Poštnina plačana t gotovini.
Leto IX. Ste«. 256
U Ljublioni, v petek U. novembra I9Z7.
Cena Din t
Izhaja vsaJt dan popoldne, izrzemši nedelje in praznike. — lnserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dozovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod« velja   letno v  Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
koaliciji!
Pozornost vseh političnih krogov je osredotočena na to akcijo. -— Soglasje g. Davidovića in nezadovoljnih radikalov. — Vsebina definitivne resolucije o osnovanju koalicije.
— Beograd. 10. novembra. Pozornost političnih krogov je še vedno osredotočena na snovanje seljaško-demo-kratske koalicije. Povsod pripisujejo tej novi parlamentarni formaciji veliko važnost in vidijo v njej ne samo začasno grupacijo parlamentarnih sil, marveč trajno koalicijo med obema strankama, ki sta že z dosedanjim skupnim nastopom pokazali resno voljo za uspešno in enotno delo. Vtis. ki ga je napravil na javnost že dosedanji enotni nastop obeh skupin, je šc bolj pojačil prepričanje, da pomeni ta kalicija novo pot k ozdravitvi naših notranjepolitičnih razmer in povratek k parlamentarizmu.
Dejstvo, da odobrava novo formacijo tudi g Davidovič. s katerim so voditelji opozicije v stalnih stikih, je vzbudilo v vladnih krogih upravičeno bojazen, da je to priče tek nove pregrupa-ciie v parlamentu, ki mora neminovno dovesti do padca sedanjega režrma. Vladni krogi vidijo v seljaško demokratski koaliciji temelj bodoče koncentracije, za katero so podani vsi pogoji in ki je ustvarljiva takoj, ko odstopi ali pade sedanja vlada.
Opaža pa se, da tudi v radikalnih vrstah nekateri politiki simpatično pozdravljajo to zvezo, ker upajo, da bo ta koalicija v veliki meri pripomogla k temu, da pride čimprej do razčiščenja notranjega položaja. Dejstvo, da sta na včerajšnji seji Narodne skupščine vodja centrumašev Nikola Uzunovič in pa-šičevec Puniša Račić javno nastopila proti vladi in da je bil izvoljen Nastas Petrovič v skupščinske odbore za pretres zakonskih predlogov na listi SDS, tolmačijo v političnih krogih splošno kot dokaz, da vladajo med inicijatorji demokratsko-seljaške koalicije in radi-kalskrmi nezadovoljneži zelo tesni stiki.
Včeraj so delegatje SDS in HSS definitivno sestavili tekst resolucije, ki bo predložena današnji skupni seji obeh klubov v končno odobritev. V resolu-
ciji se omenjajo uvodoma dogodki zadnjega časa, ki so dovedli do ožjih sti-kiov med obema strankama . Nadalje omenja resolucija predlog opozicije demokratski zajednici za ustvaritev enotne demokratske fronte. Ker iz znanih dogodkov do nje ni prišlo, a zahteva politična situacija čim prejšnjo združitev demokratskih elementov v državi in v parlamentu, sta se oba kluba dogovorila za kar najtensejše sodelovanje, ki se v praksi že izvaja. Da se ta solidarnost dokumentira tudi na zunaj, sta se oba kluba sporazumela, da ustvarita enotno parlamentarno formacijo, ki se bo nazivala »seljaško demokratska koalicija«. Koalicija bo v vseh vprašea-njih nastopala enotno. Vodstvo bo v rokah osemčlanskega eksekutivnega odbora, v katerem bosta imela oba kluba paritetno zastopstvo, predsedovala pa bosta menjaje gg. Pribičevič in Radič.
Kluha se obvezujeta ,da ne stopita v nobeno vlado, ki ne bi pomenila pre-membe sedanjega sistema in režima v smislu intencij njune politike. Obvezujeta se nadalje, da drug brez drugega ne skleneta nobene koalicije ali siceršnje kombinacije s kako tretjo skupino.
Danes dopoldne je posetil g. Pribičevič šefa Demokratske zajednice gosp. Davidoviča ter ga obvestil o sklepih obeh klubov. Kakor izve vaš poročevalec, je g. Davidovič brez pridržka odobril to akcijo in naglasi!, da vidi v tem le korak naprej k ujedinjenju vseh demokratskih sil v državi.
Popoldne ob 17 se bo vršila skupna seja klubov HSS in SDS. na kateri bo resolucija definitivno odobrena. O dogovorih sta oba kluba že podrobno obveščena, tako da bo sprejeta resolucija brez debate. V bistvu pomeni seljaško-demokratska koalicija enotno fronto celokupne opozicije, ker pripadajo klubu HSS tudi zemljoradnik! in črnogorska stranka.
Seia Narodne skupščine
Vladna večina mehanično odklanja opozicijske predloge in ne kaže za skupščinsko delo nikakega zanimanja. — Današnja seja je bila radi brezprižnosti vladnih poslancev otvorjena še le z
dveurnim zakašnjenjem.
—Beograd, 10. novembra. Včerajšnja dopoldanska seia Narodne skupščine je trajala preko 13. ure. V imenu vlade je poljedelski minister dr. Stankovič odklonil nujnost predloga ^a regulacijo kmečkih dolgov; radi tega je predlog odklonila seveda tudi vladna večina.
Tudi naslednji nujni predlog St. Radića, ki je predlagal določitev delokroga oblastnih saanouprav, je vladna večina odklonila, dasi je morala priznati, da oblastne samouprave vse dotlej ne morejo redno poslovati, dokler ni rešeno to vprašanje.
V i m eni u zemljoradnik o v je zahteval poslanec Vujić parlamentarno anketo, ki naj preišče zlorabe pri občinskih volitvah v Vojvodini. Vladna večina je tudi ta njegov predlog odklonila.
Sele na popoldainsiki seji, ki se je začela ob 17. uri, je Narodna skupščina prešla na dnevni red.O predlogu verifikacijskega odbora, da lahko poslanci obdrie tudi svoje funkcije kot župani občin, se je razvila precej živahna debata, v kateri je vzbudilo zlasti veliko pozornost dejstvo, da sta nastopila proti vladnemu predlogu tudi dva radikala in sicer Nikola Uzunovič in Puniša Račić. Ostale točke dnevnega reda so bile rešene sporazumno. Izvoljeni so brli odbori za predloge zunanjega odbora, pregrupiranje občin in o likvidaciji kmečkih meničnih dolgov. Značilno je, da je bil Nastas Petrovi§ v te odbore izvoljen na listi SDS. Seja je bila nato zaključena in napovedana prihodnja seja za danes dopoldne.
Današnja seja
Današnia dopoldanska seja se je pričela pravzaprav šele ob 11., dasiravno je bila napovedana za 9. uro. Predsednik je sicer ob 10. sejo otvoril, navzočih pa je bilo vsega komaj 40, večinoma opozicijonalnih poslancev, tako da ni bilo kvoruma. Šele okrog 11. ure se je zbralo v Narodni skupščini do 180 poslancev, ko so skupščinski nameščenci na vseh koncih in krajih poiskali vladne poslance, da so prišli na sejo.
Na dnevnem redu današnje seje je bila interpelacija socialističnega poslanca g. Petejana glede borz dela, delavske zaščite in brezposelnih podpor. V interpelaciji kritizira interpelant brezbrižnost   vlade z*
delavske zadeve m poudarja, da je delavstvo zbralo že nad 40 milijonov dinarjev v fond za brezposelne, da pa vlada še do danes ni smatrala za potrebno, da bj izdala pravilnik za delitev teh podpor. Prav tako postopa vlada tudi z drugimi delavskimi institucijami. Borze dela se ukinjajo, zakon o za^jti delavstva pa izigrava najbolj vlada in država sama.
Na interpelacijo je podal minister za socijalno politiko dr. Gosar zelo kratek odgovor, v katerem je našteval, kaj vse se je doslej v tej smeri izvršilo. Ministrov odgovor ni mogel navesti niti tega, kaj namerava storiti sedanja vlada, da popravi delavstvu storjene krivice in mu zasigura redno poslovanje socijalno - političnih institucij. Seja je bila nato ob 12. uri prekinjena in se nadaljuje popoldne ob 16.
Na jutrišnji seji NaTodne skupščine bo razprava o zakonskem predlogu dr. Budi-savljevića glede spremembe zakona o občinah za Hrvatsko in Slavonijo ter predlog glede postavitve spomenika generalu Kovačeviču. Seje Narodne skupščine bodo nato odgođene do 20. novembra.
Kakor pa se izve, se zavzemajo vladni radikali za to, da bi se zasedanje Narodne skupščine odgodilo do STede januaTJa ter da bi Narodna skupščina že sedaj nastopila božične počitnice. Tej nameri pa se protivilo demokrati.
Kralj in kraljica se nastanita za dva mesca v Zagrebu
— Zagreb, 10. novembra. Današnji »Jutarnji list« poroča, da bo kraljeva dvojica prebila letošnjo zimo vsaj eden ali dva meseca v Zagrebu. Po informacijah omenjenega lista se je razpravljalo o tem že o priliki bivanja kraljevskega para na Bledu. S hrvatske strani se je že ponovno izrazila ta želja posebno še z ozirom na to* da prebije kraljeva rodbina vsako leto par mesecev v Sloveniji. Dvor bo za Časa bivanja v Zagrebu nastanjen v bivšem Danskem dvorcu, kjer se bo vršil tudi dvomi ples, katerega se udeleži celokupni diplomatski zbor. Kralj fn kraljica prispeta v Zagreb sredi januarja
Na povratku iz Pariza in Londona obišče Marinković Rim
Po pariških vesteh bo zunanji minister dr. Marinković po podpisu pogodbe s Francijo odpotoval v London, da se sestane s Čhamberlainom, na povratku pa v Italiji konferiral z Mussoli-
nijem
— Pariz, 10. novembra. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov bo jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković po podpisu prijateljske pogodbe s Francijo odpotoval iz Pariza v London, kjer se sestane s Čhamberlainom. Definitivni dogovor glede tega sestanka bo sklenjen med diplomati v Parizu.
Namen londonskega potovanja dr. Marinkoviča točno še ni znan. Domneva se, da bo dr. Marinković ob tej priliki podčrtal željo Jugoslavije za ohranitev miru in normalizacijo odnošajev z vsemi sosednjimi državami, zlasti z ozirom na zadnje dogodke na Balkanu in v zvezi s postopanjem Italije in Bol-
garije, katerih zunanja politika je vedno očitneje naperjena proti Jugoslaviji ter ogroža mir v tem jugovzhodnem delu Evrope.
Kakor poroča »Petit Parisien«. bo dr. Marinković na povratku iz Pariza odnosno Londona odpotoval v Rim, kjer se sestane z Mussolinijem. V diplomatskih krogih se zatrjuje ,da je jugoslovenski poslanik v Rimu g. Raić že dobil nalog, naj se z Mussolinijem dogovori glede tega sestanka. V diplomatskih krogih vlada za ta sestanek osobito zanimanje. Domneva se, da bo ta sestanek v zvezi s prizadevanjem Anglije, da bi prišlo do pomirjenja med Jugoslavijo in Italijo.
Prijateljska pogodba s Francijo
Važen dogodek v evropski politiki« — Izrazito miroljubna tendenca« — Manifestacija že obstoječega jugoslovensko-iranco-skega prijateljstva. — Nepotrebno razburjenje v Italiji. —
Čeprav pomeni podpis francosko-ju-goslovenske pogodbe le potrditev dosedanje vseskozi miroljubne francoske in jugoslovenske politike in ost te pogodbe ni naperjena proti nikomur, izvzemši onega, ki bi hotel storiti zločin in zanetiti novo vojno, vendar ta potrditev medsebojnega prijateljstva in zvestobe, zapečatene s krvjo na bojnem polju, ni samo formalnost, temveč dogodek velike važnost za vso Evropo.
V času, v katerem ponekod preob-jestno pohlepni nacionalizem skuša kaliti sporazum med narodi, moramo vsak pojav prisrčno pozdraviti, kojega namen je, utrditi mir v trzavici povojne Evrope.
Presenečenje, ki ga je ponekod izzvala ta pogodba, je skoroda popolnoma neutemeljeno, kajti ta pogodba ne pomeni prav za prav ničesar drugega kakor nekako kodifikacijo že dalj časa obstoječih odnpšajev. Zunanje politični cilji obeh držav imajo že dolgo mnogo vzporednih potez Obe težita predvsem za tem, da se vzdrži stanje, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, in da se na podlagi tega stanja doseže čimprej ozdravljenje bolnih evropskih razmer.
Popolnoma slične pogodbe je Francija sklenila pred leti s Cehoslovaško in Poljsko, in kakor ti dve državi veže tudi nas s Francijo čut hvaležnosti radi dosežene osamosvojitve. Zato so naši cilji sicer ne popolnoma kongru-entni, vendar pa zelo slični.
S to pogodbo sta Francija in Jugoslavija pismeno fiksirali nekako obrambno zvezo, ki jo oživljajo medsebojni življenski interesi. Obe državi se zavezujeta, da bosta spoštovali vse mednarodne pogodbe, tembolj, ker tvorijo te podlago Društva narodov.
Podlaga je torej vidna manifestacija že prejšnjega jugoslovensko-fran-coskega prijateljstva, ki je velikega pomena za vzdržavanje evropskega miru in za sanacijo povojnih razmer. Mogočen pa bo njen vpliv tudi za pomen in bodočnost Male antante, ki je pri tej pogodbi neposredno interesirana.
Utis, ki ga je napravila pogodba v Evropi, je velik. Splošno se pozdravlja ta zveza kot garancija za evropski mir in ugoden razvoj naše kraljevine.
Ponovno naglašamo, da ni naperjena proti nikomur, temveč je samo sredstvo za obvarovanje miru ter izraz francosko-jugoslovenskega prijateljstva.
V Italiji je vzbudila pogodba veliko nezadovoljstvo, dasiravno povdarjajo francoski, kakor tudi jugoslovenski glasovi, da ne vsebuje prav ničesar, kar bi bilo v nasprotju z italijansko-jugoslo-venskimi odnošaji. Sicer je pa to ponovitev iste nezadovoljnosti, ki se je pokazala po laškem časopisju tudi o priliki podpisa češkoslovaško-francoske pogodbe in vendar enako tudi ta ni vsebovala ničesar, kar bi bilo v nasprotju z dogovorom med Italijo in Češkoslovaško. P. V. B.
Začetek procesa proti Manoilescu
Napetost v romunski javnosti — Vlada hoče sodno razpravo pospešiti in jo že jutri zaključiti. — Poostrena cenzura za poročanje o procesu — Napoved novih senzacijonalnih odkritij
— Bukarešta, 10. novembra. Danes je pričel pred vojnim sodiščem proces proti Manoilescu, ki je obtožen veleizdaje in zarote proti mladoletnemu kralju Mihajlu. Viadnik krogi so odločeni, da proces čimbolj pospešijo. Zatrjuje se, da bo trajal vsega samo dva dni ter da bo že lutri pozno ponoči izrečena obsodba. Zakon o zaščiti države predvideva za dejanja, katerih Je obtožen Manoilescu* smrtno kazen.
Zatrjuje se, da je vlada izdala aretacij-sko povelje tudi proti bivšemu prosvetnemu ministru Gogu, ki je baje zapleten v Ma-noilescovo afero. Policija je izvršila več hišnih preiskav, ki pa niso rodile važeljeniu uspehov, zato je vlada, baje na intervencijo generala Avaresca, aretadjsko povelje zopet umaknila. Liberalni listi naglašajo, da je Goga eden glavnih krivcev in da je on dal inicijativo za priprave, ki jih je izvršil Manoilescu, da bi spravil princa Karla na rumunski prestol.
Obrambo obtoženega Manoilescua je poleg drugih najodločnejših rumunskih odvetnikov prevzel tudi vodja narodno - selja-ške stranke prof. Jorga. Zatriuje se, da bo Jorga ob priliki razprave podal senzacijo-nelne podatke o delovanju raznih političnih oseb, ki zavzemajo visok položaj tudi pod današnjim režimom, dasi so zelo kompromitirane. Za proces viada v vsej Rum uniji veliko zanimanje. Zdi se, da je vlada baš radi odkritij, do katerih lahko dovede ta proces, znova uvedla strogo cenzuro in
bodo smeli listi poročati samo to, kar bo všeč sedanjemu režimu. Večino prič, ki so se deloma prostovoljno javile, je sodišče odklonilo. Proces bo izveden skoraj izključno le na podlagi zaplenjenih dokumentov, na katerih sloni tudi vsa obtožnica.
— Bukarešta, 10. novembra. Povodom razprave proti Manoilesciju je izdala ru-munska vlada najstrožje varnostne odredbe. K razpravi je pripuščeno le omejeno število oseb. Občinstvu je dostop k razpravi sploh zabranjen.
STROGE ODREDBE PROTI KARLISTOM V RUMUNIJI
— Bukarešta, 10. novembra. Romunska vlada je posegla po nenavadnem sredstvu, da diskreditira propagando princa Karla. Namerava namreč obelodaniti njegova ljubavna pisma v nameri, da ga desavvira v javnosti. Romunska zbornica je sprejela zakonski načrt, ki zabranjuje vsako propagando in moteno-e javnega reda m miru v zvezi z akcijo karlistov in ki predvideva zelo ostre kazni.
VIHARJI NA PORTUGAL-SKEM
— Lizbona. 10. novembra. V vsej Portugalski divjajo strahoviti viharji. Ladje na morju in na rekah so v veliki stiski. Več parnikov je vihar potopil. O usodi posadk ni ničesar znaiega. Včeraj zgodaj zjutraj je bil zabeležen tudi lahen potre*
Iz pestre ljubljanske kronike
Prenočišča   prodajalcev srečk. Vesela vdova.
Danes ob zgodnjih jutranjih urah ie p<>-Lctja izvršila racijo po nekaterih javnih prenočiščih in po kozolcih in šupah v predmestjih. Oddelki varnostnih straž in detektivi so perlustrirali vsa ta zatočišča izgubljencev i.u nesrečnikov. Policija je prijela kar osem sumljivih tipov. Pod nekim kozolcem na Ilovici je dobila kar skupaj 4 mladeniče, ki so sicer že zapisani v črnih bukvah policije, vendar pa ne t>a> kot posebno nevarni. Skušajo se namreč preživljati s Prodajanje« ^rečk. kar pa je sila nedoblčkanostn posel. Mimo so sledili stražnikom visok; .lanez, ki meče prem c, inali Tine. ki je povedal, »da je državni agent srečk-, čokati Filip, ki potnic okroz in srečke prodaja, in m-šič.iMi Torte, ki iiče ^rečo po Ljubljani.
Zelo interesantno ptKHoo pa le pri per-lus traci i i prenočišč izsledil in vjel policijski agent, ki je kontroliral tujce po šentjakobskem okraju. V neki gostilni jc zjutraj pozdravil okoli 40 let staro vdovo Terezijo K., doma tam nek;L- \z /dene Stta-jerske. Vdova Reza je posetil.i bogate r >d-bine po mestu i:: razne biroje. Po pozdravu je vsem pripovedovala vedno isto pečeni: »Prosim lepo za podporo. Sem vdova Včeraj mi je v Šiški umrl mo/. Bil ie /e le o dni bolan na jetiki.« Reve se je Vlak »-milil ter ji podari! po par dinarjev. Zvečer je postala žalostna vdova Reza vesela vJo-vica in je plačevala prijateljicam in *e raje prijateljem za večerjo in pijačo. Zvečer pri ruinem vincu ni hotela biti Re/a beradica, marveč bogata posestn ca tam i/ zelene Štajerske, ki ima doma lepe vinograde in polne kleti dobrega kipečeca moSta. Pr i je samo v IJubljano, da proda komu po dobri ceni mošt
Prebudil jo je.
Na  policiji  so danes  pri  Rezi našli nad ."300 Din gotovine in kovček, poln Ic-pesa perila in obleke, \do\o samo pa oddali sodniji
Nove stavke v Nemčiji
— Berlin. 10. novembra. Včeraj je izbruhnila delna slavka v berlinski kovinski industriji. Kovinski drlavri zahtevajo !•">% zvišanje mezd, kar pa delodajalci odločno odklaujajo. Pogajanja za dosego kompromisa so ostala doslej bre£Usj>eJna. C'e do ponedeljku ne bo prišlo do spoi a/.uma. tw> proglašena generalna stavka, ki bo zavzela, kakor vse kaže, velike dimenzije. Tudi v porenjski tekstilni industriji grori stavka. Pogajanja, ki se vodijo že več tednov, so se definitivno razbila in je bila včeraj izdana stavkovna parola. Skupno stavka doslej v tekstilni industriji 55.000 oV lavcev.
KlJIJf
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.54—13.57 (13.566), Curih 1094—1097   (1095.5),    Dunaj 8.006-
8.035 (8.02), London 276.35—277.15 (276.75), Xewvork 56.65—50.85 (56.75), Praga 10S.0S6 —168.836 (168.45, 168.425), Trst 309,42— 311.42 (309.25, 309.75).
Efekti: Celjska 104d. Ljubljanska kreditna 133 d, Kr. ind. dr. 375 d. Praštedio-na 890 d, Kreditni zavod 160 d, Veve* 133.1, Ruš« 280—295, Stavbna 56 d, šeSir 104 d.
Lesni trg. Tendenca nespremenjena. Zaključeno 2 vagona hrastovih pragov, l.Hti m, 13X18X19, fr. vag. meja po 19, 1 va«. bukovih plohov, ostrorobih, paralelnih, obeljenih, od 2 m naprej, 10^- od 1—1.90, Širina od 14 cm naprej, 75% prima. 3.5 sekunda, debelina 27, 40, 60 mm, fr. vag. na ki. post. po 800.
Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena, za turScico Se nadalje cVrsta. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA RORZ\.
Devize: London 276.35 — 277.15, Newyork 56.65 — 56.85, Milan 308.26 — 310.26, Curih 1094 — 1097, Berlin 1353.5 — 1356.5, Dunaj 799.25 — 802.25, Pratrn 168.025 — 168.825.
Efekti: 1% invest. pos. 1921 83.50. 2%% drž. rente za ratnu štetu 39&-390, Hipotekama banka 57—58, Ljubljanska kreditna 125. PraStediona 890. Trboveljska 48o —485, Vevče 136—137.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Devize: London 2536, New york 518.52, Pariz 20.3675.   Mila« 38.23. Berite 12332, Beograd 9.1375, Prag* 1G.37S.
096334
426961
73
Katastrofa v premogovniku
v Krmelju
Pož-ir v Venče-rovu* — Zasulo 3 rudarje, ki so potem zgoreli. — Reševalna akcija« — Nevarnost je sedaj odstranjena
Že včeraj je dobilo rudarsko poglavarstvo v Ljubljani kratko obvestilo, da se je v torek zgodila večja rudarska nesreča v premogovniku Krmelj — zt. Janž. ki je last veleindustrijalca g, Ja-kila i/. Karlovca. Katastrofa je zahtevala 3 človeške žrtve.
Že več dni je v 50 m globokem Ven-če-rovu. ki je eden izmed treh glavnih rovov krmeljskega premogovnika, gorel premog oziroma tlel. Požar se ip širil in so bili poslani v rov rudarji, da bi ga omejil oziroma popolnoma udu-šili. V rovu je bilo v noči od pondeljka na torek zaposlenih okoli 70 rudarjev. Od teh so bili trije rudarji zaposleni pri zajezitvi požara in sicer pri odkopnih delih nižje etaže, kjer je divjal ogenj. • Eden izmed teh rudarjev je delal pri odkopu, dva rudarja pa sta na progi počivala.
Med odkopom se je okoli 3.30 zjutraj vsuia z etaže na prostor, kjer so bili omenjeni trije rudarji, velika plast premoga in škriljevca. Pri delu zaposlenega rudarja je plast popolnoma podsula, drugima dvema, na progi počivajočima rudarjem pa je plast onemogočila izhod in rešitev iz jame. Postali so žrtve nesreče.
Na drugih krajih v Venčerovu zaposleni rudarji so se pravočasno rešili. Pričeli so nato takoj z reševalno akcijo, ki je trajala v torek celi dan do srede. Posrečilo se jim je rov na kraju ne-sreJe popolnoma zajeziti ter je vsaka nevarnost sedaj odstranjena. Voda v omenjeni rov ni udrla. Po dolgih naporih se je reševalni akciji posrečilo priti do zasutih rudarjev. Nudil se je grozen prizor. Vsi trije so bili popolnoma zogljeneli okostnjaki. Pobrali so jih in odnesli najprej iz jame. a pozneje v mrtvašnico v Tržišču, kjer so bili vsi trije doma. Vse tri žrtve so bile kmalu
identificirane in so sledeče:
Petje Martin, 301etni rudar, oženjen. Zapušča mlado ženo.
Ivan Hribar. 231etni sam. rudarski delavec.
Vinko Kolenc, 251etui samski rudar. — Vsi trije so stanovali v Tržišču.
Danes ob 9. dopoldne je bil v Tržišču veličasten pogreb vseh treh žrtev katastrofe Pogreba so se udeležili vsi prosti rudarji, rudarski delavci, pod-uradniki, uradniki in inženjerji premogovnika, kakor tudi ostalo okoličansko kmetsko prebivalstvo.
Danes dopoldne je prispel v Krmelj inž. Pehani iz Ljubljane, ki preiskuje, kako je katastrofa nastala in kdo jo je zakrivil.
O nesreči v krmeljskem rudniku smo prejeli še naslednje informativno poročilo:
V takozvanem Venčerovu so se vršila omejevalna dela. t. j. izoliranje vročega premoga od mrzlega. Tamkaj so bili zaposleni pri odkopu tudi 3 rudarji Nesreča se je dogodila na ta način, da se je sesul vroč premog z večjo množino škriljevca z višje etaže. Premog, ki je tlel, je popolnoma zasul 1 rudarja, ki je odkopaval. Druga *dva njegova dva tovariša sta bila na progi, kjer sta počivala. Tudi ta dva se nista mogla rešiti, ker je bil prostor v obsegu 4 m popolnoma zaprt in zasut. Vsi trije so bili v groznem položaju. Vročina in plini so jih začeli dušiti. Sprva so še klicali na pomoč, a klici so kmalu zamrli Postali so žrtve nesreče. Po napornhi reševalnih delih so jih v torek zvečer potegnili popolnoma sežga-r ne ven iz jame. Pogled nanje je bil pretresljiv.
Kako je nesreča nastala, bo dognala preiskava. Katastrofa je izzvala v vsej okolici veliko žalost in potrtost.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Pustolovščine trgovskega potnika. — Zapuščeno dete — Volkovi raztrgali dečka, — Strašna rodbinska drama
Nedavno smo poročali, da je za-grebška policija aretirala Arturja Schksingcrja, trgovskega potnika iz Madžarske. Prišel je iz Trsta v Zagreb in se nastanil v »Grand-hotelu«, kjer je takoj prevaril vratarja Horvata za veliko vsoto. Iz Zagreba je odšel v Banjaloko in Ogulin, kjer so ga orož* niki prijeli in odpeljali v Zagreb. Med potjo od kolodvora na policijsko di* rekcijo je Schlesinger zaužil nekaj ta* blet sublimata in se je pred vratmi di* rekcije zgrudil na tla. Ker je bilo nje* govo stanje nevarno, ga je rešilna po* staja odpeljala v bolnico. Po pardnev* nem zdravljenju je samomorilec ozdravel in so ga zopet oddali policiji, kjer je bil ponovno zaslišan. Schlesinger je slcparil ljudi na vse mo* goče načine. Rodil se je leta 1890.^ v Lcibiszu na Madžarskem. Pri zasliše--vanju je izjavil, da je prišel iz Trsta v Zagreb, da nakupi večjo količino drv za nekega tržaškega veletrgovca Ar* nolda Hirscha. Tako je dobil stike z zagrebško »Eksploatacijo d. d.« in se z njo pogodil za 1800 kub. m lesa za vsoto 195 tisoč švicarskih frank*v. Schlesinger seveda ni dal na račun niti prebite pare, ker mu iz Trsta še niso dospela akreditivna pisma. Ker pa ni imel denarja v naši valuti, je prosil tajnika lesne družbe »Eksploatacije«, naj mu posodi nekaj denarja, dokler ne dobi frankov iz Trsta. Tajnik je ta* koj sprevidel, da ima opravka z nevars nim sleparjem in mu ni dal denarja. V Zagrebu slepar ni imel sreče. Oslepa* ril je le vratarja Hrovata. Z večjim uspehom jc pustolovec deloval v SIo= veni j i, kjer je osleparil številne tvrd* kc in privatnike, ki trgujejo z lesom. Redarstvo jc brez uspeha poizvedovat lo, kje je Schlesingerjev družabnik Hirseh. Schlesinger pravi,    da    je v
Aleksandriji, kar pa ni verjetno. Slepar je tudi navedel, da stanuje v neki ulici na Dunaju, ki je sploh ni. Ker je policija končala zasliševanje sleparja Schlesingerja. ga je izročila sodišču. Po prestani kazni ga bodo izgnali iz naše države.
*
Večkrat se zgodi, da brezsrčni star* ši naprtijo svojega otroka drugim in nato neznano kam izginejo. Tak pri* mer se je dogodil te dni tudi v Saraje* vu. Zemka Mucič, žena Smajilova, stanujoča v Hulusini ulici, je prišla na policijo in pripovedovala cel roman o neki 61etni deklici, ki so jo starši za* pustili in mora sedaj zanjo skrbeti.
— Prvega tega meseca, — je pripo* vedovala Zemka, — je proti večeru nekdo potrkal na moja vrata.
*— Kdo je, sem vprašala.
— Jaz! je nekdo odgovoril.
— Kdo jaz?
— Jan siromašna žena z detetom, potnica, ki išče prenočišča pri dobrih ljudeh.
— Vstopi! ji reče Zemka in ji od* pre vrata. Sedli so k mizi in po večerji je potnica izpovedala svojo žalostno zgodbo. Nato so odšli spat. Drugo ju* tro ji je žena rekla, da bi rada nekaj nakupila v mestu in naj ostane deklica pri nji nekaj ur. Neznana mati je od* šla in se ni več vrnila. .
— Lepi efendijo, dete mi je pustila. A jaz sem dobrega srca in deklica naj ostane pri meni. dokler se ne najde brezsrčna mati.
Zapuščena deklica se imenuje Ton* ka. Njena izginula mati se pa baje piše Ivanka Gradac iz Opunjena. Policija jo sedaj išče.
★
V okolici Sv. Majdana v Bosni so se pojavile tolpe volkov, ki povzročajo
Jean de la H vre: 5 I |
500
»Tretjič: Neznanca in njegove Častnike pošljemo v Pariz, ker bo sklepal o njegovi usodi ministrski svet francoske države.
»Četrtič: Neznanec odgovori na te pogoje v svojem in v imenu svojih vojakov. O njegovem sklepu je treba nemudoma obvestiti vse bivše ljudi, Nato posadimo njega in njegove častnike v tri aeroplane in jih prepeljemo v glavni stan generala Mottiia.
Petič: Oni bivši ljudje, ki bi ne hoteli pristati na te pogoje, se lahko sami ubijejo, če ne žele biti Dokončani Z revolverji - strelami.
»To so pogoji za slučaj,  če bi se hotel Neznanec vdati.C
Fonograf je utihnil. Cez nekaj črsa je aparat nadaljeval:
»Za slučaj pa, da bi se Neznanec ne hotel udati:
»Deset minut bodo imeli častniki in vojaki po negativnem odgovoru časa, da poskačejo v morje in nriolavajo do aeroplanov. ki jih odpeljejo v glavni stan generala Mottiia. Če bo takih, ki pristanejo na omenjene pocoje, mnosro,
se lahko sami polaste Neznanca in upornih častnikov. Potem lahko opo-zore na to zračno eskadro. ki ne bo napadla trdnjave, dokler sami ne opravijo z uporniki.
»Če bi se oba tabora v desetih minutah po negativnem odgovoru ne spopadla, bo trdnjava sv. Jurija razdejana in vsi njeni prebivalci poginejo.
»Vsak poizkus napada na parlamentarca ali na aeroplane okrog trdnjave bo imel za posledico takoišnie razdejanje trdnjave.
»Fonograf dobi Neznanec, da bo slišal on in njegov odred še enkrat te pogoje. To je govoril ministrski svet francoske države. Pogoji so bili fono-grafirani ob navzočnosti vseh ministrov in podpisal iih stalni svet Evropske konfederacije. Za izpolnitev danih obljub jamčijo federirane države s svojo častjo in dostojanstvom.«
Fonograf je utihnil.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Naenkrat se je oglasil Neznapec. Pokazal je rdečelascu hrbet in spregovoril samozavestno:
— Dragi prijatelji, — se ie obrnil k častnikom in vojakom. — čuli ste, kaj vam predlagajo novi ljudje, kai zahtevajo od vas in kaj vam obetaio, če njihove pogoje odklonite. AH ste priprav-
kmetom veliko škodo. Dosedaj so vol* kvi napadali in trgali sam govedo, to pot so pa pograbili nekega 151etnega dečka Jova Stuparja.
Pokojni Jovo je čuval in paser*svo* je koze vedno v bližini hiše. Usodnega dne je čredo odgnal daleč na polje, da bi se bolje napasla. S seboj je imel tudi svojega ljubimca kozla, ki mu je bil veren drug in ga ni nikoli zapustil. Ne* nadoma se je pojavila čreda volkov, ki so napadli koze in jih razgnali na vse strani. Jovov kozel se ni hotel od* daljiti in so tudi njega napadle sestra* dane zveri. Jovo je branil svojega lju* bimca, kričal je in klical na pomoč; a nikogar ni bilo blizu. Volkovi so n& padli tudi dečka in ga popolnoma raz* trgali.
Jovina majka Milica jc našla šele naslednji dan v oozdu ostanke svoje* ga sina in njegovega ljubimca kozla.
V Vinkovcih se je ponoči 9. t. m. odigrala grozna rodbinska drama. Trgovec z umetnim cvetjem Anton Heinrich, notoričen alkoholik, se je zadnja leta s svojo ženo prepiral za vsako malenkost, tako, da je postalo zakonsko življenje pravi pekel. V torek zvečer je prišel zopet močno pijan domov. Žena in oba otroka so že ležali v postelji. Mož je ukazal otrokoma, da morata biti mirna, nato pa je pristopil k ženi. ji pritisnil glavo globoko v blazino, da ni mogla vpiti, ter ji pognal kroglo v sence. Bila je takoj mrtva. Preplašena otroka si nista upala niti dihati. Heinrich se je po zločinu oblekel v črno. položil na mizo tudi ženino črno bleko ter odsej k svakinji, ki ji jc povedal, kaj jc storil. Ker jc bil popolnoma pijan, mu svakinja ni verjela Vendar pa se ni mogla pomiriti, ko je odšel, in ob 2. ponoči je v bojazni, da je svak znorel, odšla na policijo, kjer je zadevo prijavila. Policija je odšla v Heinrichovo stanovanje, kjer je našla poleg mrtve žene tudi mrtvega tleinricha samega, ki si je istotako pognal kroglo v glavo. Ves čas sta otroka tiho vsa prestrašena ležala v sosednji postelji in bi ju policija komaj odkrila med blazinami in odejami, ako bi ju ne izdalo težko dihanje.
Mariborska konferenca o obmejnih kolodvorih
Po svečani otvoritvi konference, o čemur smo že poročali, so začele poslovati posamezne sekcije. Najvažnejša je železniška sekcija, ki razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo prometa samega. Po dosedanjem poteku posvetovanj in razprav se da sklepati, da bo v vseh še nerešenih točkah dosežen sporazum in bo vprašanje skupnih obmejnih kolodvorov med Jugoslavijo in Avstrijo v Mariboru. Dravogradu. Jesenicah in avstrijski Radgoni v najkrajšem času definitivno rešeno. Konferenca rešuje sedaj predvsem sledeča vprašanja:
1. Ali naj se lomijo železniške tarife na državni meji kakor sedaj ali pa na bodočih skupnih obmeinjh kolodvorih.
2. Organizacija skupne obmejne carinske, policijske, veterinarske in železniške službe na obmejnih kolodvorih.
3. Določitev prostorov in zgradb za skupne obmejne kolodvore in potrebne preureditve na obstoječih kolodvorih.
4. Ugotovitev ključa za razdelitev stroškov skupne službe in za vzdrževanje skupnih objektov in zgradb.
5. Določitev in razdelitev skupnih prejemkov.
6. Odgovornost in jamstvo za škodo in določitev ugotovitvenega postopanja.
7. Vozne olajšave na poedinih prehodnih progah kakor Lavantinska dolina Celovec. Dravograd—Celovec—Jesenice. Zeltweg—Dravograd—Bleiburg.
Konferenca bo trajala bržkone še kakih S do 10 dni. Ko bodo sekcije predelale vse gradivo in izdelale svoje referate, se bo vršila zaključna plenarna seja, da vse sklepe ponovno predeba-tira in odobri. Sklepi bodo nato predloženi obema vlada v definitivno odobritev, nakar se bo pričelo s potrebnimi preureditvami na kolodvorih, ki prihajajo za to v poštev. Poedine sekcije so že ponovno pregledale teren na licu mesta, pred zaključkom konference pa bodo vsi člani konference obšli ves teren, kolikor se nanaša na ustanovitev takih skupnih kolodvorov.
Ijeni ostati pri meni do konca. Odgovorite!
Na Neznančeve besede so odgovorili vsi v en glas!
— Da, da! Z vami! Vsi. vsi! Zopet je nastala tišina
Kapetan se je obrnil k redčelascu in spregovoril osorno:
— Povejte generalu Mottiju, da Neznanec in bivši ljudje odklaniajo vse pogoje. Bivši ljudje nočejo izdati Keli-osa in Jeanne BrentJn. Vdati se nočejo. Borili se bodo.
Kapitan se je ironično nasmehni, ko ga ie rdečelasi parlamentarec presenečeno pogledal.
Kapitan je zapovedal:
— Vsi doli! Spustite ploščo in zaprite vse dohode v trdniavo. Hitro v glavno iekleno celico!
Povelje je bilo nemudoma izpolnjeno. Čez tri minute so molele iz rapidno padajoče vode hermetično zaprte kupole jeklenih celic. V trdnjavi sv. Jurija je kipelo delo. Treba se ie bilo požuriti.
Ali se posreči Neznancu uresničiti načrt, predno prične delovati nebroi na trdnjavo namerjenih solnčpih vpepeli-tev? Ta misel je rojila vsem bivšim ljudem po glavi in tih priganiala k telu.
Dočim so se voiakl zbirali v glavni jekleni celici, so se Neznanec in častniki
Nečuven škandal v pravoslavni cerkvi
V mali vasi Sotir v Bački se ie pripetil na Mitrov dan, ki je eden največjih praznikov pravoslavne cerkve, nečuven škandal. V pravoslavni cerkvi je bila zbrana vsa občina in župnik je ce-lebriral svečano službo božjo. Nenadoma pa je pridrvel v cerkev tudi tamošnji veleposestnik in najbogatejši človek vsega okraja Stevan Dočić, ki je živel že dalj časa v sovraštvu z župnikom. Bil je svojčas predsednik pravoslavne cerkvene občine, a pozneje na prizadevanje župnika ni bil več izvoljen. Od tega časa sta se grdo gledala in drug drugemu nagajala, kjer sta mogla. Tudi par dni prej sta se zaradi neke malenkosti sprla. Dočić je sklenil, da se nad župnikom maščuje in mu pokaže svojo moč.
Sredi maše je pridrvel s puško v roki v cerkev, da bi župnika pred vso občino osramotil. S puško ga je prisili,
da je prekinil mašo in se odstranil iz cerkve. Ko sta prišla tako kakor orožnik in aretiranec na prosto, je sačel Dočić župnika pretepati. Bil bi ga menda grdo zmrcvaril, da niso priskočili na pomoč drugi ljudje in rešili prestrašenega župnika. Le s težavo so ukrotili pobesnelega mogotca in ga odstranili od cerkve, da je lahko župnik nadaljeval p re i k nje no službo božjo.
Škandal je povzročil med prebivalstvom veliko razburjenje. Nasilnega Dočiča so orožniki aretirali in odvedli v sodne zapore v Subotico.
Nevarni molitvenik
Senzacionalna aretacija v novosadskom ženskem samostanu. Nov Sad je imel v pondeljek svojevrstno senzacijo. Na zahtevo državnega pravdništva je namreč policija aretirala in zaprla prednico tamošnjega samostana t Naše ljube Gospe/, sestro Polikseno. Aretacija se je izvršila na ovadbo carinskih oblasti, ki 90 za-plenile pri neki pošiljki za samostan celo kopico madžarskih iredentističnih molitveni-kov, ki vsebujejo razna molitve, namenjene za madžarsko propagando. Aretacija je vzbudila velikansko senzacijo in vse mesto govori samo o tem. Policija sumi, da so je vršila za samostanskim zidovjem madžarska propaganda in da so bile nune v službi madžarske iredente. Policija je sicer pozneje ugotovila, da ne zadene aretirane prednice nikaka krivda, ker je dospelo pismo nekega madžarskega založnika, ki je poslal nevarne* molitvenike, v katerem se opravičuje, da nima naročenih madžarskih molitvenikov in da zato pošilja druge madžarske molitvenike. Na podlagi tega rezultata preiskave je policija aretirauo prednico zopet izpustila, vendar pa je državno pravdništvo takoj nato odredilo njeno ponovno aretacijo, češ, da so še novi momenti, ki opravičujejo sum, da je samostan v službi madžarske irendente. Zoper aretirano prednico namerava državno pravdništvo vložiti tožbo po zakonu o zaščiti države, ki določa za taka dejanja zelo ostre kazni.
Včeraj je senat ponovno razpravljal o tej zadevi, a se ni mogel prepričati o krivdi aretirane prednice ter je odredil, da jo nemudoma izpuste iz zapora. Državno pravdništvo pa še nadalje vztraja pri obtožbi in se je tudi proti temu sklepu pritožilo.
Sport
Službene objave Lhp-a iz seje uprav, odbora z due 5. novembra 1927.) Na ukaz saveza se izvede v nedeljo dne 13. t. m. drugi del hazenskega dne. V okviru tega dne 9e prirede bazenske tekme v Mariboru, Ptuju in Ljubljani. Z izvedbo tekem v Mariboru in Ptuju se poverita I S. S. K. Maribor in S. K. Ptuj. Točna navodila dobita kluba v posebnih dopisih. Članarino k tekmam določita oba omenjena kluba sama, upoštevajoč lokalne razmere. S. K. Mura se poziva, da postavi v slučaju potrebe svoje igralke v Ptuju na razpolago S. K. Ptuju. K tekmi v Ljubljani imata postaviti A. S. K. Primorje in S. K. Ilirija vsak po eno družino. A. S. K. Primorje se obvesn h tem s posebnim dopisom. Tekma v Ljubljani se vrši ob 11. uri dopoldne na
igrišču Atene. K tekmi imata postaviti oba kluba po 3 reditelje, sicer kazen 100.— Din. Za vodstvo teh tekem se določajo sledeči sodniki: v Mariboru g. Voglar, v Ptuju g. Samuda. v Ljubljani g. Vončina. — Podsa-vozni mladinski pokal se za 1. 1926 ne prizna
oborožili in si natikali letalske maske.
Neznanec je stopil v glavno celico in oddal zadnja povelja:
— Vojaki k aeroplanom! Podčastniki naj se zglase spotoma v celici 18, kjer dasta poročnika Pierre in Louis Sagault vsakemu po eno vrečico zlata in platine. To je vse premoženje bivših ljudi, vse naše bogastvo. Pierre in Louis Sagault dasta znamenje za alarm. Takoj je treba potegniti vse aeroplane iz celic na glavni hodnik, od tod pa v celico št. 1. Tam odprem vrata za katera doslej nihče ni vedel. Vrata vadijo v podzemni rov. ki ie dovolj širok, da lahko gre skozi aeroolan z zloženimi krili. Podzemni rov datira še iz 18. stoletja. Izkopali so ga takratni gospodarji trdnjave sv. Jurija. Našel sem ga ga uredil in utrdil. Plast zemlje nad njim je dovoli močna in voda iz zaliva ne more prodreti do mera. Podzemni rov vodi tja, kjer je stala nekoč Fusina. Predrto pridemo iz podzemlja, bo treba prekopati kakih deset do dvanajst metrov zemlje. Iz podzemlja se splazimo ponoči. Naši sovražniki porušijo trdnjavo sv. Jurija in prva vrata celice št. 1. toda druga vrata pod zemljo ostanejo nedotaknjena. V podzemnem rovu bomo na varnem. Podčastniki, ali ste odredili, naj polože vojaki v vsak aeroplan po eno rovnico   in lopato?
nikomur, ker si ga ni osvojil noben klub. Preostanek tekme za 1. 1936 in tekroovani' IA 1. 1937 se ne izvede. Tekmovanje t* |a
poka. se nadalju;-:-, čim dobi podaavez mesto dosedanjega pokvarjenega, nov pokal. V tem oziru §e obrača podsavee na go. Jelov#kov>-kol varuhinjo pokala v 1. 19*27. — Čitajo * s pravom takojšnjega najtopa za S. K. Ilirllo: Schweiger Ern i   r>enekovič Andreja. Na dopis S. K. Ptuja se odgovori s po^tmim dopisom. Osnutek novih pravil se pošlje nn vpogled in vrnilev I. S. S, K. Mariboru in S. K Muri. Na izpraznjeni meati v odboru so koop tirata Hafner Mijo in  Samuda Otmai
Vzorne se na znanje odstop - . Pokrove, fcj odlaga svoje mesto vsled prezaposlenosti. . -Pozivajo se ponovno vsi klubi, da takoj javijo koliko verificiranih in neverificiranih igralk imajo — Tajnica.
Nogometni turnir la <to<.po»* et>ki pokal. Kakor smo ze poročali, so odigrali l^tosn]^ tekme za prehodni (iospo.-vetski pokal, katerih prebitek gre v korist Jugoslovenski Matice, v nedeljo dne 13. *■ m. v okviri] R. pallskega dneva Jugoslovenske Matu-e, V teli nacijonalnih športnih prireditvah sodelujejo SK Ilirija, SK Slovan, ZSK Hermes in ASK Primorje, torej četvorica naših najmočnejših in najzavednejsih klubov. K prireditvam so avizirani zastopniki raznih oblas-ti. v presledku med semifinalom in finalom je na programu nagovor zastopnika JogosJovenalte Klatiee na športnike in publiko. Po motnosti se vrsi pred pričetkom ter v presledkih med tekmami promenadni koncert £o Ibe Drevake divizije. Tekme se vrše v sledečem reiu: V semifinalu nastopita kot prva dvojica ob 11. Ilermes in Primorje, kot druga ob 14.4J3 Hi rija in Slovan. Zmagovalca teh dveh tekem absolvirata nekako ob 15.45 odločilno t«kmo za razpisani |>okal. Vsaka Ir-knia trnja 45 minut, torej le indovico normalnega ča=-a. V slučaju neodločenega izida sledi po4elj#>fa dvakrat po 10 minut, palo po potrebi zr^h Turnir je organiziran tako, da >e r.b+rf> na dan odločilnih tekem na Igritfu čim već sodelujočih klubov. Tudi s strogo sportm :i stališča bo učinkoval pestri in ne\sakdanii razpored in hitro izmenjavanje nasprotnikov zelo privlačno tudi na publiko ter ji nudil mnogo športnega užitka.
žBeleznica
KOLEDAP.
Danes: Četrtek, 10. novembra 1°?7; ki-toličani: Andrej; pravoslavni: 2*. oktobru. Arsen.
Jutri: Petek, 11. novembra 19*7: ka.r'1-čani: Martin; pravoslavni: 20. oktobra, Avrami'c.
DANAŠNJI: PRIRED1TVF. Drama: zaprto.
Opera:  -Hofflar.nove pripovedke*.
Kino Matic:a: »2cna, ki ne reče ne
Kino Dvor: »Brezumna strast.«
Predavanja: ob 18. na univerzi; prof. Georges Blondel: »O obnovi Francne po veliki vojni«.
Razstava Cudcrman - Maleš od 1". do 16  ure v Jakopičevem paviljonu.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik, Marijin trz; Kurah. Go-sposvetska c.
Jutri: Rajnor, Miklošičeva c; Trrur-czy, Mestni trg.
Solnce zaide danes ob 10.37, vzide jutri ob 6.51 jn zaide ob 16.36
Prosveta
Gostovanje g. Kriiaja. Opozarjamo na današnjo predstavo »Hoffmannovih pripovedk . v kateri gostuje g. Josip Križaj in debutiia gdčna Popovičeva. K včeraj objavljeni ca-sedbi pripominjamo, da je Ijubeznjivo prevzela vlogo Ikolaja v zadnjem trenutku valeil obolelosti ge. Medvedove ga. Vilma Thierrjr-Kavčnikova. Opero dirigira kapelnik Balut-ka, režijo vodi g. šubelj.
Nastop pdčne 8laveeve v iA'rlu E4eeM ^ je moral iz tehničnih ozirov preložiti na pondeljek 14 t. m. zvečer.
Premijera < a I mano ve operete Bajadora< v ljubljanski operi bo v petek, dne 11. t. ni. Opereto, ki spada med najboljša dela te stro* ke je nastudiral kapelnik Neffat, zrežiral pa režiser g. Povhe: Glavni ženski vlogi pojeta ga. Poličeva in ga. Bala t k ova, moške vio*;« pa gg. Drenovee, Peček in Povhe. V u.Malih vlogah sodelujejo skoro vsi člani opernega zbora in pa baletni zbor. Premijera se vr^i za premijerski abonma.
Prokofjeva opera >Zaljubljen v tri oran-iec se poje v običajni zasedbi v soboto, din-1*2. t. m. v ljubljanski operi za red R Velik uspeh, ki ga je doživelo lo moderno delo na uaiem odru, zanima tudi zunanji svet in / <
ložništvo dela, eno največjih muzikalnih / i-ložništev Breitkopf in flertl se živo genima za uspeh predstave in je zahtevalo od Mrtve naj mu pošlje vse tozadevne kritike iu peni čila o vseh dosedanjih vprizoritvah tega siols. V prihodnjih dneh je premijera te opere v veliki pariški operi.
Odgovorite!
— Da, vso je v redu — ie odzovo« rilo petdeset radostnih glasov.
— In hrane za deset dni?
— Da
— Dobro. Dragi prijatelji, to je vse, kar sem hotel še odrediti. Naprej! častniki za menoj!
Vse je šlo hitro od rok. V dobri minuti so podčastniki razdelili vročice zlata in platine.
V glavno celico so zaceli vlačiti aeroplane. Neznanec je pritisnil na Kumb v steni in odprla so se vrata v podzemni rov.
— Prižgrite luči!
Povelje je šlo od aeroplana do aeroplana in na vsakem se ie zasvetila električna luč. •
Častniki so pustili povorko mimo, Paul Verneil je ostal zadnji, da hermetično zapre vrata celice 1.
V spremstvu Keliosa in Jeanne ie šel Neznanec hrtro po rovu. Kakih sto korakov od vhoda se je ustavil pred jekleno steno. Potegnil je za ročaj in stena se je odprla. Povorka vojakov z aeroplani se je hitro skrila v podzemlju.
Jeklena stena se je vrnila na svoje mesto in ločila bivšo ljudi od dna zaliva.
Trdnjava sv. Jurija je bfla izpraznjena.
[
Duhovito
Popolnoma novo
Pikantno!
Z en a, ki ne reče „ne
Življenju trikrat poročen« in dvakrat ločene moderne in do skrajnosfi vi* hrave, mlade, bogate dedinje. — Po* rokfi in zavrnitev premembe načina življenja. — Poročno potovanje v salonskem vozu z nepravim možem. Potovanje ljubosumnega moža v zra* koplovu — Srečanje v hotelu. — Mož odhaja, ljubimec ostane. Obisk pri novem prijatelju. — Komedija z zarokami. — Zgradbe delavskih do-mov. — Lepa Ine z zasleduje svojega prvega moža.
Krasni naravni posnetki: Pariz, Benetke, gondole, morje itd.
V glavni vlogi krasna
LEE PARRV
Gustav Frohlicb, Hans Al-bers itd.
Danes pred&tave ob: 4., pol 6., pol 8., 9.
Elitni kino Matica - Tel. 2129
Čarobno!
Moderna S
Veselo!
Dnevne vesti.
K Ljubljani, dne 10. novembra 1927.
Ljubavno drama beogrojsliega igralca
Prevarana ljubimka napadla operetnega igralca v stanovanju in mu zlila v oči raztopljeno sodo
Dinarski dan v Ljubljani
Jugo&lovenska Matica priredi na sedmo obletnico uesrečnega rapallskega dne sledeče spominske prireditve:
V soboto 12. novembra ob % popoldne predavanje s sldoptičnimi slikami o našem zased^n^m ozemlju za učenke- Jjubljanskib osnovnih iti meščanskih sol; ob 4. popoldne i>to predavanje za učence ljubljanskih osnovnih in meščanskih, šol; ob 6. zvečer isto predavanje za gojence in gojenke srednjih in strokovnih šol v Ljubljani.
Predavanja se vrše v dvorani kino Matica. Vstopnina % Din.
V nedeljo 13. novembra od 8. do 12. zbiranje po ulieah, prodaja odkupnih znakov na korist Jugoslovenske Matice.
Ob 11. dopoldne protestno zborovanje, na katerem govore zastopniki slovenskih političnih strank. Zborovanje se vrši v slučaju ugodnega vremena na Kongresnem trgu, sicer pa v veliki dvorani hotela Union.
Popoldne ob 2. promenadni koncert vojaške podbe in nogometne tekme na prostoru SK Ilirije. Tekme se vrle za cGosposvetski pokal*.
Od 20. novembra dalje bo v Jakopičevem paviljonu razstava slik krajev iz zasedenega ozemlja, dela slovenskih umetnikov.
Bratje in sestre! 600.000 bratov smo morali odstopiti s protokolom in pečatom. Po-7jjbiti pa ne smemo nikdar, da smo ostali varuhi njih življenja in smrti.
Dolžnost vsakega posameznika je, da podpre pri tej priliki cilje in namone Jugoslovenske Matice.
— Novi pomoćnik prosvetnega ministra.
Za pomočnika prosvetnega ministra ie imenovan bivši narodni poslanec Rista Jojić. Dosedanji pomočnik prosvetnega ministra Magarašević je vpokojen.
— Komandant zračne flotllje v Zagrebu. Za komandanta 81. zračne eskadrile v Zagrebu jc imenovan kapetan pilot-lovcc VI. Cenčič, doslej v službi V Novem Sadu. Novi komandant je rodom Tržačan ter znan kot eden najboljših naših avijatfkov.
— Nova odlikovanja. Z redom Kara-RJorgje% e zvezde IV. vrste je odlikovan episkop Dositcj v Nisu, a z redom Belega orla V. vrste predsednik Trgovske zbornice v Zagrebu in veleindustrilalcc g, Vladimir Arko.
— Jugoslovenska Matica, podružnica v Kranju priredi povodom obletnice vsiljene nam rapallske pogodbe, ki je odtrgala preko pol milijona Slovencev in Hrvatov od našega telesa, v nedeljo, dne 13. novembra spominsko predavanje In sicer na trgu pred mestno hišo, v slučaju slabega vremena pa v veži Narodnega Doma. Predavanje bo oh 9. dop. takoj po maši. Isti dan se bodo v kranju in v okolici zbirali darovi v prid našim zasužnjenim bratom. Naj ne bo nikogar med nami, ki uživamo svobodo, da r,e bi prisostvoval predavanju in se oddolžil vsai z 1 Din na korist naSjh zasužnjenih bratov!
— Koliko neposrednega davka ie bilo že plačanega? Finančno ministrstvo objavlja izčrpno statistiko glede doslej plačanega neposrednega davka. Do konca meseca avgusta je bilo letos plačanega neposrednega davka z dokladami v znesku S95.466.ftVi.64 Din.
— Ljubljanska porota. Letošnje zimsko poro'no zaseden je se prične v pondeljek 14. novembra in bo trajalo samo dva dni. Prvi dan. v pondeljek se bo vršila zanimiva razprava proti Viljemu Grahu radi poskulene-jra umora branjevke Jerice Ažrnanovo dne 12. junija letos v Trnovem, v baraki pri Ljubljanici. Druga razprava isti dan bo proti uradniku K. J. radi uradne poneverbe in goljufije. V torek 1o. novembra bo porotna razprava v slučaju znanega tatu Petra šparovca radi hudodelstva tatvine in o uboju Franceta Renedikn. ki ga je ubila s sekiro njegova testna žena Marija dne 27. septembra letos v Studia pri Domžalah ter je 2. oktobra un;rl v bolnici. Poroti bosta predsedovala prvi dan višji svetnik dr. Kaiser, drugi dan višji svel Mladič
— rlidroavijatična postaja. Vojno ministrstvo ie odredi'o, da se razširi in modernizira hidroavijatična postaja v Divuliah pri Trogiru v Dalmaciji. Za razširjenje podaje je določen kredit 1.000.000 Din.
— Politična aretacija v Zagrebu. Včeraj je zagrebška policija aretirala stud. jur. Mjlana Dur mana* ki je bil član marksistične skupine na zagrebški univerzi. Vzroki aretaciie niso znani.
— Umrljivost vsled tuberkuloze v Jugoslaviji. Te dnj go dogotovali v ministrstvu za narodno zdravje statistiko, po ka-kateri umre v Jugoslaviji vsako leto približno 50.000 oseb na tuberkulozi.
—r Število slušateljev beograjske tehnike. Beograjski listi objavljajo statistiko slušateljev beograjske tehnike. V zimskem semestru 28/29 jc bilo vpisanih 1734 slušateljev in sicer v I. letnik 330, H- letoflc
232, III. letnik 673 in IV. letnik 477. Po posameznih strokah se razdele: 724 gradbeni oddelek, 679 strojni, 255 arhitektonski in 76 tehnološki.
— Napredek Beograda. Te dni izide v tisku poročilo anketne komisije* ki je pregledala delo prejšnjih občinskih uprav v Beogradu. To poročilo bo vsebovalo kratek pregled del izvršenih od 15. avgusta 1926. dalje. Iz statistike uprave tramvaja in razsvetljave je razvidno, da je bilo v stavbni sezoni od maja do oktobra letos v Beogradu položenih na električni železnici 18.675 m novih tračnic ali 933S m tira.
— Nasilni poštar v Turju, o katerem smo včeraj poročali, da je iz maščevanja radi poraza radikalov pri občinskih volitvah streljal na demokratske občinske odbornike in pri tem teško ranil nekega posestnika, je bil včeraj končno aretiran in izročen sodišču. Afera bo prišla tudi pred parlament, ker je res škandal, da drže radikali take ljudi v državni službi.
— Preiskava radi velike železniške nesreče v Bosni. Železniška direkcija v Sarajevu je uvedla strogo preiskavo radi nedavne železniške nesreče med Brodino in Bržanom. Nesrečo je zakrivila predvsem velika brzina, s katero je vozil vlak proti Brodim". Počila je namreč os lokomotive. Skoda znaša okoli 800 tisoč dinarjev.
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanska župa Jugoslov. pevske zvoze poziva vse včlanjene zbore, naj posvete 12. oziroma 13. november 1927 spominu sedme obletnice rapalskega dne ter organizirajo in sodelujejo pri manifestacijah, prireditvah in zbirkah na korist ciljev, ki jih zasleduje Jugoslovenska Matica. Župni odbor z gotovostjo pričakuje, da se bodo vsa društva brez izjeme odzvala tudi okrožnici Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani z dne 1. novembra 1927. — Odbor.
lj Splolu: tečaj za učenje češkega jezika
ki ga v okviru Jugoslov. češkoslovaške lige v Ljubljani vodi g. prof. dr. V. Burian, bo otvorjen v petek 11. t. m. ob 18. Lokal: St Jakobska meščanska šola II. nadstropje, III. c. razred. Tu se vrši ob navedenem času vpisovanje in se dobivajo tudi vse informacije. Za Jugoslov ene odpira znanje češkega jezika vrata v razumevanje vseh ostalih slovanskih jezikov, zato vabimo naše občinstvo, da se prav mnogoštevilno vpiše v ta učni tečaj. — Odbor Lige.
— lj Kiiska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje unjv. prof. Ignacija Majdelia o predmetu »Moderna naziranja o strukturi materije«. Začetek ob 19 uri. Vstop prost.
—lj Avstrijski državni praznik. Dne 12. t. m. se bodo povodom avstrijskega državnega praznika sprejemali pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani med 10. in 12. dopoldne pripadniki in prijatelji avstrijske republike.
— Posojilo ljubljanskim invalidom. Ministrstvo za socijalno politiko je dovolilo invalidski zadrugi v Ljubljani brezobrestno posojilo v znesku 120.000 Din. Posojilo se ima vporabiti v razne zadružne investicije.
—lj Požar na Sv. Petra cesti. Snoči okoli 21. je nastal ogenj v spalni sobi gostilničarja Frana Rozmana (pri JernejČku) na Sv. Petra cesti št. 85. O požaru so bili obveščeni gasilci v Mestnem domu, ki so prišli na mesto z motorno brizgalno. Ta pa ni stopila v akcijo, kajti med tem Časom so že domači sami pogasili ogenj. Zgorel je tapeciran stol in nekaj perila. Od požara povzročeno škodo cenijo na 2000 Din. Ogenj je najbrže nastal na ta načiu, da se je vžgal tapecirani stol, ki je bil prav blizu peči, iz katere so švigale iskre.
—Ij Kako je zamišljena »modna čajanka« Atene, povprašujejo mnogi. Velika union-ska dvorana bo pogrnjena po sredi in po čez s preprogo, po kateri bodo nastopali razni mannequini. Pa kakšni mannequlni! Prijavljajo se domače, zagrebške in celo iz vrst naših umetniških krogov. Po dvorani bodo razvrščene mizice z numerirani-mi sedeži, na balkonu ednako sedeži in stojišča. Serviralo se bo po želji čaj iri pecivo. Program se bo razvijal v smislu »od jutra do večera« in bo prepleten s prvovrstnimi klavirskim, pevskimi En plesnimi vlogami. Pričetek ob 17. konec po 20. Občinstvo poljubno prihaja in odhaja. Godba.
864-n
—lj Maleni ko v večer. Kakor vsako leto se vrši Martina Malenška ^Martinov večer« v nedeljo 13. t. m. zvečer v steklenem salonu glavnega kolodvora. Martinovi večeri, prirejeni od Sentpetrskih podružnic sv. Cirila in Metoda» so že tako mani
j in priljubljeni, da bo salon tudi letos poln i obiskovalcev. Goska, ki pride na licitacijo se že 33 dni pita ter ie že zadosti sita. Naša agilna gospa predsednica se pa veseli — ker se goska tako lepo redi. Poleg licitacije goske je bogat srečoiov, petje, godba, ramo. Vstopnine nt — pridite vsi!
861-n
—lj Aretacija drzneš« vlomilca. Danes
zjutraj je policija prijela vlomilca Franceta Mramorja iz Boh. Bele. Pred nekaj dnevi je vdrl v hišo svojegao četa v Boh. Beli, odpeljal novo kolo, pobral več obleke, perila In čevljev ter nato odšel proti LJubljani, kjer je kolo prodal. Nabavil si je nato novo obleko. Vprašan, zakaj !e okradel svojega očeta, je Mramor kratko odvrnil: »Okradel sem očeta, ker sem brez sredstev in brez posla. Oče me nI mogel trpeti doma in zato sem se potikal okrog po sveetu.«
—lj Stanovanjske odpovedi v Ljubljani. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo od 1 novembra dalje do danes podanih od strani hišnih posestnikov 260 odpovedi stanovanj najemnikom, ki se niso hoteli udati pritisku gospodarjev ter podpisati izjavo, na podlagi katere se jim povišuje najemnina že s 1. novembrom t. L, kar pa je protizakonito. Neki hišni gospodar ie odpovedal stanovanja kar 50 strankam. Polovica teh odpovedi se nanaša na februarski termin, druga polovica pa na 1. maj 1928. Umestno bi bilo, da rj se za vprašanje povišanja najemnin naša javnost intenzivneje zanimala.
—lj Poskušena tatvina konj. 2e 7. t. m. se je ponoči priklatil v nezaklenjen hlev posestnfce Angele Zdešarjeve na Viču neznan konjski tat ter skušal odpeljati par konj, vreden 12.000 Din. Enega konja je že srečno spravil iz hleva na travnik. Ko je hotel še drugega, se je pri tem zadel ob vrata in povzročil šum. Zbudil se je posestni čin sin, ki je začel takoj klicati na pomoč. Tat jo je popmal. Snoči okoli 23. pa j c zopet poskušal tatvino, a je našel vrata od znotraj zaprta. Hotel je s silo vdreti v hlev, toda ni se mu posrečilo. Okoli hleva so našli sledove tatovih šiml-čevljev.
—lj Brezobziren kolesar. Včeraj okoli 1730 je po Dunajski cesti po hodniku, ki :e sicer določen tudi za kolesarje, v divjem diru s kolesom drvel zidarski vajenec. lSletni Janez Ciperle iz Vodic. Vozil je fz Ljubljane proti Jezici. Pri Igrišču športnega, lehrba »Primorje« ie ta brezobzirni kolesar na tla podrl trgovčevo soprogo Josipino Zidar, stanujočo na Brinju. Polomil ji je pri tem dežnik in raztrgal obleko. Trpi okoli 500 Din škode. Mimoidoči so ustavili kolesarja ter ga izročili stražniku. Na tla podrta Josipina Zidarjeva pa je tožila, da je dobila hude poškodbe na desni nogi in da ne more vstati. Prenesli so jo v njeno stanovanje.
—lj Zopet dve tatvini koles. Na Dolenjski cesti stanujočemu mesarju Alojziju Če-šeku je včeraj okoli 18.45 neznan tat odpeljal s Kalanovega dvorišča na Poljanski cesti popolnoma novo, črnopieskano in 2500 dinarjev* vredno kolo znamke »Torpedo« s tovarniško štev. 377.369. — Referentu mestnega stavbnega urada dr. Antonu Kodretu pa je snoči tat odpeljal 1600 Din vredno kolo, znamke »Atlas«.
—I j Telesna poškodba. Pri mestnih stavbah za artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti zaposlenega zidarskega delavca Bosanca Meho Kovače vica je njegov tovariš včeraj tako močno udaril s kosom opeke po glavi, da mu je prebil lobanjo.
—Ij Za vpokojence. Osebe, ki žele sprejeti mesto hišnika v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti 10, naj se takoj zglase v mestnem gospodarskem uradu. Reflektira se na ineteligentnega v Ljubljano pristojnega vpokojenca.
—lj J. A. D. Triglav ima v pondeljek 14. t. m. ob 14. v salonu gostilne Cešno-var svoj redni občni zbor. — Odbor.
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes vtaknila v policijske zapore kar deset oseb radi različnih delik-tov. Prijavljene so tri tatvine, 2 lahki telesni poškodbi in 1 poškodba tuje lastnine. Prijavljena je dalje neka oseba radi pretepa v \Volfovi ulici; 4 elegantni kalilci nočnega miru prejmejo od policije primerno pismo in nagrado. Pravi čudež je, da ne navaja današnje policijsko poročilo nobenega slučaja prestopka cestnopolfcijskega reda. Enkrat je voznike in kolesarje policija pustila na miru.
—lj Vreme. Od včeraj do danes je začel barometer rapidno padati ter je dosegel letos skoraj najnižjo stopnjo. Na drugj strani pa sili v višino termometer. Vremenski preroki pravijo, da so to znaki bližajoče se nevihte. Vse dopoldne je bilo močno vetrovno, zjutraj deloma deževno. Veter je tulil, kakor pravcata kraška burja. Proti poldnevu se je zjasnilo. Snoči ob 20. je kazal barometer 756.3, termometer -j-15« C, danes ob 7. zjutraj barometer 745, termometer -f 15°C, opoldne barometer 742, termometer -f-19° C.
—lj Za revno deco. 2e danes opozarjamo slavno občinstvo na 3. december. Ta dan bo v veliki dvorani Tabora velika prireditev v korist revni deci. Program objavimo pozneje. 860-n
—Ij Pripravljalni odbor društva »Zoo« vabi vse ljubitelje domače favne na ustanovni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 12. nov. ob 20. v restavraciji hotela Slon v Ljubljani. S62-n
—Ij Ljubljanski Sokol opozarja ponovno svoje članstvo in naraščaj na današnjo proslavo pedtdesetletnice našega pesnika-prvaka Otona Zupančiča, ki se vrši točno ob 8. zvečer v društveni sejni dvorani. Sodelujejo: br. prof. Rupelj. br. Markič\ br. Petrič in s. Engelmanova. Zdravo! Odbor.
863-n
—lj Največjo izbiro bluz, otroških obleke In plaščkov nudi ceno Kristofič-Bučar.
—lj Veliko izbero volnemh jopic, najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča t'-rdka fgn. Žargl pri nizki ceni, Ljubljaaa, Sv. Petra cesta. 118-L
—lj Kopališče Tabor odprto za lavnost vsako sredo in soboto od S.—19. ure, ob Tedeljah od 8.—12.. Vhod nasproti vojašnice. 99-L
Predvčerajšnjim se je odigrala v stanovanju poznanega beograjskega operetnega igralca g. Milana Odžiča ljubavna drama, katere posledice bodo morda zelo tragične za igralca. Odžićeva prijateljica gdč. Zlata Požega je počakala prijatelja v njegovem stanovanju in mu pljusknila v obraz kozarec raztopljene sode, ko je vstopil. Nato ie še sama izpila večjo količino nevarne tekočine. Drama se je odigrala na Odžičevem stanovanju v uHci kralja Milana. Zvečer je igralec nastopil v opereti »Graf Luksemburški« in se po predstavi takoj vrnil domov, kar ni bila njegova navada:
— Kaj to pomeni, da greš takoj domov, ga je vprašal v šali igralec Kolašinac.
— Truden sem, ne morem več zdržati, je odgovoril Odžič in vzdihnil.
— Žene, žene. 2e vem, kaj te muči, je dodal igralec, mogoče te doma čaka kaka mala.
— Da bi me vsaj ne čakala, tako sem utrujen, da bom zaspal takoj kakor ubit, je še rekel Odžič in odšel nato domov.
Zadnje čase se je Odčič zabaval s simpatično Zemunko gdč. Zlato PoŽego, ki je bila uradnica po poklicu. Po neki burni krokarski noči sta postala intimna prijatelja. Od tedaj ie bil Odžič vedno zelo potrt Komaj mesec dni je živel z lepo Ze-munčanko in že se jo je naveličal. Prihajal je tudi prepozno k skušnjam.
Nekega dne je sklenil da se ljubosumne Zlate odkriža. Zlasti ga je mučilo to, da je Zlata bila stalno za njegovimi petami. Po predstavi »Grofa Luksemburškega« ]e_ igralec bil prepričan, da ne bo Zlata v njegovem stanovanju. Mislil si je, da se le spametovala in uvidela, da ne more živeti z igralcem, ter bo odšla domov. Zlata pa ni mislila tako. Hotela si je priboriti za vsako ceno igralca, ki Je bil prvi. katerega je resnično ljubila. Zvedela ;e, da ga obl-
Iz Celja
—c Občinske volitve v celjski okolici.
Danes v četrtek zvečer se vrši v Sokolskom domu sestanek zaupnikov »Združene slovenske gospodarske stranke«. Začetek ob S. zvečer.
—c Mestno gledališče. Premijera Cer-kvenikove komedije »Roka pravice< bo v četrtek 17. trn.
—c Ljudsko vseučilišče v Celju. Dne 7. trn. jc predaval vseučiliški profesor dr. Jure Jurić o temi: »Intelektualci v naši kulturni in politični krizi«. Navajal je vzroke sedanje krize in bodril k smotrenemu delu intelektualcev, da odpomorejo tej nevolji. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili besedam g. predavatelja. — Prihodnje predavanje se bo vršilo 28. tm.
—c Slovensko obrtno društvo v Celju priredi V soboto 12. novembra ob 8. zvečer v prostorih hotela »Balkan« Martinov večer.
—c V mestnem gledališču se vrši v soboto 12. tm. zvečer ob 20. plesni večer gdčne. Erne Kovačeve.
—c Konkurz je razglašen nad tvrdko Ljubljanski magacin v CeMu.
Iz Maribora
— m Klerikalni avtonomiji so se še vselej, kadtt r so zlezli v vlado, pokazali v pravi luči. Tudi sedaj, ko se senčijo v milosti Vu-kićevićevih radikalov, jim je prva skrb »čuvanje občinske avtonomije«. Za celjskim občinskim svetom so razpustili občinski svet v Ptuju, dasiravno so bile nove občinske volitve že razpisane Sedaj so se spravili tudi nad okoliške občine v Mariboru in že določajo svoje gerente, dasi so že v vsem okraju razpisane občinske volitve. Zadnje dni so se razširile vesti, da bo razpuščen tudi občinski svet v Krčevini Motiv tega dejanja je znan. Klerikalcem se maje ta postojanka in zato hočejo pravočasno poskrbeli, da bo prišla narodna volja do :pravega: izraza.
_m Razširjenje avtobusnega prometa v uicstu. Mestni magistrat je z več strani preje! prošnje, naj bi se novo uvedeni avtobusni promet razširil zlasti na predmestja. Večina delavcev in uradnikov stanuje v predmestjih in mora po dvakrat na dan v mesto in nazaj domov. Baš a te ljudi bi imel avtobusni promet največji pomen. Glavni promet vlada od pol 7. do 8. in od 12 do 14, ter zvečer po 17. Tudi za šolske otroke s Tezna, Nove vasi. Studencev in Pobrežja, ki obiskujejo mestne šole, bi bila uvedba avtobusnega prometa velika olajšava. Upamo, da bo mestna občina upoštevala te upravičene želje občinstva, kar tudi ue bo na škodo mestni blagajni in rentabilnosti podjetja.
—m Tudi mariborsko Narodno gledalište bo postalo žrtev uspešnega zastopanja slovenskih interesov po naših klerikalcih v vladi. Dočim debe gledališča v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani. Skoplju itd. povišane državne subvencije in razpolagajo razen tega še z vsemi svojimi dohodki, so v novem proračunu mariborskemu gledališču znova znižali že itak nezadostno državno subvencijo, tako da je nadaljni obstoj gledališča resno ogrožen. Ker tudi mestna občina trajno ne more dajati tako visokih subvencij kakor zadnja leta, je nastalo vprašanje, ali bo mariborsko gledališče sploh moglo še nadalje poslovati na sedanji višini. Zdi se, da bi bilo klerikalcem ljubše, če bi mogel državno podporo pobasati njihov ^Ljudski oder< in da si baš iz lega razloga ne prizadevajo, da bi popravili krivico, ki se godi moriborske-mu gledališču. Sramota je, da se tako postopa bas pod vlado, v kateri imajo glasom »Slovenca* klerikalci, ti vsemogočni zaščitniki slovenskih interesov, glavno besedo.
—m Vprašanje mariborske gimnaiijc. Ko
je bila na pritisk celokupne javnosti preklicana odredba vlade glede ukinitve petega razreda mariborske gimnazije, ae d kleri-
skuje neka ženska iz Novega >ada. Usodnega večera naj bi prišla 7.pet k njemu. Zato je Zlata sklenila, da pre # eti v *ta-novanju Odžiča in svojo teknil <tlko.
Ko je OdŽić vstopil v stamnanje ie bil nemalo presenečen.
— Kaj nisi odšla domov.
— Kakor vidiš sem tukaj in ne odidem, dokler ne obračunam s teboi.
— In kaj želiš od mene? Jaz te listu zapeljal, jaz te nisem uprooastil; želela »< si moje ljubezni, dal sem ti jo in drivcega ne morem.
— Ti me torej ionii proč.'
— Nočem imeti več opravka s teboj. Ni moja dolžnost, da se za večno vežem « kako žensko.
Kar pograbi razburjena Zlata nekak lonček nay mizi in preden se jc igralec zavedel, kaj namerava, mu je izhla v obra/ jedko tekočino. Odžić je začutil, kako ga je zapeklo v očeh ter si je z roko rakri! oči. Iskal je vode, di bi si izrhil obrar. Med tem je Zlata popila ostalo tekočkio In se zgrudila na tla vsled bolečin ter zakričala:
— Osveriki sem se, sedaj lahko u*nr!eww Krik in ropot je zaslišala najprej 04fi-
čeva gospodinja jn nato tudi sosedje.
Prihiteli so na pomoč in poklicih rešilno postajo. Odžlća in Zlato so odpeljali v bolnico ker sta oba v nevarnem strnju-
Ko so v opereti zaznali 0 ljubavni drami igralca Odžiča, so prekinili vse skulnjr. Večina igralcev se je zavzela za nesrečnega igralca, ki bo najbrže izgubil vid. Nekateri pa mu očitajo njegovo don juan-stvo, ker ie Imel Odžić vedno kake avanture z ženskami. Radi neke liubezenske avanture je moral zapustiti Sarajevo. V Novem Sadu je radi neke slične dogodivščine padel iz voza in si zlomil nogo. Ta dogodek pa bo zanj menda najbolj usodepoln.
kalci ta uspeh hitro vtaknili za svoj pokve-Čeni klobuk in se ua vse pretep hvalili p<» ..Slovencu?, kako velik vpliv imajo v vin 11 in da je mariborska gimnazija s tem dHi nitivno rešena. Na zadnji seji mariborske oblastne skupščine pa je veliki Zupan •■ Čital tozadevni odlok prosvetnega ministra, iz katerega je razvidno, da je ukinitev pele* ga razreda odgođena samo za letošnje letak* leto, da pa bosta zato s prihodnjim šolskim letom ukinjena peti in »esti razred. V resnici torej napovedana redukcija' mariborske gimnazije ostane v veljavi in se bo a prihodnjim šolskim letom izvedla tem rigoroz.-nejše. To je tem bolj verjetno, ker je v tem smislu sestavljen tudi novi proračuu. Uoalej še nismo slišali, da bi se bili kleroradikali zavzeli za to, da zasigurajo v proračunu potrebne postavke za neokrnjeno mariborsko gimnazijo in tako bomo baš s klerikalno podporo izgubili najstarejši zavod mariborsko oblasti.
Sodišče
Tat koles obsojen na 1 leto ječe
Tone Reunar je rojen 18. novembra le*a 1899. pri Mofcronosu in je delavec v Ljubljani; radi tatvine ie bil it dvakrat kaznovan.
Pred deželnim sodiščem se je moral zagovarjati, ker ga je dolžila obtožnica, da je ukradel v Ljubljani kar štiri kolesa.
1. avgusta letos je izmaknil plt^olfenec Francetu Martincu kolo na Karlovski cesti in sicer kar izpred liatjelove kolesarske delavnice.    Bilo   ie moško   kolo anamke
»Eska*. vredno looo DI«. Uzmovlč ie kolo temnomodro preplokal in «a prodal mila narju Peiesku Krcgeiju v Rožcmperku /.a 535 Din.
Se is>ti mesec ie odpeljal Jerneju (io-stiču kolo znamke »Stvria - Tribuna.. Kolo je stalo v veži palače -Okrožnega ur*.d« za zavarovanje delavcev« v Ljubljani. Vredno je bilo 1.^» Din. Podjenni Tonček ga je prodal svojemu znancu Adolfu ^. 1 Jesenic za 575 Din.
Teden dni poiem ie tat zopet zajel v vc/o Okrožnega urada-, kjer ga je zopet zvabilo moško kolo Franceta £a v rini k a, znanikc -Tribuna-, vredno lli>0 Din. Iti kolo je prodal Ad>!fo\emu hram [ffiaci S. iz Jesenic za 675 Din.
Zadnje kolo ie Tone pouzmal 15. se&a tembra Jankom Pogačarju. Mo/ je imel opravek pri sodišču in je pustil prod iu* >tiono palača ^voje moško kolo »namke >.Iogo«, vredno 1500 Dii,. Obdolženec je kolo odpeljal, naročil pri trgovcu blat i.l.e, da bi kolo vsai nekoliko spremenil, pe ie tarna poprej zgrabila roka pravice in mo» ral je v zapor.
Vsi oni. ki so kolesa kupili od obtoženca, so se za plačano kupnino morali obn« sati pod nosom, saj >o bila izrađena kole-a zopet zaplenjena m \ rojena prvotnim lastnikom.
Kolega bodo sedaj menda bolj var**, saj bo Tone spravljen za eno lc*o v tc>ki ječi, pa vsake kvatre se bo postil tu jnMil na lepe čase svobode, ko se je z ukradenimi kolesi vozil po mestu
Izjava
Uo^pod lusip Gaberšč»k v Ijubl>aui, Gosposvetska cesta 4, ni več naš akviziter in vsJed tega pi upravičen, sklepati zavarovalne ponudbe, še manj pa sprejemati eventualna zadatia ali Ulka*ov*t« premoe. za kar sploh ni bil n.kdar upravičen. —
V Ljubljani, dne 10. nov 1927.
»JUGOSLAVIJA«, splošna zavarovalne dr. Ravnateljstvo /a  Slovenije v LjuM|*ni.
So5-n
KDOR OGLAŠUJE.
TA NAPREDUJE!
To in ono
Krste« mavričastih banak
Američani so zopet prišli na originalno idejo. Na nedavnem kongresu lastnikov pogrebnih zavodov je bilo sklenjeno, da ie treba moderne pridobitve izr>QEolniti na vseh noljih in torej tudi pri pogrebih. Na tem kongresu so namreč skleniii. da ie pravzaprav nezmiselno. če so krste črnobar-vane. Ćemu? Črna krsta samo poveča žalostno razpoloženje, treba je na vsak način, da zadobijo pogrebne svečanosti prijaznejšo obliko. Zadnja pot človeka naj bo slavnostni dogodek in zato je pač potrebno, da krste niso črno barvane, marveč, da se svetijo v mavričastih bojah. Krste v mavričastih barvah naj bodo simbol upania, sai je ±udi mavrica simbol upania.
Štedenje v Švedski
Meščani Stockholma so ored dnevi doživeli senzacijo, ki vsekakor ni vsakdanja. Aeroplani švedskega Aero LIoy-da so krožili nad mestom ter metali na zemljo letake in knjige. Te knjige so bile vložne knjižnice. V vsaki je bila vpisana vloga 5 kron. Kdor je našel tako iz aeroplana vrženo knjižico, mu je bilo treba samo vpisati svoie ime, s čemer ie postal lastnik vložne knjižice ene izmed velikih stockholmskih hranilnic. V resnici originalna ideia dotične hranilnice, da bi dvignla med prebivalstvom smisel za varčevanje. V Švedski so sploh v zadnjem času Lvedli veliko propagando za štedenje. »Dejstvo, da daje prihranjeni denar rento in zagotavlja varčevalcu brezskrbno starost«, kakor je bilo napisano na letavih, vrženih iz aeroplana, »je že davno znano, vendar Da se mora smisel za varčevanje ojačiti s posebnimi sredstvi«. Posebna pozornost se posveča stremljenju, da bi se že ori otrocih razvil smisel po varčevanju. V to svr-lio je bilo po vseh šolah nedavno razdeljenih nič mani kakor 2225 vložnih knjižic. V vsaki knjižici je bila vpisana vloga 2 kron. V kratkem času so šolski otroci, ki so jim bile razdeljene te knji-
žice, prihranili skupno 15.000 kron. Obenem je bil v vseh šolah uveden naslednji sistem štedenja. Učitelii. s katerimi so hranilnice v tesni zvezi, so pooblaščeni, da sprejemajo od vsakega šolskega učenca, ki ima volio za štedenje, vsak dan eno stotinko švedske krone, torei eno sero. Ko se na ta način nabere ena krona, dobi učenec od hranilnice vložno knjižico. Ta sistem se je izkazal kot iako uspešen.
Princi in baroni kot pustolovci
Lepi časi, ko so razni princi, baroni in vojvode živeli zgolj v brezdelju, se udajali veselju, zabavam in uživanju ter neomejeno paševali nad vsemi, ki so jim bil podložni, so za vedno minuli. Vojna jim je izpodkopala dno pod nogami, morali so pobrati šila in kopita in oditi s trebuhom za kruhom.
Prevrat pa je našel nekatere v nepripravljenosti in vajeni brezdelja in postopanja se niso mogli vživeti v nove razmere. Ker jim pošteno delo ni dišalo, so pričeli uganjati razne pustolovščine in sleparije. Izza prevrata pa do danes je bilo zabeleženih že nebroj pustolovščin in goljufij, ki so jih zagrešili razni princi, grofje in slični ljudje. Naj omenimo samo prosiuk> afero madžarskega princa Windischgratza, o čigar škandalih je govorila vsa Evropa.
Baš te dni pa zopet javljajo o pustolovskih aferah, odnosno sleparijah, ki so jih izvršili dva princa in neki grof. V enem primeru gre za skrahiranega pirnca Ferdinada Bourbonskega in njegovega pribočnika grofa Bettoillia. Oba »plemenita« gosta sta se pred nekaj tedni nastanila v nekem hotelu v Fon-tainbleau, kjer sta se seznanila z angleškim slikarjem Hunterjem. Dična trojica je sklenila, da priredi zabavno potovanje po Franciii, dasi nihče od njih ni imel beliča v žepu. Najeli so si avtomobil, se vozili iz kraja v kraj, dobro jedli in pili, toda račune so v vseh hotelih pozabili plačevati. Zlasti v Biar-ritzu in Nizzi so živeli uprav razkošno in mondensko, zapustili pa so letovišče
prav po irancosko. Šofer jih je nato odpeljal v Pariz. Princ ga je tu odslovil in mu za vožnjo nakazal ček v višini 8000 frankov. Ko pa je hotel ček realizirati, je banka izjavila, da je ponarejen.
Tedaj je šofer princa ovadil. Policija je vso trojico aretirala in izvedela je še za vse ostale avanture, ki jih je uganjala po Franciii. Čeprav se je princ skliceval na svoje dostojanstvo, mu vsa njegova zatrjevanja, da je potomec slavnih Bourbonov niso nič pomagala in moral je v zapor, kjer mu delata druščino tudi njegova zvesta oproda, grof Bettouillia in slikar liunter.
Drugi primer se je pripetil v Nemčiji. Policija je aretirala princa Maksa Huga fiohenlohe-Oehringen, ki je ne-nekemu berlinskemu trgovcu likvidiral svoj.dolg v višini 12.000 mark z nakazilom treh čekov, ki pa so bili ponarejeni. Policija je dalje izvedela, da je princ tudi v drugih mestih izvršil obsežne sleparije. S ponarejenimi menicami je nakazoval dragocene preproge, avtomobile, konje in dragocenosti ter jih takoj prodal za smešno nizko ceno.
Današnji berlinski listi sicer javljajo, da so vesti o aretaciji princa Hohenlohe neresnične in da gre zgolj za zlorabo imena, pod katerim jc baje nastopal neki prevejani pustolovec. Zdi se pa, da skuša berlinski tisk javnosti prikriti resnico, da tako prihrani rodbini Hohenlohe vso blamažo.
Lozanova obsojena na globo
Nedavno smo poročali o senzadjo-nalnem športnem škandalu, ki je v Angliji dvignil precej prahu. Zdravnica dr. Loganova, o kateri je vse angleško časopisje poročalo, da je v rekordnem času preplavala Rokavski zaliv, je priznala, da zaliva ni preplavala, marveč se je dala prepeljati, hoteč na ta način dokazati, da je pri preplavanju Ro-kavskega preliva dana tudi možnost sleparije. Seveda je to priznanje delovalo kakor mrzel poliv na Angleže in so ga Loganovi silno zamerili.
Epilog te mučne afere se je te dni odigral pred sodiščem v Londonu. Loganova je bila radi varanja javnosti obsojena na občutno denarno globo v višini 100 funtov šterlingov, t. j. okoli 27.000 Din, a njen trener Horace Carey na 50 funtov globe. .
M. Zoščenko.
Ura
Pravi vzrok vsega je to, da se je Vasilij Konopatov peljal z mladim de* kletom v električni. Če bi bil sam, bi bilo vse normalno in bi se ne prepetilo kaj tako bedastega. Vasjo je pač pre* motil vrag, da se je šel vozit z mladim dekletom v električni. Zadeva je že od vsega početka stala pod slabo zvezdo. iVasja na primer se običajno nikoli ne vozi v električni in hodi vedno peš.
Nenadoma pa je hotel pokazati svojo oliko in je dejal!
— Ali bi se ne hoteli, ljuba gospo? dična, peljati s tramvajem na spre* hod?
Ej, ta aristokratska olika!
In je tako Vasja zlezel v električno ter potegnil za seboj svojo damo. Ni bilo dovolj, da jo je zvlekel s seboj, še plačal je zanjo brez posebnega razbor* jenja. Torej plačal je. Na tem ni ven* dar nič čudnega. Počakaj, prokleta du* ša, stoj in ne bodi vsiljiv. Da bi 'bilo samo to! Toda iz same objestnosti se ie pričel držati za držaje iz jermenja. Visoko zgoraj. In tedaj se je zgodilo.
Dečko je imel majhno uro in to so mu ukradli. Se pred trenutkom jo je
imel. Nemudoma jo je pričel iskati, da bi se pobahal z njo pred damo, — ure pa ni bilo več.
— Kaj naj to pomeni, — je dejal, — samo enkrat v življenju stopi človek v eLektrično in še tedaj ga ne puste pri miru.
V tramvaju je nastalo razburjenje. Voz je obstal. Vasja je osumil takoj svojo damo, da je morebiti ukradla uro. Dama je pričela jokati.
— Nimam navade, — je dejala, — da bi se dr2ala za ure.
Občinstvo je bilo ogorčeno.
— To je nesramno, — so govorili, sumničili gospodično.
Gospodična je stala tu s solzami v očeh.
— Jaz nimam ničesar proti vam, Vasilij Mitrofanič, — je dejala. — Ne* sreča razburi vs 'cega človeka. Toda prosim vas, pojdimo sedaj k milici, da se tamkaj ugotovi izguba ure. Mogo= če se bo še našla, kar bog daj.
Vasilij Mitrofanič je odgovoril: »Milica nima s tem   nič opraviti. Prosim vas, oprostite mi,   da sem vas sumničil. Nesreča res razburi vsakega človeka.
Sedaj pa je pričelo mrmrati občin* stvo:
— Kako je to mogoče? Ako je ura res izginila, se mora brezpogojno iti k milici.
Vasilij Mitrofanič je dejal: —Državljani, prav nič me ne veseli iti ^ i-iilici.   Nič   posebnega nimam iskati tamkaj. Ne more se me prisiliti, da bi šel tja.
Občinstvo pa je odvrnilo:
— Mora se iti tja. Zakaj ne, če je izginila ura? Pojdimo. Mi smo priče.
Vasilij Mitrofanič je dejal:
— To je nasilje proti moji osebi. Kljub temu je moral iti.
In kaj mislite, dragi moji, kaj se je zgodilo? Dečko je šel k milici in ni pri* šel več ven. Šel je s pričami, da bi se vse obrazložilo. Dejali so mu:
— Dobro. Vašo uro bomo našli. Iz* polnite to vprašalno polo in opišite uro.
Pričel je razlagati, izpolnjevati, a se je zapletel. Vprašali so ga, kje je bil 1. 1919., in mu ukazali, naj pokaže pa* lec. In bilo je končano z njim. Ukazali so mu, da mora ostati tu in da se ne sme odstraniti. Gospodično so odpu* stili.
Le pomislite, državljani, kaj se go= di. Človek ne sme niti k milici več iti. Popolnoma ga zmešajo.
„Principe Alf onso"
Poročali smo te dni, da se je v Neaplju vršila svečana poroka vojvode Apulskega s princeso Ano Orleansko. Poroke se je udeležil tudi španski kralj Alfonz XIII., ki pa je prišel na svečanost šele v zadnjem hipu. dasi je bil njegov prihod najavljen že za dan prej. O vzrokih te nenavadne kraljeve zamude se doznava sledeče:
Kralju Alfonzu XIII. je šla nasproti najnovejša italijanska krlžarka* Principe Alfonso«. Križarka pa je vozila samo s hitrostjo 15 milj na uro in je imela 15 ur zamude. Ministrstvo za mornarico je nato objavilo, da je treba varčevati z gorivom in zato je parnik vozil tako počasi. Toda sčasoma je prišla resnica na dan. Parnik je zato vozil počasi, ker se je bilo bati, da eksplodira kotel nove bojne ladje, ki je namreč zakrpan. Parnik »Principe Alfonso« je namreč doletela že pri prvi njegovi poskusni vožnji nezgoda. Eksplodiral je kotel in poškodovani so bili vsi stroji. Seveda je takrat ostala stvar tajna. Predsednik prevzemne komisije je takrat demisijoni-ral. ker so od njega zahtevali izvedeniško mnenje. Toda njegov naslednik je bil bolj prebrisan. Ta je pa dal pismeno izjavo, da je zakrpani kotel za 100 odstotkov boljši. Toda drugi izvedenci so mnenja, da je parnik sicer prav lep, da pa ima samo to napako, da se bo na viharnem morju razčesnil na dvoje.
Na vsak način to priča, da tudi italijanska bojna mornarica ni nič boljša od trgovske. Kaj bo neki rekel kralj Alfonz, ko bo izvedel na kako sigurni in trdni ladji se je peljal...
Velike sleparije madžarskega
bankirja
V političnih in finančnih krogih v Budimpešti je povzročila veliko senzacijo te dni odkrita falzifikacijska afera, ki v nekaterih podrobnostih spominja na znano madžarsko afero ponarejanja francoskih frankov. Razlika je samo ta, da je v sedanjem primeru oškodovan madžarski erar. Sodijo, da znaša škoda več milijonov pengo. V središču afere stoji madžarski bankir Blumenstein, ki ga je pariška policija smatrala za Avstrijca, ker ji je označil kot svoje stalno bivališče Dunaj. Blumenstein je rojen Madžar, ki pa je po sklepu miru optiral za Češkoslovaško in je sedaj češkoslovaški državljan. Posrečilo se mu je uti-hotapiti zelo veliko množino madžarskih vrednostnih papirjev v Francijo, ki jih je v Budimpešti in po vsej Madžarski po svojih agentih nakupil za neverjetno nizke cene ter jih baje pustil prepeljati z aeroplanom v Pariz. Bili so to večinoma predvojni vrednostni papirji. V Parizu si je Blumenstein uredil delavnico za ponarejanje, ki je bila opremljena z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi. Blumstein je dal z vrednostnih papirjev izbrisati napis, da se morejo obrestovati samo v papirnatih kronah, ter ga je nadomestil z napisom, ki je v veljavi za inozemske lastnike madžarskih vrednostnih papirjev. V smislu mirovne pogodbe ie namreč madžarska država dolžna take inozemske vrednostne papirje valorizirati z 32 odstotki zlate vrednosti. S pomočjo kemikalij predelane vrednostne papirje ie nato potom svojih agentov prodajal. Agenti so potovali po Nemčiji, Angliji in Italiji, vendar pa pri prodaji teh vrednostnih papirev niso imeli sreče. Tudi na Dunaju niso imeli uspeha. Zato ie dal Blumstein papirje   še enkrat
prenesti v Pariz, kjer se mu )e v resnici posrečilo prodati jih večjo količino. Kako so ponarejanje odkrili, v javnosti še ni znano. Baje je eden izmed Biu-mensteinovih tovarišev ovadil zadevo madžarskemu poslaništvu v Parizu, ki jo je ovadilo pariški policiii in obenem obvestilo madžarsko vlado. Nato je madžarski finančni minister JaHOJ Bud odpotoval v Pariz, kjer je imel dolgotrajna pogajanja z madžarskim poslanikom baronom Koranvjem. O teh razgovorih se je varovala vee tednov stroga tajnost, končno pa je po indiskreciji nekega policijskega uradnika izvedel 0 policijski preiskavi tudi »Matin«. Tako je prišla stvar v javnost. Aretirani bankir Blumenstein ima precej temno preteklost. V časih borzne konjunkture si je z raznrmi manipulacijami pridobil veliko premoženje. Po inflaciji v naslod-stvenih državah se je preselil v Pariz, ker je menil, da bo mogel izkoristiti iz-premembe kurza franka. Pri špekulacijah s frankom pa je baje zapravil vse svoje premoženje in od tedaj se je pečal s ponarejanjem vrednostnih papirjev.
Kakor poročajo iz Pariza, so bili razen Blumensteina aretirani tudi neki Minzer in dva brata Tombinija, ki so mu pomagali pri falzificiranju prodajanju vrednostnih papirjev.
Kdo bolj laže: on ali ona?
O tem zanimivem vprašanju se je razvila nedavno v londonskem ABC-klubu živahna razprava, ki se je seveda nehala z negalantnhn porazom dam. kajtj predsednica mis Fitzroy Steward je morala končno v zaključnih izvajanjih priznati, da vendar le »ona« bolj in in večkrat laže kakor pa >on«. Dasi se je debate udeleževalo tudi več moških, se je tudi marsikaj laskavega izreklo o ženskah, med drugim tudi trditev, da ženske zelo pogosto samo zato lažejo, da bi napravile svojega moža srečnega aH pa. da ne bi žalile njegove domišljavosti in ponosa oziroma, da bi mu koristile V njegovi karijeri. Kakor se vidi. je tako laganje prej krepost kakor pa greh in ugotovitev, da je včasih <>d ene same laži odvisno dolgo življenje sreče in veselja, ni bila najslabši poklon, ki ga je ženska prejela /a svojo Iažnjivost. V splošnem se jc ugotovilo, da lažejo ženske sicer zelo pogosto, vendar pa o malo pomembnih stvareh, kakor n. pr. o svoji obleki, o socijalnem položaju, o kreposti moža in lastnih otrok. Te laži so boli olepševalne in manj pogosto zlobne ter nevarne. Nasprotno pa lažejo možje prav radi o svojih uspehih v službi, o svoji duševni prisotnosti v nevarnosti, v diplomaciji in zlasti še v parlamentu, kar jc najbolj obsodbe vredno. Bismarck je Iažnjivost moških najbolje karakteriziral z naslednjim: ^Največ se laže pri igri, v vojni in na lovu« V splošnem pa je vendar pri ženskah veliko več nagnjenosti k temu pripomočku živahne in bujne fantazije. Pogosto laže ženska kakor otrok iz razposajenosti, maščevalnosti, mnogokrat pa tudi zato. da prikrije svoje slabosti, kar končno še ni velik greh, ako se vpošteva japonski pregovor: »Bolje nekoliko lagati, kakor pa vživati mnogo nesreče.- Moški torej ne morejo ženskam na tem polju preveč očitati in ženska more, ako je nekoliko lažnjiva, na očitke prav dobro odgovoriti s citiranjem Leigh Huntsa. ki je dejal: »Laž je ena izmed najbolj razširjenih in najbolj običajnih človeških grehov.*_
Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju!
V 'v «-<,\
JrJL
Ali se hočete temeljito resiti
PM TIHA in REUMATIZMA
Revmatizem je strahovita, da« leč razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne boga* tim in si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogo* stranske so oblike, v katerih se pokazuje to trpljenje, in največkkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma drugimi imeni, nič drugega kot
REVMATIZEM
Včasih so to bolečine v udih iu členkih, včasih otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri naj* različnejših delih telesa, da, celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih m protinskih bolečin.
Kakor je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen, tako mno* gostranska so vsa mogoča zdravila, leki, mazila, mešanice itd., fci jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego največ za kratek čas prineso olaj* Sanje.
Kar Vam priporočamo, je neškodljivo zdravljenje, ki je že mnogim
pomagalo*
Naše zdravljenje je izvrstno in hitro učinkuje.
Da dobimo nadaljnih pristašev, smo se odločili, vsake* mu, ki nam piše, poslati
popolnoma zastonj
naš zanimivi, jako poučni spis.
Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega trpljenja, piši še danes na
AUGUST MARZKE, Berlin — Wilmersdorf
Bruchsalerstrasse Nr. 5.  —  Abt. 323
Sledeče srečk
državne razredne (oterife
kupljene v Zadružni hranilnici
t z. z o. z. ¥ Liublja i. Sv. Petra cesta št. 19. so bi e
izžrebane dne 7. t m.
PO Din 2000'— so zadele št 76.729 70.211, 70 242« 20.207.
PO Din 500'—. pa so zadele naslednje številke:
14.135, 5.795, 5.786, 5.7U3 53.475, 53.431. 66.639, 66.670. 11.510. 11.554, 11.524. 20.822. 34.153, 47.791, 47.771, 47.796, 60.821. 60.886, 70.248, 70.299,
30.938, 30.970. 53.423, 53.46^, 115.606, 115.626, 115.673, 8.005, 20.894. 32.458, 23.490. 23.444. 48.570. 59.313. 59.338, 86.349, 86.380, S6.399.
5.763, 15.442, 66.695, 91.762. 20.855. 20.891, 47.758, 48.549, 71.812, 83.268,
97.741, 110.111, 110.114, 110.125, 110.152, 110.143,    111.139. 111.189. 120.142, 123.386, 123.349, 9.394. 9.325, 9.331, 20.292,   20.209. 20.290. 24.283. 24.287, 3*.G77.   34.014.   34.044, 61.277, 61.202, 70.248, 70.299. 73.670, 73.687. 99.558. 110.780, 110.797. 122.752. 122.738, 122.773.
Opozarjamo, da se bo žrebalo do 7. decembra t. 1. vsak dan. Premije in glavni dobitki bodo, kakor vedno, izžrebani proti koncu žrebanja. Kdui zadene dobitek po Din 500, lahko takoj zamenja srečko za še neizžrebam; srečko, da more igranje nadaljevati na visoke dobitke.. Kdor reflektira na neizžrebane srečke, naj takoj vrne izžrebano srečko, da se mu pošlje neiz-žrebana ali pa naj se osebno zglasi.
60.836. 96.950. 120.113 20.213. 71.812.
Briljante, zlato
kupi F. Čuden. Ljubljana, Pre* šernova ulica 1. 121/L
Jezic
kupim 2—3 vagone. Ponudbe z navedbo cene na Samu Schwarz. trg. z žitom. Dolnja Lendava. 2496
Kontoris tinja
z dveletno prakso, zmožna slo* venskega in nemškega jezika, stenografije ter strojepisja, išče službo. Gre tudi za blagaj* ničarko tudi na deželo. Ponud« be na upravo lista pod »Konto* nstinja 2508«. 2506
Klavir
ceno na prodaj. Naslov v upr. »Slov. Naroda«. 2512
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo išče mirna uradniška stranka   v novi ali j stari hiši v mestu. Ponudbe na j upravo    lista    pod »Snažnost 2506-.
Trg«
jovino
z mešanim blagom ifcccm v na*
jem event. kupim ve« inventar. Dopise na upravo H«ta pod »Trgovin t/Z) 11«. 2511
Pri zavarovanju
sklenjenem 7 državnimi papir* ji. daje zasto-jnikom provizijo od 1. do 7. mesca Organizaciono odrlenje Beograd. Bosanska
90. zsra
Strojni ključavničar
izučen v večji tovarni, zmožen slov. in nemškega jezika, išče primerno službo. Nastopi lah* ko takoj. Dopise na upravo It* sta  pod  »KI jučavničaT 2510*.
2510
Stanovanje dveh sob
s kuhinjo — išče miren zakonski par v novi aH stari hiši. event. da tudi brezobrestno posojilo za stanovanje na prvo mesto. — Ponudbe pod *De* cember aH spomladi, 2453» na ispravu »Slov. Naroda».
Makulaturni papir
kg a Din 4' -◦r odaj a uorav* ..Slov. Naroda*
Zastopnike -reprezentante
iiit za vse kraje J agoslaviii ki imaj naj man i 2000 stanovalcev, velik pridobitni zavod v Zagrebu. Zastopnik m ra stalno bivati v tistem iriju m mora prevzeti zastopstvo kot trajen postransk zaslužek za enostavno, lepo in ne naporno delo. Stioke poznati ni treba, morejo bfti tod vpo-fcajeai cr/a ni nslntbenci, ki krat dobro poznajo.
Ponudbe z osebnimi podatki na Jngosloventko Rudolf Mosse d. d. Zagreb, Zrinievac 20. pod .Tra na zarada". Za vsak kraj se sprejme po en zastopnik
Ocarinjen je
v >eb uvoznih, izvornih to tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno io po najnižji tarifi RAJKO TL RK. carinski poareo n-.k, LJUBLJANA. Masarvkova cest« 9 (nasprofj carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanj« carine oo meni deklarira* ntg»  btoca in v>e intormache brezplačno 96/1
Urejuje; Josip Zupančič. —