Stav. 114._ Iz! sja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo- Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, 1. nadstr. — Vsi dcpiM i3 se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, »zdaiiicli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij I ista. Edinosti "f—■ Tisk tiskarne -EdinosU" vpisane zadruge z crr.ejenirr poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As^kega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — Z* pol leta...... .......... Ajf ~ za tri mesece.......; • .--«•• za nedeljsko izdajo za celo leto za pol .................... V Trstu, v nedeljo 25. aprila 1915. Leiaik Xi. Posamezae številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo f:a milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denargih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K <>.— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiške Rječ« označuje to kot strašilni simptom zmešnjave na Ruskem, ki se je ukoreninilo vsled brezmer-nega hujskanja časopisov kot >Novoje Vremja« in drugih, proti Nemcem. Z dusirllsKo-rusUegn bojišča.; DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. aprila opoldne. . V Karpatih mestoma srdit artiljerijski boj. V ouseku Lžoškega prelaza so bili tekom dneva popolnoma zavrnjeni posamezni ruski naskoki. Ponoćni napadi sovražnikovi ob cesti v Turko in zapadno od te ceste so se po-no> no izjalovili ob velikih sovražnikovih izgubah. Drugače je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: i pl. Hoefer, fml. Prestolonaslednik v Jugovzhodni Galiciji in Bukovinu DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 1) pregledovanju v juhovzhodni Galiciji in Bukovini se bojujočih čet generala Pflanzerja, ki ga je izvršil nadvojvoda-prestolonaslednik Karel Franc Jožef na Najvišje povelje od 19. do 21. aprila, se porocn* Ko je prispel dne 19. aprila v armadno območje, je nadvojvoda v Kolomeji sprejel ;>oročila armadnega poveljnika. Po kratkem utvanju v Kolomeji se je nadaljevala vožnja v Černovice, kjer je bil nadvojvoda pozdravljen od deželnega predsednika grofa Merana. Vrsta nadziranj se je pričela z avtomobilno vožnjo na fronto, kjer se nadvojvoda izr ':el jako priznalno o u-činkih naših izbornih težkih baterij. Po vrnitvi v Černovice je sprejemal prestolonaslednik v poslopju deželnega predsedstva avdijence. Pri »prejemu zastopnikov d«..ovščine, deželnega odbora, deželnega kuhurnega sveta, zastopstva mestneobči-ne." cerkvene občine; T^ficijskega Tirna-teljsiva, zastopnikov trgovske, zdravniške, notarske in odvetniške zbornice, je imel Njegova c. in kr. Visokost priliko, da se je natančno informiral o tamkajšnjem položaju prebivalstva in o pomožnih akcijah oblasti. Gospod nadvojvoda je posetil dalje tud: v vzhodnem ozemlju armadne skupine se nahajajoče čete, pri čemer je natančno pregledal posamezne četne oddelke. 20. april je posvetil nadvojvoda potovanju k severni armadni fronti. Pri tem je pozdravil nadvojvoda tudi nemško konjeniško divizijo, katere del je defiliral pred njim. Popoldne se je vrnil v Kolomejo in sprejel zastopnike tamkajšnje duhovščine, cerkvene občine, vojnega sodišča in mestne občine. Tretji dan se je vršilo potovanje k za-padnemu delu armadne skupine. Po natančnem nadziranju več bataljonov, se je podal nadvojvoda k najsprednejšim postojankam, kjer si je ogledal avstrijske in sovražne linije. V popoldanskih urah 21. a-prila je prispel po daljši vožnji z avtomobilom v Delatyn, končno točko inšpekcijskega potovanja. Njegova c. in kr. Visokost je imel tekom svojega tridnevnega bivanja pri armadni ckupini ponovno priliko, da je zasilnim oficirjem in odlikovanemu moštvu osebno pripel na prsi od Njegovega Veličanstva podeljena jim odlikovanja. Nadvojvoda je jako prijazno govoril s predstavljenimi mu oficirji in je odlikovance tu Ji nagovoril. Pri poslovitvi od armadnega poveljnika je izrekel nadvojvoda po- Z zoprnega liojišča. BEROLIN, 24. (Kor.) \Voiiiov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. aprila. Zapadno bojišče. — Sovražnikovi poizkusi, da bi nam odvzel severno in severovzhodno od Yperna dobljeno ozemlje, so se ponesrečili. Severno od Yperna je razpadel moč?n iranco^ki, «evemvz*noriKl> od Vperna, pri Sair.t Julienu pa angleški napad ob težkih izgubah. Nadaljen sovražni napad na cesti Ypern-Bixschoote in vzhodno od te ceste je zadela danes zjutraj ista usoda. Zapadno od prekopa so ponoči nasece-te z naskokom zavzele kraj Lizerne. Ste-vilo ujetih Francozov, Angležev in Belgijcev se ie zvišalo na 2470. Poleg topov z municijo je padlo v naše roke večje število strojnih pušek, veliko pušek in drugega materijala. V Champagni smo severno od Beau Le jour-Forme danes ponoči s štirimi minami razstrelili sovražni zakop. Francozi so imeli pri tem težke izgube, posebno ker je njihova artiljerija obstreljev ala lastne zakope. _ . . Med Mozo in Mozelo so Francozi obrnili na več kraiih svoje napade. V A«lly-skem gozdu smo zmagali v bajonetnem boju. Dalje proti vzhodu smo zopet Francoze iz naših črt, v katere so vdrli na posameznih mestih. V Priesterwaldu smo zopet napredovali. V Vogezih sta megla in sneg ovirala bojevanie. Vrhovno armadno vodstvo. Boji v Belgiji. LONDON, 24. (Reuterjevo poročilo.) General French je poročal včeraj: Sovražnik ie 22. t. m. zvečer napadel francoske čete "ob levi angleških čet v bližini Bix-schoote in Lingemarka. severno od Vperna. Pred napadom se je vršilo srdito obstreljevanje, pri čemer se je uporabljalo veliko aparatov z razvijanjem zadušujo- PODLISTEK čih plinov. Iz množine razvitih plinov izhaja, da se je to zgodilo po preudarjenem načrtu, v nasprotstvu s haaško konvencijo. Francozi so se morali zaradi plinov u-mekniti proti prekopu. Bili smo prisiljeni, da smo izpremenili sporazumno s Francozi svojo črto. Naša fronta je ostala nedotaknjena. Poleg tega napada na našo skrajno levico je bil še en napad proti za-kopom vzhodno od Ype- a, ki pa je bil odbit. Boj severno od Ypenia se nadaljuje. Danes smo sestrelili dva nemška letalca. ^ Neresnične vesti o sklepanju separatnega miru z Angleži. BEROLIN, 24. (Kor.) «Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Od različnih strani čuiemo, da se po mestih in deželi širijo vesti o predpripravah za mirovna pogajanja. Cuje se, da se ali že vrše posvetovanja v dosego separatnega miru z Angleško na podlagi gotovih angleških želj in zahtev, ali da naj bi se imela vršiti. Noben pameten človek ne more misliti na to, da bi Nemčija svoje ugodno vojno stanje v prilog predčasnega miru sedaj prepustila kakemu svoiih sovražnikov. Po za sedaj edino mogočem popisu vojnega stanja, ki ga je podal državni kancelar v svo jem govoru, moramo porabiti vsako ugodnost vojnega stanja, da si pridobimo gotovost, da se ne bo nihče več upal kaliti našega miru. Pri tem mora ostati. Vesti o nemških pripravah za mir so tedaj nasproti naši trdni odločnosti premagati sovražnika, neumne ali pa zlobne, na vsak način pa izmišljotine. Finski parnik »Fraack« torpediran. STOCKHOLM, 24. (Kor.) Kakor je povzeti iz sem došlili poročil, je bil finski parnik »Fraack«, ki se je giasom včerajšnjih poročil potoplj v bližini Finske, torpediran po nekem nemškem podvodniku. Parnik se je takoj potopil. Posadka se je rešila. Torpediranje se je izvršilo najbrže zgodaj ziutraj. Iz besedi: »v bližini Finske« se sklepa, da je bil parnik torpediran pri Aalandu. Parnik se je odpeljal iz Stock-holma v noči od četrtka na petek ter je pasiral Soederarm v petek ob 4. uri. Zvečer bi bil moral dospeti v Aabo. Imel je naložen ponajveč bombaž. Posadka je obstojala iz kapitana Sabelstroma in 12 ali 13 Fincev. Parnik je bil last neke finske s francoskim in ruskim denarjem novo ustanovljene družbe. Vsi parniki, ki se nahajajo v Stockholmu, so dobili nalog, da naj za sedaj ostanejo tam. Angleška je gospodar vsega bakra. LONDON, 24. (Kor.) »Morning Post« poroča: Velika Britanija je sklenila z Amalgamated Copper Company«, največjo proizvajateljico bakra v Zedinjenih državah pogodbo, ki gre za tem, da se spravi vse proizvajanje bakra v Ameriki pod angleško nadzorstvo. Druge družbe za proizvajanje bakra so sklenile enako pogodbo. Blokada Nemčije bo efektivna, ker Nemčiji ne bo več mogoče dobiti bakra. Angleška je sedaj gospodar preskrbe z bakrom za ves svet. Poštni promet za Angleško. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Stadtscou-rant« javlja: Generalni ravnatelj razglaša, da bo vsled začasne ustavitve parniške vožnje na zelandski črti iz Vlissingena pošta za Angleško od 25. t. m. naprej vsaki drugi mesec odposlana s parnikom iz Hoe-ka van Holland v Harvich ter da se v to svrho porabijo tudi druge prilike v kolikor bo to mogoče. Več »golobov« metalo na mesto Luneville bombe. LYON, 24. (Kor.) Glasom poročila v »Nouveliste« je dne 22. t. m. zjutraj letalo več » golobov« nad Lunevillom. Dognalo se je na štirinajstih mestih, da so padle bombe. Sedem bomb je bilo požigalk. Škode niso povzročile nobene. Proti govoru Asquitha v New-Castlu. LONDON, 23. (Kor.) »Times« obnavljajo v zadnjem članku svoje napade na ministrskega predsednika radi njegovega govora v New-Castlu, ki da mu je manjkalo poguma in odkritosrčnosti, ter pravijo: Spretnost, s katero se je izogibal vsem nerazveseljivim in vznemirljivim motrenjem o vojni, ni bila spodbudljiva. Asquith ni rekel ni ene besede o vojnem položaju -in ni niti na rahlo poizkušal, da bi opozarjal narod na neznansko veliko nalogo, ki jej stoji nasproti. Ni povedal, da treba Nemce šele vreči iz postojank, ki jih trdovratno drže že nad 6 mesecev ter da je to podjetje komaj pričelo. Asquith je rekel povsem prav, da je bila vojska dobro opremljena, ali z izjemo, da je imela preveč marmelade in premalo krogelj. Potreba poskrbeti za zadostno municijo, je nastala s povečanjem vojske, namreč pred 8 meseci. Mesto da bi bil rekel Asquith zborovalcem, da se je vlada učila iz izkušenj zadnjih mesecev, je rekel le, da je in je bilo vse dobro in da se ni ničesar zamudilo. V drugem članku postavljajo »Times« govoru Lloyda Georgesa izjave Kitchc-nerja nasproti, ki je tožil o pomanjkanju municije. _ Angleška imm. LONDON, 23. (Kor.) V dolnji zbornici" je izjavil kancelar zaklada Lloyd Geor-ges v odgovoru na neko vprašanje, da se ne more izjaviti glede splošnih volitev. LONDON, 23. (Kor.) Tekom nadaljevanja seje je razpravljal finančni minister Lloyd George o vojni organizaciji Kitche-nerja. Po 8 mesecih vojne ima Anglija sedaj armado, ki je Ckrat večja nego prejšnja in ki je prva armada po kontinentalnem merilu. Veliko presenečenje vojne je potreba artiljerijske municije. V 14 dnevnih bojih pri New Chapellu je porabim angleška artiljerija skoro toliko municije, kakor v vsej burski vojni. Će se vzame za produkcijo v septembru merilo 20, je dosegla potem v oktobru 90. v decembru 256, v januarju 180, v februarju 250 in v marcu 388. Narastla je torej od septembra za desetero. Lloyd George je razpravljal nato o delavskem vprašanju, je vztrajal pri svojih izjavah glede pitnega vprašanja in je na-glašal, da je govoril o manjšini, toda o važni manjšini delavstva. Pravila in običaji strokovnih organizacij ne smejo biti nika-ka ovira za izdelovanje municije. Bonar Law je izjavil, da je zadovoljen z izjavami LIoyda Georga. Nato je nastopil proti Asquithovemu govoru v New Čast-lu, kritiziral počasnost sklepanja^ vlade glede mobilizacije naroda in vprašal, kako zamorete biti obe komisiji koordinirani za izdelovanje municije. Admiraliteta in vojni urad že konkurirata pri istih tvrd-kah glede dobav. Komisije so v takili časih za take naloge neprimerne. Anglija ima večjo poslovno organizacijsko sposobnost, kakor druge'dežele in se tega poslužuje najmanj. Napad na Dardanele v angleški zbornicu BEROLIN, 24. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kopenhagna: Lord Beresford je v včerajšnji zbornični seji vprašal ministrskega predsednika Asquitha, kdo nosi odgovornost za operacije v Dardanelah, ako se nameruje istočasno izvršiti napad po morju in po suhem in ako se je kotie-čna zmaga zakasnila zato, ker se je napadalo po morju, ne da bi se bile prej izkrcale čete. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril, da se izvrši nov skupni napad od strani vojske in mornarice pod odgovornostjo vlade. Imenovanje Enver paše sultanovim ad-jutantom. CARIGRAD. 24. (Kor.) Vojni minister Enver paša je imenovan sultanovim adju-tantom. Napadalec egiptovskega sultana obešen. LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kaire: Mohamed Ghalib, ki je izvršil napad na egiptovskega sultana, je bil obešen. _ Zedinjene države in japonsko-kitajski spor. PETROGRAD, 23. (Kor.) Iz Irkutska javljajo: Na vprašanje vlade Zedinjenih držav je odgovorila Japonska na določen način, da pogajanja med Japonsko in Kitajsko niso naperjena proti Zedinjenim državam. Japonska hoče ohraniti zaščito tujcev na Kitajskem in utemeljuje s tem odpošiljali je čet na Kitajsko. Iz Singapura ubegli Nemci. ROTTERDAM, 24. £Kor.) »Nieu\ve Rot-terdamsehe Courant« objavlja poročilo lista > Sumatra Brrde«, glasom katerega so štirje Nemci, ki so za časa nemirov zbežali iz Singapurja, dospeli v Padang. Pričakuje se še več ubežnikov. Begunci so porabili priliko za beg, ker med nemiri tabor interniranih ni bil zastražen. Pripovedujejo, da je bila hrana slaba Jn obča preskrba nezadostna. Nemci z vstajo niso imeli ničesar opraviti. Kapstadtska zbornica. LONDON, 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Kapstadta z dne 21. t. m.: Zbornica ie odgodena. V zadnji seji je zbornica razpravljala poročilo o us taj i, ki ni imelo nobenega zaključnega izvajanja, ker ni bilo mogoče zaslišati važnih prič. Merrimati ie dolžil Hertzoga sokrivde na vstaji. Ko so Hertzogovi privrženci predlagali, da naj komisija svoja dela nadaljuje, jim je bila odvzeta beseda. _ Amerikanska trgovina z inozemstvom. NEWYORK, 24. (Kor.) Giasom poročila carinske oblasti iz Ne\vyorka glede trgovine z inozemstvom v mesecu marcu je znašal uvoz iz Nemčije preko Newyorka 1,269.660 funtov šterliugov proti 2,292.113 v mesecu marcu 1014. Direktni uvoz na Nemško je znašal samo 3131 funtov. Indirektni uvoz na Nemško skuša dopisnik lista »Times« izvajati iz vožnje v nevtralne države. Izvoz na Dansko in Švedsko ie znašal meseca marca skoraj dvakrat toliko kot meseca_februarja. Izvoz na Nizozemsko znaša 50 odstotkov več. Omenjene številke za mesec marec 1915 odnosno 1914 so: liolandska 1,922.063 (S9S.240), GRESNICE. Rom?r. — Francoski spisal Xavier de Montepin — \ sedi se za trenutek, — je rekel Bo-chu, ponudivši svojemu gostu turško pipo, nabasano z latakijskim tobakom; — domeniva se o nečem. — Prav rad. — Tvoja igra je vendar poi>olnoina nova, kaj ne? — Seveda, čisto nova! — Kedaj si jo dokončal? — Pred osmimi dnevi. — Ponudil je še nisi nobenemu gledališkemu ravnatelju? — Ne, prinesel sem jo pravkar šele od prepisovalca. — Izborno. — Tcda čemu vprašuješ vse to? — To izveš takoj. Koliko misliš, da ti bo nesla ta igra? — Zadovoljen bi bil, ko bi dobil zanjo dvesto frankov. — Ko bi ti dal kdo zanjo petsto frankov, ali bi mu jo prodal potem? — Z veseljem. — In bi ti ne bilo prav nič zato, ko bi jo uprizorili pod drugim imenom? — Prav nič! • — Seveda bi nikomur ne smel odkriti te tajnosti? — Ne, gotovo bi je ne. — Potemtakem sva dogovorjena. Dai sem roko in kupčija je sklenjena. Tu imaš petsto frankov in »Madelinette« je moja! — Ali se ne šališ morda z menoj? — Nikakor ne! .... Kvečjemu ko bi ti preklical svojo besedo. — Bog obvaruj! .... Meni je ta kupčija zelo ljuba. Gilbertu sc je zdelo, da vse to kar ne more biti resnično, in kar požiral je z očmi pomembni papirček, ki ga mu je dal Arzen. — Torej kakor sva se dogovorila, — je zopet pričel Arzen; — tvoj vaudeville je moja neomejena last in o kupčiji, ki sva jo sklenila, ne zineš nobenemu človeku niti besedice. — O tem bodi le miren, in če bi hotel zopet imeti kako igro, bodisi dramo ali igrokaz ali celo peterodejansko žaloigro v stihih, sem ti vedno na razpolago. — Bova že videla, če bo treba. — Toda sedaj naj grem, kajti predvsem si moram kupiti nove čevlje. — Torej na svidenje! K prvi predstavi ti pošljem vstopnico. Ko je bil Arzen sam, je popolnoma pre-čital igro, ki ga je zelo navdušila. Prihodnje jutro se je napotil okrog gledaliških ravnateljev, da spravi igro na oder. Ce je sploh kak poklic, čigar pota so postlana s trnjem, je prav gotovo gledališki poklic in mladi Bochu je kmalu to spoznal prav do skrajnosti. Ni naš namen, da bi obširno govorili o ■ nezgodah našega dozdevnega dramatičnega pisatelja. Rečemo naj le toliko, da ie Arzenu, ko je napravil v treh mesecih nešteta pota in posete, presedeval v predsobah vseh gledaliških ravnateljev in dvoril vsem gledališkim tajnikom, ostalo kot zadnje upanje edino le še gledališče Boin-bino v Luxembourgu. Ker so ga izmodrila prejšnja razočaranja, je hotel dobro pripravljen nastopiti to zadnjo rešilno pot. V ta namen je razvil v resnici zvito diployiacijo. Najprej je zaprl rokopis za nekaj časa v svoji pisalni mizi. Nato se je izkušal seznaniti z ravnateljem gledališča Bobino in se polagoma sprijateljiti žnjim. Vabil ga je pogostoma k zajtrku, igral je žnjim na karte, hvalil njegove igralce in igralke, njegove avtorje in njegove rav- nateljske talente i. t. d. Nadalje mu je poklonil krasno vezan izvod »Treh obešen-cev« in nekega dne končno, po sijajnem obedu, mu je priznal na skrajno nesebičen m skromen način, da je spisal vaudeville, majhno mojstrsko delo. — Predvsem bi je moral videti, — mu je odgovoril ravnatelj. Arzen je vzel v ta namen igro s seboj, jo vzel iz žepa in mu jo začel čitati. Ravnatelj je poslušal z zanimanjem in obljubil, da v kratkem da igro naštudi-rati. Ko se je Arzen tistega večera, ves-pre-vzet radosti, izprehajal pod drevjem v Lu\embourgu, je naenkrat zagledal mlado damo, ki je bila tako dražestna, da se je za trenotek odrekel svojim sanjam o slavi in odobravanju, da bi jo opazoval, občudoval in celo stopil za njo. Mlada dama pa v ostalem, ni bila sama, temveč jo je spremljal mlad, eleganten človek, ki ga je poznal Arzen po videzu. Mlada dvojica je krenila po observatorijskem drevoredu, najbrž da bi prišla na boulevard Montpar-nasse, kjer se je v Chaumičri vršil ples. Ko sta prispela do vrtnih vrat, ju je srečal dijak, ki jima je prijazno pokimal in šel potem svojo pot. Takoj nato je srečal I Arzena. Arzen je stopil k njemu ter mu podal roko z besedami: — Dober večer, Margueret. — Dober večer, gospod .... kako je kaj? — Hvala, že gre. Koga ste pozdravili pravkar? — Svojega prijatelja Virgila. — Ali je tudi dijak? — Da. — Kdo je bila dama, ki je bila žnjim? — Pivoine. — Njegova ljubica? — Seveda. Ali še ne poznate Pivoine, najlepšega dijaškega dekleta? .... Lali-ko bi uporabil njene doživljaje za lep ro-manček. — Ali res? — Da, prav res ... . Ali naj vas seznanim z Virgilom? Pivoine stanuje pri njem. — Prosim, prosim. — Torej pridem jutri zvečer po vas, ob osmih. Virgil ima vsak petek velik punčev večer .... torej kakor nalašč, kakor vidite. — Dobro; pričakoval vas bom. — Lahko se zanesete name. (Dalje.) **r Stran TI. .EDINOST- štev. 114. V Trstu, dat 25. aprila 1915 ? Švedska 1.544.3/U <12".M.S). Danska* l.(*>4.292 (9,3-34)2). Norveška, 54S.01/ t K Grška 6*3.640 (l.s.4s9). Italija 1.74 v«»4s (420.002k Vsega skupaj se jc izvozi > za 25,3M9on iuntov. kar pomeni v I riii,tri 7 marcem 1914 povišek so odstot-1 kov. Izvoz na Angleško izkazuje znižanje1 za f>.M 1.795. na Francosko za O.sl 1.795 funtov šterlingov. Uvoz iz Angleške znaša 2.714^Mt. to je za fto.OOO manj kot meseca marca 1914. Uvoz iz Francoske se jc znižal za.5o odstotkov. hoha\a goriškega zgodnjega sočivja za Dunaj. !M NVI. 24. (Kor.) Korrespondenz Au-j stria poroča: Kot zastopnika goriškega j poljedelstva sta razpravljala danes dežel-j ni glavar in^^r. dr. Faidutti in državni po-or. Bugatto na rotovžu glede- do-: ino C / ■ Jniega sočivja za dunajska občilo Tem podajanjem sledi v kratkem pomembna dobava snčivja goriSkefa poljedelstva na dunaiski trg. Že tekom prihod- j njega tedna boileta nalbrže že dva vagona zgodmega soćivia prišla iz Gorice na Du-j naj. mediein ko se od 15. utaja naprej odpošlje dnevno 10 do-15 vagonov iz Gori-; cc na I »unai. in sicer tudi krompirja in' špargljev. h*a tunkcijonarja sta govorila danes j pristomih mestih radi preskrbe Gorice z moko m koruzi« jo liriiifdnje žetve. Odposlancema se jc od strani vojnožitnega prometnega zavoda povedalo, da Gorica dobi za sedaj gotovo količino koruze, dokler se ne sestavi kliuč za razdelitev za to deželo. hitro ko se to zgodi, bo < iorica dobivala v gotovih presledkih za deželo do- > ločeno količino koruze. Namen, da bi kro- j novine dobivale že zmleto koruzo, se jc moral opustiti, ker >c zmleta mlada koru-j za drži samo 14 dni. Justičtii odsek ogrske zbornice. BI DlViPLŠTA, 23. (Kor.) Justični od-j sek i oslanske zbornice je razpravljal o j zakonskem načrtu glede kaznovanja zlo-S rab. ki so bile izvršene pri vojnih dajat-j vah in naročilih. Izvršene so bile različne 1 izpremeitibe zakonskega načrta. Najvažnejše ve tičejo tega. da se mora vsled pod-, ka'iieuia svojo dolžnost kršečega uradm- i ka. če se je izvršilo kršenje med vojno it! 1 je to vplivalo na obrambno zmožnost kakega čia'ia bramhne sile tako. da ie po-stalo kako človeško življenje žrtev takeg.-postopa i tja in če se ie pričakoval ta dogodek že vnaprej, kaznovati s smrtjo, rav-t nota! o tudi dobavitelja, ki bi kot činiteiij z nameravanim kršenjem * pogodbe pov- j z roči I enak rezultat. Daljša debata se je, razvila o vprašanju, če naj imajo ka2en-| ska določila predloge tudi veljavo za prejšnje dogodki. Referat ie predlagal, d.f i naj se kazenska določila zakonskega na- j črta u(K»rabljajo tudi sedai. če jc bilo kaz-; novito postopanje zagrešeno že !>red ve-i I javnostjo zakona, toda med vojnim ča-i som. pod pogojem, da je to postopanje j spadalo tudi žc po dosedanjih pravnih do-! ioCilili pod kazenske paragrafe. Vendar pa nai se priznava v najtežjih slučajih me- j sto smrtne kazni ali dosmrtne ječe, le do 15 let zapora. Žrebanje avstrijske državne razredne loterije. i M N M. 24. Berorm. V Bcrohmi strogo gledajo na to. na se javni hrt ali zapirajo natančno on j določeni policijski ari o polnoči. Cc zal tijo gostilničarja. ki ma odprto gostilno »icii- o i.r\ $- ■ krat s tem. da t.ni zapro gostiiuo za tri | dni. Če ^e i en a i slučaj. zapre oblast gostilničarja tri dni. a če bi se zgodilo sej tretjič, s j za \ čas vojne. Hraber židovski duhovnik. \ časopisu! CoenobiUiii m: poroča o junaški smrti 1 višje- rahia iz Lvona, ki je šel čisto vf prve vrste vmikov, da tolaži v zadnjih trenutkih veri: svoje vere. ki jih jc za- j dela s vrazna k regija. Pri tem pobožnem j opravilu je zadel na nekega katoliškega i duhovnika, ki je bil smrmonevarno ra-i njen in ki se mo jc bližala smrt. Umira-j joči je mislil, da ima pred seboj katoliške- j ga vojaka in ga ie prosil, nai mu pritisne j na ustnice razpelo in nai mu podeli od ve- j zo. Med tem je postajal boj vedno srditej-1 ši; sovražni ogenj je uničil vsako živo bi-j t|e, ki se je dvignilo od tal. Rabin je do-: bil P-ziv, -naj se spravi kolikor mogoče' hitre na varno. Toda u» se nikakor ni mo-; gel odločiti, da ti se oddu'jil Po kratkem notranjem boju \ koinliktu z vestjo, da i naj i Jeii umirajočemu katoliškemu voja- j k u zaprošeno zadnjo toiažbi\ se je uagnil | preko njega, mu pokazal križ. ki ga je na-j I rasil sam in ga tolažil. Šele, ko razine-; sarjeno truplo vojaka ni daio več nobenih j zn:.k; \ življenje, se jv hotei rabin oddaljitU da n.dhcnik, je bil o priliki eksplozije } neke granate pri Ypernu popolnoma za-1 sut. Njegovi tovariši -so ga zamogli izkopati še!e po trinajstih urah, vendar pa jej nesrečnež med tem že popolnoma izgubil spomin. V b inišnici ie bilo izvršenih cela vr>!a poizkusov, da bi mu vzbudili spo-| min. Med drucrim so oo\oiili bolniku v po- steljo list z notami, ki ie kmalu vzbudil njegovo pozom ksL Po več d—cli je že za-iMfrge! popolnoma korektno čitati note. Interesantno jc. da je bolnik zamr.ge! >i'>te razrešiti par dni preje, kak običajni tisk iista. Kako rastejo mifijoni. 1 >ancs. ko padajo nešteti milijoni ljudskega imetja v ik-nasitno žrelo svetovne vojne, ie tudi zanimivo vedeti, kako na dru^i strani rastejo milijoni. Stvar je pač taka. da ni treba drugega, nego imeti pošten kupček, in ta kupček potem raste in raste sam. ne da bi mu bilo treba kaj pridevati. Nasproti na pada števiio onega prebivalstva, ki se preživlja samostojno, ki je samo svoj gospodar. I ako jc po pruski statistiki iz leta 1911. znašalo število samostojno se preživljajočega prebivalstva leta 1S<\2. še 43.73 odstotkov, leta 1N95. še 39.00 odstotkov. leta \{M)7. pa že samo 29.75 odstotkov. Število samostojno se preži vljajočega prebivalstva je padlo v 25 letih za 14 odstotkov. Sorazmerno k temu zmanjšanju samostojno se preži vljajočega prebivalstva pa je porastlo stanje vclepose-s?i in njenih ogromnih kapitalov. Število milijonarjev in rnultimiiijonarjev je od leta 1^90. do leta 1900. zrastlo od 5266 na 74<>9. v naslednjih I letih pa na 9300 oseb. .Število milijonarjev je torej v enem desetletju zrastlo za okroglo 41 odstotkov, j v 14 letih pa za 4044 oseb, torej 77 od-j stotkov. l*o računu Riharda Cahverja se ie leta 1902. moralo še združiti 17 najbogatejših ljudi, da bi njih skupno imetje ! znašalo eno milijardo ali 1000 milijonov, j Leta 1908. je zadostovalo za to že samo 9 oseb. Povprečno jc torej imetje teh 9 velikomilijonarjev v šestih letih zrastlo od i 5K.S na 111 milijonov. Imetje vsakega posameznika se jc torej pomnožilo v tem kratkem času 6 let za 52.2 milijona ali 89 odstotkov. Dve milijardi ali 2000 milijonov mark je bilo leta ll,o2. razdeljenih med 07 najbogatejših ljudi. Leta 190S. je spravilo to svoto skupaj že 35 oseb. Njih imetje je torej v šestih letih zrastlo povprečno od 30 na 57 milijonov pri vsakem. To velja za Nemčijo, oziroma Pru-sijo. -- Še jasnejši pa ie pogled v ogromni razvoj velikega kapitala, če se vidi. kako je rastlo imetje 'posameznih velikomilijonarjev. Najlepši pregled daje Milijonarji priročnik . ki ga je izdal RuJolt Martin. Vzemimo torej iz dolge vrste nekoli-. ko prav posebnih primerov. Tako je zrastlo imetje tovarnarja Thvssena od 1* milijonov mark v letu 1897. na 52 milijo-; :ov v letu 1911.. imetje komcrcljainega svetnika Zieseia od S milijonov v letu j IS90. na 47 milijonov \ letu 190S. Imetje! Haniela v I »iisseidoriu zrastlo od 20 mi-i lijonov v I c 111 IKS9. na 05 milijonov v letu 1911.: imetje grofa. Schattgotscha od; 21 milijonov v letu 1W5. na 70 milijonov,! kneza Hohenlohcja od 45 na 154 milijo-i ■lov. kneza Henckcl-Dontiersmarcka od 02 j milijonov v letu 1896. na 245 milijonov, i Ti pnmeri kažejo najboljšo sliko, kako! raste veliki kapital v vseli velikih drža-; vah. kjer ima priliko, da se razvija svo-| hodno ob gospodarskih možnostih, ki sej mu odpirajo. Zato trdi imajo Zedinjene države severoameriške kot »dežela neomejenih možnosti največje svetov nf kapitaliste. John I). Rockfeller. ameriški j l>etr«>!ejski kralj, ima 4ioo milijonov kroni imetja. Picrponta Morgana so cenili na I 3ooo milijonov, dasiravno jc zapustil 4SOO i milijcviiov. Znani propagator miru Andreu Caruegie, i-i je dan»val ogromne svote v t sjilošne prosvetne namene, ima imetja do 240O milijom v in Vanderbilt, (iould, Hcr-riman. Mili. Pulhnanfi so milijonarji, so tu-j di bogat -i. čeprav ne tako veliki, kakor! i rei i avedeni, a vendar šteje njihovo ime-j fiv tisoče i :iliionov. — Zanimivo je. ! ai 1 ■ .ivijo ti bf ./itaši o svojih milijardah ; ■i - iživljenju. Ali ji!' delajo srečne ; veli' .-.-i • imetja? članku »tionja za lifjliiarco je i;- i 'I neki list: Ali je Vi- i nem Vanden iii. ki je podedoval p»o svo- 1 jem oče':' 450 milijonov, srečen v svoji krasni pek;Či? ()dgov«^r je napisal sam Var.Icrbih: Milijardsko imetje je precej težko breme za človeka. Njegova teža me tlači k tlom in me mori . . . Nikakega ve-; seljj ne ern.;m j/, njega in tudi ni^. dobrega | V čem slhi srečnejši od svojega soseda,! m ima samo pol milijona? Ta uživa več /ivljciskili ritdosii kot pa jaz. Njegova hi-j sa je kakor moja. njegovo zdravje jc bolj- 1 se. Ž5\\l bo dalje časa kot jaz in more i \ zaupati svojim prijateljem. Puli-j man. lastnik industriiskega mesta z 11.000-prebivalci, je izjavil, da nikoli ni bil tako • srečen, kakor tedaj, ko si je z delom služil kru!i in je živel samo od upa. (iouldo-\ o življenje je bilo po njegovi lastni izja-, vi življenje prokletnika. Trpel je nepre-i slano za nevralgiio, ki je ni mogel ozdravi- i noben zdravnik, ter je v svojem obilju zavidal vsakega reveža, ki se je mogel vsaj na spat i. >Kako sem izmučen.« je govori! neprenehoma. V ne\vyorški »Union klub je prihajal sedaj že umrli Pierpont Morgan \sak dan. Sedel ie k mizi na samem. kadit kakor v sanjah in odhajal, ne , da bi iznregovuril besedo. V cerkvi sv. j Jurija, ki io ie redno obiskoval, ie imel posebno mesto, kjer je sedel osamljen. Ob 11 jc prihajal v svojo-pisarno in odhajal ie ! iz me ob 5, hodil od enega delavca^ do j drugega, listal mehanično v registraturi. -ogleda! malomarno kak prospekt, kako oročUe v resnici pa preudarjal. kom-j biuiral in skjepal. Živel je zaverovan vi svet svojih misli.__.____ Stoletnico BUfflortkooejfl rojstvo v Trsta. (Po cenzuriranem poročilu v »Triester Tagblattu« od 21. aprila 1915.) Bismarcka, praočeta nemško-avstrij-sko-ogrskega edinstva, sifno kladivo, ki jc skupaj zvarilo Dunaj in Berciin, smo 'včeraj proslavili v spomin stoletnice nje- ■ govega postanka. \ genijalnem spoznanju in z dalekovid-i nim duhom je da! obliko sedanjemu cen- \ tralno-tvropskemu bloku, ob katerem se1 razbija besnilo viharjev naših sovražnikov in zaviduežev. V njem. čigar duh še (ianes vodi naše bitke, častimo mi Nemci nemško vzgojo, nemško zvestobo, nem-i ško energijo. Slavimo triurni, velikansko dovršitev naših očetov in dedov pred le-! ti. naših sinov in bratov v teh viharnih čas'h. Bismarckovo ime jc postalo duša in j diih našega naroda. \ letu stoletnice rojstva Silnega stoji i pol sveta v orožju, da uniči delo njegovega življenja, našo veličino. Nas pa rešuje j njegovo predvidevajoče znanje, njegova j sišrb, po njem priučeno nam smelo in hi-; tro delovanje. On nam je sporočil političan zapuščino, da AvstTO-Ogrska treba Nemčije in obratno Nemčija naše monarhije. Ldinost in združitev je učil v izdat-1 no odbijanje nasprotnikov, sovražnih po-; speševanj centralnih vlasti. V njima se1 zvišuje njegovega življenja delo, čigar sadovi so v bogatem blagoslovu dozoreli narodom naše monarhije in Nemčije. Pred silnim duhom-varuhom se v tem j trdem času k km ja jo hvaležno in spoštljivo z narodi monarhije tudi Nemci Trsta j in časte mane velikega pokojnika z edin-stvom in združenjem. Kako globoka čutenja je ta čarovniška ] formula našega narodnega heroja našla I pri Nemcih Trsta, je kazala udeležba i Nemcev vseh strankarskih smeri na vče-i rajšnjem slavnostnem večeru, posvečenem spominu Bismarckovemu. Komaj da j je bilo v prostorih društva »tlintracht , prostora za slavnostne goste. (ioste so sprejeli: načelnik nemškega volksrata. šolski svetnik Guggenherger, j načelnik nemško-političnega društva M. j \Yeisskappel, dr. Samonigg in predsednik Lintraehte Fran Wenzl. Med slavnostnimi gosti smo opazili: za-j stotnika osebno zadržanega namestnika.! namestništvenega svetnika dr. Pipitza,' vojaškega stacijskega 111 poveljnika vojaškega okraja, kontreadmirala Koudel-! ko, nemškega vicekonzuia barona kiah-; na, cesarskega otomanskega konzula Ki- j liard Rei i bega, finančnega prokuratorja dvornega svetnika dr. Neusehellerja, ravnatelja državnih železnic dvornega svetnika dr. Schmiiza, vseučiliščaega profesorja dr. Corija, deželnega šolskega nadzornika dr. Kauerja^ ravnatelja Endlerja, odvetnika dra. Rabia in dra. Sehellandra,; konzula Meissnerja in konzula Pfeifferja,! vse predstojnike nemških društev v Tr-1 stu itd. Šolski svetnik dr, Ouggenberger je ob; otvoritvi slavnostnega večera prisrčno i pozdravil došle in slavnostne goste. odpeti zborni pesmi je imel župnik dr. j Kutine slavnosten govor. Izvajal je: V velikem silnem času. ko se zemlja j trese pod grmenjem topov, smo se sešli j danes. Na mejah stoje naši vojaki in v j Karpatih. Vogezih na Visli in na M oz i in' Mozeli se borite v bratstvu dve državi j za svojo eksistenco: prva stara za svojo večstoletno minulost, druga mlada, še ne : petdeset let stara, za svojo slavno bodo^-l ih.st. V obeh državah pa tisoč let star na-j rod, izkušen v viharju in hudi uri. za čast J in ugled, za svoja najsveteja imetja, za j svojo moč, ki si jo je pridobil po dolgih! borbah in bojih, po mnogem trudu in mno-j gi pridnosti. >Biti, ali ne biti«, je vprašanje tu. Kakor grozno neurje je največja vojna, i kar iili pozna zgodovina, četudi ne nepričakovano prihrumela nad nas. Še ne 11-mevamo časa, v katerem stojimo, vendar pa se veselimo, da ga sinemo doživeti. Da se me prav razume: ne veselimo se 11a ; strašnem prelivanju krvi in 11a vsej bedi. ki jo prinaša ta vojna. Ne! Jokali bi se na, tem. da je temu še vedno tako, kakor se' nam pripoveduje na prvih listih biblije.! da ie Kajn Abelna umoril. Tudi se gotovo! ne veselimo vseh tistih laži in sleparskih; vesti, ki jih lažnivo časopisje kriči v svet j o našem hrabrem narodu, tistih ostudnih j zasramovalnih slik, s katerimi vlačijo v blato našega sivolasega vladarja. Ne! Bog j kaznuj Anglijo! — le stiskamo pesti, in 1 veselimo se, da se je v tem silnem času j vzdrainil edini narod k junaškemu boju proti celemu svetu sovražnikov, za-vratnih morilcev in brigantov, sovraži-teljev in zavidnežev. lažnivcev in špekulantov, kakor tudi krivih prijateljev, ki vsi zasledujejo samo en cilj, da bi naš narod in našo državo štrli v tla in da bi pri tem, kar je glavna stvar, po krvavi in nekrvavi poti napravili debelo kupčijo. Da se naš narod to- in onostran meje brani kot en mož, pripravljen v svetem navdušenju umreti za nemško domovino, to je tisto veliko in sijajno, kar smemo doživljati! ; Tu se je zopet našel en narod! In kako* se Avstrijci in Nemci iz države, rama ob rami, plemenitaši in meščani, kmetje in so-ciialno-demokratični delavci čutijo kot bratje, videč drug v drugem svojega bližnjega. in se en cesar in en narod brez najmanjšega dvoma čutita ena celota, tako se je tudi za fronto nemški narod brez razlike strank združil, da kot težak blok odbija naval in da izpoznava pred vsem svetom: Mi se ne bojimo!« Tako smo se sešli danes v Trstu, vse nemške stranke, ali že več ali manje radikalno ali liberalno navdahnjeni, da složno v nemški hiši »Eintracht« proslavimo spomin moža, čigar ime se danes v vseh nemških ustih imenuje z navdušenjem in hvaležnostjo, in bi se imenovalo, tudi če-ne bi obletnica njegovega rojstva padla v ta čas. Saj je njegovo delo, na katero navaljujejo sovražniki, in njegova dedšči- j na, ki jo branijo naši vojaki. Župnik dr. Kuhne je potem, če tudi v j utesnjenem opisu, razvil sliko, ki jasno črta nastanjanje, delovanje in bistvo velikega kancelarja. > Bil je mož. cel mož-<. je zaključil žup-: mk Kiihfie svoia :zvajanja. I>a. nemški! narod, bodi ponosen in hvaležen, da nam i je Bog dal takega junaka! Ponosno imenujemo tudi mi Avstrijci njegovo ime in sla-1 vimo njegov spomin. Bismarckova setev, je izšla tudi za nas. Zato se tudi ne bojimo" za naš avstrijski Trst. Kajti, kdor se dotakne Trsta, se dotakne ostrine nemškega meča. Ponosno slavimo tudi mi Bismar-1 ekov rojstni dan ob sinjem morju in četudi nas ni mnogo po številu, hočemo ven- j dar tvoriti močno trdnjavo: zvesto stražo ob Adriji. Glasno in veselo izpovedujemo: »Mi Nemci se bojimo Boga. sicer na ni-1 česar na svetu L< Slavnostni govornik je žel viharno pohvalo. Slavnostnemu govoru ste sledili dve slavnosti primerni pesmi Manner-gesangvereina-. Vicekonzu! baron Halm se je zahvalil v imenu Nemcev iz Nemčije nemškim društvom Trsta za prireditev te častne proslave narodnega heroja. Osvetli! je postanek dvozveze in težka bremena, ki so nastala našemu sivolasemu vladarju. Nemčija vrača zvestobo za zvestobo. Vieekon-zul pl. Hahn ie zaključil svoj govor s > hoch-klicem na cesarja Frana Josipa, ki so ga slavnostni gostje navdušeno sprejeli. Odvetnik dr. Rabi jc naglašai v svojem odgovoru spoštovanje, ki je občutijo vsi Avstrijci za jasno pojavo nemškega cc-sarja in jc zaklical stokraten odmev vzbu- j jajoč hoch-klic cesarju Viljemu. Po obeh govorih so navzoči stoje zapeli i dotično himno. Na zaključku slavnostnega večera jej realčni profesor dr. Miltschinski predna--šal nekatere posebno odlične govore hi-j storične pomembnosti kakor tudi markan-' tna privatna pisma uržavnega kancelarja. 1 S sklepnim govorom, v katerem je šol-; ski svetnik Ouggenberger zahvalil slavnostne goste na toliki udeležbi, je bil slavnostni večer zaključen. Položaj na Grškem. Sofijski list Narodni Prava vidijo v naglem padcu Venizelosovem dokaz, da1 je na Grškem kralj večji gospod nego on. 1 Posledice odstranitve Venizela od vladnega krmila so ljuti politični in volilni boji iii to v jastt. ko pred Grško vstajajo neo- j doljive sanje o teritorijalnih pridobitvah in ko jc vse javno mnenje zavzeto po vse-; evropski vojni. V takiii časih so prepiri v' narodu zločin na naivišjiii interesih debele. - I Spor med Venizelom in Gunariscm ne; gre za nedotakljivost države, ker jc Gr-i ška mogla dobiti 140.000 četvornih metrov za odstopitev 2000 četvornih metrov j Bolgarski, za katere bi bila Bolgarska morala dati Grški drugih 1000 četvornih me-' t rov, temveč ima vse drugo podlago, j namreč v Venizelovih od noša jih napram : kralju Konstantinu. Novi kralj je našel Venizela kot ministrskega predsednika. \ c-nizclos je prišel s Krete. Bil ie eden prvih, ki jc protestiral proti temu. da bi bil vr-, hovni poveljnik grške armade prestolona- | slednik, sedanji kralj; čigar prednik, kralj! Jurij, je imenoval Venizela za ministrske- j ga predsednika, kar je bil Venizelos tudi za časa balkanskih vojen. To pomenja,; da je revolucijonar Venizelos, katerega jc kralju Juriju narinil vojaški, oziroma po-' morski pronuncijament, in ki je leta 1909' delal proti osebnim pravicam sedanjega kralja Konstantina, nepriljubljen pri tem kralju. Vladalo je med obema sovraštvo,; čigar izbruha je bilo pričakovati ob vsa-1 ki kralju ugodni priliki. In ta prilika se je ; pokazala, ko je Venizelos poizkušal Grško zaplesti v vojno na strani trosi zuma. Prišlo jc do krize. Venizelos. uža-i Ijen in ponižan je zapustil vlado v položaju. ugodnem za kralja, v položaju, ko; Grška ni pripravljena za vojno in je pri-i siljena varovati nevtralnost. Poraženi in užaljeni državnik se jc hitro po svojem padcu podvizal, da objavi, j kar se je vršilo v kronskih svetih. Nare- j dil je to zato, da bi dal poudarka svojim idealom in namislim kot patrijot in veliki zedinjevalec grških dežela in da bi tako ponižal kralja, da bi se mu osveti! in da j bi ga pokazal kot slabega vladarja in ger- j manofila. Po vsem tem je izjavil, da sel odstranile iz političnega življenja. Gunaris ni mogel delovati v drugi sme-j ri. Njegova uloga v sporu je bila samo. da j obvaruje patrijotično Čast kralja s trditvi-! jo, da se kralj ni strinjal s tem. da bi se« odstopilo kaj grškega ozemlja Bolgarski, j Spor se pa tako ni poravnal. Položaj na j Grškem se vedno bolj zapleta z ozirom na bližajoče se volitve. Stranki Ralysa in; Venizela ste se združili za skupni boj. in če zmagate pri volitvah, bo to pomenjalo zinago nad osebno politiko kralja Konstantina. * ' - ' Sam »Embros- v pregledu mnenj vladnih listov pravi, da Venizelos zapušča vla- j do kot nasprotnik kraljeve politike, in na-i vaja čudno dejstvo,.da je Venizelos prišel na viado s pomočjo drugih, a da jc padel' po svoji lastni krivdi, ker bi ga drugače I nihče ne mogel vreči. Postavil je krono j pred alternativo: vojna ali demisija vlade. Moral bi bil čakati na razvoj dejstev in mora! bi se bil prej prepričati, ali so države trosporazuina dovolj močne, da zavzamejo Dardanele, moral bi bil preudari-ti, ali zadostuje ena divizija, ki jo je tro-sporazum zahteval od Grške, moral bi bil počakati, da bi spoznal, ali ni mogoče sumiti, da bi se mogla Angleška v zadnjem trenutku sporazumeti s Turčijo, in mora? je vedeti, da bi v takem slučaju vse gr« ške nade o kompenzaciji v Mali Aziji razpadle v nič, in moral bi bil končno tudi resno preudariti, koliko bi bilo treba odstopiti. ko bi tudi Italija posegla v vojno. Venizelos je s svojimi odkritji izkušal prepričati trosporazum, če Grška ne opusti neverainosti. da krivo tega ni samo germanoiilstvo grškega generalnega štaba i 1 = tedni tudi kralja. Venizelos je tako "osumil Grško v očeh njenih edinih prijateljev in ji vzel njih simpatije . Pošiljanje denarja vojnim ujetnikom in sploh u tujino. denarni promet naših hranilnic s tujimi državami v f'vropi in izven Evrope ni sicer niti v mirnih časih posebno velik, vendar pa v splošnem precej večji ko bi se dalo na prvi pogled soditi. Zlasti z našimi Amerikanci- je precej posla: nekateri zavodi imajo tam svoje stalne stranke, ki jim svoje prihranke- pošiljajo ter jih po potrebi zopet vzdigujejo. Za časa vojne se obračajo tuintam Iju-d.e na posojilnice, naj hi poslale kakšen denar vojnim ujetnikom v Rusiji ali v Srbiji in za poslovodje v posojilnicah nastane vprašanje, na kak način bi se dalo take želje izpolniti. Ker jc vsak trgovski Ln seveda tudi poštni promet med vojskujočimi se državami prekinjen in je tudi težko in mudno poslati vojnim ujetnikom kakršnokoli poročilo, nastanejo seveda še večje težave s pošiljanjem denarja. Isto je možno samo preko nevtralnih držav ter je precej dolgotrajno. Pa čc tudi roma denar več tednov in gre pošiijatev popolnoma na nevarnost oddajnika, je vendar že neka ugodnost, da je sploh mogoča. Denarne pošiljatve za vojne ujetnike na Ruskem (istotako tudi na Francoskem, Angleškem iti Japonskem posreduje zadnji čas izključno vrhovna poštna kontrola v Brnu na Švicarskem pod naslednjimi pogoji: Denar se mora poslati edino-le potom posebnih mednarodnih poštnih nakaznic, katere so poštnine proste, ako se napiše na desni strani, tam. kjer je določen prostor za znamke razločno: Kriegsgefan-genensendung, gcbuiircufrci - prisonnier de gucrre -- en irancliisc de ta\e. Na prednji strani kupona se napiše naslov odpošiljatelja, na sredi nakaznice se napiše: Oberpostkontrolle Bcrn in Schvvei/. Na zadnji strani nakaznice, na kuponu (odrezku) je treba napisati natančni naslov ujetnika in to ne samo krstno in rodbinsko ime ter stanovališče, temveč tudi polk, pri katerem jc služil in njegovo vojaško dostojanstvo. Take nakaznice sprejme vsak naš poštni urad: tam tudi preračunajo po vsakokrat veljavnem kurzu krone v franke. Težava tiči v tem. da se kurz rad izpremi-nja in dostikrat se zaradi tega dostavi nakaznica iz Švice pošiljatelju nazaj. To velja za vojne ujetnike na Ruskem in v drugih gori navedenih državah. '/.■• vojne ujetnike na Srbskem treba poslati na K. k. Geldbcstellamt in Wien« na isti način kakor v Bern. Brzojavno ne kaže denarja pošiljati, četudi se je morda večkrat zgodilo, d;i je vendar došel na svo.' naslov. Kar se tiče Nemčije in Italije, je bi! dne 14. marca promet s poštnimi nakaznicami v ti dve državi s posebno naredbo ustavljen. \ obe državi se more sedaj poslati denar Ie po poštni hranilnici ali s pi močjo kake banke. Gre tudi tako, da se ] Ije gotovina v denarnem pismu: ker pa 1 i nemškega ali italijanskega papirnatega denarja vedno pri rokah, se bo got« : : 1 moglo le redkokdaj poslati. _»Zadruga . Prejeli smo sledeče obvestilo, A\ \ ISO. Allo seopo di aumentare il iiuantitativo di pane clie viene fabhricato dai pistori della citta la sottoseritta Commissione ha disposto ciic vengano confezionati per ora nel Panificio Triestino ogni giorno 60 (ses-santa) quintali di pane clie verra messo in vendita al prezzo di 04 centesimi il ehi-logramma, a partire da domenica 25 corr. nellc seguenti pistorie: Via oella Caserma N. 14 Piazza della Caserma N. 4 Via Ugo Foscolo N. 4 - Via Carducci N. o9 Via della Ferriera N. 17 Via dei Conti N. 12 Via Molin Grande N. 32 Via della Guardia N. 24 Via del Belvederc N. 34 per la Commissione d'approvvi- gionamento P i. r. Consiglicre di Luogoter.c za de KREKICH STRASSOL1 >< > Trieste, 24 aprile 1915. Triest. 24. - Das L:\ekutivkomhcc. \velches von der Approvisiomnungskom-mision beauhragt \vorde:i ist, Massnan-men zu staJieren. dic zur Versorgnng der Bevolkeruug mit geniigeuden Uuaatitac-ten hvgienisciien Brotcs gceiguet v aeren. hat zlim Vorschlage gebracht, vorlaurig 60 Meterzcntner Brot taeglich in Ergaen-zung der normalen Produktion backen zu lassen. Dieses Brot soli im Panificio triestino unter der Kontrolle und Aufsicht be-hordlicher Organe bereitet titid vorerst an. neun aur dic versehiedenen Stadtteile ver-tcilten und in H°r znr Aftichie^M^^ V Trstu. 25. aprila 1915._ »EDINOST« št. 114. Stran 1H. 1 - gct dcu Kui.Jii!i;chi::i'4 ar.gegtrhenen Vcr-ka iis^telicn ziiru Vcrkauf vcestellt uerden.! I >as E\ckutivl.< initee hat sich auch mit der h'rage 1^J.aiti^t. die Hcrcitnng des [MfCi ffir die Bc volke run 2 not\vendi-| gen Hrotes /u zeMralisicrui. um zugleich mit der jfrosstrn«"tjlichen Oekomnnie in der I'rodu k t ion auch cinen Hrottvpus zu erlangen. utlcLcr den \nfnrderungcn der HvKienc entspricht. I Me Anpn»visioiiierufigskommissifHi hai dicse Vorsclilage angenoiumen. - I )as; Evekutivkoir.itee hefasst sieh nun damit. die V. idalitaten festzustellen. uonacli die-ses Projekt chcstens aktiviert werden komite. L*iiJ*auch in liinkunft die not\vendijce! BrotincTige >icherzustellen. \verden die j crtordcrficlien \ erliandlungen mit den <>-berbehordcn zum Z\\ ecke der Erlangung der notuendigen MeMsorten fortnesetzt. Bei dseser < lelcgenlieit liat die Appro-visH>nierungskr»niinission davon Kenntnis grenoinmen. dass das Kinlangeri des von der iMaiszentrale abgetretencn Maises 1><1-reits begonnen hat. Pieser Mais v ird un-verz glich fiir Rechnung der Komniission vermahlen und das jreuomiene Polenta m e h I ar ti I.auie der nachsten Wochc j in der ganzcn Stadt z u e i n e m m e r k-I i c h n i e d r i g e r e n P r c i s als dem heutigen zum Verkauf gcstcli! \verden. Domete vesti. Prestolonaslednik krstni kum sinčku pok. dr. Sosiča. SinCku pok. dr. Andreja Sovkp, k ?t je porodil šele po smrti svojega na južnem bojišču padlega očeta je Nj \ j le prest lonaslednik nadvojvoda Karti 1 ; are Jožef. Otrok je dobi! pri ki s u ime Bra-vc'av Andrej. Kot dar svojemu kumčetu ji p shl prestolonaslednik ; aptstric > z 7a-ćctnioiiui svojega irrena. Prestolonaslednika je z'sup^l pri krs!u g. nadučitelf Gorkič. ( dve niško pisarno je ot1 or 1 gosp. dr. Ern : Rckarlu^i odvetniški koncipijent \ > feorn: <_£ odvetnikov dr. G. Gregorua i i t!r. E Slavita. Ko \ccr ■» prireditev v bolnišnici „Au-stro-an:e kaneKkor že javljeno, se bo vr~i! i i rek, dne /7 t. m , rb sodelovanj. cdiKrili slovanskih umetnikov, v bolnišnici „a j.-.tro An-eriVanc" korcert v zabave- tairk.j se naii^jo nn ranjenccm, pri čemer se namerava razveseli i ranjcr.ee tudi z malim butfetoni. Seveda je LSpišreje rb-dar< vanje v« jak v odvisn i k cul darežl i.o-sii usmi ;e»*ih rotf. Slovenci so se vedno z vesel em ou/v iii vsik^ra , kadar >e je apeliralo na njihovo cicbre JT^e. \slcd če-.rr smo prepričani, da bodo tudi sedaj radi pri-5p.vaii k te' dobrodelni Spr jem jo se kakršn koli si bedi, t di najmanji darovi v denar« al. i)iagu. Darovi naj ^e pošiljajo m nas cv spe Rože dr. Gre,ormove. bose. aj darovale sl-i!eee dame oz. gospo-! dje: Stii.tC K 2. Ida Post ga K 1, Vodo-, piv _ e K 1. Fonda K 1, Pethavec K 2, Kra-šcvcc K .'i, Irma Ncth K '2. Švagel, K 2, Bi ček K 5. Javno predavanje. Jutri, v ponedeljek, t. m bo ob 8.3 ) zvečer v ztleni dv(-ra*.i De:av>kcga d »ma, v ulici Madonnina š: i 5, ; re.iaval 1 ode g. Josip Kopač o predmetu : .LiIJ razredne organizacije-. Vstop brezplačen. Gostilniška in kav. zadruga članov NDO. v Trstu vabi ni le dvakrat sklicani recn: cbčnl zbor, ki se ni m^ge! vršiti radi ncir losl fga števi'a navzo čih članov. Občni zbor st bi> vrši v soboto I. majnika v > je za. c: 4 vojne uredila pnkla.i.» otrobov, jš l iw < ,'fv !>e se j.r!asi: mlini razun fuiii. Ki !;icf cio izHiučno tuje'^ito proti plačilu v d : urju a! bliigu. morajo od 10. marca na; r^j vse rimi e prodajali ic j o Splošni a\ dru/i i /a vifovčevanjc živine ne I ' : -;ju (Aliger.e:'e * sterreichisclie ; ervverlunjfs - Geseiiscliaft. Aktien-(iescl -cliift i t s \\ itn. -St. Atar\i. Vsi mii-r! m ;;;» i :/?•;• iiati vsakega I. in 15. v j *.h .v tej i .a/bi. koliko no ra nateljstvo razglaša: Na pod-l^jfi obstoječ iti doloćt b morajo poštne po-i na vojaška roveljništv?», čete itd , ki ri«o pridel ena kakemu vojnomu ali etap-r. : i postnemu u^adu (pos.irlrre čete in s i.no), fako tudi ke r.a psvel n;štva it«i. m r^arL-e. ki niso ukrcana, * sebovati v ask-vu navedbo n menibr.c^a kraja (po^t-nei;* kraja). L»irektna zveza s podnevi? i rti i brzovlaki i/ Monakovega v Trst In nazaj. C. kr. i: • a'e'j^tvo drfavne žele/nice naznanja:; D čim je obstajala dosega med nv nako-vim. in Tr-t^m le ugodua direktra zveza pc noči z vezevi I. II. in III razreda ter z v ' ?J šr. 51 701 (odhod iz Monakovega ob 1! -) r>o noči, pnht d v Trst ob 11 25 do-F tdne) in Št. 702 56 (odhod iz Trsta ob 5 30 p^ p. ptihod v Monrk vo ob 6 uri 25 ć poldne) in je bila sedanja podnevna zveza omogočena na progi Ro=cnheim-Si'lnc-grad in nazaj z osebnimi vlaki, ker je ime- lo za posledico daljšo vozno in prestopanje; v Solnogradu in Rosenheirnu v obeh sme- j reh, se ustvari s 1. majnikem 1915 vsled vožnje lavarskega brzovlaka št. 13 iz Monakovega čes Rosenheim v Solnograd v! zvezi na brzovlak državne železnice št. 707 in v obratni smeri vsled vozne bavarskega brzovlaka št. 130 v zve/i na brzovlak državne železnice št. 708 v Monakovo čez j M ii h 1 d o r f nova zveza Monakovo-Trst z direk;n:mi vozovi I., II. in III razreda in s sledečimi prometnimi časi: i:. Monakovega odhod 7 35 d >po!dne, v Trst prihod ob 8'lb pop; iz Trsta odhod ob 730 dopoldne, j prihod v Monakovo ob 8 IS pc p. S tem se skrajša vozna v Trst za 34 minut in v Mo- j nakovo za 1 uro 5'2 minut. O ranjenjih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Notre Dame ele Skn" so bili sprejeti kadet 4. bosansko-hercegovskega pespolka. Gavran Kapetanovu5 (doma iz Mostarja, ranjen), Ivan Brajdič 9. poljskega havbiškega polka (do-j ma iz Postojne, ranjen), Ivan Scher 97. peš-poika (doma iz Kopra, ranjen*, Jos p Ži- j berna 7. pešpolka (doma iz Sv Križa, bolan), Ivan Mahoršič 87. pešpolka (doma iz; Trsta, ranjen), Roman Skorja 5. dragonske-; ga polka (doma i? Trsta), Josip Kljun 97.1 pešpolka (doma i i Buzeta, ranjen) in Ka-rel Sila 97. pešpolka (doma iz Povirja, ra-j njen). Odpuščen je pa b i iz te pomožne \ bolnišnice črnovojnik Peter Forcher (doma ma iz Judenburga. — h pomožne b lniš-j nke v prostorih nemškega telovadnega dru- j štva „EmtraJir sta bila odpuščena Rug£<.ro Ven er 47. pešpolka (doma iz Trsta) in Anton Antoninj 5. domobranskega pešpolka »drma iz Buj>. — Iz mestne bolnišnice je bil o lpu-čen poročnik 97. pešpolka Alojzij Sotlar (d: ina i t Trsta). Kje je dečko dobil denar? Ko je pred-snotnjim < b pol;šestih ptisopihal na tukaj-šn i kolodver južne železnice osebni vlak z Dunaja, je nadzornik policijskih agentov, kij je prisostvoval prihodu vlaka, videl med potniki, ki so is'opib, tudi mladega, komaj 15!etnega dečka, ki se mu je zdel sumljiv, vsled čerar ga je povabil s seboj na j tamošnji policijski urad. Tu [e de. ko pove-| da!, da je še ne loletni Josip Gašparčič, j doma iz Divače, kjer tudi prebiva in složi zt hlapca. Rekel je, da je prišel v Trst, ta ri ma o ogleda mesto. Na vprašanje, če ima kaj denarja pri sebi, je dečko rekel, da ne-! 1:3] že ima in je vzel iz žepa za kake štiri kr; ne drobiža. Seveda se je to policijskim fur kcijonarjem zdelo premalo, ker s to svoto bi b i dečko mogel živeli k večjemu dva dni i a bi l il moral pri tem še stradati, in zato so ga sklenili, da ga oddajo v zapore in ga potem odpošljejo zopet nazaj v Divačo. Prej so ga pa £e preiskali. In glej, v ne-; drili za srajco je imel dečko skrite dva pet- i k:oika srebrnjaka, neka druzega denarja je je imel skritega v čevljih, nekaj pa v klo-' buku. Vsega skupaj pa je imel pri sebi 31 ; kron denarja. Nastalo je nato seveda vpra-j šanjc, zakaj da je det ko skrival denar in ga; zatajil ? Ko so gn nato vprašali, kje je do- j bil oni denar, je dečko rekel, da mu ga je df la sestra Marija, ki služi za natakarico v; Brazičevi gostilni na Opčinah. Da se pre- i pričajo, ie je dečko povedal resnico, so si r opcijskega urada na kolodvoru takoj teleti nit aH orožnikom na Opčinah, naj se in-; I formirajo, če je res dečku dala denar sesti a. tden orožnikov je šel takoj v Bragi-čtvo gostilno in tam vprašal natakarico Marijo Gašparičevo. če ve približno, kol ko t e-narja ima njeni biat Josip pri sebi. Marija je pa reki", da i n i sp oh ne ve nič in da ne ve, kdo da bi bil dal njenemu bratu kaj <.!enar;a. Orožnik jo je še vprašal, če m i je morda ona kaj dala, a ona je rekla, da nič. L eprnske orožniške postaje so nato takoj • telefonirali v Trst, kat so izvedeli. Seveia je bil dečko odveden v zapore, a policija poizte^uje, če je morda oni denar kje ukia-del. kajti če bi bil prišel p^ štenim potoni do njega, ki ga ne bii skril in zatajil. Mali radovednež. Katarina Bratinova. ki stanuje v hiši štev. 13 v ulici D. Bra-, mante, je nekoliko bolehna in pade često v nezavest. Zalo pa drži doma stekleni-čico amonijaka: ko pade v nezavest, jej d:?io malo povohati amonijak in to jo i S rti vi zopet k zavesti. Ima pa Katarina Bratinova tudi komaj iOmesečnega sinčka I Alda, ki je sicer še majhen človek, vendar pa že velik radovednež. Ta njen radoved-! ni A!do je v čeraj opoldne slučajno prišel .do stekleničice z amonijakom in njegova radovednost ga ie gnala, da bi izvedel, kaj d:> je v stekleničici. V to svrho ie stekle-ničico odniašil. jo nastavil k rožnatim uste-; ceni in potegnil ter požrl nekoliko amonijaka. A takoj je zagnal steklcničico daleč i od sebe, da se ie razletela na tleh iti obenem začel vpiti na vse pretege. Mati je ! nato prestrašena prihitela k njemu in ko i je razumela, da je Aldo pil amonijak, ga j ic brž nesla na zdravniško postajo, kjer mu te zdravnik izpral želodec. Od ženske je bil tepen. 271etni zasebni uradnik Marij Zennaro, ki stanuje v ulici čel Teatro štev. 1, je včeraj ob poliene po-r poldne prišel na zdravniško postajo: imel je preccj razoran obraz, rano in oteklino na zgornji ustnici in precejšnjo prasko nad levim očesom, a tudi iz ust se mu je ce-i diia kri. ker je imel ranjeno zgornjo če-iiu^i. Zdravnik mu ie izfečil rane. a on ie med tem povedal, da ga je neka ženska, s katero se je bil sporekel, lopnila s stolom I po glavi in mu tako prizadela one rane. Nagla smrt. Včeraj dopoldne ob poli-dvanajstih je bil prišel tia zdravniško po-! staio Karel Kuzma in prosil zdravnika, naj bi pohitel na pomoč njegovi 56Ietni materi Ani. stanujoči v ulici sv. Ivana štev. 16, katera da je začela bruhati kri. Zdravnik' I se je takoj odpeljal h Kuzmovi materi, a i ko je prišel k njej, jo je našel že mrtvo. Umrli so: Prijavljeni dne 24. t. m. na mestnem fizikatu: Rozman Henrik, 15 let,] lulica Luigi Ricci štev. 4; Joppi Brunon, 23 let, ulica sv. Jakoba (vhod v Staro ine-, sto s Korza) štev. 6; Frank Marija. M let. Kjadin štev. 1. — V mestni bolnišnici dne 21. t. m. Calvi Marija, 38 let; Cante Brunon, polčetrto leto; Skobertan Marija. 56 let; hrusehinger Josipina. 9 let._ Vesti iz Gorltte. Profesor Ferdinand Seidl, o katerega odhodu smo poročali v petek, je živel med nami 28 let; došel je v Gorico leta 18*7 za Erjavcem. Zanimivo je, da je proiesor i Seidl sprejel za Erjavcem profesorsko službo in se nastanil v njegovem stano-. vanju ter ostal v tem stanovanju na voglu. ulice Vetturini in Križne ulice do svojega odhoda iz Gorice. Profesor ie stanoval v j drugem nadstropju, v prvem stanuje dr.; Gregorčič. Volilna pravica cerkvenih posestev vi goriški veleposestniški kuriji. Dne 21. a-| prila 1915. je državno sodišče razglasilo! razsodbo glede tako perečega vprašanja.; ail imajo cerkvena zemljišča, ki plačujejo; dotično po zakonu predpisani davčni zne- j sek. volilno pravico v veleposestvu ali ne. \ Sodišče priznava instaliranim župnikom in beneficijatom volilno pravico v veleposestvu za cerkvena zemljišča, njim v u-pravo izročena, za katera se plačuje predpisani davek, ne priznava pa volilne pravice vikarjem, kuratom in upraviteljem, ki niso inštalirani. — Doslej se je odrekala volilna pravica cerkvenim zemljiščem in goriški volilni zakon je tudi ne pripušča. Ko ie leta 1913. prodrla italijanska ljudska stranka v furlanski veleposestniški kuriji s svojimi kandidati, za katere je bilo oddanih tudi več glasov s strani duhovnikov. ki upravljajo cerkvena zemljišča, se ie pa spravilo to vprašanje pred sodišče in sedaj imamo tu končno razsodbo. Z razsodbo dne 14. januarja je bilo ustreženo rekurzom glede nekaterih oddanih glasov, z razsodbo 21. t. m. razglašeno pa je določeno, za katera cerkvena zemljišča se more voliti v veleposestniški kuriji in za katera ne. Poroka. Poroči! se je g. Anton Korit-n i k, znan trgovec v Gorici, z gčuo. Ido Brginčevo iz Srpenice na Bovškem. Vse najbolje! Izpit za učno usposobljenost na meščanskih šolah je napravil pred izpraševalno komisijo v Gorici Fran Kos, učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Listfci za nakupovanje moke se izdajajo v Gorici od včerajšnjega dne dalje na izvoznem trgu in sicer za ljudstvo iz kmečkih občin predpoldne, za meščane popoldne. Blago se mora dvigniti istega dne. ko je izdan listek. Nabiranje kovin v vojne namene je pričelo v (iorici z včerajšnjim dnem. Učenci iz raznih šol imaio za nabiranje določene ulice in slovenski otroci slovenske, italijanski italijanske družine. Podpor revežem je razdelil goriški magistrat tekom meseca marca: 3173 kron 80 vinarjev stalnih in 612 kron 30 vinar-iev enkratnih. | i . . I • Vojna odlikovanja. Srebrno hrabrost no ■ kolajno i>rrega razreda so dobli: prapor-| ščaka Ernest Brundula in Maksim Barzet- ■ lini, oba sta padla na severnem bojišču, praporščak Karol Serravallo. enoletni | prostovoljec Oskar Calligaris, pešec Jo-I sip Zulian. korporal Anton Logar in pc-i šec aKrol Reganzin. korporal Fran Pc-ternel in narednik Ivan Golob. Po tujih bolnišnicah so bili z Goriškega: v privatni bolnišnici grofa Mailata v Perbenyiku je bil B. Pičulin iz Steverjana v Brdih, 27. domobranskegi^polka, bolan; v rezervni bolnišnici v Lečah na Ogrskem je bi! Marij Peršič iz Gorice, vojak 27. domobranskega polka, ranjen na nosu; v Lo-vrinu Peter Tomazin iz Topoljana, obmejnega stražnega bataljona, ranjen na levi roki; v Zomboru Anton Obersnel iz Divače, obmejnega stražnega bataljona, ranjen j na desnem palcu; v Beljaku Fran Hlede iz Gorice, 20. lovskega bataljona, ranjen na ! levi rami. rojen 1892; v Beljak je bil iz Leč premeščen Marij Peršič iz Gorice. ! po poročilu iz te bolnišnice je bil ranjen na nosu in v ustih; v Celovcu je ležal bo-| lan Tomaž Štefan iz Štanjela, vojak /. i pešpolka; v Celiu je ležal bolan Ivan Tr-; pin iz Krmina. rojen 1893; v Beljaku je bil i Alojzij Kulot iz Ločnika, vojak 17. pešpol-i ka, ranjen na levi roki. — To smo povzeli j iz seznamov izgub štev. 286 do 290. Za mrtvega je izkazan Alojzij Abramek iz Gorice, vojak 27. domobranskega polka, rojen 1893, umrl je vsled srčne kapi dne 26. decembra v društveni rezervni bolnišnici v Budimpešti in je pokopan na poko-I pališču Kobanyaer v 16. oddelku, v četrti ! vrsti v grobu štev. 12. j Izpred okrožnega sodišča v Gorici. E. i W., knjigar iz Gorice, je bil obtožen pre-' greška po paragrafu 305. kazenskega za-j koita; zakrivil bi bil pregrešek v Oradežu ! dne 4. avgusta lanskega leta. W. je bil \ preiskovalnem zaporu na ljubljanske;:« , gradu, slednjič je bil izročen okrožnemu sodišču v Gorici. Razprava se je vršila v petek in končala z oprostitvijo obtoženca. Predsedoval je razpravi sodni svetnik Sterle, javno obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Zorzi, branitelj je bil dr. Pinavčig. Voznik Mirko Vokič s Hrvatskega doma, je prevrnil s svojim vozom 601etno Marijo Ušajevo. Radi tega se Je mora! zagovarjati pred sodiSčem v Gorici. Pri razpravi se je pokazalo, aa se le bila zgodila nesreča in da ne zadene VokMa nikaka t krivda. Zaradi tega fe bil ogpofičen ob-1 tožbe. Iz Kijeva je pisal domov v Ajdovščino nad poročnik Angelj Casagrande. Nahajal, se je v Przemyslu. Pravi, da je na potu v! Moskvo; častnike odpošljejo najbrže v j Permsko gubernijo pri Uralu. Pogreša se že od meseca septembra] Angel Zajec iz Renč, vojak 97. pešpolka, j 7. stotnije. Kdor bi kaj vedel o njem. naj j sporoči njegovi ženi Mariji Zajec v Ren- j ča!i št. 371. Zajec se je nahajal na sever*-! nem bojišču. Izpite za učno usposobljenost na ljud- i skih šolah so napravili pred izpraševalno! komisijo v (iorici ti-le kandidat jo in kandi-! datinie: Carcovich Nikolina, Herzog Antonija, Jerman Štefanija. Judnič Marija, Kancler Teodora. Kodelja Ivanka. Komel rranc, Kra.ševec Slavica. Markič Roža, Mesesncl Ema. Mužulin Kristina, Pertot Srečka, Ploh! Mila ( z odliko). Rutar Slavica, Selič Marija. Stres Milena, šček Miroslava, Torkar Julija. Turk Anton, Lrhj Cvetka ( z odliko), Vrezec Stanko, Vrta-1 čič Katarina. 300 gramov moke za osebo na dan. — j Po prizadevanju poklicanih faktorjev ie j doseženo, da se je določilo tudi za našo! deželo 3, N. N. 20 K, od šolskih otrok v Prošeku K 14-90. Doslej izkazanik 60.975 K 193 vin. Skupna 61.160 K 88 vin. Delniški kapital in rezervni Tai «r nn *n »r zakladi K 27.000.000.— m. 30-9U, 13-33 oran bajika itn bmili Via Ponterossa št. 5 - Podružnica v Trsiti - Via Kuova št. 15 se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno nakupom £n prodajo tujih valut. Kovt vloge na knjižice in blagajniške rakaznke obrestuje p3 I lj 01 vlofro na tekof-em ra«"u&u po dogovoru ' Tk |2 jO so i te, ueg-ede na določilu obstoječega. moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. ■ Pen'ei ćsvek plača banka iz lastneca. * Plačilne naloge na na mesta Kianertajf iivtšnje promptno in z uirasnjširai strnšln. iCEŠKO-BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA jtBosakova uzorna češka gostilna v Trstu) : se nahaja v ulici delle Poste št. 14. Vhod v ul. O. Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ss HALI OGLASI:: rijn m računajo po A »tot. he*«Ho. I || I L-JLJ Kasino tiskane besed* ee raća- UU mpi naj o enkrat toč. — Najmanjša —5p_ ULJ : pristojbina zi:a. 2 *7 VftMl^fin mnl/N različnega ralenja, samo m niinUllU IliUriU aprovizacijo istrskih in iui-Lf.ski); občin po K 6-r) — 100 leg. - Funsten\vald A Hrandoliti Naslednik, Trst ulica liosco 50. 211' ff»kM >n kuhinja se odda v naie-m UL Galileo JUlIU žt. 16, v. nad., vr. 21. 403 fifjffn se veliki vrt in malo stanovanje. — Ho-UUUU i nagna-Scorcola 62!», II. nad. 224 Trtnnfki va,ienec se takoj sprejme. Praktični Si^ilvJlVI imajo prednost Naslov pove Inser. j odd Edinost1. 22i> ; ISlIPDA t V tako kritičnih ča«ih vsak gleda da MUa|J|S • varčuje posebno pri obleki, zato kdor | hoče kupiti po ceni plašče, obleke, suknje, blu/.e, ali krila za otroke, naj gre v prodajalno OIORGlO JESi?, ulica Barriera vecchia lft. 202 1f limitam Žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica nUpilJtm Solitario 21, Jakob Margon. 192 Itedllne družinske peči L^t ! K 7"2U. medena obešala za zavese K prodaja i CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 29 RrtflfollOf najfinejše vrste, }>o?ebno priporočljiv j DllllJtVtl proti kužnim boleznim, se dobi pri I Gabrijelu Eržen. Zapuže, pošta Begunje pri Lescah I Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2569 VlIVlim stare kovine in železo. Anton 4.'erneka. i nUplin Trst, ul. Olmo št. 4. telefon 43«. H*» Gospodarsko druftoo na Prošeka regi«=tror;.na zadruga z omejeno zavezo. • VABILO /■! na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 2, maja 1915 ob 10. ur! dopoldne v gostilniških prostorih. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje račun, zaključka zal. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razni nasveti in predlogi. Na Prošeku, 15. aprila 1915. NAČELSTVO. Gospodarsko druitvo g Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v soboto, 8. maja 1915 ob 8.30 zvečer \ društvenih prostorih v Skednju št. 226. DNEVNI red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in odobrenje letnega računa. 4. Razni nasveti ln predlogi. v Skednju, 24. aprila 1915. OPOMBA. V slučaju, da prvi občni zbor ni sklepčen, se vrši drugi občni zbor v sr.boto, due 22. maja ob vsakem Številu udov. Ker občni zbor, sklican na 23. t. m., ni ! bil sklepčen, vabi Tržaška posojilnica in hranilnica rejjistrovana zadruga z omejenim poroštvom na miniolizlior , kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr. pravil in ki se bo vršil : v nedeljo, dne 2. maia 1915 ob 10 oredp. i v veliki dvorani v lastni hiši (Plazza della Caserma štev. 2). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. ! Poročilo o gospodarstvu z reiervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev nadzorstva. TRST, dne 24. aprila 1915. NAČELNIŠTVO. _ _ S 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru ! staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne inoie precei ; sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v i pretres alt če se morajo izročiti posebnemu odseku, i ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih po J ruča v bodočem občnem zboru. T! predlogi se mo-I rajo f ostavit na dnevni red bodočega občnega zbora. Mm dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu Filip Ivanišević ulica Torre blanca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. N.iova Št. 9, v kateri toči svoja vina pr^e vrste. HDiBM v — ——-- Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolič, Trst ulica Istiiuto štv. 5 j Miknaia i zlato kilajn ii Cista« diplomo m razstavi i Firmi | Peče s e fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera ! aladčic. vina v steklenicah, prei>ečencev konrekture itd. Sprejema naroČila za poroka ! nI krste «er vsakovrstno pecivo tar po- streSa tudi na dom. - ZMERNE CENE. i __ . .. ---- ADVOKAT Dr. ERNEST REKAR vljudno naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, ulica Caserma štev. 5 (nasproti o kr. policijskega ravnateljstva). Telefon štev. 22-99. Telefon štev. 22-99. Stran IV.__* ' - ' ___»EDINOST« M. 114.____V Trstu, 25. aprila 1915. PRIPOROČLJIVE TORDKE —-- Fotografi. S^lltillhti sI*'Tnini to artistične fotografije na liujljUUM kristala, porcelanu itd. za priveske, .ft£. :bne kamne in slično. — Zastopnik velikega po :j«tj« 7% reprodukcijo artističnih fotogTafij je • ilOVAHNI TELIZZAHT, urar, Trst ulica Nuova bt. 41 (palača Salem). 1495 Fotograf fl. ierklč ulica št 7. Izvršuje vsa fotografska dela (243C Gostilne. Obrtnijsko društvo o BarkouUohj {blizu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvorana, j Fenčaat vrt. Kro^ljLŠč«. Cene zmerne. 2330 Mizarji. ■ Ki.H Qnv!i««h mizarska delavnica za veako- flnion DUlUCCO vrstno delo Trst ulica S IraDcefCo d* Aj»i« 2, dvorišče. 2095 Prodajalne jestvin. u.l „J Mlllol Trst, Piazza Ponterosso ItUIa VU« flUitj Trgovina jestvin in kolonjal oe^a bla^a. specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. _ 500 Papir. Velika zalosa papirja s, š »o zmernih cenan na drobno in debelo tvrtka n A STONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. Iti ,ex Marangoni". Telefon St. 27-81. (1812) Šivilje. Slosanska šiviljo A. RiEGER ^ delli H^rsa štv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdelale vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem krc^u, plesne obleke za poroke, bluze za jjlediSče itd. Cene zmerne. Žganjarne. Staro srška žsanjarna \ ia Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in ram Cene nizke. Izber j j_;renčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici j !z £ija. Filijali* na vogalu Verdijevega trga ne j ulice deli' Orologio. — So priporoča Andrej j Antonopulo. 430 Razni. f LfIf*riiPfd vrat» oken, stopnic v ul. Piccard' j £ulli JljlC št. 18 je preirc-ščeno v uL Pasqnalc Kevolte-la 478. 23*1 li^nh'fl'i) T n*Jem dajo r .zae gostilne. rfUUUJU kacarne. mleka ne in dragi obrtni | vb'a*i. h še. vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kara rr. od 9—11. 3—6 telefon St. 82» 41 Čistilo za čevlje I arpisou 2. Telefon 1&-OS. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 1 HertTiangpfci Troccs TPST, ciica Btfrrisra vecc&ia 3 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno ?ico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Hajniija konkurenčne cene. dvokoie* „TRIBUNA* Ccrica. 1 rtatka ul. 2* prej pivovarna Oorjupi. Zalcr a d vakoles ii valnih in kme'ijiskh «trojev.fra-mofoao».orlcestf»n. itd. F. BA7J2L Gorica. Stolna ui. 2—t Plaćuje u na obroke Ćco'ki Iranko. HiUAUAc mm zalega vina na Prošeku ftev.131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo nuj i zborne j šo istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Oreera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se oJ ty» hektolitra naprej. T Mm ur . 1 AKI^Dl đSTv - rs*. sl.-ci/a -..'.i r, ' .,.-;£ , i \ I svej a^Ssula^orla | 3 i X v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J B 5 ^ ===== Pnlazzo Diana) ■ ■ i = ^ y y ♦ Za cerkvijo Sv. An to a novega. o I Sprejema od 12. do 1: la od 6 do 7 pop. M ^ ženske cd 5 do 0 popoldne. Slovenci! Podpirajte D^o m Hrlh in HgW „Tržaška posojilnica in liranil^lca" recistfovar.a zadruga z omejenim poroStvsTT) TSST - Piaz?a della Caserma Stv. 2, I. nsd. - TRST (v lastni paiaCl) vhod po slavnih sftopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7« na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE NES4ICS. HRANILNE VLOGE Sprejema od vsakega, če tu-ii ni ud in jih obrestuje po 4 '|4 °|o Večje stalne vloge In vloge na 4. TKGEFON 5t. 952 Ima varnostno celico (s:«fe deposits) za shrambo vrednost* nih listin, dok'jinent«jv in raznih dru^.H vrednot, popelnosiia varno proti ulomu n j /aru. ur^j*-no po najnovejšem načinu ter jo oddnja strankam v najem po na|nl2j!h' CCBCh. star^ic vlog nad 10 hiujdnov kron. Brate ora: od 9 Jaj2 tfopold. in sd 3 ii 5 popeid. Izplačuje u Tsik džlarai ob Minili Hrib POZOR I Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEAt GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink */4 litra. ISTRSKO vino po 24 st. lft 1. - PRISTNI TERAN po 32 st. V4 1- RTOVRAtlJfl mm (Piana taia) Pffl! M Km MM, Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopja) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ •••••• MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE 4% od dueva vlo|je do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz OBRESTOVALE VLOG na. tekočem in žiro-račona po doarovora. FIIJJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA. METKOVIĆ OPAT r JA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNI UM: od 9 de tt1/, pop. in od 21/, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT MENIC