Tajna diplomacija in ljudska zastopstva.
V	berlinskem listu »Welt am Monta#« piše pl. Gerlach z ozirom na tajnosti diplomacije; to je o tisti službi, ki vzdržuje in uravnava razmere z drugimi državami:
Med vojsko morajo godrnjači molčati. A če bi tudi smeli kritikovati, ostane kritika brezuspešna, ker se nahajamo pred dejstvi.
Drugače bi morebiti izgledalo, ako bi bili narodi že v mirnih časih poučeni o pravem položaju med posameznimi državami.
Zakaj vse tako skrivajo. Ali se mora skrivati vsebina državnih pogodb?
Bismarck, ki je pač nekoliko umeval zunanjo politiko, ni sodil tako. Ze-
lo	resno je premišljeval, če naj predloži pogodbo z Avstrijo, kateri je pristopila čez tri leta tudi Avstrija, ljudskim zastopnikom tako v Nemčiji kakor tudi ljudskim zastopstvom zaveznic. Rekel je: Odkrita in poštena politika največ veliko bolj koristi, kakor tajne spletke.
Nič se ni pomišljal, ko je leta 1896. Presenetil svet z novico, da je poleg trozvezne pogodbe, ki je bila naperjena prvotno proti Rusiji, sklenil tudi z Rusijo pogodbo. Veliko jih je takrat vpraševalo, zakaj je to povedal, češ da tako spravi Nemčijo v slab glas, a zdelo se mu je potrebno, da te skrivnosti ni zamolčal. Bismark je živa priča, kako je prav, če se dela tudi zunanja politika .lavno in ne tajno.
Ne zahtevamo, naj se tudi javno pogajajo, zahtevati se pa mora, da se o tem, kar izkuhajo državniki, pouči da odobre ljudska zastop-
stva državne pogodbe.
tako boje javnosti. Naj brže zato, ker so, česar sami ne slutijo, na, to navajeni. Diplomacija je nekaj skrivnostnega, dokjer tajl^0 deluje. Če bj Dalaj Lama v Tibetu ne živel tako, kakor živi, da se namreč skriva pred navadnimi smrtniki, bi tudi Tibetčani, ki ga časte, kakor se častj Bog, kmalu znali, da j.e njih Dalai j-ama čJoyek kakor vsak drugi. Za ho-kus pokus fidibus mojstra Čarovniške
umetnosti se skriva navadno le liokus pokus, če si ga ogledamo z lučjo.
Tajna diplomacija je najslabši ostanek minulega ajasollutizma, ki se je rešil celo v najbolj demokratične države. Najmanj se je oprijela tajna diplomacija severno ameriških; Združenih držav, ki so še mlade. V Evropi pa hodi bodisi v samooblastni Rusiji, bodisi v republikanski Franciji ali pa v ‘Angliji, kjer stoletja vlada državni zbor, diplomacija po starih, izvoženih, slabih skrivnostnih stezah. Ne v Rusiji, kjer vlada car sam in tudi ne v Angliji in v Franciji, kjer gospodari ljudstvo po svojih zastopnikih, nima ljudstvo besede v zunanje političnih vprašanjih.
V	Angliji sicer nadzira državni zbor zunanjo politiko, a najvažnejše stvari, namreč pogodbe z zunanjimi državami, sklepajo diplomati sami brez nadzorstva poslancev.
Na Angleškem so takoj, ko se je pričela vojska, ustanovili odbor demokratične kontrole, ki hoče temeljito prcosnovati zunanjo službo in ki zahteva predvesm naj vse državne pogodbe odobri državni zbor.
Sodim, naj bi to zahtevali vsi narodi.
Sedanje stanje je pač nesmisel. V notranji politiki odločuje državni zbor o vseh stvareh, če so že važne ali ne, v zunanjih stvareh, če tičejo tudi najvažnejše koristi, pa nima pravice, da blekne.
Ljudstvo soodločuje, če gre za koze ali za nakup kakega močvirja.
Ne sme in niti ne more blekniti, če se sklene pogodba, ki veže kako državo desetletja in ki odloča o miru ali
o	vojski.
Tako je bilo, a tako ne sme tudi ostati. Narode naj strašna vojska vsaj to nauči: vse narode, ker vse narodi enakomerno strašno trpe!
Bodoči mirovni shod naj določi: vse državne pogodbe se morajo javno sklepati, tajne državne pogodbe niso veljavne.
Sedanja vojska bodi zadnja med izobraženimi narodi. Nič ne ojači stališča prijateljev miru tako, kakor .če ^e ne more nobena državna pogodba skleniti, ne da ji pritrdi ljudsko zastopstvo.
Po vojski ne bo države, kjer bi se našla zopet večina ljudstva za vojsko. Ne smejo se zato več sklepati tajne pogodbe.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Poslovnice tržaške delavske nezgodne zavarovalnice v Trstu.
Delavska nezgodna zavarovalnica v Trstu razglaša: Da se posli nezgodnih zadev po mogočih vojnih dogodkih ne ovirajo, je zavod sklenil, da izpremeni pred nekaterimi meseci pri ljubljanski okrajni bolniški blagajni ustanovljeno poizvedovalnico v poslovalnico. Poverilo se ji je, da samostojno rešuje vse nezgodne zadeve, osobito da sprejema in rešuje naznanila o nezgodah in druge nezgodne posle, da uvede zdravniške preiskave, da odmeri, nakaže in izplača nezgodne odškodnine. Delokrog poslovnice obsega začasno Kranjsko in Translitanijo in se razširi tudi na tiste dežele, ki bi bile odrezane od prometa s sedežem zavoda. Poslovalnica slove: Poslovalnica delavske nezgodne zavarovalnice v Trstu v Ljubljani in ima svoj sedež pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani. Poslovati je pričela posredovalnica dne 27. maj-nika letos.
XXX
PRAVNIK.
Postavni dopust veljaven tudi v vojsk-nih časih.
Po določilih postave o trgovskih nastavljencih, § 17, gre nastavljencem vsako leto dopust, ki trajaj najmanj:
Nastavljenci, ki niso še zaposleni 5 let, imajo pravico do dopusta vsaj 10 dni.
Nastavljenci, ki služijo že nad 5 let, imajo pravico do dopusta vsaj 14 dni.
Nastavljenci, ki služijo Že nad tet, imajo pravico do vsaj 21duevnega dopust?.
Med dopustom nastaja dolžnost, da Sfi izplača plača.
ftP podeli dopust radi bolezni, se ne sme vračunati y postavni dopust.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Naročnina znaša:	st«Kw	Uredništvo	in	npravltio:	Izhaja	vsak	petek
St. 27.	V	Ljubljani,	4.	junija	1915.	Leto	X.
Razsodbe o postavnem dopustu.
Trgovskemu sotrudniku je bilo odpovedano s 30. septembrom. Pravico je imel do dopusta 10 dni, ki mu ga tvrdka ni dovolila, marveč je izjavila, da mu od dne odpovedi naprej do izstopa ni treba priti več kakor eno uro na dan v trgovino. Proti tožbi A. za odškodnino je ugovarjal B.: Dogovorilo se je, da velja oprostitev od ostale službe kot nadomestilo za dopust. A. je zanikal ta dogovor. Sodišče mu je verovalo. Razsodilo je, da mu mora tvrdka plačati 133 kron odškodnine za desetdnevni odpadli mesečni zaslužek po 400 kron mesečne plače.
Sodišče je torej razsodilo, da se mora odškodovati uslužbenec za vsak dan zavrnjenega dopusta v višini tiste vsote, ki odpade od mesečne plače na dan. Dvomi se lahko, če taka odškodnina zadošča in če je primerna. Vsekakor je pa važno, ker se je s to razsodbo določila pravica za odškodnino odpadlega dopusta. Postava sama navaja, če se uslužbencu dopust ne dovoli, da lahko takoj izstopi iz službe in da zahteva plačo za dogovorjeno ali pa za po postavi določeno odpovedno dobo.
Dopust mora uslužbenec zahtevati.
Z ozirom na trgovsko postavo se je zahtevala odškodnina, ker se delojemalcu v 201etnem službovanju ni nikdar podelil dopust. Sodišče je razsodilo, da dopusta delojemalec ni zahteval in se je odklonilna razsodba takole utemeljila: Pač gre odškodnina, če se odreče postavni dopust. A ker se je dokazalo, da delodajalec dopusta, ki
Agata.
Slabe volje se vrne nekega dne po mali južini od mladih znank nazaj domov. Niso ji ugajale razposajene tovarišice. Godrnjala je. Nemo je korakala po ulicah, na strani je hodila njena spremljevalka.
Gresta mimo cerkve. Odprta je. Večna luč blesketa pred tabernake-ljem. Agata postane. Rdečica ji prešine lici. Noče izdati, kar čuti, a ker želi miru in ljubezni, premaga boječnost.
»Gospica, trenutek grem v cerkev.«
Družabnica odkima. »Vaša vera zahteva le, da greste ob nedeljah k maši, če Vas nihče drugi noče spremiti, sem Vam rada na uslugi.
Agata se britko smehlja, ko pomišlja na svojo sedanjo in svojo prejšnjo družabnico. Prejšnja bi bila z njo gotovo rada šla v cerkev, tiho bi se bila vsedla v klop in bi jo bila pustila klečati, kolikor časa bi bila želela.
»Grem sama v cerkev, počakajte me nekaj časa!«
»To se ne spodobi. Ne smem Vas pustiti same.«
Agata ničesar ne reče. Pobesi glavo, britko je razočarana. Slana je padla na njeno pobožno dušo.
Ko zvečer doma kleče moli svojo večerno molitev, zopet hlepi njena duša po Bogu. Hitro se zopet obleče in
mu je šel, leta 1910. in tudi pozneje ni zahteval, se odškodnina ne more pri-poznati.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Dohodki tobačne režije v vojski-nem letu. V prvih sedmih vojnih mesecih se je znižala prodajalna vsota za okroglo 2,300.000 kron. Pod orožje vpoklicani kupujejo zdaj tobak po vojaških limito cenah, kaže se tudi, ker se ni prodajalo v celi Galiciji in v Bukovini. Če pa primerjamo prodajo v istih mesecih 1. 1913.—1914. ne glede na Galicijo in na Bukovino, se prepričamo, da se je prodalo v ostalih deželah za 9.900.000 kron več tobaka in tobačnih izdelkov. Izvoz, pred vsem v Nemčijo, se je povišal za 3,300.000 kron.
Naslovi krajnih skupin Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Bautsch. Anastasia P r e t s c h, Bautsch in Mahren.
*Budjevice. Franc Blatterbau-e r, Budjevice, Kalvitzgasse 701.
Fiirstenfeld. Marie R i e g e r, Fiir-stenfeld, Hauptstrafie 112 (Steiermark).
Hamburg. Franc Haas, Hainburg
a.d. Donau, Marc AurelstraOe 5.
Hallein. Marie B 1 i e m, Oberalm Nr. 90 (Salzburg).
Celovec. Marie R u 11 n e r, Celovec, Kardinalsplatz 7.
Krakov. Polski Zwiazek Zawodowy chrzescijanskich robotnikow, Krakov, ul. sw. Tomasza 37.
Ljubljana. Mici Blejec, Ljubljana, Soteska 6.
gre v sobo starega sluge Jožefa. Lahno potrka.
»Komtesa!« zakliče sluga prestrašen.
Ona položi roko na usta in zapre vrata za seboj.
»Jožef, ko sem bila še manjša, ste mi vedno napravljali bezgove piščalke. Kako sem bila vesela, kadar sem brliz-gala na nje. Zdaj, ko sem starejša, moram tudi drugače žvižgati. Zjutraj, ko vse spi, hočem iti v cerkev in molit. Gospica noče iti z menoj, saj me ne bo nihče izdal.«
»Vas in izdati,« godrnja starček. Dogovorita se, kdaj da smukne lahko v cerkev in kdaj da se lahko vrne, ne da jo kdo zapazi.
Splazi se v svojo sobo nazaj. Drugo jutro je bila kljub svojim 19. letom prvič sama na cesti, ki je bila še zelo temna. Saj ne bo nihče kaj slabega o meni sodil, si pravi. In Bog? Kako li sodi o moji tajni in neprimerni poti? Čudno, zdi se ji, da se mu je bolj približala, kakor kdajkoli prej.
V	cerkvi tiha sveta maša, brez velike gnječe, kakor ob nedeljah; le nekaj pobožnih duš. Mirno gore sveče. Dobro ji de. Poklekne pri nekem stranskem oltarju, kjer prične neki mašnik maševati. Odpre molitvenik, a ne gleda vanj; pobožno sledi z željo po tolažbi sveti maši. Prosi ljubezni in umevanja. Oči ji rose, ko dvigne mašnik jamstvo
Landskron. Ana Richter, Lands-
kron in Bohmen, Franz Scholzgas-se 27.
Line. Franc P 1 o d e r 1, Linz a. D., Hirschgasse 30.
Neutitschein. Franc S c h n e i d e r, Neutitschein, Muhlgasse 52.
Rovigno. Giovanni S p o n z a, Rovigno (Istrien), Via Madonna delle Gracie 1288.
Sacco. Ferdinand R e c h, Sacco (Siidtirol).
Schwaz. Ant. Schrettl, Schwaz in Tirol, Kieslinggasse 137.
Sternberg. Emilie T i 11, Sternberg in Mahren, RomerstadterstraBe 39.
Tachau. Marie B e c k, Tachau in Bohmen, Gartenzeile 725.
Dunaj-Ottakring. Alojzij Muck, XVI., Enenkelstrafie 31.
Dunaj-Rennweg. Josefa W e s s e -
1	y, III., Klimschgasse 24.
Cvitava. Maria T r e i t n e r, Cvita-va, Melzg. 67.
* Zvezina društva.
XXX
SKRB ZA ZDRAV,E.
V	času vojske je treba, da prebivalstvo zaupljivo izpolnjuje navodila obla-stev v interesu javnega, celokupnega zdravstva in zdravja posameznika in poglavitni del nevarnosti epidemij bode odstranjen.
Pred vsem je nujno priporočati, da se kot pitna voj^a rabi izključno voda lz mestnega Vodovda in sicer neposredno iz pipe, ne pa postana voda, ki se je pretakala po raznih posodah, ker pri taki vodi ni izključeno, da se na katerikoli način okuži.
ljubezni, sv. hostijo. Predstavlja si veliko, požrtvovalno smrt iz ljubezni na gori Kalvariji. Prvič v svojem življenju sluti veliko morje ljubezni, v kateri sme kristjan živeti.
Sivolasi duhovnik izrazitih potez, ki je videl vsako jutro zbrano malo gručo ljudi, je morebiti zapazil novo molilko in jo je pač pridružil svoji tihi molitvi. Cerkovnik pride in pogasi sveče. Vstane in gre iz cerkve. Svite 1 dan jo obda, ko pride vun. Smehlja se in hiti domov, kjer jo prijazno sprejme stari služabnik. Prvi svoj beg v cerkev večkrat obnovi. Navadi se, navada ji postane sčasoma dolžnolst. Pola)goma, sama ne ve kdaj in kako, se izpremeni tudi njen življenjski nazor. Drugače presoja ljudi in razmere kot prej, presoja jih po razmerju nasproti Bogu.
Na zunaj se to dosti ne pozna. Nasproti očetu ostane razmerje staro. Nagaja svoji hčerki in govori ž njo o družbi. Sicer je pa mrzel nasproti njej. Kako J
li	naj zanj toplo čuti?
Agata mora z ozirom na svojega očeta in na družbo večkrat v gledališče. Opolzki klasiki in lepe opere na njo ne učinkujejo. Neka stara igra jo vzplamti.
Igrali so »Požar v dekliški šoli«.
Predstavljali so veseljake, brezbožne in nenravne ljudi, seveda povedano je bilo vse v najlepših besedah. Iz: zavoda se vrne domov hči, pošteno, zelo
/
Najboljše varstvo proti okužbi pa je stroga snažnost, osebna snažnost in snažnost po hišah in stanovanjih ter zmernost v jedi in pijači; varovati se je tudi nezrelega in pokvarjenega sadja ter surovih neprekuhanih jedil.
Naloga hšinih gospodarjev in pa tudi strank je vzdrževati vedno strogo snago v hišah in stanovanjih, na dvoriščih in po straniščih; morebitne greznice morajo biti vedno v redu, gnojišča dobro pokrita in se mora gnoj odvažati vsaj vsak teden.
Glede gostiln, kavarn, prenočišč in izkuhov pa odreja podpisani mestni magistrat sledeče zdravstveno-varstve-ne naredbe:
V	izvrševanju obrta je skrbeti za največjo snažnost, tako glede pripravljanja in shranjevanja jedil in jestvin sploh, glede oddaje pijač, kakor tudi glede obrtnih prostorov, namiznega in posteljnega perila, posod stranišč itd. Zlasti se strogo zaukazuje, da se mora sproti vsak kozarec, predno se znova natoči vanj kaka pijača, splakniti v sveži vodi.
Strogo je prepovedano že rabljene namizne prte škropiti z vodo, predno sc znova operejo in jih stiskati v stiskalnicah, da zadobe obliko sveže opranega perila. Pri pripravljanju jedi se smejo uporabljati le sveže tvarine, zlasti pa je paziti na najboljšo kakovost masti in mesa, ostanki jedi se smejo porabiti le, v kolikor niso pokvarjeni, in izključno le pod pogojem, da se gostom označijo kot ostanki. Brez izjeme je pa prepovedano natakati ostanke iz kozarcev in sodčkov in pa pod pipo na-lcapano pivo. Aparate in cevi pri uporabi ogljikove klsiine za pritisk je sna-žiti strogo po predpisih.
pametno dekle. Oče mora marsikaj skriti, kar se ne spodobi očesu deklice: več knjig in podob. Ni li precej podobnosti med junakom te igre in njenim očetom? Ni li tudi že prej skril slike, ko je prišla k njemu, ko jo ni pričakoval.
Spomni se raznih malenkosti. Ko se gledalci smejejo šaljivi igri, dozo-eeva v Agatini duši novo izpoznanje. Solze ji zarose v očeh.
»Grofica, ne vem, kaj mislite, a v loži se človek ne sme udati svojim zasebnim čuvstvom,« opozori mrzlo vzgojiteljica.
»O marsikaterem predmetu bi pisala žaloigro, o katerem pišejo drugi burke,« ji odgovori.
Vzgojiteljica skomizgne.
XXX
Velikanoč mine in resni postni čas /j r'l°'	se	Je nekoliko pred veliko
noc.io izpovedala pri tistem starem duhovniku, ki je zjutraj maševal. Osam-Ijenka je našla pravega prijatelja. Izpovedala se je drugače, kot prejšnje čase. Zrelejša je postala. Duhovnik je bU temeljit; ni vprašal ničesar zaman, s°čustvoval je ž njo. Opominjal jo je, ^aj sprejme večkrat sv. zakramente.
Tresla se je ko je pokleknila, a ko •le vstala, se je veselila in bila je zelo srečna.
Tla v obrtnih prostorih je treba po-cjostoma snažiti in paziti, da se ne pljuje nanje. Stranišča in pisoarji morajo biti vedno snažni In zračeni ter zvečer dobro razsvetljeni, sploh vedno v takem stanju, da se jih more vsak po-služiti, ne da si zamaže obleko ali obuvalo. Vrhu tega se morajo vsak dan oprati tla in pa sedeži, kakor tudi kljuke na vratih stranišč in pisoarjev.
Psom dajati pijačo ali hrano na krožnikih, ki se rabijo tudi za goste, je nedopustno. Nujno se priporoča oddajati gospom kruh le v posameznih kosih, ne pa ga razpolagati gostom po košarah in krožnikih, s tem se zabrani zdravju kvarno in neokusno otipavanje peciva in pa onesnaževanje po muhah ter zapraševanje.
Mestni magistrat se bo prepričeval po posebnih svojih organih o izvršitvi teh naročil in bo postopal proti nemar-nikom kar naj strož je.
Prestopki se bodejo v zmislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 (drž. zak. 198) kaznovali.
Ta razglas je pribiti v obrtnih prostorih na primernem kraju, da ga more vsakdo čitati.
XXX
To je razglasil mestni magistrat.
V	sedanjih hudih časih naj se vsak ravna po njem. V razglasu je več tujk, ki jih hočemo potolmačiti, da lahko važna navodila vsakdo razume.
Interes = korist. Epidemija = nalezljiva (kužna) bolezen. Aparat = priprava, stroj. Organ = uslužbenec kake oblasti.
XXX
»Kralj morja«, velika senzacijonelna drama v treh dejanjih, je na sporedu v »Kino Central« v deželnem gledališču v Ljubljani v soboto, 5., nedeljo, 6. in ponedeljek, 7. junija. Poleg tega nas to kinema-tografično gledališče povede tudi v prelesti beneških lagun, z naših bojišč si je pridobilo mnogo novih kinematografič-nih posnetkov. Na sporedu sta tudi dve komični točki »Rihardove nezgode« in »Laž ima kratke noge«. Posebno v nedeljo je toliko predstav, da si vsakdo lahko ogleda ta zanimivi spored. To je v nedeljah pač najboljša in najcenejša zabava. V nedeljo se vrše predstave ob pol 11. uri dopoldne ter ob 3. in pol 5. uri popoldne,
6., pol 8. in ob 9. uri zvečer. — Od torka, 8. junija, do četrtka, 10. junija, je na sporedu »Tema in nje last«, drama v šestih dejanjih.
Vojni dogodki
od 25. do 31. maja 1915.
Severno bojišče. Ob Prutu in v južno vzhodni Galiciji ni bilo važnejših dogodkov. Pri Stryju in Drohobiczu so zavezniške čete zopet napredovale. Pr-zemysl je obkoljen, le majhen kos proti vzhodu, lcjer teče železnica v Lvov, je še prost. Pri Radymnu (severno od Pr-zemysla) so zavezniki zopet izvojevali veliko zmago; ujeli 25.000 Rusov in uplenili 64 topov in 64 strojnih pušk ter 14 municijskih voz. Neznaten uspeli so Rusi dosegli pri Seniawi (severno
od Radimna), kjer so se morale zavezniške čete umakniti čez San. Pri Kiel-cah na Poljskem so naši v zadnjih bojih ujeli do 7000 Rusov.
Na neinško-ruski fronti ni bilo večjih dogodkov. V Kurlandiji se boji vrše na približno istih točkah, kakor predminoli teden. — Helsingsfors na Finskem je bombardiral nemški Zeppelin.
Na zapadnem bojišču se boji krog Ypresa in na črti Lille-Arras nadaljujejo; Angleži in Francozi so nekaj napredovali, Nemci pa tudi na par točkah. Posebnega nič.
Na jugozapadnem bojišču so se boji že razvili. Italjani so zaenkrat na več točkah prodrli čez tirolsko, koroško in primorsko mejo, a bili kmalo ustavljeni. Pri Caprile so naše strojne puške uničile dve italjanski stotniji. Na Tirolskem so Italjani prišli do Ale in Primorja. Pri Kobaridu, Plaveh in severno od Gorice so bili italjanski napadi odbiti. Izjalovil se je tudi italjanski poizkus, da bi pri Tržiču prekoračili Sočo. Naši pomorski letalci so 28. t. m. ponoči zopet bombardirali Benetke in napravili mnogo škode. — V tržaškem zalivu je 30. t. m. ponoči velik tuj parnik zadel na mino in se potopil. — Italija je proglasila blokado avstrijske in albanske obali.
Na balkanskem bojišču nič novega.
Ob Dardanelah so imeli zavezniki v zadnjem tednu zopet hude izgube na kopnem in na morju. Razen več ladij, ki so jih poškodovale turške granate s kopnega je neki nemški podmorski čoln, ki se je bil vtihotapil v Sredozemsko morje, torpediral in potopil angleški bojni ladji »Triumph« (v saroškem zalivu) in »Majestetic« (ob vhodu v Dardanele) ki sta imeli po krog 15.000 ton obsega. Razen tega je nemški podmorski čoln pred Dardanelami težko poškodval neko veliko angleško oklop-nico, ki je imela od 16—19.000 ton obsega. — Pred Bosporom je turški podmorski čoln torpediral in potopil rusko oklopno križarko »Pateleimon«, na kateri je bilo 1400 mornarjev, ki so vsi utonili.
Škodljiva
učinkuje mrčes v kuhinji, kleti, vrtu, vinogradu, hiši in hlevu; zato se mora stenice, bolhe, uši, muhe, ščurke, grile, molje in drugi mrčes temeljito iztrebiti; zakaj s svojim oblezenjem smetij in potem jedil razširjajo te živali bolezni, molji, grili, ščurki, peresne uši pa povzročajo škodo v hiši. Stenice, bolhe, uši nadlegujejo ljudi in živali. Ves ta mrčes v stanovanju, kuhinji, hlevu in vrtu pokonča takoj in zanesljivo Fellerjev pristni mrčesni prašek »Elsa«, ki prekaša vsa druga sredstva zoper mrčes. 5 velikanskih škatelj K 5-—, 1 škatljo kot pri-klado k zavoju K 1*— pošlje edino pristno le-karnar E. V. Feller, Stubica Elsa trg štev. 264 (Hrvatsko).
Okno v svet.
število samo ne odloči. Ko je nekdo vprašal kralja Agisa, kako močni da so Špartanci, je odgovoril: Zdelo se ti bo, da je Špartancev veliko, ko jih boš videl, kako da se vojskujejo.
Cela armada — boter. »Voss. Ztg.« piše: Najmlajši princesinji nemškega
prestolonaslednika namerava ob krstu poleg drugih botrov kumovati cela V. armada, ki ji poveljuje nemški prestolonaslednik.
Pokvarjeno slanino so prodali v Schafferjevi mesariji v Gradcu nekemu ključavničarju. Ključavničarja je bolel želodec, ko jo je pojedel. Drugi dan je šel zopet kupit slanino tja, dali so mu popolnoma pokvarjen kos, v katerem je bilo vse polno črvov. Ključavni-rar je mesarja naznanil. Zavod za preiskovanje živil je preiskal prodajalno. Našli so kos slanine, ki je bil že poldrugo leto star. Mesarjem Rudolfu in Francu Schaffer je prisodilo sodišče 14dnevni zapor.
XXX
Žrebanje efektne loterije »Slovenske Straže preloženo. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra 1915 ob 6. uri zvečer. »Slovenska Straža«.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Mol ljubljenec je
WP
ilSAFlUID
„Nikak čudež! Kolikokrat sem si nakopal vsled prehlajenja ali prepiha bolezen, in ako je bil moj glavo ali zobobol se tako neznosen, ali mo je mučil nahod ali trganje po udih, Fellerjev Elza-lluid, moj ljubljenec, mi je vselej pomagal. A tudi v zdravih dneh vem ceniti njegovo, živčevje osvežujoče učin, kovanje. Vsakdanje umivanje z njim olepša kožo-kropi oči in povzroči dober občutek!“
Tako in enako se izražajo vsi oni, ki vporabljajo redno Follorjev fluid na priporočilo. Ta dokaz, tako mal in ponižen, brez kričeče reklamo, samo v svarilo pred mčvrodnimi ponaredbami zadostuje, kajti prepričali so se mnogi že sami, da Elza-iluid tudi izpolni, kar obljubi. Pri vsem tem pa je vendar po ceni. 12 steklenic stane povsod 6 kron Iranko.
Zaprtje, slab tek, draženje k bljuvanju, gorečica, želodčne težkoče so simptomi, kijih ne smemo zanemarjati. 6 škatljic FeUerjevih rhabarbara krogljic z znamko „Elza-krog*Uloe“ stane le 4 K 40 vm. franko. Hišni zdravnik Vam rad pove kdaj in kako je vporabljati oba izdelka. Ampak morata biti prava, katere izdeluje
lekarnar E. U. FELLER, Slublca
Elza trg: štev. 264 (Hrvatnko).
Lelina »Pri Iror Mr. Pl. MoMoc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočalo se sledeča zdravila t
Balzam proti želodčnim boleCinam, steklenica to v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn,* krč, steklenica 50 v.
Poslpalnl prašek, proti ognjlvanju otrok ln proti potenju nog, škatlica so v.
Blble olje, steklenica l krono In s kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev knrjih očes ln trd* koše, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla «o v.
Tinktura sa Ielodec, odvajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica to v.
Trpotčev aok, Izvrsten pripomoček proti kalljn, steklenica l krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni «o.v in 4 krone 80 v.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
i;-'
F Iflprfti! kJUBLJHHH
1 . HIBI JU £ Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izbor vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboav, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnih
(Pri CeSnihu) LJUBLJHIIH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
U—7/—7/---7/--7/--7/--7/--7/--7/---7/—7/7
u
Meatoa thrg itev. 10 n
Velika zaloga manufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor ; srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
ri—vs	vs	\V~	\V~	'\V~	\\	_	—JčC
-7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/ 7/~ n
Haiboliša. naisinurneiSa prilika zaStedcniel
Ljudsko Posojilnico
registrovana zadruja z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
I
in jih obrestuje po
4
31 01
4	10
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4#75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.