300. Stnilka tf Ljufcliair, v sredo 18. decembra 1918. ti. len. .Slovenski Narod za kraje bivše Avstro -Ogrske: ?e!o leto rsuosj naprej. • K 50*— .... 25-.... 13-. . . . 4-50 pol ieta 5etrt leta r.£ mesec sel*« po posili za Neoičijo: celo leto naprej ... K 55"— za Ameriko in vse dvuge dežele: celo leto naprej .... K 60"— Vprašanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnice ali znamka, vgnr^v&ijdtvo (spodaj, pritličje, levo). Kuaflova nlics it 5, telefon al. 85. Xx&9|3 v«ak dan svečar, ixvxemai aedelie in praznike. Jnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 51 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi naročniki naj pošijejo naročnino vedno po nakaznici. ~$&3 Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna Us tarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani i dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta . K 48 — . 24— četrt leta na mesec naprej K 12 . 4* Posamezna številka veSja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica si. 3 (v I. aadstr. levo), telalon st. 43 Kriza v novem ministrstvu. Zagreb, 17. decembra. Iz vesti iz Belgrada se še vedno ne da razsoditi, kaj je povzročilo nenadno krizo kabineta. Kakoršnje so že bile diference, ki so dovedle do krize, je po današnjih poročilih skoro gotovo, da se objavljena ministrska lista ne bo bistveno spremenila. Rešitev krize danes le slabo napi eduje, ker ovira intenzivneje posvetovanje strank med seboj proslava rojstnega dne prestolonaslednika Aleksandra in pa tudi dogovori strank s kraljevićem Aleksandrom samim. Rešitev krize se pričakuje za četrtek. Slavncsii ob priliki prestotonasled-nikovega rojstnega dne v Zagrebu. Zagreb, 17. decembra. Hrvatska prestolica je danes na slovesen način praznovala prvič rojstni dan prestolonaslednika Aleksandra, odkar je zedi-njena v državi SHS. Mesto ima praznično lice, hiše so v zastavah, po ulicah in trgih je živahno vrvenje. Ob 9. uri zjutraj je imel knezoškof dr. Bauer v katedrali slovesno cerkveno opravilo, katerega so se udeležili vojaški poveljniki in civilni uradniki v gali. Občinstva se je nabralo toliko, da ni bila polna samo ogromna katedrala, marveč tudi ves trg pred njo. Po slovesnosti v katedrali se je vršila druga slovesnost v pravoslavni cerkvi. Ko je bila tudi tam končana cerkvena svečanost, je bila na Jelačičevem trgu sijajna parada vojaštva, obsegajoča vse 5 do 6 tisoč mož broieče vojaštvo zagrebške posadke. \ ečtisočglava množica ljudstva je na trgu prisostvovala lepemu prizoru, ko je korakala naša nova narodna armada mimo tribune, ki je bila postavljena pred Jelačičevim spomenikom za vojaške dostojanstvenike in francoske in angleške goste. Občinstvo je posamezne vojaške oddelke živahno pozdravljalo. Posebno burno je bil aklamiran oddelek jugoslovanske legije, ki je prikorakal v polni opremi z jeklinimi angleškimi čeladami na glavah. Parade se je udeležila cela v Zagrebu se nahajajoča artiljerija in konjeništvo ter oddelki strojnih pušk. Občinstvo je z zadovoljstvom in zadoščenjem konstatiralo, da je reorganizacija naše vojske skoraj do mala končana. Nekdanji srbski oddelki so nastopili danes že skupno in pomešano z našimi četami. Bivša avstro-ogrska uniforma je že tako prikrojena, da je popolnoma slična srbski. — Po končani vojaški paradi se je vršil na banovem dvorcu na Markovem trgu svečan sprejem. Na trgu ie igrala domobranska godba. Ko je zaigrala Koio, je začela mladina plesati srbsko kolo. V hipu so se jim pridružili srbski častniki in vojaki, njih zgledu so sledili navzoči angleški in francoski častniki. Plesalcem se je pridružila velika množica občinstva brez razlike stanu in starosti. Takoj na to ie prišel iz palače ban v spremstvu višjih uradnikov, nakar so vsi pričeli plesati kolo. Pozornost in odobravanje je med občinstvom posebno izzvalo deistvo, da si ie ban izbral za družico pri plesu neko gospodično, ki je bila obsojena in zaprta zaradi veleizdaje. Po plesu so dvignili navzoči bana na ramena in mu priredili živahne ovacije, nakar je ban povabil vse navzoče, moške in ženske, častnike in prostake, magnate in delavce v svoje dvorane, kjer se je plesalo kolo in so bili razni nagovori. Okrog 2. popoldne se je občinstvo razšlo med živahnimi vzkliki za Jugoslavijo, prestolonaslednika - regenta Aleksandra in kralja Petra. SRBSKA SKUPŠTINA IN UJEDINJENJE. Belgrad, 17. decembra. (Lj. k. u.) »Večernje Novosti« priporočajo v svojem današnjem uvodniku, naj se skliče skupština začetkom leta 1919. da pro-mulgira sklepe glede ujedinjenja države SHS. Dr- Masarvk o jugoslovanskem vprašanju- Dunaj, 17. decembra. Bernski korespondenc lista »Neues Wiener Tag-blatt« poroča, da se vrše med predsednikom Masarvkom in italijanskimi oblastmi v Padovi pogajanja glede jugoslovanskega vprašanja. Predsednik se je izjavil, da je stališče nove jugoslovanske države zelo težavno, ker Srbija ne more priznati londonskega pakta, sklenjenega med Anglijo. Francijo in Italijo v Londonu 26. aprila 1915, ker se je na teh pogajanjih sklepalo o jugoslovanskem vprašanju, ne da bi bila navzoča Srbija, ki je na tem vprašanju najbolj interesirana. Srbija se drži le svojih rimskih dogovorov, ki so za njo obvezni. Ce se uveljavijo londonski dogovori, se mora Srbija obrniti do VViiSona, čigar načela se morajo uvclja-% iti. Anglija in Francija delujeta z vsemi silami na to, da se Italija odpove svejitn. v londonskem paktu ji zagotovljenim pravicam. Bern, 17. decembra. »Agenzia Štefani« poroča: Predsednik dr. Masar.vk je dospel danes v Rim, kjer ga je na ko-lodvoru sprejel sam italijanski kralj Viktor EmanueL Izkazale so se predsedniku češke republike vse vojaške časti, ki mu gredo. Dr. Masarvk je s svoiim spremstvom gost italijanskega kralja. Za italijanske aspiracije so tudi merodajna Ufilsonova načela. Curih, 16. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Italijanski senat je sprejel proračun in se je na to odgodil. — V debati je izjavil ministrski predsednik Orlando. od-govaljajoč na različna vprašanja: Italija ne more demobilizirati, marveč mora radi težkoč. ki bodo sledile vojni, vzdrževati svoje čete. Kar se tiče italijanskih aspiraciju so podrejene vprašanjem splošnega značaja, katerih rešitev pri-stoja edlnole mirovni konferenci. Pri končni ureditvi vseh spornih vprašani bodo merodajna Wilsonova načela. k2-icrini ostans Italija zvesta, ministrski predsednik pa ne more reči, do katere meje. V praksi bi utegnila imeti VVilso-nova načela ovire, ki bi zavlačevala uresničenje naših aspiracij. Glede vprašal.ja vojnih odškodnin, ki jih izključuje predsednik Vvilson, bo Italija zavzela isto stališče, kakor ostali zavezniki. Med aliiranci vlada popolna solidarnost, ki izvira ne samo iz pravice, za katero se bojujejo, marveč tudi iz skupnih izgub. V tej, za nas odločilni uri, je konča! Orlando, gojimo čut globokega zaupanja napram našim zaveznikom ter čut lojalnosti in prijateljstva. Dobro vemo, da se moramo opirati na obojestransko zaupanje in smo uverjeni, da bodemo srečno premagali vse težkoče. - - Senat je nato soglasno sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje zaupanje, da bodo italijanski delegati na mirovni konferenci delovali v duhu uresničenja naših duševnih in materijalnih aspiracij. Nemške nade so izgubljene. Mariborska »Straža« priobčujc iz Peograda pismo drja Žerjava, v katerem piše med drugim: Slovenci se zanimamo v prvem redu za zunanjo in za vojaško politiko. Radi bi dosegli popolno sigurnost, da se bo Jugoslavija držala na konferenci v Parizu trdo in neizprosno. Z vseh strani se nam v tem pogledu zatrjuje, da se bo postopalo brezobzirno. 2e v Parizu smo izvedeli, da so vse nade naših Nemcev, da se količkaj postavijo na noge, absolutno izgubljene. Vsak se čudi, zakaj sploh kdo jemlje kaj ozira na zavarovanje nemške vlade glede Maribora, Radgone, Celovca in Beljaka. Avstrijski Nemci morajo v tem o?iru temeljito revidirati svoje stališče. Maribor n. pr. ni nobeno vprašanje več ne za nas, ne za mirovno konferenco. Nemci še vedno menijo, da bodo mesta igrala na naši severni meji kakšno vlogo. Kako bridko se motijo in varajo!« Zgodovinski dnevi v Belem gradu. IV. Konference Narodnega Veča trajajo ves dan. Ali se sestane plenum na dolgotrajne debate, ah se posvetuje predsedstvo s srpskimi ministri, ali se raz-govarjajo posamezne skupine in stranke s srpskimi strankami oziroma šefi, v kolikor se oni nahajajo tu. O navidez brezplodnem govoričenju se čuje doma ponekod marsikatera modra beseda. Toda malokomu pride na misel, da je treba obvladati in se posvetovati o ogromnem materijalu in da vprašanja zunanje politike, mej, vladavin, ustave, notranje ureditve, valute itd. itd. nikakor niso niti jednostavna, niti lahka, tem manj, ker imamo, kakor vsak drug narod, tudi mi razne smeri in strankarska naziranja oziroma razne interese posameznih skupin. Vendar se pa mora priznati, da vrše delegati Veča svojo dolžnost v glavnem v zavesti, da gre za nas vse za vprašanje o »biti ali ne biti-in da so vsi brez izjeme z notranjim zadoščenjem pozdravili prvi veliki korak naprej v izvedbo in stvoritev ujedinjenja, namreč adreso Narodnega Veča prestolonasledniku — regentu Aleksandru in odgovor njegov — dva dokumenta, ki spadata med temeljne pravne dokumente naše jedinstvene, na zunaj in znotraj slobodne slovensko - hrvatsko - SFOske demokratske in narodne kraljevine. Ne samo delegati, ampak ves narod in vsi odgovorni vodje vseh strank čutijo, da ne bi nikdo njih mogel prevzeti sedaj odgovornosti rušenja tega, kar se je s težkim trudom doseglo, zlasti pa ne v sedanji dobi, ki je usodna za eelo stoletje v naprej. Vsled tega je vprašanje republike izgubilo vsako važnost in se umaknilo zdravemu naziranju, da je glavno »voboda in dobrobit celega naroda. Med konferencami so se vršile av-dijence. Sprejeta je bila pri Njegovem kraljevskem Visočanstvu prestolona-sledniku-regentu Aleksandru cela vrsta politikov, iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Sprejeti so Dili Sveto-zar Pribičevič, dr. Pavelić, dr. Dimo-vič, dr. Paieček, dr. Tresič-Pavičič, dr. Smodlaka, V. Vilder, Hamid Svrzo i dr. flalidbeg Hrasnica, dr. Šimrak, dr. Su-narič, dr. Lukinič, Džamonja, dr. Ivan Novak, dr. Pelcš, dr. Brejc i dr. Cankar, dr. Albert Kramer, Spinčič, dr. Barač. 7. njimi se je prestolonaslednik razgovarjal o raznih narodnih, zunanje političnih, plemenskih, deželnih, konfesionalnih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na urejenje naše države. Prestolonaslednik se je z vsemi razgovarjal delj časa, po pol ure in z mnogimi tudi celo uro. Pokazalo se je, da je o večini naših vprašanj presenetljivo dobro informiran, kar je tem bolj priznanja vredno, če pomislimo, da je v zadnjih štirih letih imel izredno mnogo posla z regentstvom, s potrebnimi političnimi potovanji in konferencami v Parizu, Rimu, Londonu, na Krfu in v Solunu, z notranje političnim položajem in da je imel vrhu tega mnogo opravila na svojem odgovornosti polnem mestu kot vrhovni zapovednik vojske. Ne smemo tudi pozabiti, da se je hrabro boril zlasti leta 1915 in da je bil takrat pri Bitolju od granate precej težko ranjen. Poleg dobre informiranosti regenta se opaža še posebej in vsi delegati, ki so imeli priliko razložiti mu svoje naziranje in težnje, to soglasno ponavljajo, da je regent opetovano izjavil, da hoče jednako čuvati državljansko svobodo i Slovencev i Hrvatov i Srbov, socijalno pravičnost napram vsem razredom in popolno neomejeno toleranco vsem konfesijam. Dne 1. decembra zvečer končale so debate o prvem glavnem delu vseh vprašanj o ureditvi naše države ter po končno tekstirani adresi Narodnega Veča sprejet tudi priobčeni tekst prestoio-naslednikovega odgovora. Vsebina obeh zgodovinskih dokumentov je znana. O. minister Stojan Protič sporočil je Narodnemu Veču, da čaka Ni. kr. Visočan-stvo prestolonaslednik delegate v svojem provizornem stanovanju ob S. uri zvečer. Napotili smo se tja in bili sprejeti v dvorca od 2 polkovnikov, osebnih pobočnikov njegovih, ter povedeni v sprejemno dvorano. Oprema ie povsod nad vse jednostavna in primerna Belemu gradu, kakor ie sedaj po odhodu Nemcev. Brez sijaja, priprost in povsem demokratski jc ta dvorec. Niti rokavice, najnavadneiši utenzil vsakega privatnega obiska, niso bile predpisane in res iz medsebojne solidarnosti ni nikdo oblekel rok. Ko smo se razvrstili v polu-krog, odprl je ne vem kdo dvokrilna vrata in vstopil je v sobo Aleksander, z njim ministri Protič, Jovanović in Ninčič ter general Rašic. Za burnim pozdravom »Živio« je prečital dr. Pavelić adreso, na katero je prestolonaslednik prečital svoj odgovor, na kar so zopet zaorili »Živio« klici. Na to je stopil prestolonaslednik k vsakemu posamezniku, ljubeznjivo mu dal roko. pri čemur je dr. Pribičevič vsakega posameznika predstavil po imenu in stanu, a prestolonaslednik je vsakega posameznega vprašal, odkod je, ter se informiral več ali manj o podrobnostih, izvzemši one, ki so bili že v avdijenci. Te je samo pozdravil kot znance. — Vprašal je n. pr. dr. I. N. Novaka o prilikah v Medji-murju ter na njegove pritožbe o mad-jarskih nasiljih in moritvah vprašal: Kaj, v Zagrebu nimate dovolj vojske? (Dan pozneje je dr. Ivan Novak bil se posebej sprejet v avdijenci, ki je trajala več ko tričetrt ufre in v kateri je ta pooblaščenec Medjimurja razložil natanko etnografske granice in vse prilike v zemlji, madjarsko oholost in zgodovino njihovega obnašanja ter mu predložil ves materijal za mirovno konferenco.) Ko sem bil prestolonasledniku predstavljen in sem mu na vprašanje, odkod da sem, odgovoril, da sem iz nesrečne, porušene in sedaj od neprijatelja zasedene Gorice, ki je še le sedaj »iredenta« in čaka na odrešenje, kakor vsi drugi od Italijanov zasedeni kraji, se je interniral najprej za podrobnosii iz porušenega mesta in za prehrambene pi i-like. potem pa je izjavil, da ie konfonn-no kakor v svojem odgovoru na adreso delegatov že izraženo, tudi osebno popolnoma uverjen, da bodo Italijani morali našo zemljo zapustiti in da je sedanje zasedenje prav sigurno samo začasno, vsekakor da se bo v tem pogledu zgodilo vse, kar je v obče mogoče storiti, da se naš teritorij reši. Ko je bil cercle končan, pozdravil je prestolonaslednik-regent Aleksander delegate, ki so ga zopet pozdravljali z navdušenimi r>2ivio« klici, ter odšel. Medtem se je vest o svečan .in aktu o katerem ni bil prej nikdo obveščen, vsejedno razširila po mestu. Pred pre-stolonaslednikovim dvorom^se je zbialo nad 1000 omladine in častnikov, ki so pričeli z ovacijami. Prepevale so se vse naše himne, kakor Hej Slovani, Lepa p.aša domovina, Bože pravde, naenkrat so zapiapolale zastave; predstava v pozorištu se je prekinila in vse občinstvo je pridrvelo na široke Tera-zije, navdušeno klicoč zedinjeai Jugoslaviji, bratom Slovencem in Hrvatom, kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru, zmagoviti srbski vojski in zavezniški Franciji. Med množico se je pomešalo tudi mnogo Francozov in med pevanjem naših himen ter vsklikanjem zavila Jugoslavija! Živio kralj! Živili braća Slovenci i Hrvati, živeli Srbi, živelo Narodno Veče, živelo narodno jedinstvo, vive la France se je množica ki je med tem narasla na več tisoč, s svojimi zastavami napotila pred Grand hote!, tam svoje navdušene manifestacije ponovila in se potem razšla. Vesti iz Kanfanara (Istra). 14. decembra. Malo časa ie trajalo naše veselje, da smo se rešili avstriiskega jarma in da imamo lastno državo. Kako ie bilo lepo tisto dni. ko smo prisegali zvestobo Jugoslav.'ii. Ves tre, vsaka hiša okrašena z našimi zastavami. Biii so zares praznični dnevi. In marsikatero oko ie od samega veselja zasolzilo. Zdaj so pa prišli dnevi tuge in žalo.-ti. Prišli so Italijani, ustvarili svoj >sin-daeo< in dali vodstvo občinske uprave najhujšemu ianjitarju, proslulemu Košari, našega tajnika. Cerovcii so pa kratkonialo odstavili in odpravili iz Kanfanara, kot tujca. In ta Košara nastopa zda i z vso podivjanostjo kakega irredentista in bruha svojo jezo nad nami. Upamo, da bo tudi njemu prišel dan plačila, ker ga imamo dobro opisanega še iz mirnih ra.-ov Liudem so tu-kai pobrali vse orožie. se navadnih no-žičkov mu niso pustili, župnika Sulica so prisilili, da rnašuie za blagor Italije. Pred dnevi so praznovali 30 trni. odkar so prikorakali v naš trg. V cerkvi se ie pel »Te deurn<. Kdor ni razobesil laske zastave, bil ie zaprt 24 ur. Učitelj Lukež se ni hotel udeležiti 3>Te deumav. pa so ga takoj odpustili in odpravili proč. Hrvatsko šolo so enostavno zaprli in prisilili otroke, da pohajajo laško šolo, ako ne, moraio starši plačati velike denarne kazni. Najslabšo vlogo igra postaiena-čelnik Lana. Zapomnili si bomo tega gospoda dobro za pozneiše čase. ko bo zopet tekal okoli nas. Lahi hočeio pridobiti ljudstvo za-se na vsak način, da bi se izreklo za Italiio. zato prirejajo plese, veselice, dajejo riž in kavo. Pri tem ne pozabljajo vpiti in strahovati naše ljudi, da je Istra laška in da bo tudi ostala pod Italijo. Mi tesra ne verujemo in gledamo to laško pooenjanje z studom in upamo trdno, da se jih kmalu znebimo. Naše oči so danes v prte v Beograd in prosimo našo vlado, da nas kmalu osvobodi teh pritepencev. Naših časopisov ne dobivamo, a laški, kdo bi jih čital? :»Hrvatski list* iz Puie ie dan za dnem ves pobeljen. Naši ljudje upajo, da bomo spomladi gotovo pridruženi naši veliki materi Jugoslaviji. Rimski župan v Gcrlcl. Rim, 17. decembra. Rimski listi poročajo, da je dospel rimski župan Collona v Gorico, kjer ga je prebivalstvo baje navdušeno sprejelo in mu priredilo velike ovacije. Italijani v Idriji. Idrija, m. decembra. Iz vtihotapljenega pisina posnemamo: Notar Fran Tavzos ie za enkrat še doma. Kot gerenlski svetovalec in notar ie začasno oproščen internacije. Za koliko časa bo veljalo to oproSeenie, ie seveda drugo vprašanje, Internirane! so se večinoma že vrnili. Dobili 60 dopuste kot kmotje, oziroma kot kmetiški delavci. Le častnike so obdržali. Eden teh*interniranih častnikov niše iz Kor-niina, da imajo silno slaba prenočišča. f\> 8 jih spi v mali luknji. Hrana ie od dne do dne slabša in nezadostna. Prosi jestvin. II o r d a bi ni o g 1 a Narodna vlada na kak »i a č i n intervenirati, da bi I t a 1 i i a n i z i n t e r-niranci bolie ravnali. Jutri praznujete drugod naše ujedinjenje. Tudi mi boino v duhu z vami. Počivalo bo tudi pri nas vse delo in dopoldne se udeležimo slovesno službo božje. Sii-er živimo po navadi. Lakota trka na duri. Lahi so nam doplei dali samo po 2 kg moke na osebo. Obljubljajo tudi nekai riža in kruha za danes ali jutri. Pa kai bo io. ko smo že tri tedne odrezani od Vsega svetal Mnogo rodovin nima kai dati v lonec. Najbolj občutimo pomanjkanje masti. Tako mora celo kisal biti nezaholiena. Pokonci nas drži samo upanje, da ne ostanemo večno pod tujo komando. Za red Lahi pač skrbilo <^e te dobe po 10. uri zvečer na cesti, te odvedejo na stražnico in te vsega preiščejo, če morda ne nosiš kakih časopisov ali kaj podobnega. Tudi ceste popraviiajo. Priznati jim moramo v splošnem, da ie to dobro ljudstvo, ki se ne da primerjati z Nemci ali z Madžari. Ko bi ne iztezali rok po naši zemlji, bi mogli biti dobri prijatelji, ker so ljubeznivi in prijazni. Vse mesto je prepredeno s telefoni. Kjer stanuje kuk vojak, tam je napeljana elektrika. Seveda ni nihče vprašal elektrarne ali rudniške direkcije za dovoljenje. INTERNACIJE V BOROVLJAH. Celovec, 17. decembra. (Lj. k. u — K. B.) O aretacijah v Borovljah se uradno poroča: Po poročilu jugoslovanskega poveljništva v Borovljah je nekdo iz hiše ustrelil na jugoslovanskega častnika In lahko ranil. Nato so odvedli kot talce župana Ogrisa. tvorniškeca ravnatelja Hoiniga, ravnatelia strokovne šole Kessneria, davčnega upravitelja Hochtla in nadučitelja Kusternigga. Po obvestilu jugoslovanskega poveljništva so jih pa davi zopet izpustili. Is Češke Potovanje predsednika dr. \lasaryka v Praso se je zavlekel, tako, da bo prispel v Prago šele v petek, dne 20. decembra. ★ Praga, 17. decembra. Mestni svetnik Vodička ie danes v visoki starosti tu umrl. Zapustil je celo svoje premoženje v znesku f20 milijonov kron Matici školsk;. Retz, 17. decembra. (Ljub. kor. urad.) Mesto Mikulov je zasedlo davi H>0 Ceho-Slovakov. Malo prej je ondotno okrajno glavarstvo preložilo svoj sedež v Lavo ob Diji (Nižje - Avstrijsko). Praga, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) Kakor poroča čeho - slovaški tiskovni urad, so čeho - slovaške čete zasedle mesto Friedland. Zasedeno mesto je popolnoma mirno. Billn, 17. decembra. (Ljub. kor. urad.) Včeraj zjutraj je prišlo na tukajšnji županski urad devet članov čeho - slovaškega narodnega odbora. Zahtevali so sklicanje mestnega sveta. Ko se je ta sestal, so ga razpustili in namesto njega imenovali komisijo šestih Nemcev in šestih Cehov s češkim predsednikom. Mestni svet je protestiral proti temu. Iz Avstrije. Avstrijska vojaška iustira. Dunaj. 17. decembra. (Li. kor ur/) Vojno državni urad javlia: Od vojnega državneera urada za pregled vojaško-sodnih aktov imenovana komisija ie predložila 12 vojno - ogledniških aktov XII. armadnega zbora, ki jasno dokazujejo, kako so razni rastni ki in višji poveljniki zlorabliali vojaško pravo-sodstvo. Več primerov kaže. v kaki obliki in iz kakih razlogov sta dali podmaršal pl. L i u b i e i ć in njesror ogledniški Častnik, stotnik generalnega štaba Josip W i 1 d . leta 19U. in 1915. usmrtiti liudi. dasi ne bi bila po rednem postopanju proti njim nastala armadi niti najmanjša nevarnost. Stran 2. SLOVENSKI NAROD" dne 18. decembra 1918. 300. štev. Dunaj. 17. decembra. V državnem uradu za trgovino in obrt se je izvršila danes bišna preiskava, katero je izvedlo pet mož ljudske garde na podlagi pooblastila urada za deželno brambo. Vzrok preiskave in njen uspeh je neznan. Gradec, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) Vojaški pooblaščenci so odredili, da se mora do 11. decembra 191S oddati vse najdeno ali kupljeno orožje, deli orožja ter strelivo. Iz Hodiarslie. Ogrski školi prosijo papeža za pomoč Osrski. Zagreb, 17. decembra. Ogrski škofi so sklenili, da naprosijo v posebni poslanici papeža, naj zastavi ves svoj vpliv, da Ogrska teritorijalno ne bo preveč trpela. Osvobojeni češki vjetniki v Požunu. Budiraešta, 17. decembra. V Požun je dospelo danes 250 mož francoskih čet, ki so osvobodile v taborišču poleg mesta 300 mož čeho - slovaških čet, katere so bili vjeli Madžari v zadnjih bojih na Slovaškem. Tudi drugi čeho - slovaški vojaki na Slovaškem se bodo poslali domov, na njih mesta pa bodo dospele čeie čeho - slovaških legij, ki so na potu iz Italije in Francije. ★ Budimpešta, 17. decembra. Radi vedno se bolj širečih ropov po celi državi se je danes proglasilo obsedno stanje. V Ka-pošvaru je vojaštvo uprizorilo pogrome na Žide. oropalo trgovine in umorilo par ljudi. Budimpešta, 17. decembra. Romunski poveljnik je naznanil mestnemu svetu v Kološu, da bo zasedel s svojimi četami mesto, proti čemur je mesto protestiralo. Nato je poveljnik sooročil, da bo prekoračil demarkacijsko črto in marši ral proti mestu z artiljerijo Budimpešta, 17. decembra. Mesto Lublo na severnem Ogrskem so zasedli Poljaki. Grški armadni zbor, ki je bil svoje-časno interniran v Gorlicah. je danes prispel na poti v domovino v Budimpešto. Iž Arada poročajo, da so romunske čete. zasedle Veliki Varadin. Mesto Debrecin in še več drugih mest bodo zasedle čete entente Iz Hemčlle. Položaj v Nemčiji. Berolin, 17. decembra. Položaj v Nemčiji je vedno bolj opasen. Naraščanje proti-revolucijonarnega pokreta na eni strani in boljševiške propagande na drugi grozita pahniti Nemčijo v razmere, ki so še slabše, kakor v Rusiji. Nihče ne ve, kdo pravzaprav vlada, nihče, koga naj uboga. Javna varnost je vedno manjša. Med prebivalstvom se že očito izraža želja, da bi prišle ententine čete, zasedle vse večje kraje ter napravile konec vedno bolj se šireči anarhiji. Pogoji za premirje. Pariz. 16. decembra. (Lj. kor. ur.) >Agence Havas« poroča: Ob podaljšanju premirja v Tri ena podpisani ^ finančni protokol ima nastopne določbe: 1. Nemčija ne sme ne s svojimi kovinami, ne s vrednostnimi papirji, no s terjatvami v inozemstvu, ne z inozemskimi noprimičninami svojimi razpolagati, naisi bodo v rokah vlade ali v javnih blagainicah, ali pri zasebnikih ali družbah, preden se ne domeni z zavezniki; 2. Nemčija mora z zavezniki ukreniti vse potrebno, da se povrnejo interesentom v ozemlju, zasedenem po Nemeih zgubljeni ali ukradeni vrednostni nanirii in zapljeniena posestva: 3. Nemčija se zaveže z gotovimi pogoji, da prebivalstvu Alzaciie in Lota-ringije ob plačilnem roku izplača terjatve in da ne bo temu prebivalstvu ovirala prostega razpolaganja s svojim imetjem v Nemčiji. Ententa zasedla Bonn in Koblenz. Pariz, 17. decembra. Angleška konjenica je zasedla znano vseučiliško mesto Bonn, ameriški oddelki pa Koblenz. Na Reno pride posebna ententina flotilja, obstoječa iz več torpedovk in motornih čolnov, da bo opravljala policijsko službo. Pomnožltev ententnih čet v Nemčiji. Beograd, 18. decembra. Vojni tiskovni urad javlja: »Matin« beleži vest, da bodo nemški delegati na mirovnih konferencah prosili, da bi se ententine čete v Nemčiji pomnožile, v svrho, da vzdrže tam mir in red vzpričo množečega se boljševiškega gibanja. ★ Berolin, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) Na današnji seji državne konference delavskih in vojaških svetov je bila sprejeta ostavka državnega tajnika dr. Solfa. Kautz-ky, ki mu je bila poverjena naloga, naj preišče akte zunanjega ministrstva, je poročal, da ni mogel najti nikakega sledu^da bi bil izginil kak akt. Rekel je, da rabimo najprej preliminarni mir in potem hitri definitvni mir. Predlog, naj se ponovno glasuje, ali je pripustiti Liebknechta in Rozo Luxembur-govo na mirovno konferenco s posvetovalnim glasom, je bil s pretežno večino odklo-nien. Nadaljnja razprava se je odgodila na jutri. Berolin, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) Kakor poroča »Abend«, se je v Neukollnu seja špartakovskega delavskega in vojaškega sveta, ki je nepostavno prevzel upravo v NeukČllnu, prekinila, ker je dospela vest, da hoče 64. polk ob 5. popoldne s silo razgnati sejo. Hkrati je dospela vest, da so čete že zasedle delavsko tajništvo. Vsled tega so šli udeleženci seje tjakaj, da preprečijo zasedbo. Vojaki iz Berlina in frontne čete so zasedli Mestni dom, redarstveno predsedništvo in vsa druga javna poslopja. Zbranih je mnogo čet, tako da so vsi protiukrepi brezuspešni. Berolin, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) »Berliner Tageblatt« poroča: V Draždanih je prišlo v nedeljo ponoči zopet do krvavih izgredov, ki so jih povzročili špartakovci. Oddanih je bilo tudi mnogo strelov. Devet oseb je bilo ubitih, 40 težko ranjenih. Dunaj, 17. decembra. Pariški »Figaro« poroča, da je nemška vlada med vojno porabila 140 milijonov mark za nemško propagando v Ameriki. Berolin, 17. decembra. Poljaki nameravajo anektirati vse vzhodne province nekdanje Nemške države. Tako mislijo zasesti vso vzhodno Prusijo, Poznanjsko in vzhodno Šlezijo. V ta namen imajo ob mejah teh dežel pripravljene velike množine svojega vojaštva. Po teh pokrajinah širijo z vsemi močmi vsepoljsko agitacijo. Štrajk Y premogokopih v vzhodni Šleziji je v zvezi s to agitacijo. Kolonija, 17. decembra. General Haig je zasedel danes s svojimi četami mesto Kolonija. Razne vesti. Wilson v Parizu. Pariz. 17. decembra. (Li. kor. ur.) Agence Ha vas poroča: Predsednik Wii-son in žena njegova sta se šla davi iz-prehajat v boulonjskem gaiu in dalje do Versaillesa. Medootoma so jih nekateri spoznali in ju pozdravili z iskrenimi vzkliki. Po povratku je šel predsednik Wilson s preds3dnikom Poincare-jein in s spremstvom v svečanem izpre-vodu v Mestni dom. Množica je živahno pozdravljala oba predsednika. Čete so izkazale vojaške časti. Voi&ške godbe so svirale amerikansko himno in mar-željezo. Na Mestnem trgu ie množica priredila predsedniku AVilsenu živahne ovacije. Neprenehoma pozdravljana sta vstopila oba predsednika v Mestni dom. okićen z zastavami. Ondi ju je sprejel predsednik mestnega sveta, VVilson io odgovoril na pozdravni govor predsednika Mestnega sveta: > Amerikanski narod je bil tembolj ogorčen zaradi nepravičnosti te vojne, ker je vedel, kako je bila zakrivljena. Ogromnost oceana nas ni ovirala, da bi se preverili o nujnosti, udeležiti se vojne. Zedinjene države so se udeležile vojne, vedoč, kako globoke rane so zadobila pravna načela, pa tudi ker so načela osrednjih držav užalila srca, kakor tudi pravna načela. Predsednik ie končal z izrazom veselja, da ie mosrel ugotoviti trdno zvezo mišljenja in idealov francoskega in velikega amerikanskega naroda.c Nato so odšli v arkadno dvorano, kjer je bil pripravljen zajtrk. Predsedniku Wilsonu so ooklonili zlato kolajno, soprogi njegovi pa zlato brošo z diamanti. Predsednik se je vpisal v zlato knjigo. Na zahievanie množice sta se pokazala Wilson in Pershing na balkonu. Pozdravili so ju z živahnimi ovaeiiami. Nato je obiskal predsednik Wilson predsednika Poincareja v vojnem ministrstvu. Mudil se je deset minut. Vo-zecega se so pozdravljali ves čas. Naposled je Wilson spreiel Venizelosa. Amsterdam. 17. decembra. (Lj. kor. urad.) >Algemeen Handslsbladu« poroča londonski dopisnik >Manchester Gu-ardiana«, da je izvedel iz verodostojnega vira, da hoče predsednik \Vilson s svojim potovaniem v Evropo doseči mir v zmislu svojih 14 točk. VVilson ima pred očmi čast Amerike in svojo lastno dolžnost in ie prišel, da izvede svoj program, ako treba, tudi z najkrepkej-šim pritiskom na zaveznike. Francozi v Odesi. Beograd. 18. decembra. Vojni tiskovni urad javlja: V Odeso je priplul prvi oddelek francoske mornarice. Prebivalstvo je Francoze navdušeno pozdravilo. Mesto je popolnoma očiščeno vseh nemških živi je v. 'Vilson nameraya praznovati božične praznike v Trierju. Pariz, 17. decembra. Kakor poročajo listi, namerava predsednik VVilson praznovati božične praznike med svojimi četami v Trierju. Veuizelos v Parizu. Beograd. IS. decembra. Vojni tiskovni urad javlja: Grški ministrski predsednik Venizelos ie dospel v Pariz, da se udeleži mirovnih predpoga-lanj. London, 17. decembra. Ameriške vojne ladje, ki so spremljale predsednika VVilsona, so zapustile angleške vode ter se nahajajo na povratku v Ameriko. Amerika ne zahteva ne ozemlja, ne vojue odškodnine. Berolin, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Monakovega o ameriškem mirovnem programu: Fifflov stolD razširja nastopno brzojavko: »Vsem! Državni tajnik za mornarico Daniels je izjavil v Baltimoru, da Amerika na mirovni konferenci ne bo zahtevala ne ozemlja, ne vojne odškodnine. Mali narodi morajo dobiti iste pravice, kot veliki. Odstraniti ie treba vse vzroke, ki bi utegnili imeti za posledico novo vojno. Zahtevali bomo jamstva za svobodo in za zvezo narodov, ki bi imela moč, preprečiti vsa nasilstva.« Ententini državniki povabljeni v Liege. Beograd. 18. decembra. Vojni tiskovni urad javlja: Mesto Lriege je poslalo v Pariz deputacijo, ki povabi Wilsona. Poincareja, Clemenceaua in maršala Focha v Liege, da se na licu mesta prepričajo o barbarstvu nemških čet. ★ Rotterdam, 17. decembra. Morilec predsednika se imenuje Jožef Rodriguez d* Are. Pri zaslišbi je izjavil, da je pripravljen imenovati svoje sokrivce. Budimpešta, 17. decembra. Bivši romunski ministrski predsednik Bratianu je imenovan zopet za ministrskega predsednika. Bern, 17. decembra. Listi poročajo iz Smirne, da se tam vrše po celi Mali Aziji krvavi masakri kristjanov. Več tisoč turških dezerterjev ropa in požiga po tamošnjih pokrajinah. Listi zahtevajo, da ententa tjakaj odpošlje vojaško misijo, da vpo-stavi red in mir. Pariz, 17. decembra. »Matin« poroča iz Haaga: Tu se v političnih in gospodarskih krogih propagira mnenje, da bi morala nizozemska politika kreniti v nova pota ter se opirati od sedaj naprej edinole na en-tento. Zagreb. 17. decembra. fLj. kor. ur.) Italijani so uvedli na Reki cenzuro za vse zagrebške liste. Politične vesti. = Občina Žiri kralju Petru I. Občina Žiri je poslala, pooblaščena po vseh obč. korporacijah v Beograd to-le udanostno brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. Pri izvanredni seji zbrani zastopniki vseh tukajšnjih uradov vseh tukajšnjih društev in zadrug, in sicer: Zastopniki občinskega urada, župnega urada, poštnega urada, vodstva ljudske in obrtne šole, ter čipkarske, dalje zastopnikov dveh gasilskih društev v Žireh in Dobračevi, Bralnega društva v Žireh, Izobraževalnega društva na Dobračevi, društva Sokolov in Orlov, dalje zastopniki odbora Narodnega sveta Žiri, Podružnice kmetijske družbe, Kmetijske zadruge, dalje Hranil niče v Žireh in na Dobračevi, dalje Čevljarske zadruge v Žireh, Gospodarske zadruge na Dobračevi, Čebelice v Žireh in na Dobračevi, Električne cen- trale v Žireh. Obrtne zadruge v 2ireh ter avtomobilne akcijske družbe na Dobračevi izražajo svoje veliko veselje in oduševljenje nad uresničenim ujedinjenjem bratskih narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev pod skupno vlado slavne dinatiie Karagiorgjevičev. Pri tej priliki izrekajo zastopniki imenovanih korporacij svojo veliko hvaležnost nasproti vodstvu srbske armade, ki Je v za nas tako težkih in nevarnih Časih vzdržala red in mir v naših krajih, pred. vsem pa. da ie zadržala italijanski naval v naše kraje. Naj nam bo dovoljeno, da omenjamo pri tem velike zasluge srbskega podporočnika Kosto Mišica, ki je s svojim razboritim, umnim in osebno junaškim nastopom preprečil, da se niso Italijani razširili po naši občini, vsled česar se ga je v občinski seji imenovalo častnim občanom. Narod, ki ga je v kiatkem času spoznal in ga visoko ceni, mu teh zaslug ne bo nikdar pozabil. Končno izjavljajo zastopniki imenovanih koiporacij Vašemu Veličanstvu, ter Njega Visokosti prestolonasledniku Aleksandru svojo neomejeno vdanost in zvestobo. Mi smo polni zaupanja po izjavi Vašega Veličanstva ter Njega Visokosti prestolonaslednika Aleksandra, da stopamo srečnim časom svobode in blagostanja nasproti. Tudi mi hočemo pokazati z dejanjem, ne samo z besedo, da se bo uresničil pod Vašo dinastijo rek, ki velja o nas Slovencih: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane! Bog živi in čuvaj Vaše Veličanstvo in Njega Visokost, Bog čuvaj zje-d in j eno Jugoslavijo! = Duševno ujedinjenje jugoslovanskega naroda. O tej temi je imel v Zagrebu predavanje prof. Stefanini. V svojem predavanju je med drugim izvajal: Pod centralizmom moramo razumeti ono, kar je najvažnejše, a to je duševno ujedinjenje vsega naroda, da vse postane po duši in srcu jedno, da jednako čuti tako Hrvat kakor Srb, da se jeden ne boji nadmoći drugega, da jednako ljubimo tako Zagreb kakor Beograd, da prenesemo Hrvatsko v Srbijo, a Srbijo v Hrvatsko. Da ni duševno jedinstvo in centralizem uprave jedno in isto, dokazuje dejstvo, da smo pričeli s politiko številk, ko so naši ljudje odšli v Srbijo, da tam osnujejo centralno vlado. Jelo se je razpravljati, koiiko bo v ministrstvu Srbov, koliko Hrvatov in koliko Slovencev, koliko mest bo dobila ta, a koliko ona stranka. To dokazuje, da duševno jedinstvo še ni popolno. Ako smo jeden narod, čemu povprašujemo po številkah? Ali ni to strah pred nadmečjo jednega nad drugim? Pri sestavi ministrstva se ne sme vprašati, kdo je Hrvat, a kdo Srb, marveč kdo je sposoben... Ko je proi. Tu-čič razjasnil vojakom, ki so bili zatvor-jeni radi dogodkov 2. decembra v Zagrebu, na prijateljski način, kaj so storili, so vsi brez izjeme spoznali svojo krivdo in rekli: »Joj na kaj smo učinili mi bedaki« ... Starčevičeva stranka prava je na svoji skupščini sprejela zelo trezne in pametne zaključke. Ker so njeni govorniki pojasnili seljakom, zakaj se gre pri ujedinjenju. Eden izmet? teh kmetov je izjavil, da je prišel na skupščino, da zadavi strankine voditelje, češ, da so se prodali Srbom. Ali sedaj, ko so mu razložili položaj, uvideva, da so voditelji stvar prav pametno uredili. Eden izmed Starčevičanskih politikov je izjavil, da njihovi voditelji nimajo toliko zaslug na tem, da je narod spregledal ter uvidel kaj je dobro, kakor regent Aleksander, ki je v svojem odgovoru na adreso Narodnega Veča vsakomur odprl oči. = Beograd proti italijanski okupa-ciji. Preteklo nedeljo je bil v Beogradu velik shod, na katerem so poročali ravnatelj Ivan Hribar o okupiranem^slovenskem ozemlju, dr. Ivan Marija Cok g razmerah v Trstu ki v Istri in G r i -s o g o n o o razmerah v Dalmaciji. Na shodu se je sprejela tale resolucija: »Politiki vseh treh plemen države SHS ki so se zbrali v beogradskem kazinu, protestujejo v imenu pravice in narodnostnega principa proti okupaciji Trsta in njegovega neposrednega zaledja Gorice. Istre, Reke, posameznih delov hrvatskega Primorja, Dalmacije ter istrskih in dalmatinskih otokov s strani Italije in so uverjeni. da bo vlada njegovega Veličanstva kralja Petra z največjo odločnostjo odbila vsako tuje gospodstvo na omenjenem ozemlju. — Konferenca je sklenila vse podane referate z resolucijo vred dati tiskati in jih razdeliti med narod. = Razmerje straHk v srbski skupščini. Skupno število vseh poslancev v srbski skupščini znaša 166. Pripomniti pa je treba, da so se volitve v skupščino vršile še pred balkansko vojno, da torej v nji niso zastopani novo osvobojeni kraji. t. j. Stara Srbija in Macedo-nija. Med vojno je mnogo poslancev padlo ali umrlo, tako da šteje sedaj srbska skupščina jedva 110 čianov. Kakor smo že omenili, je najmočnejša politična skupina v skupščini staroradikatna stranka, ki je štela 76 mož. Na čelu te stranke stojita Nikola Pašić in Stojan Protie. Radikalni disidenti imajo 16 mandatov. Njim načeluje dr. Marko Trifkovič. Mladoradikalna stranka ali kakor se tudi imenuje samostalna, odnosno radikalno demokratska stranka, šteje 38 mož. Na čelu te stranke so Ljuba Davidovič, Jaša Prodanovič, Ljuba Stojanović, Milorad Draškovič in Dragotin Pesić. Nacijonalisti ali liberalci imajo 23 mandatov. Njih prvaka sta dr. Velković in Stojan Ribarać. Napredna stranka ima 11 mandatov. Njej načelujeta brata Pavle in dr. Voja Ma-rinković. Socijalisti imajo samo dva mandata. Njim načelujeta Dragiša Lap-čevič in Triša Kaclerović. = Vojvoda Stepanovlć o državi SHS. Urednik sarajevskega »Nar. Jedinstva« je imel dolg razgovor s poveljnikom srbske vojske v Bosni, vojvodo Stepanovičem, ki je rekel med drugim glede na ureditev naše nove države, da se ureditev izvede na temelju krfske deklaracije in da bo država SHS. osnovana na popolnoma demokratskem temelju, zlasti pa naglasa, da Srbija prihaja v to državo brez kakih pretenzij na prvenstvo, brez kake namere, da bi ona vodila hegemonijo. = Naša politična orijentacija. Profesor Porenta piše v »Samoupravi« med drugim: Naša politična orijentacija ne sme imeti več smeri proti vzhodu in proti slovanski Rusiji, marveč proti zapadu, proti velikim demokratskim državam francoskega, angleškega in ameriškega naroda. Da, tudi italijanskega, ako se bo le-ta ravnal po velikih načelih. Niti mi, niti Grki ne moremo dopustiti, da bi se katerakoli velesila, in naj bo tudi Italija, učvrstila kjerkoli na Balkanu. Torej niti v Valoni, niti v Albaniji, ker bi s tem bila ogrožena tako naša, k: kor grška politična in gospodarska neodvisnost. Niti mi, niti Grki ne mo-rrir.o dopustiti, da nam mesto Avstrije sede na vrat Italija, katere imperijalisti bi radi postali dediči Avstro - Ogrske. Profesor Purenta zaključuje svoje izvajanje takole: »Jugoslovanska italijanska zveza je v interesu Italijanov, ker je povsem gotovo, da bi mržnja in neprijateljstvo jugoslovanskega naroda znatno poslabšalo mednarodni položaj Italije. = Sistematično češko delo. »Narodni Listi« so priobčili feljton, v katerem se opisuje sistematično češko delo v času vojne, da se zruši zgradba stare Avstro-Ogrske. Takole so delali Cehi: >Naši ljudje so vse izdali: gibanje čet. transporte, municije, strategične načrte, gospodarski položaj, razpoloženje na dvoru, pisma posameznih ministrov, vojaške rezervatne ukaze, namestniške naredbe, naročila orožja, prisluŠkovane telefonske razgovore, položaj na borzi, da, celo cele strani iz beležk avstrijskih ministrov! In vse te stvari smo dobivali v šifrirani pisavi preko naših mej ali v originalih v žicah dežnikov, v vezanih knjigah, ali pisano z nevidljivo tinto ra svilenem spodnjem krilu kakšne operne pevke ali montirano v delih kakega stroja. Napram avstrijski nestiji je bilo vse dovoljeno.« Jesti iz primorsHIh dežel. Gospod Maks Ličen iz Rihemberka ie še vedno v preiskovalnem zaporu v Trstu, ulica Tigor v težki podzemeljski ječi. Z Lošinja nam poročajo nadalje glede aretacije gospe Drachslerieve soproge gospoda kapetana Drachsler-ja, da so io Italijani priieli in odgnali samo radi tega, ker ie bila v čitalnici, kamor jo ie bil poklical na Lošinju mudeči se višji francoski oficir. Nič ni pomagala nobena intervencija. Mater so odtrgali od otrok, najmlajši ima komaj eno leto, in jo odpeljali v Puli in morda potem celo v Italijo. Vse to samo radi tega. ker se ie razgovarjala s francoskim kapitanom v hrvatski čitalnici. Na Reki niso mogli proslaviti ujedinjenja SHS. 11. in 15. t. m. Zato ni bilo ne svečane maše, ne izvezenih zastav, ne drugih napovedanih svečanosti. Na Sušaku in Trsatu se ie vršilo slavje po določenem programu. Primorske Novinec pravijo da je slavje odgođeno, da se bo torej vršilo kasneje. Dnevne vesti. — Shodi J. D. S. na Štajerskem. Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo, dne^ 22. t. m. na Štajerskem tele shode: V Mariboru ob 10. dopoldne v Narodnem domu. govo* rita dr. Ivan Tavčar, poverjenik za prehrano in dr. Vekoslav K u k o v e c. poverjenik za finance. V Ptuju ob 9. dopoldne v Narodnem domu, govori dr. Vladimir R a v n i h a r. poverjenik za pravosodje. V O r m o ž u bo shod ob dopoldne v gostilni Skareič. Govori Adolf Ribnikar, v Ljutomeru pa ob 9. pri Seršenu. Govori dr. Koderman. Pozivamo slovensko občinstvo, da se teh shodov v čim največjem številu udeleži. — Predstavniki naprednega di-jaštva so sklenili ouposlati naslednjo brzojavko: Vaša kraljeva Visokost! Slovensko napredno diiaštvo je trdno odločeno sledit i korakom onih svojih tovarišev, ki bo se junaško žrtvovali, da s smelim prevratom stresejo in vržejo raz sebe tuji iarem. Ljubezen naša, ki se tako strastno boii za težko pri-borjeni cilj. naj Vas nveri. da bo naša požrtvovalnost izpolnila mero naših dolžnosti. Z veseljem stopamo v ogenj bodočnosti, ker vodstvo Karadjordjevi-čev nas navdaja s popolnim zaupanjem. Živela kraljevina SHS. živel kralj Peter L. živel naš Aleksander! Jugo-slov. akad. omladina s Slovenskega. — Prošnje za povišanje. Poveljstvo II. vojnega okrožja je iz predloženih prošenj za imenovania in povišanja dognalo, da ie mnogo teh prošenj popolnoma neosnovanih in neutemeljenih, kakor tudi brez natančnih podatkov in prilog. Samoobsebi ie umevno, da se takih prošenj ne more vpoštevati. temveč se opozarja prosilce, da bo od sdaj naprej ostala vsaka taka prošnja brez rešitve. Podrejena ooveljstva imajo nalog, neupravičenih prošenj ne predlagati. Povod temu razglasu ie bilo že prej omenjeno dejstvo neupravičenosti takih prošenj, obenem pa rudi ogromno delo in nepotrebne pisarijo, ki jih povzročuiejo take prošnje. Sedai-šnia vlada si je svesta svoja naloge, popraviti krivice in zapostavljanja prejšnje vlado napram Jugoslovanom, ali zato mora imeti neovrgljive podlage in neobhodno potrebne podatke o upravičenosti posamnih prošenj, da prepreči s tem vsako morebitno zlorabo. Med drugimi so je zgodil slučaj, da so ie prosilec sam nazval poročnikom, do katerega čina ni imel nobene pravice in katerega ne bi mogel tudi nikdar doseči, ter prosil za povišanje v nadpo-ročnika. Posledica ie bila. da se ie proti takim prosilcem sodnijsko postopalo. — Dogovori med Nemci in Jugoslovani. Z ozirom na nejasnost, ki vlada med občinstvom glede resultatov nedavnih pogajanj med zastopniki našo vlade in med odposlanci štajerskega Landesausschussa. se nam zdi umestno pojasniti, da se je pri teh pogajanjih samo podaljšal prometni dogovor z dne 7. novembra do 25. decembra t. 1. V ostalem pa ni perfekten še nobeden dogovor. *— Krajevna organizacija JDS. na Turjaku. Predsednik: Josip Kožar, posestnik; namestnik: Anton Šušteršič. kovaški mojster; tajnica: Koza Žužek, ekspedijentka. vsi iz Turjaka; blagajnik: Franc Dolšak. Rašica; odborniki: Prane Hočevar. Male Lašče: Matija Kaplan, Mali Osolnik; Janez Mencin. Sio-ka gora; Geroni Anton, Vel Osolnik. — Vabilo na sestanek debrih Jugoslovanov v svrho ustanovil ve političnega društva za dobrobit majke Jugoslavije. Sestanek so vrši v četrtek, dne 19. t. m. v gostilni pri >Mrakuc Rim-ka cesta štev. -4 ob 8. zvečer (steklena dvorana). — Primorski fantje - vojaki v Ljubljani nam pišejo: Kako lepo je bilo v Ljubljani na dan narodnega praznika 14. t. m. Vse se je radovalo, samo mi ne. kajti s tugo v srcu pa s stisnjeno pestjo smo se spominjali svoiih ljubih primorskih krajev, katere nam hoče ugrabiti italijanski tuiec. Vedeli smo, da se borimo za svojo jugoslovansko domovino, ali ko ie končalo klanie. ko smo se hoteli vrniti domov, pa nam je italijanski sovražnik zasedel naše vasi. Ali ima jih le začasno. Tuga nam razjeda srce, toda krepke so naše roke in [»«>Lrum ie v naših prsih in z nami je iste misli vsa Jugoslavija in mogočna Amerika, Francija in Angliia bodo nam pomagale, da ostane Primorin naše. Živelo jugoslovansko Primorie! — Cankarjev večer priredi Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v sredo 18. decembra 1918 v veliki dvorani >Mestnega domač. Uvodne besede govori Aloiziia Štebiieva. Recitaciie iz Cankarjevih del: Oton Zupančič. Fran Albrecht in Juš Kozak. Sklepno besedo govori dr. Alojz Kraigher. Začetek točno oh 8. zvečer. Vstopnina za nečlane sedeži 1 K, stojišča 50 vin Članstvo in diiaštvo vstopnine prosto. — Narodni davek. Iz Borovnico se nam piše: Pri nas se je do sedaj gledo narodnega davka naiboli izkazal beiru-nec g. Jos. Pahor, ki ie položil na altar domovine celih 1000 K Čast mul — Narodni davek. Fr. Knaflič. tovarnar, Šmartno pri Litiji 5000 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru niže Maribora 1000 K. Zbirka županstva Gor. Polje in župnije Soteske 352 K. Boječ Anton, nabral med postoinskimi narodnjaki ob prihodu Italijanov 202 kroni. Učitelji, gojenci in goienke Chrištcfovega zavoda povodom praznovanja aiedinienia države sns. no K 2G v. Ob priliki domačega slavja nabrano v penzijonatu Dolinar 110 K. Srčna hvala. Posnemajte! — K Cankarjevi smrti. Iz Splita smo sprejeli tole brzojavko: Pozno obveščeni o nenadomestljivi izgubi našega naroda se klanjamo snominu slovenskega velikana Ivana Cankarja Splitski Slovenci: dr. Lavš, Peruzzi, Hin-terlechner, Levičnik, S:-h vinger, Kve-der, Grdevič. Troha, Žnidarčič. — Kai ie s podporami za invalide? Pišejo nam. Na kratko vprašamo tozadevni urad. kaj ie z našo invnlidno pokojnino za ta mesec? Potom časopiov se nam je naznanilo, da vsled raznih ovir prejmemo 10. ali 12. t. m., a danes je že 17. pa še ni nikakega obvestila iz pošte. Malo je, pa še tega ne bo kakor se kaže. Torej vljudno prosimo za sko-rajšno izplačilo. — Invalidi. — Susteršičevci še niso izginili. Pišejo nam: Župan Rogelj v Preseriu ni v dnevih narodne proslave 14. in 15. t. m. dal na svoji hiši razobesiti narodnih zastav — dasi i ih ima. Seveda, star pristaš Šusteršieev tega storiti ne sme. Kaj pa državno pravdništvo čaka, da fie sedaj ne obračuna z županom radi goljufije pri občinski aprovizaciji? Dokazano je župan moko namenjeno revežem, sam porabil. Kai je delal z mesom, kaj s kožami! Kje je denar od lova? Vse občinsko gospodarstvo te zavoženo, da groza — Rogelj pa še vedno sedi na županskem stolcu. Tu ni bilo tudi še nikake volitve v krajevni Narodni svet. Gospod župan so kar sami sebe volili načelnikom. Poživljamo merodajne oblasti, da tu napravijo red in da župana Roglja. ki je pod prejšnjo vlado ovajal ljudi radi narodnega prepričanja — ker so govorili proti Nemcem — hitro pošljejo za izdajico Su-stersičem. Taki ljudje morajo za vedno izginiti s površja. — Iz Št. Petra na Krasu nam poročajo: V nedeljo je priredila pri St. Petru brigada Novara neko svojo slav-nost. Med to Blavnostjfo so prikorakali moški, žen.-kc? in otroci iz Novevasi z veliko slovensko zastavo. Poveljnik je ukazal lov na nje in polovili so vso ter jih zaprli, zastavo pa uničili. Drugo jutro so spustili žene in otroke, moške pa so bili še pridržali. — Odbor slov. pevskega društva Ljubljanski Zvon< zastopa že od Jeta 1912. sem. odkar ie društvo priredilo svojo zadnjo veselico, stališče, da ie naloga pevskih društev resno gojiti naj šo umetno in narodno pesem, podajati jo občinstvu na koncertih v kolikor možno umetniškem izvajanju. »Lj. Zvon« je priredil pred vojno 5. med vojno 3 koncerte, na katerih so se pred-našale večinoma še neizvajane moderne skladbe, samospevi, zbori in narodne pesmi. Tako je društvo vedno stremilo za napredkom. Le iz gmotnih ozi-rov, radi prazne blagajne je >Ljubljan-ski Zvone obdržal v svojem načrtu edino zabavno prireditev v letu svoj družinski Silvestrov večer, ki se bo tudi letos vršil z lepim pevskim sporedom v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Podrobnosti bomo pravočasno objavili. — Odbor. — Močna radiotelegrafska postaja v Zagrebu. Svoječasno smo žo poročali, da se snuje v Zagrebu radiotelegrafska rmstaia. Prvotno bila na Stross-maverjovi promenadi v Zagrebu urejena mala radiotelegrafska postaja. Skoro so jo izkazalo, da ta naprava no zadostuje Zato se uredi že v najkrajšem času na istem prostoru velika močna radiotelegrafska štacija. V poslopju, se že nameščajo veliki stroji, s katerimi bo mogoče brzojaviti, oziroma govo- 300 štev. 6LOVfcN5KI NAKOD" dne 18. decembra 1918. Stoi. 3. riti na daljavo 1500 km. Vsa dela bodo končana v 2 do 4 tednih. S te štaciie bo mogoče občevati s Prago, Lvovom. Varšavo. Solunom itd. Poveljnik je postaje je ladijski poročnik Meniga. — O med. Pavlu Zamidu. Dr. Joško Šmid rezervni kadet, vjet v Tari, Sibirija, poroča na dopisnici z dne 3. aprila 1918 svojemu očetu Matiju Šmidu, nadučitelju Slovengradcu. Danes smo pokopali medicinca Pavla Zamido iz Ljubljane, ki je po tri in polletnem vjetništvu par mesecev pred vrnitvijo umrl za jetiko. Na grobu smo mu pole* drugih zapeli na njegovo lastno željo: »Gozdič je že zelen . . .< Bodi nadebudnemu mladeniču lahka tuja zemljica! — Iz Samare v Rusiji zadnji čas vračajoči vjetniki se prosijo, da javijo svoj naslov radi nekega poizvedovanja, proti nagradi za uspehe g. Fran J e s i h . Ljubljana, Stari trg 1. — Kdo kaj ve? Janez Krasna od 97. pešpolka, Gefechts - Train, ki je služil v Ukrajini, se ni oglasil že dolgo. Kdor do-domv vračajočih se vojakov bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegov: sestri ge. Rozaliji Kalan, Zelena jama št. 105 pri" Ljubljani. — Dijaki - vojaki. Na zelo važen sestanek se vabijo vsi vojaki - dijaki, ki so absolvirali 7. gimnazijski, odnosno 6. realčni razred in bi v normalnih razmerah maturirali koncem tekočega šolskega leta. Prosi se, da se sestanka vsi prizadeti zanesljivo udeleže. Sestanek se vrši v četrtek, dne 19. decembra v Narodni kavarni ob pol 7. zvečer. Kdo ve kaj? Iščem brata Alojzija LevpušČeka, narednika v 97. pešpclku. Odšel je okoli 20. novembra iz Kanala na Primorskem na Kranjsko. Kdor bi kaj o njem vedel, naj sporoči na naslov: Rudolf Lev-pušček, tirušica, p. Spodnja Hrušica pri Ljubljani, Ljudska šola. — Kdo kaj ve? Gospa Marija Pavle-tič, begunka iz Bilj št. 45, je odšla pred tremi tedni v Bilje za par dni, pustivši mi v oskrbi dva mala otroka. Ker do danes ni š# nikake vesti o njej, prosim vsakega, ki mu je o njej kaj znanega, da sporoči na naslov: Jožefa Pegan, Zagorje ob Savi št. 112. — Ali je komu kaj znanega o mojem sinu Ivanu Klemenaku, domobranski pešpolk št 26. Zadnjič je pisal dne 28. oktobra 1918, od tačas ne vemo nič o njem. — Janez Kle-menak, posestnik, Mozirje, Štajersko. _ D radni list narodne vlade SIIS. v Ljublhni. Včeraj je izšla 23. številka. — Hišne posestnike znova opozarjamo, da so zavezani dati vsak dan trotoar pred svojimi hišami osnažiti, ostrgati blato in odstraniti sneg. Večina njih se kljub ope-rovanim opozorilom ni malo ne zmeni za to svojo dolžnost. Tudi policija se nič ne briga, da bi se izpolnjevali predpisi. Ali je res treba pri nas povsodi in vselej železne roke? — Deželna zveza kranjskih obrt-siih zadrug vabi načelstva vseh v Ljubljani obstoječih obrtnih zadrug, da se polnostevilno udeleže prijateljskega sestanka obrtnikov v soboto, dne 21. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Unionc poleg točilnice. — Civilna obleka padlih vojakov se oddaja samo proti potrdilu pristojne občine, da ie mož res rurtov in, da je prosilec res upravičen civilno obleko umrlega sprejeti. — Kader ljubljanskega pešpolka. — Trgovci, ki so pred 1. novembrom t. 1. v sedanji nemški Avstriji ali v Nemci ti naročili sol ter io tudi že plavali, nai javijo vse potrebne podatke do 20. decembra t. 1. oddelku za prehrano Narodne vlade v Ljubljani. Na Rakeku je nenadoma umrl gosp. Franjo Žagar, veleindustrijalec in veleposestnik. Pokojnik je bil znan, splošno priljubljen in spoštovan povsodi na Notranjskem. Bil je navdušen narodniak, ki je mnogo žrtvoval v narodi.e namene. Njegovi spoštovani obitelji naše iskreno sožalje! Varnost na deželi. Pišejo nam: Vzlic razglasu Narodne vlade, da naj ljudstvo odda vse od vojaštva Dobrano orožje in streljivo, se ni večinoma tako zgodilo. Na primer v katastra Ini občini Dobrova pri Ljubljani se vprizarjajo vsako nedeljo in tudi med tednom cele strelske vaie po vaških pobalinih. Upamo, da bivši vojaki nimajo pri tem nič skupnega, ker so v 4 % letni vojni imeli dosti prilike streljati. V prvi vrsti je dolžnost staršev, dalje orožništva in občinskih odborov paziti na otroke in varnost v občinah. Ce ie v mirnih časih počil na deželi strel, je bila cela občina, orežništvo itd. pokonci in zasledovali krivca, sedaj pa se zato nihčo ne briga. Ali je bilo še premalo žrtev v ti vojski? Pisec bi bil lahko danes ustreljen, po sreči je kroglja odlomila le vejico na drevesu 20 cm nad glavo. Kovač v Kožarjih bi bil lahko ubit doma v kovačiji. Na graščini Bokavce je priletel strel v hlev. Splošno tukaj švigajo cele dneve po zraku kroglje. Prosimo za odpomoč. Skrajno žalostno — da ne rabim Irugih besedi! Imel sem doslej Loški Dotok za narodno zaveden kraj. Naslednje vrstice naj izpričajo drugače. Ali pa naj potoški mladeniči, ki so služili krvniku Karlu dajo primerno zadoščenje, potem se bode sramota, ki jo delajo svojemu rojstnemu kraju zmanjšala. Ko so se ob narodnem prazniku 15. decembra 191S začuli dopoldan v cerkvi glasovi pesmi »Lepe naše domovine«:, so odšli iz cerkve — vsi mo- ški, kar jih ie bilo spodaj v klopeh in stojišču razun podpisanega. Ime onega, ki je šel prvi, se izve tedaj, ako bi se podpisanemu radi teh vrstic storilo kaj zalega. Z odličnim spoštovanjem Ivan Majhen, poštar. Lov krajevne občine Stara Loka se bo v soboto, dne 28. t. m. 1918 ob 10. dopoldan pri okrajnem glavarstvu v Kranju na javni dražbi oddal v zakup za dobo od 1. januarja 1919 do 31. decembra 1923. Iz Mokronoga. Dne 2G. decembra 1918 na praznik Sv. Štefana vrši se v Mokronogu v novi soli točno ob 3. uri popoldne znanstveno predavanje o SrbijL K temu predavanju se vabijo \-i, ki se za to stvar zanimajo. Razpisane službe. Pri okrajnem glavarstvu kočevskem se oddado službe kanclista in dveh ofieijantov, nadalje eventualno pisarniškega pomočnika. Prošnje se naj vlože pri glavarstvu do 5. januarja 1919. Zahteva se popolno znanje slovenščine. Vojni invalidi imajo prednost. Velika umrljivost v Celovcu. V novembru je umrlo v Celovcu 600 oseb, torei 20 vsak dan, pri številu prebivalstva 28.000. Tako velike umrljivosti v Celovcu ne pomnijo. Kino Ideal si je nabavil zopet lepo filmsko igro v 5 delih »V r a g«, čigar prva uprizoritev je včeraj uspela nad vse sijajno. Uprizoril je to igro po slavnem delu Franca Molnarja MihaeJ Kertesz. Glavno vlogo igra znameniti filmski umetnik Leop. K r a m e r, a tudi njegovi soigralci Friderik Tonav, Mihael Varkonyi, Ludvik Ratay ter dame Elis B. Marton, Klara Lotto in Oliv Spolarits so izborne igralske moči. Kot dodatek izvrstna enodejanska burka »Uka-n j e n«, sestavil Georg VVoIfsberg. — Pozor! Predstave trajajo po dve uri: ob 4., 6. in 8. zvečer; zato zmerno povišane cene. — Kino Ideal. Uboga potovka z Gorenjskega ie v ponedeljek 16. t. m. zgubila na potu blizu Katoliške tiskarne velik zavitek s perilom. Prosi se lepo. da ga najditelj proti nagradi odda v trgovini Eberle v Šelenburgovi ulici. Poiovka je reva in bo morala perilo plačati. Dotična oseba, ki je vzela na Slav-čevem koncertu v garderobi sivozelen možki površnik, se prosi, da prinese istega nazaj ali pa na Stari trg lla Lončar-Zitnik v trgovino, ker bo sicer imela neprijetne posledice Bila je opažena od neke druge osebe in torej vsled tega dobro poznana. Iz »LTnionske« garderobe. Pri sobotni veselici v »Unionu-c ie bila za-menjena kratka moška suknja in klobuk. V sukni je bil 1 par rokavic, nož in ogrska knjiga. Prosim tisto osebo, katera je zamenjala sukno, naj io prinese v brivnico nasproti »Uniona« in dobi tam svojo sukno nazaj. Izgubila se ie v četrtek 12. t. m. zvečer na glavnem kolodvoru pred odhodom brzovlaka proti Dunaju listnica z večjo vsoto denarja. V listnici se nahajajo tudi razne legitimacije itd.: kdor io je najdel. naj isto izroči uredništvu te n lista, kjer dobi primerno nagrado. Izgubila se ie v nedeiio zvečer med 5. in 6. uro temna modra svilena obleka (krilo in bluza), in sicer od Židovske steze. Breg. Krakovski nasip. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi na naslov: Marija Bogataj. Krakovski nasip 24 (pritličje). Zgubil se ie danes od Marije Terezije ceste 13 Kolizei do Gosposke ulice znesek 40 K. Pošten najditelj naj ga vrne na upravništvo »Slov. Naroda«, ker lastnina ni bila njegova. Našel se ie v nedeljo zapisnik s srednjo vsoto denarja Izgubiteli nai se oglasi v Jenkovi ulici 15. I. nadstr. Društvene vesti. — Javno predavanje priredi splošno slovensko žensko društvo v četrtek, dne 19. grudna ob 8. zvečer v dvorani v Mestnem domu. Predava g. dr. Fran Mohor i č: O svobodni državi in njeni obliki. — Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi v petek, dne 20. decembra ob 8. zvečer predavanje v realki v risalni dvorani v I. nadstr. levo. Predava g. major Gjuro Ć i r i C, srbski pisatelj, o >g lavnih težnjah političnega razvoja Srbije v 19. stoletju.« — Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V četrtek točno ob polosmih zvečer vaja mešanega zbora! Vsi! — Gledališko društvo na Jesenicah. Na splošno željo se v soboto, dne 21. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. popoldne ponovi J. Spi-carjeva jugoslovanska prispodoba »Damjanka«. ki ie žela pri premijeri in reprizi preteklo soboto in nedeljo velikanski uspeh. Domačine prosimo, da posetiio predstavo v soboto, da bo v nedeljo dosti prostora za tujce, na katere se bo pri nedeljski predstavi v prvi vrsti oziralo. — Obceslovensko obrtno društvo ima svoj redni občni zbor dne 6. januarja 1919 v mali dvorani Narodnega doma v Celju ob 3. popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Vprašanje bodočnosti bolniških blagain in zavarovanje delavcev proti nezgodam. 3. Vprašanja ustanovitve meščanskih šol. obrt. trgovske smeri. 4. Vprašanja trg. obrtne zbornice v Ljubljani. 5. Glede električnega toka iz Fala. 6. Vprašanja koncesijoniranih obrti. — Odbor. Najnovejša poročila. DR. BOGUMIL, VOŠNJAK V PARIZU. Ženeva. 18 decembra. Istočasno s predsednikom Wilsonom je prispel iz Washingtona v Pariz tudi član jugoslovanskega odbora v Londonu dr. Bogumil V o š n i a k. Dr. Vošnjak ostane v Parizu. Regent Starčevlčevl stranki. Zagreb, 17. decembra. (Ljub. kor. ur.) Starčevićeva stranka prava je dobila na svoj brzojavni pozdrav od regenta Aleksandra iz Belgrada nastopni odgovor: »Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za čestitke, ki mi jih je poslala skupščina Starčevićeve stranke prava ob priliki krsnega slavja moje rodbine. Zagotavljam Vas, da se bom, zvest tradicijam hrvatskih in srbskih kraljev ter idealom Ante Starčeviča z vsemi močmi trudil, da se združi naš narod v Jugoslovansko državo na svojem celotnem, etnografskem ozemlju. S to svojo politiko gradimo po načelih, ki jih je postavil umni predsednik severoameriških Zedinjenih držav, \Vilson, ter smo prepričani, da bodo ta načela zmagala in prinesla tudi našemu, težko preizkušenemu troedinemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev popolno samostojnost. Sporočite vsem članom Starčevićeve stranke prava in vsem volilcem strankinih poslancev moj pozdrav. Sporočite jim, da hočeva moj oče in jaz viadati samo svobodnemu narodu in da bova nad vse spoštovala ravnoDravnost vseh treh plemen. — Aleksander.« Italija rešuje Črno goro. Lugano. 18. decembra. V nekem rimskem gledališču so priredili Italijani shod, na katerem so se izjavili za to, da mora Crna gora očuvati svojo neodvisnost. Neki Morpurgo je predložil zboro-valcem resolucijo, v kateri se protestu-je proti ujedinjenju Crne gore s Srbijo. Zborovalci so to resolucijo sprejeli in jo brzoja\ no poslali črnogorskemu kralju Ntkiti in njegovemu zetu kralju Viktorju Emanuelu. Napetost med Poljsko in Nemčijo. Berolin, 18. decembra. Ker so diplomatski odnošaji med Nemčijo in Poljsko prekinjeni, je včeraj odpotoval poljski poslanik iz Berolina, Varstvo poljskih interesov je prevzelo dansko poslaništvo. Nemški poslanik iz Varšave je že prispel v Berolin. Izjavil je, da je bil v Varšavi neprestano v smrtni nevarnosti. Nemške izgube, Berolin, 18. decembra. Listi priob-čujejo statistične podatke o nemških izgubah v vojni. Nemčija je imela 1,600.000 mrtvih in 4,064.000 ranjencev. Pogreša se 2,030.000, v vjetništvu pa je 618.000 mož. Vojna odškodnina Nemčije. Basel, 18. decembra. Predsedniku Wi!sonu so predložili ententine države svoje odškodninske zahteve proti Nemčiji. Zahtevajo 280 milijard vojne odškodnine. Oddaja premoženja. Berolin, 18. decembra. Volitev v nemško narodno skupščino se bo vršila 19. januarja. Oddaja premoženja v Nemčiji je preračunjena na 50 milijard mark. Narodno gledališče. — »Kralj na Betajnovi«. Ivan Cankar je v tej drami postavil na oder Nietzsche-jevega nadčloveka, kateremu ni meja med dobrim in slabim, torej brezobziren značaj ki se ne plaši nobenega zločina, da preko trupel svojih žrtev uveljavlja brutalno moč. To vlogo, očrtano z dramatično silo, je snoči kot gost izvajal gospod Borštnik iz Zagreba. Nismo ga prvič videli v njej in tudi o snočnji uprizoritvi se da reči, da je prinesel s seboj vse vrline, ki so že prej dičile njegovo igro: odsečno izražanje, sugestivno silo v nastopanju, izborno niansi-rano stopnjevanje in ne v zadnji vrsti značilno masko. Gospod Borštnik je zategadelj tiransko nrav Kantorjevo utelesil docela verjetno ter se zlasti koncem drugega dejanja vzpel do,umetniške višine; samo žal nam je bilo, da mu ponekod beseda ni tekla tako gladko, kakor je zahteval brzi dialog. Čutilo se je to najbolj v razgovoru z župnikom, ki ga je predstavljal gospod D a n i- 1 o; pri tem pa radi priznavamo, da je tudi veščemu igralcu težko igrati z drugom, ki je- tako zavisen od šepetalca. kakor je bil zopet snoči gospod Danilo! Kočljivo vlogo župnikovo je po drugi strani izvedel gospod Danilo hvalno z dobrim, r.epretiranim ponašanjem. Maksa je predstavljal gospod 2 e 1 e z n i k izpočetka nekam negotovo, ali pozneje se je ogrel ter podal izprijenega študenta v markantnih obrisih, ponekod plastično izklesanega. Gospod R a s b e r -g e r je propalega krčmarja označil z dobro masko, gospod P e č e k drevenega Berno-ta s potrebno reserviranostio. Sodnik gospoda B r a t i n e je bil nekoliko preglasan; v svoji uradni lastnosti se je menda čutil upravičenega, da opisovalnih deležnikov ni govoril na -1 kakor drugi, ampak na -v; zavedal pa se ni, da le s tem zanašal tuj element v okolje. Izmed igralk Je gospodična Š a r i č e v a, ki ie igrala Nino, dobivala tople akcente za ljubezen in strah ter mimo tega z ljubko zunanjostjo povzdigovala tragiko tega preplašenega dekletca. Tudi gospodična Marjanovlč-Markova kot Francka je bila prikupna ter je dušno razdrapanost svoje junakinje označevala diskretno, a z učinkovito resničnostjo. — »Kralj na Betajnovi* je na občinstvo deloval s tisto veliko silo, s kakršno vselej deluje pristna poezija, tudi kadar se v njej pojavlja še kaj iščočega tipanja. Gospod Borštnik je prejel lovorov venec in po vsakem dejanju veliko pohvale. —n— Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. opera >Prodana nevestac za >C< abonement. — V četrtek, 19. t. m. se ponovi Cankarjeva drama >Kralj na Betajnovi« za >B« abonement. Jožefa Kantoria igra Ignacij 3orštnik. V petek, dne 20. t. m. ob pol 8. zvečer se vprizori prvič v sezoni Planquettova opereta >Cornevillski zvonovi« za >A« abonement — V soboto, 21. t. m. ob pol 8. zvečer >Krali na Betainovi< z Ignacijem Borštnikom v vlogi Jožefa Kantoria. za >C« abonement. — V nedeljo. 22. t. m. ob 2. popoldne se ponovi Jakob Špicarjeva otroška igra >Pogumni Ton-čekc za >A« abonement. — Zvečer ob pol S. >Prodana nevesta« izven abone-menta. — V ponedeljek. 23 t. m. se ponovi opereta iCornevillski zvonovi« za >B< abonement. — V torek, na sv. večer ostane gledališče zaprto. — V sredo. 25. t. m. popoldne ob 2 otroška igra >Pogumni Tončekc za >B< abonement. Zvečer ob pol 8 opereta >Corne-villski zvonovic za >C« abonement. — V četrtek, dne 26. t. m popoldne ob pol 3. opereta >Michuievi hčerkic izven abonementa. — Zvečer ob pol 8. >Pro-dana nevesta« za >A« abonement. — Kolikor je sedaj razvidno, obvelja ta repertoar za bodoči teden, vendar pa so možne razne zapreke ali nenadne izpremembe. ki utegnejo predstoječo razporedbo predrugačiti. — P. n. občinstvo nai blagovoli zato upoštevati eventuelne izpremembe. ki bodo seveda takoj obiavljene v časopisju. Apro^iiaciia* KDO DOBIVA NAJVEČ ŽIVIL OD MESTNE APROVIZACIJE. Z objektivne strani se nam poroča: Ce se človek postavi za gručo žensk, ki se zbiralo na trgu ali po cestah, ne sliši nič drugega kakor, da magistrat in uradniki požro sami vse aprovizačno blage, sicer pa ga nakazujejo k večjemu še tistim damam, ki nosijo klobuke, vsi drugi reveži pa ne dobe prav ničesar. Kdor to posluša, bi mislil, da imajo aprovizacijo v rokah samo ljudje, ki ne delajo drugega, kakor da skrbe za svoje trebuhe in žepe, reveži pa stoje ob strani, ter umirajo giadu. Ce oi se to zabavljanje omejilo samo na zgoraj povedano, bi človek na to niti ne odgovarjal, ker danes večina prebivalstva misli, da služi najboljše javnim interesom, ako zabavlja čez vse naprave, osobito pa čez aprovizacijo, ki se še do danes ni naučila, da bi izkopala iz tal, kar za drag denar dobiti ne more. Nikakor pa ni dopustno in se ne sme trpeti, da bi stranke to javno metale v obraz vsak trenotek aprovizačnemu uradništvu. ki nima toliko časa. da bi moglo za vsako tako žalitev teči na sodi šče. ker bi moralo sicer svoj aprovi-začni urad prenesti v justično palačo. Zato hočemo tu enkrat za vselej pojasniti, kdo dobiva pravzaprav največ živil od aprovizacije.Ko se je ustanovila mestna aprovizacija, so dobivali vsi, ki so prišli po karte vse blago po enakih cenah. Ker so bili ob pričetku vojne nekateri še precej založeni z živili, je jemalo prvotno polovico strank aprovizačno blago, med tem ko so danes, brez neznatnih izjem, navezani vsi na mestno aprovizacijo. Vsled vedno rastoče draginje med vojno, pa je bilo treba misliti na to. da se blago, ki ie bilo aprovizaciji na razpolago, oddaja predvsem revnejšim slojem pod ceno, katero je plačevala aprovizacija, medtem ko je morala ostalo občinstvo plačevati blago po tistih cenah, katere j9 plačevala aprovizacija sama. Vsled tega se jo ustanovila ubožna akcija, h kateri pripada danes nad 30.000 oseb, torai več kot polovico ljubljanskega prebivalstva, tako, da so vsi revnejši sloji člani te akcije. Ker vojno le ni hotelo biti konec, in ker je vsled tega na vseh krajih jelo pomanjkovati živil, katerih ni aprovizacija dobivala več toliko, da bi jih mogla razdeljevati med vse prebivalstvo, treba je bilo zopet preurediti oddajo živil tako. da ?e vsa živila raz-ven kruha, moke in sladkorja, razdele predvsem na ubožne sloie, medtem ko so dobivale stranke, ki ne pripadajo k nobeni akciji, le ona živila, ki preostanejo po razdelitvi na ubožne akcije, katerih preostankov pa danes žal tudi ni. Danes ie položaj tak, da dobe člani ubožnih akcij po znižani ceni vse blago, ki ga sploh dobiva mestna aprovizacija. medtem ko tisti, ki ne pripadajo nobeni ubožni akciii, ne dobivajo drugega kot kruh, moko, sladkor in krompir, ako ga je sploh dobiti, če pa slučajno preostane kako blago po razdelitvi na ubožno akcijo, ga morajo pla- čevati še enkrat ali dvakrat dražje, kakor ubožni sloji. Ce že člani ubožnih akcii ne morejo danes živeti s tem, kar dobe od aprovizacijo. živi ostalo občinstvo po večini še toliko težje, ker od samega vojnega kruha, moke in nekai sladkorja danes ne more prav nihče živeti. Ce še pa kaka taka gospa, ki ni pri nobeni ubožni akciji in kateri vsled vojne morda tudi ni preostalo drugega, kakor zadnja Sodna obleka in klobuk, ker je morala vse ostalo obleko, perilo, obutev itd. oddati na deželo za par kilogramov moke ali drugo blago, zaleti včasih na magistrat, da dobi izjemoma kak kilogram blaga, katero pa mora veliko dražje plačati, kakor pa revnejši sloji, in če se to blago hkrati ne nakaže tudi tistim, ki so vse to blago in še več dobili že pri ubožni akciji za polovico ali dve tretjini ceneje, tedaj je oeeni v strehi. Zakaj pa ta dobi. ki ima pinč na glavi., mi pa ne. Kdor ima vsega dosti, ta dobi vso, reveži pa nič. vse sami požrete itd. To so navadno odgovori tistih, ki so dobili ravno isto blago žo pri ubožni akciji za polovično ceno. Zatorej le ne toliko nepotrebne kritiko in zabavljanja. Najmanj pa ie na mestu nevoščljivost. ker danes smo potrebni aprovizacijo vsi, eni več drugi manj. Ce na kdo misli, da bode takim ženskam, katere je že dežela slekla do srajce, sedaj še aprovizacija potegnila zadnjo obleko s telesa ali zadnji klobuk z glavo, samo zato, da bodo eni dobili prav vse do zadniega kilograma, vsi drugi pa prav nič. se zelo moti. Namen apro-vizacije je. preskrbeti živila za vso prebivalstvo, kar pa danes žalibog ni mogoče. Ravno radi tega si pa ne pusti jemati pravice, da bi od morebitnih ostankov ne nakazala kak kilogram blaga tudi tistim ženskam, ki niso prav v nobeni ubožni akciji, ki pa so v gotovih slučajih še potrebnejše. kakor tiste, ki niso imelo nikdar klobuka na glavi. Tako bi postopali morda tisti, ki mislijo da ie aprovizacija le za nje na svetu, vsi drugi naj pa ležejo Čedno oblečeni v grob. ★ 4- Prodaja moke. Radi božičnih praznikov se bode oddajalo od četrtka 19. do vštete sobote 21. t. m. na vsako močno izkaznico po en kilogram moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 2 K 66 vinarjev. -j- Aprovizačne siranke se opozarjajo, da strogo pazijo na svoje izkaznice za živila, ker aprovizacija za izgubljene izkaznice vsled pomanjkanja blaga pod nobenih pogojem ne bode izda* jala novih. Tudi zapadlih izkaznic ne bede zamenjavala, ker je dolžnost vsake stranke, da gre pravočasno po moko, sladkor itd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ■t- Generalni zastop banke „SIa?Ije" v Ljubljani javlja, da je dane> v Gornji Šiški, na Planinski cesti št 197 po dolgi, mučni bolezni preminul n e-gov večletni uradnik, gospod Ivan Jeršan Pogreb njegov bo v četrtek, ob 3. uri popoldne iz hiše žaioti k Sv. Križu. Čast njegovemu spominu! 7756 V Ljubljani, dne 18 grudna 1918. S tužnim srcem naznanjamo ža-los no vest, da je naš ljubi, nepozabni sin, soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Franjo Žagar veleindustrijalec In veleposestnik po kratki in mučni bolezni, 37 let star, nagoma preminul 16. t. m. ob 8*/2 Ufi zvečer na Kakeku. Pokopan bode v sredo 18. t. m. popoldan. 77 7 Žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš neizmerno ljubljeni soprog, oz. oče, stric, svak, zet, gospod Ivan Jeršan uradnik „Banke Slavile" včeraj 16. t. m. ob pol 5. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, v 49 letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb našega nepozabnega in nenadomestnega se bo vršil v četrtek, 19. t. m. iz hiše žalosti, Sp. Šiška 197, na pokopališče k Sv. Križu! V Ljubljani, 17. decembra 1918. Žalujoča rodbina iaršanova. + Umrl je v Pazinu v Istri okrog 1. desembra 1918 naš dragi, srčno ljubljeni sin in brat Jože Volaušek nadgeometer. Španska bolezen ga je spravila v prezgodnji grob. Natančnejših podatkov radi sedaj tam vladajočih razmer še nismo mogli dobiti. PreŽalostno to vest naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žal u Jo Ca rodbina Volaušek. Radna pri Sevnici, 16. decembra 1918. + Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javimo pretužno vest, da je dne 14. decembra 1918, po dolgi roukapolnl bolezni, mirno v Gospodu zaspala naša dobra mati Neža Zidan, pocestnica v Brežicah. 7725 Za obilne Lkaze sočutja: Bog plačaj! V Brežicah, dne 17. decembra 1918. Rodbina Žldan. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. decembra 1918 299 štev. M prasita, ad 8 tednov stara, se prodasta v Zeleni jam 139. \laflkflr se Proda- Pomene ponudbe ulflUllUl s ceno je vposlati na uprav. »SI. Naroda« pod Sladkor 7737»'. Mladi psi se prodalo. nlica št. 7. Kolodvorska 7748 Uila MUl" v Orsdcu Dr* Liliii se lliu ,,'jHln prostovoljno proda. 7705 amlinarin I Nova ln najboljša pletiva lIHIlHlIJt!! 7a mlinska sita se di»be v Kolod orski nI. 35, Ljubljana. 775/ Pmrctoe kave se odda gramov, na Dunajski cesti 36. evo. Posteljno perilo, obleke se proda. .Slov Naroda** nekaj k i t o -Vpraša se 773^ jako krasno, oprava za sobo in neka' Naslov pove uprav. 7720 DrObl IT Podpisana izjavljata, da nista rtCnill, plačnika za kakršnibodi dolg, katerega bi napravil sin Henrik Huth Regina in Barol Huh. 7704 Vagon lioovega lesa '££ po dogovoru. Kje, pove uprav. .Slov. Naroda V_7746 Piana tlhlnlra (sokno) polnoma nota, za njdld UlJlćild dame srednje velikosti, vatirana in s svilo podložena se proda Gradišče št. 15 I. levo._7710 Dfflria co v Lašl, čevlji št. 37 in 33 in raz-]ičn i blago za ohieke se proda v trgovini sla-čic na Dunajski c. 6 774* Mita iipiiie'iiia, ^ hrvaščine, vešča gospodinjstvu, želi priti ? boljšo družino v mestu ali na deželi. Ponudbe na uerav. »Slovensk. Narodih po J „555 7731".__ Slaior dam za blago s«.™ ™ t: va nart-jena obleka za veliko postavo se vzame v zameno. Ponudbe pod ,,Ppdvoino blago 7735" na upravrrštvo \S:ov. Nar.". "735 j* ___.__--- nrnmnon^nn z dva in p°' m de^e'° rlcilllJgUaUII plastjo premoga na površni zem! e, kjer se zamore piičeti z obratovanjem takoj, se proda resnemu reflektai.tu. P »rebne tozadevne informativne podatke daje samo osebno. Kolodvorska restavracija * Žalen. 7701 Stanovanje itće gospodična. Cenj ponudbe na upr »Sluv Naroda* pod , Stanovanje7750*'. iin«A za vse licem za takoj pioti Lili U dobremu plačilu. Vpraša se rri Jerauu, Rimska c. 24. 11. 7740 fincnn^irna >zu'iena v p,savi in str°- UUJjJUuilllu, jeoisju se sprejme v odvetniško pisarne. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar« 7726 Vojni invalid s1 mu podarila zimska suknja, k: jo zelo numo rabi. Naslov pri upr »Slov. Naroda«. 7716 3 metre volnenega blaga. 2«" buki so narrodaj Bleiweisova cesta št 9. I. nadstropje. 7749 nosila mleko na Mlekarka. Rimsko cesto, dobi petrolej, sol, sveče in mdo. /glasi naj se pri Ft. FaociC, Rimska cesta št 6. Leno meblovana sooa v sredini mesta se išče. — Ponudbe pod ,.Uradnik/772r* na uprav. .Slovenskega Naroda« 7721 dam za sol kakor tudi za egiptovske svalčice, den. špirit. Detrolej ali drugo. Naslov : Cvetko Vratarjevič. poštni preda! 27. 7739 Dlonii nfitoli cveiU u*ite,,ica se i§če rlCjllI ULiIlIJ v svrho podučevanja za par večerov na teden. Cenj ponudbe na upravn»5tvo ..Slovenskega Naroda*' pod „Privatni plesni poduk 7730". iščem v naiem ali na račun. Sem ptemožna begunka brez otrok, kavcije zmožna. Ponudbe pod „Juijoslovanka 77451* rte upravništvo „Sfov iNaroda.1' 7745 F'rmaflVa Pre!ve uprav. .Slov. Naroda". 7057 Dtifll Lrmn Prip«OCa trgovina s se-rllLjU luiIIU meni Sever & Komp. Ljubljana, Marijin trg 8. 7514 Kllh^rirs zanesliiva, dobi stalno samo-HUllullld stojoo s'užbo v boljši bišr Kie, pove upr. »Slov. Mar« 7654 Prazne zaboje MTA, a£ pćeva cesta St. 34. 76 M f.niriif išče službe. Nastop s 1. jan. ulUlidl ali pozne e. — Ponudbe pod »Gozdar 48 7685* na upr. »Slov. Nar.« Pifakl ' a,i ^* se SfHreJmel° na hrano UiJdlU, in stanovanje Kje, pove upr »slovenskega Naroda«. 7493 l^tMiii^Ss^^ dopolnila sklepa. Ponudbe na „Poštu i predal št. 161. 7397 Nnl/31 firnrilS kovaškega, ključavničar-llLnul ululijd, skega, kamn^eškega in mizarskega se posamezno proda. Vprašanje na: Poštni predal štev. 161. 7396 2 vagona sušenih brniaka. l::?™ fabuka. 3 vagone sušen in šljivu prodaje t. t. Oskar FroMich, Karlovac. 7691 lijesa družabnika ^STS^ podietje. Ponudbe pod .Družabnik 7683* na upr. .Slov. Naroda." 7683 nnvnnriifn* brano 4a stanova- UUJPUUlLIIiJ n*e. Ponudbe z navedbo cene pod „Hrana 120 7682* na upravništvo »Slov Nar.« 7n82 {jnAfi'J raznega srebrnega jedil-nUdUv nega orodja je po nizki ceni na prodal. Poizve se pri zla'arii g. Zupancu Wolfova ul. št 6. 7134 Dua bfinia se kuPita- ne nac* osem iet bfd IlUlIjd stara, lb pesti vi-oka, po-iabna za kočijo in težko vprego Po nudbe na poštni predal št. ;4. 7618 Vei krojaii! nomoicikov K,nv, V:"; Kranj, sprejms takoj K. Pučcik, Sodna ulica št 3. 7632 73pfnnnib9 za Ljubljano in okolico išče LdMJ-illlltd tvrdka D" Elia in Hoiujević tvorjiica " žganih pijač in likerjev v Zagrebu. 766 Tipska in najemna bila. l sredin mesta se proda iz p;oste roke. Več v upr. Slov. Naroda. 7650 DflvflCh/fl 0D5toje^e lz vinogradov njiv, rUjCjlVu, travnikov in gozdov ter zra ven spadajoče poslopje v Sadinjivasi št 17, t k pod postajo Semič, se c^roda na prostovoljni dražbi dne 6. dec. 1918 ob eni u.i do oldne in to na drobno ali skupaj, kakor se bod< kupci o^la^ili. 7710 + V neutolažljivi bolesti naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoijubljeni, nenadomestljivi edini sin, nečak, bratranec n zaročenec, gospod Alojzij Frgal dne 6. decembra "ob 7. tiri dopoldne po kratkem, mukepolnem trpljenju, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 25. letu svoje starosti na Dunaju preminul. Pogreb se je vršil dne 9. t. m. na ondotno pokopališče, kjer se je truplo svečano blagoslovilo in položilo k. večnemu počitku v lasten grob. Nisi dočakal tolikanj zaželjenega svetnega miru, poiskal si večni mir, sledil si ljub-jenemu očetu, a pustil si v neutolažljivi bridkosti svojo mamo in svojo Mici. Spavaj sladko, ljubljenec na5, nas pa naj tolaži Vsemogočni. Bunaj-L-nbltaaa, dne 18. decembra 1918. 7733 Bflcl Pi-ih, zaročenka. Antoni*;a Frgal, mati. -•* • g*: r@*@a5 S potrtim ^rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preblaga hči, sestra in teta Franka Ličar učiteljica v Štanjelu na Krasu dne 4. t. m. po kratki in mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspala. Pogreb je bil 7. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče v Štanjelu. Zahvala. Ob tej žalostni priliki se srčno zahvaljujemo za izkazana tolažila in sočutje ter poklonitev venca šolskemu nadzorniku g. M. Kantetu, gosp. Iv. Zaletelu. uradniku drž. železnice, gg. st?novskim tovanšicam in tovarišem, domačim dekletom ter vsem, ki so na5o nepozaano rainico spremili k večnemu počitku. Gorica Cerkno, dne 13. decembra 1918. ________ Frančiška Ličar, mati, lni. Milan Ličar, geod. liarol Ličar, brata, Pavla Ličar, učiteljica, sestra. ™ (tračnice) razpošil ia tvrdka \ Vinko Vabič, Žalec pri Celja. — Ugodne cene. — Zahtevajte ponudbe. 7607 \tannU2nio majhno, letno, iščem kje UlOUUfilljC, v sredini mesta. Posredovanje nagradim. Dopisi na Friderik Loffler, hotel pri Slonu soba št. 74. Hftris! za cementne vodnjaške cevi 90 iilUUBl cm svetlobe, model za vodnj. pokrov in lijak ter nekaj drugih cementnih modelov in orodja se proda. Vprašanja na : Poštni predal štev. 161. 7395 Kompletna oprava %Jg?F£& (mesingasto) posteljo ter različno drugo pohištvo naprodaj, Dunajska cesta 31, II. podst. na levo. 7639 Velik homolBks nJU^rve^'r dustrnsko podjetje, eno minuto od daljen od glavnega trga, se proda. Kje, pove upr »Slov. Nar.« 7651 3 moške M. salonska nova obleka se ceno prodaja. Poizve se pri hišniku Kniizejska ul 12, vila Roza podpritličje. 7698 I6letii deček 5&"33*5,5^ mešanim btagom. Učil se je že dve leti in pol Cenj. ponudbe na uprav »S!. Nar.« pod .Pošten 7694*. samosto;na moč, zmo?.-i, na Knjigovodstva, korespondence, tesnopisja, slov. in nemškega jezika, se takoi SDreime pri tvidki Goričar & Leskovšek v Celju. 7606 lnttnl{rn (mošanska) v zabojih od 30 JdUtlitld do 50 kg a K 2 - , 2 40 in 280 razpošilja proti polovičnemu predplačilu, ostanek po povzet-u Maks Jeracich, Stolni trg št. 2. Maribor na Dravi. 7703 Kol nraKtikant mladenič, a bs o l ve nt kmetijske šote z dobrim uspeh »m, inteligenten, prost vojaščine, vešč slo venskega, hrvatskega in nemškega jezika Najraje na kako večje posestvo. Cenj ponudbe z navedbo pogojev na u 1 ravništvo »Slovenskega Nar.« pod „Praktikant 1919 7724" 7724 kiina poDoillial Gs3d^noabraTnva; resnega značaja^ sedaj še službujoča v trgovini, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti z resno mislečim, preprostim gospodom enake ali podobne stroke v starosti 30—38 iet v svrho skorajšnje ženitve. — Le resne ponudbe s sliko pod štev „365/77I4*4 na upr. »Slov. Naroda.« 7714 Ženitna pnnndnai fflgS&t'^ moženjem, ima veselie do gospođini stva in trgovine, želi znanja z gospodom, najraje z obrtnikom z nekaj premoženjem Cenj. ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „Dobra gospodinja, St 3533 7741". Prosijo se samo resne ponudbe s sliko ter natančnim naslovom. N. N. 7741 ima v zalogi in nudi Iv Ogrin, Laverca pri Ljubljani. 7153 ksrhifi se zopet dobi v vsaki množini IVO I "Ili pri tvrdki Breznik & Fritscb, v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 17 7250 Spreten knjigovez. S nažni tov.irm in knjigoveznici Edvard Sltuca, Maribor. 7413 ro Moško in ženske kolo T^n^r. dežni plašJ in več močnih zabojev se proda. S . na nI. št. 7. 7556 \t"!nfl'«f3ri0 s nrano Pr' boljši družni atuHUVdUJC za mlajšega dijaka se ište Pobtelino perilo in pranje pri starših Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 7S38 Svilo v vseli barvah ^ffir&S ter specijalna vrsta za zimske damske kostume, razoošdja modna trgovina M. Bidovc v Mariboru. 7414 raznovrstnih, vsaka množina, na drobno in debelo po nizkih cenah se dobi pri tvrdki Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Istotam več praznih zabojev, cikorije. 70J6 Za avstrijske lire. romunske leve (nemški), drž. romoiiski levi, avstrijsko vojno posojilo, posreduje takojšnji nakup zavarovalna pisarna na Mestnem trga štev 25, I. nadstr. od 3—5 oop. 7693 Dur ftn^rih nnmnrniUnii potreDuJem rdi UiMllU PuluuLlIlnUl za usnjarsko stroko za izdelovanje (Zurichtung) in p j za mokra dela (VVerkstatr), proti dobremu plačilu in hram. Ponudbe naj se pošl;ejo na urr »SI. Naroda*. 7661 qi ft» dobro obranjen fotografični apa-111 JG, rat. oblika 10-15 cm, z d«bro optiko. Biagou.otne ponudbe z natančno navedbo aparata in cene pod .Aparat 7616- na ucr. „S\o . Nar." 761b (}Ann"3nid s ^—^ m'» nemebli-jiuiili •01IJS, rano, s kopalnico, posel->ko sobo in električno razsvetljavo se išče. Ponudbe na Adolfa Huber inšpektorja Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Poljanska cesta 6,11 7625 i"tnji zmožna samostojnoga hillljd, vodstva vseh pisarniških del se takoj sprejme. Prosto stanovanje, hrann, perilo in bolniška blagajna, plača dobra po dogovoru, kje, pove upr. Slov. Naroda. 7r55 ozeip nar meblovano sobo s porado Kuhime, po mogočnosti zunaj mesta (M rmont. cesta ali kie tam v okolici Naslov v uprav »Sloven Naroda« pod šifro „Aescu!\ 7689 10 kg sladkorja in 100 kron ki preskrbi novoporo^ccema a takoj ali rozneje meblovano stanovanje bsioječe iz i ali ene sobe, kuhinje n drvarnice v mirnem dem mesta Kdo, pove upr. »Slov. Nar. 7687 HutJiamn tropoviro 10 litara uz enemu od 20— K po litri; dvogodišnja roba K 30— po '■tri. Sve franko stamca dobavljača pouzećem." D* Elia & Hoiujević, pecara konjaka i tvornica likera. Zagreb, Prerado-vićeva iL 32 73^6 ZeiitoannnuilOalg^nsrfn0^^- darsko naobrazbo in neomadeževano preteklostjo se želi priženiti na posestvo ali trgovino. Le resne ponudbe z sliko ki se takoj vrne, naj se pošljejo pod šifro „A. K. 27 7684" na upr Slov Nar.« Tmnost za lamčena. Donitn^na to so Puran,» go^i. kokosi, rclUlliiUa, piščeta, debela, pitana, sveže zaklana in osnažena, kakor tudi suhe gobe pošiljam ceno na veliko kakor tudi po pošti. Iščem tudi zastopnika v tej stroki. — Jugoslovanska eksportna trgo-v na Rudolf Hrvatic, pošta Križevci pri Ljutomeru, Sp. Štajersko. 7318 Pozor! Pozor! tt^'SsA Na Sr>. Šta»er^kem v zelo lenem in bogatem kraju je naprodaj lepo vele* posestvo, obstoječe iz štinh h š in posebe; še pristavo (marof), vse z gospodarskimi poslopji in njivami, trav-nikom in. gozdom. V eni hiši se na haia veletrgovina in gostilniška kon-cesiia in zaloga p va, tratika i. t. d Natančna pomnila daje Franc Remic, Ljubljana. Marije Terezije c. I. U 7486 em suhe gobe! Prodajam za čevlje v kovinastih dozah, 1 2 doze po K 15. Vi doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in usnjatirai podplati, sirkove ia žimnate krtače, toaletno milo. koioraaz, tržne terbice, lesene ia porce-13našle pipe, prani prašek i. t. d. po najnižjih cenah, zvrsino lmasko vino, borovnica:, slivovko, troninjevec. čajni nisi, katni in čajni nadomestek že oslajen M RANT, Sran*. 7411 i pool Vljudno naznanj :m, da otvorim privatne plesne tečaje Poučevali se bodo vsi moderni plesi po najnovejši lahkr-umljivi metodi na mednarodnem kongresu plesnih učiteliev priznani za najboljšo Prijave sprejema plesni uči retj Adolf Praček, Sv. Petra c. 43. /743 za Božif i Novu godinu umjetničke i sve druge. Listovni papir u maoama i kutijama, cigaretni DjM>ir i tunčice. Zidna kalendare sa hrv blokovin a za god 1i>l9 Narodna makova SHS u velikom i:born prodaje trgovcima i preptodavučima tvrdka RQd. Polarek. Zagreb. JoriilCefa ol. 24 ilfOnOf tr8ovske obrti, poštenih star-ULclicl šev, močan, zdrav, vsled vo jaške službe primoran prekiniti učenje, želi vstopiti za 1 leto event. -a več v svrho nadaljevanja uka v večjo trgovino z mešanim blagom proti polni eskrbi, najraje v mesto. Do^edanju učna doba 2 leti in 4 mesece. — Ponudbe pod : »Trgovski učenec-, poštno ležeče. Rimske toplice, Štajersko. 7648 sadni kis, vino ietosnše, slivovima, vi -o v steklenicah v veliki množici razpošilja U Jniuit. SiolDi Itg l Kaifta Večraznašaltev za „Slovenski Narod" se sprejme takoj proti dobri plsii. Vpraša se v Narodni TIskarni. Krema za britje naiboliše kakovosti, porabna brez vode 1 lonček K 7—f 1 tucat K 60__ HILO zrn BRITJE : nsr.no, najboljše vrste, 3 kom. KO.— 1 kg K 34.—. Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja H. J&nker, ek-fi ortno podjetje v Zagrebu itsv. 15, Petrlafska 3 III. Hrvatska. — 4798 Sobna, nnplsno in drusa Pleskarska flslo iwar ■Bsat" ~oaaj (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindro i.ju£>ljan»y Steber št. 11. sprejema v popravilo in tudi nove pre-naieja na nove oblike Tran C ar ar, tovarna slamnikov v Stoou, pošta Domžaie pri Lubljaal. Cene primerno nizke, postrežba točna — 5498 Jutri, v četrtek 19. t. m. ncert v vinski kleti pri Naliču nasproti glavne pošte. Proda se: novo Pnchovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljSih novih vreč tri dvo relne koći j*, stroi ca «§-Čenje žita m vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. - Povpraša se: Prešernova nlica št v. 54 L med 4. in 6. uro popoludne. 6179 Proda se stavbi&e CFiirstenhof) v Gosposki ulici v Ljubljani v izmeri okroerlo 3600 m2 in trav lik na Banu v izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v odvetniški trmami dr. Edwin Ambro-stsch v Ljubljani, Knafijcv.i ul. 4. Msstna hranilnica v Kamniku razpisuje Najprips*avnejša za Božič in novo leto! Šerpe, svilnate (sanžan). rute, vol nene in žametaste od 40 S naprej Volneno utago za ženske obleke in bluze, kamrik za predpas ike Ni papirnato, ampak pravo blago l Manufakturna in konfekcijska trgovina S. Kosei9, Ljubljana, Kolodvorsko ulica štev. 24. Prosilci z lepo pisavo, k' so v hranilnem stroki popolnoma livožbani, nai vlože svoje s prilogami o^rt mijene prošnje do 25 grudna 1918 pri podpisanem ravnateljstvu. Plača oo dogovoru. 7590 Ravnateljstvo. Naznanilo. Usojam se čast. prejšnjim naročnikom kakor tudi sploh si. občinstvu nazniniti, da bo brivnlca za ostrežbo zopet odprta. Tudi naznanjam čast. odjemalkam, da bo trgovina za naprej ves dan dostopna in se priporočam za nadaljno oziroma zopetno naklonjenost. Štefan Strmoli, Ljubljana. Pod Trančo 1. 8T Prilična darila za Božič ! Fine perz. in turske preproge, zastore in namizna pogrlnfala - pii tvrdki — BENEDIKT & KO, Ljubljana, Prešernova ulica. oznanil© in prI^or@ISi©. Vljudno naznanjam, da sem se vrnil od vojakov in zopet izvršujem svojo obrt ter se slavnemu občinstvu prijazno priporočam. FRANC SEDIN& dimnikarski mojster v Kranju štev- 6« gzST Priporoča se tvrdka: JOS. PETELIN C Su. Petra nasip I!. 1 Zaloga šivalnih strofev In n(!h posamea.ih delov, igel ln olja, ter drugega galanteri skegi in modnega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) komdetno z val ćmmi zastori mera 133X13*. 63X184. 59X18* in eno rabljeno 90X152. Cnpl se: Nationaina regstriraa blagajna :: —:: novejši model. .: —:: Za Boiic in No^o leto priporočil 6649 fotografske umetnlšta A. SS^THOLO, fotografski umetni zavoci, Ljubljaraa, Sodna u3. 13. SVi VI Samo dobre ure, zlate, srebrne, cU flVlf I ^^as5e ia jeklene, ure nihalo 181 II I vo*ao blago) in budilke —Uhani, ilf II I prstani, kol sae5 ie in damske Viilli • verižice srebrne in anier. duble itd. sonajnižjih cenah. K.LINHART, urar, Llubifana, Marile Terezije cesta ŠL 7. Opomba. Samo dobro hučeri strokovnjak, ne pa trgovec more razločiti, kakšna ura je dobra. 7723 ČEVLJE IN OPANK vsake vrste lahko vsakdo sam nabije (templa) ?e li naroči železni last (kopito) za ceno od Sil*— loeo tovarna. Pošli?2 po poštnem povzetja. f NEV, tvor. strojeva Bjelovar. 82 FG 493075025^61 14 F2 495284