Leto LXm, št. 46 Ljubljana, ponedeljek 25. februarja 1935 Cena Din I,- SLOVENSK iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike, — inaerao do 80 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji lnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru tnseratni davek posebej. — >Slovenald Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-; Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Knafljeva nllca stev. 5 Telefon: 8132. 8128, 8124, 8125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta* telefon' Št. 25. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 65, podružnica uprave: Ro^nova ulica 2. telefon st. 190. — JESETN^rcTE Ob kolodvoru 101. Račun prt poštnem čekovnem zavodu v Ljubijan: ftt Ozadje dogodkov pri Slavonskem Brodu: Posledice brezvestnega huiskania Od brezvestnega duhovnika nahujskana množica se Je uprla državnim oblastem — V spopadu z orožništvom Je bilo 12 mrtvih in 9 hudo ranjenih Pretekli teden so se odigral! v srezu Slavonski brod žalostni dogodki. Od brezvestnih hujskače v, med katerimi je bil celo katoliški duhovnik, nahujskana množica je pod vpliv om znova razpaljenih separatističnih strasti vprizoiUa Izgrede, ki so žal zahtevan tudi smrtne žrtve. Organi oblasti so morali z orožjem nastopiti proti razgrajačem, ki so sami le nedolžne žrtve brezvestnih hujskacev in starih sovražnikov jugoslo-venske države. O dogodkih je bila uvedena najstrožja preiskava, Id je ugotovila pravo ozadje teh dogodkov. Rezultat te preiskave je obenem resen memento vsem onim, ki so odgovorni za vodstvo državne politike, še bolj pa vsem onim, ki še vedno špekulirajo na novo razpal jen je plemenske in verske mržnje v svoje partizanske in politične separatistične cilje. O teh dogodkih objavljamo naslednje uradne ugotovitve: Notranji minister o vzrokih izgredov Beograd, 24. februarja. AA. Notranji minister Velimir Popović je včeraj popoldne, ko je zapustil predsedništvo vlade, na vprašanje novinarjev, naj jim pove, kakšno je stanje v Slavonskem Brodu in ali je kaj novega, odgovoril: Nič novega ni! Popolna varnost in mir vladata na področju tega sreza. Sicer pa so tam, kakor vam je znano, še istega dne napravili red. Tam se Se sedaj nahaja posebna komisija, ki neumorno posluje in ki skuša vsestransko dognali pravo stanje in ugotoviti odgovornost. Komisija bo v najkrajšem času končala svoje delo, nakar bodo izsledki pre;skave izročeni javnosti. — Ali so. gospod minister, komunikeji agencije A vale in listom izročene izjave v celoti očrtale potek dogodkov, so vprašali novinarji ministra, ki jim je nato odvrnil: Moje izjave so izpopolnile poročila agencije A vale, vendar vam lahko podam še neke podrobnosti, zlasti o stvareh pred ten--, nemilim .iogodkom, ki ga je sog.'asn« obsodila vsa ..asa javnost, če soglašate, izvolite z menoj v moj kabinet, kjer -. am dam izčrpno poročilo. — Prav nvaležni vam bomo, gospod minister, so odvrnili novinar i in odšli z g. ministrom ^opovićem v kabinet notranjega ministrstva. že 12. t. m., je izjavil g. minister, se je zbralo kakib 400 kmetov preci obf-ino v Pctcakovljn, zahtevajoč od poveljnika orožniške postaje, naj izpusti des t privedenih kmetov, ki jih je tedaj zasliševal, ker so bili osumljeni, da so odstranili več pi-edpisno v cirilici in Bttittid napisanih šolskih tablic z rulu ljudske soie v Poi-cakovlju. Kmetje t»o izjavili« ds ne pojdejo narazen. Ce se njihovi zahtevi ne ugodi. Ker je treski načelnik videl, da bi se lahko razvili hudi incidenti in da lahko nastanejo nez^lj^ne posledic, je privedene kmete pustil domov. Kmetje so se nato odstranili od občlnakrga ooslopja in se razšli na svoje domove. Preiskava je dognala, da so navedene šolske ablice odstranili kmetje na pob-irio katoliškega župnika MJhovi'a Praškiča, /nan«?* tran-kovskega separistidne.ra agitatorja \ tem srezu. Dne 17. t- m. je bila po poročita s reškega načelnika v Slavonskem Brodu v vasi Sibi-nju proslava papeževega dne. Pri tej priliki je Imel župnik Mihovil Praškić prevratni govor s separatističnimi cilji, v katerem je dejal, da je papež naročil, naj bodo Hrvati v pripravljenosti. Po proslavi je župnik Praškić še istega dne odpotoval v Orfovac, kjer je imel na neko skupino ljudi takisto nagovor v separatističnem duhu. Med njegovim govorom so pričeli prisotni vzklikati: »Dol z Jugoslavijo!« Na podlagi zakonskih predpisov so orožniškl organi prijeli tri osebe, ki so bili glavni organizatorji in podpihovalci teh izgredov. Zaradi tega so se kmetje Iz Sibinja in Starega Slatnika pričeli zbirati v manjše skupine in odšli k orožniškl postaji v Oriovacu. Kmalu jih je bilo zbranih do 200 kmetov. Kmetje so šli k orožniškl postaji in zahtevali, naj izpuste vse tri are ti rance. Poveljnik orožniške postaje je nato te kmete izpustil, nakar se je množica razšla. To se je pripetilo 18. t. m. S reski načelnik in poveljnik orožniške čete sta nato 19. t. m. prejela nalog, naj primeta glavne kolovodje teh incidentov in naj jih prive-deta v s resko načelstvo, da jih tam kaznujejo. Tako so v Oriovacu prijeli osem, v Sibinju šest oseb. Takoj nato so začeli kmetje negodovati in se istega dne ob 11. uri dopoldne je skupina svojih 100 kmetov krenila z vozovi Iz Starega Slatnika v bližnjo vas Slobodnico. Prišli so z namenom, da tu zberejo se več kmetov in da odtod vsi skopaj krenejo v Sibinj. To so hoteli razorožiti orožnike ln oprostiti vseh 14 oseb. Ko je bil o tem obveščen, je poveljnik orožniške čete krenil z vodnikom ln z 10 orožniki kmetom nasproti. Pred Sibinjem •o orožniki srečali kmete. Med pojaanjeva- njen je en kmet brez vsakega povoda oddal en strel na nekega orožnika, drugi, po Imenu Filip Gjuretič, pa je pristopil k orožnika Aleksandra Grubiča in ga udaril po glavi. Orožniki so nato oddali en strel v zrak, nakar so se kmetje raz bežali. Tistega, Id je streljal iz revolverja, so prijeli, prav tako tudi kmeta G jure ti ća, ki je udaril narednika Grabića. Popoldne ob 14. se je večja skupina kmetov vnovič zbrala med Sibinjem In Andrijevci. Orožniškl major In poveljnik čete z orožniki so se približali kmetom ta jih mirno pozvali, naj se razidejo. Svarili so jih s hudimi posledicami njihovega odpora in jim svetovali z najblažjiml besedami. Toda kmetje niso poslušali teh nasvetov. Eden izmed njih je z orožjem v roki planil proti majorja. V tem položaja je major enkrat ustrelil v zrak, nato pa še dvakrat, kar vse pa ni učinkovalo, ker je dotični kmet ves besen skočil proti majorju. Prvi orožnik v neposredni majorjev! bližini je nato, videč ga v nevarnosti, ustrelil proti kmeta, Id se je zadet zrušil na tla. Tedaj so začeli kmetje strejati z revolverji, orožniki pa so vrnili ogenj. Kmetje so se takoj raz bežal i na vse strani. Tu je padlo sedem kmetov, trije kmetje ln trije orožniki pa so bili ranjeni. Semkaj so zaradi tega takoj odšli pomočnik bana savske banovine dr. Hadži, zatem svetnik notranjega ministrstva Hajdukvelj-kovlč, pomočnik poveljnika orožništva, pomočnik poveljnika savskega orožniškega polka in policijski svetnik dr. Vragović Iz Zagreba. Razen tega so okrepili orožniške organe iz sosednjih orožniških čet in Iz orožniške šole v Kamenici. Toda 20. t. m. okrog 6. zjutraj je prišlo do 200 kmetov pred Slavonski Brod. Orožniki so jih pozvali, naj se razidejo, ti pa se niso hoten" udati, marveč so brez vsakega pojasnila pričeli streljati z revolverji, misleč, da bodo raz gnali orožnike. Ti se morajo v takih primerih poslužiti orožja in so zaradi tega streljali s puškami. Kmetje so se takoj pognali v beg. V tem spopadu je padlo pet kmetov, trije pa so bili hudo ranjeni. Kmalu nato so crožniki zvedeli, da se tri do štiri kilometre od tod vnovič zbirajo kmetje in da šteje njihova akupma kakih 700 mož. Ta skupina je odposlala 10 odposlancev, da bi se pogajala s pomočnikom bana savske banovine, ki je bil v Slavonskem Brodu, hi s svetnikom notruvega ministrstva Haj-dukveljkovieem. Odp »»'anrsjvo je zahtevala, naj se kmetje izpust*«, sedanji srtski načelnik pa odstrani s svojega mesta. Ko so odposlancem prijazno pojasnili in utemeljili, da je treba za tako zahtevo pismene obtožbe z navedbo primerov ta da se naj najprvo razidejo, so i/j »vili, da to odklanjajo. Zahtevali so. naj svetnik Ha*-dukveljkovic pride mednje. Svetnik Haj-dukveJjković je ta -jeziv «;>rejel z najlepšimi nameni, z odnos-anci je odšel k ztrani množici, da ji pojasni nepravilnost njenega ravnanja. Kmetje pi n?so pokazali uiti najmanj dobre volje, da bi poslušali Hajdukveljkovića, marveč so mu sporočili, da je njihov ujetmk in da ostane pri njih kot talec dotlej, lokler ne ir.puste njihovih tovanšsv. Ker se množica ni hotela razi ti do 13. are In kot r^di nI noten Izpustiti svetnika Uajdakveljkovlča, so orožniki krenili k Podviljn, Hj.*ivljpTin v listih. Avtoritativni režim na Madžarskem ? Budimpešta, 25. februarja. AA. »Esti Kurir« poroča, da je vladna stranka sklenila, naj Gombosova vlada uvede na Madžarskem avtoritativni režim. Predsednik stranke in vlade bo mogel na ta način uveljaviti svojo voljo povsod in proti vsakomur. Obenem jr* stranka sklenila, naj se k novemu delu pritegnejo tudi ženske organizaeijp in mladina. Sprejem strank pri banu Ljubljana, 25. februarja. AA. Gosp. ban dr. Dinko Puc bo sprejemal zasebne stranke samo ob sredah in petkih med 10. in 12. uro. Vremenska naooved Dunajska vremenska napoved za jutri: Ob neizpremenjeni temperaturi pora nt oblačnosti, v nižinah možnost padavin. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odatot I Amsterdam 2967.15 — 2981.75, Berlin 1756.08 — 1769-9o, Bruselj 1024.56—1029.63. Curi h 1421.01 1428.0S, London 212.07 — 216.13, Newyork 4337.62 — 4373.93, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.31 — 184.42. Trst 371.40 — 378.43. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.20—8.30. INOZEMSKE BORZE C uri h: BeogTad 7.02, Pariz 20.38, London 14.96. New York 307.25, Bruselj 72J.0, Milan 26.18, Madrid 42.225, Amsterdam 208.80. Berlin 123.875, Dunaj 56.90, Praga 12.9075. Varšava 58.325, Bukarešta 3.05. Italijani pošiljajo v Afriko nove čete Dan za dnem odhajajo novi transporti — Mobilizacija se vedno bolj širi Rim, 25. februarja, AA. Iz Neaplja poročajo, da je suoči parnik »Conte Biancamano« odtod krenil v Mešalno. Tam bo vkrcal še 3600 vojakov 29. divizije in 300 ton materijala. Pariz, 25. februarja. AA. Iz Neaplja poročajo, da odp uje ta v vzhodno Afri- ko danes parnika >Nazario Sauro« in »Leonardo da Vincic z večjimi skupinami delavskih specialistov. Na ladjah so tudi večje količine vojaškega blaga. Danes se bodo pričele zbirati v Messini nove čete vseh vrat orožja in iz vseh krajev Italije. stran z. I0LOTIN8KI IfARODc, dne 25. februarja nro Stev. 46 LAKNERJEV IN PANCURJEV KONEC Davi ob 6.30 Je bila na dvorišču jetnišnice v Maribor« izvršena justifikacija Ivana Laknerja In Stanka Pančarja, obsojenih na smrt zaradi umora Maribor, 24 februarja. Ves Maribor je bil včeraj in danes pod vtisom juBtifikacijc morilcev Ivana Laknerja in Stanki Pančurje. 2e v soboto zvečer se je kot blisk razširila po mestu vest da je krvnik Hart ■ svojim pomočnikom že prispel v Maribor. Mesto je na-mah oživelo. Povsod so pozorno motrili vsakega tujca, kajti vsak bi bil rad videl rablja. Toda temu ni bilo do tega. Hart se je s svojim pomočnikom odpeljal naravnost s kolodvora na okrožno sodišče, kjer sta oba prenočila. Včeraj zjutraj je prijetno solnce in še bolj krvnik Hart privabil na ulice mnogo ljudi, ki so napravili po ulicah od mo^ke kaznrmice do okrožnega sodišča špalir, kajti tod so pripeljali ob 8. uri zjutraj oba na smrt obsojena morilca Laknerja in PamčtiTJa. Pričakovali so, da se bosta peljala v zaprtem vozu. Toda to ni bilo potrebno, ker sta bila oba mirna in ^dana v svojo usodo. Bledih lic in tresoča se sta stopila v jetniSnici z voza, kajti tu šele sta se zavedla, čemu je bila njuna pot Sodna ulica, ki sicer ni tako prometna, je bila včeraj polna ljudi, ki so hoteli videti obsojenca in prisostvovati razglasitvi odloka pravoaodnega ministrstva. Okrožno sodišče so kar oblegale množice, ki so hotele priti v dvorano, kjer je predsednik velikega senata prečita! potrjeno smrtno obsodbo. Kakor bomba je po-a^-no delovala na stotine radovednežev vest, da bo razglasitev tajna in da torej ne bodo smoli prisostvovati. Le senat državni pravdnik, branilca in uradniki sodišča ter državnega pravdništva so odšli ▼ pisarno jetniškega ravnatelja g. Hoh-njeca. Grobno tišino je prekinilo mrtvaško rožljanje težkih okovov obeh obs*>-jencev, katera so pazniki pripeljali pred sodnike. Predsednik senata g. dr. Tombak je nato obema prečrtal odlok, da je njuna smrtna obsodba potrjena in da bosta v ponedeljek ob 6J0 justificirana. Lak-ner na to pojasnitev ni reagiral Mirno je gledal pred se in bil vidno skesan ter popolnoma vdan v svojo nemilo usodo. Panourju pa, ki je trdno pričakoval, da bo pomilosčen, je sunkovit drget prešinil telo in ves strt je nemo strmel pred ne. Ko ju je predsednik nato vprašal, če imata kako želje, sta obsojenca nekaj časa molčala. Prvi je spregovoril Pančur in dejal, da nima prav nikogar na svetu in zato ne želi z nikomur govoriti. V Lak-nerjevih očeh pa so zablestele solze in težko mu je bilo, ko je rekel, da bi rad še enkrat pred tako nesrečno smrtjo videl svojo mater. Toda žal, predaleč je in preveliki so potni stroški, katerih uboga nesrečna mati gotovo ne premore. Umolknil je Lakner in čez nekoliko časa skoraj mte dejal, da je itak bolje, če ne pride k njemu mati, ki strašnega udarca ne bi mogla prenesti. Nato so obsojenca odvedli v drugo poleg druge se nahajajoči celici: Pančurja v štev. 37 ki Laknerja v celico štev. 36. Pred vratmi sta stala dva orožnika z nabitima puškama, v celicah pa sta s tražila druga dva Turobni udarci po trdnem jeklu so odmevali po jetniš-niči, kajti obsojencema so sneli težke okove. Prišel je kaznilnjiŠki kurat g. Za-vadlav in obiskal oba nesrečneža, Lakner je duhovnika sipoštljivo sprejel in bil ves skesan, Drugače Pančur. Razočaran nad odlokom pravosodnega ministrstva je bil ves Lz sebe, predrzen, akoraj da besnel je. Duhovnika je v nedeljo dopoldne >dk.o-niL Polastilo se ga je neko divje, rekel bi obupno veselje in z dovtipi ni štedil. Tako je Pančur zavrnil duhovnika, čes, v kaznilnici se je trikrat spovedal, pa ga bodo kljub temu obesili. To da itak nič ne pomaga. Zanimivo je bilo tudi Pan-čurjevo pripovedovanje, da je že pred dnevi slutil, da ne bo pomilosčen m bo končal na vislicah. »Sanjal sem,« je dejal Pančur, o pazniku, Ln takoj sem vedel, kaj bo. Kajti, če se mi o pazniku sanja, vem, da pomeni to nesrečo.« Res, njegova slutnja se je uresničila. Predrzen je postal Pančur v zadnjih urah svojega življenja, saj je orožnikom, ki so ga stra-žili, zatrjeval, da bi ubil še enega paznika, če bi ga ti stražili. Obsojenca, ki sta dosje j zdela v temnih ječah, sta se v novih celicah kar nesrečna počutila. Vsa okolica, vsak predmet v celici, vse ju je spominjalo na bližnjo smrt. Sveže postlani postelji z belimi pregrinjali, z belim prtom pokrita nrza- obložena s cigaretami, jedili in vi-n.»m. križ na mizi in klečalnik v kotu ceiice, vse to jima je razodevalo, da so j«ma ure štete. V nedeljo okrog 11. ure dopoldne je •jbso:enca obiskai tudi jetnrški ravniteij in se zlasti z Lakner jem nekaj časa ras* govarjaL Ob spominu na mater je Laknerja premagal krčevit jok in ihte je de jal, da bi rad pisal svoji ubogi žalostni materi pismo, dolgo pismo, zadnje v svojem življenju. Zato je kaznenec naprosil kaznilniškega patra frančiškana Kacja-na, katerega je želel k sebi, da mu je on napisal pismo. Pandur je zmerjal in besnel... Obsojenca sta bila glede jedi m pijače kaj skromna. Malo pred dvanajsto 3i ie Lakner zaželel svinjske pečenke, kruha ir. črne kave, kar je seveda takoj dibii. Vrni. je jedilni pribor in kar z rotcaiai jedtl. Tudi kava mu ni dišala. Vina Di pil t tudi kadil ni, ker je trdil, da »e tudi v življenju bil v tem oziru *b*u-nent Pančur pa se je predvsem spravil nad cigarete. Niso mu dišale one. ki so bile na njegovi mizi. zahteval je »Drina«, katere ■?'> mu rudi prinesli. Pu§il je m pil kpker da bi se hotel upijaniti. Pa tudi slaščic si je zaželel, katere je nato z ve liko naslado pojedel. V nedeljo popoldne do večera. Lakner je vedno bolj potrt, nasprotno pa Pančur zeio dobre volje. Lakner je naprosil patra Kacjana, naj mu prinese eno samo c\-gare*o. ker jo le od njega hoče. Pančur si je naročil kuhanega vina, Lakner da dre ritroni. Ko ga je obiskal duhovnik. je Lakner prosil sa molitven*. Dobil ga je in vse popoldne do tarna je mol H iz njega. Ves molitvenik je precitaL Lakner se je vestno pripravil na zadnjo uro in tudi spovedal se bo. Zadaja noč Lakner je postajal vedno bolj miren. Sedel je v celici povsem mirno, molil in jokal. Prijazno se je razgovarjal s pazniki in orožniki. V teku noči ga je obiskal se večkrat ravnatelj Hohnjec in ga med pogovorom vprašal, če je Pančur sokriv umora paznika Petelina. Lakner mu je pogledal v obraz in odkrito dejal: »Saj bi povedal, če Pančur ne bi bil kriv, toda on je prav tako kriv kakor jaz, kajti Pančur je Petelina udaril s kamnom po glavi, jaz pa sem držal paznika za usta. Saj se mi še pozna, kamor me je paznik ugriznil. Lakner je imel zadnjo noč precejšen tek, mnogo je jedel, pil, kadil pa ni. Spal ni vso noč. ker je tako sklenil že v zaporu. Pančur pa je besnel v svoji celici in zmerjal na vse strani. Vso noč je strastno kadil, saj je popušil nad 40 cigaret. Jedel je malo, zato pa je tem več pil. Kuhano vino mu je zelo prijalo, pa tudi slaščic se ni branil. S humorjem ni štedil m ko so mu k večerji dodali jedilni pribor. Je za-ničljivo dodal: >Kaj mi še nož zaupate, ali se ne bojite, da bi se sam usmrtil?« Spal je dve urL Oba obsojenca sta se snoči izpovedala, Lakner rade volje, d očim se je Pančur zelo branil. Odklonil je kurata Zavadlala ter patra Kacijana in šele pater Aljančič ga je pripravil do tega, da se je spovedal. Ob pol 5. zjutraj sta dobila zadnjo popotnico, nato sta zavžila za zajtrk čaj s citro-no in žemljico. Odvedli so ju na morišče. Pravici zadoščeno Maribor, 25. februarja, čeprav je bila justifikacija Ivana Laknerja in Stanka Pančurja napovedana šele za 6.30, se je že eno uro prej zbralo na dvorišču jetnisnice in pred sodiščem nad 100 ljudi, ki so hoteli prisostvovati smrtni obsodbi. Justifikacija je bila po zakonu tajna in javnost zato ni imeli dostopa. Kljub temu se je zbralo pred vesali okrog 300 ljudi, po večini sodnih uradnikov, osob-ja državnega pravdništva ln oaobja Jetnisnice. Pet minut pred 6.30 Grobna tišina je nastala na dvorišču, v jutranji megli je bilo komaj mogoče razločevati dvoje vešal. Na dvorišču jetiiiani-ce so se zbrali zastopnik senata okrožnega sodišča sodnik Kolšek, državni tožilec dr. Hojnik in sodni zdravnik dr. Zorjan. Vaa jetnišnica je bda temna, ie v dveh spodnjih celicah št. 37 in 38 je še gorela luč. V teh dveh celicah sta preživljala zadnje trenutke svojega življenja Lakner in Pančur. Prav pod oknom njunih celic so stala vezala. Zdanilo se je Na dvorišče je prišel krvnik Hart v smokingu, s cilindrom na glavi m v beilh rokavicah. Spremljal ga je njegov mladi pomočnik, katerega kbee Hart >moj mali«. Med m notico je naraščali napetost, vidno razburjenje. Minuto pred napovedanim časom so orožniki privedli a vrvico zvezanega Laknerja, ki je miren m vdan v neizbežno usodo korakal proti vešal om. Obsojenca je opremljal sodni kurat ZavadlaL Tedaj je pristopil k Laknerju okrožni sodnik Kolšek in ga vprašal, če se ima kaj I pritožiti. Vsem je zastal dih in napeto so pričakovali, kaj bo obsojenec odgovoru. Lakner se je mirno, povsem skesano in z odkritim pogledom ozrl v sodniku in okrog stoječe ter dejal, da se gospodom sodnikom zahvaljuje, ker so pravično sodili. Nato jo prosil vse, naj mu odpustijo, ker je kriv in se mora zato pokoriti. Obrnil se je proti duhovniku, pokleknil pred razpelo in molil kesanje. Po končani molitvi je spet poljubil razpelo. Nato je sam stopil strumno pred vešala in se povzpel na pručico. Dostojanstveno je pristopil krvnik Hart ter pripravljeno močno vrv spretno spustil na Lakner j ev vrat. Z belo rutico mu Je zagrnil obraz, krvnikov pomočnik pa je iz-podmaknil pručico. »Jezus, Marija, Jožef!« je se kriknil Lakner in obvisel. Sekundo nato ga je krvnik okrenil in mu zlomil tilnik. Zdravnik dr. Zorjan je po sedmih minutah ugotovil, da je pravici zadoščeno. Lakner je bil mrtev. Prav tedaj je zaklenkal zvonček. Pančur — drugi Cez nekaj minut so privedli drugega, Stanka Pančurja. Videti mu je bilo, da je ostal do zadnjega zakrknjen. Pazniki so ga morali na poti podpirati, ker je hotel markirati nezavest, kajti znano mu je bilo, da se v primeru omedlevice justifikacija ne sme izvršiti. Toda to se mu ni posrečilo. Kakor prej, je tudi sedaj pristopil sodnik in ga nagovoril, ki pa ga je Pančur osorno zavrnil. Pristopil je tudi pater Kacijan in ga s prijaznim nagovorom hotel pripraviti do tega, da bi obudil kes in poljubil križ. Toda Pančur je ostal zakrknjen ter odločno odklonil duhovnika in razpelo, češ, da mu to nič ne pomaga. Tudi Pančur je sam stopil pod vešala m krvnik je končal njegovo življenje. Pančur je umrl brez besed. Zdravnik je izjavil, da je smrt nastopila po petih minutah. Tedaj je krvnik Hart slekel rokavice ter jih vrgel pod vešala, rekoč: »Končano je, pravici je sndoaceno.« To je tudi Javil sodniku. Prisotni so se razgrnili okrog vešal in z grozo gledali na oba mrtveca. Videti Je bilo, da Je Lakner borj mirno umri, (točim je imel Pančur precej spacen obraz. Obe Justlflkaciji sta bili končani v četrt ure. Ob 7-15 so po zdravniški odredbi sneli oba mrtveca z vešal, ju položili v krsti ter odnesli v tako zvano ZlaotJčevo kamro. Dre vi bodo krsti odpeljali na podbreako pokopališče, kjer bosta trupli pokopani. Zanimivo Je bilo, kako so se ljudje po jusUOkaciji skoraj stepli za vrvice, s katerima sta boa obešena Lakner in Pančur. Kljub strašnemu pogledu na mrtveca so stopali pod vešala in vsak si Je hotel odrezati košček vrvice, ki baje prinaša srečo. Toda krvnik Hart jih je zavrnil, Češ, da je to njegova last. Kakor stari, tako mladi na odru viškega Sokola Vič, 25. februarja. V nizu odrskih prireditev, ki jih je v zadnjih letih vprizorH marljivi gledališki oder viskega Sokola, bo, mimo lanske jubilejne predstave »Tugomer«, spevoigra »Kakor stari, tako mladi«, prav gotovo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini so-kolskega odra na Viču. Nedeljska predstava je pokazala, da si želi nase občinstvo predstav s petjem in godbo. Seveda zahteva taka vprizoritev obilo truda m nesebične požrtvovalnosti ne le od režiserja, marveč tudi od igralcev. Vzdržati tako veliko število sodelujočih disciplinirano, ni mala stvar, in to se je režiserju bratu Ambrožu v polni meri posrečilo, prav tako pa tudi dirigentu bratu Kerncu, ki je v razmeroma kratkem času prav dobro izvežbal posamezne igralce in igralke ter oba zbora, dekliški in fantovski. Obema bratoma za njihovo nadvse požrtvovalno delo in trud vse priznanje in pohvala! Sokolska dvorana že dolgo ni bila tako napolnjena, kot v nedeljo zvečer. Prišli so gostje iz Ljubljane, Šiške, Stopanje vasi in bližnje okolice. Da je pri takem navalu občinstva sem in tja malo šepalo redi tel jstvo, ni prav nič čudno, vendar prosimo upravo, da v bodoče poskrbi, da bo občinstvo zasedlo svoje prave sedele, da ne bo potem večnega preseljevanja in ene vrste v drugo. Spevoigra »Kakor stari, tako mladi«, ki je bila že vprizorjena na mnogih naših odrih, je doživela tudi na Viču popoln uspeh, ter je občinstvo navdušeno in vzhičeno aplavdiralo igralcem pri odprti sceni. Prvič sta nastopila na viŠkrm odru s. Vida Levstikova in brat Anton Ž i g o n, ki sta s svojim prvim nastopom namah osvojila srca vseh gledalcev. Erne-stina Stofelj, fina kmetica, s. Vide Levstikove, je bila vseskozi dovršeno podana tako v igralskem kakor tudi v pevskem oziru. S. Vida razpolaga z lepim mezzo-sopranom ter je bila blesteča pevka in igralka. Njen samozavesten nastop je napravil najbolji vtis, zato občinstvo ni Ste-dilo s priznanjem ter jo nagradilo z bučnim aplavzom pri odprti sceni. Joža, sin župana Potočnika, br. Antona Žigona. je bila ena najboljših vlog. Kot pravi fant od fare. ki ima vse svoje sovrstnike »na Spagi«. si dovoli marsikatero Salo, ki pa se zanj konča vedno brez posledic, zlasti, ko potegne za nos Sigmunda Mlinarja, Ernestininega nečaka, ki ns njegovo prigovarjanje trobi po noči po vasi k požaru. Joža je svoj prvi odrski krst doživel z največjim uspehom, tako v igranju, kakor tudi v pevskem oziru. S svojim lepim in sočnim tenorjem je močno dvignil po- tek igro, zato je doživljal pravcati orkan ovacij ter je moral svoje arije ponoviti. Ljubka je bila tudi Helena, hčerka Erae-stine, s. Lidije Deisingerjeve, ki je bila igralsko odlična, ter je bila ta vloga ena njenih najboljših, žal, da je biia v pevskem ozira nekoliko prešibka, kar gre nekoliko tudi na račun prehlada. Sicer pa je s. Lidija pokazala vse svoje igralske zmožnosti, njen nastop, lepa izgovarjava, okusna toaleta, so napravili kar najboljši vtis. Obilo zabave in smeha je prinesel na oder Sigmund Mlinar, brata Pačita, ki je vso vlogo rešil nad vse častno ter je zlasti ugajal v sceni med dekleti, ki se iz njega norčujejo, češ, da ga bodo vsa deJdeta potegnila za nos, če bo tako boječ in pa neroden. Imeniten je bil po svoji stari navadi Potočnik, župan in kmet brata Ambroža, ki je kot nalašč za take vloge. Njegov prikupen nastop ki odlična masira sta vzbujala vedno veselost ter je dosego! visok, ko se zaljubi v Erne-sttino, jo vzame za ženo, ki končno blagoslovit« zakonsko zvezo med. Heleno in Jo&etom, Naša pridna in požrtvovalna igralka a Bioca Tbalerjeva je tudi pri tej predstavi v vlogi Emilije Kamškove, Heline prijateljice, pokazala vse svoje zmožnosti. Igralski in pevski je dosegla popom uspeh ob velikem navdušenju pri duetu z br. Pači tom pri odprti sceni. Ostale vloge: nočni čuvaj br. Podlog ar ja, stražnik br. Trpina in načelnik gasilcev br. Bruna Prebila so bile sicer manjše, vendar pa prav dobro podane, enako so bile dobre skupine fantov, deklet in gasilcev, ki so prinesli na oder mnogo živahnosti in veselja Nadvse pa sta ugajala oba zbora, tako ženski kakor moški, zlasti fantje z Jože tom na čelu so pri podoknici Lončki doživeli pravi triumf ter so morali svojo podoknico ponoviti, kar je nemala zasluga dirigenta br. Kem-ca, ki je s svojim orkestrom odlično pripomogel do tako lepega uspeha. Sceoe-rija je bila v prvem in drugem dejanju sicer preprosta, vendar okusna, d očim je bila kmečka soba t tretjem dejanju preveč zusts in prazna ter kulise slabo pritrjene, kar se mora pri reprizi popraviti. Razsvetljava je bila dobra, odmori dokaj kratki. Vsekakor pa je občinstvo sprejelo spevoigro s toplim priznanjem in ni štedik) z močnim aplavzom, kar je znak, da mu je segla do srca. Spevoigro bodo ponovili 10. marca L L Viškernu Sokolu k uspehu naše iskrene čestitke! —at. Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Masarykova proslava v Kranju Predavanje Češkoslovaškega konzula o legijonarjih v svetovni vojni Kranj, 25. februarja. V soboto se je mudil v Kranju češkoslovaški konsul g. ina*. Josip ftevčik iz Ljubljane. Gospod konzul je nas stari znanec in prijatelj, ki ga vedno veseli sprejmemo. Popoldne je nadzoroval tečaj češkega jezika, ki ga prireja JO liga v Kranju in ki ga vodi vzorno in z vzgojiteljsko ljubeznijo ga. Božena Cermakova. Konzul g. ing. nevčik je pohvalil lep napredek tečajnkov; zlasti so se odlikovali gojenci, ki jih je Jč liga poslala men počitnicami na češkoslovaško. Ob tem vidnem uspehu se je odločil odbor kranjske Jč lige, da bo tudi letos omogoči] nekaterim marljivim tečajnikom bivanje v bratski republiki. Zvečer so priredila društva: Jč liga, Sokolsko društvo in Češka beseda proslavo 85 letnice rojstva predsednika CSR dr. Tomaža Masarvka. Vsakoletna Masarvkova proslava je pokazala, da so se med našimi Cehoslovaki in meščani ustvarile vezi, ki so zbližale oba bratska naroda Proslave so se udeležili s reski načelnik g. dr. Prane Ogrin, župan g. Ciril Pire, orožniškl major g. Osmanagič Čamil, kapetan I. kl. g. Košta Milutinović, predstavnika naše industrije generalni direktor Jugočeške g. Maks Horowitz in tovarnar g. Heller Ar-tur. Gimnazijska dvorana, ki je bila primerno okrašena, je bila popolnoma zasedena. Vidi se, da se naši meščani zavedajo svoje kulturne dolžnosti do bratov Cehoslo-1 vakov; med kranjskimi Cehoslovaki je tudi mnogo rab zavednih in delovnih mož, mnogo pa je tudi mlačnežev, ki se proslave niso udeležili, dasi bi pričakovali, da bi sc vsaj Masarvkove proslave vsi udeležili. Za uvod je zaigral kranjski sokolski orkester pod vodstvom br. Albina Fakina lep venec češkoslovaških narodnih pesmi. Nato je pozdravil g. konzula in zbrane v imenu vseh treh prirediteljskih društev direktor g. dr. Simon Dolar. Povdaril j«, da praznujemo 86 letnico največjega Četi oslov ak a. velikega Slovana in najpleme-nitejšega Evrope a. Naše Masarvkove proslave so vsako leto bolj prisrčne, ker se vedno bolj zavedamo visoke vrednosti svobode. Konzul g ing. Sevčik je nato v kratkem, a preglednem orisu podal življenjepis dr. Masarvka, pokazal je tudi nekaj novih, zanimivih slik iz Masarvkove mladosti. Sokolski zbor je zapel obe državni himni. G. konzul je nato predaval obsežno in zanimivo o delu češkoslovaških legij na ruski in drugih frontah ter o njihovem povratku v domovino. Vzorno predavanje so pojasnjevale izvrstne skioptične slike. Masarvkova proslava je bila najlepši znak. kako pomembno in potrebno je skupno složno delo med našimi in Češkoslovaškimi prebivalci Kranja. | Zvočni kino Dvor | TeL 27-30 Samo se danes senzacijonalni film divjega zapada. Ken May-nard kot junak prerije v filmu Pravica prerije Senzacija! Senzacija! Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Iz Celja —c Regulacija Sušnice. Mestna občina je začela že lani regulirati potok Sus-nico. Sedaj kopljejo delavci novo strugo od Glaiije proti Savi do mestne meje. Okoliška občina pa bo regulirala Sušnico od mestne meje do Ostrožnega. To delo se bo pričelo že v prihodnjih dneh. S tem bo »opet omogočen zaslužek nekaterim brezposelnim. —c O sedanjem stanju denarne krize bo predaval znan; finančni strokovnak g. dr. Stanko Dapajae is Ljubljane dre vi ob osmih na Ljudskem vseučaliscu. Priporočamo občinstvu, da se v čim večjem številu udeleži tega zanimivega predavanja. Tudi Združenje trgovcev za mesto Oelje opozarja svoje člane na to predavanje. —c 8K Olimp : SK Trbocvlje 3:0 (2:0). V nedeljo je bila otvorjena pomladanska nogometna sezona v Celju. SK Olimp je odigraj na svojem igrišču v Geberju prijateljsko tekmo s SK Trbovljami ln zasluženo omagal v razmerju 3:0 (2:0). Olimp je nudil zadovoljivo kombinatorno igro ln je bil skoro ves čas v lahki premoči. Gostje is Trbovelj so Igrali nepovezano ln dokaj primitivno. Zlasti vratar in ožja obramba sta bila nesigurna. Olimp je zabit gete v 8. m 27. minuti prvega ter v 20. minuti dragega polčasa Koti 11.2 za Olimp. Tekmo je sodil g. Vebte v splošnem zadovoljivo. Na igrišču se je zbralo okrog 260 gledalcev. | Zvočni kino Ideal Samo se danes vesela opereta z MAGDO SCHNEIDER v filmu Dunajsko dekle Predstave danes ob 4., 7. in «14 uri zvečer Naše gledališče Drama. Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 25.: zaprto. Torek, 25.: zaprto. Sreda. 27.: Vihar v kozarcu. C Četrtek, 28.: Blodnji ognjL B. Petek, 29.: ob 15. uri Vihar v kozarcu. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din. * V sredo, dne 27. t. m., se igra Bruno Frankova komedija »Vihar v kozarcu«. Igra ima slovstveno vrednost in je polna fines, ki spominjajo na mlade povojne francoske avtorje. Zasedba je premierska. Režiser: g. Fr. Lipah. Predstava je za red G V petek dne 1. marca se vrši v drami dijaška predstava Bruno Frankove komedije »Vihar v kozarcu« po znižanih cenah od 5 do 14 Din. Dijaštvo opozarjamo na to veselo, a poučno zgodbo, ki rise razliko med teoretičnim in praktičnim socialnim mišljenjem na najbolj zabaven način. V proslava 25 letnega jubileja uspešnega delovanja režiserja in igralca g. Milana Skrbinska, se bo vršila 16. marca premiera Shakespearejeve igre »Beneški trgovec« v Ciril Debevčevi režiji. Jubilant bo igral vlogo žida Shviocka. Opera Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 25.: zaprto. Torek, 26.: Netopir. A-Sreda, 27.: Dorica ple«e. Red Sreda Četrtek, 28.: Mignon. Red Četrtek. ★ V torek dne 26. t. m. ponove v operi Straussovo opereto »Netopir« za red A. Johann Strauss. imenovan »Kralj valčka«. je ustvaril z opereto »Netopir«, klasično delo, polno prekipevajoče veselosti in muzikalnih fines, ki očarajo poslušalca vedno znova. V glavnih vlogah dame: Oberwalderjeva in Ribičeva, ter gg. Go-stič, Franci, Peček, Janko in Zupan. Na pustno soboto bo premiera velike operete »Zdaj vam eno zaigram«, ki se naslanja vsebinsko na Nestrovcvo burko »Danes bomo tiči«. Muzikalno jc pravi biser dobre in solidne glasbe Johanna in Josefa Straussa. Operetno režira g. prof. Sest, muzikalno vodstvo pa je v rokah dr. Svare. iSe^ftieo KOLEDAR. Danes: Ponedeljek. 25. februarja katoličani: Valburga. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesem aa Volga Kino Ideal: Dunajsko dekle. Kino Dvor: Pravica prerije. ZKD: »Kubanske ljubavne pesmU ofc 14.15 v Matici. Kino slika: Bskimo. Rdeči križ pododbor za mesto Ljub4>a na, občni »bor ob 18. v dvoran! OUZD. Društvo prijateljev Slovenskih goric, občni zbor ob 30. v vrtni dvorani Zvezde. III. javna produkcija gojencev državnega k observatorija ob 18.*© v Fllbarmo ndčni dvorani. Ljudska univerza, predavanje dr. Fran ca Vebra ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Ptccoa, Trrseva cesta f». Hočevar, Celovška cesta 6£, Oartas, Moste, Zaloška cesta. PBEDE! PRIDE! največje Johann Straoasovo delo ROŽE Z JUGA Požar pri Makolah Poljčane, 24. februarja. V četrtek zvečer je nenadno izbruhnil požar v M os tečnem pri Makolah. Domačija PUberaka Vinka je postala žrtev pobesnelega elementa, predao so se domači prav zavedali. Zgorelo jim je prav vse, komaj so resili živino in pa golo življenje. Ogenj je izbruhnil najprej v drvarnici. Plamen je sinil dalje na pod, tu užgal s slamo krit hlev ter stanovanjsko niso. V trenutku je bilo vse v velikanskem plamenu in kmalu je zgorelo vse, razen živine: pohištvo, obleka, živež, seno, vozovi in poljedelsko orodje. Ogenj se je zelo hitro razširil, čeprav so sosedje, ki so opazili ne« srečo takoj prihiteli na pomoč. Podpihoval ga je močan veter, ki je nosil ogorke daleč naokrog in je bila velika nevarnost tudi za druge hiše Zato se je vnela že sosedova drvarnica in zgorela ter bi bilo tudi po Brglezovi nisi, da niso tedaj prispeli ptujski gasilci, ki se jim je posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Prišli so po srečnem naključju. Vračali so se od nekega požara, ko jih je z daljave opozoril nenadno velikanski svit požara. Usmerili so gasilski avto na kraj ognja, kamor so prispeli po 40 km dolgi vožnji. Ker je v bližini primanjkovalo vode, so morali položiti 300 m dolge cevi do potoka Ložnice. Po 3 urnem napornem delu so ogenj zadušili in tako preprečili Še večjo nesrečo. Pomagali so kolikor se je dalo tudi nekateri gasilci nedavno ustanovljene makolske čete. ki pa žal Se nima orodja. Skoda pri Plibrsku znaša okrog 60.000 Din, pri Brglezu pa okrog 3000. Zavarovan Je bil prvi za 27.500 Din. Orožniki so požiga!cu že na sledi. Ogorčena markiza Znamenita lepotica markiza d'Ivan Rey se težko prilagodeva moderni >ne-prisiljenoeti« svojih španskih rojakov. Ko je nekega dne odhajala z doma, je poklicali pred palačo avtotaksi in sedla vanj. — No, ali se popeljemo, državljanka? — je dejal šofer. Ogorčena markiza je skočila is avtomobila in zaklicala: — Vi k vragu, jaz pa v drugem avtu. Kopnite domaČe blago! •tev. 40 »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. februarja 1935 Stran t. TELEFON 21-24 Danes ob 4. in 9>4 ari zvečer najnovejši originalni ruski muzikalni velefilm (Pesem na (Vc1& ELITNI KINO MATICA V glavnih vlogah: M. VIKTOROV J. ZEJMO G AR D IN in TENJIN Rezija: M. Donskij, V. Legošin Glasba: G. Lobačev. DNEVNE VESTI — Na predlog g. ministra prosvete je dne 21. t. m. g. minister financ podpisal pravilnik o Centralnem penzijskem fondu igralskega oeobja gledališč kr. Jugoslavije. — Za naše izvoznike v Francijo. Uvoz jajc, fižola, zaklane perutnine, sira, čebu« le in svežega ovčjega mesa iz Jugoslavije je kontengiran. Francoski uvozniki dobijo od pristojne francoske oblasti uvozno dovoljenje samo v okviru določenib kontingentov. Zbornica za TOI v Ljubljani ima seznam francoskih uvoznikov, ki so dobili uvozna dovoljenja za uvoz navedenega blaga v I. tromesečjiu. — Za pust vam je pripravila ilustrirana tedenska revija >NA5 VAL« veselo presenečenje. Viktor Pirnat je prispeval veselo reportažo o Priemukcih, ki bo dobrodošla tudi v raznih krožkih, ker se jo da sijajno prednašati. Manica Komanova . je prispevala spomine na pustne običaje, nadaljuje se Sel Catinljev roman »Emilio Berenini«, Radijska tehnika, tečaj za nemščino, modne skice in vesti, čudovite celostranske slike krasijo to izredno priljubljeno revijo za radio, gledališče, sport in modo, ki izhaja vsak petek v Ljubljani in prinaša na 12 straneh pregledno urejene programe vseh važnih oddajnih postaj in izvlečke oper, operet , zvočnih iger, koncertov in športnih reportaž celega tedna. Zahtevajte še danes brezplačno in brezob vezno na ogled eno številko tega našega najbolj pestrega in najcenejšega slovenskega tednika. Pišite na naslov: Radijska revija »NAS vTA£,c, LJubljana, — Nesreča na Vrgorskom jezeru. Pred nekaj dneva so se na primitivnem splavu peljali kmetje Jožo in Mara šaljrinovdč ter Jožo Brceg in Ante Dropulflć is Grusina. Sredi vode se je splav nenadoma prevrnil in vsi so padli v vodo. Njihove krike sicer slišal nekn seljak, kl je bil na lovu, ker pa je bil temna noč, jih ni videl in tudi je bil prepričan, da pojejo. Dragega dne so našla ljudje razbit splav, a o ljudeh ni bilo ne duha ne sluha. Iskali so po jezeru, naposled so pa potegnili troje trupel iz vode, a truplo Josipa šaljinovl-ča so potegnili is vode seie v soboto. — Nesreča je tem hujša, ker so imeli vsi ponesrečenci rodbine. Dropuljič je imel ženo in troje otrok, Krče j je zapustil ženo in staro mater, Saijovđć ženo in troje otrok, Mara šaljđnovič pa bđ se bila prav te dni poročila. — Razpis osnutka za plakat obrtniške razstave DJO v Ljubljani 1935. Interesenti, dvignite pogoje v pisarni Društva Jugo-slovenskih obrtnikov xa dravsko banovino v Ljubljani, Rimska cesta 19! Nagrade so: I. 300 Din, II. 200 Din, WL 100 Din. — Tudi socijalisti se pripravljajo na volitve. Socialistični listi objavljajo vo-litveni proglas. Nosilec liste še ni določen, najbrž bo živko Topalovič Ht Beograda ali J. Petejan ta Maribora. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenelce prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaaka izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenel ca zlasti koristno izkaze pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Iz Ljubljane —!; Ban g. dr. Dinko Puc, pokrovitelj obrtniške razstave v DJO v Ljubljani 1935. Posebna deputacija Društva Jaagosloveu-skih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Ljubljana mesto m Ljubljana vn šaaka, je poselila v soboto g. ban« in ga seznanila z namenom obrtničke razstave v L.„-u bljani ter pripravah, ki se za njo vrše. Deputacija je g. bana prosila za pokroviteljstvo, ki ga Je blagohotno sprejel ter obljubil tej prireditvi svojo naklonjenost ln podporo. Razstav, odbor je sklenili, da se razstava otvori 29. junija ter konča 14. julija t L V interesa ljubljanskega obrtništva je, da se čim prej prijavi za razstavo, ker je število prijavi jen cev že visoko, da bo mogoče razstavnem« odboru upoštevati vse prijavljence in teme primerno oddellti razstavni prostor. Prijave sprejema: pisarna DJO, Rimska cesta 19, tajnik razstavnega odbora Ivan Mihelčič, LJubljana, Borštnikov trg 1 in predsednik podružnice DJO, LJubljana, VII šiška, g. Kristan Franjo, čevljarski mojster, Celovška cesta 83, kjer dobe interesenti tudi vsa nadaljnja pojasnila. — —j j Ljudska univerza v Ljubljani. Unrfv. prof. dr. Veber France bo predaval drevi o dušeslovnih osnovah nacdjonalne miselnosti v dvorani Delavske zbornice. Pričetek ob 20 Vstop prost. — Novo poslopje banske uprave. Te dni je ban 6T. Dinko Puc podpisal odlok glede gradbe novega poslopja kr. banske uprave v Ljubljani. Osnovna misel gre za tem. da se združijo vsi banovinski uradi v enem kompleksu. Misel je dal prof. Plečnik, vse načrte bo pa podrobno izvedel tehnični oddelek banske uprave in je delo poverjeno in«, ćerniven. —Ij Dobro s koristnim združi, kdor poseti na pustno soboto veliko dobrodelno akademijo mestne občine ljubljanske. Zabavni spored je tako obsežen in pester, da bo prav gotovo prišel na račun vsakdo. Večer se vrSi celotna t koncertni obHkl, 99 deloma pa pri pogrnjenih mizah. Darovana vina Iz najboljših ljubljanskih kleti in bogato obložen bufet naših najrenomiranej-šin tvrdk bosta nudila okrepčilo posetni-kom, potem pa izdatno pomoč hrezposei-nLm in drugim potrebe vrednim po mestni socialni akciji, v katere prid je ta pustna, sobotna prireditev. Sedeži v Matični knjigarni. —lj Ova datuma naj si zapomni vsak, ki se zanima za naše koncertno življenje: Simfonične skladbe se bodo izvajale 8. marca v počastitev 8oletniče rojstva češ-koslov. prezidenta T. Masarvka, narodna pesem pa 6e bo pela dne 11. marca kot uvod v jubilejno leto družbe sv. Cirila in Metoda. Oba koncerta priredi Glasbena Matica ljubljanska. Predprodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice. Podrobnosti javimo pravočasno. —Jj Drevi ob pol 7. uri nastopijo na 'III. javni produkciji državnega konzervatorija ljubljanskega gojenci solopevskega oddelka iz šole prof. župevca in prof. Wisting-hausnove, klavirskega oddelka prof. gker-janca. violinskega oddelka prof. šlaisa in. Iz oddelka za inštrumente dr. Launa in prof. Leskovca. Izbran spored, dobro izvajanje priporočata obisk te produkcije. — Spored stane 2 Din in na podlagi sporeda je vstop prost. Dobi se v Matični knjigarni pred koncertom v vežn FIFharmo-uične družbe. NAJBOLJŠA SMUKA te ne veseli, če te muči kašelj ali prehlad. Zato uporabljaj stalno Mr. Bahovčeve iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki delujejo zoper kašelj in hripavost, desinfici-rajo usta in grlo, ti preženejo žejo in oživljajo utrujeni organizem. Originalni zavitki po Din 3.— in 5.— v apotekah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. —lj Zlatko Balokovič, naš prvi in naj večji sodobni violinist, je koncertiral po vsem svetu in je imel povsod najlepše kritike. List Evening Post v Newyorku piše o njem: Igra z izredno lepim tonom, njegova intonacija je brezhibna, muzikalni in umetniški okus prvovrsten. Vreden Je, da zasede mesto med največjimi umetniki sveta. Podobno tudi drugi listi. Po daljeem presledku priredi prvi koncert v Ljubljani v petek dne 1. marca t. 1. ob 20. uri v unjonaki dvoranL Ker je to edini njegov koncert v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo na petek 1. marca. — Sede« v predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —ij Prodavanje ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. V sredo dne 27. L m. ob 19. uri bo predaval nadinšpektor g. F. Gombač v mineraloškem institutu na univerzi o izbiri primernih hruškinih, jabolčnih, bres k vinih, iuarelionih ter trtnih namiznih sort za vrtove in obzidne špalirje v ljubljanskih vrtovih. Dalje o spomladanskem obrezovanju ln negovanju, v kolikor se bo dalo to v sobi praktično pokazati. Vstop prost. —lj Opečen otrok. Komaj leto star sinček tovarniške delavke iz Hras Franc Bizjak je sinoči prevrnil nase lonec vrele kave in dobil hude opekline na nogah in rokah. Otročička so morali nemudoma prenesti v splošno bolnico. — Rdeči kriz, pododbor LJubljana, ima danes ob 18. uri občni zbor v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti, članstvo vabljeno. — Sadjarjem in vrtnarjem je Šentjakobska knjižnica kupila toliko najboljših in najlepših knjig najznamenitejših nemških avtorjev, da ji tudi naši prijatelji sadjarstva, zelenjave in cvetlic morajo biti hvaležni za res veliko podporo. Poleg slavne Bottnerjeve vrtne knjige za začetnike, kjer pa tudi izkušen strokovnjak dobi še marsikaj novega, dobite v Šentjakobski knjižnici tudi nič manj znamenito Christ-Lokasovo vrtno knjigo, kjer je v obeh obdelano tudi sadjarstvo, zelenjava in cvetlice, prav mnogo je pa tudi v Trenklejevf knjigi o cvetličnih vrtovih, negi cvetlic in vzgoji sadnih spali rje v na de-želL Več dobe prijatelji vrtov v monografijah o astrah, križan temah, čudovitih ostroAnikin, dalijah, i risih, kaktejah in sukni entah. vrtnicah, peonijah, floksih, pri-mulah, trajnicah, rododendrih, vrtnih lilijah, saj je ljubiteljem na razpolago o vsaki naštetih cvetlic vsaj po eno delo, poleg tega pa tudi krasne knjige o praktični vzgoji m negi rastlin v sobi, poučnih fm> prehodih po vrtu, o vzgoji okrasnih rastmi, o boleznih in sovražnikih zelenjave, o dandanašnji sreči na vrtu, o dobičkonosnem siljenju zelenjave z malimi sredstvi, a tudi o vrtovih pri malih hišicah za letovanje ter sploh knjige, kako si uredimo vrt. de več knjig pa dobi sadjar, predvsem pa sloviti Lucasov priročnik sadjarstva, manjše Blasenjevo delo o praktičnem sadjarstvu, Heberieinovi knjigi o oblikovanju dreves ter o grmičastem sadju in jagodič-ju ter tudi o okuhavanju sadja, Lustnerje-vo knjigo o boleznih in sovražnikih sadnega drevja, Jagodičja i. dr., Metasnerjeva navodila, kako iz raznih jagod pripravljamo vino. Poenlckejer -Zakaj?« in >Zato!« pri vzgoji pritlikavcev, Rnossovo učno knjigo o sadjereji, Schaalovo Sadno knjigo, Schenenberfrovo delo o rasti in rodovitnosti pritličnih sadnih dreves, Trenkle- jevo knjigo o sodobni vzgoji breskev v pridobitne namene ln na malem vrtu ter l Wlnkelmannovo delo o jagodičju, a prijateljem planin je Schacht opisal cvetlice ' v Alpah. Vse knjige so seveda ilustrirane, nekatere pa tudi luksuzno ln tudi v barvah, da vsakdo, kdor tako knjigo dobi v roke in jo prečita, mora dobiti veselje do vrta in sadjarstva Le pridno posezite po teh koristnih delih, saj Šentjakobska knjižnica naroči sproti vse najvažnejše, kar izide. —Domnom«, Trzin bo vp rizo ril PetrovČičev x>Mrakt, Mengeš »Roža ob potic, Domžale Cankarjeve »Hlapce« in Moravče Finžgarjevo >Verigo«. Okrožni prosvetni dan bo 14. aprila v Mengšu, na katerem bodo nastopila okrožna društva s pevskimi, dramskimi, godbenimi točkami, recitacijami in deklamacijami. Na konferenci je bil določen tudi osnutek programa, ki je zelo pester in bogat, ter bo prosvetni dan nudil vsem posetnikom prav lep užitek. Pri volitvah okrožnega prosvetarja je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji prosvetar br. Jože Seršen in za tajnika br. Venturini Oskar z Doba. V imenu župnega prosvetnega odbora je nato poročal br. Janez Horvat, ki je v svojem govoru razvil delovni program za tekoče leto, ki bo obsegal izvedbe župnega prosvetnega dneva 12. maja na Taboru, župni prosvetni tečaj, dramske tekme v jeseni, lutkovni in dramski tečaj, ter enodnevne administrativne tečaje po okrožjih za društvene funkcijo-narje z idejnimi sokolskimi predavanji. Obširno je nato br. Horvat poročal o sokolskem tisku, priporočal naročanje in točno plačevanje sokolskih listov, o Sokolskem vestniku žup dravske banovine, ki bo pričel izhajati v najkrajšem času v Ljubljani. Vsi navzoči bratje so z navdušenjem pozdravili to akcijo in obljubili čim bolj razširiti prepotrebno medžupno glasbo. Po poročilu župnega delegata se je razvila stvarna debata ter je bilo storjenih več umestnih predlogov, ki jih bo skušal 2PO Čim prej uresničiti. Soglasno je bil sprejet predlog, da se osnuje pri Župi izposojevalnica kostumov in ustanovi dramska knjižnica ki bo dajala igre na razpolago vsem župnim edinicam. Za izobrazbo dramskih igralcev in režiserjev se bo vršil 24. in 25. marca v Domžalah dvodnevni dramski tečaj, kjer bodo predavali bratje Jaka Spi-car. Drago Pogorelec, Pero Skerlj in Emil Navinšek. Opozarjamo že danes vse okrožne edinice, da se tega koristnega tečaja udeležijo v čim večjem številu. Glede sokolskih predavanj je bilo soglasno sklenjeno, ~ds se bo naprosilo sokolsko župo, da bi poslala na deželo svoje predavatelje, ki bodo sokolsko članstvo in ostalo javnost leu. Štetje obiskovalci-v grobov o vseh svetih zaradi slabega vn-nu-na al bilo za dovoljivo. Prodanih je bilo več tisoč rax glednic in kolkov. V septembra sta po družnk'1 pristopili k skupnemu narodno obrambnemu odboru. — članov je 12.".. članic pa 12'2. O ženski podružnici je poro čala tajnica trde. Carga. Blagajniško poročilo, ki i;a je podal k Ko«, izkazuje I>in dohodkov in enn ko izdatkov. Za predsednika moške podružnice je bil izvoljen upravitelj g. Bučar. Odbor ženske podružnice je bil ponovno soglasne Izvoljen s predsednico gospo Leopoldini Hamrlovo na čelu. Pri raznoterostih je bilo stavljenih nekaj koristnih predlogov, med drugimi, d:i skuša glavni odbor CMD organizirati »vr> je postojanke tudi na Jugu naše držav« zla6ti v Beogradu, Novem Sadu. Sarajevu ZagTehu ln poživiti tudi podružnico v Spi tu. — Razen tega je treba začeti s sist«-matičnim propagandnim delom med nas in narodom za ogroženo našo mejo, dalje ju troba materijalno podpreti ogrožene na.-, kmetije na naših mejah, da ne padej« tujcu v roke, in posvečati večje zanimanje ogroženi naši mladini v slovenskem Korotanu. seznanila s sokolsko idejo in njenimi nalogami za narod in državo. Vse okrožne edinice morajo tudi kar najsvečanejše proslaviti 85 letnico rojstva prezidenta bratske ČSR T. G Masarvka v času od 7. do 24. marca t. 1. po svojih lokalnih prilikah. Okrožni načelnik br. Vidmar je pozdravil brate prosvetarje in priporočal čim tesnejše in složno sodelovanje v korist sokolske misli. Okrožni prosvetar br. Seršen se je ponovno zahvalil vsem udeležencem za stvarno debato ln zaključil ob 12. uspelo sokolsko zborovanje. Zdravo: ~-at. Sreda. 27. februarja. 12.00: Ti prešmentam citre I plošče! Ziehrer: To nam je že v krvi, Barve: M« kaplar, Fux: živeli: siiss: parada strt že, Eilenberg: Parada straže, Dicker: Pe pelka gre na svatbo, Peaecbel: Planika, Abt: Kjer planinske rožici oveto, St* 1/ Chanteclair, Vries: Nockereien ll.oti: po ročila. 13.00: Čas, baletna godba ua pl ščah: Od bajke do bajke (Nedbal). Luij; ni? Egiptovski balet, Poncholli: Ples ur. Meverbeer: Vražji Robert, R Strause: Žlahtni meščan. 18.00: Plošče po željah 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Pre-zolj). 19.00: Sokolsko smučanje (Duš:i:j Podgornik). 19.20: Ćas, jedilni list, pro gram za četrtek. 19.30: Nacionalna ura: Zgodo v. sloga našega naroda (prof. Pop<> Vič iz Beograda). 20.00: Klavirski konceri prof. Viktorja Urbančiča iz Graza: Nebu> sy: Mouvement. Ondine, Feux d'artifice. Ka vel: Sonatlne, Welnberger: 3 preludia i fuge iz zbirke »Rvtin«, Urbančič: Son« tina, Tajčevič: 7 balkanskih igara 20.4.".: Fantje na vasi. 21.30; Triglav, šramel kvintet. 22.15: Cas. poročila. 22.30: Slo venska umetna pesem na ploščah: Pavčlč: Ciciban, Hajdrih: Morje Adrijansko. Vil har: Mornar, 6vara: feivilja. Savin: Svetla noč, Lajovlc: Zacvela Je roža, Kogoj: Istrski motiv. 23.00: Esperanto. četrtek, 28. februarja. 12.00: Veliki simfonični orkestri um ploščah; J. Strauss: Pomladni zvoki, sini. ork. iz Bostona, Dunajska kri, sim. ork. iz Bostona; Bach: Tokata in fuga, sim o.-k. iz Filadelfije; Wagner: Tristan in Izolda. sim. ork. iz San Francisea; Verd;: Moč usode, sim. ork. iz Milana; Smetana: Ma vlast, ork. češ. filharmonije; Schmitt: Dunajska rapsodija, ork koncertnega drn štva Lamoureux. 12.50: Poročila: 13.00: ćas, kupleti in vesele pesmi na ploščah: Bučar: No, vidite, saj zdaj pa gre. In že zbežim; Parma: Ti si sladko zlato vince. Sezidal sem si vintki hram; Svikaršlč: Sontre pojd sontr sm sama, Jas mam tri lubice; Mol: Narodne napitnioe. Bublieki. Kazaška koračnica. Mati zakliče. Po Gorenjskem po Kranjskem« En, dva, tri. So lovej; Pircher; Pojd4 v planino, Planča-rica 18.00: Polka je ukazana (plošče): zužemberska polka. Ven pa pot, Fahr-bach; Dijaški pozdrav, Zdravica; Strauss: Pevčeva radost. Ognjeni doh. 18.12: Smu-ška ura ljublj slmskosport. pod« a veza 18.50: Srbohrvaščina (dr. Mirko Kopel). 19.20: Čas, jedilni Hst. program za petek 19.80: Nacionalna ura, politični preglel (g. Denlč iz Beograda). 20.00: Prenos Iz Beograda. 22 00: Cas, poročila. 22.15: Ka dftjskt orkester; >SLO VSN8K1 lf A ROD«, dne 25. februarja 1935 Stev. 4f) Georgij siln: Počasna smrt Roman. PREBIVALCI SEDMIH BELIH HM. Zgodaj zjutraj, ob aolncnom vzhodu, se je pojavil na dvorišču doktor Turke-jev. Spali so se stanovalci sedmih belih hiš, ki niso nikoli izgubile svoje krasne bele barve. Samo kozlovska družina se je osamljena potikala okrog vrta, najbrž z namenom vtihotapiti se nanj, a pes Sultan je zaspano pokazal zobe in hitel Sergeju Pavloviču naproti, čim ga je zagledal. Danes ob petih popoldne se odpelje Serge j Pavlovic v mesto k ženi in hčerki. Od minulega ponedeljka ju ni videL 2ena se bo zopet bala, da bi strašna bolezen ne prišla v hišo. Prisili ga okopati se v vodi s sublimatom ter obleci sveže parilo in drugo obleko in šele potem ga bo postila v jedilnico ali spalnico. Nima rada njegovega dela, njega samega pa smatra za fanatika. Kakor vedno bo Sergej Pavlovic molče izpolnil vse njene zahteve, a jutri ji bo zopet omenil preselitev iz mesta tja v tisto malo naselbino, v stepo, potem bo pa gledal v tla. In žena mu zopet poreče, da je »norec*, a on se zopet vrne sam v svojo službo. Doktor se je bil že privadil misli, da ni upanja na preselitev družine, kakor se je bil privadil svojemu delu v tej naselbini, ki se že samo ob njenem imenu zgroze tudi najpogunrnejši ljudje. Za doktorjem Turke j evim je vstala Lidija Petrovna. Ustavila se je mimogrede ob zelenju na verandi, ki je bila še mokra po nočnem dežju, popravila je odtrgane girlande ovijalk in odšla na dvorišče. Doktor Turkejev je obrnil svojo ostro bradico tja, kjer je stalo dekle, in se ozrl na njen zaspani obraz, rekoč: — No, dušica, kako to, da ste prespali tako krasno jutro? To vam je bil solnčni vzhod, da nikoh" tega. Vi pa spite! Zaslužili bi... Lidija Petrovna se je razveselila, da je zdravnik dobre volje in pobožala je Sultana, ki je bil pritekel k nji. — A vaša tovarišica še smrči? No, — je dejal po kratkem razmišljanju, — če bosta tako spali, ne bo iz vaju nikoli zdravnikov kakor se spodobi Seveda ne, vaša Vera Maksimovna še svoj dan ni videla poštenega solnčnega vzhoda in ga tudi ne želi videti. To, dušica, ni prav... Lidija Petrovna in Vera Maksimovna sta delali kot laiborantki v laboratoriju. Obe sta bili pred letom dni dovršili medicinski zavod in si iz lastne pobude izbrali delo v mali naselbini, ležeči v tej od sveta ločeni stepi. Toda tožilo se jima je po mestu, po gledališčih, po znancih in prijateljih, a radijski koncerti, ki sta jih poslušali vsak večer v svoji sobici, ju niso mogli potolažiti, kakor nista našli utehe v ročnem delu, v knjigah in pismih, prihajajočih enkrat na teden iz mesta. Toda bili sta mladi. Čut dolžnosti in radovednosti je premagal vse drugo. Lidija Petrovna je oboževala doktor- ja Turke jeva prav tate, jo otroci odrasle. Srečna je bila, kadar je sam govoril z njo. Smatrala ga je sa največjega mojstra v njegovem delu in v vsem, kar je govoril, je iskala skrivnosten pomen, ki nanj nikoli ni mogla takoj najti primernega odgovora. In zato je prišla vedno v zadrego. — Veste kaj, odpeljite se danes s menoj v mesto, če hočete, — je dejal doktor Turkejev. — Z veseljem, Sergej Pavlovic... In ni vedela, o čem naj še govori. Pomagal ji je s svojim prihodom Py-hačev. Njegova petinštiridesetletna plešasta glava se je lesketala na solncu, oči so se smehljale. Glede na svoj položaj upravitelja gospodarstva, ki je odgovoren za letino, je bil Pvhacev bolj kakor kdorkoli navdušen nad tem, da je divjala ponoči nevihta. Krasno jutro ga ni niti najmanj zanimalo, Njemu je bila pri srcu samo pšenica, ki si je po dežju opomogla, čez dobrih deset dni jo bodo že lahko poželi. Samo nekaj ga je skrbelo — ali bo imel za žetev dovolj ljudi. Popravil si je pas na okroglem trebuščku in pobožal Sultana, ki je bil že skrbno ovohal njegovo belo obleko. — Ta mrcina je zapodila ovna nekam v oves. Oven se še ni vrnil. Kaj neki ga je prijelo, da je silil vanj... Malo pošalil se je... Kje je oven, mrcina grda? Sultan je ponižno vtaknil gobec v Py-hačevo roko in mu s tem namignil, da ga včerajšnja prigoda z ovnom sploh ne zanima, — Po grbi mu jih dajte, — je svetoval zdravnik. — Pustimo ga, — je menil Pvhačev dobrodušno, — oven se bo že našel. Četrti je prišel na dvorišče lekarnar KI očkov. Kakor vedno, je bil zamišljen, za solnce in za nebo se ni zmenil, in sicer zato ne, ker je smatral lekarno za nujno breme, M mu ga je naprtila usoda kdove zakaj. V svoji »kuhinji« je videl strupeno knjigo, ki je bila že tisočkrat precrtana, ki jo zna človek že na pamet, pa jo vendar mora citati vedno znova, vsak dan, Treba jo je čitati, — ker daje kruh. Da, prepelica... to je nekaj drugega... Te imajo bodočnost. Te niso maže in mešanice, to ni kakor mučiti se s smrdljivimi tekočinami, to je pot k neprestanim in povsem izrednim uspehom. Skratka, to je problem. Prepelicjji problem je obstojal v tem, da je znal KI očkov posnemati prepelice. Sedeč z napeto mrežo v prosu je pedpe-dikal tako spretno, tako imenitno je posnemal ptičji glas, da se je dal zapeljati v zmoto celo Tomilin, zdravniški pomočnik in vnet posnemalec KI očkova. In ptice so se zbirale na to pedpedtkanje kakor omameljene ter se lovile v nastavljeno mrežo. Tam v prosu je nemara Kločkovu šinila v glavo tudi misel, napraviti iz naselbine »prepelicje sovjetsko gospodarstvo«. Zasnoval je celo poseben načrt, ki se je v njem računalo z inkubatorji, s križanjem ptičjih vrst, z izvozom, z valuto, z ekskurzijami iz vseh krajev Rusije in koncem koncev tudi s svetovno slavo. Ta načrt pa nikjer ni našel potrebnega razumevanja, po mnenju KI očkova samega zaradi nekulturnosti knjigovodje Belousova in zaradi Pyhačevove go- te omejenosti. Predložen v presojo gospodarskemu sovjetu »prepelicji načrt« pri nikomur ni našel podpore, tem manj, ker je Belousov s številkami v rokah dokazoval popolno absurdnost Ktočkovovega načrta. Knjigovodja je bil zato enkrat za vselej oropan pravice do prepelic je pečenke, ki so se z njo po velikodušnosti avtorjevega načrta mastili drugi prebivalci zdravega dvora. Kločkov pa ni izgubil upanja. Trdno je veroval v zmago ideje. Da bi le Be-lousvoa vrag vzel... Oče obsodil hčerko na smrt Pred poroto v Frankfurtu ob Meni se je pričel eden najbolj senzacijonalnih procesov povojnega časa. Na zatožni klopi sedita zakonca Hofeld in njuna 16 letna Mina, obtoženi, da so na 14 in pol letno hčerko Hildegardo .duševno in fizično tako vplivali, da so jo hoteli pognati v smrt. Lani 5. decembra je Hildegarda vsa premočena in premražena potrkala na vrata nekega otroškega zavetišča in povedala upravitelju, da jo je njen oče peljal na most in ji ukazal, naj skoči v Meno. Naslednjega dne so bili oče in njegova žena, kakor tudi starejša hčerka aretirani. Policijska preiskava je nudila strahotno sliko človeške podivjanosti. 5. decembra so namreč roditelji izveden, da je Hildegarda dan popreje izostala iz šole in šla v kino. Ker je prišla nekoliko pozneje domov, jo je oče začel pretepati s pasjim bičem. Na ukaz staršev je morala nato obleči slabša oblačila in z očetom oditi k reki. Sama je morala tudi napisati poslovilno pismo. Zverinski oče je nato spremljal svojo žrtev do srede mostu in nekaj korakov vstran gledal kako je na njegov ukaz mlada Hildegarda skočila v ledeno mrzlo vodo. Mirno je šel nato domov in dejal ženi: »Kakor je bila slaba v življenju, tako junaška je bila v smrti!« V začetku razprave je predlagal zagovornik obtožene hčerke Mine, naj se razprava proti njej vodi ločeno in naj jo izreče mladinskemu sodišču. Najprej je bil zaslišan oče, ki sicer napravi vtis inteligentnega Človeka. Povedal je, da je bil popre je tri leta in sedem mesecev za delo nesposoben, a leta 1930 je obolel na tuberkulozi Družina je živela v veliki bedi. Hčerko je slikal kot zgodaj dozorelo dekle. V avgustu 1934 je prišla njena gospodinja k njemu ter se pritožila Čez njo. Takrat je tudi zvedel, da se je gospodinja že opetovano pritoževala nad dekletom, vendar mu je to žena prikrivala. Ko je bila odpuščena iz službe, je našel pri njej tri marke in zlato uro, kar ji je dal neki moški v Limburgu. Zato jo je pretepel z bičem in jo zaprL Morala je leči v nezakurjeno čumnato, dobila je samo odejo in blazino. Samo vsaki tretji dan ji je dal toplo kosilo, sicer pa vedno le vodo in kruh. Tako je bila Hildegarda zaprta devet dni. Razprava, za katero vlada ogromno zanimanje, se nadaljuje. Plaz zasul dva smučarja Blizu Hura v Švici, kjer je nedavno plaz zasul manjšo filmsko družbo, se je v soboto zopet utrgal velik plaz, ki je zasul dva smučarja. 281etnega Canovo so dve uri nato potegnili mrtvega izpod snega, dočim se je drugi smučar, ki ga je podrl samo del plazu, izkopal iz snežnih mas, kar pa mu je bilo mogoče le zato, ker so se mu zlomile smuči. Canovo so pokopali na pokopališču v Km.su, poleg znanega filmskega igralca in smučarja Benia Fuhrerja, Wiley Post se je dvignil v stratosfero Znani ameriški enooki letalec Wiley Post, ki je lani tako uspešno zaključil svoj polet okrog sveta, se je v soboto z letalom dvignil v zrak z namenom doseči stratosfero. Letalo je bilo opremljeno za polet v stratosfero in je imelo s seboj tudi aparat s kisikom. Post je startal v Los Angelesu ter okrenil letalo proti New Yorku. Bil je prepričan, da bo dosegel 35.000 čevljev višine in najmanj 350 milj hitrosti na uro. Polet je velikega znanstvenega pomena, ker bo proučil Post možnost letanja po stratosferi za potniška in druga letala. Kakor poročajo pa se Postu njegova misija ni v polni meri posrečila in je moral pristati na jezeru Munroc v Kaliforniji. Dober učenec. — Prijatelj, tvoja žena pa ros pazi na snago. Kar poglej, kako se svetijo okna. — Da, okna, umivati me je naučila takoj prvi teden po poroki. Spozna se. _ Gospodična, želeli bd torej citati moje knjige? Opozarjam vas pa, da so za mlada dekleta primerne samo nekatere. — Kako se pa imenujejo druge? Iz Maribora — Nacijonalno delo v V. okraju. V »o boto zvečer se je vršil v telovadnici o* novne šole na Ruški cesti sijajno uspe!' občni zbor JNS za V. okraj. Zborovanje jt-bilo zelo dobro obiskano in so se ga meil drugimi udeležili tudi senator dr. Ploj, mestni župan dr. Lapold in bivši naroda, poslanec dr. Pivko. Predsednik Lukačić-6e je v toplih besedah spomnil blagopokojnoga kralja mučenika, nato pa poda! izčrpno poročilo o plodonosnem delu orga nizacije. Po volitvah, pri katerih je b'.l izvoljen Lukačič ponovno za predsednika, je govoril dr. Pivko; zahvalil se je za za upanje in izrazil, da je kandidatura g Uukačdča zelo posrečena, ker bodo imel naši železničarji v njem dobrega zastopnika. Nadalje sta o tej zadevi govorila tudi senator dr. Ploj in mestni župan dr. Lipold, na kar je bil zbor zaključen. — Nočni pobalini — napadalci. Ko se je Božidar V. v nedeljo zjutraj vračal z neke zabave domov, ga je v Stritarjevi u Lici napadla skupina mladih ponočnjakov. Sedem mladeniče v je navalilo iz sa-sede na moža in ga brez vsakega povoda zmikaetilo s pestmi, nato pa jadmo pobegnilo. Policija je nočnim napadalcem že na sledu. — Koliko fijakarjev in prevoznikov Jo v Mariboru? Iz poročil na občnem 'zboru Združenja prevozniških obratov v Mariboru posnemamo, da je v društvu včlanjenih 165 avtoizvoščkov, 104 prevozniki in 27 fijakarjev. Zanimivo je, da je fijakarjev v Mariboru vsako leto manj. Iz Metlike Osebna ve*/. Naš bivši e reski načelnik dr. Fr. Hrašovec je napredoval v višjo položajno skupino. K napredovanju iskreno čestitamo! Uvideven mož. —• No, kako je tvoji ženi, prijatelj? — Slabo, zelo slabo. Vso noč je kašlja! a, da nisem zatisnil očesa. — No, in zakaj nisi poklical zdravnika? — Ker itak popoldne odpotujem po trgovskih opravkih. Prestolonaslednikov izpit — Profesorski odbor si dovoljuje zastaviti kar namonižnece Vaši kraljevi Visokosti tole vprašanje: Pod vlado katerega slavnega francoskega cesarja so se bili oni veliki boji, ki jih po pravici imenujemo napoleonske boje? LIP5KI POHL/IbNI VELESEJEH 1935 Pričet ek 3» marca 60 % popust sa vožnje po nemških železnicah Vsa pojasnila, toči. za nakup registermark dajejo IN Q. 0. TONNIES, LJUBLJANA Tvrševa cesta Stev. 33. — Telefon štev. 27-62. ZVANIGNI BIRO LAJPCI8KOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova štev. » POTOVALNE PISARNE »PUTNIK- Vse soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo MALI OGLASI v v sen malih oglasih relja oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek sa mali oglas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znain-itan. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba o ril ožiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo pouk Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din STROJEPISNI POUK po desetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do %8. in od HS. do 8. ure zvečer. — *fti"Takoj 797«. Ia SVINJSKO MAST zamorete dobiti v vsaki količini v kantah, zabojčkih in sodih pri Grabinaki Eugen, Som bor, telefon 344. — Zahtevajte ponudbe! 801 OREHOVA JEDRCA po 16 Din kg razpošilja Gold-gruber, Gračanica, vrbaska banovina. VELIKO IZBIRO SPALNIC in kuhinj po jako nizki ceni dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih ulica št. 6. mojstrov, Vegova 19/L PREDLOGE EV NASVETE za opremo izložb zahtevajte od tt. Radan, Zagreb, Vrhovčeva ulica 13. Prepričajte se DA IMAJO MALI OGLASI V „SLOV. NARODU" SIGUREN USPEH! N0MMKMNI Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DOBICKANOSNO HlftO na periferiji Ljubljane prodam. — Ponudbe pod »Prijeten dom 799« na upravo »Slov. Naroda«. fflSA UGODNO NAPRODAJ! Velik sadni vrt, elektrika, voda, 15 minut od postaje O toče, pripravna za upokojence ali mizarje. — Več pove Kelc, pečar, Ljubno-Podnart, Gorenjsko. 802 GOSTILNA naprodaj. — Po izve se: Kraut-berger, Crna pri Prevaljah. LOKAL NA JESENICAH pripravem za pisarno — odda Konc, gostilna, Jesenice. Obiščite novo jedilnico (menzo) na Tyrševi cesti štev. 21 Kosilo: juha, meso, 2 prikuhi, kruh Din 4 do 6. Abonenti celodnevno Din 8 do 10. Mlečna in druga jedila ob vsakem času sveža na razpolago. — Se priporoča FRANCKA RUS. Mag. štev. 2845/35 RAZGLAS Opozarja se, da lastniki radijskih aparatov napeljujejo čez javne ulice daljše ali krajše antene. Za vsakovrstne napeljave pod ali nad cesto sme dati dovoljenje mestno poglavarstvo, odnosno kr. banska uprava. Imejitelji radijskih anten se s tem opozarjajo na določila § 44 v zvezi s $ 43 m 45 mestnega cestnega reda. Kdor hoče napeljati anteno čez javno mestno občinsko komunikacijo, mora prositi za dovoljenje; za državne in banovinske ceste izdaja dovoljenje kr. banska uprava. Imejitelji obstoječih čezcestnih anten morajo najkasneje do konca maja t. 1. prositi za dovoljenje, sicer se bo proti njim postopalo po kazenskih določilih mestnega cestnega reda in se bodo dale antene odstraniti na njihove stroške. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. februarja 1935. Namestnik predsednika, podpredsednik: PROF. JARC L r. Unguje J osla Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za opravo ln mseratm del lista Oton Chnstol. — Vsi ? Ljubljani.