ŠT. 5. V CELJU, SOBOTA 18. JANUARJA 1919 LETO I. Izhajavsükosrcdoinsoboto Cena : Za celo leto 24 krori, za pol lota U kron, ;:a čftrt leta 6 kron, za 1 niesle 2 kroni. Posamema šte»ilk.« st ne 30 vir.^rjew. Na pismcm* naročbe brez poSiljatve denarja se no moremo o/irati. Naročniki naj pnšiijajo naročnino po poštni nakaztiki. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa sl1 ncozira. nOVAD0B4 Urcdnistvo in upravni&tvo se jiahaja v Zve/ni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta ötev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — VpraSanjem glodc inseratov i. dr. je treba priložiti za odgov«r dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. Telefon štev. <)5. IZDAJH IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Za enotfio Jugosdovansko dem ok rats ko sirarcko. V Zagrebu se jc vršil minole dni pod predsed- stvom jugoslovanskega ministra za notranje zadjvc Svetozarja Pribieevica sestanek uaprcdni'n jugoslo- vanskih politikov. kateremu sta v irncnn jugoslovan- skc demokratske straiike prisostvovala <\r. Albert Kramer in dr. V. Knkovec. Splošno se je izražala želja, da je tuijiia potreba, osnovati enotno veliko Jugoslovansko demokratsko stranko za celo kra- Ijcstvo SHS in sicer še preden se sestane nas" par- lament, državno vječc v Beogradu .Izvolil se je tudi odbor. ki ima nalogo. sestaviti enoten program za tako stranko tor izvršiti drille pripravo za n.ic n- stanovitev. Zadeva jc velevažna. Ustanovitev skupiu dr- žave in vlade pod suverenostjo dinastije Karagjor- gjevičcv je ustvarila novo politieno situacijo' Zato je treba tudi. da se vse napredne in narodne strujc v naši državi organizirajo v smislu novih zahtev, ki se stavljajo na na.še iavno življenje. Zakaj z do- sego in ustvarjenjem narodnega edinstva je dose- žen največji uspeli našega narodnega dela. Izvesti se niora sedaj nova poiitična organizacija za vse ozemlje, na katerem žive Slovenci. Hrvati in Srbi, na najširšem narodnem in demokratskem principu, izkljueujoea vsako plemcnsko, teritorijalno, vcrsKo in sploh vsako scparatistično orijentacijo. Nnjno je potrebno, da se organizacija izvede takoj, da bo mogla .IPS že v prvi seji drzavnega vcea nastopiti v ogromni večini ,c!a tako na zuna.l in na znotraj pokaž.j v resnici že izvedcno držav- no in nacijonalno organizirano ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovenccv. Za organizacijo enotne .Ju.noslovaiiske udim- kratske stranke pridejo v poštev: naša Jugoslovan- ska stranka na slovenskem ozemlju, lirvatsko-sib- ska koalicija v Banovini in Slavoniji, srbske in lir- vauskc Jiaprednc strujc v Bosni-Herccgovini in Dal- maciji ter srbske napredne stranke v Srbiji, v prvi vrsti srbska staroradikalna stranka, katere voditc- Ija sta Nikola Pašič in Stojan Protie. Jugesflovani in mirovna konfferenca. »Riječ SHS« pise due 14. t. in. Včeraj so se pričeli v Parizu ui/.kwvwii u pic- liminarneni mini. Prva- plcnarna seja bo najkasneje 20. tm. Puščamo na stran komplicirano tehniko in lnehanizern mirovnih razgovurov, pri katerih bo igralo odločilno vlogo pet velcsil: Združene drzave. Angliia, Francoska, Italija in .Japan, naglašamo pa, da sedaj tudi iiaSc vprasanje prehaja v odloeilni štadij. Naš troimenski narod je povedal, k:\c Iioče. Hoče, da v edinstveno jugoslovansko državo pri- dejo vsi kraji, kjer Srbi, Hrvati in Slovenci žive v kompaktnih, nepretrganih masah. Naš narod zahtc- va po naravnem pravu, da se tnirovni razgovori vodijo v duliu velikili Wilsonovih načel, po katerih ne izgubi niti koščka svojega narodnega ozemlja. To je v trenutku, ko se priuio mirovna pogajanja, za nas najvažnejše narodno vprasanje, ker se samo z njega povoljno rcšitvijo more na jugovzhodu o- hraniti in zajamčiti mir, ki je potreben, da more naš narod nemotcno razviti vse svoje sposobnostl v korist splošne evropske skupnosti. Taki resitvi vprašanja------ki bi bila tudi v dobro razumevanem interesu Italije — pa sc protivi imperijalistična itn- lijanska vlada. Vsled zavezniškega razrnerja enten- te z Ftalijo. in vslcd cntcntinc tendence, da tudi Se naprej vzdrži zavezniško politiko, bo položaj jnj^o- slovanske diplomacije zelo tcžaven. Naša diploma- cija, računajoč na prijateljstvo Wilsonovo in osta- lih naših prijatcljev v ententi, bo morala uporabitl vsa sretlstva, da dokaže ententi. da Itatiji nasi kraji niso potrcbrii niti \z strategičnili niti iz gospo- darskih razlo^ov. Da pa iz narounih razlogov do njih Italija •lima pravice, pae ni treba dokazovati, to doka- zujejo žc statistike, narejene v časih, ki so bili v narodnem oziru za nas najbolj nepovoljni. To doka- injcjo tudi laškc statistike same. Pa na5o diploinacijo moramo podpreti vsi, kar nas je r državi SHS. Podpreti :o moramo z organizacijo in s pripravami, da v slucaju potrebe tudi branimo svoje pravice. Danes, ko.jc naša država v svotu že priznana (žal še nc oficijelno od entente! Op. nr.) gremo gotovo optimističnejše duše pred forurn mi- rovne konference, a težkoče in zapreke so še vclike. Z Madžari in Nemci bo posel lahek, kcr bo entcnta brezpogojno stala na naši strani proti sovraznim Madžarom in Nemccm. Z Romuni se bomo, kakor kaže, mirno pobotali. Edina težka skrb je padla na naš narod zaradi italijauske oknpacije. Italijani sc se vedno sklicujejo na londonski pakt, obenem sö pa še vedno zavezniki in prijatclji entente, zato ne moremo pričakovati — s tern moramo računatl — takega nastopa entente proti Italiji, kakor proti Nemccm iiiMadžarom. Zato moramo Italiji dokazati. da smo dovolj inočni, da popravimo vsako priza- djano niain krivico. V delu, s katerim to Italiji mirno dokažemo,bomo — upamo — našli dovolj podpnrc pri ostali ententi in v Arneriki, ki nimajo nikakoga posebnega razloga. da zahtevajo naše kraje za Ita- lijo. Saj je tudi francoski zunanji minister Pichon iz- iavil v francoski zbornici: »Jugoslovanska država iiod dinastijo Karagjorgjevičcv bo za entento važ- iio oporišče njene moči in novo jamstvo za sigur- nost.« To pa se zgodi le, če mirovna konferenca reši na.še vprašan.ic povsem v duliu naših praviC- nih aspiracij. Kdoi* lista 4a danasnje stewilke ni plačal, se mu isti s prihod >jo ustavi. Wilsonovi mrzli curki na itali- janske aneksijoniste. Dobivamo počasi v roke itnüjanske liste s poroLÜi o Wiisonovcm bivanju v Rinui. Opozoriti ho'emo na iiekatere pikantnosti, ki pomenijo naravnost hud tnš za italhanske imperijaliste. V ,prvo treba pribiti, da službena »Agenzia Stefani« sploh ni rruposlala v inozemstvo Wilsoriovcga govoia. Tako se \e x.godilo, da je zunajni svet šele po štirih dnevih zvedel /a Wilsonov govor in še to potom zasebne neitalijanske agencije. Zakaj to, si je lahko razh*gati. Wilsonov. g o v o r j e n a j o d I o č n e j •'; n o b s o d b a v s a- k e g a. i m p e r i j a 1 i z tn a in nasilja. Znani »(forriere della sera^ prinaža n. pr. samo kratek izvleček, in še ta zelo nepopolen ; izpusti vse, kar je rokel Wilson o Balkann in o pravu samo- odlnčbe Balkan;.. Dobesedno je dejal o narodih bivše inonarhije, ki so zdaj osvobojeni: »Mislim, ir:n ni:nr- hui ^t.i- riti to tudi v Parizu. V pogovoru s casuirau'ii ]e wnson l/.iavii: »V Newyorku je mnogo ltalijanov, več nego v marsikaterem mestu Italije. Pa t9 vendar še ni razlog-, da hi Italija stavila zahtevo po Newyorku?« lsto aluzijo na newyorske Halijane je rabil Wilson tudi v pogovoru z Orlandom in Sonninom ter v pogovoru s kraljem. Da je trikrat tekom svojega bivanja v Rimu baš to povdaril, kaže dovolj jasno, da je v galantni obliki stavil Lahom vpra- šauje: kako morete iz tega, da nekaj va^ih ljudi prebiva v tuji zemlji, napravljati razlog, *da te kraje anoklirate? In da!je pomenijo njegove be- sede tudi: kakor mi severui Amerikanci ne bi privolili v lako zahtevo vaše.^a naroda po New- yorku, tako v vaše zahteve ne morejo privoliti tudi drugi narodi. V Newyorku in v Ameriki je še več Francozov in Angležev, celi kraji so še zdaj sramcoski (New-Orleanska okolica), pa v Pa- rizu in Londonu Wilson vendar ni zbijal takih šal kakor v Rimu. Zato je tudi razumljivo, zakaj laško časo- pisje tako mol^i in zakaj ne prinaša komentarjev k Wilsonovim govorom. Edini »Secolo«, ki je še tried zmeniejšimi listi, imenuje Wilsonove besede »najodločnejši opomin vsem imperijalistom sveta« in podčrtava posebno Wilsonove besede: »m i r n e si!ie h i t i k u pč i j a« ^e eno zaniiuivost: v Milaiui je bil Wilson triumfalno sprejet, ker je Milan kot socijalistično niesto hotel demonstrativno izstopiti za Wilsona. Milanski mestni nafeluik ga je -pozdravil z go- vorom, v katerern je želel, da bi se Wilsonovih 14 toČk dosledno izpeljalo in da naj bo pravica satnoodločbe narodov, v prtikso provedena. te- meljna os novega miru, ki ne sme ustvariti ni- kakšnega iredemizma. V «;vojem odgovoru je Wilson izjavil, da moramo vsi, ki ustvarjamo mir, imeti na tnisli. da nismo gospodarji usode naro- dov, ampak sluge člove^tva, da nima'mo pravice iavorizirati kogarkoli .posebne interese, ampak da |e naša dolžnost se baviti samo s splošnimi interesi. POLITICNE VESTI. BoljševiŠki nemiri v NemČiji. Berolin, 14. jan. Boljseviki (Spartakovci) so glavno bitko sicer izgubili, vendar so nemiri še vedno na dnevnem redu. Vlada je izdala zaporno povelje zoper voditelje upornikov Liebknecnta, Eichhorna. Ledebourja, Roze Luxenburg itd. Lieb- knecht je baje zbežal iz Berolina. Italijani silijo naše ljudi v svojo armado. P« Qoriskem so nabiti lepaki, s katerim laške vojaškc tl oblasti naznanjajo, da so dolžni vsi bivši vojaki,' ki so služili v nekdanji avstro-ogrski armadi, slu- žiti sedaj v italijanski armadi, in sicer bodo vpokli- cani oni, ki pripadajo letnikom, ki so sedaj v itafc- janski vojski pod orožicm. Italijani zahtevajo Bitoli ? lieogradski list »Pravda« poroea, da hočejo Itaiijani vsiliti Crnl gori zopet Nikito ter da zahtevajo zase celo ^i^]^ Bitolj. Italijanski in nemški socijalisti o cuaUi v na- rodnem fanatizmu. Italijanski socijalisti odkrito w- dobravajo okupacijo slovenskega ozemlja, nemSki socijalist dr. Dörflinger na je v koroškem dcželnein zboru slavil neinška »jimaštva« na Koroskem zoper Slovence. Hratci se iv.ijdejo! italijanska nasilja. Ljubljana, 16. jan. V Logatcu so 13. tm» zvečer pijani italijanski vojaki v hišo gostilničarja Ferjančiča vdrli, kradli in ropali ter ranili s streit iz pušk več ljudi. Poroča se, da je italijanski poveljnik dal 4 vojake ustreliti. — V Postojni so pred tremi dnevi aretirali lastnika Narodnega ho- tela Paternostra in ga zvezanega odpeljali v Jrst. Vzrok neznan. --- Na Vipavskern so aretirali Ita- lijani več oseb, ki so podpisali iz'javo za Jueo- slavijo. Bavarsko mejo tik pred bavarskitn ozem- ljfin so zasedle čežke Čete. Straže stoje čisto blizLi druga druge. NemŠki protest zavrnjen. Nemško-avstriiska vlada ie pn ententnih državah večkrat protesti- rala proti zasedbi nemskih ozemelj po čehoslo- vaSkih in jugoslovanskih četah. Glasom od&ovora francoske vlade v. din- 20. dec. 1918 je bil ta protest zavrnjen. Srbski general Vašič je imenovan za upra- vitelja Dalmacije. Obrambo vzhedne meje poveri Nemčija glasom poročila iz Bevolina Hindenburgu. Češkadržavnopravnademokratska stranka je imela 12 tm. v Pragi zborovanje zaupnikov ob udeležbi 412 zaupnikov. Min. predsednik dr. Kramaf je na zborovanju med drugim izjavil: »Dolžnost vlade je, da z močno roko vzdržuje red in mir v republiki in zatre boijševiško agi- tacijo, kakor se je to storilo v Švici in drugih svoboduih državah. Glede Nemcev na Češkern je iziavil. da je ententa priznala v polnem obsegu češke zahteve. Dokaz leži v dokumentih. Nemcem preosiaja samo ena možnost: sporazum«. Češke čete so zasedle Ostrogon na Mad- žarsketn. Ceške čete so zasedle Rabensburg in Hohena« na Nižjem Avstrijskem ter Miskolc na Ogrskem. Za višjega poveljnika poljskih čet v PoznanlU je višji poljski narodni svet imenoval generala Dovbor-N usnickega. Poljsko prodiranje v Poznaiijiu. Poljaki so za- sedli Bidgošč, Šubin, Znin in Labšin ter vkorakali v Netzewalde. Nemške četc branijo prehod čez prc- kop ter drže črto Ziele—Zielina—Hopfengarten. Požun ostane Čehom. Masaryk je izjavil, aa Požiin ostane v češko-slovaški državi ter bo glav- no mesto Slovaške. Ceško - slovasiko vlado je prizuala belgijska vlada. IZ KOROTANA. Kdo se bojuje na nemški strani ? Ljubljana, 14. jan. Na poziv Narodne vlade je nemškoavstrijska vlada na Dunaju izjavila, da se Koroška voiskuje na lastno odgovornost in brez sporazuma z Dunajem. To je dragoceno priznanie. Gre se torej za roparske tolpe. Premirje pri Podrožčici. Podrožčica, 15. jan. Včeraj med 8. in 12. uro dop. so bile na celi fronti v PodrožČici ustav- ljene vojne operacije, dočim so še ponoči živahno delovale strojnice. Nemško odposlanstvo (6 čast- nikov) je prišlo z belo zastavo; čakali so jih srbski podpolkovnik Milosavljevič, stotnik Mar- Si-ran 2. >N OVA POB A< Slow 5 tinčič, nadporočnik Stenovec in poročnik Megušar. Pogajanja so trajala nad dve uri. Še med poga- janji sta padla z nemške strani dva topovska strela. Zedinili so se končno za demarkacijsko črto, katere ne sme niliče prekoračiti. Pogajanja zaradi Koroške. Gradec, 17. jan. Veeraj so se pričela poga- janja med Nar. viado v Liubljani in Koroško de- želuo vlado. Nar. vlado zastopa komisar Smodej. 5000 kron za glavo župnika Mežka je bilo razpisanih. Mnogo nemSkih poštenjakov je čakalo na njega, župnik Meško je pa vsem ušel. PTUJSKI NOVICAR. Bivši nemški uradniki se ne morejo ločiti od Ptuja. Nemci pri nas in posebno bivši nemš- ki uradniki kaj radi zabavljajo črez Jugoslavijo, ne morejo se pa odločiti, da bi že konečno od nas odišli. Tako prihaja posebno bivsi predstojnik ptujske sodnije Doležel vsako soboto v Ptuj, si tarn iiabaše svoj nahrbtnik in v nedeljo zvečer ga lahko vidiš. kako se odpelje s polnim nahrbt- nikom zopet iz Ptuja proti Oradcu. Gledajo iz nahrbtnika zajčje noge in čutiti je v nahrbtniku Se drugih dobrih, mastnih stvari. Tudi Ornig pošilja v Ptuj svoje zaupnike, ki mu naj dona- šajo od tukaj mast. Pred kratkim se je posrečilo takcga tihotapra zasačiti in bilo mu je odvzetih več kg masti. Opozarjamo državno policijo, naj strogo pazi na to tihotapstvo in ga na vsak način prepreči. Nemške sole v Piuju. Šulierajnska sola na Bregu pri Ptuju se je že razpustila, oz. preosno- vala v popolnoma 'slovenski zavod. Nastavljeni so sami slovenski učitelji. lstotako se bodo v mestn samem morale sole preosnovati v zmislu naredbe Narodne vlade. Kolikor nam je znano, ni v nobenem nemškem razredu po 40 otrok nemške narodnosti in se bodo morale torej tudi nemške sole posloveniti. Želeti bi bilo, da se že čimpreje tudi zgodi. ker bodo sicer naši otroci zgubili celo šolsko leto. Priprave se sicer že vrše, pa ljudstvo godrnja, da gre ve prepočasno. Ne- voljo je tudi vzbudilo, da še vedno ni imeno- .van za ptujski. okraj drug šolski nadzornik in da se je dosedanjemu čolskemu nadzorniku za ptujski okraj poverilo celo posle šolskega nad- zornika za mestni okoliS. Ali je res zaslužil to odlikovanje? Vodnikova slavlje v Ptuju. V nedeljo, 12. tm. se je vršila v risalnici tukajšnjc gimnazije kratka, ali krasno uspela svecanost v spomin stoletnice Vodnikove smrti. Dvorana je bila okrašena s finim okusorn. Slavlja se je udelezilo razun prof, zbora in šolske mladcži štcvilno občinstvo. Po pozdravneni govoru g. ravnatelja Vajde je zapel mešani zboi, sestoječ iz gimnazijskih gojencev in gojenk pod vodstvom g. Šerone Vodnikovo »Zadovoljni Kranjc« Zatem sta predavali učenki Horvat in Senčar Pie- šernovo »V spomin Valentina Vodnika« in slavlicn- čevo »Dram,ilo mojim rojakom«, učcnec Habijanič pa »Zadovoljni Kranjc«. UČcnec Kajnih je v Jobro sestavljenem in gladkem govoru orisal pesnikovo življenje in delo. Sledili sta predavanji ueenca .Ter- šeta »Moj spomcnik« in učenke gdč. Štuhec, ki .le v krasni narodni noši deklamirala »Ilirijo oživljeno«. G. prof. dr. Komljanec, »Spiritus agens« celi priredi- tvi, je vsebinsko in govorniško dovršeno naslikal dobo slovenskega preporoda prcd 100 lcti in trajnl pomen dcmokratsko-kulturnega delovanja Vodniko- vega, ki nam bodi danes, v dobi našega drugega m in koncčnega vstajenja. vzgled resnega dela, vztraj- ne pridnosti in nesebične nožrtvovalnosti za narod- no dobrobit. Svečanost je završil mešani zbor s himno. S. Pri Sv. Marku niže Ptuja je 14. tm. umrl ziipn'k Leop. Skuhersky. MARIBORSK! NOVICAR Nemci napadli Lučane. Krvavo odbiti. Maribor, 14. jan. Danes ponoči, okoli 4.ure zjutraj so Nemci napadli Lučane, baje proti za- povedi nemške deželne vlade v Oradcu. Napad je bil spretno odbit Naše izgube: 2 ranjena, 3 ujeti. Na nemški strani je bil ubit poštni sluga ki je služil Nemcem za vodnika. Navdušenje med našimi četami je nepopisno. Po napadu je orož- ništvo aretiralo kaplana Pichlerja, ki je s prižnice hujskal proti Jugoslaviji. Odpeljali li.,,v;i pit)ti Mahnertu ni nstavljena. DNEVNE NOVICE. Rok za žigosanje bankovcev je na ukaz ministerstva za finance v Beigradu podaljSan do vStevŠJ 2. febr. 1919. Na izrednem obenem zboru Celjskega Sukola v sredo 15. tm. se ie sklenilo: Ker je društvu od komisnria mestne občine ce'l^jske dana na razpolago telovadnicu v meščanski Soli, se.s telovadbo nemtidoma prične. Qlede. nabiranja prostovoljcev za Koroško se obrne društvo na zvezo za pojasnila. Z ozirom na resne case v očigled razmeram na KoroSkem in naši severni in zapadni meii se opustijo plesne vaje 4er se pozovejo vsi obiskovalc' iji obiskovalke istih. da se i:deležiio telovadbe. S telovndbo bodo združene tudi vojaSke vaie. Narodna Citalnica v Celju je zopet urcdila svojo bralno sobo v prvem nadstropju Narodnega donm j ter jc.članoni od 9. lire dop. do 8. ure zveeer na | razpolago. NIC predpustnih prireditcv v Celiu! Odbor Na- rodnc Citalnice v Celju je sklenil v svoji seji dne 10. Jan.. da ne priredi letosnji predpust z ozirom nn rcsni položaj na naši zapadni in scverni meji nobe- ne plesne ali kake druge veselice. Obenem naproSa eitalnieni odbor tudi drug» ccljska drustva, da na! napravijo enake sklepe. Ne bi bilo nili z narodnega niti s človeškega staliSča dopustno, da bi doma na varncm rajali in plesaii. dočim morajo naši bratje na zapadni in severni meii prenašati vsa nasilja narodnili sovražnikov ter sc preliva kri naših bratov za domovino. Resni easi naj bi r..4 nasli i>ri nas ik-- resnih in tudi netaktnih ljudii Narodni davek. Oospa Fanica Stenneckijcva ie oddala za narodni davek 1000 K, katere je prejcla v ta namen od g. Ivana Mohorko, ravnatelja petrole]- ske družbe »Avstrija« v Celju. Za okrajtio bolniško blagajno v Celju so razpisane voliive delegatov. Volilni imenik je razpoložen v p sami boluiške blagajne od 20. do 25. tm. med dopoldanskimi uradnimi urami. Na- tančen razglas priobčimo prihodnjič. Slovene!, pobrigajmo se za imenik! Na dekliški meščanski šoli v Celju je uči- teljica Premschak, skrajno naduta in zagrizena nacrjonalka; nedavno se je glede slovenskih učenk izrazila na nesramen način: »diese windische Bagage ist so frech; aber wartets, es werden schon andere Zeiten kommen und dann wehe euch Slovenen«. (Ta slovenska bagaža je tako nesramno, pa čakajte, pridejo dnigi Cnsi in i'otem goiie Sioveucem!). Zadeva je javljena na pristojno mesto in Premschakovki garantiramn, da bodo zanjo kmalu prisli — drugi časi. Celje. Prostori v novem giinnazijskoni poslopju so izpraznjeni in se prirejnjo v ücne svvhc. Upanje je torej, da so naša niladiua kiuahi preseli iz dozilai- nih nezadostnih lokalov v lepe nov?. Celje. (Odredba glecie sumovanj.) \ sinislu na- redbe Narodne vlade SHS z due -l.dec. WJ3 je celjski mestni urad izdal razgkis z dne 3. t. m., v sinislu katerega je moral tekom S dni vsakdo na- znaniti, če ima dvoje ali več stanovauj v enem stn- novaluem okolišu. Istotako so mornli tekom 8 dni hišni gospodarji in najeiniiiki sumo^uiij prijaviti vsc stranke, ki v obeini oz. okolisu ninuijo d^inovinstva, niti Jili poklic ali drugi tehtni ni/iogi ne vežejo na bivanje v okolišu. Po preteku tega roka se imajo vrsiti poizvedbe. Tudi so se iniela prijaviti tekorn 8 dni vsa stanovanja, ki že vsaj \ tedne služijo ccli- nole za shrambo stvari ali katera so j-icer oprenv Ijcna kot stanovanja, pa v resuici ne *-laniije uihee v njih, ali pa se uporabljujo 1- nozadostuo. Nc venio, kakšcMi je uspch razglasa, toda kor je zadov.i vele- važna z ozirom na pomanjkanjq >tanovani za nase slovensko uradništvo, sniatramo y.a uotrebno. üa mestni urad potrebne poizvedbe nemudonM jn y. vso energijo izvede ter tudi določbe glede kazni z vso strogostjo uporablja. Za slovenski uradnike so mo- rajo dobiti staiiovanja, rodblne nemskth uradnikov, ki ne službujjcjo več v nasi drzavi, moraji), v(.i? in napraviti prostor! Brezpogojno! Še napisi. Piše se nam: Vprašanju napisov pripisujem danes, ko imamo ioliko nnjnega dela na vse strani, sicer poclrejen pomen, vendar pa nc morem inirno odobravati , da imajo na pr. v Celju se nekateri narodni obrtniki nemške napiso. TaKo sem vitlel te dni v kolodvorski ulici : Io;ef H., Con- lekiionsgesehäft« in š^ par takili. Uwm, da toga ne vidim vee, ko pridem prihodnjiö v Ceije. ¦— Tudi razni napisi »nach Graz'. itd. bi za utegnili izginiti. Izčistiti. Prav stc pisali v svojem listn o žalost- iiem dejstvu, da v raznih uradih so \edno rede nemške napudrane gospodične, ki za zevarijc in dolgočasenje po uradili dobivajo po 2')0 do 300 K mesečno. Toda opozoriti je treba tudi na dejstvo. da sede po raznili uradih tudi se razne ncniskc in nemškiitarske moške uradniško uiooi, doeim na sto- tinc sloveuskih invalidov mora s trdini, njihovonm zdravju neprimernim dclom služiti kruh. Seveda, ncniškutarji so si po preobratu našili bolj široke narodne trake nego slovenski invalidi. Pa če kate- rega kje srečaš. te pozdmvi še vedno s »habe die Ehre«. In koliko, je sloveuskih 'n-Yalidov-obrtmkov. ki sc s težavo prerivajo skozi življenje, razna dela pri različnih podjetjih pa imajo ^e veclno ljudje, kl so se še pred mesci nam nesranino rognli in še da- ues pravijo: >\Ia, ;ch kann nicht fiber Use Nacnt slovenisch lernen!« (ne morem so c-ez noo slovinsk! naueiti!) Cez präg ž njimi! Tikü tolr.ikanie, mimics itd. s])adaio v roke domačinom, posebej vojnim ln- validom. pohabljcncem. ki so res z:ivediii Slovenci. Lcpo darilo. Gospa Emilija Gn^perott-. bo- gunka iz Gori^ke. rodom ltnlijanka. je v roke ir. dr E Kalana darovaln 70<>Ö K v r'izne slovenske narodno in dobroflelne namene. Ca'-t taki tuje- rodki ! Tatviiic. Iz vlaka, ki je pripeljal v torek zvecor razno blago iz voiaškega oskrbovalnega sklaJišja v Mariboru v Celje, je bilo v Celju v nooi od torka na sredo ukradenega veliko sladkorja, zdroba -n drugega blaga. Storilcem so na sledu. Sumijo, da j.o bili v zvezi s tatovi tudi posainezni člani straz pri vlaku, ker so izginiii. »Grundbuchsamt Schöiistein,< še ve.dno un.- dujc nemški. Včerai je prišla v Celje popolnnma j nemško pisana rešitev na slovensko vlogo. Pod- ! pisana je od nckega Pcnga(?). Vodjo okr. sodisea opozarjamo za enkrat mirno na to lopovščmo. pa tudi predsedstvo okrožncga sodisea v Celiu. Do- tiern dokument jc na razpolago. Proti štenipljan.iu bankovcev ter proti clrugim ] valutnim odrodbam jugoslovanske vlade protestira avstro-ogrska banka. Razumljivo! Severnc rnejc Jugoslavüc. Po naročilu dr. Koro- šca sta bila brzojavno nozvana v Pariz slovenska profesorja dr. Fr. Kovačič in dr. Mat. Slavic kot strokovnjaka za določitev severnc mcjc Jugoslavijc. Oba sta izdelala nataneen elaborat o scvernih mejah. Za beguiice s Koroškega veljajo gledc begtm- ! skih podiior istc določbe'kakor za drogc begunce. Iz učitcljske službe. V Slov. Bistrici sta razpt- •¦ sani iiadueitcljski mesti na deški in na dekliški oko- ! liški šoli. Prošnje do 31. jan. na krajni šolski svet v Slov. Bistrici. Obe soli so bodeta najbrž v kratkem razširili v sestrazrednici. Nova uniforma iugoslovanskc vojske. Iz Za- greba poročajo, da so priprave za uvedbo enotne uniforme jugoslovanske vojske že dogotovljene in da izide najbrže že tekom prihodnjih dni tozadcvna naredba. Baje bo uniforma prikrojena in podobna angleški. Trpljenic Sloveucev v Trstu. Slovenci v 1 rstu so popolnoma obupani. Nad 4000 slovenske decc je brez šolskega pouka, ker jc guverner prepovedal zopetno otvoritev slovenskih šol. f Slanko Svetina. 16. tm. zvečer je umrl mladi slovenski pisatelj Stanko Svetina po težki daljši bolezni. Štev. 5 »NOVA D 0 B A< Stran 5. Begunske podpore so v smislu narcdbe povcr- jcništva za socijalno skrbstvo z dnem 15. jan. 1919 začasno ustavljene, da dobe okr. glavarstva po- trebni čas za novo odmero. Mednarodna aprovizačna komisija bo poslaia 48 vlakov živil skozi Jugoslavijo v Neinško Av- strijo. Komisija jc odklonila zahteva naše narodne vladc, naj bi se od Ncinccv za ugodnnst prevozn zalitevale kornpenzacije. Vellk jugoslovanski tabor Svete Vojske sc vrši 19. t. m.v hotelu Union v Ljubljana. Prične sc velika akcija za treznostno giban.ic v clržavi S11S. Kdo ve kaj ? Vojaki, ki so se vraoali domov In bi slučajno.vcdeli za avtomobilista Vinka Bruder- manna (radio skupiiia 33 d. k, vojna pošta 509 v Od'jsi ob Črnem niorju), so iskrcno prošcni za na- tančna pojasnila, kje in iz kakšnegu vzroka je umri.* Razglašeno ic le, da je med potjo domov v Budim- pešti dnc 23. nov. 1918 i.mrl in bil 25. nov tam po- kopan. Stroški se povniejo. Poročila se prosijo nn naslov brata: Leopold Brudermaim, Konjice. Padel je na koroški fronti g. Slavko Pečnik, učiteljižčnik-legijonar, dorria iz Buč pri Kozjem. Obči pokojntnski zavod za nameščence se je nstanovil v Ljubljani. Pisma v inozemstvo je do nadaljne odredbe oddajati odprla in opretnljena ?. naslovom odpo- šiljatelja. Za potovanje po Sloveniji in izven nje je ¦ izdala Narodna vlada SHS v Ljnbljani odredbo, katero v glavnih potezah objavimo v prihodnji številki. »Medjimurske Novine«. Pod tern naslovom je začel v Čakovcu izhajati nov časopis za Medjimnrjc. 25 vajronov soli za Slovenijo pride, kakor poročajo iz Ljubljane, v nekaj dneh. Dr. Brecelj v Gorici arctiraii. Ljubljana, 14. jan. V Trst je dospelo vccraj po- roeilo. da so Italijani v üorici aretirali in v Italijo odvedli sedaj tudi dr. Breedja. ItalUaiiska nasilja v Istri. V Movraeu pri Kopru so Italijani aretirali župnika Švcglja in ga odpcljali v zapore v Buzet. Cez nekaj dni so ga siccr izpnstili, a kmalu zopet aretirali. Tudi drugič inn niso -inoKli ničesar doka-zati, vendar pa so ga sedaj tretjlč aretirali in definitivno pognali iz Istrs. »Slovunska žena.« Pod tem nasiovom priCnc 20. tin. izhajati v Ljubljani nov easopis za sloven- sko ženstvb. Izhajal bo enkrat mesečno in velial za za celo leto 14 kron. Protest dalmatinskc vlade. Narodna vlada za Halmaeijo je poslala zavezniSkim vladani protest pro« zasedenju DaJmacijc preko demarkac;jske linijc po Italijanih. Vlada prosi, mij zavczniške vla- de prepreeijo italijanske nasilnosti. Novo Narodno Veče. V Zagrebu sc glasom porocila »Riječi SHS« vrše med strankami poga- janja za osnovo novega Narodnega Veea, ki naj prc- vzamo one posle dosedanjega NV, katerih vsled niih posebnega znacaja nc morcj-o vršiti državnl uradi kot taki .V politienih krogih se priznava po- treba podobne medstrankarske organi/.acijc po vzorcu nckdanje Srbske Obrane. Novi kolki in novi železniški listki pridejo v pro- inct. Kolki izdaie 1910 in vozni listi, ki se sedaj i:s- liajajo v prometu. sc / 28. svcčanom '919 popolno- ma razvcljavijo. Zdruzenie jugoslovansken.'i Sokolstva. Staio- sla srbskih Sokoloy poziva srbsk.i, hrvatska in slo- \;:r;ska sokolska tirustva, naj izvecbjo ujedinjenje vsega jugoslovanskega Sokolstva. I )ne 2G. tm. sc vrši v Zagrebu posvetovanje zastonnikov vseh srbskih sokolskih društev iz vsega ozemlja SHS. V Radgoni jc nemško-avstrijska vlada odrc- dila volitve za nemški državni zbo<\, Narodna vlada v Ljubljani jc izvršitcv volitev v Radgoni prepu- • vedala. !Z JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Shodi v Ptujskem okraju. Preteklo nedeljo ^ne 12 t. m. so se priredili v ptujskem okraju sledefi shodi :,pri Sv. Bolfanku in pri Sv. Andražu X S'K> kjer sta govorila gg. dr. Senčar in dr. fcaiarnun \z ptuja, dalje pri St. Vidu, kjer je na- stopil kot Kovornik g! dr. Fermevc, in pri Sv. Lovrencu na Dr. (govörnika g. komisar MeŽa in jr. roicesin iz ptu,a) Shodj so biJi izvanredno dobro obiskani. Povsod je poshišalo Ijudstvo naše govomike z največjim zanimanjem. Shodi doka- zujejo, da nastopajo pri nas zopet redne razmere in da povzdravlia povsod naše ljudstvo ujedin- jenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo. Povsod so se sprejele resolucije, ki poz- dravljajo ujedinjenje ter izrekajo udanost kralju in regentu. Zajedno so se sklenili povsod protesti proti zasedanju našili pokrajin po Italijanih in Nemcih. Na shodu v St. Vidu ie govornik g. dr. Fermevc še posebno razpravljal o novoletnem pozdravu regenta Aleksand^a in so zborovalci zlasti z navdušenjem vxeli na znanje kraljevsko obljubo, da se bodo veleposestva pravično raz- lastiia in da bodi vsak-Srb, Hrvat in Slovenec Sospodar na svoji zemlji. Z ozironi na kraljevsko 2agotovilo, da se bo preskrbelo čim najbolie vojne lnvalide, se je sprejela resolucija naj se zaplenijo ne°pravičeni vojni dobički in naj se s temi voj- nimi dobički preskrbi naše invalide. Prirejali se bodo enaki shodi- tudi še zanaprej v celem okra- ju in pozivljamo vse občine, naj javijo v Ptuj, ako žele, da se priredi tam shod, Shod v St. Jurju ob l ž., ki ga je priredila ta- mošnja krajevna organizacija J. D. S. dne 12. tm. se je vršil v telovadnici Ijudske sole, ki je bila na- bito polna zborovalcev. Shodu ie predsedoval gosp. nadučitelj Sivka. Namesto zadržancga g. dr. V. Ku- kovca, ki se je odpeljal v Belgrad, je govoril g. rav- natelj Smcrtnik. V obširnem govoru se je dotaknil vseh danes važnih zadev. Najbolj so pa zborovalce zanimale razprave o valuti in o žigosanju denarja. Veselo znamenje, da se kinečko ljudstvo vedno bolj zanima za javne zadeve. Shod JDS v Közjem dne 12. tm. je bil velikan- sko obiskan. Zbralo se je čez 50») ljndi. O politienih in gospodarskili vprašanjih sta razpravljala go- spodu Spindler in Rebek iz Celja Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo, l^ par pijanili Ijudi je motilo. Sprejete so bile rezolucijc, v katerih se pozdrav- Ija ujedinjenje in kralja Petra, se oosoja in prote- stira proti italijanski okupaciji našega ozemlja ter proti nemškiin nasiljem na Koroskeni. (). IvanKraj- nik, ki je kot predsednik krajeviie organizacije .IDS shodu predsedoval, je v uvodnih besedah raz- ložil zgodovimo našega trpljenja pod Avstrijo. Qdc. Tilka Prešiček jc pa lepo deklamirala Gregoreičevo pesem »Naš narodni dom«. O. Leskovsek, v kate- rega lokalih se je shod vfšil. jc lokale zelo lepo okrasil. Pevski zbor pod vodstvom g. Oraha pa jc zapel po zborovanju več slovenskih pesmi in je ta- ko shod poleg poučnega značaja 'iiidil zborovalcei- tudi plemcnito zabavo. livala gre vscm uniteljem, ki so shod tako lepo pripravili. Na shodu IDS v Kozjein je bilo navzočih tudi več tam nahajajoeih sc goriških beguncev. Ti so predlagali posebno, dobro utemoljcno i-ezoljicijo, v kateri protestirajo proti laski trditvi, da je av- strijska vlada slavizirala primorskc kraje, kcr je zgodovinsko dokazano, da je avstrijska vlada le germanizirala oz. italijaneila naše slovenske krajc ter dajala povsod potulio Lahoni. Shoda JDS v ncdeljo 19. Jan. 1919: na Vran^ skem ob 8. uri zjutraj pri Brinovcu, v Št. Petru r Sav. dol. ob 3. uri pop. v soli. Osnujejo se v obeli kraiih istocasnö krajeviie organizacijc J. D. S. Zadnja poročila. Gospodarska pogaianja v Trstu. Ljubljana, 14. jan. Te dni so bile v Trstu med načelnikoin italijanskega generalnega štaba in nieOf zastopnikoma naše Narodnc vladc pogajanja o izrne- ni blaga. Dogovorili so sc, da se v svrho olajšanja medsebojnega prometa uvede med Ljubljano in Trstom redna obojestransko' cenzurirana kurir.ska služba, ki bo posredovala tudi zasebno trgovsko korespondenco. Blago se bo izmenjavalo v Logatcv. Italijani bodo iiam dobavljali sol, riž. južno sadje. nekaj petroleja in tcstenin, strojno olje in tudi ne- kaj angleškega premoga za plin. V izmeno pa za- htevajo 3000 vagonov lesa, želczo in naš prcMno^. Sedem parnikov živil za državo SHS na potu iz Amerikc. Ljubljana, 14. jan. Velcposlaniski tajiiik Zediuje- nih držav, Mr. Hugh Gibson v Trstu, načelnik amc- riške misije, je napram poverjenikoma naše Narod- nc vlade izjavil. da je za državo SHS na potu )z Amerike sedem parnikov živil v vrednosti 35 milj. dolarjev. Nova vlada v Ljnbliani Ljubljana, 17. jan. \/, Belgrada potočajo. da je regent imenoval dr. B r e j c a predsedn.kom, dr. Ž e r j a v a podpredsednikom pokrai n^ke vlade v Ljubljani. Prvi je clan SLS, drugi JDS. Pred- lagani so nadalje Se sledeči člani vlade: dr. V^e r- stovSek (SLS) za uk in bogočastje, dr. Golia (SLS) za notranje zadeve, dr R a v n i h a r (JDS) za pravosodie, Anton K r i s t an USDS) ;:a na- rodno gospodarstvo in Alb. P repel u h (JSDS) za sociialno skrbstvo. Uradnega obvestüa o ime- novanjih še ni. Novi hrvatski ban. Zagreb, 17. jan. Za bana Hrvatsko in Slo- venije je imenovan clan hrvatsko-sibske koalicije dr. Paleček, odvetnik v Vukovaru. Predsedstvo pokrajinskih vlad za Bosno-Mer- cegovino in Dalmacijo. Zagreb, 17. jan. Zn pred^ednika bo;er.sko- hercegovske vlade je imenovan Srb Atanazij Sola, za predsednika dalmatinske vlade dr. Ivo Krstel j. Revolucija v Berolinu Liebknecht in Roza Lu- xenburg ubita. Duuaj, lo. \i\\. Vüeraj so aretirali v Beroiinu voditelja boliševiSke struje (špartakovcev) Lieb- knechta in Rozq Luxenburg Ko so Liebknechta od zasliSanja hoteli peljati nazaj v zapore z av- tomobilom, je uporabil pnliko, ko se je avtomobil zaradi defekta moral popravljati. ter je zbežal, ker se na ponovne klice ni ustavil, je padlo za njim več strelov. Obležal je mrtev. Med tem, ko se je to zgodilo. je bila zaslišana Roza Luxen- burg. Ljudstvo je v velikih množicah čakalo pred poslopjem, obkolilo avtomobil, v katerem so jo hoteli odpeljati, po njej tolklo ter jo najbrže 2e ob tej priliki ubilo. zakaj ko so jo pozneje dvi- gnili iz avtomobila, je bila že mrtva. Vlada je zaradi teh dogodkov silno [irenadcna in noda demisijo. Dr. Breclja niso ltaiijani wl!|il-, i.m v Uatijo, kakor se je prvotno poročalo, ampak so ga vrgli v ječo v Trstu. Izpred celjske porote. Ce I j e , 13. jan. Jakob Blatnik, posestnik v Oorenci, obč. Sv. Lenart pri Laškem, 28 let star, je bil zaprav- Ijivec in je pijančeval, ter 'ie vsled tega imel vedne prepire s svojo ženo Marijo. V prepiru jo I« nekega dne dvakrat udaril s sekiro po glavi, ji razbil črepinjo in jo na tak način ubil. Obsojen je bil na 12 let ječe. Cclje, 1 -\. januarja. Danes se je zagovarjal pred poroto Franc Tevžič iz St. Ruperta pri Braslovčah. Predsedoval je nadsv. Roschanz, drž. pravdništvo zastopal g. dr. Požar, zagovarjal g. dr. Gvidon Sernec. Ob- tožba očita Tevžiču, da je izvrSil od 11. juni- ja 1918 do 10. julija 1918 pri različnih posest- nikih v Grajski vasi, v Ostrožnem, na Babnem in v Medlogu tatvine, pri čemur je skupna vred- nost ukradenih rečij znašala nad 10.000 K. Po- rotna klop je bila sestavljena iz samih Slovencev. Za^ovornik je izrazil začetkom svojega zagovora zadoščenje, da je zavladala v tej dvorani tudi v lezikovnem oziru pravica, ker obtoženec razume celi tek razprave. Odsihmal bodo nemogoči poli- tic n i umori vsled tega. ker obtoženec ne razume sodnikov. Ko ga vsled tega predsednik prekine, zavzema zagovornik energično staiiSče, da ima dolžnost in pravico iz zagovorniškega mesta povdarjati tudi v splošuem vse, kar ie obtožencu v korist. Porotriiki ^o potrdili 4 na nje stavljene vprašanja, zanikali zadnje vpraSanje, ki se je nanašalo na tatvino reči, vrednih več kp 7000 K. Nato je sodni dvor obsodil obtoženca na 1 leto težke ječe, vračunšl po! leta preiskovalnega zapora. C e I j e, 15. jan. Obtožen je Franc Vertačnik iz Blance, ki je nekemu kmelu v Sevnici iz žepa v gostilni ukradel 5670 K. Kmet ie bil pijan, Vertačnik je še! ž njim plesat in mn ob tej priliki deuar izmaknil. Ob- sojen je bil na S let ii\V. C e I j e , 16. jan. Obtoženi so trgovski sotrudniki Jožef Majdič, Ivaii Zupančič ter Ernest in Fridolin Bezenžek, da so kradli ra^no trgovsko blago pri tvrdkah Savelli in Arimann v Št. Jurju ob j. 1. Prvi je obsojen na 10, drugi na 8 mescev ječe, slednja dva sta oproščena. DRUŠTVENE PRIREDITVE. Braslovče, V nedeljo, dne 19. tm. ob 3 uri pop. ima braslov'ski »Sokol« v gostilni br. Röss- nerja svoi redni občni >bor z običajnim sporedom. Prijazm» pozivamo vse društvene člane in prija- telje. da se jra udeleže polnoštevilno! Občni zbor Telovadnega društva Sokol v St. Jurju ob Juž. žel. se je vršil v nedeljo, dnel2. tm. Društvo že pridno deiuje. Šteje 17 telovadcev, 19 trgovskega in obrtnega naraščaja ter dijaštva ter 45 šolskega naraščaja. V odbor so bili izvoljeni: brat Culek za starosto, Brcžnik za nam. staroste, Mastnak za riačelnika, Recelj za tajnika, Godec,, Belle, Cretnik, Močnik za odbornike. Sklenilo se je \stanoviti ženski odsek. Dalje se je sklenilo pozvatl clane. ki mor^jo zapnstiti dom, da se prijavijo v . prostbvoljno legijb. RAZNE VESTI. Fromet z dcnariiimi pošiijatvami i:i pošlnimi zavitki je od 10. tm. naprej zopet v polnern obsegu dovoljen. Italijani proti francoščini. Dalmatinska narodna vlada je uvedla na dalmatinskiii srocjnjih šolah po- uk francoseine. Italijanske okupacijskc ob.lasti so sedaj to prepovedale in odredile, da se mora rnesto francoščine poučevati lašeina. KruŠne cene zvišali bodo v Nemški Avstriji. Za 8 milijard kron škode so napravile nemSke. avstrijske in bolgarske čete v Srbiji s svojo invazijo. Carigrad prosta luka. švicarski listi potrjujeio vest, da bo Carigrad prosta Ink i. Sultan zapustl i Carigrad. | Avstro-ogrski ujetniki v Sibiriji. (i! isom poročil se nahaja v Sibiriji še 13.000 castriiko\r', (>5.000 mot in 50.000 delavcev iz bivse Avstro-Ogrske. Uradni kurz avstrijske krone je v smislu ot!i ed- be finanenega ministra v Bcogradu določen slcdeCe: državiie blagajne računajo 250 K za 100 dinarjev. Jugoslovanska jezuitska provinca se ustanovi s sedežem v Zagrebu. Slovenski jezuiti se ločijo od nemško-avstrijske province. Ženske pomožne moči bivše avstro - ogrske vojske. Poverjenik za narodno brambo je odredil z naredbo od dne 30. nov. 1918 (štev. 164 v »Uradncm listu* št. 16), da jc izplačati enomesečne pristojbine Stran >N OVA I' 0 B K< Stev. 5 le onim, ki vslcd prevrata iinso dobile koncem okt. ali začctkom nov. 1918 nikakih prejemkov. Iiivalidom in slepcem sc dovoli mesto doseda- njiji prejemkov v zneskn 26 v na dan dnevna do- klada v znesku 1 krone in sicer: 1. onim, ki obisku- jejo invalidski pouk (obrtniški, kmetijski ali trgov- ski) ali ki so prideljeni raznim obrtnim inojstrom v uk; (onim iiivalidom, ki se še zdravijo, a so tako poliabljeni, da ne morejo obiskovati invalidskc sole. Glede prehrane invalidov se določi, da do- bivajo invalidi enako hrano kakor zdravi vojakl, vendar pa zdravnik laliko odredi, da dobi ta ali oni bolniško hrano. Tobak pa dobc slepci in natura. Tovarna za marmelado in sadne konzerve sc snnjc. Tovarna bi izdelovala tudi žitno kavo >>Tri- glav«. Tovarno ustanovi delniška drnžba. Delnlce so po 500 K. Denar je odposlati na naslov. Jadran- ska banka, podružnica v Ljubljani, ali pa: Kreditna banka v Ljubljani — do 31. tm. Stanovanio s hrano iščcm za takoj. Bižal, računski podčastnik SliS vojaško oskrbovališče, Celje. Plišasta jopa sc proda ali znmenja za živcž. Vprnša se v kavarni «Union«. Naprodaj jer 1 veliki dvovprežer vo/., 1 lepa železna vlita pcč, 13 vdikih okcn in 13 veternic, 1 velika zim- ska suknja. VpraSa se pri Karol Gregorieu, Celje, Rov- ska ulica M. 7. — Istotam se sprejnie poštena samska hienica. Ženitna ponudba. Mlad, visokonaobražcn skrben mož v 25. letih z nekaj tisočaki išCe v svrho ženitve in uro- ditve 'svojeg.T podjetja, gospodično ali mlado vdovo z večjiui proniozcnjein. Ponudbe pod »VarČnost« na naš list. Proda se hiša na deželi 10 minut od Glavnega trga, stoji 10 let, trdno zidana, da se laliko nastavi Se eno nadstropje, 5 sob, 2 kuhinji in še štirje drugi pro- stori, zraven spadajoča poslopja s pralno kuhinjo, shrambo, svinjakom, kurnikom, čebelnjakom, lopo, kopalno uto v. dvenia kabinama, če/. po! orala sadnega in zelenjadnega vrta s Ob sadnimi drevesi. Naslov v upravništvu lista. Oskrnnik, absolvent kmetijske.'sadjarske in vinorejske Sole išče službe s 1. marcem tl. Ima vcčletna spričevala. Poučujem qlasovir začetnikc in tudi one, ki že igrajo in liočejo napredovati. Zmenii honorar. Olavni trg 8, I. nndstr. Kupi se h ša v Celju po ceni 50 do 100.000 kron. Ponudbe na upravo «Nove Dobe». Prošnja. lzgubila sem rdečo žametno spominsko knjigo od moje prijateljice z iinenom Otti \X/ath. Prosim naj se pošteni najditelj proti dobri nagradi oglasi pri niest- neni uradu. loče se v ineslu ali okolici gustilna v najctn ali na račuii. Poizve se v upravništvu. Stanovanje * 2 sobami (1 soba s pečjo in soba s Stedilnikom)z nekaj polja se odda rodbini proti odslužku z dnino. Mož bi naj bil vešč zidarstva. Predstaviti se treba oscbno na Zagradu Št. 36. DrtAtl^ «Sffk vinogradsko pose stYO, nPUllca aUS v Liscah 40 ininut oddaljeno od Cclja, obst.oječe iz cue hiše z 2 dobrimi kletmi, hlevi, •koli 2 orala dobio nasajencga vinograda, \ oral buko- vega gozda, ki se laliko seka in sadonosnika z 300 dre- vesi. Poizve se v upravništvu. krepke postave, s primemo šolsko izobrazbo (2 razreda gimnaziie ali 3 razrcdi meščanske Sole) sprejme takoj Zvezna tiskarna v Celju. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontič BolniŠka (Špitalska) ulica Štev. 2 (blizu kolodvora) ___ izdoluje čevlje.po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Karl Purs Ciosposka ulica štev. 6 sprejema vsa v to stroko spadajoč. FrBUz:mrniQ toyarnlsko stisHonje olja iz soliičiiic, bučnic in maka pod najugodiiejšimi pogoj«. Solnčnice se lahko prinašajo neizluščcne, ko, sami oskrbujemo lužčenje s stpojem. Točna izmena in postrežba. VelespoStovanjem ]qs. Loröer in drugs Žalec pri Celju. DOPISI. Iz Rajhenburga. Tukaj imamo skoro pri vsaki dni,y;i hiši kakega incsetarja, ki špeh in drn^a živila tihotapijo v Nemško Avstrijo. Da jili v Spilju ne pre- iskujejo, izstopajo na zadnji postaji pred Špiljem in gredo ali z vozom ali peš čez Spilje do drugc postaje. Mislimo, da je dolžnost oblasti v interesn prehrane nase države, napraviti temu tiliotapstvu odločen konec. Opozarjamo na to tudi nasega prc- hranjevalnega komisarja v Mariborn. Iz Hrastnika. Od nas se je izselil nemčiirski tr- govec Josef Wouk, proti kateremu se je na kritiČ- nega 1. XI.'1.1. radi njegovih mnogih grehov: na- rodno odpadništvo in nemskutarstvo, odcruštvo itd. tudi obrnila z veliko silo ljudska jeza. Trgovino je predal nekcnin svojemn sorodniku, o katerem smo prav radovedni, V kaki koži se bo pokazal. Volcjo in nemško naj le sleee, preden pride v HrastniK, drugaee ne bo nesel toliko denarja od tu, kakor La je njegov prcdnik. Iz Hrastnika. Odpoklican je bil v Ljubljana poveljnik tukajšnjega srbskega oddelka, g. p. por. 2ika Lukič.' Imeli smo ga vsi radi, ker je bil prepro- stega in mirnega zadržanja in velik prijatelj delav- Jcv, kojih koristi je z veliko vncmo zagovarjaK Zelimo mn srceno pot in vcselo vrnitev k svoji majki. 2ivel! Listnica urudnistva. S., Ptuj: Iskrcna hvala ter prosimo še nadalj- nega sotrudništva! — Šoštanj: Poročilo smo nio- rali odložiti za prihodnjič. — Rogaška Slatina, Ma- ribor, SIov. Bistrlca, Vransko, Središče, Hrastnlk itd.: Mnogo dopisov smo morali danes zaradi po- manjkanja prostora odložiti. Potrpljenje, pride na vrsto! KINO GABER1E Petek 17. in sobota 18. januarja Hermeiinov piošč Salonska komedija v 3 delih, igra Matlja Carmi V nedeljo 19., pondeljek 20. Jan. NIRVANA Indtiska drama w štirin dejanjih. Sprejme se v trgovino z meSanim bl'agom učenec s popolno oskrbo. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe pod »U 120« na upravništvo tega lista. FRANC KOITeNČ GELJ E. NAR. DOM priporoča Specerijsko bis go ter vsakovrsino 'onrvo za : - : obleke. : -: FRANSTRUPI CELJE Zaloga stekla. porcelana. svetilk, ogletlal, okvirjev In raznovrstoih :ip Prevjcetje steklarsRili del Graška cesta Graška ccsia Priporocani se slav. občinstvu za mnogobrojeu obisk s: nasproti Narodnega dotna :: tr.i^ovcc špeccrijskega in kolonijalnega blaga ter raznih barv. HOTEL „»itt >'}«*. Restavrater Fff»aSl© PavB5?lC- usTANov. L. 1880 MAR0DN1 DOM RES F0N0 50000°K SPREJEMÄ hranilne vloge in jih c- estuje od dne vloge do one vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. 0TVÄRJÄ trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000 000 KRON