Posamezna številka 5 din
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 31. januarja 1952 Štev. 5. — Leto V.
.O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE
DELAVSKI SVETI - šola upravljanja
Pred obračunom o svojem delu	V QOSpO(l0rstVU
Naši delavski sveti stoje pred novimi volitvami; treba bo pregledati dosedaj storjeno delo, da z odkritjem napak in pomanjkljivosti pomagamo v čimvečji meri bodočim vodstvom naših podjetij.
Na vse to misli tudi delavski svet Kemične tovarne v Hrastniku. O vsem sicer še niso razmišljali, saj imajo Polne roke dela; pravkar so obravnavali družbeni plan in nov finančni sistem; treba je misliti, kako voditi tovarno.
Povejmo, da se je delavski svet tega Podjetja takoj odzval pozivu Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, ki je poklical vse delovne kolektive v naši republiki na prvo tekmovanje v čim boljšem upravljanju in gospodarjenju v naših podjetjih, ki bo trajalo 6 mesecev. Takoj na dan objave tega poziva v naših listih se je ta delavski svet že zbral in skupno s sindikalno organizacijo izvršil potrebne priprave za to tekmovanje, o katerem poročamo na drugem mestu.
Tako je bila sredi njihovega velikega dela radovednost našega dopisnika, kaj in kako je delal ta delavski svet, odkar je izvoljen, kar malo neumestna. Vendar so imeli tudi na to vprašanje že pripravljen odgovor. Lahko rečemo že takoj, da niso držali križem rok; uspeh ni izostal, predvsem še, ker so delali tesno povezani med seboj ob izdatni podpori tovarniškega direktorja, ki ni samo dober direktor, marveč tudi izvrsten strokovni delavec. So pa seveda v delu delavskega sveta napake, ki jih, upamo, novi delavski svet ne bo delal.
Pa poglejmo razvoj dela v tej tovarni, odkar je delovni kolektiv prevzel vodstvo podjetja v svoje roke.
Osnovni problem in prvi korak delavskega sveta sta bila rešitev vprašanja notranje organizacije dela v to-
obnavljal. Tudi to vprašanje je delavski svet s, skupnimi napori zadovoljivo rešil; apnenice obratujejo danes brezhibno.
Pri pregledu in potrditvi zaključne bilance za leto 1950 je pa delavski svet spoznal, da manjka njegovim članom še mnogo znanja in prakse, če hočejo svoje podjetje res dobro in pravilno voditi. Sklenili so, da bodo uvedli seminarje; ti so se sicer v redu začeli, a žal ne skončali. Kaj je bilo temu vzrok? To naj dožene prihodnji delavski svet. Naj ne napravi spet te velike napake, kajti brez potrebnega znanja ni pričakovati zadovoljivih uspehov v upravljanju tovarne.
Vendar zaznamuje delavski svet kljub tej napaki le uspehe; v velikih problemih tovarne se je znašel. Material in kontingenti surovin jim niso bili zagotovljeni, to pa zaradi uvoza iz tujine. Z novimi poskusi in lastno proizvodnjo so rešili usnjarsko industrijo pred zastojem.
Vprašanje delovnih moči, ki je nastalo zaradi kapitalnih gradenj v tovarni, so uspešno rešili skupno s sindikalno podružnico, ki je organizirala prostovoljne akcije, in z odkrivanjem notranjih rezerv. Material za kapitalno gradnjo — t. j. nov obrat za zeleno galico, ki še ni popolnoma zgotovljen, jim bo izdelala železarna v Štorah po velikih naporih. Potrebni so namreč odlitki za rešetke velikega parnega kotla, ki jih niso mogli dobiti od nobene tovarne v državi. Vse te investicije in druge gradnje, ki smo o njih pisali že lani, se bodo financirale iz virov tovarne. Iz težavnega denarnega položaja, v katerem so se znašli lansko leto, so le našli izhod.
Vidimo torej, da je delavski svet tovarne z upravnim odborom z vztrajnim delom uspel rešiti razne probleme ter so se z različnimi dobrimi predlogi dosegli uspehi in izboljšanje dela v
tovarni. Vse nastale in opažene nepravilnosti so reševali sproti, to pa zlasti zaradi tega, ker so vedno vsak mesec pregledovali proizvodne obračune ter delali analize stroškovnih mest. Pri teh pregledih so ugotavljali pomanjkljivosti pri posameznih izdelkih — kje imajo izgubo in kje dobiček; tako so se n. pr. pri proizvodnji pare pokazale velike izgube, to pa iz subjektivnih in objektivnih vzrokov.
To leto so v tovarni postavili temelj za pravilno vodstvo in gospodarjenje v podjetju po delavskem svetu. Vidimo torej, da je delavski svet vložil res precej truda v svoje delo. Seveda pa moramo še omeniti, da so se med delavskim svetom našli člani, ki niso pokazali dovolj zanimanja za poslovanje tovarne. Zaradi tega so bili štirje člani izmenjani. Potrebno je seveda še poudariti, da se člani delavskega sveta v tem času niso v zadostni meri strokovno usposobili za, popolno in brezhibno vodstvo tovarne. Zato naj se bodoči delavski svet uči na dosedanjih napakah, da bo kos častnim nalogam, ki ga čakajo.
Tudi pri nas je dosti snega
LE TAKO NAPREJ!
Prvi so sc odzvali v tekmovanja
Med prvimi delovnimi kolektivi, ki so se odzvali pozivu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije glede tekmovanja v upravljanju naših gospodarskih podjetij po delavcih, je kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku. Na sestanku sindikalne podružnice in delavskega sveta te tovarne dne 17. januarja so sklenili, da bodo tekmovali takole:
1.	Izpolnjevali bodo vse obveznosti, ki jim jih nalaga družbeni plan za leto 1952, zlasti pa v sledečih točkah:
a)	doseganje družbenega plana,
b)	fonda piač ne bodo prekoračili.
2.	Izpolnjevali bodo vse gospodarske in upravne dolžnosti, ki jih predpisuje gospodarska in delovna zakonodaja ter socialna zdravstvena in tehnična zaščita. Glede na nove spremembe v finančnem gospodarstvu bodo revidirali pravilnik plač, izdelali pa bodo tudi samostojni plan podjetja.
Z vso natančnostjo bodo pregledali normative delovne sile in materiala in odpravili eventualne pomanjkljivosti v tem pogledu. Vse naloge, ki jih nalaga družbeni plan delovnemu kolektivu in podjetju, bodo naj-vestneje izpolnjevali.
Prepričani smo. da bodo sledili 'zgledu tega delovnega kolektiva v najkrajšem času tudi kolektivi drugih industrijskih in ostalih podjetij v trboveljskem okraju.
Delavski svet CRD v Trbovljah se je sestal pretekli petek popoldne, da se pogovori o izvršitvi nalog, ki mu jih nalaga družbeni plan za leto 1952. Zasedanje delavskega sveta je vodil njegov predsednik tov. Pavle Kovač.
Zmogljivost in storilnost te mlade tovarne rudarskih strojev se je v zadnjih mesecih z dovršitvijo nekaterih investicijskih del, zlasti pa z novo montažno dvorano znatno povečala. Tako je tudi letošnji proizvodni načrt te tovarne za 80 % večji kot lanski. Glavni inženir Franc Golli je delavskemu svetu prikazal sedanje tehnično stanje tovarne in njeno zmogljivost, šef finančno-gospodarskega oddelka tovarne tov. Odlazek pa je orisal finančni položaj podjetja.
Tovarna ima v načrtu, da svoj letošnji povečani proizvodni načrt izvrši delno s povečano storilnostjo svojega dosedanjega kadra, delno pa s povečanjem staleža delavstva. Tako nameravajo CRD preiti na izpolnitev svojih letošnjih proizvodnih nalog na tri-tretjinsko obratovanje svojih obdelovalnih strojev in ostalih tovarniških naprav, s čimer bo kapaciteta teh strojev izkoriščena do maksimuma. S povečano storilnostjo dosedanjega tovarniškega kadra in z njegovim zvišanjem so ob izrabi tovarniških strojev v vseh treh delovnih izmenah dani izgledi, da dosežejo CRD svoj letošnji plan.
CRD bodo letos z več kot 50 % zaposlene z izdelavo strojev za dovršitev ključnih objektov naše države. Ker je vzporedno s temi deli tovarni zagotovljen ves v to svrho potreben material, bo stanje .podjetja v pogledu preskrbe materiala dosti ugodnejše kot lani. Nujno potrebno bo seveda paziti, da ob
| maksimalnem tempu, ki ga nalaga to-I varni njen letošnji plan, ne bo nobenih zastojev in izgub delovnega časa zaradi pomanjkanja potrebnih delavni-ških načrtov in risb.
V	diskusiji je direktor podjetja, tov. Jožfe Hegler, opozoril na razne napake, ki jih je opazil v tovarniškem kolektivu. Nujno potrebno je, da tako člani delavskega sveta kakor tudi brigadirji in sindikalni funkcionarji zastavijo vse svoje sile, da ne bo v tovarni nobenih bolnikov-simulantov, ki na eni strani znižujejo proizvodno kapaciteto podjetja, na drugi strani pa zlorabljajo socialno-zavarovalno ustanovo. Odstotek bolnikov je zaradi raznih simulan-tov še vedno previsok, prav tako je preveliko število nezgodnikov. Delovni mojstri in brigadirji naj opozarjajo delavce, zlasti pa mlajše, na previdnost pri delu, posebno pri strojih, potrebno pa je nadalje, da delavci uporabljajo vse zaščitne naprave pri strojih in drugih delih; kjer te varnostne naprave še manjkajo, npj se še name-ste. Na ta način se bo število nesreč pri delu znižalo na minimum.
Prav tako naj mojstri in brigadirji skrbno pazijo, da ne bodo delavci hodili prepozno v službo ali pa predčasno zapuščali delo. To velja zlasti za mlade delavce. Paziti je tudi, da ne bo nikdo med delom pohajkoval. Varčevati je treba z materialom in z električnim tokom, ki staneta podjetje znatne vsote. Noben stroj naj ne teče prazen; če se ne rabi, naj se odklopi tok. Paziti je seveda tudi na pravilno ravnanje z orodjem, zlasti še s stroji, k1 stanejo stotisoče dinarjev in jih je težko dobiti.
V	diskusiji je neki član delavskega sveta opozoril tehniško vodstvo tovar-
nami. S tem v zvezi je v tovarni veliko čiščenje in odstranitev amortiziranih, Zastarelih strojnih naprav, ki so ležale P° raznih kotih, odpadkov starega že-leza in podobno. Tudi delovna disci-Plina ni bila neoporečna; v kolektivu s° bili ljudje, ki so s svojim nepravil-him odnosom do dela in strojnih naprav ter celo z zapeljevanjem drugih Jh podobno podjetju zelo škodili. Z izločitvijo teh ljudi, ki so zastrupljali in demoralizirali še druge, se je položaj v tovarni znatno popravil. Dalje so hapravili v podjetju reorganizacijo delovnih mest. V oddelku za barve so Uvedli namesto individualnih skupinske horme, s čimer se je storilnost znatno Popravila; poprej norm niso dosegali, sedaj pa jih prekoračujejo kar za 30 %, Poleg tega pa so izboljšali še kvaliteto
Izdelkov.
S priključitvijo apnenic k tovarni v januarju lanskega leta je delavski svet naletel na nove težave, kajti apnenice 80 bile potrebne popravil, saj so se do-sedaj le izkoriščale, nihče jih pa ni
Kako \e s trgovino in gostinstvom
Pretekli četrtek so se zbrali v okrajni dvorani v Trbovljah poslovodje in upravniki iz našega trgovskega omrežja, državnega sektorja in zadrug, poleg tega upravniki gostinskih obratov, podjetij za meso in pekovskih obratov. Konferenco je sklicalo poverjeništvo za trgovino in gostinstvo pri OLO Trbovlje z namenom, da se pregleda delo in poslovanje teh družbenih obratov v lanskem letu, hkrati pa ugotovi njih sedanje stanje. Zborovanja se je udeležil tudi pomočnik predsednika Sveta za blagovni promet pri vladi LRS, tovariš Dular.
Trgovsko omrežje je lansko leto znatno napredovalo, zlasti še po izročitvi blaga v prosto prodajo. Posebno se je zboljšal po trgovskih poslovalnicah asortiment blaga. V trgovskih obratih so bili doseženi pozitivni rezultati, slabši pa so v gostinstvu. Poverjenik
Tudi rudn k Trbovlje-Hrastnik se je že. odzval tekmovanju v delavskem upravljanju
_. Na seji upravnega odbora rudnika rbovlje-Hra®tnilk so pred nekaj dnevi Poleg drugih važnih vprašanj razpravljali u<“ o prvem tekmovanju delavskega '*t>ra)dianija. Seje se je udelež i tudi predpon ik rudniškega delavskega sveta, to-.'arJ* Anton Alič, prav tako predstavniki '•'alkalne podružnice rudarjev. Sklenili , da se odzovejo pozivu na tekmova-,e’ na seji so sestavili predlog okvir-tekmovalnega plana, vendar bo ta • 5 j Pred dokončno odločitvijo poslan • delovnim kolektivom posameznih obra-
tov rudnika v pretres in, eventualno izpopolnitev.
Upravni odbor je mnenja, da so 6e dosedanja tekmovanja sprejemala čestokrat brez vednosti vseh v poštev prihajajočih delavcev, zaradi česar tudi niso dosegla vselej pričakovanega uspeha. Te dni bodo kolektivi v posameznih rudniških obratih razpravljali o tem novem tekmovanju, na kar ga bo delavski svet rudnika na svojem zasedanju v četrtek, 31, januarja, sprejel in potrdil.
za trgovino in gostinstvo, tov. Korim-šek, je poudaril, da stoje pred trgovinskimi in gostinskimi obrati letos še večje naloge kot lani, zato bo treba med drugim posvetiti še večjo pazljivost vprašanju vzgoje kadrov. Od dobrega trgovskega in gostinskega kadra in pravilnega dela, zlasti pa od kulturne postrežbe, je v veliki meri odvisen uspeh in procvit, pa tudi ugled in zaupanje v naše trgovske in gostinske obrate.
Do septembra lanskega leta je oskrboval ves okraj z življenjskimi potrebščinami Okrajni magazin s svojimi poslovalnicami, na kar se je trgovsko omrežje reorganiziralo ter so bila po krajevnih sektorjih ustanovljena samostojna mestna oz. krajevna trgovska podjetja, tako v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku In Radečah. Tudi splošne kmetijske zadruge, ki so se oskrbovale po OZKZ, so sedaj samostojne; v kolikor jim bo konveniralo, se bodo oskrbovale tudi po trgovskih podjetjih.
Vprašanju organizacije zadovoljive trgovine z gradbenim in podobnim materialom se je posvečala doslej premajhna pazljivost; to vprašanje je dosedaj ugodno rešilo edino Mestno trg. podjetje v Trbovljah, ki v svoji specialni poslovalnici za železnino oskrbuje Interesente tudi s tovrstnim materialom.
Na konferenci so obravnavali tudi vprašanje preskrbe trgovin in pekarn z dobro moko. Slednjim dela velike težave monopolizem »Zitofonda«, to pa iz razloga, ker morajo ti obrati kupovati tisto moko, ki jim jo nudi ali pa jo ima na razpolago podružnica »Zito-
fonda« v Trbovljah. Ker trgovski obrati in pekarije ne morejo kupovati moke drugje, »Zitofond« pa se premalo trudi za preskrbo dobre moke, so seveda prizadeti kupci po trgovinah in tudi naši peki, ki pečejo raznovrsten kruh, včasih slab, drugič boljši.
Našim trgovskim poslovalnicam se v precejšnji meri vsiljuje ržena moka, ki ne gre v denar, zaradi česar grozi nevarnost, da se ta moka pokvari. Samo v zalogi »Zitofonda« v Trbovljah leži 60 ton ržene moke. V tej zadevi Je bilo stavljeno več predlogov, kako naj se peče kruh; napravijo -naj se poskusi mešanja druge mojce z rženo, na kar naj se s tako moko mešan kruh prodaja ceneje, in sicer po 30 din za kilogram. — Mleka je v vseh treh centrih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik pred 14 dnevi manjkalo, sedaj pa ga je spet dovolj.
V razgovoru o podjetjih za meso in klavnicah so obravnavali ureditev in poslovanje teh obratov. Dosedaj se je pregledalo le poslovanje klavnice v Trbovljah; pregled ni našel nedostat-kov. Po vseh večjih centrih okraja so sedaj krajevne klavnice, vendar se še vedno dogaja, da posamezniki koljejo živino in prašiče brez živinozdravniške-ga ogleda; naši KLO se vse premalo brigajo za važnost živinskih potnih listov, kajti brez njih se ne sme vzeti nobena žival v zakol. Storjen je bil sklep, da se cene mesu in mesnim izdelkom ne smejo podražiti.
Upravnik trboveljske klavnice je poročal, da Zadružni sklad iz Krškega, ki prodaja meso v Trbovljah v svoji (Nadaljevanje na 2. strani)
ne, da je v tovarniških delavnicah potrebno več brusilnih plošč, drug tovariš pa je opozoril na potrebo poprave žerjava na nakladalni rampi, kjer nastajajo zastoji pri ekspediciji strojev in drugih izdelkov. Prav tako je potrebno, da se v tovarni polože manjkajoči tiri, zlasti za transport oglja. Vse te pomanjkljivosti bo skušalo tehnično vodstvo podjetja odpraviti.
•Tov. Odlazek je delavskemu svetu prikazal finančno-gospodarski položaj podjetja. Akoravno bo plan CRD letos po tonaži in s tem vzporedno tudi po vrednosti približno za 80—85 % večji kot lani, se bo plačni fond povečal le za 65 %, to pa zaradi tega, ker ostane stalež administrativnega in upravnega osebja tovarne vzlic večji produkciji nespremenjen. Glede na opazke, ki jih je čuti tu in tam, da so plače delavcev prenizke, je referent opozoril na to, da je k plači šteti tudi vrednost bonov, ki predstavljajo isto kupno moč kot denar; tudi boni so del plače in gredo v breme podjetja in njegovih izdelkov. Prav tako je ta poročevalec prikazal članom delavskega sveta strukturo cene posameznih tovarniških produktov. Opozoril jih je, da delavec iz razumljivih razlogov ne more prejeti na roke polne denarne vredosti izdelanega stroja, ker vsebuje struktura cene vsakega izdelka ne samo delavsko plačo, stroške za material, marveč tudi stroška za električni tok, upravne stroške podjetja, vzdržbo tovarne in njenih strojev, nakup novih strojev in tovarniške investicije, adaptacijo in gradnjo novih stanovanj itd., prav tako vsebuje vsak tovarniški izdelek tudi vse državne stroške, da omenimo med njimi ako-mulacijo denarja za dovršitev vseh velikih državnih investicij, gradnjo novih tovarn in železnic ter stroške,, za državno obrambo. Ob vseh teh velikih in neobhodno nujnih izdatkih bo vsak trezen, zlasti pa naš socialistično misleč delavec spoznal, kako potrebno je, da si vsakdo izmed nas prizadeva, da zviša svojo delovno storilnost, da izkoristi vsako minuto svojega delovnega časa, da varčuje z orodjem, stroji in drugim materialom Itd., kajti le ob zvišanju naše storilnosti in varčevanju na vseh koncih in krajih lahko računamo na zvišanje naše življenjske ravni.
Naš dopisnik je imel občutek, ko je prisostvoval seji tega delavskega sveta, da sedi med treznimi, pametnimi in inteligentnimi ljudmi. Isto lahko reče o veliki večini članov tega delovnega kolektiva. In ker razpolaga to mlado podjetje z inteligentnim, skrbnim in pametnim vodstvom in prav tako razumnim delovnim kolektivom, smo lahko prepričani, da bo to podjetje ob težkih nalogah, ki ga letos čakajo, prav dobro gospodarilo in storilo svojo dolžnost. Ob takem dobrem gospodarstvu nas vseh pa se ni bati prihodnosti. Prav gotovo bo'lepša in svetlejša, kot je danes.
PADLIM TALCEM V SPOMIN
20. januarja 1944 so Nemci ustrelili v Colnišah nad Zasroirjem osem talcev: sedem jih je bile iz Kolovrata, KLO M linče, eden pa iz Senovega. Na istem mestu je sedaj oh 8. obletnici smrti teh žrtev krajevna ZB NOV Loke _ Kisoveo odkrila spominsko ploščo. Pri njenem odkritju sta sodelovala godba SKUD »Vesne* in pevsko društvo »Loški glas«. Spominski nagovor je imel asistent kisovškega rudniškega obrata tov. Kocbek.
Kljub mrzlemu vremenu se je k tej žalni slovesnosti zbralo precej ljudi iz Zagorja in okoliških vasi. Upravni odbor je imel s preskrbo plošče in ostalega materiala sicer finančne težave, vondar je z raznimi prireditvami kril vse stroške in se častno oddolžil spominu padlih talcev. Pri teh delih se je odlikoval tov. Alojz Obreza iz Kisovca.
TO IN ONO
ATLANTSKI PAKT
Izdatki za oboroževanje atlantskih držav v l. 1952 do 1954 bodo okrog 224 milijard dolarjev. Od tega odpade na ZDA in Kanado 150 milijard, na evropske članice atlantske pogodbe pa 74 milijard dolarjev.
NAS IZVOZ LESA V AVSTRALIJO
Eden izmed naših donosnih in najvažnejših izvoznih predmetov v Avstralijo je les in to prvenstveno rezani. Večji del potreb po rezanem lesu krije Avstralija z lastno proizvodnjo. Razen tega uvaža ta država les iz ameriških in drugih držav, medtem ko prejema mehak, rezan les iz Evrope, tako tudi iz naše. S svojimi dosedanjimi pošiljkami je dobila Jugoslavija v Avstraliji dober sloves; naš les štejejo avstralski gospodarstveniki za enakovrednega baltiškemu ter mu dajejo celo prednost. Posebno zanima Avstralijo tako serijsko kakor tudi specialno prvovrstno pohištvo in pa lesene montažne hišice, za katere je veliko zanimanje zaradi stanovanjske stiske. Vzorec take montažne hišice smo poslali v Avstralijo.
PRODUKCIJA PREMOGA V EVROPI
- Ministrski odbor za organizacijo evropskega gospodarskega sodelovanja je na izredni seji sklenil ustanoviti posebni odbor, ki bo skrbel za povečanje premogovne produkcije, zlasti v treh največjih proizvodnih državah premoga, Angliji, Nemčiji in Franciji. Odbor je pozval vse članice, da povečajo produkcijo premoga, da bi odpadla potreba po izrednem uvozu iz ZDA. Vlade naj nadalje do 1. marca t. I. predlože poročila, kakšne ukrepe so p odvzele in kaj nameravajo storiti za dvig premogovne proizvodnje. S tem bi bilo omogočeno, da Evropa porabi dolarje iz ameriške pomoči v racionalnejše namene.
AMERIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE
Ta industrija obutve dela z najmodernejšimi stroji in je proizvodni proces racionaliziran do skrajnosti. Kakovost ameriške obutve je dobra, dasi polagajo več važnosti na trpežnost in praktičnost kot na zunanji izgled obutve. Neka večja tovarna v New Yorku izdeloje dnevno 6000 parov čevljev; na enega zaposlenega pride 7 parov dnevno. Delavski zaslužek znaša 80 do 120 dolarjev tedensko, delovni čas pa traja od 7. do 15.30 ure s kratkim oddihom za kosilo, sobota pa je popolnoma prosta.
NOV RUDNIK GRAFITA
Znanstveno-geološki institut Hrvatske je našel v podnožju gore Papuk nove plasti grafita zelo dobre kakovosti. Pripravljalna dela so v teku, tako da se bo lahko takoj začelo s pridobivanjem grafita. Montirajo se tudi že naprave za mletje grafita.
NOVA TOVARNA KOLES V ILIDZI
Ta tovarna koles v okolici Sarajeva je začela obratovati. Strojni oddelek že izdeluje dele za kolesa, v mesecu aprilu pa se bo pričela montaža prvih koles. Do konca leta bo kolektiv tovarne izdelal okrog 500 koles, ki po kakovosti in po izgledu ne bodo zaostajali za tujimi. Zmogljivost tovarne je sicer večja, vendar si je kolektiv zadal nalogo, da bo izdelal kolesa zares dobre kakovosti, da ustreže željam in zahtevam interesentov.
Naši čitQteiji pišejo
Uspehi Elektrostrojne zveze v preteklem letu
Elektrostrojna zveza na rudniku Zagorje je dosegla v preteklem letu lepe uspehe. Pred dnevi je imel klub svoj letni občni zbor, na katerem so izvolili novi odbor in se pogovorili o uspehih v preteklem letu, hkrati pa so si napravili delovni načrt za letošnje leto.
Med najvažnejša dela, ki jih je klub opravil v pretečenem letu, sodi popra-
va in rekonstrukcija žage na Mlinšah,
kjer so prihranili s prostovoljnim delom najmanj 180.000 din za popravo vodnega kolesa, korita in ostalega
orodja. S tem so zadrugi mnogo koristili. Nad 500 udarniških ur so napravili pri izdelavi mostovnega žerjava za 20 ton nosilnosti na rudniku Zagorje, s čimer so prihranili podjetju letnp okrog 1 milijon dinarjev izdatkov, nadalje so delali na montaži strojev in strojnih naprav v keramični tovarni v Izlakah, pri popolni obnovi avtomobila avto-moto društva Zagorje, pri elektrifikaciji Mlinš in Kolovrata ter še pri drugih delih.
Klub je v preteklem letu povečal članstvo od 37 na^ 90 članov. Na občnem zboru so poudarjali, da je treba s stalnim delovanjem izpopolnjevati tehnično delo v elektrostrojni dejavnosti. Članstvo kluba naj vzgaja med širokimi množicami občutek moči in zavesti, da z izpopolnitvijo tehnike krepimo
Lovska sreča
Že lansko leto so v okolici Zagorja zasle-
ogo družina Iz
Zaporla napravila že večkrat lov na to divjačino in pri tern ubila dva divja
prašiča.
Uspešen lov so Imeli lovci tudi pretekli teden; zavzeli so v Jelovca »položaje« In
obrambno moč države, s čimer se odmikamo vojni nevarnosti.
Letos bo klub pridobil še več članov, zlasti pa bo vzgajal veselje do tehnike in tehniškega dela v pionirskih organizacijah; v ta namen bodo pomagali ustanoviti interesne krožke, ki jim bodo nudili vso potrebno pomoč. Klub bo svojo delavnost posvetil še v
večji meri naši vasi, zlasti pa kmečkim delovnim zadrugam.
Ta klub je med 22 osnovnimi orga-
nizacijami Ljudske tehnike v trboveljskem okraju najaktivnejši ter je za svoje požrtvovalno delo prejel pohvalo zveznega odbora Ljudske tehnike, od glavnega odbora ZB NOV pa je kot najboljši klub v Sloveniji dobil v tekmovanju na čast 10. obletnice JLA diplomo in nagrado 62 knjig v vrednosti 10.000 din.
V Zagorju so dobili prvega državnega mojstra
Prod kratkim ie bil imenovan za držav, noga mojstra v mizarski stroki tov. Maks Skrinar iz Zagorja. Seveda je to imenovanje zbudilo med zagorskim prebivalstvom, zlasti med obrtniki, mnogo zanimanja, kajti doslej v Zagorju še niso imeli državnega mojstra.
mm
pogonu ubili prav lep eksemplar — nad sto kilogramov težkega divjega merjasca. Pre-
peljali so ga v mesnico KIJ) Zagorje, kamor so ga hodili gledat radovedneži. — Ker se klati v tem kraju še več teh zveri, bo treba prirediti še več takih lovov, da se kolikor mogoče iztrebi ta žival, ki dela po njivah veliko škodo.
Naš dopisnik je obiskal tov. Skrinarja v delavnici v Toplicah in ga poprosil za kratek razgovor; naš sodelavec je bil prijazno sprejet in je dobil potrebne podatke, ki naj
Trgovina in gostinstvo pred važnimi nalogami
(Nadaljevanje s 1. strani.) mesariji, ne kolje živine in prašičev v Trbovljah, marveč pripelje zaklan? živali v Trbovlje. O tem vprašanju so bila izrečena različna gledanja, prevladalo pa je mnenje, da mora biti živina, katere meso se prodaja v Trbovljah, zaklana v tamkajšnji klavnici.
Velike težave imajo klavnice s podjetjem »Koteks« zaradi kož. Vse so zbirale kože, med njimi tudi naše KZ. vendar jim ležijo kože na zalogi in jih nihče noče prevzeti. Tako je n. pr. trboveljska klavnica zbirala kože za »Koteks«, vendar jih ta ne prevzame; kože leže po dva meseca v skladišču, na kar čaka klavnica še dva meseca na izplačilo denarja, kar ovira finančno poslovanje teh obratov.
V Zagorju je sicer okrajna zbiralnica »Koteksa« za kože, vendar ima težave; tako je v Radečah zbrano kož v Vrednosti nad 1 milijon dinarjev, KZ v Loki pri Zidanem mostu jih ima za preko 400.000 din. Kože Je zadruga zbrala od kmetov na poziv »Koteksa«, sedaj pa kož nihče ne prevzame.
Na razgovor so prišle tudi težave s prevozi — prav tako je delegat iz Radeč opozoril na prekupčevalce iz Zagreba, ki na sejmih navijajo cene; tega ne delajo javno, pač pa na skrivaj.
Vprašanje naših gostinskih obratov se ni obravnavalo v pričakovani meri. Tukaj je važno omeniti, da se od prenehanja poslovanja zadružnih gostin-stev kupuje vse vino v vinskih kleteh v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah. Obravnavalo se je tudi vprašanje postrežbe po gostinskih obratih, zlasti pa kvaliteta vina. Nedavno je
okrajna kontrola pregledala gostinske obrate; ker obstoja sum, da so v nekaterih lokalih mešali vino z vodo, so bili odvzeti vzorci in poslani v Ljubljano v pregled. Seveda bodo prizadeti obrati kaznovani, če bo ta kontrola pokazala, da je vino »hidrirano«.
Konferenca je obravnavala nadalje vprašanje ureditve gostinskih lokalov; vsi obrati, ki so dobili nalog, da odpravijo očitane jim pomanjkljivosti, niso pa tega storili, bodo predlagani oblasti, da se zapro.
V diskusiji, ki pa ni dosegla želenega namena, so govorili tudi o odpiranju in zapiranju trgovskih poslovalnic; po vseh krajih ostane glede poslovnega časa pri starem, le v Trbovljah se napravi sprememba v toliko, da trgovski lokali poslujejo od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Glede na izdan nalog o prepovedi točenja alkoholnih pijač v trgovskih
obratih bo izvedena stroga kontrola. Prav tako je bilo s posebno strogostjo
postavljeno vprašanje opravljanja izpitov. Nekateri uslužbenci iiso sledili opominu, da opravijo izpit, prav tako imamo primere, da so uspehi nekaterih uslužbencev, ki so izpit opravili, slabi; za posledice, ki bodo sledile, so odgovorni prizadeti sami.
* Pred zaključkom konference je prišlo na dnevni red še urejevanje izložbenih oken in kulturna postrežba, ki pa se je v zadnjih mesecih že precej izboljšala. Ob koncu se je oglasil k besedi še delegat vlade LRS, ki je dal navzočim smernice za nadaljnje delo z željo, da bi prizadevanja trgovskih in gostinskih obratov okraja Trbovlje rodila mnogo uspehov.
Aleksander W<liiben-CylmliH
Veliko zusliševunje
(Nadaljevanje in konec)
l
Hotel sem ie nekaj izpopolnjevati, toda Tornujev me je prekinil:
»Aleksander Semjonovič, ne delajte si nepotrebnih skrbi in odgovarjajte le na vprašanja, ki vam jih zastavljamo. Vidim, da ste utrujeni. Za danes bomo končali in m boste šli spat. Jutri pa bomo nadaljevali in se pogovorili o diverzijah in vohunstvu.«
Hotel sem že globoko vdihniti, ker takšne sreče nisem pričakoval, ko je Tornujev nadaljeval:
»Današnje izpovedi bomo torej končali s stavkom: O diverzijah in vohunski organizaciji ter o svojem sodelovanju v teh akcijah bom podal jutri svoja priznanja.«
Ponudil mi je pero. Pomišljal sem, ali bi oporekal temu stavku ali brez besede podpisal. C e ugovarjam, se bo peklenski ples začel znova in ne bodo mi dovolili počitka. Moral sem se naspati, se okrepiti in zbrati novih moči za nov teden brez spanja. Vzel sem pero in podpisal.
Tornujev se je dvignil in mi ponudil pijače:
»Le pijte. Aleksander Semjonovič. Danes ste storili dobro delo in ndm mnogo pomagali!•
»In kaj se bo iz vsega tega izcimilo? AH me boste ustrelili?«
Tornujev se mi je približal, nato pa stopil k oknu, ki je bilo odprto. Svež
zrak mi je obudil nove moči. Tudi jaz sem stopil proti oknu, a Tornujev, ki je mislil, da se nameravam morebiti vreči skozenj na dvorišče, me je prijel za roko:
»Ustrelili? Kaj si vendar mislite! Obsodili te bodo za nekaj let na prisilno delo, potem se boš pa vrnil in postal še slaven mož!*
Tornujev je telefoniral v garažo in naročil svoj osebni avto. Resnikov sam me je peljal v odprtem avtomobilu v zapore Holodnaja Gora. Ko sem vstopil v svojo celico, sem odložil le čevlje in legel oblečen v posteljo. Zazrl sem se skozi okno v nebo in zvezde, ki so že ugašale. Nisem mogel zaspati.
Zdanilo se je. Očesa nisem niti za hipec zaprl. Stražar mi je dovolil, da sem ležal še dalje. Uro pozneje so prinesli kruh in čaj. Oboje sem postavil zraven sebe na mizo. Odganjal sem misli od noči, ki je bila tako strašna, toda same so se povračale tjakaj. Nisem se bal ustrelitve, zato pa sem trepetal pred prihodnjim zasliševanjem. Toda trdno sem sklenil vse preklicati in še pomisliti nisem upal na vse tisto, kar bo sledilo temu sklepu Novo nepretrgano zasliševanje. Morebiti še kaj hujšega? Vse dopoldne in popoldne sem preležal Proti večeru sem zaspal.
Okoli polnoči se je odprla linica;
•Vaše ime, državljan?*
»Wei ssberg!*
»K zasliševanju!*
Srce je vztrepetalo Kako bom stopil Resnikovu pred oči? Kaj bo počel? Nič nisem hotel misliti!
V kleti sem čakal le nekaj minut, nato me je peljal vojak k Resnikovu.
»Aleksander Semjonovič, najprej se bova pogovorila o diverzijah. Če bova še imela kaj časa, opraviva še danes z vohunstvom. V nasprotnem primeru si prihraniva stvar za jutrišnji dan. Vsekakor zaključimo zasliševanje jutri.* Zbral sem vso svojo voljo:
»Tovariš preiskovalni sodnik, ali morebiti verjamete eni sami besedici, ki sem jo včeraj povedal in podpisal?* Resnikov me je pogledal in zdelo se mi je, da me ne razume dobro:
»Ne razumem, kaj hočete povedati, Aleksander Semjonovič. Izrazite se bolj natančno!*
»Včeraj sem zaradi neznosnih muk, ki sem jih prestajal sedem dni nepretrgoma podal zjave, ki so od začetka do konca izmišljene. Prepričan sem, da je moja dolžnost, da jih prekličem!* »Kaj? Prekleta cipa in protirevolucionarni razbojnik? Kaj praviš? Hotel si izigravati sovjetsko oblast? In to se mi upaš povedati tako nesramno v obraz? Pobili te bomo ko steklega psa/* »Storite, kar hočete! Nikoli nisem bil protirevolucionar, nisem pripravljal atentatov in nisem bil vohun. Vse to je blazna domišljija. Povem vam, da sem si vse izpovedi izmislil, ker nisem mogel več vzdržati mučenja. Prisilili ste me do priznanja z nezakonitimi sredstvi.«
Resnikov je s počasnimi koraki stopi l proti meni.	*
bi služili, da se pobliže spoznamo z novim državnim mojstrom
Tov. Maks Skrinar je sin radarja. V svoji mladosti je trpel pomaj kanje, kaiti v družini je bilo šest otrok, ki jih je oče.rudar le težko preživljal. Po končani osnovni šoli je mladi Maks s svojimi štirinajstimi leti odšel v Ljubijamo, da ee iauči mizarstva. Učna doba je bila trnova; vajeno! takrat niso imeli takih ugodnosti kot danes. Za časa učne dobe so lih morali vzdrževati starši. Pod takimi socialnimi pogoji se je izučil tudi tov. Skrinar. Ko je opravil pomočniški izpit, se je z veliko vnemo lotil teoretičnega in praktičnega izpopolnjevanja v svoji stroki. Leta 1938 je odprl svojo delavnico. Najpotrebnejše orodje in stroje si je izposodil. Z vseh strani so ga takrat strašili, da brez kapitala ne bo nič dosegel. Toda tov. Skrinar 6e je zanesel na svoje roke in na svojo spretnost.
V nekaj letih si je že nakupil potrebne »troje in razširil svojo delavnico. V delu ga je zadržala okupacija in bolezen; bolehal je na želodcu. Delal je le najpotrebnejše. Kljub temu je že od leta 1M2 dalje podpiral narodnoosvobodilno gibanje, ki mu je pošiljal razne reči in material. Po osvoboditvi dela tov. Skrinar v množičnih organizacijah in društvih. Leta 1948 je vstopil v gradbeno
podjetje »Beton«, kateremu je dal na razpolago obdelovalne stroj«, za mizarsko delav-
nico, kjer je bil nastavljen kot obratovodja. Po enem letu In pol se je vključil s svojo delavnico in stroji v upravo okrajnih proizvodnih podjetij. Ko so okrajna podjetja postala samostojna, je tov. Skrinar zaprosil za podelitev naslova državnega mojstra, kar je tudi dosegel.
Na vprašanje, kako misli urediti delo ▼ bodočem državnem obratu, je tov. Skrinar dejal, da bo prvenstveno gledal na to, da se bodo v njegovem obratu vzgajali dobri stro-
kovni kadri Zlasti bo posvetil pazljivost
arskih
kvalitetni izdelavi pohištva in mizarskih iz. delkov sploh, pri čemer bo treba upoštevati tudi znosne oene. Obrat bo treba razširiti, kajti prostori v sedanjih delavnicah so že pretesni. Trenutno je v mizarskem obratu zaposleno 5 pomočnikov in 4 valenci. Delavnice je opremljena, z vsemi potrebnimi stroji. Cez leto dni se bo v Skrinarjevem obratu še marsikaj spopolntlo, kar je sedaj samo še v načrtu. — Prepričani smo, da bo novi državni obrat z novim državnim mojstrom na čelu zares vzoren mizarski obrat v Zagorju in okolici.
Izobraževalni tečaji v trboveljskem okraju
V našem okraju dela aktivno 8 izobraževalnih tečajev. Obiskuje jih okrog 350 ljudi, predvsem mladina. Z veseljem beležimo, da je obisk v teh tečajih neprimerno boljši kot lansko leto. V njih' se uče tečajniki poleg osnovnih predmetov, kakor računstva, slovenščine, zgodovine in zemljepisja tudi praktičnih del, n. pr. šivanja, predenja itd. Tečajniki so s podano snovjo zelo zadovoljni.
Organizacije tečaja so se najbolje lotili na Razboru, kjer je pouk kar v treh vasteh, in sicer po dvakrat tedensko. Dobro deluje tudi izobraževalni tečaj v Vrhovem in Senožetih. Tudi v Cemšeniku so začeli pred kratkim s takim tečajem, v Mlinšah pa te dni. Prav tako v Podkumu in na Trojanah. Ne vemo pa, kaj mislijo v Izlakah, na Dolu pri Hrastniku, v Čečah, v Dolah pri Litiji in v Jagnjenici; mislimo, da tudi v teh krajih ne bodo ostali brez teh tečajev, saj so jih lansko leto prav dobro opravili. Pričakujemo pa v teh krajih več pomoči od učiteljstva, ki stoji še ob strani. Ce bomo v vseh navedenih krajih začeli z izobraževalnimi tečaji še v tem mesecu, Jih bomo imeli v našem okraju 17. Upamo, da se bodo tudi v teh KLO predramili in začeli z delom, saj nam je znano, da si ljudstvo želi izobraževalnih tečajev, vendar vodilni in odgovorni ljudje v teh KLO vse premalo poslušajo in upoštevajo želje ljudstva.	L. L.
ZAOSTRITEV POUJZAJA V EGIPTU
V Ismailiji je prišlo te dni do krvavega spopada med angleškimi četami in egiptovsko policijo. Ta spopad se šteje kot najtežji incident v dosedanjem anglo-egiptovskem sporu. V spopadu je sodelovalo 2000 angleških vojakov s topovi in tanki ter je bilo ranjenih 130, ujetih 800, ubitih pa 50 Egipčanov. Na angleški strani so padli 4 vojaki, 1 oficir, ranjenih pa je 12 vojakov.
Zaradi tega incidenta je prišlo dan nato v Kairu do velikih demonstracij, pri katerih so zažgali in porušili več angleških kinematografov, trgovskih lokalov, restavracij in poslopje angleške letalske družbe; demolira-ne in zažgane so tudi francoske in ameriške trgovine. Demonstranti so zahtevali pretrganje diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo in vojno z Anglijo; napoveduje se tudi zaplemba britanskega premoženja in izgon angleških državljanov. Položaj se je izredno zaostril: britanski vrhovni poveljnik na Sueškem prekopu ima nalog, da razglasi nagli sod, če bi nemiri trajali še dalje. Egiptovska vlada sicer še ni izdala nobenih dokončnih sklepov, vendar je brzojavno poklicala svojega zunanjega ministra, da se takoj vrne. Vlada ZDA se preko svojega veleposlanika v Egiptu trudi, da bi preprečila pretrganje diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo.
KRIZA ITALIJANSKE VLADE?
Pri obravnavi zakonskega načrta za povečanje prejemkov državnih nameščencev je italijanska vlada doživela v parlamentu poraz s 17 glasovi; na zahtevo finančnega ministra je bila odložena debata. Trdi se, da je nastal podoben položaj kot lani julija, ko je vlada morala odstopiti.
SOVJETSKA ZVEZA PROTI RAZGOVOROM O MIROVNI POGODBI Z AVSTRIJO
V visoki zavezniški komisiji za Avstrijo je prišlo znova do nesoglasij, ker namestnik sovjetskega visokega komisarja nasprotuje predlogu ZDA in zahodnih velesil, da bi se čimprej sklenila mirovna pogodba z Avstrijo, češ da je pogodba nujno v zvezi s tržaškim iii še nekaterimi drugimi mednarodnimi vprašanji.
MADŽARSKA IZZIVA SE
NAPREJ
Madžarski obmejni organi so pred kratkim blizu Subotice ranili našega obmejnega stražnika Alilo Mališevskega in začeli streljati na jugoslovanske obmejne stražarje, ki so ranjenemu tovarišu prihiteli na pomoč. Naša vlada je s protestno noto zahtevala, da se storilci kaznujejo in Mali-ševskemu plača odškodnina; v not i se ugotavlja, da so zadnji Incidenti na jugoslovahsko-ma-džarski meji izraz določene in premišljene politike.
VARČEVANJE V VELIKI BRITANIJI
Britanska vlada je razpravljala o novih varčevalnih ukrepih Te bo predložil minister financ Računa se, da se bo še bolj omejil uvoz iz dolarskega področja, da bo znova uvedeno racionira-* nje glavnih življenjskih potrebščin in zmanjšan uvoz tobaka in bombaža iz ZDA.
»Kaj praviš, pes? Trdiš, da sem izsiljeval priznanja? NasprotnoI Ko si spoznal, da smo te razkrinkali in da ne moreš več tajiti, si priznal tvoje zločine. Ko bi vedel, da imamo opravka s takšno cipo, bi ti ne dovolil vstati s stola, preden ne bi vsega izblebetal. Toda še prehitro boš čisto majhen! Zdaj sva midva končala in odslej boš priznanja pisal sam, da sl boš izrabil prste. Za sovražnike ljudstva ni usmiljenja! Tako nam je zapovedal Ježov! Enkrat si nas lahko prevaril, drugič ti ne bo več uspelo!*
Zasliševanje je zdivjalo s podvojenim sovraštvom in ostrino. Počival sem ves dan in to je z drugimi besedami pomenilo, da bom pet dni zopet lahko vzdržal. Zopet so se menjavali Resnikov, Šalit in Weissband. znova je vreščal Šalit s svojim groznim glasom po stokrat v eni uri isti monotoni stavek, zopet so se zbudile in naraščale bolečine v ledjih in zatekali udje.
Četrtega dne proti večeru so me zapustile moči. Prosil sem za papir in napisal Salitu novo priznanje. Danes se ne spominjam več dobro, kaj sem tistikrat napisal. Šalit se je dvipnil in me odvedel v sosedno sobo k nekemu neznanemu 'zasliševalnemu sodniku Tam sem moral počakati nekaj minut, toda bile so to drapocene minute prebujenj a in osvežitve. Ko me je poklical nato k sebi Resnikov, sem zahteval papir nazaj:
»Zopet sem si izmislil priznanje, državljan Resnikovi Dat Cisto izmišljeno je vse! Bolečine so bile prehude in nisem mogel več sedeti, toda sedaj preklicujem svoje poslednje priznanje. Vrnite mi zapisnik, saj je vse le prevaral*









Zdaj je divjalo 24 ur nad menoj deset zasliševalcev, toda njih besnenje in divjanje ni vzbudilo v meni niti malo vznemirjenja in boril sem se le z bolečinami. Peti dan ponovnega nepretrganega zasliševanja je bilo moje kljubovanje še vedno trdno. Niti za hipec nisem pomislil na kapitulacijo in nisem več poznal strahu pred tistim, kar naj bi zasliševanju sledilo. Prepričan sem bil, da me bodo prisilil sedeti na stolu še kakšen teden in trdno sem sklenil nuditi z vsemi svojimi močmi tem zverinam odpor, prisegel sem si, da ne bom klonil. V tej svoji sodbi sem se zmotil. Zgodilo se je drugače.
Petega dne popoldne je vstopil v sobo vojak in izročil Salitu listek. Dvignil se je in ko je izpregovoril, je njegov glas zvenel nekam čudno in neslgurno:
Uporabili bomo druga sredstva, da te zlomimo!*
Obrnil se je k vojaku:
»Odpeljite ga!*
Prepričan sem bil, da se bo znova zvrstilo tistih deset minut za kosilo in večerjo obenem, toda jetniški avto me je takoj odpeljal v zapore Holodnaja Gora. Velikega zasliševanja je bilo konec — tokrat sem ostal zmagovalec!
Po tem prvem »velikem zasliševanju*, ki ga je srečno prestal, je preživel Aleksander Weissberg-Cybulski tri leta v različnih zaporih v Harkovu, Kijevu in Moskvi. Leta 1940 ga je Sovjetska zveza — v sporazumu z nacisti — skupno s številnimi drugimi zaporniki izročila Gestapu. Drugo svetovno vojno je Cpbulski preživel v nemških taboriščih, odkoder so ga rešile zavezniške čete. Sedaj živi v Zahodni Nemčiji,



Ob polletju na gimnaziji v Trbovljah
Sredi januarja so vse naše šole končale svoje prvo polletje. Tudi učencem trboveljske gimnazije so bile razdeljene dijaške knjižice z ocenami učnega uspeha. Nekateri so odšli na zimske počitnice z veseljem, drugi spet z »mešanimi« občutki, kakor je to pač čestokrat v življenju. Glede prvih kot drugih lahko rečemo, da jim je letošnja zima še dokaj naklonjena. Upajmo, da bo vsem v korist.
Na trboveljski gimnaziji je letos 17 oddelkov s skupno 604 dijaki; nižji vzredi imajo 11 oddelkov s 465 dijaki, višji pa 6 oddelkov s 139 dijaki. Ob polletju je bilo brez slabih ocen 320 dijakov (53 %), kar je približno enako povprečju uspeha na ostalih popolnih gimnazijah. V primeri z učnim uspehom lani ob tem času se je učni uspeh precej dvignil v višjih razredih, zlasti v najvišjih treh, kjer je nad 80 % dijakov brez slabe ocene. Najboljši je ^• razred s 85 % pozitivnih dijakov. V nižjih razredih pa v primeri z lanskim uspehom ni izboljšanja, čeprav je nižja šola sedaj razširjena na štiri leta. Od 465 nižješolcev jih je brez slabe ocene le 231 (49,7 %). Analiza učnih uspehov je pokazala, da so v nižjih razredih še vedno težave s tistimi učenci, ki so prišli v gimnazijo le zaradi obveznega šolanja; ti učenci močno znižujejo celotni uspeh šole, zato je učni uspeh v 1' razredu najslabši in je zdelalo komaj 44,7 % učencev.
Učenci, ki prihajajo iz 4. razreda osnovne šole v gimnazijo, doživljajo gotovo veliko spremembo, ki vpliva tudi na splošno njihovo vživljanje v n°vo okolje. Pri nekaterih, ki so rinili skozi osnovne razrede brez nesreč, je
Uf*nt uspehi na nižji gimnaziji v Zagorju
Učni uspehi na drž. nižji gimnaziji v Zagorju so v letošnjem prvem polletju še kar Zadovoljivi, če jih primerjamo z uspehi, doseženimi v obdobju do prve konference, t. j. do novembra 1951. Takrat je bilo brez slabih ocen komaj okrog 22 % učencev, medtem ko Jlh je bilo ob koncu polletja že 46,5 %, torej nad 100-odstotno zboljšanje. Od 348 vpisanih dijakov je izdelalo šolo s pozitivnim uspehom samo 162 dijakov. Dva učenca sta bila izključena.
Zakaj niso učni uspehi boljši? Predvsem so ovira za boljši napredek prepolni razredi, kajti v 8 razredih Je povprečno po 40 do 45 dijakov; jasno je, da učitelj ni kos tolikemu številu učencev. Nekateri dijaki so iz osnovnih sol prinesli v gimnazijo slabo znanje uli pa so bili kot najslabši iz osnovnih šol odpuščeni le zato, da se jih je šola rešila. Tudi oddaljenost bivališč dijakov od gimnazije ima za posledico slab učni uspeh. Primanjkuje tudi učbenikov, predvsem nemških in slovenskih vadnic za prvi razred srednjih šol. Za učenje matematike manjkajo geometrijski pripomočki, kot šestila in pod.
Ite vzroke, ki vplivajo na učni uspeh negativno, bo treba odpraviti. — O sodelovanju staršev s šolo lahko rečemo, da je letos mnogo boljše, kot je bilo lani. Starši so se začeli bolj zanimati za učne uspehe svojih otrok in so tudi roditeljski sestanki dobro obiskani.
ŽIVILSKI TEČAJ V ZAGORJU
, Zagorju se Je začel pred dnevi živilski "p®.!! priredila ga je organizacija AF2. j’?.®*' Pa ie v itvllskl delavnici KLO. Tečaj < ® 17 žensk, večinoma mladih deklet. A®°aJ J® bi! namenjen predvsem ženam, v i™®J° dniiino. vendar se pa te niso odzvale f® "°do zaradi tetra organizirali verjetno še ™ tečaj samo za njo.
STENOGRAFSKI TEČAJ V TRBOVLJAH
pobudo izvršnega odbora sindikalne iTpiriižniee državnih ustanov se je začel v i^vljah. pretekli teden stenografski tečaj.
tečaj je bilo precej zanimanja, saj se je , anil priglasilo okrog 30 Interesentov. Pouk i" ™t tedensko in bo trajal predvideno , mesecev. Udeleženci se učijo reformirano »lovensko stenografijo prof. Rudolfa Rakušo toiU* 1® brezplačen. Tečaj financira slndl-v®1®« podružnnlca, delno pa tudi izvršni od-h0*1 OLO Trbovlje.
ta sprememba pretežka in potrebujejo opore staršev in premišljenega ravnanja profesorjev, da jih spravijo v normalni tek, sicer že v prvih dneh omagajo in žasovražijo šolo. Na osnovni šoli so imeli navadno vse leto istega učitelja za vse predmete, ki je lahko bolj individualno usmerjal svoje delo, pa so se pazljivi učenci lahko v šoli toliko naučili, da niso zaostajali v razredu. V gimnaziji pa je predmetni pouk; vsak profesor gleda predvsem na svoj predmet, učna snov je obsežnejša, zato je potrebno učenje tudi doma. Za naše dijake je značilno, da lahko In hitro dojemajo učno snov, so pa pre malo vestni in vztrajni, da bi v šoli pridobljeno znanje utrjevali doma; tako se večina nižješolcev doma zelo malo uči, zlasti pa tisti, katerih starši niso posebno zainteresirani za uspeh svojih otrok.
Danes je nižja gimnazija obvezna za vse, ker je le nadaljevanje štiriraz-redne osnovne šole v okviru osemletnega obveznega šolanja, kar je velik napredek v primeri s prejšnjo osem-razredno osnovno šolo. Tega pa se ne zavedajo v zadostni meri naši učene;, pa tudi starši ne, čeprav se že sedaj vse bolj zahteva dovršena nižja gimnazija za sprejem v obrt ali kakršno koli industrijsko šolo. V prihodnje pa bo za sprejem te šole dovršena nižja gimnazija prvi pogoj. Le na ta način bomo dvignili uspehe v nižjih razredih gimnazije, ko bodo tudi tisti, ki nimajo veselja za študij in ki danes v gimnaziji le vedrijo in čakajo, da bodo končali učno obveznost, prisiljeni, da se prebijejo skozi nižje razrede. Ti učenci so danes le ovira pouku in kvarno vplivajo na ostale; ker sedijo v 1. razredu po tri leta, so starejši, in se rado zgodi, da potegnejo ves razred za seboj.
Sodobna mladina še vedno ni doumela, da v socializmu ni mogoče doseči lažjega življenja brez lastnega truda in napora In da je edina dolžnost (lijaka, da se uči, da bo z učenjem doprinesel svoj delež k izgradnji socialistične domovine, kakor ga dopri-naša naš rudar v jami, delavec v tovarni in znanstvenik pri svojem duševnem delu. Zato potrebuje naša mladina pomoč odraslih; ni dovolj, da le pošiljamo otroke v šole, vse pa prepustimo učitelju. Tudi če bi šola popolnoma Izpolnjevala svoje vzgojne naloge, bi se njeno delo ne moglo odražati v polni meri pri učnem uspehu otrok, kajti mladina je v šoli le 5 do 6 ur dnevno, ostali čas pa je pod različnimi vplivi doma in okolice. Potrebno je zato čim tesnejšega sodelovanja šole in doma ter vseh, ki jim je napredek naše mladine pri srcu. Mnogo bi lahko dosegli, ako bi se tudi na sestankih množičnih organizacij reševala vzgojna vprašanja, da bi te organizacije pomagale šoli n. pr. pri šolskem obisku, pri moralno zanemarjenih otro-C'iH, pri ugotavljanju socialriih razmer, v katerih otroci živijo, pri skrbi za šolske prostore, pri organizaciji delovnih brigad, letovanj itd. Posebno mesto za reševanje učnih in vzgojnih vprsr šanj pa so roditeljski sestanki, kjer lahko drug drugemu potožijo svoje težave pri delu z mladino in skupno razmišljajo in iščejo prijemov za večje uspehe. Ti sestanki pa niso vselej zadostno obiskani; redno pogrešamo tiste starše, s katerimi bi se profesorji najraje pogovorili. Navadno prihajajo na te sestanke starši tistih dijakov, ki v šoli zadovoljivo napredujejo, kar je hkrati dokaz, da starši lahko mnogo pripomorejo k uspehu svojih otrok v šoli.
Delo trboveljske gimnazije je tudi letos združeno z velikimi objektivnimi težkočami; osrednji problem, s katerim se od leta do leta težje bori, je pomanjkanje učnih prostorov. V sedanjem poslopju, grajenem za 4-razredno meščansko šolo, ki je normalno lahko sprejela do 120 dijakov, je stlačeno 17 oddelkov, ki so drug drugemu napoti. Tri učilnice v glasbeni šoli s slabimi enojnimi okni in zasilnimi pečmi pa komaj še lahko služijo svojemu namenu, ker
imamo zadnja leta zime brez mraza, sicer bi bile'neuporabne. Večina nižjih razredov ima popoldanski pouk. Ta je težji in manj uspešen, zlasti ker so učilnice slabo razsvetljene in ni mogoče dobiti primernih žarnic. Na šoli primanjkuje učil za pouk v višjih razredih, manjka prostorov za knjižnice, učila in arhiv. Knjige in učila se hranijo v podstrešju, na hodnikih in v shrambi za živila šolske kuhinje. Te težke materialne prilike, s katerimi se gimnazija bori že vsa leta od svoje ustanovitve, kažejo, da gimnazija v Trbovljah še ni pognala korenin, da še ne stoji trdno, ker še nima velike tradicije in se mora boriti z začetnimi težavami, ko orje ledino, pa se zato težko prebija iz leta v leto.
S šolskimi potrebščinami so dijaki letos dovolj preskrbljeni, občutno je le še pomanjkanje učnih knjig za tuje jezike, zlasti za nemški, zato je v tem predmetu najslabši uspeh. Učnih moči letos ne primanjkuje, vendar je bilo treba večkrat menjati urnik, ker so se zaradi bolezni članov učiteljskega zbora menjavale učne moči v razredih, kar je vplivalo na redni pouk.
Pomanjkanje prostorov zelo otež-koča tudi delo pionirskih interesnih krožkov, ki se ne morejo povsem razživeti, zlasti ker so navezani le na pomoč učiteljskega zbora; vendar nekaj krožkov kljub temu uspešno deluje, posebno šahovski, košarkarski, telovadni in dramatski. Pionirski pevski zbor pa skupno z mladinskim pripravlja koncert ljudskih pesmi jugoslovanskih narodov. Tudi delo mladinske organizacije bi bilo uspešnejše, če bi mladina imela primerne prostore. Nekateri mladinski aktivi so pa le precej aktivni, zlasti dramatski, ki je ob zaključku polletja uprizoril »Zupanovo Micko«, pripravlja pa še enodejanko »Varuh«, osmi razred pa bo v kratkem dal prvo lutkovno predstavo. Posebno aktivni med mladinci so še košarkarji, ki so imeli že več medrazrednih turnirjev, medtem ko sta šahovski in prirodoslovni aktiv nekoliko popustila.
Lansko jesen se je po prizadevanju predsednika Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje tov. Skalina obnovilo delo na razširitvi šplskega poslopja. Pri tem so naša podjetja pokazala polno razumevanje ter z materialom in s krediti omogočila, da bo že prihodnjo pomlad predvidena dozidava in nadzidava šolskega poslopja izvršena.
SLOVENSKI MLADINSKI FILM
Prav lepo darilo je dalo naše domače filmsko podjetje »Triglav-film* slovenski mladini s filmsko pripovedko »Kekec«.
Povest se je godila pred kakšnimi 150 leti v mali vasici pod Martuljkom na Gorenjskem, kjer je strašil hudobni čarovnik Bedanec. Kdo izmed starejših se ne spominja zgodb v mladinskem listu »Zvonček«, ki jih je napisal o
muči; zahteva od njega, da mu izda pot do Kosobrina, kajti ta mu je odpeljal Mojco. Kekec pa je bister fant; spoznal je, da se Bedanec grozno boji sove. Kekec pobegne od Bedanca h Kosobrinu, ta pa mu pokaže skrivno pot. Nekega večera je Kekec izginil; ni odšel k Bedancu, ampak domov, kjer je vzel udomačeno sovo in svojega zvestega psa. Bil pa je že skrajni čas,
Kekcu, Bedancu, Kosobrinu, Rožletu, Tinki, Mojci in še drugih pokojni učitelj Josip Vandot?
Po teh zgodbah je sniman ta film, v katerem je osrednja figura vsega dogajanja mlad, pogumen fantič Kekec, na drugi strani pa pošastni, bradati in neusmiljeni gorski samotar in čarovnik Bedanec. Ta prebiva v samotni gorski koči z neznano siroto Mojco, ki jo je ugrabil in zasužnjil.
Film prikazuje Kekca na poti v planine. Ko se vrača domov, ga napade
kajti Bedanec je že našel skrivni vhod — tedaj pa mu pot preprečita sova in Kekčev zvesti pes Volkec. Bpdanec je obljubil, da bo odšel iz teh krajev; res je pobral svoje reči ter zažgal svojo kočo. Kekec pa jo je mahnil s svojim, zvestim psom domov in si pel pesem:
Dobra volja je najbolja, to si piši za uho, mile Jere, kisle cmere z nami vštric ne pojdejo...
Tudi naša mladina bo zapela s Kek-
orel. Ta fantič reši Kosobrina, ki ga je i cem to pesem v teh dneh, ko bo kino Bedanec privezal k drevesu. Kefkca | v Trbovljah prikazoval njej posvečen ugrabi nato čarovnik Bedanec, ki ga domač film.
Mešani pevski zbor „Slavček“ ie zopet priredil koncert
V	nedeljo, 20. januarja, se nam je zopet predstavil mešani pevski zbor »Slavček«, ki nam je zapel lepo vrsto a capella zborov in zborov s spremlje-vanjem orkestra. Naj nanizamo nekaj naših misli ob izvedbi tega koncerta.
Zbor je številčno močan, saj šteje preko 80 ženskih in moških glasov. Sopran zveni lepo, je pa v višni pri dinamično močnih naporih nekoliko prešibek. Altom ni kaj oporekati, manjka jim Ie še nekaj dobrih nizkih altov. V zboru pa občutno primanjkuje izrazitih- visokih tenorjev in fundamental-nih drugih basov. Prepričan pa sem. da je v naši dolini še dokaj dobrih moških glasov, ki jih bo treba poiskati in vključiti v zbor.
V	splošnem je zbor zelo discipliniran ter pajljivo sledi pevovodji. Dirigent Jože Skrinar je marljiv in ambiciozen pevovodja, je pa po vsem videzu zelo samozavesten, kar ni v prid ne njemu ne zboru. Dirigentu, ki raste z zborom, se v tej kratki dobi še niso odkrile razne finese prednašanja, zlasti kar se tiče deklamacije, dinamike in agogike.
Pred koncertom je bila objavljena v »Ljubljanskem dnevniku* netočna notica, po kateri naj bi nekatere pesmi na koncertu spremljal »simfonični« orkester. Ne vem sicer,, kdo je to objavil v omenjenem časniku, resnica pa je, da je bil orkester sestavljen le za ta koncert. Sodelovalo je 26 godbenikov z zelo
različno glasbeno predizobrazbo. Prav dobri so bili le prvi violinisti in čelist, medtem ko so drugi instrumenti znatno zaostajali. Razumem težave pri vsakem novem delu, mislim pa, da je pevovodja v tem primeru polagal premalo pazljivosti na orkester, posebno glede dinamike. Zaradi tega ni moglo priti do prave skladnosti.
Novost na tem koncertu sta bili dve pesmi, ki so ju izvajali pionirski in ženski zbor ter orkester. Prav gotovo je hvalevredno, da se mladino in celo naše najmlajše množično navdušuje in vpeljuje v glasbeno udejstvovanje, kar s tega mesta vsekakor pozdravljamo, mislim pa, da pionirji v tako sestavo
ne sodijo. Pustimo mladinska grla prepevati samim zase, medtem ko se naj odrasli udejstvujejo v zborih, pisanih , zanje.
Ce pa si odmislimo omenjene pomanjkljivosti, ki morda zvene precej ostro, kar pa ni bil naš namen, ker sodim, da naj bi bila vsaka tovrstna kritika blagohotna, lahko rečem, da je koncert dosegel svoj namen, kar je potrdilo tudi poslušalstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano.
Zboru lahko čestitamo k njegovi vztrajnosti in prizadevanju, zborovodji pa nikakor ne moremo odreči izredne volje in veselja do snovanja novih pevskih zamisli.	-1.
50 let Obrtniške organizacije v Zagorja
Pred 50 leti se je med mlajšimi obrtniškimi mojstri in pomočniki v Zagorju rodila misel o ustanovitvi kolektivne zadruge. V ta namen so 2. febr. 1902 priredili veselico s kulturnim sporedom; del čistega dobička so porabili za ustanovitev zadruge, ostanek pa so razdelili med obubožane obrtnike.
S tem se je pravzaprav začelo razvijati obrtništvo v tem kraju. Namen zadruge je bil v glavnem, da gmotno podpre svoje člane In da skrbi za strokovni napredek obrtniškega naraščaja. Pozneje so se ustanavljale razne za-
druge, krojaške in šivilske, čevljarske,
..
kovinarske itd. Vendar pa je med temi zadrugami manjkala prava povezava. V novi Jugoslaviji so se pa obrtniki strnili v organizirano enoto, ne glede na stroko, In tako imajo danes svojo obrtno zbornico v Trbovljah, ki koordinira razvoj obrtništva.
Letos bodo obrtniki praznovali 50-letnlco svoje organizacije z veliko veselico, ki bo dne 2. februarja t. 1. Cisti dobiček bodo tokrat darovali za ograditev gasilskega doma v Zagorju, zato opozarjamo obrtnike in prijatelje obrtništva, da s svojo udeležbo pripomorejo k čim boljšemu uspehu te prireditve.
OTTO W1TT
Raltlmore Je stopil na Amleyevo dvorišče oo enajstih tlopoldne- Sprejelo is a Je lajanje p"*; Privezanega na verigo k svoji hišici.
otopil Je s konja In tel mimo lajajočega Psa po stopnicah na verando, i... P® mlada dama mu Je prlila naaprotl; j« Amleycvn hči.
Baltimore so JI Je predstavil ln ji omenil, o® Ka Je v Ncmnd poklical ravnatelj WU ,®n zaradi slikanja rudnliklh naprav; dejal J®’ <lu pokrajine ne pozna In da je zaradi 1®K® obiska! Ai«leya. ki bi ca rad poprpsll, “j ol mu bil v pomoč, h,Vt°*Podlčna Amleyeva mu Je Izrekla do-ker ^i I®0 >n pripomnila, da očeta ni doma. Je zaposlen v Amalgamskem rudniku.
mnm Pripomba pa Inženirja na videz ni Prosil«' . *■ J® gospodična Amleyeva m-,® naj sede, da se po naporni Jeli ki i« odpočije, se Je usedel v pleteni stol, T®, v sončnem kotu verupde.
otr llaltlmore ni bil posebno spreten tu srelii 4 l?ve't In ni vedel, kako se naj 11 Puščave loti pogovora z mlado tujo
rekli:' *“ Je neknJ 4asa mol4e sede1, Je
gosmi!!i«Va“ *mem prositi za kozarec vode. gospodična Amleveva?«
▼stali VI0?!-™'.- piro*ln,i* mu Je odgovorila;
v holmi, ®nv®4en delavec. Ali je živel kdaj nitki sli, rainJ®rah *U pa Je navaden rud-ljala vl?PHr; Njegova liči tudi ni naprav-vttsa boječega ae delavskega otroka;
bila Je videti Izobražena, raznmna mlada dama, Je razmišljal Inženir.
Sklenil Je, da sl na kak način pridobi naklonjenost mladega dekleta.
Gospodična Amleyeva se Je vrnila s kozarcem vode In citronami na krožniku. Medtem ko mu Je kot domača gospodinja stregla. Jo Je opazoval; bila mu je vSeč. Občudoval je njene lepo oblikovane roke In njene prijetne kretnje. Temnoslve oči In nenavadno nežna koža so Jo napravljalo v zvezi z bujnim) plavim! lasmi za lepotico, ki Je bila povsem drngačna kot lepota drugih žensk ▼ tem okollžu. Gospodična Amleyeva je bila nedvomno Izredno lepo dekle. Ko je prerezala citrono In Je sok brizgnil daleč no sobi, se Je neprisiljeno ln vedro nasmejala; bilo je prijetno poslušati njen ljubek glas. kadar Je govorila.
»Priti morate v Nemod In gledati, kadar bom slikal.« je rekel Inženir Baltimore. »Ali hočete?«
»Da, prav rada.«
»Veste kaj. pridite jutri,« Je nadaljeval Baltimore. »Pomagali ml boste Izbrati pri merilo mesto.«
»Kaj ste hoteli a tem reči. gospod Mor-neyf« Je vprašala deklica; pod tem Imenom se ji je namreč Baltimore predstavil. »Kakšno primerno mesto? Zakaj?«
»Rudniške naprave moram namreč tako slikati, da bodo čim lepše Izgledale; ali poznate primeren prostor, ki bi bil za Izvršitev tega dela najprimernejši?«
»O, da. pokažem vam lahko tak prostor. Jutri so bom oglasila pri vas.«
»Prav hvaležen vam bom za vašo ljubeznivost.«
.	*°.p? praT ra<,a »torlm; saj niti ne
slutite, kako prijetna sprememba bo to zame v tej samoti.«
»Kdaj pričakujete povratek očeta?« Je vprašal Baltimore.
»Ne pred tremi, štirimi dnevi,« Je odgo vorlla mladenka.
V tem trenutku Je prijahal na dvorišče neki starejši gospod Ne da hi videl Balti morea In Amleyevo, ki sta sedela na verandi, le skočil s konja ln ga peljal v hlev. Ponašal se Je čisto tako kot član Amleyeve družine.
oče; ta gospod Je znanec mojega očeta In naš gost. Prebiva ie dalj časa tukaj In stanuje pri nas.«
Stari gospod je prispel sedaj po stopnicah do verande ln se lahno zdrznil, ko Je zagledal neznanca.
»No, gospod major,« Je rekla mlada dama, »ali Je bila Jutranja Ježa prijetna?«
»Hvala, gospodična Ana. Bilo Je sijajno,« je odgovoril z vljudnim priklonom, ji poljubil roko ln se obrnil k Baltlmoreu.
»To Je gospod Momest umetnik.« Jo rekla gospodična Ana, »prišel Je semkaj, da slika rudniške naprave. Dovolite, gospod Morney, da vam predstavim gospoda majorja Ko-nowskega.<
Oba gospoda sta sl segla v roke ln major se Je usedel nasproti Inženirju.
Ta Je natančno opazoval prišleca; bil Je ipož kakšnih šestdeset let, temen skoraj kot mulat ln Imel je že sivkaste brke.
»Kje sem neki že videl ta obraz?« se Je vpraševal Baltimore; napenjal je svoj spomin. a sl ni mogel dati odgovora.
Vsi trije so govorili to In ono In proti poldnevu se Je Baltimore poslovil.
»Jutri dopoldne torej, gospodična Amle-yeva. kaj ne?« Je dejal.
»Prav rada bom prišla,« Je odgovorila.
Baltimore Je skočil na konja, še enkrat prijazno pozdravil ln pognal žival v tek.
Med potjo Je spet In spet ugibal, kje je majorja Konowskcga že videl; Ime mu jc bilo popolnoma tuje.
Naenkrat pa se Je mu je zasvetilo v glavi: njegovo začudenje je bilo tako veliko, da je nehote premočno potegnil vajeti; konj Je odskočil In le malo Je manjkalo, da ni vrgel Baltlmorea na tla.
»No, ta Jo pa dobra,« Je dejal sam pri sebi. »Ta človek Je tukaj. In to v hiši delaven, ki je lastnik teh ležišč zlata. To Je sijajno odkritje že takoj prvi dan; velika previdnost bo potrebna. .. Pod Imenom majorja Kononskcga so torej skriva Italijan Spero ...«
Baltimore Je predobro vedel, da ta mož ni Izbirčen v sredstvih, kadar Je šlo za dokpnčno Izvedli« sleparstva s kakšnim rud-. alkom, saj so bila sleparstva z ležišči zlata J njegov glavni poklic. Baltimore

»Ii tega bo naatala še lepa zgodba,« Je govoril sam pri sebi.
Ta trenutek se Je spomnil na Sperovo darilo.,.
»Ali Je Spero videl prstan? Ce ga Je, Je gotovo mojstrsko skrival svoje odkritje, kajti niti z eno kretnjo se ni Izdal. Na srečo je bil kamen na prstanu obrnjen na notranjo stran,« je premišljeval Baltimore.
»Toda Spero je zvit lisjak. Najbrž ga je videli«
»Kadar govoriš o volku, pride,« sl Je rekel Inženir, ko se je spomnil svojega včerajšnjega pogovora o Speru z obema ravnateljema.
Hotel jima Je to čudovito odkritje sporočiti, poten) pa sl je premislil, kajti kdo ve, če Spero morda nima zaveznikov v rudniku. Neprevidna beseda n vse se lahko zruši.
Četudi je Speri, prstan morda opazil. Je premišljeval Baltimore, vendar še ne more vedeti, da Je slikar Morncy tisti Inženir Stoekfleth, pod katerim imenom Je Baltimore pred davnimi leti razgalil Sperov poskus sleparstva v Comlstoneju. Prstan Je vendar lahko že menjal lastnika ln ali pa lahko ob-1 stoji še drug tak prstan.
Baltimore sl je bil na jasnem, da je Spero Izreden pret-kanee, in vedel Je, da ga bo težko ugnati v kozji rog.
»Jutri pride gospodična Amleyeva,< sl Je rekel Baltimore. »Mladenka gotovo ne ve ničesar o lopovstvu; poskusil bom. da sl jo pridobim za pomočnico. A nrevldnost bo Potrebna, največja previdnost.«
Baltimore Je vedel, da Je Italijan Spero pri svoji zadnji špekulaciji Izgubil vse svoje premoženje. Teh tisoč gramov zlata, ki se dnevno vtihotaplja v poskusno rudniško delavnico. gotovo ne prihaja od njega. Tudi delavec Amley nima toliko, da bi sl lahko kupil toliko zlata.
Tako Je Inženir spoznal, da se vsa zadeva snče okoli vprašanja, od kod prihaja to zlato. Doslej Je slepar vtihotapil v rudnik že za 750.000 frankov zlat®. »Ce rešim to vprašanje, bo vse pojasnjeno,« sl Je rekel Baltimore.
Njegovo edino upanje Je bila gospodična Araleyeva; morda bo s njeno pomočjo razrešil uganko.
Naslednji dopoldan Je že razpostavil svoje slikarske potrebščine ln Jih malo pomazal z barvami, da ne bi Izgledale nove. Poiskal Je nekaj malih platnenih prtičkov ln je
pravkar hotel napraviti nekaj črteiev, ko je zaslišal peketanje konja. Gospodična An. leyeva Je prijahala na dvorišče.
Baltimore le šel ven, Jo pozdravil In ji pomagal Iz sedla. Medtem ko ie hlapec spravil konja v hlev, je Baltimore peljal gospodično v hišo.
»Zelo prijazno od vas, da ate prišli,« 11 Je rekel.
»Za mene pa Je redko veselje,« mu je odgovorila nasmejana. »Kadar Jezdim kam z določenim namenom ln ne. kakor običajno kar brez vsakega cilja ... Bodite previdni!« Je prestrašeno vzkliknila, ko JI Je hotel odvzeti nekak zavitek, ki ga Je Imela v rokah. »Steklo Je v njem.«
»Steklo?«
»Da. To je prav čudna zgodba,« je dejala. Ker pa Je bilo v bližini nekaj rudniških de. laveev. Je nehala govoriti. »Povedala vam bo vse v hiši; Imam tudi neko naročilo sa vas.«
# Inženir je odprl vrata In oba sta vstopila; spet le občudoval lepo In elegantno postavo mladega dekleta.
Gospodična Amleyeva le položila zavitek na mizo, se usedla na njegovo povabilo na stol ln rekla:
»Ko ste včeraj odšli, me Je major Ko.
nmvskl vprašal r velikih zanimanjem, kaj
tukaj	.	- -	—	—
......:a
čajno.«
delate
govo zanimanje za vas
aj, kdo ste to podobne reči. Nje-Je bilo prav neobi-
Baltimore Jo le pogledal; ali Je ta mlada dama sleparka? Ali res ne ve, da Je tako Imenovani major Konowskl nekdo drugi. Ali Je dekle res čisto nedolžne? Ali naj JI zaupa. da le lažnega malorja spregledal?
Za trenutek so se križale vse te misli po Baitlmoreovlh možganih.
Pa Je sklenil, da ho pustil, naj se dogodki razvijajo po svoje; žele potem JI bo zastavil nekaj vprašanj
»Tako? To Je pri njem neobičajno?« Je ■pregovoril kolikor mogoče brezbrižno.
»Da, zelo,« Je odgovorila »Major se drugače ne zanima za ničesar. Včeraj popoldne Je prišel k meni ln ml pripovedoval, da Je Iznašel nekaj novega. Zelo da se zanima za risanje in slikanje ln da Je iznašel preprosto sredstvo, ki lahko napravi vsakega človeka za risarja, ne da bi se mu bilo treba mnogo učiti.«
»To Je zanimivo,« Je menil Baltimore.
(Dalje prihodnji«.)
O bodočem tekmovanju v nogometu
V zadnjih dneh se je mnogo razpravljalo o reorganizaciji tekmovanja v nogometu in o razpustu II. zvezne lige. Na svoji seji so obravnavali to vprašanje tudi športniki Rudarja in predlagajo sledeče:
Reorganizacija tekmovanja v republiki Sloveniji po sistemu podzvez praktično ne pride v poštev, ker je naša republika po prostranosti majhna in ni
deliti jo tako, da bi brez okrožja Koper dobili tri lige s 6 člani, kjer bi prvaki med seboj tekmovali za končnega prvaka II. republiške lige.
Klubi bi bili med seboj porazdeljeni v naslednjem navedenih ligah:
Prva republiška liga z 10 člani bi bila v primeru, če bo Rudar igral v II. zvezni ligi, sestavljena takole:
Enajstorica Rudarja brez Koncilije
čutiti potrebe po delitvi nogometnega športa v več podzveznih ali teritorialnih lig. Predvsem bi imela cepitev v I. republiški ligi za posledico občuten padec že tako ali tako slabe kvalitete nogometa. Zlasti bi bila zahodna (ljubljanska) liga občutno slabša od vzhodne (mariborske). Nikakor ne kaže tvegati kvalitete zaradi le malo večjih izdatkov v enotni ligi z 10 člani. Dve deljeni skupini pa bi morale imeti vsaj po S članov, s čimer pa bi se stroški zelo približali onim v enotni ligi. Padec kvalitete bi se odražal več let, za kar nam služi kot primer mladinska liga. V drugi ligi bi pa vendar kazalo raz-
Korotan, Branik, Kladivar, Mura Nafta, Železničar (M), Železničar (Lj.), Krim, Sloga, Železničar (Postojna).
Druga republiška liga:
A)	Mariborska skupina: Drava, Kovinar (Store), Kovinar (Tezno), Studenci, Rudar (Velenje) in Rakičan;
B)	Ljubljanska skupina: Triglav (Lj.), Proletarec (Zagorje), Bratstvo (Hrastnik), Grafičar, Slovan, Krško ali Rakek (po kvalifikaciji);
C)	Goriška skupina: Železničar (Gorica), Gregorčič, Branik (Solkan, Prešeren (Bled), Ljubelj, Ločan.
Namesto druge lige consko tekmovanje
Različna mnenja v raznih časnikih glede razpustitve II. zvezne lige so naletela na široke komentarje tudi v revirjih, in sicer: čemu in zakaj vsa borba s kvalifikacijami, če druge lige ne bi bilo. Celotno Zasavje je proti razpustitvi II. zvezne lige, to pa zlasti zaradi tega, ker ni razlogov in poroštva za finančno boljšo prosperiteto klubov II. lige, še manj pa za njihov kvalitetni dvig v nogometu. Nedvomno je trboveljski Rudar po dveletnem tekmovanju v državnem merilu mnogo pridobil na znanju in s tem tudi slovenski nogomet. Saj ima Rudar danes vrsto nogometašev, ki bi lahko z uspehom igrali tudi v moštvih I. zvezne lige, akoravno so še zelo mladi. Če bi z razpustom II. zvezne lige dosegli to, da bi tudi Slovenija imela svojega zastopnika V I. zvezni ligi, bi bilo to seveda lepo, je pa to problematično kljub povečanju te lige na 14 ali 16 klubov, ker stojimo pred vprašanjem, ali Je mogoče priti Odredu v I. državno ligo, ker je pred njim še 6 klubov, ki so se
boljše plasirali kot on, neupoštevajoč kluba Špartak« in »Napredak«, ki sta izpadla iz I. zvezne lige. Recimo, da bi si Odred priboril to pravico v prvenstvu 1952-53 — vsi ostali naši klubi bi pa v tem času verjetno še bolj padli, ker bi jim zaradi večjih stroškov ne bilo mogoče Igrati niti prijateljskih tekem z močnejšimi klubi, s čimer pa ni nikakih Izgledov za vstop v I. zvezno ligo v prihodnjih letih.
Tudi izguba časa ob tekmovanju v I. zvezni ligi ni mnogo večja, kot bi bila v enotni slovenski ali deljeni ligi. Dveletno tekmovanje igralcev Rudarja kaže, da s svojim vzornim delovanjem v nogometu niso prav nič izgubili v svojem poklicu, saj so v poklicnem delu priljubljeni kot vzorni delavci In večina izmed njih zaradi svojega prizadevanja v poklicnem delu napredujejo v plači in položaju prav tako hitro kakor njihovi tovariši, ki se z nogometom ne ukvarjajo.
Revirji niso proti temu, da bi Slovenija ne imela zastopnika v I. zvezni
Kulturnoprosvetno življenje na Svibnem
Ne, ni res, ne spijo! Celo prav agilni so na Svibnem v kulturno-prosvet-nem delovanju. Toda izgleda, da so se ravnali po reku: malo govori in več stori, ker ni bilo nikjer nič slišati o njih delu. Pa so bili prav pridni; pogled v preteklost nam bo celo razodel, da stoji na straneh njihove zgodovine zapisano, da so v tekmovanju drugorazrednih igralskih družin dosegli prvo mesto — glavni dobitek z »Glavnim dobitkom«.
Lansko leto so z »Zupanovo Micko« in »Snubači« veselo skočili v novo leto. O »Lovskem tatu« vedo mnogo pohvalnega povedati ne samo na Svibnem, ampak tudi v Podkumu in na Dobovcu. »Pust, ti čas presneti« je Sviben-čanom prinesel nov davek — »Davek na samce«. Ljubosumnost »Kovačevega študenta« je po celodnevnem trdem delu prinesla spet malo razvedrila, ki so ga pa privoščili tudi ljudem v Podkumu. Poletni čas je zaradi obilice kmečkega dela malo zavrl prosvetno dejavnost; končno — malo oddiha je pa tudi treba. Ko pa se je bogata jesen že poslavljala in je zima trkala na duri, so spet pričeli z delom. »Cvrček za pečjo« je bil sicer nekoliko trši ore! za mlade igralce, toda vešča režiserjeva roka je tudi tu uspela in tako je bilo to ena najuspelejših uprizoritev. Da bi pionirjem in cicibančkom pripravila prijetno praznovanje njihovega
praznika, je gledališka družina skupaj s pionirji uprizorila mladinsko igrico »Peterčkove poslednje sanje«, kjer so mladi poslušalci videli, kako krivičen je bil nekdanji čas, ko so Miklavži in Božički poznali le bogate. Danes pa jih je dedek Mraz obdaril vse, četudi ne bogato, vendar pa le ni pozabil na nikogar.
To je ena stran njihovega dela. Pa si oglejmo še drugo: elektrifikacija celega šolskega poslopja, denarni prispevek za glavni vod, vse skupaj okoli 30.000 din, je lepa gesta igralske družine. Tudi za obdaritev 120 otrok — pionirjev in cicibanov — je ta družina prispevala okoli 10.000 din.
Vse navedeno nam / torej podaja prav lepo in razveseljivo sliko in nam veleva, da pohvalimo to odrsko družino, katere središče je tamkajšnja upraviteljica osnovne šole tov. Sonja Peščeva. Priporočamo jim le, naj svoje delo nikar tako ljubosumno ne čuvajo zase, ampak 'naj še večkrat povedo, kaj in kako delajo.	-ez.
ligi, prav tako pa so tudi za II. državno ligo s čim večjim številom slovenskih zastopnikov.
Mnenja smo, da bi bilo ob eventualnem razpustu II. zvezne lige najboljše, če se uvede consko tekmovanje, to pa v treh skupinah po 10 članov; prva skupina bi bila Slovenija in Hrvatska, druga Bosna in Hercegovina s Črno goro, tretja pa Srbija in Makedonija. Za zahodno grupo predlagamo Odred, Rudarja, Proleterja (Osijek), Metalca (Zagreb), Kvarner, Šibenik, Zagreb, Tekstilca, Korotan in Branika (Mb). V conskem tekmovanju naj bi tekmovalo po 10 klubov, kjer postanejo prvaki avtomatično člani I. zvezne lige. Iz vsake cone izpadeta pa dva kluba in prvaki republik postanejo avtomatično člani grup v conskem tekmovanju.
To bi bil eden izmed najboljših načinov, kako dvigniti nogometno igro na višjo raven, na drugi strani pa bi z direktnim vstopom republiških prvakov v I. zvezno ligo zanimanje za nogomet v posameznih republikah še bolj naraslo.
Limona v zdravju, gospodinjstvu in kozmetiki
Limona, ta rumeni, prijetno dišeči sad se v gospodinjstvu, pa tudi v kozmetiki izvrstno obnese. Ugasi žejo. Arabca, Indijca in Hindujci mešajo njen sok z nekaterimi rastlinami kot protistrup proti kačjemu Piku.
Limona ublaži vročino pri vročinskih boleznih, je dober protistrup za strupene gobe ako jo pa iztisnemo v skodelico črne kave. pomiri migreno in sploh živce.
Pri živčnih razburjenjih je priporočljiv kozarec limonovega soka. Ali vas boli grlot Stisnite pol limone v kozarec vroče vode in grgrajte. Ne morem vam priporočiti ničesar boljšega za desmfekcijo grla. Bolniki, iik bolehajo na žolču, naj bi pili limonov sok na tešče. Limona ima toliko vitaminov, da z njo zdravijo celo skorbut.
Tudi za kožo je limona kaj zdrava: pobeli kožo, jo omehča, prepreči, da bi se delali mozolji in zaceli majhne ranice in brazgotine, ki se narede na koži in ki jih s prostim očesom pogosto niti ne vidimo. Prav primerna je tudi za masažo, ako jo zmeša, mo z nekaj žlicami mastnega mleka.
Svoje zasluženo mesto si je pa limona priborila tudi v gospodinjstvu. Medenino očisti bolje in hitreje kakor vsa druga čistila, ki jih kupiš za drag denar. Je izvrstno belilo za porumenelo slamo na slamnikih, bodisi ženskih ali moških. Prav priporočljiva je pa tudi kot zabela za solate namesto kisa.
Limone so na trgu vse leto. a včasih njih cena tako poskoči, da je dobro, ako poznamo nekaj receptov za konzerviranje limon. Izbrala sem med najboljšimi kar najcenejše in najbolj praktične.
Kako konzerviraš limone: kupi lepe, popolnoma zdrave limone, jih zloži v velik lončen lonec in polij do vrha s svežo vodo. Premenjai vodo vsaka dva, tri dni. Tako bodo ostale limone dolgo sveže.
Limonada v prahu za vroče dni: sladkor v koščkih z vso močjo drgni ob limonovo lupino, tako da se navzame limonovega duha. Pri tem porabiš okoli šest limon in nadišaviš četrt kilograma sladkorja. Daj ga sušit, potlej pa ga stolči v prah. Primešaj 5 gramov limonove kisline, dobiš jo v vseh drogerijah in 25 gramov sode bikarbone. Ta prah streseš v papdrnite vrečice po 50 gramov v vsako vrečico. Vsako vrečico zaviješ še v bel papir. Shraniš jih v pločevinasti škatli. Poleti, ko je vročina, porabiš prah namesto limonovega soka za limonado.
AIi si želiš poceni šampanjcat Stresi prah iz ene vrečice v liter belega vina, primešaj 4 grame vinske kisline, dobiš jo v vseh drogerijah, zamaši steklenico in jo dobro premešaj. Nesi na mizo. Nihče izmed gostov ti ne bo verjel, da ne Pije pravega šampanjca. Vsakdo te bo prosil za recept te izvrstne pijače.
Sherlock Holmes je posegel vmes
MALENKOSTI, KI ODLOČAJO O ŽIIVLJENJU IN SMRTI
Ali je mojstrski detektiv, ki iz nevidnih indicijev splete gosto mrežo dokazov okrog zločinca samo osebnost iz romana! Aid so mikroskop in obločnice odvzele vlogo nekdanji romantiki in laboratorij napravile za odločilno kriminalno bojišče! Da fantazija, bistrovidnost in dar opazovanja omogočijo današnjemu Sherlock Holmesu, igrati po vzoru svojega prednika iz literature, bodo dokazali naslednji primeri, kd so vzeti iz resničnega življenja-
SESALNIK ZA PRAH DELA ČUDEŽE
Parizu so našli tolpo ponarejevalcev
kd je veliko francoskih mest pre-
.	___• •_J ;_I 1-1	T>„{	sneli.
V
denarja, —	——- -—~— - ..
piLavila s svojimi izdelki. Pri prvem zašli-feanju so trdovratno tajili dejanje.
Takrat je pa stopil na prizorišče mož iz kriminalnega laboratorija. S seboj je prinesel majhen, posebno sestavljen sesalec za prah in je z njegovo pomočjo iz oblek obtožen«
nahajali tudi delci cinka, ant iv svinca, torej prav tiste kovine, ki so jih uporabljali za ponarejanje denarja.
Člani tolpe so strmeli od presenečenja, ko jim niso dokazali samo njihovega dejanja, temveč jim našteli natančne sestavine* njihovega »blaga« in jim ni preostalo drugega, kakor da so dejanje priznali in se za dalj časa preselili v ječo.
Mestno gledališče »Lojze Hobkraut« Trbovlje V soboto, dne 2. februarja 1952 ob 19.50 v Delavskem domu, Dickensov
CVRCEK ZA OGNJIŠČEM«
(druga repriza)
cene običajne — vstopnice v predprodaji v knjigarni Državne založbe.
UMIVANJE GLAVE IN NJEGOVE POSLEDICE
V Marseillu so nekega dne našli bombo; policija je osumila nekega moškega, ki so ga videli v usodnem času na kraju dejanja. Strahovito ogorčen je vse tajil. Edmond Lo. card, slavni kriminalni kemik, mu je pa zlil na glavo nekaj litrov alkohola, mu temeljito izmil goste, kodraste lase in potlej tekočino zlil v stekleno posodo. Odcedek je preiskal z mikroskopom in je v njem našel sledi razstreliva, ki je bila z njim napolnjena bomba.
Proti* temu dokazu ni pomagala nobena laž. Obtoženoa so obsodili na dolgotrajno ječo.
ALI 2E VEŠ
da bo tudi letos v Trbovljah pustna maškerada?
TRDOVRATNOST PRIVEDE DO CILJA
Pri neki veliki londonski banki je nekdo predložil ček. Imel jo podpis znanega trgovca z umetninami in je bil izpolnjen za več tisoč funtov šterlimgov. Podpis je bil pravilen in možu. ki je prinesel ček, so brez obotavljanja izplačali veliko vsoto. Nekaj dni nato se je izkazalo, da je bil pod. pis dovršeno ponarejen.
Posvarili so banke. A že Čez kratek čas se je skrivnostnemu ponarejevalcu čekov posrečil nov poskus. To pet sta bili oškodovani celo dve banki. Policija je zaman poizvedovala za storHcem. Stvar je prevzel
eden najboljših detektivov Sootland Tarda.
Od vseh treh oškodovancev je zahteval natančen seznam njihovih prijateljev in znancev. Njegovo pozornost je zbudilo eno samo ime na vseh treh seznamih. To je bilo inie nekega pohabljenca, ki je v svetovni vojni izgubil desno roko. Tudi njegova leva roka se ne more premikati. Praktično bi morali tega moža izločiti iz seznama sum-ljivoev. To pa tembolj, ker nobeden izmed bančnih blagajnikov ni mogel v njem spo. znati prejemnika prisleparjenega denarja.
Detektiv 6e je pa zagrizel v to smer. Zadostoval mu je njegov kriminalni instinkt, da je invalida opazoval še dalje. Na skrivaj je šel celo za njim na Riviero. Dva tedna
ni mogel odkriti ničesar sumljivega. Nekega dne je opazil, kako možak z neizrekljivo spretnostjo premika prste na nogah, kako z njimi pobira majhne kamenčke in sestavlja cel mozaik. Takrat mu je šinilo v glavo. Ali ne bi mogel ta pohabljenec ponarediti podpisa z . .. nogo!
Poizvedel je v bolnišnici, ki se je v njej njega dni zdravil možak.
Tamkaj je zvedel, da se je bil osumljenec res več mesecev z največjo žllavostjo vadil, da bi lahko tudi težje stvari opravljal z nogo. Z nogo je lahko pisal, si prižgal cigareto, in jedel s priborom. V bolnišnici so si od tega umetnika vzeli za spomin celo njegove poskuse v pisanju.
Sum je bil torej upravičen. Pri zaslišanju je »mož brez roke« priznal, da je ponaredil čeke na imena svojih znancev in denar dvignil s pomočjo svojega pajdaša.
NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO
E
Na pobudo agilnih športnikov Iz odseka za notranje zadeve pri OLO Trbovlje so se zbrali pred kratkim športniki in prijatelji športa iz pravosodnih ustanov v Trbovljah, da ustanove kolektiv, ki naj razgiba športno življenje v Trbovljah. Glavni namen inlcla-torjev je bil zbuditi zanimanje za šport in išivlti tista področja športne dejavnosti, v Trbovljah ali životarijo ali pa spe spanje pravičnega. Zbrati okrog teh vrst športa uslužbence pravosodnih ustanov In ustanov notranje uprave kakor tudi vse dobre in zavedne državljane, zlasti pa mladino, je bil drugi namen teh lnlciatorjev.
Ustanovni občni zbor, ki se ga Je udeležilo okrog M tovarišev, je pokazal, ds Je dosti dobrevolje ln ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za dvig flzkul-turnega življenja v revirjih. Sklenili so, da ustanove aktiv športnega društva »Triglav«, ki bo gojil atletiko, rokoborbo in samoobrambo, odbojko, kegljanje, namizni tenis in šah. Že na prvi seji novoizvoljenega odbora, ki mu načeluje major Lovro Guštin, so povabili k pristopu In sodelovanju tudi strelsko družino »Vilija Vreska«, ki Je živela dosedaj kot samostojna športna enota članov LM.
Plodna diskusija, ki se Je razvila na ustanovnem občnem zboru o delu ln nalogah aktiva, ter pripravljenost in delovni elan tovarišev, ki so prevzeli v aktivu posamezne naloge, kakor tudi volja vseh navzočih, ki želijo živahnejše življenje na športnem torišču, so pokazali, da Je ta nova športna ustanova v Trbovljah sposobna šivetl ln se razvijati tn da je bila ustanovitev te šport ne enote/ nujno potrebna.
Vzorno sestavljena pravila, ki Jih Je Iniciativni odbor na občnem zboru predložil v
če verjameteali ne
V	Ameriki so iznašli avtomat za posredovanje zakona.’ Človek gre do avtomata, vrže notri 20 centov in iz aparata zleti 10 fotografij žensk ali moških, ki bi se radi poročili. Na slikah je napisan natančen naslov, kakor tudi pogoji za zakon. Na ženskih fotografijah je označena dota, na moških pa mesečni prejemki in poklic.
*
V	Italiji se je nekaj kmečkih mladeničev dogovorilo, kako se bodo maščevali dekletu, ki ui bilo zvesto. Počakali so jo na nekem vogalu, ko je šla s svojega ljubezenskega sestanka. S silo so jo odnesli v bližnji gozd. kjer so ji odrezali lase in jo celo namazali z rdečo barvo. Vaška letopica je te dni proti njim vložila tožbo in zahteva odškodnino za izgubljeno lepoto.
REŠITEV ZADNJ6 KRIŽANKE
Vodoravno: 3. oda. 6. Ave, 8. seno. 10. Amen, 11. otava, 18. anode, 14. ve, 15. Itaka 16. ar, 17. ura, 18. old. 20. oka, 21. Irt. 23 na. 24. ve, 25. ano. 27. Ren, 29. Adov, 31. bon, 33. ©1, 85. rečem, 36. lj, 87. veper, 89. Tunis, 41. Šved, 42 list. 43. kis, 44. čer.
Navpično: 1. Kosovo, 2. Venera, 4. dete. 5. Ana, 6. amo, 7. veda, 9. ovira. 10. anali. 12 ata, 13. ako. 17. zvijač«. 19. drven, 20. ona. 22. ten, 26. Odred. 27. Romu!. 28 Bevško. 30. oer, 31. bet, 32. Ojstro, 34 levi, 86. lise, 38. pes, 40. nič.
Srednji lik, vodoravno: II. kes. IV. Nizam, V. tur; navpično: I. Vezuv, II. kit, III. Sar.
sprejetje, jamčijo, da bo ta aktiv v svojih vrstah vzgajal klene, zdrave in predane graditelje in branitelje Titove Jugoslavije.
Trboveljski športniki, posebno pa mladina, toplo pozdravljajo to pobudo; prepričani so, da bo ta aktiv ob sodelovanju vseh zrasel v močan športni kolektiv.
Obisk v Novem Celju
Mestni odbor OF Trbovlje je na pobudo komiteja KPS Trbovlje organiziral v soboto, 26. januarja, ohisk zdravilišča v Novem Celju. Tamkaj se zdravi deset Trboveljčanov, med njimi dvoje otrok. V delegaciji so bili predsednik MLO Trbovlje, tov. Dominik Kužnik, predsednik Mestnega odbora OF Trbovlje, tov. Ivan Dolinar, ln zaščitna sestra tovarišica Vanellljeva.
V Novem Celju so odposlanci obdarili domače Trboveljčane z darili in Izročili še vsakemu nekaj denarja. V prijetnem razgovoru so ostali dalj časa z bolniki ln upravnikom zdravilišča, tov. Kopačem, nato na s* že v pozni večerni url poslovili od njih.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal prvi slovenski mladinski film
KEKEC
Predstave od četrtka do ponedeljka; ob delavnikih ob 5. In 7. url, v nedeljo ob 3., 5. in 7. url.
Šolske predstave:
V soboto ob 9. uri dop. za gimnazijo in okoliške šole; v soboto ob 3. uri pop. za gimnazijo; v nedeljo ob 9. uri dop. za rud. in kovin, šolo; v ponedeljek ob 11. uri dop. In ob 3. uri pop. za šolo Trbovlje I; v torek ob 11. url dop. za šolo Trbovlje II
Magazin Steklarne v Hrastniku
nudi potrošnikom vsakovrstno blago, živila, galanterijo, manu-fakturno in drugo blago — po najnižjih dnevnih cenah
Obiščite nas in prepričajte se samo o dobri postrežbi in prvovrstnem blagu!
POZOR!
Rudniška restavracija
v Trbovljah
s svojim
BIFEJEM, KAVARNO IN RESTAVRACIJO
■
I
■
i
I
■
3 ■

bo nudila svojim cenjenim gostom tudi v bodoče dobra jedila in izbrane pijače po ugodnih cenah in v zadostni izbiri!
VSE ZA SOLIDNO POSTREŽBO.!
Delovni kolektiv Rudniške restavracije
OBJAVE
MESTNO GRADBENO PODJETJE »MEGRAD«. TRBOVLJE sprejme v službo pridnega ln treznega konjskega hlapca, ki ima veselje in ljubezen do konj. Plača po uredbi, stanovanje na razpolago. V poštev pridejo tudi upokojenci. Zglasiti se je do 15. februarja na MLO Trbovlje, soba št. 13.
ESPERANTSKO DRUŠTVO V TRBOVLJAH bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 6. februarja t. 1, ob 6.30 zvečer v osnovni šoli v Trbovljah II.
Vabljeni vsi stari in novi člani ln prijatelji!	P
POZIV
Lastniki novozgrajenih stanovanjskih hišic. v katere so se že ali pa se bodo v kratkem vselili ter še nimajo dovoljenja, se pozivajo, da zaprosijo za izdajo uporabnega dovoljenja. — Pravilno taksirane vloge (30 + 150 din) je vložiti pri OLO Trbovlje, poverjeništvo za lokalno gospodarstvo do 29. februarja 1952.
Opozarjamo prizadete, da bomo po tem terminu uvedli kazenske postopke po Te-Sel3?.1,/D,uredbi. ° Kra<Jnti (Ur. liet FLRJ št. 46/48). — Iz pisarne Poverjeništva za lokalno gospodarstvo.
PREKLIC
Podpisana preklicujem žaljivko »afna«, ki sem jo izrekla dne 7. JanuaTja t. 1. pa--d hišo v Lokah št. 68 proti tov. Mariji Omahne, stanujoči v tej hiši. — Julijana Logar, a. r.
IZJAVA
poti, da ml I_ ,	-J ul ukradla
preobleke za pornloo ob pranju na Polaju dne 10. januarja t. 1. — Marija Omahne, a. r.
IZJAVA
Julijana Logar. Marij« Omahne in Rozalij« Grobler, vso iz Trbovelj - Loke 68, smo izjavile v pisarni MLO Trbovlje, da preklicujemo vse ena proti drugi izrečeno žaljivke ter izjavljamo, da se ne bomo žalile. Hkrati izjavljamo, da bomo odslej živelo kot dobre sosede.
Ureja uredniški od boi - Odgovorni urednik Stane Buštai — Naslov uredništva: Trbovlje, uprav« rudnika Trbovlje Hrastnik - Telefon 'tev “ - Bunčnl račno prt KB Trbovlje itev. 61« 1-95334 M - Tlak tiskarn* »Ljudska pravica, * Ljubljani - Poštnin« plačana v gotovini - Četrtletna naročnina «0 din. polletna 120 din oeloletn« mu din - »Za-savakl veatnlk« Ishaia vsak četrtek — Oopla* sprejuinamo do vsakega ponedeljka do U. oie dopoldne
Podpisana Izjavljam po tej tov. Rozalija Grobler iz Trbovelj ni