HZ šftvilka. f LiHbllBit, i snft, 19. maja 1915, XLVIII. lelo. .Slovenski Narod" velja ▼ LJvblJaal na dom dostavljen: ( ćelo leto naprej • • . • K 24 — pol Ictj „ .....12-— Čctrt leta 9 .....6--M BHMC m . • • . . 2"— 1 v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . t . ♦ K 22*— pol leti „ • • • • . U — ćetrt leta m • • • • # 5*50 na mesec m • • • • # 1*90 Dopisi naj se frinkirajo. Rokopisf se ne vračjjo. Crtđntttro i Eaallova Bile« At 5 u pritiičju UvoJ UUIon At 34» Isfeaf« TMk tai »*»ćw Uti—M ■•«•!(• ta prasatk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insereijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari ■ Fombmzm stevllka v«lfa 10 vin*rl«v. ———• Ma pUmcua naročita brez istodobne vposlatve naročnine M ne oiira. .Narodna Oakaraa« talclon At ti. .Slovenski Narod* Telia po posti! za Avstro-Ogrsko: j ćelo leto skupaj naprtj • K 25*— ] pol leta m „ . . . 13-— 1 Četrt leti „ •• • • • 650 1 na mesec „ m , • 9 230 ' • za Ntmčljos I ćelo leto naprej . . . K M*^ 1 za Amcriko hi v$t druge dcž*l«t ' ćelo leto naprej . . . . K ML—» Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali Trumaj Upravnlitvo (spodaj, dvoriSče levo), KaallOTa allci At 5, telefon tt 19« Svetovna vojna. Zavezniške čete so prekoračile San, — V prvi polovici maja je bilo vjetih 174.000 Rusov. — Odbiti sovražni napadi v FrancijL — Boji v zapadni Rusiji in Poljski. OD 1. do 15. MAJA SO NAŠE ČETE VJELE 174.000 RUSOV TER VPLENILE 12S TOPOV IN 368 STROJNIH PUŠK. Dunaj, 1S. maja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 18. mala: Zavezniške čete so po srditih bojih na već točkah izsilile prefcod preko Sana in se nastanile na vzhodnjem rečnem bregu. Ruske napade smo povsodi krvavo odbili ter sovražnika potisnili v vzhodnjl sraeri. Na gorenjem Dnfestru se vrše ljuti boji. Na crti ob reki Prut nobe-nih posebnih dogodkov. Posamne ruske navale, severno od Kolomeje, smo zavrnili. Celotno število v prvi polovici maja zaietih vietnikov se ie zvišalo na 174.000 mož. K tem je Se prišteti 128 vplenjenih topov in 368 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. ZAVEZNIŠKE ĆETE SO PREKO- RACILE SAN. — VELIKI BOJI V POLJSKI IN GALICIJI. Berolin, 18. maja. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 18. maja. f Jugovzhodnobojišče. Severno od Przemvsla. južno od Jaroslawa do izliva VVisloka v San so nemške in avstro - ogrske čete priborile prehod preko Sana. Na-sprotnik se tu umika dalje proti vzhodu in severo - vzhodu. Med Pilico in gorenjo Visio, Gilzo in Logowom, jugo - vzhodno od Przemysla, kakor tuđi v okolici Stryja se od včeraj vrše večji boji. Vrhovno armadno vodstvo. PONESRECEM RLSK1 NAPADI OB DLBISSI. — 1700 RUSOV VJETIH. Beroim, 1<\ maja. (Kor. urad.) \Voiftov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 18. maja. Vzhodno bofišče: Na Dubissi in v okolici Evraco-le smo zopet odMIr roočne sovra/ne I napade. Na u!?no od Ntemena vrze-nim ruskim četam so naš? voji izvršili nanad v solo^ni «merj Orvszka-buda, Syitowty. Szaky. Tlo] še tra-ja. Včeraj smo vjeli 1700 Rusov. Severno od VVisloke *e na5* fco-nientea podsnila sovražno. Ruski napadi na Mariampol so se izialovili. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V FLANDRIJI. - ZAVR-I NJENI FRANCOSKI NAPADI V ARGOMH IN V PRETRSKEM GOZDU. Berolin. 1\ ma i?. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 18. maja. Zapadno bo ji š če: Severno od Vpema. ob Kanalu pri Steenstraate in Het Sasu, je včeraj vladal mir. Na vzhodnjem bregu Kanala, jugovzhodno od Boesiage so se na posamnih točkah razvili boji, ki še traiajo. Južno od Neuve Chapelle so Angfeži včeraj in danes ponoči zaman poskttšali, da bi še nadalje pridobili na tleh. Vse napade smo odbili z močnimi izgubami za sovražnika. Ponovni franeosk? napadi na Loretski visini pri Ablainu in zapadno od Souheza so se ponesrečili. Vjeli smo 170 mož. Pri Aillyju smo ustavili iriante-riiske napade. Francoski naval v IPretrskem lesu se ie razbil ob našem ognju iz boka. Vrhovno armadno vodstvo. Italija pred odločitvijo. Italija se je pridružila trojnemu sporazumu ter je proglasila trozvezno pogodbo za ničevo? Na kar je bila ćela monarhija že nekaj časa pripravljena, to se je se-daj zgodilo: Italija je razdrla svoje ćesetletne zveze s centralnima državama ter se je, kakor zatrjujejo sicer privatna pa zanesljiva poročila, pridružila trojnemu sporazumu. Leta 1883. je bila sklenila Italija politično entento z Avstrijo in Nemčijo, da se zavaruje proti francoski ekspanzivni politiki v Sreidozemskem morju (tu-neška zadeva), tri leta pozneje so se pričela pogajanja za definitivno pri-ključitev k od leta 1879. obstoječi nemško - avstrijski zvezi iti marca meseca 1887. leta sta bili podpisani dve pogodbi: italijansiko - avstrijska in rtalijansko - nemška, ki sta se pridružili avstrijsko - nemski konvenci-fi — trozveza je bila ustanovljena. Polnih 32 ozir. 28 let je tvorila ta trozveza najvažnejšo politično grupacijo Evrope ter je omogocila sa- veznikom politiko moćne :n energične roke. Ne Ie Avstrija in Nemčija, v odlični meri tuđi Italija je imela v trozvezi trdno zaslombo In bas zato je navzlic raznim nesogrlasjem, na-vzlic vsem mimogredocim sporom vztrajala pri njej — da. v kritičnih trenutkih balkanske krize, ko so za-bliskali resni znaki svetovnega konflikta na obzorju, v decembru 1912. leta, je Italija privolila v demonstrativno predčasno obnovitev trojne alijance . . . Tekom sedanje vojne pa je raz-trgal italijanski nacijonalizem pola-goma vse zveze s centralnima državama. Zaman je bila monarhija pripravljena, ugoditi gotovim italijan-skim aspiracijam, da ustvari nove podlage trajnega sporazuma centralnih držav z južno zaveznfco — zdi se,da je bilo vse zaman in da so kocke že padle. Kakor pravijo vesti, je Italija trozvezno pogodbo odpoveda-la. To je razumeti pač Ie tako, da je Italija proglasila svoje konvencije z Avstrijo in Nemčijo za nicevne, kajti značaj italijatisko - nemško - av-strijske alijance ne daje, v kolikor je znano, nobenemu zavezniku pravico predčasne odpovcdi. Jutri se sestane italijanski parlament. Z zastopniki italijnnskega naroda vred bo izvede! ćeli svet, ali so kocke res že padle, ali ne. Nemski državn* kancelar ie de-jal v svojem včeraišnjem R°voru v nemškem državnem zboru, da bnde-ta Nemčiia in Avstrija zavestno in brez straliu nastopili proti \ saki novi nevarnosti. TROZVEZNA POOODRA RAZ- DRTA. — 74VF7NJSTVO ITALIJE S TR!PFLFNTFNTO. Iz Curiha r°ročajo: Zelena knj:c:n. ki jo prcdlnži itnlijonska vln-da v jutrišnji seli pnrl:mientu, vsebu-je nasle^nii d\*e de'stvi: 1. Ka^iret Snlnrdra ie raztr^al ćp.e 4. maia 7?vezn*štvo z Avstrijo in N?TT?*iio, ter je 2. dne 6. r^aja sklenfl s trinelen-tento dreovor, ki ima značaj zavez-n«ške pogodbe. Df ANNUNZ?O NVPOVEDUJE VOJNO. Rim, 17. maja. V soT^oto zvečer je nagovoril d' Amunzio ohčinstvo v Teatra Con^tan7i tako - Ie: »Dne 4. maja, na predvečer sfavnosti v Ouartu je itali^anska vlada razdrla trozvezno pogodbo. — Povem vam lahlco fonr.ulo: decadu-to e nullo. Vsled tega je vlada sklenila z drugimi skupinami držav precizne docovore. nrevzelr* ?a težke in definitivne obveznosti, ki so postale posebno pomembne vsled izmenjave načrtov za skupno vojaško akcijo.« Mnozica je burno pritrjevala ter \zkl!kala proti Giolittiju in nevtrali-stom. POGODBA ITALIJE S TRIPELENTENTO. Iz Z e n e v e poročajo: Ttalija je sklenila dogovor s tripelentento fe 27. aprila. V pogodbi se Je obvezala, da poseže na strani Francije fiajpo-zneje do 25. maja v vojno. Italiianski vojaški strokovnjaki se mude že dalj časa v Parizu in Londonu, kjer so se dogovorili o podrobnostih vojaške akcije. Pogodba garantira Italiji uresni-čitev vseh nacijonalnih aspiracij; posebna pokajanja so se vršila z Ru-sijo in Srbijo o jadranskem vpraša-nju. »Baseler Nachichten« vedo, da je Italija trozvezno pogodbo že dne 2* maja odpovedala. JUTRI JE DAN ODLOCITVE. Kakor poroča > Agencia Stepha-ni«, se italijanka zbornica jutri gotovo sestane. Ministrstvo bo podalo odločilne izjave ter povedalo, da je trozveza razdrta rn da se je Ttaliia pridružila trojnemu sporazumu. V posebni ^Zeleni knjizi« predloži vlada parlamentu zbirko diplomatičnih dokumentov, ki naj dokažejo upravi-čenost njenega postopanja. Smatra se, da ne bodo nevtralisti pričeli ni-kaJ posvaritvi zopet izpustilo. Samo tri osebe. ki so težko ranile Nemce z nozi, so bile obsoiene na osemdnevni zapor. - Morninerpost« priončuie Imjska-ioče članke proti nemškim vohunom, pri čemer razkriva razne dopodke. ki jih je zakrivila vlada. List pravi, da ni na Angfeškem nihče vedel o strasnih požarih v ladjedelnicah v Port^mouthu in o pozarih in eksplo-ziiah v angleških municijskih zaloga h. London, 17. maja. (^Kor. tirad.) Policija je zapr/vedala \sem Nemcem, Avstrijcem in Ogrom, nai osta-nejo od devetih zvečer do petih zju-traj doma. Interniranje se nadaljuje. Na ra7ltčnih kraiih ie prišlo se do iz-gredov. V nekaterih slučajih so morali poklicati na pomoč voiastvo ter izdati razglas proti uporu. Promet na cestnih železnicah v Londonu je ražen na prori v arzenal v Woolwi-» ehu popofnoma prenebal. Haas. 18. maja. (Kor. urad.) »New Statesman« pi^e. da prinaša gibanje, ki se je zadnje tedne pojavilo proti Nemcem na Angleškem, An-gleski nezaslišano sramoto. List de-la za te demonstracije krivo policijo, ki je kar odrekla vsako posredovanje. Policijski organi so ćelo sodelo-vali pri porazdeljevanju Nemcem ukradenih predmetov med drhaL SPLOŠNA VOJASKA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM, Iz Londona brzojavljajo, da je lordkancelar Haldane predvčerajš-njim izjavi! v lordski zbornici, da se bo vlada skoro gotovo še k temu odločila, v bližnji bodočnosti predlagati uvedbo splošne vojaške službe. Lord Lansdowne je izjavil, da bo to pomembno sporočilo vzbudilo pri konzervativnih strankah največ-jo zadovoljnost. »Morningpost« piše o tem zmislu. Edini način, da se organizira narod, ie uvedba splošne Kraške službe. Xd sc mora sa takoj zgoditi. Vlada mora dobiti pravico, vpoklicati vse može do gotove starosti v državno stužbo. ene k vojni službi, druge k delu v tovarnah za orožje in municijo. • m m Sir Edvard Grev obole!. »Miinchener Neueste Nachrich-ten« z dne 18. maja poročajo: Pariški »Matin« javlja, da je an-gleški m ini ste r sir Edvard Grev obo-lel na očeh, vsled česar se je moral za dl je časa odtegniti svojim poslom. Najbrže bo začasno prevzel posle ministrstva zunanjih del sam mini-strski predsednik Asquit. Amerikanska nota Uni. Berolin, 18. maja. (Kor. urad.) Amerikanski poslanik je izrocil dr-žavnemu tajniku zunanjega urada noto amerikanske vlade, v kateri se govori o naredbali, ki so jih odredile neniške oblasti in s katerimi su se krpile amerikanske pravice na inor-ju. Višek se je dosegel s potopitviio i>Lusitaniie«. pri čemer je bilo usmrćenih 10'} amerikanskih držiivljanov. Amerikanska vlada zasleduje te do-godke z vedno večjo skrbjo. Ne more verjeti, da more nemška vlada odobravati te odredbe, ki nasprotu-jcjo načelom modcrnep:a vojskova-nja. Vsled tega se obrača amerikanska vlada na nemško v nadi. da bo zbrisala s svojini postopanjem obža-lovanja vreden vtisk, ki ga je po-vzročila njena odredba, ter zopet vpostavila sedanie nastopanje Nem-čije ^lede »svete prostosti morja<'. Že pri proklamaciji voinega pasa je izjavila amerikanska vlada, da se represivnih odredb. ki daleko prc-segaio navadno metodo pomorske vojne, ne srne vporabljati za amerikanske državljane, in je storila. odgovorno nemško vlado za vsako kr-šitev amerikanskih pravic. Amerikanska vlada je seveda mnenja, da se življenja nekombatantov. naj si bodo že nevtralnih ali vojskujočih se držav, ne srne o^rožati s tem. da hi se zajele ali uničile neoborožene trgovinske ladije. Praktično je ne-mogoče, vporabljati podmorske čolne za uničevanje sovražne trgovine, ne da se pri tem preziraio načela pravičnosti in človečnosti. V slučaju, omenienem v noti. se ni dovolil niti potreben čas, da bi se odredili rajelcmentamejŠT varnostni koraki. Amerikanski državljani postopajo v mejah neizpodpitnih pra\ic, če vozi-jo povsod po morju s svojimi ladiia-ini ter potujejo tja, kamor jih dova-j2jo n uho vi pravilni posli. Nota potem z obžalovaniem omenja svarilo, ki je bilo objavljeno v amerikanskem časopisju in ki baje izvira od nemškega poslaništva, ter pripominja. da se nikakor ne more smatrati svarila pred nezakonitim činom za oprostitev ali olajšavo tega čma. Tuđi se ne more s tem sva-rilom zmanjšati odgovornosti. Amerikanska vlada more biti Ie mnenja, da so Indijski poveljniki. ki so storili te nezakonite čine, storili to Ie vsled tega, ker so napačno razlagali do-bljena povelja. Amerikanska vlada zaupa temu, da nemška vlada obso-ja čine. vsled katerih se amerikanska vlada pritožuje, da bo dala čim največje zados.cenje za neizmerno škodo ter takoj storila potrebne korake, da prepreci še nadaljne take slučaie. To zaupanje je tem večje, ker obstoje med obema državama prijateljske zveze in pogodbene obveznosti. Izraz obžalovanja in ponudba zadosčenia za slučaj, da so se porušile ali pomotoma potopile nevtral-ne Iadiie, ne more opravičiti posto-panjc, ki izpostavlja nevtralne države in osebe novim neizmernim ne-varnostim. Nemška vlada ne bo pri-čakovala, da bi amerikanska vlac'r. opustila katerikoli deiania, ki bi bila potrebna za obramho pravic Združenih držav in njenih državljanov in ki bi zasigurala, da bi se te pravice svobodno izvrševale. Boj za Carigrad« DVE ANGLEŠKI OKLOPNI KRI- 2ARKI SE POTOPILI V DARDA- NELAH. Glasom poročila prefekta na Mitilenah grškemu ministrstvu sta se predvčerajšnjem potopili dve an-gleški oklopni križarki. Zadeli sta na mine ter se z moštvom potopili. Boji pri Galipoliju se nadalje ugodno razvijajo ter imajo zavezniki mnogo izgub. Zavezniki nameravajo zase-sti tuđi mali otok Castellorizo. An-gleško poslanstvo trdi: Izhodišča nemških podmorskih čolnov sta španska in grška obal. Angleško poslaništvo dolži grške trgovce, da po-magajo nemškim podmorskim čol-nom in jih preskrbujejo z živili. RUSI SE IZKRCALI NA TURŠKEM OZEMLJU? Iz Bukarešte poročajo: Rusom se je posrećilo izkrcati v Iniadi čete, ki so jih bili pripeljali na 86 transportnih ladjah. Iniada leži severno od Midije na evropski obali Črnega morja, 120 kilometrov od Carigrada in Bospora. (»Gr. Vbl.z) Dve ruski volni ladji poškodovani. Iz Ženeve poročajo »M, N. Nachrichten • z dne 17. maja: V ladjedeinico v Sebastopolu so dne 30. aprila spravili dve križarki, ki ste bili težko poškodovani. Oklopna krizarka ima 3 težke poškodbe. Ena granata je poškodovala strojno napravo, druga je zadela ladjo nad vodno crto, tretja pa je razbila dele Iadijnega krova. Tuđi inanjša križar-ka je za d!]e časa nesposobna za boj. O imenih poškodovanih ladij in o vzrokih poškodb varujejo najstrož-jo tajnost. Toda ni dvomiti, da je obe križarki poškođovalo tursko brodovje. Istočasno so v rnestne bolnice prepeljali mnogo ranjencev. Borba za Dardanele. »Echo de Bulgarie« citira grške liste, ki poročajo o angleško - fran-cnski akciji o Dardanelah. Bistvo teh izvajanj je sledeče: Francozi in Angleži so sicer izkrcali mnogo mo-^tva, a zgol kolonijalnih armad. Vzlic temu, da se je izkrcanje posrećilo, ni verietno, da bi mogli do-seči svoj cilj. Turska armada je utr-dila vso linijo od Galipolija do Ča-taldže. Utrdbe so silno močne in brani jih 250.000 mož turske armade in sicer je tu zbrano naiboljše voja-štvo, kar ga premore Turčiia. Za zavzetje teh utrdb in premaganje turske armade je potrebna deset-krat večja armada, kakor so jo Francozi in Angleži izkrcali. Izgube zaveznikov v Dardanelah. Iz Aten poročajo, da so imeli zavezniki v bojili dne 14. in 15. maja silne izgube. Domneva se. da je bilo ubitih in ranjenih nad 5000 Angle-žev. Zadnje dni sta se v morski ožini potopili dve angleski vojni ladji, kar pa Angleži prikrivajo. Preiskane grške ladie. Iz Aten poročajo; Neka franco-ska linijska ladja in neki torpedni lo-vec sta dne 16. t. m. priplula, v neko kretsko pristanišče ter preiskala 3 grške jadrnice. REVOLUCIJA NA PORTUGAL-SKEM. Lizabona, 17. maja. (Kor. urad.) Poročilo Agence Havas: Novega mi-nistrskega predsednika Chagasa, k? je hotel iz Oporta priti v Lizbono, da nastopi svojo služtip, Je napadei senator Ivan Freitas včeraj na kolodvoru Entrocamiento in ga z revol-verski streli težko ranil. Senatorja Freitasa so orožniki ubili. Chagasa so prepeljali v Lizabono. Nemiri so se zopet pričeli. Iz 2eneve poročajo: Gibanje v Lizboni in na severnem Portugal-skem je zavzelo komunističen značaj, tako da od mornarice izvirajoče gibanje za zaščito pobeglega predsednika Ariage nima konca. Bom-bardementu lizbonskih državnih uradov s strani mornarice je sledila obscžna plenitev in krvave privatne osvete. Število mrtvih in ranjenih v Lizboni in v drugih mestih presega več tisoč. Po poročilih iz Lizbone je revo-lucijonarno gibanje na Portugalskem izključno republikansko in naj z ustvaritvijo novega ministrstva po-speši obrambo in ojačenje republike. Na krovu neke ladje se je sestal re-volucijonarni komite, ki se je bavil z ustanovitvijo nacijonalne vlade. Mi-nistrski predsednik naj postane Cha-gas, ki bo pievzei obenem tuđi mini-strstvo notranjih zadev. Lizbona, 17. maja. (Kor. urad.) Manifest revolucijonarnega komite-ja pravi, da bodo civilne osebe, pri katerih bodo našli po sedmi uri zvečer še kako orožje, aretirane. Čete hodijo po mestu in jemljejo pri ci i-iistih orožje. Vstaški mornarji so stavili vladi ultimatum, v kater^m se pozivlja vlada, da naj odstopi. Artiljerija je obstreljevala mornarisko vojašnico. Iz province je na potu »4na divizija za podpiranje vlade. Do včeraj zvečer je bilo 67 oseb usmrćenih in 250 oseb ranjenih. V Santaremo znaša število mrtvih 70. število ranjenih pa 200. — Carlos Olavo je bil imenovan za guvernerja Lizbone. — Uradni list priobčuje razglas, ki čestita meščanom, da so pripomogH k zopetni vstavitvi ustave in pozivlja, naj se civilnemu prebivals*yft vrne orožie- 112. štev. ^LUVCNSKl NAKUU-, anc 19 maja 1915. Stran 3. Tz Rotterdama poročajo, da Je angleška admiraliteta poslala dve vojni ladji pred Lizbono. Intervencija Anglije? »Miinchener Neueste Nachrich-*en« prinašajo iz Genfa sledečo brzojavko: Kakor se razvidi iz nekega rnadridskega privatnega poročila, je angleška intervencija na Portugalcem neizogibna. I Gibanje v Lisaboni in na sever- ••em Portugalskem postaja komuni-vtično. Bombardiranju lisabonskega čržavnega poslopja od strani bro-(?nvja so sledili obsežno plenjenje in Vrvavi akti privatnega maščevanja. Število mrtvih in ranjenih v L:saboni. Coimhri. Oportu in Son-nremu cenijo na več tisoč. " neinc prebirenje ietniHov 1378. do 1800. fer 189Z. do 1899. Zopetno prebiranje v letih 1578. do 1890., ter 1892. do 1894. ro-ienih črnovojnikov se vrsi dne: 25. maja v Kočevju za sodni kraj KoČevje: 26. maja v Ribnici, za sodna kraja Ribnica in Velike Lašče; i 28. in 29. ma!a v Craomlju, za sodna I okraja Črnomelj in Metlika; 30. in 31. maja v Novem mestu, za sodna okraja Novo mesto in Trebnje; 2. junija v Zužemperku, za sodni okraj zužemperk; 4., 5. In 6. juniia v Ljubljani, za ^odni okraj Ljubljanska okolica; 7. junija na Vrhniki, za sodni okraj Vrhnika; 9., 10. in II. iunija v KamniKu, za sodna okraja Kamnik in Brdo; 12., 13., 14. in 15. iinjija v Ljubljani, za mesto Ljubljana; 25., 26. in 27. maja v Radovljici, za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora: 28., 2Q. in 30. maja v Kranju, za sodna okraia Kranj in Tržič; 31. maja in 1. iunija v Škofjl Lo-ki, za soćni okraj Škofja Loka; 3., 4., 5. in 6. junija v Litiii, za ?odni okraj Litiia; 8. in 9. iunija v Višnji gori, za sodni okraj Višnja gora; 11. juniia v Krškem, za sodna <>kraia Krško in Rateče; 13. juri i ja v Kostanjevici, za sodni okraj Koštan je vica; 15. iunija v Mokronogu, za sod-~i okraj Mokronog; 1., 2. in 3. juni ja v Postojni, za ^odne okraje Postoina, Ilirska Bistrica. Senožece in Vipava: 4. in 5. junija v Logatcu, za sod-ne okraj«* T. ogatec. Lož in Cerknica: 6. junija v Idriji, za sodni okraj 13 rij a. Na štajerskem se vr«e pregle-dovanja naslednje dni: Celje 25. ma-a; Celje - okolica od 25. ma;a do 31. naja; Mozirje 2.. 3. junija; Trbovlje ■"., 6. juniia; Brezice od 7. do 10. juri ja; Konjice od 12. do 14. iunija; Slovenji Gradec od 25, do 29. maja; Velenje 30. maja; Ptuj 1. junija; Ptuj - okolica od 1. do 9. junija: Ljutomer 11., 12. junija; Lipnica od ■">. do 15. junija; Radgona od 25. do _fi. maja; Maribor mesto od 28. ma-ado 1. junija; Maribor - okolica od 2. do 11. junija. Dnevne vesti. — Posnemanja vreden čin domaćega podjetia. Piše se nam: Vpo-števaje sedanjo silno draginjo živil in vseh drugih življenjskih potreb-ščin, je Kolinska tovarna kavnih pri-mesi prostovoljno zvišala vsem svojim uradnikom in delavcem plače za 10 odstotkov. — Ta človekoljubni čin našega dornačega podjetja zasluži popolno priznanje in pohvalo, in želeu bi bilo, da mu v tem slede tuđi iruga podjetja. Kolinsko tovarno in njene priznano izvrstne izdelke pa vsakemu prav toplo priporočamo! — V ruskem vjetništvu se naha-. sosp. Miro Trošt, nadučitelj v irucnji vaši pri Ribnici. Vjet je bil ine 22. marca. Na mesto (Tumaja) je všd dne 20. aprila, kler Je 50 vjet-iKO/ pri nekem grofu. Podčastniki adiorujejo, ostali delajo vse potreb-r» na polju. Hrane ima đovolj, kakor iše.. TT- Iz ruskega vjetništva so se 'gladili in sporočili, da se jim dobro :odi; Anton Grbec 5. dom. pešpolka 7. Utovelj pri Tomaju, Milan Oma- en 97. pešpolka iz Podgrada in Iv. ^urič 5. dom. pešpolka iz Repenta- ra, Josip Perat 97. pešpolka iz liv- ke občine. Ciril Vrtovec iz Šmar- a, Albin Vrtovec in Henrik Čuk iz Velikih 2abelj, L. Novak iz Malih kabeli, vsi od 27. dom. pešpolka, "ran Uhelj iz Oabrij 97 pešpolk, r^ran Vovk i£ DobraveU 20, lov. bat. ter Al. GregoriČ iz Drežuvice. — S rjota v Sibirijo je pisal tuđi Dragotin btolfa bivši predsednik tržaške »Narodne delavske organizacije«. Vjet je bil v Przemvslu. — Seznamek Izgub št. 178 z dne 16. maja izkazuje: Josip Franco-vič, rezervni kadet 47. pehotnega polka, ranjen; Fran Legat, rezervni praporščak 27. domobranskega pešpolka, v vojnem vjetništvu v Oitisku in Anton T r i 11 e r, rezervni poroČnik 47. pešpolka, ranjen. — Obrtniki tn trgovci, ki so vpo-klicani v vojno lužbovanje in ki so svoj obrat zacasno ustavili, naj ne zamude v njihovem lastnem interesu to prijaviti pristojni obrtni oblasti. Isto jim je storiti zopet, ko začno s svojimi podjetji obratovati. Ravno-tako je priglasiti, ako so se s svojimi obrati preselili v drug kraj ali ulico. Večinoma so to že storili, toda jih je se nekaj, ki so to opustili. Mesto vpoklicanih lahko to store njihovi svoici ali drugi pooblasčenci. — 2ene v vojni padlih mož, ki so ubožne in imajo otroke, naj se zgla-se v četrtek, dne 20. maja dopoldne od 9. do 11. na magistratu, v pisarni magistratnega nadkomisarja Fr. G o-v e k a r j a. — Ta poziv velja le že-nam, ki stanujejo v Ljubljani ali v Spodnji Siški. — Pogreb gospe Ivanke Kavčič, soproge gospoda Frana K a v č i č a, posestnika in občinskega svetnika, se je vršil ob veliki udeležbi iz vseh slojev, kjer je bila pokojnica jako priljubljena, včeraj ob 4. popoldne. Pogreba se je udcležil župan ljubljanski gosp. dr. Ivan Ta v čar ter zastopstvo občinskega sveta, za-stopniki gostilničarske zadruge in se mnogo drugih korporacij. — Prvi istrski krompir je pro-dajala včeraj na ljuHjanskem trja:u branievka Jozcfa Hamova 1 kilogram za 58 vinarjev. C. kr. okraino ^lavarstvo v Bre-žicah je odredilo, da je dovoljen izvoz živine iz političnega okraja le onim trgovcem, kateri se izkažejo z legitimacijo c. kr. okrajnega glavar-stva v Brežicah, ali kake vojaške oblasti. Diana, kopališka registr. zadruga na Bregu pri Celju ima svoj redr.i letni občni zbor, dne 7. junija 1915 cb 6. zvečer v dvorani za seje v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Letni račun za 1. 1914. 2. Sprememba pravi!. 3. Slučajnosti. Iz Huma pri Ormožu. Narednik Anton P u k 1 a v e c , 87. pešpolka, ki je sedaj že v drugič v Karpatih, piše svoji ženi v Loperčice, dne 23. aprila t. 1. sledeče: Mnogo srčnih pozdravov vsem s severnega boj-nega polja! Sedaj sem tukaj posest-nik podzcmcljskc »vile«, nareiene iz zemlje in lesa s ponosnim napisom ^Kotel zum Iustigen Krieg«. Ni mi treba za to davka plačevati; menda zato ne, ker nimam drugega pohi-štva, kakor svoj nahrbtm'k in puško. Ta gleda zmiraj na nasprotni hrib, ako bi se tam pokazala kaka figura, da bi jo s kroglo objela. Drugače živimo dobro in smo veseli, kakor vrabei v prosu — samo da smo mi v gozdih, ko zajci. Kadar je lepo vreme, malo na solnčni strani pole-žimo. malo pokadimo, drugi se za-bavajo z ubijanjem nadležnih tu domačih zavratnih živali, ne meneč se za grom iz topov in sikanje kro-gelj po zraku. Res je lepše sedaj pri Vas. Tam pomlad zeleni in vse se veseli posebno, kadar drobne ptičice pojo in Vam veselje delajo. Tukaj je vse drugače — nič še ni ze-lcnega videti in ne sliši se prepeva-nja ptić. Le kadar najbolj iz topov grm;, takrat se nam srce veseli; ko nas ruske puške pozdravljajo — niim mi čvrsto z našimi odgovarja-mo. Novega drugega pri nas nič ni. kakor vsaki dan druge uši. Če jih danes 25 prepodim, jih drugi dan še enkrat toliko več dobim. Sedaj Vas srčno pozdravim ter prosim Boga, naj nas čuva vse. Umri je v Gradcu vpokojeni bivši ravnatelj mariborske gimnazije Julij Glowacki v 68. letu svoje starosti. Vzgojil je na rnariborskem zavodu mnogo generacij naše štajerske inteligence. Njegovi bivši dijaki ohranijo blagemu, za^lužnemu šolni-ku prijazen in hvaležen spomin. V Šmarjeti v Rožu na Koroškem je dne 12. maja umri tamošnji učitelj Ivan G a b r o n. Rodom Je bil Slove-nec s Spodnjega Štajerskega. Občni zbor ženske podružnice C. M. D. v Trstu se je vršil preteklo soboto. Predsednica ga. dr. Slaviko-va je konstatirala, da je poslovanje podružnice doseglo baš v vojnem letu rekord: podružnični promet v I. 1914. je znašal namreč nad 10.000 K. Za spomenik umrlemu profe-sorju Matku Mandiču je votirala kastavska občina 1000 K. Tuđi je določila na domaćem pokopališču pnseben častni grob, kamor bodo prepeljali Mandičevo truplo, čira na-stanejo normalnejše prilike. Tržaške novice. 481etni A. Bettio je bil. gredoč ponoći domov, v ulici Punta del Forno napaden. Trije roparji so ga podrli na tla, mu vzeli s silo 10 K denarja in zbežali. — Dninar Rrnest Vičič je v stari prosti luki ukrađel pet kilogramov kave. Ustavil ga je finančni stražnik, a sele ko so teinu prišli na pomoč dva druga stražnika in en redar, so mogli VičiCa ukrotiti in ga spraviti proti polic^kenui uradu. Na potu pa je Vičič le pobegnil in šel na svoje stanovanje. Ko ga je prišla policija tja iskat, je Vičič poskusil se zopet silo ubraniti aretacije. Policijski nadzornik je potegnil sabljo in sele ko je Vičiču odsekal — P<>1 nosa in mu zadal še dve maniši rani, se je silovitež udal. Brzojavna cenzura. »Tagespo-šta« poroča iz Pulja z dne 16. maja: Od včeraj naprej se ne bodo več od puljskega civilnega prcbivalstvra oddane brzojavke cenzurirale od ge-neralnoštabnega oddelka vojnopri-staniške komande, marveč od brzojavne cenzurne komisije. Prebival-stvo naj da brzojavke že pred od-dajo cenzurirati. Dunajska podružnica Sloven-skega planinskega društva priredi: Izlet v nedeljo, dne 23. majnika 1915 na Visoko steno. Odhod z vlakom ob 7. uri 20 min. zjutraj s kolodvora Aspangbahnhof v VVinzendorf; na-prej po dogovoru. Provijant! Vodi g. dr. Ljudevit Valjavec. — Prijateljski sestanek v soboto, dne 5. iunija 1915 zvečer v restavraciji »Hotel pošta«. I.. Fleischmarkt 16, klun-na soba. V bodoče se bodo vršili prijateljski sestanki vsako prvo soboto v mesecu. Gosti dobro došli! Prorokinja v Dalmaciji. Zadrški »Narodni List- piše: »V Iepem pri-rnorskem mestecu Kućištu živi gospodična D., ki je že zdavna prorokovala, da bo vojna končana dne 30. maja tega leta. Najprvo je prorokovala svetovno vojno in na potu iz Kućišta v Trst, je svojce zagotav-Ijala, da jih bo zadela nesreća. In res, njena rodbina je bila zarobljena na parobrodu v Rusiji, čim je izbruhnila vojna. V svojih vizijah je opetovano pripovedovala. kako je videla, da je naša armada izvršila ta ali oni juna-Ški čin, katero prorokovanje se je nato tuđi izpolnilo. Neko jutro je rekla, da je njen brat vjet v Srbiji. Kasneje se je dognalo, da Je bilo to prorokovanje resnično. Meseca fe-bruarja je rekla, da bc ljudstvo ostalo brez kruha. Ali da bo prišel dan Sv. Trojice (30. maja) in da bo vsak veselo klical: Mir, mir je! — Bele-žimo to prorokovanje.« Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila te dni obravnava proti 8 dijakom in 2 obrtnikoma iz Mostara zaradi tajnega društva »Srbska djačka omladina«. Obsojeni so bili dijaki Mastilovič, Grgjić in Lalić na 1 leto, Ismet Sarić. Grdjić. Mitrinović, Bratić in Misita na 10 mesecev težke ječe. V kazen se jim vračuna 6 mesecev od 9 mesečnega preiskovalnega zapora. Obrtnika Doder in Pavlić sta bila obsojena na 1 mesec ječe. Samotna hiša. II. del filma »Baskervilski pes«, je samo danes in jutri še na sporedu v kino »Ideal«. Igralec izvrstno posnema Scherlok Holmesa v tem filmu. — Zelo vesela je tuđi veseloigra »Kdo je Zwiebel-baum«. Nobeden ne srne zamuditi ta dva učinkovita filma si ogledati. — Petek »Pustolovka«. Sijajen prikaz z Bettv Nansen v 3. delih. V znamenju časa. Delavčeva žena Terezija Bručan doma iz Gline je predvčerajšnjem kupovala od neke kmetice jajca. Ko jih je nabrala 18, je rekla kmetici. da nima drobiža ter da gre menjati denar. Iz previdnosti je šla kmetica za Bručanovo, katero je izročila stražniku radi poskušene goljufije. — Prodajalcu klobas in hrenovk Petru Alešu je včeraj ukradla neka mlada deklica iz stoj-nice 5 velikih mcsenih klobas. ZguMjene stvari v času od 9. do 16. maja 1915: 1 bankovec za 20 kron, 1 crna denarnica z več kakor 71 K, 1 rujava denarnica z 48 K, 1 lornjon z verižico iz double zlata, 1 crna denarnica s 600 K, 1 zlata ve-rižna zapestnica, 1 zlata damska ura - zapestnica, 1 bankovec za 100 kron, 1 crna suknja, 1 rdečkasta denarnica s 24 K, 1 crna denarnica z 12 K, 1 crna torbica brez denarja z robcem, 1 srebrna damska ura - zapestnica, 1 rujava denarnica z 19 K, 1 ročno delo, 1 crna podolgasta torbica s 60 K, zgubljena dne 30. aprila 1915. Najdene stvari v času od 9. do 16. maja 1915: 7 parov starih noga-vic, 1 stara rujava denarnica s 7 K 44 vin., 1 jeklena ura in denarnica z 1 K 07 v, 1 bankovec za 10 K, 1 srebrna ura. 1 srebrna damska ura s športno verižico, 1 vodna cev, približno 2o m dolga. 1 crna denarnica s3K, 1 srebrna damska ura z dol-1 go verižicOt 1 zavitek (Škatlja) z različnimi malenkostmi za vojaške potrebšcine. Književnost. — »Slovenski Trgovski Vest- itlk« štev. 5. ima to-le vsebino: 1. Denar za vojno. 2. Dr. Vik. Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red. ,3. H. Sevar: Iz blagovnega znanstva: Pe-trolej. 4. Val. 2un: Pregled zakonitih, zlasti gospodarskih razmer ti-čočih se naredb od pričetka vojne. 5. Just Piščanec: Carinstvo. 6. Raz-noterosti: Izpolnitev dobavnih po-godb v vojnem času. — Inteurubani telefonski promet. — Zahtevki v Nemčiji bivaiočih oseb. — Izročitev blaga iz javnih skladišč brez vračila skladiščnega lista. — Gospodarsko približanje Avstro - Ogrske k Nemčiji. — Lihava. — Stanje setve. — Odprava carine na nekatere predmete. — Nove znamke. — Maksimalna cena za volno. — Nova dnlo-čila glede prodaje mesa v mesnicah ter gostilnah, krčmah in izkuhih. — Trgovina z živino. - Popisovanje zalog ovsa. — Dneve, ob katerih je dovoljena prodaja mesa in ohrtoval-no oddajanje mesnih jedi. 7. Društvene vesti. Razne stuari. * Umri ie v Pragi češki pisatelj Jan Vana v 65. letu svoje starosti. Pokojni je slovel posebno kot pre-vajatelj iz angleške in ruske literature, katero je izborno poznal. * Prvo češko evgenično društvo se je ustanovilo v Pragi. Izdaja-lo bo tuđi svoje glasilo »Revue v eugenice, neuropsychopathologii a hvgienc'-. * Na povratku v domovino. Posadka znamenite r.emške križar-ke »Emden« je pod vodstvom svojega poveljnika pl. Miicke dospela v Aleppo, kjer ji je prebivalstvo priredilo navdušene ovracije. Pornorščaki odpotujejo v Carigrad, od koder se vrnejo v svojo nemško domovino. * Srbski major Tankosić, eden izmed povzročiteljev nesrečnega sarajevskega atentata, se nahaja kakor poroča »Deutsche Tageszei-tung« kot polko\Ti!k v ruski armadi. Po svoječasnih vesteh drugih listov je bil major Tankosić na južnem bo-jišču ubit. *Svoio ženo je ustreli! v Budimpešti kleparski mojster Rudolf Dopita. Ta je bil pred nekaj meseci poklican k vojakom, a je pred štiri-mi tedni dezertiral in se skrival po Budimpešti, ne da bi se bil pokazal na svojem domu. Po storjenem umoru je Dopita odnesel samo gotovi denar, vse svoje hranilnične knjižice pa je pustil doma. * Padanje porok in porodov na Ogrskem. Kr. ogrski statistični urad je izdal v zadnjem zvezku podatke o porokah in porodih v zadnjih treh letih na Ogrskem. Leta 1911. je bilo 193.4S2 porok. 1. 1912. jih ic bilo 1S2.373, 1. 1913. — 195.030. 1. 1914. pa samo 149.154 porok. Porodov je bilo 1911. leta 732.767, 1912. leta 765.S91, 1913. leta 735.626, leta 1914. pa samo 714.058 porodov. Zdi se to-rej, da je začelo število prebivalstva na Ogrskem konstantno padati. * To bo gotovo pomagalo. V Genevi v Švici so imeli bolgarski vi-sokošolci. ki Študirajo v Švici, na Francoskem in na Nemškem zboro-vanje. na katerem so sklenili jako energično resolucijo. V tej resoluciji, ki so jo poslali v Sofijo, pozivljajo vlado, naj hitro ukrene, da se utrdi in poveća bolgarski državni kredit, da bodo mogli dijaki iz domovine do-bljeni denar zamenjati za pravo vrednost, med tem ko je sedaj agio tako velik, da za bolgarski denar, kadar ga zamenjajo, skoro nič ne dobe. * Zgorel samostan. V Madridu je zgorelo velikansko poslopje, ki je bilo zgrajeno v davnih časih za samostan, zdaj pa je bilo porabljeno za razne visoke urade. Samostan je sezidala kraljica Barbara in je ve-Ijal okroglo 15 milijonov naših kron, a to v času, ko so bile delavske plače vsaj za polovico manjše, kakor dandanes, in tuđi materijal za polovico cenejši. V tem kraljevsko sezi-danem in kraljevsko opremljenem samostanu, so imele redovnice solo za bogata dekleta. Pri požaru je zgorelo več znamenitih in dragih umotvorov. * Papir v vojni. Tuđi papir je v vojni velikega pomena ne samo da se ga je med vojno silno mnogo po-visalo in potiskalo, tuđi drugače se ga je mnogo rabilo. Industrija je ustvarila ćelo vrsto zelo praktičnih stvari iz papirja, n. pr. papirnate bri-salke, papirnate servijete itd. Posebno pa se je obnesel papir pri stavbah. Koder je bilo treba hitro napraviti barake za begunce in vjet-nike, se je porabil papir. Nabijali so ga na stene, da ie prebivalce barak varoval mraza. Saj novo to ni, le pri nas se to ni vedelo. V Skandinaviji imajo že davno navado, da polagajo v lesenih hišah na zidove kartone iz čiste natronove celuloze. Na Ko^ roškem so tako opremili barake za 7000 buguncev in s tem pri kurjavi mnogo prihranili. * Nenavadna poroka. Pred iz-bruhoni vojne se je zaročil v Man-hegvesu na Ogrskem Petcr Mor-nve s hčerko bogatega posestnika Togyera. Poroka je bila vsled vojne odgođena, in Mornve ie odšcl na bo-jišče. Boril se je junaško, dokler ga ni zadela svinčenka v nogo. V bolnici se je rana vnela in zdravniki so mu morali odrezati nogo Mornve se je vrnil domov in zaročenka ga je radostno sprejela, toda njen oče ni hotel ničesar več slišati o ženitvi, češ, da ne da svoje hčerke pohab-Jjencu. Zaman so bile vse prošnje, oče ni hotel odnehati, češ, da je hčerka še mladoletna in se vsled tega ne more poročiti. Končno se je mladi par obrnil na varstveno oblast pri sodišču. In sodišče je očetu od-vzelo očetovsko oblast ter dalo do-voljenje, da se Tog^rerjeva hecrka poroci s svojim ženinom, ki je v borbi za domovino izgubil nogo. * Lugano. Tik ob meji med Švi-co in Italiio leži ob prelepem jezeru mestece Lugano. To mesto je po-vsem nepričakovano prišlo sedaj do izredne tujske sezone. V mirnih časih je bilo tu od marca naprej vedno polno tuicev. Letos pa se je le izje-moma kdo zgubil v ta kraj. Hoteli so bili prazni, privatna stanovanja nišo bila oddana. Če je prišel kak tujec so mu za majhen denar stregli, kakor kakemu princu. Sedaj naenkrat pa je v Luganu vse živo. Napetost z Italijo je Luganu pomagala do ogromnega zaslužka. Zadnji teden jo pridrdral avtomobil za avtornobilom iz Italije in z vlaki iz Milana se je pripeljalo nešteto tujcev — Nemcev in Avstriicev. Lugano ima italijan-sko prebivalstvo. Dokler ni bilo nič tujcev tam, so si pobiči kratili čas s tem, da so kričali »Abasso i tede-sehi«, a čim je prišlo toliko tujcev, ki imajo vsi denar in vse dobro pla-čajo, so luganezi zelo prijazni in ni-majo za nič drugega smisel, kakor za denar. Brzojavna poročils. Cesar Viljem in italiianski velepo* slanik. Rim, 18. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« priobčuje to-le notico: Od listov priobčeno poročilo o dozdevnem konfliktu med cesar-jem Viljemom in italijanskim veleposlanikom Bollatijem je brez podla-ge. Cesar se je vedel nasproti itali-janskemu veleposlaniku zelo vljudno. Pamlk »Transilvanija«. Kodant, 17. maia. (Kor. urad.) Glasom National Zeitung«, .nazna-nja zastopnik Cunard Line, da je bil parnik »Transilvanija« z Ne\v Yorka z 879 potniki, dirigiran v Oreenock, namesto v Liverpool in je danes zjutraj brez nezgode prispel y Greenock. Gospodarstvo. Vojno zavarovanje. Splošni armadni pomožni fond za vdove in sirote namerava obsežno propagando za vojno zavarovanje. Le malo vojakov na bojišču ima zavarovalne police in zelo težavno, skoraj nemogoče se jim je sedaj pra-viloma zavarovati. Vojno zavarovanje, ki ga lahko sklenejo doma ostali svojci na življenje vojakov, od-išlih v vojno, bi temu nedostatku odpomoglo. Gospodarska koristnost takega zavarovanja je očividna;' marsikatera obrt se bo dala vzdrže-vati s kapitalom, ki bo vdovi po mo-ževi smrti na razpolago, marsikate^ ro gospodarstvo se bo lahko ohra-i nilo. To zavarovanje pa ne bo ve-ljavno samo za smrt v vojni, marveč bo sklenjeno tako, da bo zava-rovalnina izplačljiva, ako umre za-varovar.ee v teku enega leta od dneva, ko je bilo zavarovanje sklenjeno, pa najsi pade na bojišču ali podleže poškodbam in boleznim, k? jih je dobil v vojni, naj je pogrešen ali umre v vjetništvu, pa tuđi, ako ga doleti po vrnitvi na dom naravna smrt pred potekom zavarovalnega leta; samo v primeru samoumora ugasne pravica na zavarovalnino. Zavarovalno premijo bo pač velika većina družin lahko utrpela. Za zavarovanje črnovojnikov, ki pride-jo kot gospodarji in družinski r^duiki v prvi vrsti vpoštev, je plaćati 4ll27c zavarovane vsote. Za kapital 1000 K torej premije 45 K, za 500 K premije 22 K 50 v. Pomožni fond za vdove in sirote je ukrenil, da ona Stran 4. „SLOVENSKI NAkOD", dnc 19. maja 1915. 112. štev. družine, ki imajo državno podporo, .ahko izplačujejo premijo v Šestih mesečnih obrokih; mesečni obrok za kapital 1000 K bi bil torej 7 K 50 v, za kapiM! 5TK) K m-r^ečni obrok po > krone 75 vin. čim večje pospeševanje te misli na samopomoč bo tuđi državo in občine dokaj razbremenilo. Občine in javni in privatni delodajalci so že v marsikaterem primeru rade volje zavarovali svoje uslužbence, ki so morali odriniti v vojno in plaćali ali vso premijo ali vsaj znaten del. Pa tuđi Ijudoniili privatniki bo-do iz čisto karitativnih ozirov pre-vzemali zavarovalne stroške za revnejše vojake, ki premij sami ne bi mogli utrpeti. Urad za vojno oskrbo bo po možnosti podpiral vse dogovore med pomožnim fondom za vdove in sirote in med zavarovalnico »Avstrijski Feniks«, ker je prepričan o velikem gospodarskem pomenu vojnega za-varovanja. Darila. Upravništvu naših Hstov so poslali : Za »Rdeči križ«: Dr. Karei Tril-ler, odvetnik v Ljubljani, 20 K, iz kazenske poravnave Alojzija Roz-mana proti Janezu Kraljicu iz Crne vaši in Miči Pavlinova iz Trebnjega 1 krono, daroval I. Pajankovlč iz Doba pri Št. Vidu. Skupaj 21 K. Za Ciril - Metodovo družbo: Leopold Namorš iz Krškega 2$ K 20 vin., zbrali prijatelji pri odhodu g. Karla Humeka k vojakom. Srčna hvala! Današnji list cbsega 4 strani. Izdajatelj hi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolosično poročllo. Vitlaa otđ morjern 505-J Sred« I zračni tltk 73« nm 1 '££ ?%n S"i Vett0Vi NCbO 18. 2. pop. 730*7 2O1 sr. jug oblačno „ 9.zv. 729 5 15 4 si. jvzh. deL jasno 19. 7. zj. 730*2 13-1 1 si. jug i dež i I i Srednja včerajšna temperatura 174, norm. 14 4. Padavina v 24 urah mm 6'3. troovskega pomoćnika dobro moč. Sprefme tako! trgovina v mestu na Gorenjskem. 1262 Ponudbe pod „Gorenjsho 1262" na upravništvo »Slov. Naroda«. ftnnovonic obstoječe iz 4 sob, s koDalno sobo in drugimi pritiklinami, CC Ođtfa ZA avgnst na Reslfevi cesti. Več v trgovini A. Sinkovic-Soss, to. 1259 WŽELEZMATO VIHOSKINOL lidunaija PICCOU-jaL I v Ljubljani I IVrtpta ma\oVrine^enanal Lp^ množino žeiezt. * karjepri *Jičnih rito* mafokdti 1 steklenica 2 kroni. ; Moško kolo I i * dobro ohranjeno, |^f* a# kupi-I Ponudbe z naslovom na) >e pt»?> I Hejo tekom 3 dm na upravnistv. I - »Slov. Naroda«. 124 I--------------------------------------------------------------------- ^ Tvornica aluminija t £e«dn išče | " za takojinji nastop <>b d^bri piačtr krepke, samske 1210 ■ delavce. a________________________________ - Dobro obranjeno Dftrkop i motorno kolo i 3 ' 2 HP se ceno proda. i Kupci naj se oglasio p d „Kolo 1211" na upr. »Slov. Nar« rjll Hno liv. selio z vporabo kuhinje i^če go>pa z 2 otrokema in deklo. Ubi - Ponrdbe pod „drutina*1 na upravn »Slov. Naroda«. Proda jal ka i dobro izuriena v trgovini me^a^fga blaga, 80 sprejme. Predaost nnaio z daljšo prakso iz dežele. 1264 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod šifro „Pridnost". tjotelski sluga .. E >^]ji. • t• 1 - z elektr razsvrtlj Odđa ge Za Cia- ; jev termin i v III. na [>apnku, najboljši prisfni emendolski sir tei shdko : Ćajao surovo mašio pnporoča tvrdka :: J Bu zzo lini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatvc od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni. 130 GORČEVfl KOieSA PR12NRHO Nfl) ROLJ5A SEDANJOSTl X A.gOREC ZIJE CESTA 5T I^N0WI5VET HASVfrOli KOillf j A ZAH^> .ttVAfTE PRVI iibtfTCEHI^ RCrZPCPCHO ^~^^^^^~^^^^^~^^ ^^^^W ^l^^^^ ^a^^^ ^r^^^ ^r^^ ^r^^- -^^^^ .^^^^, .^^^^- -^^^^- -r*^. ~^^^\*. ^^^^~ J Kmetovakem in posestnikom! Vbled velike zaloge oddajam po znižanih cenah cementne strešnlke 1 * ^^ brez zareze in z zarezo v podolgasti obliki.ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garanci'O. 1089 Tovarna cementnin Ivan Jelačin v Ljubljani. 500 UsHtoHtrov Helegoi nina In večje množino praznih sodov fz zapuščiae nmrlega Josipa Vodnika v Sg. Slškl se bode prodavalo 25. ma|a t. 1. potom prosto¥o&ine dražbe. Eražba se prične 25. t. ra-, to je v iorek po Binkoštšh ob 9. crl dopoldne v hlši št. 76 na Celovštsi cesti v Sp. Siškl in ! se boSc po potrebi nad2i|evala tuđi nasleanje ćoeve. p K obilni ucieležbi vabijo ir63 Josipa Vodnika đediči. i u^cl^c ur^tc, epronc in neoprane l^apiit) pe najui$]i ceni! Prevzamem vsako množloo proti gotovini. 962 Vozniao po železnlci ali pošti plaćam sam. JflDARFI ]\JII^ LJUBLJANA, • Vil\vrOJLLrillll\9 Mestni trg 22. yiaznonii© prejelitu«. Udano podpisani dovoljujem si tem potom vljudno naznaniti, I da sem svojo briu$^o obrt i iz Sodne ulice št. 2 v isto hišo na Sunajslio cesto št* 20 na- sproti ka vam e ^Evropa" preselit ter najmodernejše m z vsemi Ingijernčnimi pripravami ureail. 1222 S tem. da se vsem častitim naročnikom za dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujem, se obenem za nadaljni obisk priporočam z zagotovilom, da bodem vedno skrbei častite gospode naročnike najbolje postreči. Z vsem spoštovanjem I €ttgclbcrt franchctti, £jubljana, Dunajska cesta štev. 20. $tuchly - Masch/^e JmJUOljCtnCC ćPriporoča; največ/'o ijbero jtammfov r> i 7 t *l r> T\ ? j~~ * ' 3& dame in de/clice fakor tudi bogato Židovska ulica st 3 Dvorski trg t zalogo iatmh ^^ ^Popravila točno in vestno> ^w So^dno b?aao. 5J3T* hvosohvanje jalnih tcfobufcov. "i^B Granano nbke cene. ^m3j? _______ Selenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine). Umctniške razglednice iibrane reprodukcije prwik svetovnih tunet-■ikOT — nad 2000 a*llepiih viorcev — se dobć jg^" na drobno in debelo ~Wti ' v prvi in edini specijalni trgovini razgleđnic in pisemskega papirja MARIJA TIČAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 26. (nasproti hotela Tratnik).