. Ljubljana. 8927 Dva dijaka ali dijakinji, so sprejmeta pod ugodnimi pogoji v dobro oskrbo. Zračna Boba, elektr. luč. — Naslov pove uprava ..Jutra". 9224 Spalna oprema kompletna, se radi pomanjkanja prostora po zelo nl/.kl ceni proda. Oprema Je fie skoraj nova ln v najboljšem stanju, vse s marmornatimi plofičaml. Vpraša ln ogleda Be pri cerkovniku v trnovskem župnlfiču, Ljubljana. 9229 Jelenovo rogovje krasno, z 12 odrastki ln par lepih starih uhanov za narodno noSo Iz cekinovega zlata. so proda. Naslov t upravi ,,Jutra". 9221 Alumlnaste žice okrog 250 kg, 35 mm prerez, se poženi proda. Franc Kra-Sovlc, Sv. Jurij ob Taboru. 9103 Lep osebni avto znamke Neeaelsdorfer. 14/15 IIP, skoraj nov, zelo lopa karoserija a 6 sedeži, so proda po ugodni ceni. Za ogledati: Ljubljana, Martinova Žaga in mlin s štirimi kamni ter s strojem za Izdelovanje kašo, z vodno silo, Bkozl celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od železn. postaje, ee b pripadajočim stanovanjem (event. t zemljiščem ln gospodarskimi poslopji) radi bolezni takoj po ugodni ceni proda. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje Ivan Ogorelc, posestnik v Rlgonclh št. 9, poŠta Dobova pri Brežicah. 9076 Psički čiste volčjo pasme, že odgo-jenl, se prodajo. Naslov po>e uprava „Jutra". 9181 Učenec Ima že dveletno prakso In bi rad dovršil učno dobo, i.-Če mesta v trgovini, najraje z železnino ali mešanim blagom. — Naslov v upravi ,.Jutra". 8939 Kožarskega delavca /.i je zmožen Izdelovanja kože, Iščem. Plača po dogovoru nastop takoj. — žlvko Tišamovlč, Tuzla, Bosna. 8933 Čevljarna Jadran t Kranju potrebuje več prvovrstnih moči. Plača po dogovoru. 8837 5 vagonov bukovih drv suhih, so proda takoj za ceno po dogovoru. Franc Oblak, posestnik in gostilničar, postaja Drenov grič pri Vrhniki. 8902 Mali lovski brek odprta kočija in kupe, vse v brezhibnem stanju, lepo ln praktično urejeno, so ugodno proda. Pojasnila daje Aloma Companv, LJubljana. 8834 Med trčan, planinski in v satju večja množina, naprodaj. — Kupci, z navedbo ceno se prosijo na: Ivan Krašo^ec, čebelar, Črna pri Prevaljali. 8787 Krstna garnitura bela svilena, skoro popolnoma nova.seatoječa lz povojno odejlec, srajčke, čepice ln pregrlnjalčka, bo proda. Naslov pove uprava „Jutra". 9189 Dvonadstropno hišo v Kranju prodam. Hiša Je v sredini mesta, Irra vrt ter se lahko napravi tudi lokal. — Ponudbe na Albin Jazbec, Kranj. 9011 Proda se hiša z vrtom v Novem mestu 21. —■ Vprašati Koman, Maribor, Slovenska ulica 6. 9158 Hiša z velikim gospodarskim poslopjem In prostori, vse masivno zidano, vrt Badonosnlk in njiva, blizu gl. železnice, so proda za 850.000 K. Hiša je pripravna za vsakršno obrt aH trgovino. Vpraša se pri Francetu Koropcc, Studenlce pri Poljčanah. 9142 Kmetski sin star 32 let, s premoženjem, želi znanja z gospodično, aH mlado vdovo, ki bi imela svoje posestvo, v svrho takojšnje ženltve. — Le resne ponudbe pod šifro ..Mladost na upravo „Jutra' . 9109 Mladenič okroglollčen, precej mlčen podoben gospodični, Ima nosek kakor beli vosek ln pa dva očeea lepa kot nebesa ter usta s katerimi punce hrusta. Katera Ima korajžo s pismom brž na rajžo. Pod šifro ..Gorenjski Rlbenčan" na upravo ,,Jutra". 0098 Akad. izobražen samostojni gospod, želi znanja z dobro »ltulrano. neodvisno damo, v Bvrho razvedrila In družabnih 6tlkov. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Obojestranska nesebičnost". 9223 «Pri Lozarju* staroznana gostilna poleg cerkve sv. Jakoba, priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter nanovo ure-Jona prenočišča. — Se priporočata Fr. <»» Jv. DolSnk. 9051 Zastopstvo katerekoli stroke ca fltajer-sko prevzame večja tvrdka v Colju. Pisarna ln lepo, suho, obsežno Bkladišče pri kolodvoru. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Zastopstvo". 0017 300.000 Din posojila za pol leta na posestvo hre| bremen, proti dobremu ohi*! Htovanju se išče. Ponudbe n» upr. „Jutra" pod ..Porojiv" Kil Traplstovskl sir in čajno maslo ..Sanltas" najfinejša zramks} Zastopstvo za Slovenijo: Ant Vorblč, LJubljana, Strltariev« ulica 2. Stalno velika zaioc, vseh vrst sira. 913! Vdova z državno pokojnino, prosr da bi JI kdo posodil 5000 Dir! In s tem omogočil s 15. nPp. tembrom otvoritev specerljsu trgovino na deželi. Vrnila bi obresti ln dolg v mesečni obrokih, eventuelno zastavili pokojnino. Dobrotnik naj Javi na upravo ..Jutra" r,nj .Hvaležnost ln vračilo'. Lesna industrija •JAVOR« v Logatcu Izdeluje pohištvo ln stavhoni mizarska dola poceni In to . no po naročilu. Dobava opm ▼ ca. 14 dni po dnevu ni. ro^be. Nekaj oprav lz trdej In mehkega lesa stalno v logi. 8C2S Novi vinski sodi (bačve) vse velikosti, se dobijo ln popravljajo pri Franu Replč, Ljubljana, Trnovo. 8986 Nemščina se poučuje. Naslov ▼ upravi ..Jutra". 8959 Spominke za letovišča In božja pota. v2ganopinQna Izdeluje Drago Vlšnar, Je5e. nlce, Gorenjsko. Ljubljanski velesejem pav. E, Stev. 1*» 0217 o. -O Vsaka mati ki hoče Imeti zdrave ln močno otroke pripravlja le slad-no kavo znamke ,.Triglav". Zavrnite vsak drug Izdelek, ki se Vam vsiljuje. 8943 Rabljene britvice GUlete, Mem Itd. se sprejemajo v elektr. brušenje v parfumerljl Uran, Meatnl trg št. 11. - Zunanja naročila hitro ln točno. 8876 Lovro Rozman ključavničarstvo, Zg. filška št. 23 Izdeluje ter Ima v zalogi vsakovrstne tehtnice. 8830 Proda se posestvo vso kar leži ln Btojl za 550 tisoč kron, vse ▼ dobrem stanju. — Maribor, Ptujska cesta 43. 9157 Hiša v Laškem v dobrem stanju, enonadstr., z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga z vrtom, so proda. Blaž Zupane, Laško 9100 VQe In hiše naprodaj. Vila, v katero se kupec lahko takoj vseli, z vrtom v Mariboru, Jednaka v Ptuju. Din 300.000. — 2 lepi vili pri Mariboru ; opremljeni. 90.000 Din ln 140.000 Din. — Posestvo 20 oralov z veliko hišo 300.000 Din. — 2 stanovanjski hiši z več modernlr.il stanovanji 350—500.000 Din. — Hiša za vsako podjetje, veliki prostori, 2 orala skladiščnega prostora. 520.000 Din. — Gostilna ln kavarna se proda aH odda v najem, ravnotako prodajalna proti odkupnini. — Realltetna pisarna ,,Rapld", Maribor, Gosposka ulica 28. Gospod blizu 30 let, ugledne rodbine. materljelno žrtev povojnih razmer, Išče dobrotnika, ki bi mu pripomogel k polletnem študiju v dovršltev ln-ženjerskega Izpita. Eventualno posojilo damo Je pripravljen vrniti z življenjem v skupno srečo. Odgovori pod ,,Nujna pomoč" na upravo ..Jutra". 9230 Nov stroj za šivanje pletenin, nogavic, majic itd. se zaradi premajhnega obrata proda. Po izve *e pri M. Lazar, Rimska cesta 9, II. nadstr., dnevno od 12. do 15. ure. 9215 Polhove kože in vse druge kože divjačine, kupuje skozi vse leto trgovina usnja D. Zdravlč, LJubljana, Sv. Florljana ulica 0. 175 Prodajalka za mešano trgovino na deželi, starejša dobra moč in en učenec se takoj sprejmeta. Naslov pove uprava ,. Jutra '. 8807 •-7.5---------- Trgovski vajenec i dvajsetmesečno prakso, Išče mesta v svrho Izpopolnitve predpisane učne dobe v trgovini s špecerljo aH mešanim blagom. — Naslov: Bogomil Kavčič, Kamnik 93. 8774 Prodajalka * 121etno prakso, želi preme-nltl mesto ln sicer v modni stroki. Ponudbe pod ,,Prodajalka 777" na upravnlštvo ..Jutra". 9177 Proda se: tri originalno kitajske kimono lz kitajske svile, z zlatom vezane, prlnešene iz Tlentsl-na. Cena nizka. Naslov pove uprava ,,Jutra". 9134 Krznarski pomočnik rešč izdelovanja čepic, bo takoj sprejme. — Ponudbe pod Pošten" na podruž. „Jutra" v Celju. 9151 Sprejme se feč dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. — Le zmo*ni in trezni naj po javijo v p«sarnl Emo:iBka cesta 8. — Samostojni mojs-rl pa dobijo delo preti rarancljl aH kavciji ta lom* 7991 Naprodaj je poceni več hrastovih spalnik oprav ln kuhinjskih kredenc pri mizarju Josipu Kur-ulk v Zgornji SlškI štev. 51. 9170 Par spalnih oprav (Josenovlh) Imam na razpolago. Cena nizka. Josip Kuhar, mizar, št. Vid nad Ljubljano. 9137 2 sodavičarska stroja kompletna, za eodavico In po-kalice, dobro ohranjena, so proda takoj r.a ceno po dogovoru. Gospa Milka Rogelj, sodavlčarstvo, Radeče pri Zidanem mostu. 9187 Orehove debele klade popolnoma aH delimlčno suhe. aH široke, neobrobljene deske, Iščem na vagone. Ponudbo z označbo dimenzije ln cene franco vagon pod šifro .Oreh,, na upravo ,,Jutra". 9079 Kupim hišo v LJubljani do zneska 500.000 dinarjev, oziroma zamenjam lastno hišo z vrtom v ceni 250.000. Ponudbe pod „Za-mena" na upravo ..Jutra". 8967 Bled!!! Krasna, velika zimska vila, so proda ali zamenja z manjšo novo hišo s prostim stanovanjem v Ljubljani. Naslov pove uprava ,,Jutra". 8970 Bukova drva suha, samo cepanlce, za eks-port, kupujem stalno. Rudolf Zorš & Komp., Ljubljana. Gledališka ulica 7. II. nadstr. 8728 Gostilna Ižvrstno upeljana, enonadstr. hiša v večjem Industrijskem kraju (25.000 prebivalcev) so z vsem gostilniškim, kuhinjskim in kletarsklm 'a ventarjem proda vsled družinskih razmer po Izredno nizki ceni 325.000 Din.— Le ustmena pojasnila v Realltet-nl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. d"*^! Lepo malo posestvo na lepi legi blizu mesta, če mogoče z gostilno aH trgovino (s vodo), kjer bi lahko redil eno kravo, perutnino itd., kupim. Ponudbo s ceno pod ,,Miren dom" na upravo „Jutra". 9183 Trgovski lokal z inventarjem v večjem zelo prometnem kraju na Štajerskem, dam za daljšo dobo v najem. Ponudbe pod „Jceen" na upravo „Jutra". 93 62 Trgovec akad. izobražen, vdovec, 32 let star, karakt., želi znanja v svrho čimprejšnje poroko z Inteligentno, premožnejšo gospodično aH vdovo brez otrok. Prednost Imajo samostojno dame. zlasti trgovke v mestu ali na deželi z event. gospodarstvom. Samo resne ponudbe b Bilko, ki bo zamenja. aH vrne na upravnlštvo ,Jutra' pod značko: ..Srečna bodočnost". 9207 Christofov zavod najstarejši in najbolje obiskovani oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo In strojepisje, vpisuje še ves september na Domobranski cesti 7. 8693 Opremo za neveste Izdeluje točno ln solidno novo otvorjena iz-delovalnlca perila P. Jančl-gaj, Resljeva cesta 29. 1. nadstropje, levo. 7702 Poglejte si zalogo stekla ln kuhinjskih stvari, kaj vso se pri Vlcelnu dobi. Cene nizke, postrežba točna. Maribor, Glavni trg 5. 191 Gostilna na prometnem kraju v Mariboru, se poceni proda. Vlcel, Glavni trg 5, Maribor. 9115 Lokal na prometnem kraju z Inventarjem, bo proda. — Istotako stanovanje, cv. b pohištvom in dobro ohranjeno moSko kolo. Polzve so pri podružnici ,.Jutra" v Mariboru. 9119 Lep otroški voziček kupim. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „Otroškl voziček". 8823 Lepa kredenca za jedilno sobo, se ceno proda — Naslov pove podružnica ..Jutra" v Celju. 9153 Bencin-motor 6 konjakih sil, an':den. znnm-ke „Octo', prevezeu, ugodno naprodej. Ogleda «e lahko pri Gospodarski zvezi, Dunajoka cesta« Stavbeno pumpo dobro ohranjeno, kupi Vinko Majdlč. Kranj. 9155 Kolo dobro ohranjeno, ■• kupi po ugodni coni. — NmIot po»« upr.ra „Jutra". 9133 Kupim vsako množino starih kakor pokvarjenih Ju-raatlh vreC, po najvišjih dnevnih ccnuh. Intotako popravljam obrabljene vrefe T najkrajšem času in po konkurenčnih conah. Peter Ko-: al, Kranj, Slovenija. Ir.de-nlnica slamnlc in jutaMlb vre5. 8151 Prisfou&Brtcelf Prvi In najstareJAl spe. cljalnl artistični ateljč za črkoslikarsfvo na steklo« kovine, les, zldv platno Itd. Ljubljana hotel „pri Maliču", II. dvorišče. Železničar 28 let star, neoporekljlve preteklosti, želi resnega znanja z zdravo ln močno mladenko ali vdovo brez otrok ln nekaj premoženja v svrbo takojšnjo ženltve. Le resne ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod ..Ranjeno srce". -- Tajnost strogo zajamčena. 9205 Kino - Vodmat Nedelja dno 2. septembra Tirolska drama: ..Požigalec". v ponedeljek 3. septembra nov spored. Začetek ob četrt na 9 zvečer. — Sodeluje godba. 9116 Hrano dobro in fino domačo, ifiče samostojen gospod, če mogočo v kolodvorskem okraju. Ponudbe pod ,,Dobra hrana'' na upravo ..Jutra". 8100 Kavarna «Central» Sv. Petra nasip 37. ob ..Zmajevem mostu" se priporoča. Štefan Mlholič, lastnik. 9192 Steklarsko obrt toplo priporoča Jože Bajžel Ljubljana, Sv. Tetra ccsta 56 9203 Konjski mesar Marlnšek, Gllnce 28, se toplo priporoča. Filijalka: Kopitarjeva ulica. 9204 zopet ordinira. k Kako naročiS ,,Mall oglas" „Jutra" — V pismu naplfii kdaj, koliko-krat ln kaj želiš, da se tiska kot Tvoj ,,MALI OGLAS". Za prvih 20 besed tega oglasa nioraS naprej poslati 5 Din, za vsako besedo od dvajsete naprej pa 50 par. Lahko pla-eaš tudi v znamkah, ki Jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma piSl, Ce poSlJefi istočasno po položniel denar. Naslov v vseh slučajih : Uprava ,,Jutra" v Ljubljani. Ker prihaja na ,,Male oglase" ,,Jutra" navadno velil-.o ponudb. Jo najbolj pripravno, če navedeS v svojem oglasil natančen naslov, na katerepa Ti nsj pošiljajo ponudbe. Kam pa, kam? V Narodni dom, kjer se v vseh kavarniških prostorih vrSe od 1. septembra naprej vsak večer veseli družabni večeri v okusno dekorlranl dvorani ob svlranju priznano priljubljene salonske kapele. Ne zamudite prilike in ne bo Vam žal. Za obilen obisk so vljudno priporoča kvarnar in restavrater TomSlč. 8009 Hlia t predmestja Ljubljane z vrtom, prostim stanovanjem in lepimi obrtnimi prostori, posebno pripravnimi za strojna mizarstvo za Din 875.000. Posestvo, 60 oralov mlinom na 3 tečaje, vino. ?;radi, gozdovi, njivami n travniki, lopo ležoic ?.i Din 876 000-—. Mlin, enonadstropen, Sliii paro Itnmnov ob železnici v zelo prometnem kraju za Din 176.1 00"—. Obrtna hlia, pol ure oi Ljubljane, z upeljano me šarijo in krasuimi pro stori za vsaki obrt v Din 25(J.OOO-— Grad 11 sob s parkom ii vpeljano gostilno na G)' ronjskem za Din 175.0i'0 VU1 sllčna hiša, enonad stropna v Ljubljani, : vrtom in prostim kora fortnim stanovanjem i sob za Din 400.000 -Posestvo, 16 oralov, aron ciirano, z dvema hita 11 sob, salon, gospodarski poslopja oh železnici n Goronjskem z vpeljat gostilno in trgovino velikim promotom za Di 360.000—. Razen tega vile, trgov Dke in obrtne lilš! gostilne, razna kme tljska posestva 5 d 60 oralov, atavbon parcele Itd. v Realltetnl ploain Ljubljani, Poljanska ccsta St. 1! 4688 M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg Stev. 9. Specijalna veletrgovina za fino otroško in dninsko konfekcijo ««« Velika izbiral Cen« zmernel 'VSAKOVRSTNI KROGMIJCNA: ČPEC10AUTETE Modistka samostojna moč in vajenka, bo sprejme, eventuelno lahko vstopi kot družabnica z manj-šlm kapitalom. Naslov pove uprava ,,Jutra" ali pismeno pod filfro ..Spretnost". 9120 Kateri Slovenec ameriSki državljan, ki potuje v Ameriko, bi vzel s seboj 301etno deklo čedne zunanjosti, dobro in pridno gospodinjo, veBčo kuhanja ln šivanja, naj se oglasi pod ..Amerika 111" na upravo „ Jutra". 9107 Realltetna pisarna Arzenfiek & Comp., d. z. o. z. Celje, Kralja Petra cesta 22 Ima naprodaj: hlfie, vile, graSčlno, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna ln veleposestva, žage. mline itd. 9123 CCREC I1U&I9ANA EAIAČA 13'KRHD'BK« Damska plašča nova. moderna, Jesenska, se prodasta. Iatotam se sprejme doklca 10—12 let stara na hrano ln stanovanje. Naslov povo uprava „Jutra". 9227 Pri meni Be dobivaj stalno Jaki, težki, za jamčeno zdravi konji 14 za vožnjo najceneje. Julio Hoffmann, Čakc vec, Medjlmurje, intei urbanski telefon št. 3 Velike zaloga 11 popcelunJ ema|llraaa In lutaisna posoda. Prlporoia se ANA KVB, Ljubljen R»sl;«va o«»W * (prii IrjiTlil i »ariial |. lupim«' Elektromotor skoraj nov, ravul tok Je B 800 I 6'6 N 3100 Ku IT., se pr'*da, eventuelno zamenja za dyn<*mo 2 UP. Ravnolam se Bprejme proti dobri pla 1 IzkuSen preddelovec (rnlzur) ter 2 sNnJev vcSča tnlzara\a pomočnika. — Ponudbe pod ,,Dobro mesto" na upravo .,Jutra". 0214 Prati „GoIs»r"-4«Tlll, iei za soigCI ter IotsiI vsob Trat se Udelnjejo znani soM.l 8*viJ»f* O«lavnlol I. BRAJ&! LJUBLJANA Turist*' tr« (Kres) letati m so lw)«ln)«)o ti T. s ▼ ».t« dptM(ib oboval. n»jpr»pio«i»>»» a»j"c;i itteUt«. 1 Cena t.Udgtl Potirttt« t»5 j),-iiga prUoga »Jutru" it. »OB, dne »eptembra 1993. Politični odmevi ftadičeva pisma , rojen Francoz, preseka besedo rekoč: (Protestiram proti temu. Z njim sa je cirlnjala tudi neka g03pa ...» To je bila prva itadlčcva blamnža. Drugi dan so , Je to mnogo, dovolj.. Drugič je bil Radič povabljen k nekemu politiku, ki so je pred dvema letoma mudil na Hrvatskem. Na sestanku je bilo več publicistov. Radič ne navaja imen, omenja le, da je eden med njimi reb dober znanec urednika lista ! Publicisti so so zelo zanimali, kaj dela Trumblč. Nadalje pišo Radič: »Mnogo je bilo govora tudi o nekaterih odličnejših srbijanskih demokratih kot rno-žeh povsoni druge moralne kvalitete kakor Je Pašlčl V zelo lepem spominu imajo pokojnega dr. Mllorada Dr&škovlča, a ie bolj Stambolljskega.> Tako je Radič moral enkrat v Londonu slišati pohvalo nuib ljudi, ki jih sicer napada kot naj-Lrvoločnejše . Po tem sestanka je Izšel t Članke b naslovom »Štefan Radič, najnemlmejši duh srednjo Evrope,« kjer fitamo: V drugem pismu priobčuje Radič Ba-flok londonskega dnovnlka cDalljr Ex-press>. Clunok, ki nosi naslov »Narodni vodja, ki je Izginil ln sa v Londonu pojavil*, je očivldno na Radlčevo moledovanja napisal kak Radlčev znanec, ki ga Kadlč seveda proglaša za »angleškega diplomata*. Piše: ora torej tudi Stresam* n ne misli ustaviti, kar je vsekakor Se bistvena ovira, vondar se sklepa Iz ostalih njegovih Izvajanj, da išče po ovinkih mostu do sporazuma s Kraoija Zdi se nam, da ne grešimo, ako iščemo samo v tej smeri izhoda iz situacije. Angleška vloga v problemu ja faktično lo voč aH manj teoretičnega pomena; v praksi angleška intorvenclja, kakor stoje stvari v Evropi, zoper Francijo sploh ne more nastopiti, zoper Nemčijo pa noče. Da se na Anglijo, ki prihaja edin.i v poštev, nI zanašati, uvidevajo očlvid-no sedaj tndl v Nemčiji, zato nam ji morda ža v krajši dobi pričakovati zbli-lanja dlepktno med Parizom ln Berlinom. To zbližan jo pa more biti, ako pogledamo itvar s perspektive začetka re-paraoijskega probloma, le — taktična kapitulacija Nemčije. Socijalna politika K nazadovanju rojstev K našemu članku »Strašen pojav« v štervHki 193 nam pošilja slovenski uradnik U Sarajeva naslednje obupne vrstice: Res žalostno Je dejstvo, da se že v naši, še tako mladi državi, pojavlja pomanjkanje naraščaja, padanje porodov, depo-puladja. To opazil hi premišljal sem že doma v Sloveniji, to opažam toliko jasneje še tu na Jugu državo, ker Imam več časa za premišljevanje ln ker Je tu pojav »Tfrrt djece« Se bolj navaden kot v Sloveniji. škoda, da se no nahajam bližjo g. načelniku v ministrstvu prosvete t. Jovan« Jovanovlču, da bi mu prihranil tnalo »tuhtanja« ln mu na kratko povedal ln dokazal, da Je vzroka temu žalostnemu pojavu Iskati le v revščini, pomanjkanju denarja, zaslužka. NI tskatl vzroka tonu pojavu pri ljudeh, ki stopajo v zakon, nI primerjati našeza naroda še francoskemu v tem pogledu, nI pravično obdolževatl modne žo- |A!.Peterlin-Bitog: „Ose!wi E), to je bilo vrvenja ono leto, ko 5o gradili bohinjsko železnico po krš-iiem Krasu od Štanjela proti Trstu 1 Domačih in tujih delavcev se je kar trlo, in ljudstvo je služIlo lepe denarje. Ob večerih, zlasti sobotnih in nedeljskih. ko je delo počivalo, pa so napalall svoja suha grla akordantje In delavci s pristnim teranom v va-Šklh gostilnicah ta barakah. Živahni, Pa včasih tudi preburni so bili njih Pogovori; ko pa je zlezel vroči teran v njih možgane, pozabljali so kaj radi, da so si prijatelji in tudi sotrpini. Cesto Je prišlo zato do neljubih prepirov In prask; besede so letele brez cilja kakor od burje gnane snežinke '•iS hudega slutečemu popotniku v ubraz, a mnogokrat še kaj drugega. In baš tako Je bilo neke sobote Jvečer. Vse mi je še v spominu kakor od včeraj. Šel sem, b.kor na-vadtto, k večeri! v gostilno «pri beli Vrani* v vasici K. Našel rem v posebni sobici le zbrano svojo običajno tužbo: dva InZenjetJn, en akordant s svcio primeroma še mlado, lepo f?no in še krasnejšo hčerko Beti. Ta Petnajstletnica je b'Ja čisto ž5vo srebro in ogenj Vi zavedala se is Se fvojsga sco'a. Vanjo je bil zaljubljen [iilac.i praktikant, najbtž s vedno«t(o Pelinih st?.r8»v, ker so ga povsod jemali s seboj ln dovoljevali mladina Binofrot^rs intimnosti. Ostali «e »niu nismo zanimali mnogo. Inženjerja sta se zabavala največ z akordantovo gospo in še z neko precej prikupno osemnajstletno njeno sorodnico, ki Jo Je bila prišla pred par dnevi obiskat Jaz sem bil le statist. V sosedni pivski sobi pa so v dimu tobaka pri dolgih mizah sedeli delavci, domačini ln tujci pomešani, pili, Jedli ln se pogovarjali, včasih precej glasno ta razvneto. Menili se nismo zanje. Prijetnejše Je bilo v naši družbi. Vsi so bili polni lepih, a tudi žgočih dovtlpov ln šai, dasi Je tuintam padla tudi kaka bolj robata. Zlasti Inženjerja nista varčevala z njimi ln dame so se jima ljubko 'n zvonko nasmehlvale. Pa tudi resna vprašanja smo reševali v medsebojnem sporazumu. Uprav nam je pripovedoval starejši inženjer neko težko povest lz svolega zakonskega življenja. Vsi smo ga poslušali napeto in s sočutjem, le gospe] ako:riao1 Ofcvtll* vsega naroda ta K> zato ie ozdravljiva. L» hitro, kor sicer bo pr« pozno! odpad« Wmv»S t» reutnike, ki floUraJo sedaj po IS Din na mesec. To eem hotel in moral povedati, da bo javnost prosodila, kaj Je prav, pravično in pojteno in kaj no. V emu!« utvari mi ne vtikamo, ker »tno pač opozicija. Vendar bomo v zadevi lakom* la statuta * kratkem pred Javnostjo zavzeli nate »tališče. ?.e danes pa po-udarjjuno, da e« preveč pito iu preiaalo dola- / V. An UrbanHik Povdv Izseljencem. Generalni tzselje- nlSkl komluarllat objavlja: Generalni kojisulit republike Argentina v Ileojrr.v du razglaša, da bo v sinlslu odredbe argentinske vlade v prihodnja brezplačno vizintl Izseljeniško potne listlue lzse-Ijenikom, ko potujejo v IL ali IU. narodu v republiko Argentini}©. Trgovski naraščaj. Slovensko trgovsko društvo Merkur v LJubljani se j« v čiao pred vojno hvalevredno brigalo ta trgovski naralčaj, ln Is obžalovati j«, da J« vojria prekli.tlA to S!or«kol;jtwo dote. Med vojno iu po vojni se je ta akcija žal opustila ln posledice toga so vsepovsod vldive. Trgovski naraščaj je danes prepuš{«n zgolj sobi ln uaodt in v tem tiči velik vzrok, da dandanašnji trgovski nastavljene! tudi v službenem oziru ne odgovarjajo stavljenim zahtevam. — Omenjeno društvo je ta kvaren opllv uvidelo in kakor čulcmo, ee Je ponovno začelo zanimati za vajensko vprašanje, katero m namerava rešiti na ta način, da te bo ustanovilo stalno zavetišče, kjer se bodo trgovski rajorcl v prostom čnsn pod nadzorstvom shajali ln te bo tam skrbelo ta ponk ln Izobrazbo, za du-fovno vedro-st ln telesno krepkost vsoga toga miadega svet«. Akcijo knr najtop-leje pozdravljamo ln JI želimo obilo uspeha. ?,e!lim> pa tndi, da pridobitni krogi za to akcijo, k! bo stala obilo denarja v ko.'ikor rcogoto največji meri prispevajo, »aj podpirajo s tera svojo stanovsko stvar v prospeh naše narod ncgispodoisk« «l)o. Pokojninsko r a varovanje yeleoonjenl gospod »redulk! Izvolite priobčiti naslodnje vrstice: Delegacija privatnih aiucoiSiencev Je Hla lzrc'jena r Pok. lavod ta. »girokov-nl ln nadstrankarskl Ustl>, te nahaja kakor tnano v manjšini tn hna v načolstvu samo enega zastopnika, r odsekih nobenega. Delegacija pazno motri delofanje večine in naroča ivojemn zastopniku, kako stališče naj v posameznih točkah dnevnega reda zavzame. To se je zgodilo tudi za zadnjo sejo, ko smo sporočili na-Se stališče gloda pragmatlke. Kakor tem Izvedel, so vslod toga napadli mojo malenkost, češ da imam z nekaterimi gospodi tajen konvontikel proti prodloženl pragmatiki ln da »no Imeli v Narodnem domu tajne seje. Konstatlnun, da Jo to gola fantazija nekih ljudi, ki se po moji vednosti nočejo pokoriti volji onih, ki so jih izvolili. Pravice, da so za zarod zanimamo, pa nam ne bo jemal nihče in tudi gleda našega stališča «9 ne damo uplivati. Mi predobro vetr.o, da obstoji močan komplot proti eoeijalnemu zavarovanju sploh. Poznamo tudi argumente proti zavarovanju: ta je v prvi vrsti droga uprava, kar nasprotniki tocijtlnega zavarovanja pri vsaki priliki poudarjajo. Ce smo torej za popolno reorganizacijo zavoda, za skrajno redukcijo uraduištva, ki pa »s da izvesti še le po temeljiti reorganizaciji in po odpravi prevelikega bi-rokratizma, če smo nadalje zato, da da nradništvo v začetku vse svoje moči na raapolsgo in so zato po?teno plača hi «e mu da slično pragroatlko, kot Jo Ima BredišnjI ara.d v Zagreba, monhn, M ln MelU«nnda» od DobussjJa, Wagncrjev cSiegfried«, •Prstau Nibelungov», Smetanova komična of*>ra «Dv» vdorl» ter »Carska ne-reetiu od HinuklJ-Korvakov«. Ponor* m «OgeuJ», »Lobeng-rln«, «ODjegl«» tur, Se bodo d^pa^čala sredstva ln tai, »Busalka« ln «Werther>. V baletu pride na vrsto noviteta Cajkovskega »Zaspala krasotloa« ter «Zar ptica* od Stravln-»kega. Operni antambi se Je nekoliko lz-po[H)lull. Opero bodo režirali dr. Oavella, g. Knlttl ter g. Blničkl. V drami ss upriioro: \'o^3orlčsve «M»-ikarat« Ispod kuplja>, Krlellna drama ter Kulundžlčer »Neobarbar>. Gledališka uprava Je dalje prejela dela: »Majstorlca rula» od Ivakiča, »Juda Apostol« cd KohaJeva, »Zorolja« od Peci je Potrovičs, »Rotondo> od Kosora, »BolJl človek» od Begovlča ter »Kralj In umetnik« od Lovriča. Od starejših del te upri-zore »Ljubica« od fienoe, »Klr Janja« od Steilje Popovlča ter Vojnovlčerva mojetr-ska dela: «KkvInoei>, »Dubrovafika trilogija« ter »Smrt majke Jugorlčer«. Na vrsto pride tudi Ogrlzevlčevo »Objavlje-nje«, Kosorovo »Pomlrenje« ter Petrovičev »Pljusok«. Od drugih avtorjev te u prizore Shakespearejova dela: »Rlkaid m.», »Julij Cezar«, »Sen krosne noči« In »Hamlet«, Dostojevskega »Solo StepančI-kovo«, Blokova »Roža i križ«, Kratln-skega »Nebožanska komodija«, 8iovae-kega »Balladjna«, po eno delo Lenor-mandova, Kramerlincka, Anatola Francea mandova, Kramerlhicka, Anatola Francea, Paula Claudela, Gheona, Calderona, Gol-donlja, SchiUerJa, Kleista ln Wodekinda. Pesmarica Glasbene Matice pozvanja... In tako so stali do Jutra in gledali in ugibali, kaj utegne biti pod zvonikom... Ko pa se začne daniti, zapazijo pod zvonikom — osla. ki je imel vrv malega zvona privezano okrog vratu, pred 6eboj na tleh pa nasut oves. Kadar se je sklonil po grižljaju, nategnil ie vrv in tako zazibal zvon, ki je zapel... Osramočeni in nejevoljni so se poizgubili vaščani v svojih hišah, stari čuvaj pa je majaje z glavo in godrnjajo od-vezal osla in ga napodil domov ... Od takrat pa je za vsakega tukajšnjih vaščaaov beseda »osel« ne samo žaljivka, ampak tudi poregijivka, bi gorje mu, kdor bi Jo zalučal, četudi v šali, komu domačinov v obraz.« «A kdo Je povzročil vse to?« bi rada zvedela gospa. »Kdo drugi, leot par neugnanlh m!a-detiičev Iz vasi zato, da se ""Sčujejo, kakor sem že rekel, nad starim stt-nežem čuvajem. Pri neketn vaSSanu so v noči odpeljali osla ln ga privezali ta rvonovo vrv. Kesneje so Jih fesledHl In bili so občutno kaznovan!; s vaScanov sc Je te prijela beseda .osel',« je pojasnil gostilničar. Vesel smeh je sledil tem besedam. Ker Je bilo že pozno v noč. imo te poslovili ln odšli domov. A zaspati nisem dolgo mogel tisto noč. Vedno so mi hodili pred oči: »priklenjeni polž«, sv. duh. ki Ka je mačka snedla«, «ura» v Sm. i. dr., predvsem oa »osel« v K. Dve izdaji pesmarice Glasbene Matice, katere j« uredil dr. Josip Cerin sta žo zdavnaj pošli. Starejši pevci morda šo hranijo po en Izvod, mlajši pa eo leta in leta povpraševali, kdaj izide njen ponatis. Ob 60-letnicl tvojega plodonosne-g* dolovanja ee Je Glasbena Matica, vkljub temu. «e mora neprestano boriti t ficancijelniml teikcčaml, ojunačila na založbo in izdajo nove pesmarice moških zborov in čveterospevov ter jo uredništvo poverilo ravnatelju konservatorija g. Mateju Ilubadu. V pevskih krogih težko pričakovano pesmarico je lično natisnila dunajslia tiskarna muzikalij Vfald-heim ln Eberle. Sedanja Izdaja hna novo lice: izginile so Iz pesmarico stare, no po rab ne ln do danes redkokrat peto skladbe, te pa so nadomestile nove, dobre, ta Izvajanje priporočljivo pesmi, tako, da bodo Imeli moški zbori in kvarteti dovolj Izbire za svojo koncertno nastope ln druge različne priliko. Zbirka obsega 103 posmi 6tarejsih in novejših skladateljev: iz stare izdaje je r novo uvrščenih lo 89 zborov, dočim jo novih vanjo sprejetih 64 zborov, ki so bili »vojčas objavljoni po raznih izdajah, največ v publikacijah Glasbene Matic« ln v Novih Akordih. Pri izbiri se Js uredidk oziral na potrebe In dostikrat tudi na zmožnosti naših društev. Od ziboll slovenski pesmi, od do-morodnlh tboror izia časa Davorin Jenkove maneijeze »Naprej m •tava, 61a»e» piflko Hajdrlha, Kocjančiča, Volarlča, bratov Ipavcev, Nedveda in Foersterja in Časov posnemanja licdortafolskega sloga pa do novejših modernih ikladb Adamiča, Ravnika ln dr. G. Kreka ter drugih »StIad.»to!Jer »o r pesmarici objavljeni osflcp« m o Sel zbor! ta S vetem-»povl slovenske zborovske literature. Oeika, hrvatska In poljska pesem je zastopana v neznatni meri. Prostora jo dobila tudi klasična skladba Jakoba Petelina (J. Gallus, J. riAmfi roj. 18«), umri 1591) *peva »Pod tob in »Kaj M te rpratel«, F. Juvaooa »IV ttlr« In u nastop« skupnih zborov pripravna »Slovenska lemija«. — Med Adamičevimi to značilne »Slovanski dau«. »Kmečka pesem«, popularni »Vasovalec« »ftee oženil M te« tu bariton tolo In dva zbora, »Peeem o beli hlšlol« In čre-terospev »Protnja«. 0. Dev ima objavljeni dve pesmi »Tihi veter od morja* In &>g»ri tbor »fi> raa«, Vasilij M Irk »Ka trloo« In mehkonetni čveterosper »Na trgu«, Josip Pavčtd čveterospev »Deklica ti ti Jokala*, /,. Pitloveo povsod priljubljene »Rdote rože«, Fr. Ko run »Potrkali ua olno«. S t. Piemrl ob deklaracij aktuali o »Zdravlco«, Janko Ravnik glo bjkoobčuten zbor »V mraku«, dr. O. Krak kcuoo »IUifico« z bariton in te-ucr tolota, dr. K.iacveo zbor »Oblaček«, dr. Anv Behwab papltnleo »Vinska* In »Slanloe«. V peemarieo Je urednik sprejel tudi par narodnih pesmi; v harmonlzacijl oh. BotMem tbvnovt na Marjan« f Splita »e Je vršila v nedeljo 80. avgnstj, Odkrilo se Je peenlhofo popisja. Ob priliki sta Imela navdušeni« govore j pesniku prof. Dušan Mangor ln profos0| subotlške unlveree, Beograjčan dr. it, Nedeljkorlč, Na številno občinstvo tta oba govora napravila najgloblji v ti«. JugoslovBiisitl avtorji v Prjgl Svandovo divndlo« vprizorl letos <]V| Jugotlovanskl drami; Kosoror »Caffl dj Dflme« ter Ogrizovičevega »VoSIno«, Jugo>!ova:iska kultura med Italijani 0. Umbertio Orbnnat-Urbani, ki J« avgusta napisal r tržaškem »Piccolu dtl, la Rora« študijo o Ivu Vojno viču, Je prc* stavil na ItalijanBlU Jezik Vojuovičevj komedijo »Gospa s eolnčnluo (Iji Slgno. ra dal giraeole). V tretji številki ci)tC!1. nera« je j>o«vetil pozornost Vojnovičovc-mu najnovejšemu delu »Mašl-arata lipoj kopija.«, še proj pa je v »Orizzoiite Itali. co« priobčil sestavek o Danteju v jtigo. slovanski poetiji. G. Urbanaz hoče »ed;j upoznati Italijo zlasti z Vojno rtčoin, ks. terega tmatra ta najčistejšega predstav, nika jugoslovanske sodobne knjigo ia za individualno« pzv» vrito. Nove bolgarske publikacij«. 1. ssp. tembra Izide v Sofiji prva številka mesečne artistične revijo »IJampa«. Izdajale jo bo društvo bolgarsldh umetnikov. -Kmalu potem začno v Sofiji Izhajati nemški tednik »Balkan Zeitung«, ki bo informiral bolgarsko Nemce o doaiačit in tujih dogodkih. Smrt španskega slikarja. V Ccrcc-dllli (Španija) je nedavno umrl največji španski ellkar sedanjosti, portretist Joi quin Sorola y Bastida, star GO let. Češkoslovaška gledališča otvnrjajo letošnjo sezono v znamenju velikih reform oa znotraj in zunaj. Spoznarši dotedanjo zaostalost domačih odror ta evropskimi, no ie gledališke uprave is režiserji med počitnicami vrgli na intenzivno dolo, katerega prvi uspeh jo pre ureditev glodaliAč na tehničnem polj«. Tekom sezone pa so bodo pokazalo tui notranje roforme v režiji ln Izbiri iger. Hueov spomenik . v Budjejovicah. Praška »Nar. Politika« poroča, da se Budjejovicah žo lotos odkrije spornem! Jana Husa. Stal bo na »Vel. Namesti«. Petdesetletnica poljske akademiji znanosti v Krukovu. Poljska akadomi;'! znanosti v Krakovu jo nedavno prazno vala petdesetletnico svojega obstoja. 01 tej priložnosti je izšla brošura, lz kater« izhaja, da ima akadomija tri oddelke: oddelek za filozofijo, za historično filo-logijo ter za fiziko in matomatiko. Vsa!; oddelek ima mesečno po ono sejo, na kateri se razpravlja o predloženih delih članov ter o stalnih dopisnikih akademije Sprejeti testavkl se Izdajajo v akadem ekili edicijah pod naslovom »Rozprawy» njih vsebina pa s« objavlja r izdajat »Sprawozdania«. Akademija izdaja tro-mesečni »Bullotin International« v nem škem, francoskem ln angleškem jeziku Akademija ima enajst znanstvenih strokovnih komisij. Zavod jo bil tekom zadnjega desetletja najmočnejše založništvo na Poljskem. Cvetka U labirinta šahovsko logike. V kavarni se trudijo zbrani šahlsll ot šahovnici z rešitvijo sledečega duhovitemu problema 5nkovnega mojstra Anderssena: Umetniške razstave v Csljekn. Grafik prof. Mil. D. Gjurlč priredi v začetku septembra razstavo svojih de! v Osijeku. Razstavil bo bakroreze biblijskih motivov ter pokrajine Iz Sarajeva ln starega Zagreba. Kmalu r.a Ojurlčem razstavi svoje sliko vukovarski slikar prof. Dragan Renarič. Njomu bosta sledi!« gojenec monakovske akademije Kornelij Mat v 8 potezah! Gospod X. tpravl v bučen smeh navzočo klblce s sledečim, navidezno brezraisel-nim vprašanjem: »Kako vlečejo kmetje?) Gospod Y.: o ulosro: Pripadala sta kolu Illrcev (O vsepovsod podpirala ln Sirila Idealno lde|o Ljudevlta Gaja In Staniča Vrs-(i; Buditi zaivost ln utrjevati Istlno, da 10 Slovenci, flrvntl ta Srbi eden narod |n da »o v govoru le po dialektu ncknllko Itzllkujejo. Qa| le vzel 7-a kolektivni ua-llonr vneta Jugoslovanskega kompleksa lm« nekdanllh prebivalcev toh krajev Ilirov, to pa zategadelj, da m ogni) v»n-k) lavhti, ki bi k« mogla pojaviti ioed HrvaH ta Srbi, kulti prvi kakor drugi 10 ponosni oa svojo slavno prw5kwt pod ivojlm Imenom. Da je pognala Qujt/va 14, la U Mira vita korsnio, avedoči naoi iuiaSnjl politični potrat Juso.j!ovbjkvv: Oajov program |o postal roprt akttiuea, le Sne Ilirov le prentenjeno v »Jugoalo-rsae>. — Dr. Razlag nas )e torej tozna-pjW tudi s hrvaSčtoo ta trtočlno. 2iro p« |« zanimal In privlačeval srbohrvat-41 JezBt, kajti vedno ml |e bila pred 06-inl verjetnost, da bom Imel opraviti kot tatorik m rum med Mrv*ti ln SrM, kar so i« pozneje v istini dogodilo.« •Leta 1861. je praznovala grafi:a tehtnica svo|o 5l>!etnio©. Na M profesor!! niso mogli sporazumeti glede programa za to slavnost, zato 1« preSlo praznovanje popolnoma v niže rotte. Narodnostno vrtaSatiJe me<.I vlsokoSold je Sinilo sedaj prvič z vodjo silo na dan. Avstrijski narodi so te takrat ftf zavedali svoj« narodnosti ta vsa mladina, zlasti pa dllnStvo je nosilo ostentotlvno narodno obleko, tako Celil svojo fcamaro, Poljaki visoke člžm«, llrcfce hlače ta k^nfoduratko, Madžari kal;>&k z dolgim peresom, opleteno sttkr.Jo, (Mžrmj 1 ostrogami fottoi (u« palici nasajeno sekirico), nomSki dijaki «flaus», Srfol, MrvaVj« In tudi ml Slovenci pa surko. Vtmft dijak r® jo torej te po obk-lcl poznal, katere narodno«! da )e.» «V programu naSe slavnostl« — prnvljo •Spomini. — «)• bfla glavna točka komer* v Sclirtinerjovl «Blerha'lc». To prostore« dvorano Je bilo treh« okrasiti z rarnlrni amfoleml ta rantavamt. Toda ItaiiSne barve uporabiti? Tehniki smo sklicali v «Josneum» veliko zborovanje, da reiinio to zadrva. Huda debata se je bila vot-i« med Nemci na eni ta med /druie-uliiil N«nemcl rxt drugi strani Ker y> nas S lov eno podpirali tudi Madžari, katerih je bilo piccejSnjo število na graškl tehniki, smo btll v voilni, ta prodrl je naj predlog, da sc okltl Schrclnorjova dvorana poleg cesarskih zastav tudi s jIovog-rfttail in nemškimi trobojkami, odgovarjajoč fakturno, da prebivajo v Štajerski deželi Nemci I11 Slovenci. Na slavnostni večer je vihrala na pročelju dvorane velik-. beiozeiena zastava, poleg nje na desni nemška, a ra levic) slovenska tro-bojnlca. Slavnostni govor v taiemt tehnikov sem Imet lat, Slovenec, kar je seveda mojega očeta, kateremu so prinesli Hrastnlčanle popis slavnostl v raznih Ustih, Izredno veselilo ta navdnlo » ponosom .» Zadnje leto Je oblikovni Roj dunajsko tehniko, nn katero so je vpisal Iti vstopil septembra 1S62. leta. Ker je Imel od doma 1» majhno podporo, Jo Imel dovolj časa za obiskovan)« predavanj ta za očenjo, te tutatam le obiskal dvorno glo-dallSie, vsak četrtek ln nedello pa ueko kavarno v Skigerstrasss, da je prečltal •Novice«, takrat edini slovenski list. Par-krat |e pohitel tudi v restavracijo nasproti Pavlovi cerkvi, da je tam poslušal umetne orgije, ki so Igrale razne slovansko fcomnde, med drugimi tudi Jenkov •Naprej«. Seveda, če je bil sklican kak shod slovanskih dijakov, ali je bfl» drugačna narodna prireditev, ga nI manjkalo. O enem taiiein večeru pripoveduje takole: •Nekega večera J« Ml vočji »utrinek slo-v«nslUh dijakov, kater«*« sem M udsleSIl tudi las. S tvojo navaoSnostJo na« Jo p.> tasfio tudi pur slovanskih drJavnlh po-sUncev, med katerimi )e bil tudi rni Lovro Tocnan. Pilo so Je, pelo ln govorilo. In tu — prfpovcdujelo nadalje »SpomhiU — «se jo aa Dunaju v obče tlabo godilo; bfii so večinoma lunetskl siromaki, ta mnogi »o nečuvono stradali. Eden ta te de»;>eratne gardo je bil Lovre Leskc/vec, vrlo radnrjeu č!o- tiHr, Notinnjec, kmeisH »ta. BH Je menda brez vsake podpore z doma. Pokrival M Jo s turškim fesom ter !• liveJ od milosti svojih tovarišev. Kadar p« le nI bilo od nobene struni .okroglega', prazen njegov želodec ;va jo pričel godrnlatl, takrat si je Izposodil Lovre od kritega tovariša star, ponošoo cUlnder, vtaknil fes v žey In šel v katerokoli gostilno, da tam prav pošteno večerja. Po večerji Je vstal tet Sel v gotov prostor, cilinder pa Je pustil v znak, da sa 3e vrne, viseti na klltrkl. Toda Lovreta nI btto več nazaj, zginil lo. Na ta način je porabil Lovre msttda vse ponoSene cilindre tvojih kolegov. — Po pretek« štirih let jo vrnem zopet na Dunaj. Kar nr.ledam Leskovca, elegantno oblečenega, s Sčlpalulkoin mi nosu ln s ftahn ciltadrtni tu glavi peljati ss v Sofiji po ulici. Kaj ss jv> vendar 1 Leskov. zijodBo, vpregam prijatelja, dunajskega Slovenca. Kaj no veS? ml odgo-vorL Občili jo na klin pravnljlre ttul arednlk .Zu-kunlta». Prav dobro te mu godi, Ima dosti političnega vpliva, dosti dohodkov ln prav razkoSivo Jh1. — Doljo so vendar nI radoval ta srs^j, kajtt kmalu jo umrl, star ledva 30 let. Škoda tega nadarjenega človeka.« S tem so »Spufntnli končani. L. Jc dovršil Seb. Roš svojo študije, na kat ss Jo napotil na Hrvatsko, poeneje pa v dor.iovtaa. Splošna knjižni v založbi isto v Ljubljani htftil so zvozkli St 1. Iva« Albreht: Btajtu rrnda, larlraa povest, 104 itraal, broi Din 12 —, rti. Din 17*—. St. S. Rad* Hurnlk: Sa Dledu, izvina povest, 181 strani, broSlma« Din 16 —, »ez. Din 2* —. St 8. Itm Boznan; TnUmnt, ljndoka drvaa v i dojtajlh, 1C6 strani, bro» Din li--, »ea. Diu 17-—. Bi i. Cvetk* flolar: Poletno klaajo, izbrano pomni, 181 stra&i, broi. Din SO —, vez. Din 28 -. Bt. 6. Pran HIKistki: Uospod Frldolls Solna ln njegova družina, VMelomodre humorotk«, 78 tuui, broširano Dia 8°—, t64. Din 18—. Cen« 8« razumejo brei poštnin«. K Cenjena naruOla naj h poilljnjo aa: Zirtno tiskamo lo knjigarno — oddelek knjigarna — Ljubljana, Marijin trg it. & — ToL it. 41. vzgojna savoda v Ftnjn za d«&k» PreieruoT« ulioa Stor. S9. Prr.rtora sa ICO g ojonesv. za deklica z lantno gMpodinjako nolo in kotir»i«mlaim letnikom. ?ra«Sora »a 80 c.o.l-Jak. CtMimpIgnona soo$ — Herborlotorls en groa - Prndult8 allmentalrss - Exporlatlun V- H. BOHRMAN IiJubljAn* S*. Pota* M»*r Itn. 87. Mate«« ftsrMe ti 1891. Prvo ilovena2ko podnzeča ko3n-reike, altarske 1 drven« rob« JS/SC« Palčič LJubljana kinaolarija I »kladlite Sv. Petra nasip 27. Osnovana aotfln* m*. Suhe gobe, fižol In druge deželne pridelke kupuje V. H. ROHRNIAN LJubljana Sv. Petra nasip «t«v. 27 (za vodo). Priporočamo 4402 UAšM i^ iliiMMMiMi! $ & A r m POSETITE M VELESEJMU PAVILJON J" domačih tovnrn 6ovlJ«v tvrUlt« PETER KOZINA A OO. @ ® Novost 1 pod anAOltno znamko MPSICO' MaJnoveJJa hdaltiva 4669 ® @ Novost I gHlanterllskefla Mapul Galanterijsko blago domačega izdeika. X« m Bv&la to cSrug trornlca uiBsnlG, ko,»lotih RanbcB, Mjutili; in rinili j ti (Asijs LjuiiijanB I, poštni predal IZB, iprojtran »>* nsrodla, ki rt takoj ta v «»kl mnoilnl laninjtjo. Zahtovajto rzorto in ceniki l'ri re^jih naiodilih pepntt. 130 Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo ter šolo Glasbene matice Proapoktl so brespl&Sno na raapolago pri vodstvih savodov | Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. S5 | 4710 | i j fTmT nnrrrfni nrnrt 1 ivi «ti EVGEN LOVŠIN flonoralna »itojistvai a | Za baJKanak© držrva: The Central Buropcan Mirte« Ltd., Mežica, | Za krnilo vino S K S: Komitna tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za tu- In lnox»tmstvoi Clnlcacna d. rt., C«l!o. Brzojavni naatov: Rud« Totofon »t. 870 (dostavil Hudo) = TokoAl račun: 8tav»n«ka banka d. d., podi uintoa Ljubljana Vedno v za,lo@!i moilikl svlnao, «vlnd«nl Izdelki, g tvoplono-kisla glina, alumlnljftv hidrat In gilnozem, š »orovt In rafiniranl cink, clnkova plodovlna, olnkov prah, olnkov svinec, katran, modra ealtca, bakor, ^ benoa-oln, bakrena pločevina, pločevina Iz medl Itd. I | Kupujemo po najvl&jlh cenah: stari baker, stari | svlneo In remelted-oink, ognjeatalno glino, samot, mazilna olja, razno vrste premoga, koks Itd. T®?aralšl?a zaloga pslsspmija^tib obražoT, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, aato-dolov Ln vsakovrstnega auto - materijala. Na razpolago stlskMnio* ra montiranje polnogumiiastih obrofev. Velika zalega elektro-mierijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene broz konkurence. FATRBA «05! LJUBLJANSKI VELESEJEft PAVILJON „L" *tev. 481. P Šivalni stroji, vozno kolesa,§ b = motorna mm === i g In vse pripadajoča potrebščino se dobe j g poceni pri tvrdki - l S. AD. ENGL, Sufcotica 8 Preprodajalci naj zahtevajo ponudbe! Na LJublJanak*m v«los«fmu paviljon „1" Stev. 43T, 4680 a »mtziiscDmcmiimcacDaDaDisaii IHMEUUtBttB MATIJA PERKO mizarska tvornica Zgornja Šiška, Celovška cesta 121 Telefon 373. itn Glej paviljon „K" na Ljubljanskem velesejmu. iM X® H -g mt s » «k POZOR! POZO RS Trgovci, obrtniki in kmetovalci! Preden kaj knplto, OGLEJTE SI VELIKO ZALOGO pri tvrdki tpgovlna z želsznlno na debelo in drobno Dunajska cesta li. LJUBLJANA Dunajska cesta li. POZOR! MU POZOR! S si £ > BK r H« ' < i> KOVINA prva Jugoslovanska metalurgija industriia in industrija kabSov. Samo lastni proizvodi. Izdelovanje: pločevine, kovinastih palic, žice, brezSivnih cevi iz bakra in medenine, medenih okovov, armatur iz medene in bronaste zlitine, bakrenih in bronastih žičnih vrvi, izoliranega napeljalnega materiala, dinamo-žic, voščenih žic, peronospora-škropilnic, nahrbtnih žve-plalnikov, ognjegasilnikov, kopalnih peči, sanitetnih priprav, pločevinastih embalaž, kovinskega tiska, hladilnih kač, cevnih kom-penzatorjev; preluknjanje; bakrena kovaška dela itd. QRICdR & HEJdC, UOMMM ZALOQA OBLEK ZA QOSrObE. BdflE IN OTROKE « S/IHO ŠELENBURQOWJ ULIC/! ŠTEV. 3 * \ i s a v "i 8 li IS 1 Sp ^ a&araBaaaeBiaaBnraaaBaEBmi^a Zvezke vseh vrst za ljudske, meščanske, srednje «« In trgovske Soie. Trgovske knjige, mape, bloke Itd. Izdeluje ln razpošilja papirna industrije in knjigoveznica ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, Fterianska ulica Stav. 14. as' TI 0 a „ ? i I? G in nI 1 s. E B B KONZERVNA TOVARNA „GL0BTJS" na Vrhniki pri Ljubljani priporoča a č ■£ > 0) O JQ O ® Ž •5 S ffi vse mesne konzerve, paštete In druge mesne Izdelke. Naznanja, da Je pričela lelos z Izdelovanjem sadnih In so&ivnih konzerv. Spretema naroČila za Izdelovanj« pločevinastih doz. da veleseimt! testni paviljon. 46M 4448 ## GRADBENO PODJETJE ## aphitekt V o. JJESSES^ICJJSI Izvršuje privatne In Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. 4639 Stavbna vedstva: Ljubljana, DsmžaSe, Zagreb. Tretja priloga „Jutru" it. SOS, dne S. septembra 1023. Naši kraji i Ponosni Kranj (Stavbeno gibanje.) Skoro te ne bi »poznal, ko sem te 10-p<>t videl po daljšem časul Kako si se itpremenll, ti črni Kranj na sivi skalil Od tvojega nokdaujega, starodavnega opitotona skoro ne opazim veS sledu. Samo še nokatera mesta na hujanški (tranl, ki pa Jo je tudi že deloma objelo prijetno zelenje, samo še bočni zid na 1'upctovi hiši, ena hiša na Glavnem trgu in pa ona mogočna zgradba doli 0b vodi, na katere jo menda pozabil zidar v svoji naglici, narahlo pričajo, da fl 60 imenoval skozi stoletja Črni Kranj. Od zdaj naprej pa zaslužiš in nosil boš drugo imo. Ko sem to ugledal, si s« mi zdel kot nevesta, ki v svatovski obleki čaka svo-Jcga ženina, da jo popelje prod oltar. Ko pa Bcm prehodil tvojo ulice, tvoja predmestja in tvojo okolico, ko som obiskal vse drago mi prostorčke in količke, na katero me spominja toliko utvari izza mojih študontovskih let, }e bila vesola moja duša. Vzradoščen in ;,-»hičen sem vzkliknil: »Slava vrlemu (Minskemu svetu, slava gospodu županu, slava vsom tistim, ki so s sprotno roko in umno preudarnostjo naredili iz etitrega Kranja to, kar je danes!» le vhod v mesto po dolgem, novo-tjrajonom mostu naredi na tujca prijeten vtis. Veličastni valjčni mlin, nova Sirc-Rantova palača in gori na skali mogočni grad med zelonjerj — vse to to očara, da niti časa nimaš pogledati na stavbo niže mosta, ki s svojo zunanjostjo kazi okolico, dasl bi ji bila z malo dobre voljo lahko v kras. Pa pojdimo gori ln ustavimo so v »Zvezdi* pred gimnazijo. Nova mogočna Igradba jo že pod streho. Narodni dom! Seveda bo še potoklo nekaj Save mimo Kranja, preden bo dovršen, ali že danes lahko rečemo, da bo to biser goronjske metropolo. Društvu »Narodni dom» in njegovemu marljivemu, energičnomu predsedniku M. Focku, kateroga železni ;volji in vztrajnosti se imamo zahvaliti, da stoji danes tam gori stavba, ki bo kulturno srediSčo naprednega življenja i» vso Gorenjsko, naše priznanje ln vsa časti V suterenu jo adaptirala mostna občina delavnice za lepo procvitajočo državno puškarsko šolo v Kranju. Poglejmo na Glavni trgi Ustavimo se pred palačo polog lepo pobeljene mostne hiše! Ogrlnčeva hiša! Kupila jo jo mestna občina in jo že deloma adaptirala. S prihodnjim mcsccem se žo proseli vanjo občinski urad. Hiša jo zgrajena v slogu pozne renesanse. Adaptacijska dola Izvršuje »Probuda» pod mojstrskim vodstvom prof. Grebenca. Prof. Pločnik, ki si je hišo ogledal, se jo Izrazil, da bo to ena najlepših mestnih hiš v Jugoslaviji, ako so bo renovirala po navodilih Strokovnjakov. Stopimo malo naprej! Na koncu ozke tilice nas vabi prenovljeno poslopje mestne ljudsko šole, da si ga ogledamo. To ni več tista ljudska šola, v kateri smo pred leti trgali hlafel Sedaj bi posekala že marsikatero gimnazijo v Jugoslaviji! Ali si že bil pri mestni kopeli v Dolu pod Svečarjem? Ali si videl novo stopnice? No samo tukaj, tudi na drugi strani se boš čudil. Samo ustavi so na «Durcih», ustavi se na «Krvlcl» in poglej. Moral si boš reči: Pametni možje! Ustvarili so nekaj lepoga in koristnega, kar bodo še pomnili ljudje, ko njih morda že ne bo več. Ali si opazil v Pungartu malo novo fiišico? AH veš, da jo jo zgradila mestna občina za dva svoja uslužbenca? In sedaj, kaj praviš? Ali ni to lopo? Pustiva tol Spremi me po mali stozici doli na Živinski trg. Krasen prostor v hladu mo- gočnih kostanjev. Vse v najlepšem redu. Glej, tu jo poseben prostor za prašiče, tam za ovce in tam zopet za konjol To je vso novo! Zanimalo to bo, ako ti povem, da jo ta prostor tu spodaj proti poti pod bregom razširjen ln zgrajen z materijalom podrtih starih hiši Kaj pa tam na Gaštoju tako pridno delajo si vprašal? Poslušaj! To bodo nove tovarne. Jugoslovonsko-čoška delniška družba bo zgradila pet novih velikih tovarn, ki se bodo imonovale: Ju-gosiovensko - češke tvoralca bombažnih tlskanln. To bodo kompletne tovarna za izdelovanje bombažastlh predmetov ln bodo za mesto ln okolico neprecenljivega pomena. To bo tkalnica, ki jo žo grade, barvarlja, s katero menda tudi še lotos prično, predilnica, tlskavnlca ln beljavnica. Dograjone bodo šele tekom potih do desetih let, potem pa bo zaposlenih tri do štiri tisoč delavcev. Ker sva žo tu, napraviva majhen Iz-prehod gori na Smarjotiv> goro. Prijatelja Jankota bi rad zopet enkrat malo obiskal. Pot bo treba malo popraviti, si rokel, nova kloplca na «Razgledu» pod smreko ln lipo ti jo bila všeč in ponosni hotel na vrhu te je očaral. Rekel si samo, da Ljubljančani premalo poznajo to prelopo točko naše Gorenjsko In je no cenijo tako, kot zasluži. Potrpi, vse Se pride ob svojem časul Vrniva se v mesto in oglejva si še nove Btavbe, ki jih je zgradila v zadnjem času marljivost in podjetnost naših meščanov. Najbolj ml ugaja Savnlkova hiša na Glavnem trgu. Za njo ne zaostajata dosti Kocbekova ln Adamičeva. V Kokriškcm predmestju so ponosno beli Holzhackerjeva vila kot kakšna trdnjavica na skali. Pod njo stojita, kakor bi zra^tll lz tal, lična Požgajeva dolav niča in prijazna Orčmanova hišica. Tudi na drugem koncu v Lajhu se je v zadnjih letih dokaj lzpromenllo. Izginil Je del smrekovega gozdiča, za kar mi je žal, Izginil Je leseni moatiček med mlinom ln tovarno, nastale so novo hišice in turbine ob Kokri, in ob Savi so zgradili dolgo pritlično stavbo, ki bo nekoč morda nosila še vofi nadstropij. A to še ni rse. Se vedno se dola in zdi se, da so to delo no bo še tako hitro ustavilo. Vila gospoda Peterllna, restav-raterja na. Stari pošti, jo v grobem dovršena, Berjakovo eno-, oziroma dvonadstropno skladišča v bližini Jerebove gostilne je pod streho, Franlo Majdlčeva hiša ln skladišče zunaj mesta, kjer se cepi cesta na Kokrlco, vidno napreduje in bo do zime tudi pod streho. Pod Jelonom Je zgradila »Probuda* trgovcu z lesom Likarju novo vilo r narodnem slogu in tudi hišica stavbenika Batiča je že dograjena. Poleg njega bo začel graditi svojo vilo vodni nadmonter Tesafik. Tu gre zopet zasluga našemu občinskemu svetu, ki jo zelo poceni prodal imenovanim gospodom občinska stav-bišča, samo da se gradi. Razon toga sem opaizO, da so se Izvršile na več krajih v mestu razne adaptacijo in prezidave. Prav lepo in okusno se je to izvršilo pri Marenčiču, pri Lini Mohorjevi pod rožnovensko cerkvijo, pri Šinkovcu nad klancem in pri Drukarju v Rožni ulici, kjer se bo v nedeljo odkrila spominska plošča pesniku Jenku. Tudi Colnarjovi so nekdanjo Gogalovo hišo okusno renovirali. Na koncu naj še omenim, da jo mnogo biš lepo na novo preploskanih in pobeljenih, posebno v Kokriškem predmestju in v Rožni ulici, kjer se z vso vnemo pripravljajo za bližajočo bo nedeljsko slavnost. Profesor ReSiS na daljnem poljskem severu Profosor Ilešlč, ki je v preteklem semestru predaval na univerzi v Varšavi, je bil v zadnjem času (kakor je razvidno iz njegovih dopisov v »Jutru«) na skrajnem sovoru poljske države, v deželici K.išubov in v Vilnu. »Oazot« KaSubska*, ki izhaja ▼ poljskem jeziku v mostu Vejherovu, pozdravlja jugoslovanskega gosta, češ, »nenavaden gost jo včoraj . . . posetil našo uredništvo. Bil je to dr. Fran Ile-šifi, univerzitetni profesor v Zagrebu, ki se je pravilno naučil poljskega jezika in predava na varšavski univerzi. Profesor Ilešič o počitnicah potuje po Poljskem in z veliko vnemo proučuje prodvsom poljsko Prlmorje. Divl so odporni vztrajnosti kašubskoga ljudstva spričo strašne germanUacije, ki jo je moralo prenašati za časa prusko-ga robstva. IČo prof. Ilešlč natančneje spozna to zomljico in ljudstvo kažub-sko, ki je vztrajalo na peSčenl svoji doma® zemlji, katero odnaša vsaka rahla sapa, tedaj šele bo prepričan o nezlomljivem odporu KaSnbov, ki v potu svojega čela orjejo to nehvaležno peščeno grudo in ne tarnajo, da jih je priroda zapostavila; prepriča se, da je ljudstvo kašubsko dol poljskega naroda, ki jo v času vrhunca pruske ošabnosti stal v sklenjenih vrstah ln pripravljal tlačitelju prvo »Marno», zakaj obranil Je poljsko morje najnevarnejšega sovražnika ne le Poljakov, ampak vsega Slovanstva. Bila je velika razkošna radost, ko smo sližali od človeka, v tej meri se posvečujočega ideji Slovanstva, da narod slovanski, bivajoč ria jugu Kv-rope, želi iz vsega srca Poljski sreče in stališča v svetu, kakršno ji pripada; da ceni nje kulturo Ln občuduje njo velike sinove, ki kakor solnčni sijaj svetijo na nobu slovanskem. Živi v narodu jugoslovanskem Mickie\vicz vse-silni, živi nesmrtni Sienkiewicz in nepozabni peveo zle hi dobre sreče južnega Slovanstva, poljski polkovnik T. T. Jež (Milkow8ki), ki je na Poljskem svoj čas v povestih populariziraj junaško prošlost srbsko.* Tudi v Vilnu je imel profesor IleSIP, mnogo razgovorov o političnih in kulturnih razmerah v Jugoslaviji. »Dzten-nik Wilenski» je ob tej priliki pisal: »Profesor Ilešlč bo živo zanima za naše socijalne, politične in publicistične zadeve in obenem ja&o zanimivo informira o razmerah mlade države jugoslovanske, o kateri na Poljskem nimamo dovoljnih poročil in katere pomena ne cenimo zadosti visoko.* Stradivarijeve gosli v Bosni G. M. Malinar, upravitelj kaznilnice v Stari GradiškI, prlobčuje v hrvatskih listih sledečo zanimive podatke: Nekega dne sem se v službenih zadevah napotil k bosanskemu begu Ha-kibegu Reufbegoviču, da pregledam njegovo imetje. Z mano je bila moja družina. Starejši Bmo se pomenkovali o resnih stvareh, otroci pa so nam nagajali. Zato sem bega Reufbegoviča, doznavši, da ima violino, prosil, naj posodi gosli mojemu starejšemu sinu. Beg je takoj ugodil moji prošnji. Prinesel jo kmalu iz kuhinje gosli, polne kuhinjskega mrčesa, posebno ščurkov. Gosli so bile stare in zaprašene in ker ni bilo na njih niti strun, niti kobilico, jih seveda nihče ni mogel uporabiti za sviranje. To priliko je Hakibcg Rcuf-begovid porabil za pripovedovanje, kako je pričel do vijoline. Gosli so se nahajale pri njem že okoli 35 let. Kot 13 ali 141etni deček jih je kupil od nekega žandarskega narednika za 7 goldinarjev. Ta narednik pa je kupil inštrument od vdove po italijanskem zdravniku dr. Chichettiju, ki je služboval v Bosni okolu 40 let. Zdrav- nik Je poznal in cenfl svojo vijolino prav dobro. Njegovi sosedje Se danes vedo povedati o tem, kako je gosli hvalil. Chlehetti je bil bogat človok, toda pijanft, ter je umrl 80 let star. Na koncu svojega življenja je popolnoma opustil sviranje. Vdova, ki j« ostala po zdravniku brez potomcev, jo gosli prodala za 5 goldinarjev, no da bi sln-tila njih vrednost. Reufbogovič so tudi nI dosti brigal »a inštrument ter ga jo večinoma prepuščal svoji služlnfiadi, da si je ž njim krajšala čas, kadar je hotola. Slišal pa jo, da so gosli staro, tor da Imajo posebno sonoren, močan in čist glas. Nikoli pa nI pogledal, da-li nosi vijolhia kako posebno znamko. Ko smo gosli začeli ogledovati, sem opazil, da se nahaja v notranjosti inštrumenta napis. Cital som in razbral: Antonius Stradlvarius Cramonanfls Faciebat Anno 1718 A S. — Napis me je fraplr&l. Sam nisem mogel vet-joti svojim očem, da bi se mogle v mali bosanski vasi najll Stradlvarijevn gosli, ki so zelo redke ln zelo drage. Leta 1885. so je prodal en Stradivari-jov eksemplar za 100 tisoč mark v Londonu. A kakšno vrednost jo tedaj imela marka! Napis v goelili Je sestavljen lz tiskanih črk, toda izdelan i roko. Crko so neenake. Bilo bi prav, da strokovnjaki vijolino preiščejo ter, ako ugotovc, da so gosli resnično Stradivarijev izdelek, da jih odkupi država za umetnostui muzej, kajti v nasprotnem slučaju pojdejo gosli gotovo v tujino, kor se bodo zanje začeli zanimati tujci. Gosli hrani gosp. Malinar ter si jih vsi interesonti pri njem lahko ogledajo in preizkusijo. Fo slovanskem svetu Rusija in boljševizem (Iz Masarykove knjige »Slovani po vojni*). Od vseh slovanskih držav se je v vojni najbolj lipromenlia Rusija. Zmanjšala se Je po obsegu; narodi na periferiji bo so odtrgali od Rusije tor postali samostojni. Največja izprememba pa jo nastala z odstranitvijo carskega absolutizma ter z ustvaritvijo komunistično republike. Rusija je Bedaj prva socijallstlčna država v Evropi In na svetu ter je postala s tem predmet splošnega zanimanja. Rusija meji v Evropi na Finsko, Estonijo, Latiško, Poljsko in Rumunijo. Od-nošaji med Ukrajino in Belo Rusijo so nejasni. Istotako Je z odnoSajd napram narodom in državam na Kavkazu. Rusija, ki je mnogo pretrpela v vojni in revoluciji, je zelo potrebna, da bo obnovi gospodarsko. Rusija je navezana na zapadnl kapital ter na pomoč zapadnih lnženjerjov, delavcev, trgovcev ln drugih. Velike in nujne so tudi kulturne nalogo Rusije. Velik odstotek analfabetov Be inora odpraviti, dvigniti se mora stopnja kulturo. Vprašanje je, ako ln kako more pravoslavna cerkov sodelovati pri teh kulturnih nalogah ruskega naroda. Dosloj se je ruska pravoslavna cerkov preveč nagibala k transcedentallzmu, njena aktivna vzgoja jo bila neznatna. IV sredstvom transcedentallzina je postala cerkev sužnja carizma. Z izbruhom revolucije se Je popravila samo v toliko, da »o je vrnila k svoji predpotrovskl patri-jarhalni ureditvi ter bo jo zaradi preganjanja svečeništva zbližala z maso mu-žlkov. O boljšovlzmu Je treba Izroči nekoliko besed z ozirom na njegovo slovansko vsebino. Ruski boljševikl »e imajo za pristne in edino pravo markBiste. Svojo revolucijo bo začeli in vlado bo prevzeli v nakani, da njihova revolucija uvede v Itusiji komunistični režim, za katerim pojde tudi zapadna Evropa kadar se odpove kapitalizmu. Boljševizem ni marksističen, niti po šoli, niti po taktiki. Res Je, da Ima v sebi nekatere olomente mark-slsma; toda v mnogo večji meri je boljševizem mešanica blanldzma, sindikaliz-ma in anarhizma, jo torej mnogo prej in mnogo bolj bakuninskl nego marksističen. On je kratkomalo nadaljevanje terorističnega nihilizma. Ta proizvod jo čisto ruski, jo sad neomejenega razvitka, katerega je povzročil naval najradikal-nojših zapadnih idej na stacionarni svetovni nazor, kakor ga je imela ruska cerkev. Boljševik jo ruski menih, razjarjen In zmeden od Fouerbachovega mate-rializma ln ateizma. Poluprosveta Je bila bič stare Rusijo, ona jo tudi bič sov-jotske Rusije. Večinoma analfabctskl narod ne more biti marksističen drugače nego na papirju. Zv. Kosem: (Komedija en miniature.) Osebe: Danica, Katica, Milsnko. C a s: Sedanjost. I. Danica (leži sama v lepo okrašeni sob! na divanu, s hrbtom proti vratom, z obrazom sklonjena nad knjigo; zdeha se 10: A-e-I-o-u! Katica (tiho odpre vrata v sobo, se neslišno priplazi Danici za hrbet, ji ne-opažena zatlsne z dlanmi oči ln Jo po-Hubl na zatllnlk). Danica (sladko zavrlsne In plane pokonci): Mllenko! (Zagleda Katico ln stopi Preplašena korak naza).) Oooool Katica (s prebledellm obrazom, tresoč se po vsem životu): Ali sem te vfela, Danica! Ali sem te! Znltnj s! ml toliko prikrivala? Nanj čakaš, na Mllen-ta?... A vedi, da je Mllenko moj, ne N, da llubi mene, ne tebe! Danica (si zakriva obraz, stopa prjil ™iu): Katica! Katica! Katica (gleda za njo, Mfska z 0^1 ■n smehljaje mrmra sama zase): Samo da vem, samo, da vem — ti tlčlca!... Danica (se hipoma obrne, vzplamtl): «kaj s! prišla? Kdo te le klical?... In *akor tat pride, niti ne pozvoni... Katica (smehljaje): Da bi prijateljica to smela obiskati mllaiclHcc?! Ta le lepa!... Vsako uro, vsako minuto, vsa.to sekundo me lahko obiščeš ln nič ti nI treba ne trkati ne zvoniti.,. Danica (lomi z rokami): Dama brez takta! Full... (Stop! tik pred Katico): Ven Iz moje sobe! Med nama jo vse končano! Katica (se nekoliko obotavlja): Tako? (Po kratki pavzi): Hvala za prijaznost, lepa mola! Zbogom! (Urno iz sobe.) II. Mllenko (stopi v sobo, komaj da so se zaprla vrata za Katico): Danica! Sladka mola Danica! Danica (pohiti proti nJemu): TI si, Mllenko?... Ali se nista srečala? Mllenko: S kom? Danica: S Katico, mojo prijateljico? Pred minuto le bila še tu pri meni... Mil en k o (se smeja): Jaz nisem nikogar srečal. (Ovlie Danici roko okrog pasu, ljubkujoč io v lica.) Saj ne boš zamerila, dušica: v predsobi sem čakal, ko le bila ona pri tebi. Po glasu sera vedel, da ]e ona... In ko ie odšla, je nisem videl. Danica: In si slišal, kar sva se...? Mllenko: Vso sem slišali Danica: In...? Mllenko (Io viharno objame, sede z njo na dlvan In JI gladi lase): Ona laže, laže, laže! Simo ti si moja, Danica, soln-ček mol. samo ti In nobena druga! Danica (skriva glavo v njegovem naročju); Ah, Mllenko! (Zastor.). ni. Katica (sedi drugI dan popoldne v svoji sobi z Mllenkom na zofl): Tako sem te vesela, Mllenko I Samo da si prišel, junaček moj! Ali (požuga mu s prstom ln vstaja z zofe) nezvest si ml postal, Mllenko... Povej mi, ali res ljubiš njo, Danico? Sama ml Je priznala. Mllenko (ie ne pusti, da bi vstala, potiska Jo nazaj na zofo In Jo objema): To Je šala, dušica mola, pa še kakšna šala! Saj Jo poznaš, Katica, mola sladka Katica 1 Ona so vedno šali. MoJa si samo ti, Katica, samo ti ln nobena druga. Katica (šepetale): Da bi bilo to res, vitez moj krasni! (Oa poljubi.) IV. Danica (treskoma odpre vrata ln plane v sobo): Ooo! (Strmeč obstane.) Katica (skoči z zofe, za njo Mllenko): TI si prisluškovala, Danica? Danica (JokaJe): Vse sem slišala. (Hipom« trdo.) In dobro le, da sem prisluškovala 1 (Mllenku.) TI na|u varaS obe-dve! Lopovi Sram te bodi! Mllenko (plane): Kdo vara? Kdo lopov? Kdo, kdo, kdo? Katica (Mllenku): Kdo, Idi — res si lopov, res naju varaš obedve. Mllenko (se impertinentno zakro-hoče): Jaz sem pri vsej stvari nedolžen, popolnoma nedolženl (Vzame z mize klobuk.) Klanjam se, metuljčka! (Odide ponosno, z zmagovalnimi korak! Iz sobe.) (Dolga pavza. Danica In Katica stollta druga pred drugo drhteči, s sklonjenima glavama.) Danica (vzdlhne): Sam zloben duh Je bi Katica (dvigne glavo): Govoril Je tako sladko in zapeliivo... Danica: Pusthno — kar le bik), Je bilo! (Iztegne proti Katic! roko.) Ali ml moreš odpustiti, draga moja? Verlela sem mu ln tako le prišlo do najinega razdora... Katica: Tudi Jaz sem mu verjela — do včeraj. Danica: TI si čista, Katica —< greš-nlca sem jaz. Katica: Ne, ne, ne! Jaz sem greš-ntca, ne ti. Komaj namreč sem odšla včeraj od tebe, sem zapazila, kaJco Je Izza vrat smuknil v tvojo sobo on-- Danica: In si tudi ti prisluškovala? Katica: Seveda, Danlcal PoČenlla sem k vratom In slišala sem vse, kar sta govorila — — Danica: Hvala Bogu, zda) sva re-šenll Prisluškovanje nama Je odprlo oči, naju Je rešilo obedve! (Jo objame.) Mir ln sprava med nama! Katica (na njenih prsih): Zopet prijateljici, zopet prijateljici! (Stollta tako obleti sredi sobe. Zastor.) Da se Je boš neizobražen In napol Izobražen ruski narod lotil boljšovlškega utoplzma, je tem bolj razumljivo, ker sta ga vojna in revolucija vrgla v veliko gmotno in moralno bedo. Iz Bličnih razlogov, dasl v milejši obliki, se jo pojavil boljševizem tudi pri drugih slovanskih narodih, med Jugoslovani, med Bolgari, med Cehoslovakl. Pojav boljševizma v Rusiji, Nemčiji ln Madžarski dokazuje, da je boljševizem našol oporo »amo v državah, ki so trpele r vojni In vsied vojne. 2e to Jo važen dokaz, da ruski boljševizem nI oni doflnltlvnl stadij ljudskega razvoja, katoroga Je Marks pričakoval ln napovedal kot organlčen zaključek celega historičnega razvoja. Očitno jo tudi, da boljševizem nI nastal samo v Rusiji tor vsied tega ni ruski in slovanski; resnica jo samo dejstvo, da Ima ruski boljševizem svojo posebno obeležje- Takozvana diktatura proletnrijata J« absolutističen režim noznatne manjšino. Boljševik! hote aH nehote nadaljujejo carski absolutizem. Ruski boljševizem se, odkar obstoja, politično in upravno zelo hitro Izpremi-nja. Z revolucijo jo propadel centralistični carski aparat In Rusija jo razpadla na posamezne občino, ki so neodvisne od drugih. Danes je Rusija federacija votf ali manj samostojnih ln avtonomnih držav In ozomelj, katorih je po Številu 25. Boljšovizem ee je Izpreminjal tudi g" spodarsko s tom, da bo Jo bolj ln bolj bližal kapitalizmu In individualizmu. Vprašanje, odkod so Rtisl in Slovani v obče nagnjonl k komunizmu, jo kom pllclrano. Sovjetski komunizem je neka ko vrsto državni kapitalizem in v komu nlstičnem Bmlslu pravzaprav negativen Po Marau In drugih komunistih bi moral biti komunistični režim boljši nego jo kapitalistični reilm. Moral bi biti tudi go spodarsko in socljalno izdatnejši. V sovjetskem sistomu vsega tega ni; sovjetski režim ima tudi v gopodarskem ozira pro' anarhističon nego demokratičen značaj: podoben jo anarhističnemu komunizmu, ki jo vladal v organizacijah rovolucijo narne emigracije za časa carizma. Ostrolenka Varšava, koncem avgusti. »Nisi zadnja med hčorami slovanskimi, Ostrolenka,* som mislil, ko sem bc na dan Veliko Gospojno lz Varčave vozil v bolj sevomo ko vzhodno smer proti Ostrolenki. Nisi zadnja med »lokami* slovanskimi, ki so gledalo trage-dijo slovanske prošlosti. notel flein videti kraj, kjor jo leta 1831. ruski geno-ral Dieblč pobil poljske vstašo in poljski vstaji zadal smrtni udarec. Početek velika poljske emigracijo ... Bilo je blizu poldne, ko izstopim na kolodvora ostrolenškem. Tu jo torej Ostrolenkal Ob cesti za kolodvorom stoji nekaj kmct3kih hiš; to da bi bila slavna Ostrolonka? Tam jo kramarija; Srnobradat Žid me pogleda skozi okno. Njivo na pol požeto, travniki... Tablica ob cesti me pouči, da to šo ni prava Ostrolonka, da leži mesto Ostrolenka štiri in pol kilometra od postajo. Rusija jo tu gradila le stratoške že-loznice, t. j. ravnočrtne železnico, brez ozira na to, če bo je tek železnice ujemal z interesi mestcc ln vasi. Tukaj, v krajih, ležočih ob pruskih mejah, ie Imela še posobon povod, Izvesti želoz-nico malo dalje od točko, kjor bi se kdaj mogli vršiti napadi, t. j. od reke Narwi, ki toče tik ob OBtrolenki. Dve poljski gospo Iz mesta Lomža mi svetujeta, naj se v Ostrolenki po infor-maoije obrnem na šolskega nadzornika Majewskcga, ln me sami spremita do njegovoga stanovanja. Pol ure pozneje som bil že njegov gost. Dobro sem bil uveden. Ostrolonka je mestece z 10.000 prebivalci; več ko polovica jo Židov, aH občinski svet je poljski, kor je k občini pritegnjenih nekaj vasi. Mestece jo napol porušeno; celo ulico so šo ali grob-lja ali hišo, na novo dozidano. Stari ro-tovž je kakor razvalina gradu iz srednjega veka. Nisem doslej videl mesta, ki bi ga bila vojna tako uničila kakor Ostrolenko. Leta 1915. jo trajala tu 11 dni bitka med Rusi in Nemci; v mestu ob lovi obali Narvvi so bili Rusi, onstran roko pa Nemci; Nemci so streljali s topi, Rusi bo imoli takrat lo šo puške! Zidovi cerkve in h'« »o kar iiprebltl od Jrof*L KpToti Jo v eomrti otm.fi Ml« HO odstotkov vanl popolnoma unlfonih. P» pri1 nem t Ontrolenbo, d,\ rldlm kraj, kjer i* Je odloČila u-iodn poljske ►staje lota 1831. Gospod Majewskl mo tpovedel Cei reko in ml natančno razni glavna bojiJfa onega leta: Pnljnki jrstali io stali na mpadni obali Narwl, JDieblS J« J« i silno artilcrljo prihaja) M> severovzhodu, kjer jo Rusija poata-Hs pornejn volikansko kasarne. Prod 25 "ln 20 leti som razlagal v Soli Kesto nemško pesem PoletifiUeht- Haf», potom o polJ>ko.'u junuu, ki Je leta 183!., ligubivSi domovino, kot bu-gtmee r pušfevi arabski »arija! toike tanje o Osttolenkl, t.;ko tejkn, da »« Je »milil eolo Bodainom. Malo sem ia takrat t ircu čutil tragično« slovanske (Ortrolonko. I* o tloveku som razlagal, o človeku, ki Jo Izgubil domovino, no o tragičnom Slovanu. Na Veliko Gospojnieo hodim po Jtyoku (trgu) Ostroli.-nke. Popoldno je. Vet olctrtS pora»^, alt M *>«»»' mnnJ» novo ilvijeuje; v ne polno kmoMklh de-vojk pilhaju, menda k veCornlcam; flotno rdečo ali pisane rcbe« Imajo glavah, vezano taVo kakor jih vežejo Sokoliee. V roluih d;ll vsaka fopok cvetlic ln zidanja. Mati božji, ki ima danes svoj praznik, se namreč Imenuje tu »Matica Baska Žolna. (Zoljoa); na ojen dan blagoslavljajo r eerkvi dekletom Mlenje, k! Ima potem idravllno moč, posebno ta otroik« bolezni. Stari slovanski kult pri r ode Je stopil tu v Službo krfčansko. (Iirm con mo »pomirja »Zolonlh Svotkov», ki pomenijo v poljščini blnkoJtt.) Cikam nr kolodvora vlak, fla so vrnem v VarSavo. Oiiram so tja ta Outroleuko... Ona 1/. leta 1KJ1. »s ne sm« vrnili več; potem se nc vrne tudi ona lz leta 1915. Dr. Fr. Ilešlč. ■ s¥eta Pogreb ustreljejiejja faSi-stovskega tajnika v Trst« Prljatolj nnSega llst.v ki je bil r potek ▼ Tretu, nam Je podal tole »!iko o pogrebu ustreljenega fciSiatovshrg«, tajnik« Morare: Gleda! sem pogrebni fcprovod, ko ee Je pomika! po Konu, kor Jo Um nokje ▼ bližini »edež iaSIJa, menda t Isti hiSl, kjer je kavarna «8pocchl» in so »tojo-Sasno Imeli Nemci »vo> »Sohlllerjevo dvorano«. Ni čelu kr.preioda si* koritih dr« »totnljl hMrtovaice »iMoe. K ritki korak J« bil preooj mirtan. 2« »jimi so nosili vnoe; bilo jih J» okoli 160. Elreto »o nesli faiiftl ns. ramah. Pogrnjena J« bila t Italijansko trohojnlco ln na njej je ležal šop cvetja hi fciatull»kl klobuk (ar listoTik* nllie«. Okoli krat« j« bila, fc.sv na milic« s puiVjurJ. In c ui t^ttuiia' bodali. ti krsta to hod!) i aa«tnpnlki et viinth ln vojaftih obluat! in precej fcut-oifttva. Nato pa t»/ne fatiatovoks orgiuii-tacije. Itprsvod J« trajal skoraj celo uro. Tniplo so ocsll na po t'»jo, kjor io se po-frebd ratUL Ako se h-VTioie o'v>>jno'-t, An t« Je lv prevod parkrat močno pretrga!. J« bila r«a prireditev rns lmpoKMtao. Ve« «!loe poln« ljudstTk, v »i ho&uK asiprtd, vet premet MUtvljm. Na tu jen, ki h* pnrata triafiiih Kiait, Je merilo capratit! rtisk, di Je niarl človek, ki g* J« spoštovale ln ljubilo v 3« mesto, ln tako bi bil mlslU tudi Jaz, če hI me no bili poučili Srugač" pogovori, ki som jih mimogrede slišal, in če ne bi bil čital tržaških listov. Soveda, sapo« Ja bfio nc. AH sekaj? Salo k ar to £»A'»U kitati eiist, da mori T vseh tovai-iiaJi, mlenk, kradih ta trgovinah dftio popotnotc« Eehati ob e«1 po po Idr t«. V»1 Sani tadotoriiLth strokovnih organlzaoij to tt> m on h zbrati na trgu pred rneBino hišo le ob dveh popoldne. Enak sk&i Je bli Itda.i tadi ta vso »cono« (niendi vse Primorje). To som čital v »Fiocolu«. Tokoian akuu, ki je hujši kot so bili svojeijurnl nuki »carski ukazi«, »e »e«eda v*» pokori — Obedoval sem v en! najtaaoojShi roatarraoij t laško kuhinjo h. »"m čutil, kako so pri sosednji miii Hlrjo gostje kleli vflod tega »prostovoljnega prizndka*. »Ali kaj hočeš,« je dajal najglasnejši, »go ne ta-prera, pridejo ln mi ratbljejo mo trgovino ln ml Jo to taigo povrhu.« In pristavil je: »0 Dio, »s noo ti »tava meglio quando il stava pogglo.» Drugi Je dejal: »Stiridejet ljudi Imam, plačati jih moram, a izgubljeno Je eolo popoldne. Predvčerajšnjem jo bilo Uto. Ce pojde tako daljo in bodo ta vsakega trojoga človeka, ki Ca kdo taradi tensk spr»td ns oni ivet, iihtevili, da raj tapiratno, pojdemo kmalu vsi skupaj k vragul« (»Andremo presto tuttl ajoleme ln malora!«) Tretji pa Jo monil: »Come se non fossimo glik!« (»Kakor 1>I ie ce bili!.) Mikalo me Je, da bi bil kaj vprašal, pa sem rajši stisnil jezik ta tobe. Zanimala aio Je prav posebno tista o »ženskah«, in to som pa lepo ltvedol por-oej« t kavarni, kjer se Je menda pri vseh mltab govorilo samo o tem pogrohu In povtod t uokini ltrazom, ki Ju prehajal od navad-nuga sufttieh* do J»x* |» prareito^i u-tiAoTsnJft. rs tal ogorčeno protestiranje, ItaJro p.-fiiaja tržatlrt oMlukl svet do tkleps, da m na občinske tlroike, n» stroSke davkoplačovaloev priroja kar naj-aloveonejPi pogreb človeku, ki Je prijel t Tm, ne in bi ga kdo kUoal, ln U niti t neslnota ni (mil u Tm lu Trtn&utt. fiptoh 4». ga slhta d poutal ratiu ooA« oebodljlhuet* ireioerijfctjLov. k če Je imel opravka t kresko, ki Je ti vela a drugim, ta mo je tleti, kateremu Je hotel hoditi ▼ tel J«, posvetil, kakor mu Je llo, kako prihaja Trst do tega, da ee ustavlja rte delo le vet promet ▼ čast »tako-triu« j)»okt, M Je Iimi, Jntr! pa Je m bo mi. ta t-ojj is ta; ta je ta kaj pa m«; eft 1Jb.11 r Tr««. Tok* ta ta hrajie tata tMfcal, a rendar Je bilo med pogrebom vue uprto ta Je bilo na tisoč« ln tisočo ljudi na ulicah ln v4 so epoiljivo sneli klobuke, ko so te pokazali prvi oddelki faHstoveko milico, ta se nI nihče pokril, dokler nI bilo kon-oo. In bil Je pokcooa v*t obOaiki ta di>-temi ofam, a>«nd.t to bili pri tspr»v»-4« vd kmaimrj, kolikor Jih Je r Tm«, vui umcuS innvžnOd, ta ri •* dntalo T cubenem raenem, nobenem drtavmun ta najbrt tadi ne v nobenem sasebnem uradu. Prepričal eem »e toptft, da je Trtača-n« vsa moč ta enorglja T — Jozlku, dokler Je prepričan, da ga »kdo« ne tllM. Poveri Triestinl! Povera Trieete! J. C. Za koliko časa Se imamo žeiesa ? 81r Robert Hatflold Jo irrafSnnal, da rja v »ako leto rasje približno £9 mlli-jonoT ton f.ole«L, to Jo skoraj četrtino letne produkcije leleza. Leta 1005. je Tornholm dokazoval, da se nahaja na celem svetu v porabi 16 milijard ton železa, d očim se ga producira vsako leto le približno 100 milijonov ton. Po njegovih računih bi leta 1940. popolnoma imanjkalo leleza. 1 aKo preri&rrmKf! j* KttT nottoTI-ko pretirano, tlsfltl glode problema, ki vendar (e nt vsestransko pojs^ijen. Gotovo [ia je. da ležišča lelera niso noliftrpna, a jasuio Je tuill, da bo pomanjkanje železa silno vplivalo na na-f.o Industrijsko civilizacijo. Nastaja torej v|ir»Sp.nja, rII je mogoče obvaroviv-tl lefmo pred rjo in vele d toga tudi prod propailnnjuni. V Londonu so bil« n« prtei«r Itms-nj.Mie ielei.ne oevi, ki »o bflo nnlčoue vslod eksplozije bomb, vrženih U aoro-plana. Cevi »o bile na svojem moutu coliii sto let, a vendar bi mogle služIti ie eno stoletje.. V Clermont-Forran-du so let* 1008. ie služile eovi it vlitega železa, ki so bile položene let* 1718. Lct» 1900. so v Verantllosu spoznali ie voibio t» dobro oevi, ki »o bile položene leta 10t!5. Kljub tem Izrednim slučajem, k.i igrajo le majhno vlogo v sploSncm računu, pa srno videli, da so v svetovni vojni propadlo vhled rj(- ogromuo množino železa. Vsekakor bo treba pravočasno misliti na to, kako naj se nadomesti železo, katerega bo zmanjkalo slej »li prej. Moški ia ženska N»)bolj fatalno za ljubezen Je, če Ima ženska preveč lantazlj-s, mož pa prav nobeni. • Dve metodi rta na razpolago možem, ki hočejo zavojevatl ženske: izredna moč ali brutalna lndHeientnost. MobcR* fanta n« «po4tuje mož«, ki njo preveč apottaia. • M«0» m bavtjo s veliki retel V IK'-lltnjn; i kKtattrlJo. t viad«n|era, t urnet-BOstja, t financami, t tllo... ZeMke se počalo x mijhnlntl rečmt: z oblekami, * tabavo, i luktuaom ta t — moškimi. • Znuo, Id ta pc. X Moderni anzloSkl zrakoplovi. Angleško ministrstvo za zrakoplovstvo namerava konstruirati troje tipov zračnega brodovja. Prvi tip bo služIl prometu po EvTopi, drugi prometu na glavnih svetovnih progah, tretli med Evropo in vzhodom. Zrakoplovi drugega tipa bodo opremljeni s kuhalnlml pripravami, z vodo, elektriko, s pohištvom, ki se da sestaviti In razstaviti tor s podobnimi udobnostmi. Enako kakor zrakopkrvl drugega tipa bodo opremljeni tudi zrakoplovi tretjega tipa, samo se bo na njih nahajalo še večje število priprav, ki so potrebne za daljše potovanje po zraku. X 60.000 poljubov. Nodavno je umrl v Londonu neki odvetnik, ki Je zapustil zanimiv« statistiko o poljubih, ki jih je dal v celem življenju svoji ženi. Po njegovih podatkih je dal svoji ženi v prvem letu skupnega rodbinskega življenja 36 tl*oč poljubov, torej ravno 109 na dan. V drugem letu je znašalo število poljubov 18.900, torel dnevno 60. V tretjem leta pa |e poljubljal svojo ženo le ta dvakrat na dan. Tako (e to tralalo do 15. wts enfcor.flcegR fMJen!«. Po«ieJ« te [, število poljubov reduciralo do enega na dan ta malo pred svojo »mrtjo je odvet. nik poljubljal svojo staro žcnlco le e^ krat na i oder.. Tako sc le vroča llubeztn do smrti skoraj povsem ohladila. X Čudno nevihte r ItMlfi. V zad. njem času je razsajalo v Italiji mnogo nivlht, katero je ttprcudlMo tudi močno gninaij« In trcskinj«. Tako je rat-jajaij vitke nevihta v Apulljl na obali Jadran?. I ndaleč od mesta liarlu. Strela je udarih v nekega dijaka ki ga usmrtila. Tri se. Ijake, ki so se nahajali v bližini tega d|. laka, pe. je strela b lahko ranili. Toča je povzročila obilo Škode m SkaU|l \ okolici Pelerina. V Toscanl je streli uda. rila v hIJo nekega soljaka. In sicer v sliko sv. Antona ter popolnoma raztopila srebrno vcrtiloo, id je vtseia nad sltko. Shka pa Je ostala popolnoma nepoškodovana. Tudi pohištvo je strela precej po. škodovala; tri osebe, ki so se nahajale v sobi, »o ostale nepoškodovanem V mestt Arezzo je strda udarila v neiko vilo, prt, letela vse sobe, A nI napravila nobent škode ln tudi nikogar ranila, dasl je bilo v hiši devet oseb. Velikanska nevihta h bila tudi v Rimu. Ljudje pravijo, da takt ne pomnijo že cd leta 1880. V Italiji K ljudje poitall praznovernl ln pravijo, (Ja hoče Bog z gromom in strelo kaznovati Italijo. Vrše se vcilke procesije ln razni verski obredi. Opalografične potrebščine THE BEX Cd., LJubljana Uvoe d« SE O« Z« Izvoz Paviljon „H", prostor 289 na vstopu, Hajnovelil lrum glasbenih tastrumetov »Salonski akordeon" Vam nado-m«šča drag glisovir lil harroonlj. „R.ran|(tke harmonike", Štiri rnzllčne vnte, giiranUrano. Upravnlitvom čanopieov ln podjetjem, ki niZ(>o6t!j»Jo periodično elrk-ularje, priporočamo, da si ogledalo ameriški roinl stroj f« lepljenje nnslovov. Ena oseba jlli prilepi lahko 3000 v eni uril Zelo enostavno delo! Velik prihranek na stroških delal „01ltete", ameriške brivske priprave po polovični ccnL , Za leano irttovco In Ustnike gozdov: preizkušene ameriške lahke motorne žage za podiranje dreves ta njih razlaganje na hlode. Imuno tudi druga prvovrstno, konkurence smol ne orlike produkte, za katera a« oddajajo odgovornim interesentom «u eacstopntva ssn. wbo Jugoslavijo, oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Gesta na Ko dalj o vo Štev. 2 Izrrtuje vsa r njegovo stroko spadajoča deta, ln ileori vodn« ln nftdt&lae stavbe ter smotao tes&rtttvo. Prevzema po danih kakor tadi laBtnih načrtih sjrr^dbo mootoT, JeaoT, hii, vil t«r razne gospodarske in Industrijske stavbe, »tolpne strehe, kapole ln oerktrena oetrefija, balkoro, vrtne utice. verande ter razna drufta vrtna arhltektonifina dela. Stojnice, dekorativne atropove tor dekomtlvne stenske opaže. 4485 --1 Srpsk« dmaR^a indn- | strljas, čilimova zs. kompletne jedilnic®, »paluSc® ln pisarne v Pirota, Glavn® *ast«pstvc za Slovenilo: SV,, PETRA CESTA ŠT, 4, P Restavracija m hnm iMsanerova cesta in* Fl«la lih drobna. 4865 Na debelo. Zarezani cementni strešnik, betonske cevi, stopnice iz umetnoga kamenja po načrtu, betonsko ograje, mm vratne podbojo nudi najceneje ""pl F. BANDA & DRUG Ljubljana, Earlovika oeata 8. a 5S33I rasea* raaa srora ra sasut ir. ®wss rs hsbo^3b®9« ffKSBiiSSSaSSS.t t Dsrsdnfa Elnharska zadruga Pod Trančo št-1 prodaja Is na|!ine|&ega ktnenega sukanca. Veiesejem paviljon L 61. 4d8. ra»mm • jmmmai ri-T r Profesor ZALOKAR ordlnlra zopet redno od pol dveh do treh popoldne. »so Zahtevajte povsod f Pisalne [ stroje E Bazmno-t ževaine [ aparate t Računske j 4392 l »troje 3 Ljubljana, Bitauoiijtas GradlftOa 10. tSO«. Pa. vil j ox& H. Zagreb Duga ulloa 32. SSJBO- gorčico [senfj katera se odlikuje po svojem Izrednem okusu ln kakovosti I „Eta" tovarna gorčico, družba z o. z. Kamnik *m Paviljon .,L" 472 na velesejmu Plaar-niško pohištvo ter vee i pi8&rniškei potreb- i ščino Veliki inkvizitor'' UubertensM roman Iz nalsrnmotnel-te (Sobe človečke zgodovine. Tedaj je Estevan skočil, odrinil prl-fetelja in s krikom: »Tu, moja Dolores!* ;>lanO v lobo. Je sta *e zaročenca dri&la v obje-gia ln pozabivša na vso okolico klicala: »Moj! — Moja! — Končno! —> Po kolikih mesecih obupa končno j vojn!» In objemala sta »o, poljubljala, ter ftdno znova vzklikala vsa srečna, od (jlatonostl zmedena: »fivobodua — svoja!* »Kako ste mogli uteČI?* »Kdo ti jo dal to obleko?* »A kje ao ostale žrtve? Mandamlon-(o je resničen mojster, mar ne?* Vprašanje jo preskakalo vprašanje, polores pa je odgovorila: »Rošil me je pater Joief že dnrjrlč!* Ostrmeli so, a Dolores ja pripovedovala. Tedaj je bolestno vzdihnila Jaana in kazala skozi okno: »N'eso gal Zdaj ga netto o&mkajl* »Tvoj oče je rešen, Doloreal Vse bo |e dobro — jutri pobegnem skupaj {et mejo!* je dejal Estevan vos bla-len. •Oče, oče! Moj »lati o Cel Kaj ste vse prestali zaradi mene!* je vzklikala Dolores in hitela k vratom. Ouapa sta prinašala po stopnicah, nt potna in zasopla, i velikim trudom onesveščenega grofa Argosa. Oprezno »ta ga polotila na širok dl-van, el z rokavom (/brisala čelo ln hotela • poklonom urno oditi »Evt>, sa pijačo!« )» dajal X!mcmoi ln stlmrll vvaketnn nekaj dnblonov v pest. »Vrla dečka stal* Dolores pa jo zakričala ln »e tjimdl-la na kolena. Oče id dajal nlkakoga znaka, da Živi. Oči zaprte, obran lurt-vaflki, lobanja rkoraj popolnoma plešasta, a roke in noge negibno. Ko ga je Dolorea prijela za levico, ja čutila, da mu 1« ledeno mrzli. «Ah, Estevan, glej — oče jo mrtev!• «N1 mogoče! Saj je še pravkar hodil!* se je oglasil guapo. »Samo nezavesten je. Dajte mu duha ti gorčico ali kis*!* Juana je ttekla v kuhinjo ln se je vrnila z obojim. Oče so je resnično zgenil, ko je vsopel ostri dah in njegove oči so se odprle. Dolorco je ve sela vzkliknila: «0n avl! On živil — Oče, poglejte me! Jaz som pri va* — vaŠ3 Dolores! Svobodni stel* Grofove ustnice so začele momljati nerazločno: »Ogenj — grmada —• atraSnol* »Oče, očol Ne bojte se več! ltešlli so vas — ušli sto smrti — jutri ie pohl-timo v novo življenje!* je klicala Dolorea in solze »o ji tekle nevzdržno proko lio. »Sennor, glejte, jaz sem prt vas, vaš Est.evan — pomirite sel* jo govoril glasno Estevan in se sklanjal nad grofom. Rodriguez de Valero je pribltel a Saio allkantskega vina in jo nastavil grofu na usta: «Pijte, prijatelji* j« prigovarjal. »Poilrek — dval No, zinite, dragesl Samo par kapljici Slabi ste — to vas okrepi.» — In z rahlo silo j« odprl onesve&čenon uat* ln mu vlival u jezik kaplj«aia močno rta«. Ont je po- žrl enkrat — dvakrat, Erok« odprl! oči, kakor bi se ves začuden prebudil, se zazrl v hčer in zaječal: »Dolores — Estevan, bežita!* Tudi Estevan je prosil, klečeč poleg zaročenke: »Samo pijte še, da so okrepite!* Toda grof nI mogel več poilratl. Vino se mn je poocjalo po prsih, ln samo Icpetaje je mogel bolnik S« reči: »Nikdar — nikdar več . , . Belita, belita, otroka moja!* Onesvestil so Jo zopot In zbudilo ga nI nič več. Njegove do skrajnosti izčrpane moči »o niso vmib in njegovo srce ni preneslo »tračnih razburjenj zadnjih ur. Kakor sveča, ki ji je zmanjkalo voska, jo le Se sunkoma zasopel, prestajal za hipe povsem dihati, a lovil sapo izuova, drgetal, hlasta! oo zraku, spačil obraz, so nasmehnil ln i globokim vzdihom obležal negiben. Vsi prisotni so pokleknili, molčali, le Dolores jo ihtela v robce, ld si ga jo tiščala na ust«. »Oče! Moj edini, zlati oče! je vzdl-hala. »Nikdar, nikdar več!* Je ponovil do Valero ln vstal. Mučenlk jo dotrpel. V »al umri Je »vobodon, ko liveti nI smel svobodno. A niti tnl no bomo nikdar, nikdar svobodni, dokler no bo ubita pošast Inkvizicijo . . . dokler ne bo koneo rimskega klerlkallzma in absolutizma! Zato je treba brezobzirne borbe.* Valero In Berraa rta odJla v sosednjo sobo. »Dokler tole celo vladarji na trebnhn pred j»jioi«m in inkvizicijo, is taka borba obupna,* j« dejal ondl Aon XI-idmim d* Herrerx »Krtetua je «511: Moje kraljestvo nI sa tem rrrtu; papol pa iiSt: MoJe kraljestvo Je na ' In na onem svetu; zato sem kiilj vseh kraljev in rd je moči nad menoj. Tako so papoil odstavili Kristusa, ln če M so vrnil Kristus ilan^s iznovM na zl ga vTgll In seSgall bi tudi nJega .ra grmadi!* je odgovoril de Valero. »Zttr pa ponavljam: borba mora biti proti Inkviziciji neizprosna in brezobzirna! Vsaka nova žrtev kliče po maščevanju, ln veliki inkvizitor Arbues naj poplača s svojim življenjem Etnrt grofa Ar-gosa!* »I)a, smrt njemu! Zdajle ga privedejo v gardunljsko ječo . . . nocoj obračunava z njim,* se je ndoval Mimencs. In z mračno odločnostjo sta govoril* daljo, kako začneta z inkvizicijo boj na nož, ko jo Juana odprla stranska vratca. Vstopil jo glav« Maudamlento. »Sennores, kot poStenlak Izjavljam, da pogodbo nisem izvršil in so zato odrekam vsaki nadaljnji nagradi,* Je Izjavil mrk ln žalosten. »Toda krivce Je Ma*iofina.» »Inkvizitorja torej niste zgrabil!?* Je vprašal hlastno starec Valero. »Manofinu ga je skušal ztbesli, a železna kašulja je inkvizitorju reiila življenje,* jo odgovoril Mandamlonto. »Ko smo odnesli iz sprevoda sennori g" fa Argosa ln so famlllari obkolili obro-Jonce ter velikega Inkvizitorja, Je !da-noflna Izgubil razsodnost. Pokvaril ml Je res načrt. Tolallm m le i t«ar, da Uanoftna ni Slan naše bratovščine.* i »Torej nfsfe »ogli nfftogu refitl r» zen grofa?* je vpraSal XJmenes. »Nikogar razen grofa in Jett.oriel mladih iausk iz ječ sv. oflriji,* jo pripovedoval glavar tatov lu morilcev, »Nill »enaorite Dolore nit-mo našli vel v stolpu.* »Sennorlta Dolores Je uSls 'ima ii je zdajle pri »vojeai mrtvem očetn.* Mandajulento je p&bledel. •Mrtev Jo Benuor grof? Tn rennorifa Dolores jo tukaj? — Sramota Girduirl je narašča z vsakim trerjetkom! Odkat živim, fic nisem »tal pred svojimi naročniki tako do kosti blamiraa kaki t danes. Toda prisegam vami, gospodu, da hočem to sramoto krvavo izbrliati aH poginili! Peter Arbnes mora ]iast| ali pa raj padem Jaz tu z menoj v,a O.trdunlja . . . Dotlej prosim, da osla-ne naša pogodba veljavna: uniči naj jo ali moja smrt ali pa cir.rt lr.kvlzJ torjeva!* Obširno je poročal Mandamlentn( kako fe je vse vršilo r Jotnišnlel ln ni cesti med pomikanjem spreroia ni Veliki trg, ter je vedno '.znova zagotav. ljal, da hoče krivdo Hanoflne popraviti čim prej, da opere madež, ki je pokril čaat Garduuije ln njenega glavarja .., Uro nato ss je pomikal izpred Ju.t-nlne hiše kmutiški voziček, ki ga ja vlokla mula. Na vozu je bila naknpičc-na zelenjava iu južno sadje. Krnetiškl starček Je poganjal mulo. Toda prod vozom in za njim »o ob hišah v primerni razdalji stopali girap! Iti cblvatl. Delali so se, kakor da jim ni voziček nič mnr. V Istlrd p« so mu bil' stražarji (Dalje prihodnjih). TVORNICA PARKETA INDUSTRIJA DRVENE ROB D. D. KARLO¥AC Bolia?a i poiupnjg parHrte ZASrUPSTVA: LjnUJ^u., Suajrra, £pffi l M* MM Brzojavi: Parit te Karlom Ne smete opustiti posetiti Paviljon „F", oddelek štav. 155 na Ljubljanskem velesejmu Ljubljana, Mestni trg 26. Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd. 4640 Trgovski lokal z opravo m prod* pod jake ugodnimi pogoji. Letni promet (lo 80 milijonov. — Ponudbe na uprav« .Jutra* pod nUgodiii pl*6lini pogoji". 4683 giiiiiimmKmmiminHnrc^ I mm chhvsis l 1 PARIŠ g 18« Ruo du Louvr« | franeusk* parfamert)* | Besprikorni k »k voda I Najelegautnija oprema I Ptimjerne dene g Za velikog sajma Ljubljanskog i | posjetite I | Olavno atovarište za Jugoslavlju | 1 h Škofjoj vesl kod Celja 1 I 1H I | Skladiite n Ljubljani | =j Parlumorija »Adrija* | ^ a Stlenbnrgovo] nlid ;= = niprama pošti H S tb&i = iiiiiiiiniiiinniininiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «MMa!a«e»Bi3aasiBSMB»«« siaa« leanaEaaaa I IVAN PERDAN I — LJUBLJANA — nlelrsstitm kilesljalms ln spscBrfjskego Irtsp. Slavni založnik Ciril ln Metodovih vžigalic, nudi p« najnižji dnevni cenil kavo, ril, na rinejo namizno olje, testenin«, čaj, žganje In vse druso speoerljsko blago. 4669 RT* Postrežba točna ln solidna. ... FRAN RAVNIKAR Iijubljtt.ua, LlnhAPtovn tillcn It. 98. Stavbno 5n umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna 2aga In lesna Industrija. r tla ton it 4!9. - PaCtr.t »vod »1. tt.42«. ^rraMHisje tli, vil, etilpria rtttH, vrtvui vCa, KIKaiov, vtrend, Itepnle, vrat, »knj mroiatt« mellntoj za lnd;iitrljsln itavbs, dvoran« In nntavne zgradba, za vaSJe rezpetira od lil de 40 n pa lastnem tlataao. hioijeniOna Cesalnica za damb II Ljubljana, Kongresni trg štev. 19 Negovanja laa - Ondnlaclja - Burranj« k V Oro&l Heiini - Električna 8a*a Hm - lin uit uri - Parf umori ja • Iivriuj« vn lasna dela - Kupuje odpaden« ln odrezan* l&i« po najvlijl dnevni ceci V Ljubliens, Kongresni trs 3 Tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjige za osnovne šole I. razred. Krščanski nauk 7,a prvence. Din 4-—s , W1 d e r: Prva čitanka (prej Moje prvo berilo). Din 16'—. Črnivec: Računica, I.del. Din 6--^ II. razred. Krščanski nauk za prvence. Din 4-—. G a n g 1: Druga čitanka. Din 16—. Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnica. 1.stop. um Črnivec: Računica, II.del. Din 9—. D r u z o v i č: Pesmarica, I. del. Din 13'—, m. razred. Krščanski nauk za prvence. Din 4'—. Kociper: Male zgodbe. Din 9-—. (Samo za .vadnlco., C r n e j: Tretja čitanka. Din 16-—. Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnlca, II.stop. Din 4—, Črnivec: Računica, III. ln IV. del. Din 16-—. Lčsica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15-—. Druzovič: Pesmarica, II.del. Din 15'—. Schreiner-Beziak: Prva nemška .vadnlca. (Samo za vad-nico.) Še v tisku. IV. razred. Katoliški katekizem. Din 18—. Panholzer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30-—. Sreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, III.stop. Din 6-60. Črnivec: Računica, III. ln IV. del. Din 16-—. Lčsica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15—. Plesničar-Orum: Slovenija, (še nI izšla.) Zemljevid Slovenije 1: 75.000. Druzovič: Pesmarica, III. del. Din 18'—. Rape: Četrta čitanka. Din 25—. (Samo za vadnlca.) Schreiner-Bezjak: Prva nemška vadnica. (Samo za vafi-nico.) Še v tisku. V. razred. Katoliški katekizem. Din 18—. Panholzer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30-—. Rape: Četrta čitanka. Din 25'— Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnlca, IV.stop. Din 9-20. Črnivec: Računica, V.del. Din 15'—. .1 e d e r 1 i n i č: Druga srbska ali hrvatska čitanka. (Še ni Izšla.) Druzovič: Pesmarica, III.del. Din 18-—, M. razred. Katoliški katekizem. Din 18—. Panholzer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30'—. Flere: Peta čitanka. Din 46—. Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, V.stop. Din 9-25, ali Brin ar: Slovenska vadnica, višja stop. Din 15'50. .1 e d e r I i n i č: Druga srbska ali hrvatska čitanka. (Še nI Izšla.) Hauptmann: Računica za meščanske šole, I. Din 8-—, Druzovič: Pesmarica, III. del. Din 18.—'■ Neobvezne pomožne knjige za VI. razred. Matck-Peterlln: Aritmetika za nižje razrede srednjih šol. Din 30-—. MazI: Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Din 24'—, Pajk-Kržišnlk: Zemljepis, I. del. Din 24'—. Brinar: Zgodovina za meščanske šole, I. In II.del. Din 44'—, Orožen: Zemljepisni atlas. Din 2-60. Macher: Prirodopis za mešč. šole, II. hi III. del. Din 57-—. Scnekovič: Fizika ln kemija za mešč. šole, I. stop. Din 12'—. Vse te knjige se dobe v Tiskovni zadrugi v Ljubljani (Prešenova ulica 54). {LEGITIMACIJE v Ljubljani k Din 50- — .Pragi S . 20- — na Dunaju š » 25- — v Gradcu š , 40' — prodaja Atoma Comoany luončna in reklamna d. z o. i, LJUBLJANA, Kongresni trg št 3. - Tolefon 174. - Splošno ključavničarstvo Josip Rebek Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Tvornica umetnega marmorja Ljubljana d. z o. z. SMliOIžS Bi. 13 Izdelovanje betonskih plošč v imitaciji marmorja v vseh barvah s trajnim, vsem eru- zijam kijubujočim bleskom. Specijalna uporaba za stenske obloge, plošče za pohištvo, aklepalne plošče, napisne plošče itd. "so Edino patentirano podjetje ti vpste v Jiifloslauijl. M/ Vf« W VM M' W »M VM W Teodor Korn Ljubljana, Poljanska cesta 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del -» kakor tudi za pokrivanje streh Vsa stavblnska in kleparska dela t priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni.--Ambalaža iz pločevine. ^ivvr* 'K »i* si* »5» Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, liivelaeno in trasirne letve, merilno trakove, libele, logaritmična raču-l als, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi delavnica »n prečimo mehaniko * Ljubljana, Šelcnburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno ta solidno. francoska zavarovalna druZba v Partau, osnovana teta 1828. fcltupna glavnica 409 milijonov frankov. Prevzema vse Trate polarnih ln življonsliih zavarovanj. — Pojasnila dajejo brezplačno vb i krajevni zastopniki in generalno zastopstvo aa Slovenijo i nMEXIDAH, mednarodna ekspertna In Importna družba z o. z. v LJablJanl, Sv. Petra oesta it 88. Agllne zastopnik« »prejsmamo pod ogsdnlml pogoji. *Wi III ii ,,VOLTA" tovarna električnih žarnic d. d. **« MARIBOR izdeluje vsakovrstne električne žarnice najboljše kakovosti po najnižjih cenah niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiM Razstavi v lastnem paviljonu na ljublj. velesejmn Utemoljeno god. 1881. Utemeljono god. 1881. AND. JAKIL tvornica koža i Brzojavl: Jekli - Kariovao. cipela d. d. - Karlovac. Tolefon: pisarna 70, tvornica B0, otan 118. Podružnica: ZAGREB, Gundulieova ul. 30, LJUBLJANA: Poljanska cesta 13, BEOGRAD; Skopljanska ul. a. Prolzvadja: Vaohea džonove u polutlccma Vaches krupone :: Okrajlne Vratove :: Tabanlca (Brand-zolne) :: Telotlnu žutu I emu Kravlne žuto Klpso cugovane :: Boxcalf. Solidna kvatlteta. Clpele mufike, Ženska I djr '« Iz boksa u svim bojamr .e. tine I kravlne: Moderne, amerlkanske oblčne radnlčke (bakandže). Elegantna Izradba Iz (Iste kožo. 4583 Paviljon „J" broj trni S R P S K A FABRIKA TEP1HA LAZAR DUNDJEHS&I D. D. VELIK! BECK ERE2C (BANAT). Najmodernejše ureleno domače podjetje za Izdelovanje vsako vrste Furne, Volvet, Papcotry, Boucle Kldicr-mlnster, Derna, Koliandar, Jute, Manila preprog ln moketov kakor tudi splošno znanih špecljalltet ROČNO DELAN IH SMIRMA PREPROG. Zastopnik za Slovenijo tvrdka A. DULAR, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. LJUBLJANSKI VELESEJEM Št. 3 O 6. PAVILJON Vsa potrebna pojasnila daje organ v paviljona, ki sprejema tudi naročila. Za nakup vsakovrstnih strojev In orodja za poljedelstvo In obrt, z bogato za- v paviljonu „6" štev. 248 tvrdke 3459 izdelovatelj harmonik ne bo videl, kako izgleda lepa, precizna in dobro delujoča harmonika Franc Lita & sin, Klagenfurt. Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon Interurb. 180. Telelon Interurb. 180. Tehnična pisarna: Ljubljana, Spodnja Šiška Frankopanska ulica 151. hvriuje: itsnovsnsks hlle, tigovsk* poslopji, moderne Industrijske zgradbe, betonske in Selczo-betonske konstrukcijo, vsakovrstne vodne naprave na podlagi 25 letnih izkuSenj. Spscljallteta: železobetonske oevl za vodne naprave in vodovode. Zastopa patent dr. InJ. Empergerja u Izvrievanje konstrukcij iz armiranega betona i UtoSeleznlmi vložkaml sa visok« tlaJne napetosti (kakor pri skladiSSih, „silo"-mostovih in podobno). Izdeluje vso vrste tehničnih projektov in (tatidnlh proraJunov. Parna žag*. logo vsakovrstne kuhinjske oprave In vaoga v železniško stroko spadajočega blaga se prlporo&a tvrdka 4624 Schnelder k Verovšek trgovina z železnlno v Ljubljani, Dunajska cesta 16. Priložnosti nakupi hencin nekaj drngih strojev in poljsko Železniški materijal, vse rabljeno, proda ceno »OBNOVA«« gradbena drulba z o. z. v Ljubljani Dunajska cesta. 4*91 020202020000010101020200000053530200010202000000010102020000000101010202