za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi (e moč! GLASILO SVO-BOVOMISELJVIH SLO VEJVCE V V A ME Til KI Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Štev.1 Entered as Second Class Matter July 8th, 1003, at the Post-Offloe at Chioago, I1L, ander Act of March 3rd, 1870 Chicago, 111., 6. januarja 1911 Kdor ne misli srobodno, se ne bom boriti sa srobodol Leto X Razgled po svetu AVSTRO-OGRSKA. Bienerth še ostane. Cesar ni bolan. Dunaj, 1. 1. 11. — Cesar Franc Jožef je imel dolgo konferenco z ■odstoplim ministrskem predsednikom baronom Bienerth in mu je poveril zaupanje, da sestavi novo ministrstvo. Bienerth je ponudbo sprejel. Tudi je cesar poklical na prej-šna mesta justičnega ministra, dr. Ilochenburg, ministra za kulturo, Stiirgh-a, ministra za o-brambo meje Feldmaršala Georgia in . trgovinskega ministra dr. Weiskirchner-ja. Poljak Globinski dobi tudi svoje ministrstvo, ker so edino Poljaki pripomogli, da je vlada kapitulirala, ker jim je še Koerberjevo ministrstvo dovolilo več milionov podpore za vodne kanale in regulacije Galicije, kar pa Bienerthova vlada ni mogla želji ugoditi, ker se je denar porabil za aneksijo Bosne in Hercegovine. — Ker se je tudi raznesla govorica, da je cesar Franc Jožef nevarno bolan in da se boje najhujšega, je vlada izdala oznambo, da so vesti neresnične in da^se je »cesar le malo premrazil. Kriza na Češkem. Praga, 3. jan. 1911. —■ Vlada ni potrdila od češkega deželnega zbora sprejet nov zakon, ki veleva davkoplačevalcem 10 procentov povišanja. Čehi so že naprej vedeli, da se bo dunajska vlada temu protivila. Vse se boji deželne krize in vsaka pogajanja z Nemci :< "r 'V Jo sedaj razbila, ker Nemci zahtevajo preveč. Nadalje je dobil sedajni deželni predsednik Češke, grof Coudenhove pol leta dopusta in na njegovo mesto bo gotovo imenovan Nemcem prijazen grof Franc Thun. FRANCIJA. Predsednik Fallieres pomilostil štrajkarja. Pariz, 3. jan. 1911. —- Kakor smo že v našem listu poročali je bil štrajkar Durand obsojen na smrt, ker je naščuval štrajkarje Ja so uibili nekega stavkokaza, Proti smrtni obsodbi so pa nastopili vsi socialistični poslanci in ■organizovano delavstvo Franco ske. Danes je pa predsed. Franci je, Fallieres, Duranda “pomilo stil’’ v sedemletno ječo. Francoski delavci so grozili z generalnim štrajkom, če se smrt na obsodba nad Durandom zvrši •“Socialist” Briand je mogel ven dar pred organizovanimi delavci popustiti in Duranda se je pomi lostilo. Pa tudi prisojena kazen je po mnenju Francoskih delav ■cev previsoka in bodo še protestirali. — Pullman, 111., 26. Dec 10. Vsem uradnikom, kakor tudi članom Slov. S. P. Zveze naznanjam, da sem se preselil, ter uljudno prosim, da se vsi dopisi tikajoči se glav. tajnika od 1. januarja naprej pošiljajo na sledeči naslov: JOS. BENKO, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. DENARJE V STARO DOMOVINO podlljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron za $ 20.45 .............. 100 kron' «a $ 40 90 . .\........... 200 kron Za $ 102.25 ............. 500 kron za S 204.f0 .............. 1000 kron :Za $1018.00 ............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma it plačajo brez vinarja odbitka. Naš, denarne pošiljatve izplačuje c.kri pošt -no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $25.00 v gotovini v priporočenen ali registriranem pismu, večje znesk« po Domestic Postal Money Order alipt New York Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York «1M St. Clair Ave., N. K. Ceveland, Ohi Nova iznajdba. Dr. Arthur Korn, profesor fizike in iznajditelj fotografovanja na dnevno razdaljo je izročil pa-rižki akademiji za znanost v pre-iskušnjo svojo novo iznajdbo. U-redil je fonograf tako, da pri premikajočih slikah sporedoma fonograf to govori kar se kaže. Posebno Američani so radovedni na novo iznajdbo. NEMČIJA. Berlin, 4. jan. 1911. — Ljudstvo je vsaki dan bolj nezado-oljno s Viljemovim birokratizmom. Vse kaže, da bodo pri prihodnjih volitvah socialistični poslanci dobili veliko večino, ali vsaj mnogo več mandatov. Nemčija vstaja danes bolj kot vsaka druga država v Evropi. Nikjer socializem ne pridobiva takih tal kot ravno v Nemčiji in Nemci so na to ponosni. Že danes se javno govori, da postane Nemčija preje ljudovlada, kot si to mi mislimo. Socialisti imajo v sedajni državni zbornici 52 svojih zastopnikov. RUSIJA. Potres v Aziji. Taškent, ruska Azija, -4. jan. 1911. — V tem mestu vladal pol ure trajajoči potres; mesto porušeno. ■ Tasment, Turkestan, 4. jan. — Na tisoče in tisoče ljudi je bilo ob potresu ubitih. Gorovje Altai se je pogreznilo. Zatrjuje se, da se je deset mest pogreznilo v zemljo. Mesto Byerny je razvalina. Tudi druga ruska in turke-stanska mesta so sama razvalina. ANGLIJA. Lov na anarhiste. London, 3. jan. 1911. — East End je bil danes ves v ognju. Policija je lovila anarhiste, ki so i-meli v Sidney ulici svoje skrivno pribežališče pri neki Rusinji po imenu Geršon. Pred nekaj meseci so bili u-streljeni od anarhistov trije najboljši londonski skrivni policisti. Posebno je imela policija na sumo “Petra slikarja” in “Dutch Erica”. Ko je policija obkolila hišo, se je na nje vsula toča kro gelj z najnovejših brzostrelnih samokresov. Policija je na pozdrav tudi z krogljami odgovorila, toda vsak, kdor se je približal preblizu hiše, je padel mrtev na tla. Detektiv Leeson, ki je vodil napad, je tudi med mrtvimi policisti. Poklicanih je bilo še 100 policajev, ki so začeli streljati na anarhiste v hiši. Toda vse zaman. Anarhisti so imeli dobro zalogo streliva in odbijali izvrstno napad. Na tisoče in tisoče ljudstva se je zbralo na krvavem zbirališču in ves London je bil po konci. Mnogo gledalcev je bilo pri tem smrtno ranjenih. Na pomoč je prišlo še 200 policistov in oddelek vojaštva, ki je oddal par salv v hišo. Pripeljali so tudi več vozov slame in jo pred hišo zažgali, da bi tako z dimom prisilili a narhiste odnehati in se podati Požarna hramba je oblivala hišo z tonami vide, %>da ves napor je bil zaman. Tajnik notrajnih stvari, Win sten Churchill je bil tudi med gledalci. Poklicalo se je kompa nijo Škotov, ki so z nastavljenimi brzostreli navalili anarhiste. Hiša je začela sedaj goreti in anar histi so se pomaknili na streho Tu so pa začeli nanje zopet poši ljati salve vojaki. Pet minut ni bilo nič slišati; potem se je pa vsa okolica stresla in pogumni a narhisti so padli v prodirajoč o genj in popolnoma zgoreli. Raz strelili so rajše hišo, kot se pa ži vi podali v roke biričev. Policij ni mogla dobiti nobenih papirjev, ker je vse zgorelo. Anarhisti niso bili Angleži. Tudi ni resnica, da so hoteli umoriti angleškega kra lja; imeli so druge načrte, ki so merili v Rusijo in še kam dru gam. To je bil še največji boj z anarhisti, kar jih pozna londonska po licij a. ŠPANIJA. Canalejas ostane. Madrid, 4. jan. 1911. — Kralj Alfonzo je še nadalje sklenil, da mu liberalni Canalejas vodi državo. Svobodomiselei se te zmage jako vesele. Canalejas je izdelal tudi novi šolski zakon, kjer cerkev ne bo imela več toliko vpliva. Razne novice. Štrajk krojačev v Chicagi. Vse kaže, da štrajku krojačev v Chicagi ne bo še tako kmalu konca. Štrajkarji kot delodajalci se sklicujejo na svoje pravice. — Med štrajkarji vLada zadnje čase boljša disciplina kot v začetku štrajka. Tudi se ni zgodilo ta teden skoro nobene brutalnosti ne od strani policije in ne od strani štrajkujočih delavcey. Seveda dobe v roke vsak dan kakega skaiba, ki skrivaj nese iz tbvarne blago na dom, kjer se potem izdeluje. Ta teden je bil ustreljen poseben detektiv in policija zopet sodi štrajkarje, kar pa še ni mogla dokazati. Štrajkarji imajo še vedno na svoji strani vse občinstvo in vse unije jih jako podpirajo. Tudi zasebnih darov se ne manjka. Seveda jih tudi mnogo gladu u-mira, a up na zmago jih drži po konci. Štrajkarji vejo, da stavke ne smejo zgubiti; bije se boj na ivljenje in smrt. — gaja vedno in pri vsakih volit-1 VLADA PROPADLA, vah v Združenih državah. Posebno jezični so razni sodni-1 Deželno nadsodišče je washing- ki, ki jim je ameriško ljudstvo tonsko vlado, obvestilo, da je svo posebno naklonjeno in katerih jo pravdo z njujorško “ The Press besede so jim gola resnica. Ti Publishing Company”, zgubila. blebetači govore, da kmalu zatre Izdajatelj lista “The World to, za celo Ameriko veliko sra- (Pullitzer) je obdolžil vlado, po moto. Mi jim pa povemo, da ne sebno pa Charles P. Taft-a, Dou- bodo storili popolnoma nič, ker glas Robinson in Viljem Nelson tudi nič storiti ne smejo, ker ti- Croimvell-a, da so v družbi P. sti, ki so volilne glasove kupova- Morgana prodali za okroglih $3,- li, so tudi —■ njihovi bosi. — 000,000.00 nadzorstvo in prodajo „ , Panama kanal. Takrat ie bil se- Hud mraz. , . . , , ., m „. . . dajni predsednik Tatt, vojni mi V Chicagi je nastopil hud I nister in bil pri “kupčiji” tudi mraz. Tudi iz drugih krajev po- interesovan. Po izjavah lista The ročajo, da vlada zima in mnogo World, so spravili v svoje žepe — oseb je zgubilo že življenje. Člo- $36,000,000.00, s tem, da so Zjed. vek, ki je pri delu na gorkem, državam prodali Panamo kanal, pač tega mraza toliko ne občuti, Sedaj je pa samo višje sodišče a oglej se malo okoli sebe in pest in najvišje sodišče Amerike vlad se ti mora stisniti. Od tovarne do ni priziv odklonilo in s tem potr tovarne hodi na tisoče ljudi in Milo resnico “The AVorld-ovih” iščejo gladni in prezebli delo in izjav!! — kruha za sebe in družino. Toliko . ljudi se vidi v najhujšem mrazu Čudna oporoka na cesti brez sukenj in dobrega V Los Angeles, Calif., je storil obuvala in največ teh ljudi je de- samomor Amerifcanc, W. A. Per-lavcev. Za uslugo, ki so jo nare- ry, 38 let star. Ko so našli mrt-dili republikancem, sedaj zmrzu- veča je bil v njegovih rokah maj jejo in ni ga človeka, ki bi jim hen listič, oporoka na svojega pomagal. Če mraz ne odneha, ho brata in ki se je glasila ta-ko-le: za brezposelne še huje; če se pa “Ne laži nikoli, brat; vsaka laž žena napravi po malo kuriva na prinese nesrečo, čeprav še tako železniški tir, je pa vsak trenu- dobro zgleda. Ena sama majhna tek v nevarnosti, da jo kompa^ laž, — me je stala življenje.” se vedno bolj polnijo. Posebni delavci so izpostavljeni tej rilki. Narodna obramba je izdfj la poročilo, iz katere posnamenu| da se je za leto 1910 izdala še ef krat toliko denarja za ugonobi j je te hude morilke. V letu 1910 so narasli strošlj na 15 milionov dolarjev. 9 miliij nov je prispevalo prebivalstvo darovi, skoro še enkrat več k(| pred zadnje leto. Na bolnišnic[ se je izplačalo 11 milionov del $760.000.00 pa je stala anti-jetif na propaganda. Dispensarije znašale $889.000.00. Chicago in poštne znamke. Chicago rase na vseh delih ml sta. Pošta je izdala sledečo tabl lo, koliko je mesto Chicago kujl lo leta 1910 poštnih znamk. Oil kaški glavni poštar je naroi| 72.500.000 poštnih znamk skupno svoto $1,522,000 in sicl 30,000,000 centnih znamk; pj 000,000 dvocentnih; 800.000 centnih; 1,000.000 štiri centnil 800.000 šest centnih; 2,000,000 centnih ; 1,000,000 osem centiT in 100,000 deset centnih “spec| delivery”. 12,608 žrtev. Da se nam v Taftovi prosperi-teti dobro godi, dokazuje državna statistika ljudskih žrtev za leto 1910. Nič manj kot 12,608 ljudi. obojnega spola, je zgubilo v e-nem letu v Zjed. državah življenje nesrečne smrti. Od samomorilcev in v največ slučajih žrtev kapitalizma, je bilo 8252 inožkih in 4356 žensk. 5112 oseb se je u-topilo ; 3562 ljudi je zgubilo svoje življenje v ognju, 1004 ljudi je zgubilo življenje pri rudniških katastrofah; 920'ubitih od auto-mobilov ; 239 ljudi se je zadušilo. Vse te žrtve so danes mrtve in z novim letom se nič ne spremeni. - Vsak dan se porajajo strašni požari po tovarnah in vedno več ljudi, delavcev in delavk, postane žrtev požara. Washing-tonska vlada dobro plača svoje ‘inšpektorje”, a ti dobe še tudi od kot d m god kako kračo in ne delajo drugega, kot sestavljajo statistiko žrtev našega sistema. Toliko se je obljubovalo in pričakovalo od teh ljudskih izvoljencev, a sedaj smo zopet enkrat sprevidili. da so nas potegnili. — Kdo bo imel pa zadnji škodo? Se proda kapitalistom. - Podkupljivi Taft se je izrekel, da se naturni zakladi dežele Alaske prodajo vroke zasebnih posestnikov, kot Guggenheimer-ju v New Torku itd. Kupčijo, ki jo za hrbtno vodi sam predsednik z. Ballinger jem v ozadju, presega vse do sedanje grafte, ker tu se gre za sto in sto milionov. Državljani Zjedinjenih držav se zopet enkrat čutijo “izdane” in še rumeno časopisje nekaj kriči v “prid ljudstva”. V Ameriki se pa vedno tako ‘dela. Novico se kot malenkostno sproži v dan in se pričakuje, kako jo sprejmejo “državljani”. Ker so pa ti že vsako trezno mnenje po zaslugah kapitalističnega časopisja zgubili, ne vejo, kaj naj odgovorijo. Navsezadnje pa se faraoni v Washingtonu zelo slabo zanimajo za ljudsko mnenje in delitev ljudskih milionov, si znajo v miru in slogi razdeliti. Podkupovanja na debelo. Kupovanje volilnih glasovnic v deželi Ohio je zadnji škandal A-merike. Do sedaj se je obsodilo 125 “ljudi”, ki so prodali svoje glasove po — $5.00 iq še za manjšo ceno. Časopisi se ob poročilih razburjajo, ljudstvo se jim pa smeje, ker dobro ve, da se to do- nijski detektivi vstrele . . . na mestu ne Zoper socialiste. V Milwaukee se je “organizo-valo” 14 nemških cerkvenih podružnic, da skupno začnejo boj proti socializmu, posebno še, proti socialistom dežele Wisconsin, Strog sodnik. V Winnipeg, Man., Canada, je sodnik Daly obsodil v 9 mesečno ječo nekega Barrona, ker je kot štrajkar poulične železnice vrgel v okno voza prazno steklenico. Na to je sodnik še izjavil, da pride vsak v ječo, kdor se tudi tako Tolstega muzej. Na Rušilcem] je ustanovilo druižbvo na ime Le Nikolajeviča Tolstega. Dru!žbvc| ma namen osnovati in urediti spornim tega velikega, piisate muzej. Za predsednika temu drl tmu je iizivoljem zmameniti učenj Maksim Koraibavski. V Tolst« muzeju bode po inolžnoisti zbril vse, kar je Tolstoj sam spisali kar so pisali drugi o njem, v kij remkoii jeiziiku. Dalije bodo zbril slike, pisma im vsakovrstni pri in mesta Milwaukee. Nadalje si obnaša proti “zakonom”. Kaj so meti, ki so v kaki zvezi z živi bodo ti katoličani vzeli za vzorec sodniki res vsegaimogočni? socialistično stranko v razširje- _ , .. ., „ . . vanju poljude klerikalne in pro- j r- j j ti socialistične literature. Socia- .Slaloonarji mesta Brooklyn, se listi mesta Milwaukee morajo bi- pritožujejb čez novo postavo, ti le ponosni na to, da jih ljud- katera zahteva od njih za pravi-ski sleparji hočejo posnemati; co posesti saloona in prodajanje koliko bodo pa opravili, je dru- opojnih pijač, $1200.00. Do sedaj go vprašanje! so brooklynski salonerji plačeva- v . . . li samo $975, ker se je pa doka- Postne hranilnice, ki Jih je da je pretivalstvo jako na- vlada ustanovila zadnjo leto jim I lo in je torej dobiček vedno ljudstvo jako zaupa. — Nad ti- vecji, se jim je pravico povišalo. Saloonerji so vložili protest. — Velik ogenj. New York, 4. jan. 1911. — Danes je tu gorela tovarna H. Sus-man-a. Vsi delavci so bili ob času ognja v tovarni in ko se jim je dal signal so divje leteli k izhodom. Štiri delavce pogrešajo; li. Na novega leta dan ima vsak I vse kaže, da so zgoreli. soče ljudi je že vložilo denar v poštne hranilnice, pri katerih ne morebiti nobenega strahu, da se denar “zgubi’ Tudi mi jih rojakom priporočamo. Novo leto v “beli hiši”. Novo leto so v beli hiši v Wash ingtonu jako slavnostno obhaja- državljan pravico, stopiti v belo hišo in podati roko predsedniku. Prvo so to storili diplomatje tujih držav, potem senatorji in sodniki, potem generali in nazadnje so se odprla vrata “navadnim ljudem. Senator Elkins mrtev. Washington, D. C., 4. jan. 1911. Danes ob polnoči je umrl po celi Ameriki znani senator iz zahodne Virginie, Stefan B. Elkins. Ob smrtno postelji so bili „ . . ,, , I žena, hčerka, štiri sinovi in zdrav- Taftu je stisnilo 5625 navad-Umrl je na ]igi. Rad sem ga poslušal in več-f|lt sem šel kake pol urice k nje-v vaS, im vedno je imel kaj le-!■1,a aapovedalti, kar sem si dobro j* ’anil v spominu. To je bil pa ¡in zadnji razgovor. Stari Bob jjsfliutil, da ga ne bom več dolgo llušal . . . K e dolgo vrsto lat je stari Bob fel v malli sobici z svojo ženo in |taiko privadil salmotndmu življu, da je skhšIriL i¥ njej počalka-jmrti. Življenje izven ljudi bilo so, mala plaiča im noč in diam o-|vi'lo, opraivilo, (kjer maJla pomolili pozabljivost lahlko spravi sto Teč ljudi ob žMjemje, v grozno rt po kolesih. Toda vseeno j lob sklenil vštraljati im z ženo rešetal vsa jlalvna vprašanja, ki 'ije prinašal itedendko čašopis zhičarjev. Posebno od takrat, ¡so mu prinesli svojega Ijub-|oa, edinega sima Georga v culico, mrtvega in vsega razmejenega z proč odtrganimi noga-jod taktrat se je Bob ud'al po-„ ¡loma v svojo Usodo. O. takrat lilo grozno-, ne sme pomisliti, šen je z gledal isin, dečko brez I, . . . Upal je na stara leta nia Brega silna, podporo, prišel je pa " I zaklepanju dveh vagonov ¡¡¡s in ga je zmečkalo — od ta-| j, od takrat je za njega svet lil veljavo. >da temu je že dolgo . . . I tistega uisodepolmega dne I Bob tuldi tako malo govori, fo bol nosi skrito v sebi in se IfLa zlepa. lo pa bi ga tudi od ljudi mzu-j.od današnjih ljudi, ko vsak a le za svojimi interesi in se le takšnih trageldij pozabi, ali ¡a kratko prebere v časopisu in dlan so že zopet nove žrtve Ijame — kdo bi se za vse eani- ak zialse — to je parola današ-življenja, ki je boj in kedor ¡veti, se mora bojevati. -—- In je tudi stari Bob živel sam in je skrival svetu svojo bo o in čakal tistega dne, ko ga če; bledla smrt. el je' na pruičiieo zraven gor iči in se vda! ruzimilšljavamju. je moralo tako končati z oim? . -O, dostikrat je premišljeval fo uganko ... ne!, ni m o -tako — ampak seveda, doliž-— in kruh — težko in nevarlo, odgovornost ... to člo-vendar (tlako lbre(zčutnega nace je iizpostaivtjen vedni ne-isfti. zakaj ? ratono ta “zakaj”— ralvno klalj, ga je že spravil ob pa-Njegova fantazija si je iztmi-vse, kar hi lahlko ljudi takih n osti obvarovalo, izuimil je v de. Saltamslki načrt mu je rojil po možganih. Ha! ko bi se mogel maščevati, na teh prdkletaih živinah... to bi bila edina tolažba, olajšava, radoislt. . . . Trudoma je vstal. Kolena so se mu šibila. Ura je bila 11 po noči. Še 30 minut, potem pri divja naj-hitirejiši vlak, na katerega mora še danes čakati. Vedno bdlj so- se ga oprijele zlobne misli, toda ne, ne! tega ne sme storiti; tisti lljiuldje, M se vozijo v tem vlaku mu niso nič storili .. . Pobral je železno orodje, zaloputnil vrata in korakal proti tiru, nad njim so pa sijale zvezde in narava je viživala sveii mir . . . Vse je tihe in mirno. Samo sneg pod nogattni se mu vdira in škriplje. Na ovinku je poistal — tukaj je umorilo ... od tukaj naprej mora posebno paziti . . . Bulrr, kalko tuli veter, kako mu nosi kurja sneg v oči . . . aimipalk on ne čuti nič in ne sliši nič . . . Stolji in misli. Zatmnzelo ga je po useših in zOklel je: “Ti prekleti! Ugonobi vse!” Smejal se je sam sebi. Smeh — blazneža . . . Jeterno se je šklomil k tiru; z mrzlim ključem je odprl in signal o-brnil na pravo- dtram . . . Brr ... brr ... V bližnjem gozdu samotno odmeva glas premikalnice. V mali oddaljenosti se je pa že pokazal lknva'v zubelj, tir se zalčne tresti, vedno močneje, vedno bolj — je že 'bliže, glasneje, glasnejši, dOkler ga ne vidli že pred seboj ... Še enkrat je Obrnil... Brr ... Pdtem je padel zimučen na tir -— Vlak je pa tu, vedno bliže in bliže, gomazeč in poteptaljoč vse, kar se ran vstaflja' . . . sedaj ... sedaj je šel čez . . . njegov zadnji vlak. UTISI IZ STARE DOMOVINE. Piše Fr. Zimerman Moja želja je, rojakom v kratkih besedah povedati, kako sem se počutil v stari domovini in kakšne utise sem dobil' od tamoš-njih razmer Slovenskega naroda, kmečkega in delavskima stanu. Mislim, da ga ni Slovenca v tujini, In se ne bi želel, videti še enkrat domovino. Tudi sam sem po deset letnem bivanju v Zjed. državah sklenil, da obiščem'kraj, kjer mi je tekla zibel; kraj, kjer mi živi oče in mati, brat in sestra, kraj, kjer mi živi mal trden narod, ki slovensko govori in slovansko čuti. Srečno sem prišel in v tihem veselem domu očeta sem še le spoznal, kje je prava sreča doma. Sklenil sem v začetku prihoda, da c stanem doma za vedno. — Toda v kratkem času, ko sem malo pogledal iz očetove hiše, Iko sem začel premišljevati razmere, posebno stanje delavca, prišel sem do zaključka, da domovina mi ne more dati tega kar tujina. Ljudstvo je še tako trdo privezano na klerikalno vejo in veruje še vse tiste stare stvari kot pred sto leti. Če pa z njimi ne misliš, ti je pa še manj obstanka med njimi. Duhovščina pa to dobro zapeljano ljudstvo tako molze, da je groza. Marsikaj se bi dalo povedati iz tamošnjega farskega sleparstva, a bi bilo preobširno; navedem le par dogodkov. Nekega dne pride k mojemu o-četu popravljat streho nek A. ¡S. in -slučajno zagleda list Glas Svobode. Čeprav ni vedel siromak vsebine lista, a že ime mu je povedalo, da po farovžu ne diši. Začel se je kar tresti, ker bal se je za svojo dušo, delati v pregrešni -hiši in to še na strehi! Odpravil se je takoj iz pregrešnega kraja. Zraven nam je pa še povedal, da so “gospod” zadnjo nedeljo strogo prepovedali, brati brezverske časopise in tudi zažugali, da tisti, ‘kdor se ne bo po njihovi prepovedi, držal — ne bo dobil odveze ! Jaz mu sem začel ugovarjati, da ni človeka na -svetu, ki bi nam mogel kaj prepovedati, toda mo-žiček si ni dal nič več reči, temveč mi je odgovoril, da kar gospod rečejo se mora ubogati, ker oni so postavljeni od “boga”, da skrbijo za naše duše! Odgovoril sem, da so njim naše duše deveta briga ja tiste kronce, tiste “duše” jih tako -skhbe, s katerimi se kupuje na Slovenskem “večno zveličanje”. Ko je siromak videl, da smo nii še od nekatere druge strani podučeni >se je zavezal, da praga očetove hiše več ne prestopi in tuldi strehe nam več ne bo popravljal. Tako ljudstvo poneumili jo in ga smešijo, da jih ni sram! Posebno se pa vidi razliko, če je kak pogreb bogatina ali po reveža. Za prvega zvoni in zvoni, za drugega pa malo poklenka in stvar je v redu. Po mojem mnenju ni med dušo bogatina in dušo reveža nobenega razločka. Je sploh Kristus poznal kak razloček med ljudmi; so se od njega naučili ti rimski hlapci ljudi razločevati po denarju, visokosti stanu ali po čem drugem ? Bil -sem doma v času košnje. Deževalo je mnogo. Kaj storiti, da dež preneha? Na gospoda se obrnimo. To je popolnoma prav in jaz temu ne iporekam, če bi jim ne :bi “gospod” kaj dobrega svetoval. Ampak ne! Najboljše sredstvo, tako so povedali gospod, je šlo od hiše do hiše, je da se nabere “nekaj” grošev in se dosti moli! In res se je molilo in molilo, a dež ni ponehal! Kakor nalašč je premočilo vse. Premišljeval sem večkrat, kaj je vendar vzrok, da ljudstvo na kmetih vendar enkrat ne spregleda in ne vida lumparije in sleparstva, ki se gode na njegov račun. Rekel bi, da slovenski kmet nima naprednega berila. Kaj bodo tiste knjige Mohorjeve, ko so pa skoro vse “svete” vsebine. Kaj bo kmetu o goljufijah vlade in duhovščine razkrinkal “Bogoljub” ali “Domoljub”. (Videl sem še precej mnogo knjig v hišah kmetov — a vse svete vsebine in iz katoliške tiskarne. Ko bi bil ta denar potrošen za drugačne knjige ali časopise, potem bi bilo v par letih tudi v hiši slov. kmeta drugače. Posebno sem se pa divil “ma-rjjinlm družbam” za “mlade fante in deklice”. Te zadnje lumparije v svojih časih nismo poznali na Slovenskem. Vsak mesec imajo nekakšne svete shode, kjer gospod kaplan dele na deklice in fante -blagoslove; večkrat se pa tudi zgodi, da katera deklica preveč blagoslova dobi. Toda škofijstvo kaplana ali župnika na drugo mesto premeste, ubogo dekle je pa zapuščeno in v sramoti doma. Ko sem nekega dne vse te stvari v obraz povedal vaščanom, so me vsi začeli gledati po strani in čez nekaj časa sem bil razglašen kot brezverec, in bogsigavedi kaj še vse. Da, še brat in sestra in starši so gojili do me nekako skrito mržnjo. No seveda, je nekaj naprednjakov stalo na moji strani, a pravim par in ti ne napravijo nič. Videl sem dosti mladeničev, dijakov na počitnicah, ki so bili tistih misli in želja kot jaz. Pa ljudstvo jih ne mara, če kaj odkrito povejo. Če se nočejo posvetit “svetemu stanu”, jim še podpora starišev odpade; ni se torej čuditi, da za voljo ubogega kru- ha, fante prime obupanost in da si vzamejo poklic katerega ne ljubijo, a se ga s časom privadijo in postanejo kot vsi drugi farji. Toliko pa vem, da Slovenec, ki je bil vsaj dve leti ali pa več v Ameriki in če pride zopet v domovino, mu vse tiste procesije, obhajala, birme in molitev in zopet molitev, zde smešne, in če jih opravlja, ne stori tega, ker tako misli, temveč, ker dragi tako delajo. Zato je pa vsak “Ameri kane”, tako nekaj nasprotnega in vse drugače govore s tabo kot -s tistim, ki ni še nikoli zapustil domače grudi. Lepo, lepo je doma, a zagreni ti domovino prvič starokopitna birokraška vlada, v drugi meri in to še najbolj — rimsko katoliška cerkev in njeni farizeji. S3 AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE M>«S PA1NEXPELLER Človek, ki trpi bolečine, je ravnotako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b lečinah, nevralgi ji, prehlajen ju itd. poskusi vdrgnenif z PAIN EXP ELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. v F. AD. RIPHTER &CO. 215 Pearl St., New York. Pazit na varstvei o znamke z sidron . CUNARD Ogrsko - AmeriPanska črta in V ITALIJO, EGYPT AVSTRIJSKO-PR I MORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki | 1 FRANCONIA in nosi 18.000 ton. CARMANIA Odpluje 7.jan. CARONIA odpluje 21. jan. 1911 18. Feb. ta j- FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška castrežba iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - ¡0.400 tonov Prve vrste kabina 160, do Nea^ola 165, do Reke Ttst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd. S, E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Reinhold Kroll Trgovec i vinom in likerji □ a debelo “GREEN BELL” naša Specialiteta. 410 Greenfield Ave Milwaukee, Wis. Phone: 1547 J. Phone 8724 L. GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed, St. Milwaukee, Wis. Biljard na razpolago!!! It LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRDSTVO V RAVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, Taylor, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravecsdale, Wash. Zapisnikar: JOHNSKUPCA, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK, FRANK JERAS, FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ol> 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. 7í: K Ulemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati sveto, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. S' m 0-0STII_,3ST^L J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja Tel. Canal 1386. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. M. A. WEISSKOPF, M. D. B ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4,—S. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne dotna ii\ to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. S OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina 3 * * * - * --------------------------------------------- * 1843 Blue Island A vetrne, Chicago, 111. \J^ * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in $ druge zlatnine. | S Izdelujoči zlatmuar. S OČI pregledamo zastonj. tli) 6*ee«* 666666 e**»*»^*«* Mr* 666666 «*644» 6 A 6 s * 1 GOSTILNA kjer je največ zabav» in najvež v Žitka za par centov a biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, UL Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo ?iMe Id splak Mi Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi Je J. F. Bolek-ova, kjer se to£i izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večerja s pijačo samo iBo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bloe Island Avenne vogal 19. ni. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBank. Gostilna "Slovanski Dom" n& 2236 So. Wood cest« to je med' Blue Island ulico in 22 JOHN MLADIČ. Angleščina tt SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Aaheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Flaa vina iu smodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.lnzap. 18-ul. brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane saine> $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! | JOSIP KOMAR 164 Reed St. MILWAUKEE, WIS. GOSTILNA w Snažno prenočišče se vedno dobi. j Rojakom tukaj živečim in onim, 5 ki potujejo skozi naše mesto se priporočam. Telephone South 3457. i B OtROOOOOOOOOOOOOOOOOOmOOOpr Slovenska Svobod misel, Podp. Zveza USTANOV. 1908 INKORPORINA 1909 Chicago, i.lioois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik ; 2348 Blue Island Ave., Chicogo, 111. ANTON FISHER, podpredsëdnik ; Box 333, Girard, 111. -JOSEPH BENKO, tajnik ; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM ROS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago. 111. IVAN KALAN, ‘blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis NADZORNIKI : FERDINAND GLOJEK, (pred.) ; 477 Virginia St., Milwaukee, Wis. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. ANTON DULLER, 238 — 136. St., Chicago, 111. POROTNIKI : NADZORNIKI : _____ AUGUST KUŽNIK, (predsednik) ; 8323 Connecticut Ave., -S. E. [Cleveland, Oni? -JOSEPH CVETKOVIČ, Box 201, Frontenac, Kans. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH IVANŠEK, 1517 S. 43rd Ave, Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: UR. ALOIS M. ZAHORlK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne odpošiljatve pa na Ivana Kalan, 314 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. -------------------------------------------------, i ... SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE. K društvu št. 1 v Chicago, 111.: Frank Šetina, cert. št. 1876; August J. Trošt, 1877. Društvo šteje 37 članov. K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash. : Ivan Podrižnik, 1878 ; Martin Kompare, 1879; Josip Hren, 1880; Matija Poznič, 1881. — Društvo šteje 65 članov. K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah : Martin Kos, 1882 ; Franc Prašen, 1883; Ivan Bresovar, 1884; Peter Zmrzlikar, 1885; Franc Gajšek, 1886. Društvo šteje 58 članov. K društvu št. 9 v Leadville, Colo. : Ivan Praprotnik, 1887 ; Jo-«ip Marolt, 1888; Franc Sterlekar, 1889. Društvo šteje 39 članov. K društvu št. 11 v Staunton, 111. : Franc Kotzmaun, 1890 ; L. Javornik, 1891; Slavko Paur, 1892; Males Pleterski, 1893. Druš-. tvo šteje 14 članov in 1 članico. K društvu št. 12 v Sublet, Wyo.: PauKSlaburnik, 1894; Franc Hlačun, 1895; Martin Oman, 1896; Leopold Stopar, 1897; Jakob Smauc, 1898 ; Anton Tratnik, 1899 ; Franc Jermančnik,“' 1900 ; Josip Bastl, 1901; Frančiška Frid, 1902. Društvo šteje 41 članov In 5 članic. K društvu št. 14 v Yale, Kans. : Martin Imperl, 1903. Društvo šteje 41 članov. K društvu št. 18 v Girard, Ohio : Ivan Savor, 1904. Društvo šteje 19 elanov in 3 članice. K društvu št. 19 v So. Chicago, 111. : Ivan Kopač, 1905 ; Josip Dovjak, 1906; Štefan Govše, 1907; Franc Švajger, 1908; Ivan Bro-lie, 1909; August Aučin, 1910. Društvo šteje 31 članov. K društvu št. 20 v Cleveland, O. : Ivan Smuk, 1911 ; Ivan Ma-ran, 1912 ; Štefan Perše, 1913 ; Frane Maram, 1914. Društvo šteje 39 članov in 2 članice. K društvu št. 22 v Indianapolis, Ind. : Alojz Medvešček, 1915 ; Ivan Goljevščik, 1916 ; Ignac Turk, 1917. Društvo šteje 36 članov. K društvu št. 24 v Milwaukee, Wis. : Jurij Šuler, 1918. Društvo šteje 31 članov. K društvu št. 27 v Forest City, Pa. : Franc Marolt, 1919 ; Ivan Rozina, 1920. Društvo šteje 39 članov. K društvu št. 29 v Taylor, Wash.: Ana Muzga, 1921. Društvo šteje 19 članov in 2 članice. K društvu št. 30 v Bishop, Pa. : Gašper Reven, 1922. Društvo šteje 32 elanov. K društvu št. 31 v Farmington, W. Va. : Ivan Bušič, 1923. — Društvo šteje 38 članov in 2 članice. K društvu št. 33 v Livingston, 111. : Frane Remšaik, 1924. — Društvo šteje 22 članov. K društvu št. 35 v Franklin, Kans. : Ivan Oblak,, 1925 ; Anton ■Čamar, 1926. Društvo šteje 23 članov. K društvu št. 37 v Lowber, Pa. : Jakob Klaušek, 1927 ; Anton Lavrič, 1928 ; Ivan Učakar, 1929 ; Ivan Kotar, 1930. Društvo šteje 29 članov. K društvu št. 38 v Jenny Lind, Ark. : Jakob Zajc, 1931 ; Ivan Jerman, 1932; Jakob Kosmatin, 1933. Društvo šteje 24 članov in , 1 članico. K društvu št. 39 v Agular, Colo.: Karol Bertok, 1934; Josip (Bertok, 1935. Društvo šteje 27 članov. K društvu št. 40 v Salida, Colo. : Ivan Sikovič, 1936. Društvo •šteje 39 članov. K društvu št. 41 v Ambridge, Pa. : Ivan Turk, 1937. Društvo ‘šteje 20 članov. K ‘društvu št. 44 v Virden, 111. : Ivan Fleis, 1938; Josip Hribar, 1939; Ivan Hrvatin, 1940; Franc Prepeluh, 1941; Franc Sat-lar, 1942; Peter Librič, 1943; Ferd. Kravanja, 1944; Dominik Jer-• še, 1945; Andrej Kine, 1946; Josip Mlekuš, 1947; Alojzija Deželak, 1948. Društvo šteje 43 članov in 2 članice. K društvu št. 49 v Winterquarters, Utah: Ana Pangerl, 1949; Juština Zupančič, 1950; Antonija Gajšek, 1951; Ivana Demšar, 1952. Društvo šteje 16 članic. K društvu št. 50 v Milwaukee, Wis.: Marija Hudal, 1953; Frančiška Kalan, 1954; Marija Fedran, 1955; Helena Pinoza, 1956. Društvo šteje 17 članic. K društvu št. 51 v Ravensdale, Wash. : Jakob Štiglic, 1957. — Društvo šteje 15 članov. K društvu št. 53 v La Salle, 111.: Josip Novak, 1958; Franc Kozel, 1959. Društvo šteje 14 elanov. K društvu št. 54 v Ely, Minn. : Mihael Brotany, 1960. Društvo šteje 14 članov. K društvu št. 56 v Rock Springs, Wyo. : Valentin Bogataj, 1961 ; Nik Pustovrh, 1962. Društvo šteje 17 -članov. K društvu št. 57 v Barton, Ohio: Franc Lopuh, 1963. Druš-tvo šteje 8 članov. K društvu št. 59 v Conemaugh, Pa.: Matija Sergan, 1964; Antonija Planinšek, 1965. Društvo šteje 12 članov in 1 članico. K društvu št. 60 v Pueblo, Colo. : Franc Okoren, 1966. Društvo šteje 13 članov. K društvu št. 61 v Barberton, O. : Blaž Drobnič, 1967. Društvo šteje 13 članov. K društ vu št. 62 v Lorain, O. : Luka Udovič, 1968 ; Ivan Dou-gan, 1969. Društvo šteje 16 članov. K društvu št. 63 v Sheboygan, Wis.: Alojz Šklanider, 1970; Matija Štefančič, 1971; Ivan Sebanc, 1972; Franc Turk, 1973. — Društvo šteje 20 članov. K društvu št. 64 v St. Michael, Pa. : Florjan Krančec, Cecilija Podgorc, 1975. Društvo šteje 18 članov in 3 članice. K društvu št. 66 v Superior, Wyo.: Ivan Plahutnik, 1976; Bernard Mihelič, 1977; Anton Krašovic, 1978; Josip Klopčus, 1979. Društvo šteje 17 članov. K društvu št. 67 v Johnston City, 111. : Alfonz Pleše, 1980. — Društvo šteje 15 članov. K društvu št. 71 v Marianna, Pa. : Ivan Nastran, 1981 ; Franc Primožič, 1982; Franc Mišjaik, 1983; Anton Jurca, 1984. Društvo šteje 15 članov. PRESTOPILI ČLANI Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 33 v Livingston, 111. : Anton Šajn, 726 ; Ivan Planinšek, 294 ; k društvu št. 36 v Springfield, 11. Prvo društvo šteje 71, drugo 23 in tretje 22 čl. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah, k Idružtvu št. 52 v Somerset, Colo. : F. Smrkol, 307 ; M. Moneta, 936 in F. Vidergar, 630 k društvu št. 43 v La Salle, 111. Prvo društvo šteje 55, drugo 22 in tretje 15 članov. Od društva št. 5 v Darragh, Pa., k društvu št. 44 v (Virden, 111. : David Paisoli, 132 ; Franc Božič, 917 k društvu št. 13 v Witt, 111. Prvo društvo šteje 35, drugo 45 in tretje 26 članov. Od društva št. 12 v Sublet, Wyo., k društvu št. ,33 v Livingston, 111. : Blaž Bozovičar, 185. Prvo društvo šteje 40 in drugo 24 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans., k društvu št. 35 v Franklin, Kans. : Josip Pečnik, 533. Prvo društvo šteje 40 in drugo 24 članov. Od društva št. 28 v Madison, 111., k društvu št. 67 v Johnston City, 111 : Anton Pleše ml., 616. Prvo društvo šteje 19 in drugo 21 članov. Od društva št. 30 v Bishop, Pa., k društvu št. 16 v Clinton, Ind.: Josip Bizjak, 688. Prvo društvo šteje 32 in drugo 34 članov in 2 članice. Od društva št. 32 v Wenona, 111., k društvu št. 44 v Virden, 111. : Anton Hrvatin, 763. Prvo društvo šteje 11 in drugo 46 članov. Od društva št. 35 v Franklin, Kans., k društvu št. 12 v Sublet, Wyo. : Jurij Forštner, 803. Prvo društvo šteje 23 in drugo 41 članov in 4 članice. Od društva št. 37 v Lowber, Pa., k društvu št. 71 v Marianna, Pa. : Franc Sedminek, 884. Prvo društvo šteje 28 in drugo 16 čl. Od društva št. 38 v Jenny Lind, Ark., k društvu št. 43 v High Bridge, Iowa: Ivan Slaper, 860. Prvo društvo šteje 24 članov in 1 članico in drugo 20 članov. Od društva št. 55 v Broughton, Pa., k društvu št. 15 v Granville, 111. : Rok Drolc, 422. Prvo društvo šteje 57 in drugo 21 čl. POTUJOČI ČLANI. Od društva št. 1 Chicago, 111. : Franc Kic, 516. Od društva št. 2 v Claridge, Pa. : L. Jeras, 48 ; Josip Baloh, 625; Frane Zajec, 1005. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Frane Podlinšek, 632 ; Josip Majk, 1011. Od društva št. 5 v Darragh, Pa. : Ivan Delabjanka, 200. Old društva št. 8 v McGuire, Colo. : Ivarf Ravnikar, 742 ; Josip Codar, 186; Lovrenc Pegon, 183; Anton Šubic, 1676. Od društva št. 21 v Naylor, Mo.: Florjan Rihtar, 1697; Franc Masel, 509. Od društva št. 33 v Livingston, 111. : Anton Tomažič, 784. Od društva št. 37 v Lowber, Pa. : S. Kužnik, 1031. SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu št. 16 v Clinton, Ind. : Viktor Zupančič, 428 in Ivan Mufler, 446. K društvu št. 21 v Naylor, Mo.: Alojz Cimerman, 512. SUSPENDIRANI ČLANI. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Jakob Pečnik, 634. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah : Ivan Blažič, 156 ; Ivan Barlie, 1145. Od društva št. 12 v Sublet, Wyo. : Anton Kvasny, 747 ; Jury Justin, 1090. Od društva št. 18 v Girard, Ohio : Evgen Mikuš, 477. Od društva št. 20 v Cleveland, O. : Jakob Hočevar, 500 ; Ignac Longar, 651; Alojz Turk, 1169; Josip Kvas, 1423; Frane Pavlič, 1519. Od društva št. 27 v Forest City, Pa. : Franc Pograjc, 1825. Od društva št. 30 v Bishop, Pa. : Franc Pintar, 929 ; Luka Strah, 1600. Od društva št. 52 v Somerset, Colo. : Vinko Kotar, 1288. Od društva št. 54 v Ely, Minn. : V. Lužajc, 1450 ; Andrej Ba- nič, 1315. Od društva št. 69 v Brewster, Ohio: Andrej Arko, 1774; Peter Klikovič, 1775. ODSTOPILI ČLANI. Od društva št. 1 v Chicago, HI.: Peter Gešel, 28. Društvo šteje 35 članov. Od društva št. 18 v Girard, O. : Josip Malovič, 536 in Rudolf Bricelnik, 757. Društvo šteje 16 članov in 3 članice. ČRTANI ČLANI. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Ivan Kremžer, 92. Društvo šteje 64 članov. Od društva št. 10 v Moon Run, Pa. : Jakob Mahovne, 246. — Društvo šteje 37 članov. . Od društva št. 17 v Aurora, Minn. : Ivan Petrič, 469, Franc Betoni, 1240. Društvo šteje 22 članov. Od društva št. 19 v So. Chicago, 111. : A. Messe, 1165 in Anton Debelak, 1417. Društvo šteje 29 članov. Od društva št. 24 v Miwaukee, Wis.: Franc Dobnik, 1597. — Društvo šteje 30 članov.. Od društva št. 37 v Lowber, Pa.: Ivan Drab, 833. Društvo šteje 27 članov. Od društva št. 55 v Broughton, Pa.: Franc Oblak, 42. Društvo šteje 45 članov in 1 članico. NOVOLETNI POZDRAV. Nimamo nejednega povoda, ida bi se pritožili. Obratno, s veseljem vstopili smo v novo leto, koliko blaži nas vednost, da v preteklem letu 1910 se je naša cvetoča S. S. P. Zveza za 900 novih članov pomnožila, sicer večino mladih in zdravih mož in žen, a uverjeni smo, da število elanov bilo je pričakovati mnogo višje Pričakovati je pa, da se bode novi glavni odbor potrudil toliko, da se bode v tekočim letu število članov podvojilo. Vsak brat in sestra naj delhje na to, da privede enega člana ali članico v svoje društvo kar bode značilo podvojno število članov naši dični S. S. P. Zvezi. Vsem družtvam vrle Zveze želim iz srca, da bi se nam posrečilo k povzdigi do mravnega cilja. Cenjenim bratom in sestram priporočam novega glav. tajnika, da mu vestno spolnujete vse dolžnosti ter poročate natančno, da mu bode mogoče po nalogi konvencije točno uredovati ter vsakemu bratu in sestri vstreči glasom pravil. H koncu pozdravljam vse brate in sestre ter izrekam zahvalo za naklonjenost za časa mojega uradovanja v S. S. P. Zvezi. JOS. IVANŠEK, bivši glav. tajnik. Slovensko Zdravišče HF V NEW YORKU glavni zdravnik in ravnatelj Dr. J. E. THOMPSON ■ - ‘ POZOR ! SLOVENCI, POZOR ! Neovrgljiva resnica je, da je le isti zdravnik najbolši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja cd Slovenskega zdravišča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja, kateri je bil bolan 2 leta in ga nisu drugi zdravniki mogli ozdraviti. Zahvalno pismo Dr. Thompsonu Cenjeni zdravnik! , //Ja Prosim Vas da mi ne zamerite, ker tako dolgo nisem pisal. Naznanjam Vam. da sem sedaj popolnoma zdrav, se dobro počutim in delam vsaki dan. Prav lepo se Vam zahvaljujem za Vaš tVud pri zdravljenju; jaz setu že mislil, dani zdravnika, kateri bi me mogel ozdraviti. Kot sem se slednjič obrnil še do Vas, ste me pa popolnoma ozdravili. Povsod Vas bodem priporočal in pohvalil kako se prizadevate, da ozdravite vsakega kise Vam zateče. Končno se Vam še enkrat zahvaljujem za to. ko ste tolko potrudili, da ste me ozdraveli. Če boni še ltedaj pomoči potreboval, prosim, da mi boste še pomagali. Vas lepo pozdravim, John Suborepetz, 514 N. gth Street SHEBOYGAN, Wis. ROJAKI! Ne dajte se toraj nadalje motiti od kakih sumljivih kompanij ali lažnih zdravnikov,^temveč idite ali pišite v slučaju bolezni le na to zdravišče, kjer bodete sigurno najbolše postreženi. Pisma pišite v materlnskom jeziku ter ih naslavljajte edino le na sledeči naslov : “SLOVENSKO ZDRAVIŠČE” Dr J. E. THOMPSON 342 West 27th St. New York, N. Y. Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure popoludan. ■j—..............................Bill WI..... Al Ml VAS SEZNAMIMOZ >■ Am. NOy£ 23 KAMNOV Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati! prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratii ur in sicer samo za $5. 75 komad! Te vrste ure so jakol pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni! ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnef Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj tel ?nniso“imodo: garantiramo za 20 ij bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čul ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rab dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš slov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na o£ Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Čc jo pal marate- jo ni potreba kupiti in ygg _ EXCELSIOR WATCH uro pošljite na naše stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: CO., DEPT. 505, CHICAGO ILL., U. S. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA Compagnie Generale Transatlantique * GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. ¿New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobro*l| La Provence.......... .30.000 HP La Lorraine.......22.000 La Savoie..........22.000 HP La Touraine...........20.000 Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pamil družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna je Pristanišče 57 Njrth Ri/er vzaožji 15tU St., New York C\ Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMlNSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, lil. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111, A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, IH. | Pijte najboljše pivo jj Peter Schoenhoffen Brewing Co, M PHONE: CANAL 9 CHICAGO II L. I Največja slivenska lekarna v Cliicagi 4* * 4* & * 4* * 4* 4* 4* 4* 4* 4» 4» Velikanska zalog-a koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, tak at pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9 ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto. Pridite in prepričajte se C. G. FOUČEK že 25 let v tej trgovini na Itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St nasproti Dvorani v Chicagu 111. 4* 4» 4» 4* 4^4* 4^ 4^ 4* 4^ 4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* ‘Glas Svobode (The Voice op Liberty) WEEKLY 99 ib lis h ed by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. tlas Svobode’ izhaja vsaki petek --------- in velja ----------------- 14. AMERIKO: Za celo leto...............$2.00 za pol leta................$1.00 fik EVROPO: Za celo leto...............$2.50 za pol leta................$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 118 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL *ri spremembi bivališča prosimo naročnike nam natančno naznanijo poleg Novega tudi t naslov. John D. je dobil v dividen a h — $280,000,000 . . . Iver slavni najditelj severnega a, dr. Cook v svoji domovini ■ogo ne velja, se lahko prište-za voljo tega — profetom. 'oliitiilkla, pravijo ndklteiri, je llaizan ksefit. Mi ipia ipoiznatmo lju-ki ise niso ¡nikoli s ¡politiko pe-i, pa taildi niso' posebno čisti. [Stvari, ki so se pred božičnimi azniki prodajale po $1.00 — se sedaj lahko kupi za 25e in še nj. Kako je to mogoče? ^ ~ Kansas City so bili mestni nji na božično noč na poseben ¡čin pogoščeni. Vse kaže, da nih ljudi tam ne poznajo. jnovejši ukaz pri ženski mo-, da bodo nosile na mesto ajih kikelj, spodnje hlače, -edek civilizacije se kaže po- ?ortugalska republika se hi a konstruirala po naši. Čc bi gli svetovati, bi takoj danes misel ovrgla in se rajši ozrla Švico. vmezarji pravijo, da je “eva-[ija najboljše sredstvo proti tlom, kapitalističnim piratom ogočnim trn Stoni, ostane nam ašanje, zakaj jo ne začnemo? Shiaron, Ba., je neki glaldmež, || e lUlkraidel ¡košček Osmih, bil ob-¡n ¡na trideset dni zapora. Ta--t bo imel ¡maž islaj en mesec kaj ‘ir — || Tennessee je nek sodnik o:, jj ijl nekega “tatu”, ki je ukra-18 centov v devet mesečne 0e-Chicagi je in še krade inest-Ifrust na leto $9,000,000 samo rodi, pa se mu nič ne zgodi. bnelnltlni trulsit se je za božič giamilzoirall” in taidi J. P. Mor-Uje- ¡delničar, če bo stavdmi ima-' al ¡v priholdinjoislti “fkonhroli-• s telm je ¡viku(p tudi jeikle-— od Mah Bljiuidi — so jim li ¡zagotovljeni. Cbicagi so kapitalisti narizi-iven mesta živečim ljudem 10 Bino ulično vožnjo. Ko je neki fvec vprašal kondukterja, za-f(zahteva dva nikelna, je zad-Imdgovoril: enga za vožnjo — 9 |L za kapitaliste ! Tl >o!k je dobil ¡za “odkritje” se-,jega telčaja $120.000 In $4000 •ise.bej. ker je spisal svoje je dbžiV.ljiaje” in jih dal ne-a listal tzia natisniti. To nam dia se ipošlteinim poltom ne da, živeti. iSorantom, Pa., je neki rilmsko-jišlki ¡duhovnik na ¡prižnici liizil svoje veselje”, da so A-fcaUci prepustili ¡vse nevarno Slovakom, Iitallilamom in O-j, češ, če one pomori, mi ni mar, Iker ¡niso “naši”. Res, . a* i'a je kršičiaimslka 'ljubezen do tega, ¡tega ¡molža. ------- -»t se iz Clevelanda poroča, je jefeller podaril za božič svo-| kuharicama vsaki p-redpas-! a, 40 centov. Obe deklice so pb velikodušnem darilu ni o da so predpasnika razlr-|ina majhne koščke i gotove 3 da vsak posamezen koščdk «jo in porazdele na svoje iJbce. V NOVEM LETU. Vse, kar smo prejeli v letu 1910, hočemo vsaj začasno pozabiti in se raje ozreti malo v p-ri-¡hoidnjost. Človek ne ve, kaj ga čaka jutri, tudi z nami je t*ako. Ves svet gleda, da si zboljša svoje stanje; narodi med seboj tekmujejo, kdo bi drugega prekosil in s tem odnesel za se in svoj narod, dobiček. Mi Slovenci pa nimamo z nikomur tekmovati, ker smo delavskega stanu, torej obstoja naša tekma v nečem drugem. Cilj slovenskega delavca mora biti, da prej iko mogoče postane sam svoj; da se otrese vsakoršne-ga vpliva, da začne trezno misliti in delati le to, kar mu svetuje lastno srce in kar bo za njega najboljše. Tudi v novi domovini, se nam, delavcem, ne postelja z rožicami; tudi v novi domovini se v vsej njeni obširnosti in širokosti raztega lumparija, izrabljanja in zopet lumparija. Človek, delavec, takoj sprevidi, da se ¡slabili razmer ne manjka nikoder in da bodo te slabe razmere obstojale še toliko časa, dokler jih samo delavstvo ne ¡bo vrglo ob tla. Ta dežela se je imenovala nekdaj, nekdaj pravimo: delavska dežela. Vse je bilo odvisno delavstva; delavec je nekdaj nosil v tej deželi glavo po konci in vsakemu odločno gledal v obraz. Najlepšo svojo periodo, je ta dežela vžila pod delavcem, ko je delavel prišel do veljave in to, za kar je delal, bil tudi po pravici poplačan. V neki stari knjigi popisuje nek nemški naseljenec, da se mu je zdela dežela, v katero se je vozil 60 dni, kot obljubljena dežela in ob tem spominu je lahko pozabil na vse trpljenje in težave potovanja. Po sto letih od tistega časa, ko je Nemec to zapisal, je veljalo še isto dobro ime sedajni naši novi domovini. Obljubljena dežela! Delavska dežela ! Kako je bilo to prijetno za slišati in ni ouida, da so si milioni ljudi oprtili rame in šli s trebuhom, za kruhom, v svobodno, obljubljeno, delavsko deželo. Koliko je pa nam še sedaj o-stalo od tiste obljubljene, svobodne, delavske dežele, ni težko povedati. V resnici, tistih časti in drugih starih tiranskih običajev nam ni potreba izvrševati, toda delavec je vendar vsak razočaran, ko ¡prime v tej deželi medu in mleka, prvič za kako delo. Od tovarišev še v stari ¡domovini je bral poročila, po ¡katerih si je predstavljal to deželo, kot kraj, kjer za svoje žulje dobi tudi primerno plačo, in kjer se lahko vsak dan trikrat do sitega na je. Lepo stoje taki stavki v ameri-kansikih pismih, malo slabše pa je, vse te darove okusiti. Danes je z delavskim stanom tudi v A-meriki prav slaba. Naseljevanje je vedno večje, pridnih rok preveč, pripravnega, zdravega dela pa ni za dobiti. Namesto malega delodajalca so veliikansike tru-stove tovarne in delavec ne sme zahtevati plače katera mu gre, temveč se mora vpogniti sistemu. Posebno na Inozemce se kaj malo ozirajo ti nečloveški pirati in 'hlapci milionarjev. Delavske moči se kupujejo kot sužnje na trgu; še na zobe se jim bo kmalu gledalo. Ker ¡Slovenci v Ameriki niso v večini rokodelci, temveč delavci, priprosti delavci, ne preostaja mu drugega, kot prijeti za to, kar mu nanese prilika. Pri tem mu kaj hitro mine vse tisto o povišanju plače in manjšemu delavnemu času. Ko pa on zapusti tisto delo, stopi drugi na njegovo ¡mesto in tako se ponavlja in se bo ponavljalo, dokler se ne -bo- delavstvo začelo boriti za vse zgubljene pravice. Slovensiki narod je umen narod. Lahko trdimo, da Slovenci prej sipreglemo, kot, drugi narodi. 80 odstotkov Slovencev je v Ameriki, kateri vsi imajo na misli eno i,n vedno eno reč: kako se otresti neznosnega jarma, dihati svobodno in zahtevati za svoje ¡delo plačilo, ¡katero mu gre. Prej ko se bo pa to doseglo, bo potreba novega boja, novih žuljev in še marsikaj znoja se prelije za kapitaliste in ves današnji krivični sistem. Stopamo v novo leto, a naši upi niso globoki in naše želje ne previsoke. Želimo pa., da bi delavci slovenskega jezika začeli hoditi po drugi poti; ne po proti navzdol, temveč po cesti navzgor! NADŠKOFIJSKI SVETOVALEC. Amerikanski Slovenec poroča, da je Slovenec, Rev. John Kranjec, župnik v South Ohicagi postal škofijski svetovalec. To novico je prinesel debelo natiskano, ker v tem odlikovanju ene osebe, vidi omenjeni list nekaj velikega in za slovenski proletariat v A-meriki, dragocenega. Koliko pa imamo Slovenci v resnici od tega, če je postal naš rojak nadškofijski svetovalec, si vsak sam lahko ¡predstavlja, vendar tu par besed, da ne bo tistega čestitanja in drugih temu podobnih navadnih reči. V deželi, kot je Amerika, mora človek vse raid pričakovati, samo tiste “višje časti” naj gleda, da se otrese in kolikor možno ogiblje. Konstitucija naše nove domovine je sestavljena po tako demo-k-raških, svobodomiselnih idejah, da se čudimo, ko rimski klerikalizem tako razširja svoja črna krila po njenih prebivalcih. Ustava Amerike prepoveduje vsako eeščenje in tista odlikovanja in rede celo prepoveduje nositi, ali jih sprejemati. .Nadškofijskih svetovalcev je v Ameriki in po celem svetu toliko, da si kar predstavljati ne moremo, zakaj bi nas veselilo, če je še ena o-seb-a prišla do te “časti”. V tej deželi dolarskega mamo-na vsak narod hlepi po —■ dolarju in izobrazbi in pusti vse tiste rimske časti v stari suknji. Koliko bi bila tudi ta dežela drugačna, če bi ljudje živeli od časti in iskali kruha pri častihlepnih ljudeh, si je lahko predstavljati. Vprašali bi se, koliko Slovencev in drugega naroda bi prišlo v to deželo, če bi se prejemale časti, namesto dobrega zaslužka. O, da, farji so prvi, ki bi bili prvi za to, da se ta dežela otrese demokratizma ; da ta nova domovina toliko preganjanih, vzame na svoje rame rimsko farizejstvo; da bi deželo vladali jezuitje in se pri tem gostili kot “božji” patri Če-stohovski. O, marsikaj še nima duhovščina v tej deželi; še marsikaj ji stoji naproti, a. kdo nam bo pa oporekal, da se i v Ameriki'širi z vso hitrostjo ravno rimsko katoliška duhovščina, njen upi iv in da so že uradniki na visokih mestih, rimokatoliki. To neverno samo mi, temveč to spoznajo že danes v \Vashingtonu debeli gospodje, kateri jim gredo tudi najbolj na roko in so vedno “pokorni sluge sv. očeta”. Da, sam ¡papež je izrazil svoje veselje, nad svojimi ameriškimi rimskimi hlapci, ker tako vestno (?) opravljajo svoje delo, ki bo obrodilo še obilo sadu! Ker smo pa mi Slovenci že enkrat ta sad poskušali, nam papeževo zagotovilo mora posebno tekniti. Toda tudi duhovščina se loči po narodnosti, če prav zatrjujejo ti božji namestniki, da Kristus ni gledal na narodnost. Vzemi n. pr. Amerikanca kot rimsko kat. duhovnika; on ti ostane še vedno nekoliko Amerikanca, zraven sluge “sv. očeta”. Vzemimo pa na tehtnico Slovenca, kot duhovnika rim. kat. cerkve. Ta, zadnji, je s tem, da je postal hlapec Petrov, za večno se tudi odpovedal “Slovencu”. Znano je. da je neki ljubljanski višji gimnazijski katehet in papežev svetovalec rekel za vse dijake in druge Slovence pomenljive besede: “Ce bi se šlo, naj slovenski narod zgubi svoj jezik, ali svojo “sveto” rimsko katoliško cerkev, bi bil prvi za to, da zgubi svoj jezik, in da se obrani svoji veri.” Tako jasno, a karakteristično za ves slovenski narod, se je izrazil papežev svetovalec, torej človek, ki je dosegel že visoko čast in bi bil s tem, kar je že naredil v prospeh Rima, laihko z zadnjo izjavo tiho; toda ne, za nas je še boljše, da tudi ti kajoni včasi obrnejo svojo kožo, kot je v resnici. Slovenska duhovščina torej za rimsko kat. vero proda, če potreba, tudi danes naše svete narodne svetinje in eno največjih — našo slovensko govorico!!-------. Narod ! če si še v resnici Narod, zdrami se venidar že enkrat z svojega spanja in deluj z nami za pogin te, slovenskemu narodu tako pogubne črne vojske! Pa še nismo gotovi! Preobrnimo sedaj nato “nadškofijskega svetovalca” na drugo stran, da tudi o njej kaj poročamo. ¡Slovenci v Cbicagi imajo v svoji sredi rojaka, ki je nadškofijski svetovalec. Nam more kdo povedat, koliko je to: biti Slovenec in zraven še nadškofijski svetovalec? Ker je ta čast po mnenju lista iz. Jolieta tako visoka, nam more .udi kdo povedati, kakšne koristi jc te zn Slovence v Illinois. IVI naših očeh je to prazen nič, za to, ker biti nadškofijski sveto valeč, to je dobro, a za slovensko ljudstvo to nima nobenega pomena in še manj, kake koristi. Dandanes narodi le gledajo na svojo korist. Od te “ visoke časti” pa nimamo Slovenci vsi skup nič; izvzet seveda, odlikovanec, Časi so minuli, ko se je Slovence z takimi “presenečenji” elek-trizovalo in delalo še bolj neumne kot so bili v resnici. Ker pa vemo, da milost Quigley tudi nekaj premore, se obračamo tem potom na našega rojaka, sedaj s častjo pokritega nadškofijskega svetovalca, da na svetuje milosti, da Slovenci v Chicagi rabijo mnogo, zelo mnogo, kaj, to bo morebiti nadškofijski svetovalec, ne da bi zapisali, uganil sam. Nadalje imamo še druge luknje in potrebe in če moč škofa sega čez meje države Illinois, naj ga novo pečeni nadškofijski svetovalec, naš rojak tudi spomne, Westmoreland okraja in po celej Ameriki živečih slovenskih vdov in sirot. In če bi se nasvet obnesel, bi si želeli potem vsaj v vsaki državi Zjed. držav, po enega nadškofijskega svetovalca — rojaka. Čestitk pa nam je za danes zmanjkalo. — ZVEST NAROČNIK. Nobeden nam ne more prepovedati te upravičene želje. Koliko pisem ddbiftio, kedaj se bo začel izdajati dvakrat na teden. Mi bi pa ravno tako lahko vprašali, kedaj se bo začelo za delavski list Glas Svoboidfe bolj delovati in agitirati. Vi nam, mi Vam; saj pa tudi drugače ni mogoče; in tako dolgo, dokler se to ne zgodi, tako dolgo bo ostal še vedno tednik. Da pa tudi nam sije malo več upa za prihodnjost, kot ga je videti v 'zgorajšnjih stavkih, naj Vam ¡pove pismo, ki ga je prejelo uprava. Človek ne bi verjel, da je taka požrtovalnost, zvestoba, mogoča od kakega . priprostega slovenskega delavca, ki že sedem let leži v postelji, a ki še vedno z veseljem prebira, naš list. Tu par stavkov rojaka A. R. “Pošljem vam zopet naročnino za leto 1911; oprostite, id'a sem se malo zakasnil; drugič se to 'več •ne pripeti. Že šesto leto se kruta usoda maščuje nad mano. Moje trpljenje je hujše od Kristusovega, a jaz potrpim in to trpljenje mi lajža še tovariš — list Glas Svobode, na katerega sem naročen od početka in kadar mi smrt zatisne oči, takrat poteče tudi moja naročnina. Da ste. . .” itd. Te besede rojaka, trpina nas navdajajo z veseljem. Še kaj več takih zvestih naročnikov ! KAKO SE LJUDEM GODI, ČE VLADAJO SVET KAPITALISTI. List, kot je Glas Svobode, potrebuje dobrih naročnikov, ki redno plačajo svojo naročnino in ne, da samo plačajo in se naroee na list. temveč da ga tudi razširjajo in priporočajo svojim prijateljem, sorodnikom, znancem in sotovarišem pri delu. S tem je več storjeno za list, kot; neverno kaj. Vsak časopis gleda, kla si pridobi čim največ naročnikov, dobrih zastopnikov in dobrih dopisovalce v. Vsak ima svoj okus; a večina slovenskega delavstva danes v Ameriki najbolj čisla ravno naš list; saj je pa tudi Glas Svobode pravo delavsko glasilo, kjer so delavski interesi zastopani in kjer je vse delo v prid slovenskemu delavstvu. Vendar ¿pa naš list še ni do danes našel popolnoma trdih tal med slovenskim proletariatom v Ameriki. Naročniki drugih listov vse drugače agitirajo za svoje liste in ne pozabijo nobene prilike, da se ne bi okoristili in agitirali za svoj list. To malomarnost čutimo že par mesecev od naših naročnikov. Gotovo nam ni to v povračilo za naš trud. Seveda i-mama tudi naš list agitatorje in podpiratelje, a par ljudi ne more odpraviti tistega, kot bi to storilo sto ljudi. Drugi listi imajo svoje ljudi (razvrščene na vsakem vogalu. Tudi na prižnici in v spovednici ne pozabijo svojega lista in delajo zanj na vse pre-tege, ker se za nje bojuje. Za katerega se pa Gl. Sv. bojuje? Za ljudi, ki se boje dela in izrabljajo ljudstvo v svoje koristolovske naniene, ali za ljudi, ki si v potu svojega obraza služijo kruh? Na to vprašanje ve ysak naročnik in čitatelj lista Gl. Sv. sam odgovoriti. Človek pride vsak dan z različnimi ljudmi v dotiko. Pogovor se recimo obrne na kaka delavska, cerkvena ali politična vprašanja. Ce je kdo naših naročnikov ob taki priliki navzoč, naj nm bo prva in sveta naloga, da naglasa svoj list, svoje glasilo, ga stavi v odspredje in skuša naj tovariše pridobiti za to, da bi se začeli zanimati za list. Drugi ali tretji dan po tistem pogovoru bi prišli recimo zopet skupaj in tu naj mirno naročnik prinese pogovor zopet na stvar o časopisih in zraven tudi ima pri sebi zadnjo izdajo lista in če je kaj bolj krepkega, se pa prebere in videl bo mož, da namera ne bo zastonj; kajti dobi se še stotine ljudi, slovenskih delavcev', ki bi rad i dobili v roke pravi list in morebiti bi jim ravno naš list najbolj n era j al. Mi smo prepričani, da, če bi se naši naročniki vsaj malo- držali, ali držati hoteli po zgoraj napisanih besedah, uspeh se bi pokazal že. v enem mesecu. Vsak list gleda, da se razširi in postane vedno bolj popularičen. Kdo je odgovoren za človeško voljo, ki tako različno spreminja gospodarski razvoj vsega sveta, je težko odgovoriti, vendar se najde v veliki večini ljudskega mišljenja: da je vse od visno od človeške volje. Ali s drugimi besedami: da si ljudstvo samo, po svoji lastni volji diktira gospodarsko stanje sveta. Tako je namreč vsaj največ ljudi mnenja, naglasajoč še stari pregovor: “Vsak je s^oje sreče kovač.” V resnici stoji pa stvar ravno na robe. Ljudje niso gospodje svoje usode, temveč ravno nasprotno; ¡oni so odvisni od zadnje; da, ne-I katerikrat so lahka žoga, s katero se igra usoda in jo meče tja in sem. To ve že vsak oenj. bralcev iz svojega lastnega življenja. Koliko pa je na svetu ljudi, ki so svojega življenja gospodje; ki narekujejo pota. usodi, ki žive po svoji lastni vloji? Takih ljudi je prav malo, ali jih pa sploh ni. ■—-Vsak človek je odvisen najsibo od kakršnekoli stvari; vsak mora svojo usodo tako prenašati, kot rrm se naloži. Še bolj se pa ta resnica pokaže, če pogledamo svet od gospodarske strani in to v velikem. Če prihodnje poletje žitna polja ob Mississippi dolini ne obro-de dobro in če se isto zgodi žitnim poljani ob Donavi in Krimu in drugod po Rusiji, zgube vele trgovci v Berlinu, Petrogradu in Ohicagi skoro polovico dobička in tudi —- svojega premoženja. To je slučaj, ki se je že dostikrat pripetil in kateri pride še na vrsto. Ce se pa zgodi gori omenjena slaba žetev, polovico delavcev zgubi delo in čaka jih glad m pomanjkanje; nihče si ni to rej od teh zvest svoje prihodnjo-sti. To vse kaže, da se svet, velik kapital, z ljudstvom, delavstvom igra. Še ena taka primera. Ko je leta 1861 v Zjed. državah izbruhnila vojna ki je trajala dolga in grozna štiri leta, je bilo na jugu ne mogoče pridelati kaj surove bombaževine, ki se je v Ameriki producirala in pošiljala v sorodno Anglijo, kjer so surovo blago obdelali in razpošiljali po celem svetu in kjer je kapital naredil letno milione dobička. Ko je pa vojska tu le trajalo, in ker angleški tvorničarji le niso dobili surovega blaga iz Amerike — so morali tovarne na Angleškem zapreti in en dan je bilo odslovljenih od dela 250,000 delavcev in delavk. 160.000 delavcev je bilo popolnoma brez kruha in strehe. Kar jih je pa še delalo — so na svojem zaslužku zgubili tretino in za par centov na dan prodajali radi svoje moči kapitalu. Glad, ki je takrat vladal na Angleškem, je še sedaj nekaterim v spominu in še danes se pre-živeči z grozo spominjajo na one hude čase. Kaj pa jim je bilo tudi za storiti. Kaj so mogli ubogi tkalci narediti zoper ameriško meščansko vojno? Kako bi oni laihko ustavili bitko? Na noben način. Pa vojska je imela še večje posledice kot samo to, da je 250,.000 ljudi po krivici stradalo.. Angleška vlada si je hotela opomoči in najti kruha za svoje delavce. Angleški kapitalisti so si skušali od' druge strani sveta pridobiti volne in bombaža. V angleški Indiji so pokončali na milje dolge ri-žove plantaže in zasejali — bom-baževino. Prebivalcem Indije je pa glavna hrana riž, in ker je tam ¡kjer je prej rasel riž, rasla sedaj bombaževina, jim je zmanjkalo jesti; v deželi je zavladala, grozna lakota in milione Indov je za lakoto, umrlo. Tako so stale v resnici takrat stvari; današnje se pa mnogo ne-razločujejo: Kar je Anglež pokupil na Kranjskem v bursko-an-gleški vojski seno, od tistega časa na Kranjskem sena primanjkuje in je ¡drago. Dobiček, ki so ga tokrat prodajalci sprejeli, ga sedaj drago poplačujejo nazaj. Ja, ko bi se stvari v naprej vedele! Kako daleč so kateri narodi od drugega oddaljeni, a so eni ali drugi odvisni od enega. Nekdo vedno nad nami vlada in mi smo igrače, ker pa so ti nekdo ravno kapitalisti celega sveta, zato se moramo nadejati vsaki dan prej kaj slabšega, kot dobrega. Oni drve le za svojim dobičkom, ko se bijejo za svoje interese, delavstva ne računajo. In ker so-stvari skoro ravno take, kot jih mi pišemo, je s tem tista človeška volja dana ob vso veljavo. Kapitalisti se pa morajo tudi taiko poganjati za dobiček. Današnji svetovni red Obstoji na tej podlagi in preteklo bo še precej umazane ehikaške reke v Michigansko jezero, ko se stvari spreobrnejo. Vse tisto kapitalistično vr vrenj e za profitom, vsak obzir na človeštvo, vsa izguba človeškega srca, ni za voljo, tega izginila iz njih človeškega telesa, ne, temveč za to, ker so o-troei, kot vsi drugi ljudje, otroci in produkt sistema. Zato ne smemo vedno misliti, da ljudska volja vlada svet. Vse-današnje žalostno ¡delavsko vprašanje, vsi razlogi do tega stanja so za iskati v položaju v katerem mi sedaj živimo, namreč v naši kapitalistični gospodarski revoluciji. Portugalski menihi, ki so vsled revolucije morali zapustiti deželo izstradani, goli in bedni, kakor je zatrjeval pobožni “Slovenec”, so morali dobiti nenadne-pomoči iz samih nebes. Uboge preganjane reve, ki so bile nekaj; časa še na slabšem kakor usmiljenja vredni jetnik v Vatikanu, nahajajo zavetišča v tujini, razume se, da tudi v blaženi Avstriji-Ker imajo tam še vedno premalo kut, so jim taki odrešeniki dobro došli, naj že prihajajo s Francoskega, iz Španije, ali pa s Portugalskega. Zato so v Avstriji patentirani patriotje. Doslej je znano, da so se portugalski menihi naselili po mnogih samostanih na Tirolskem. A to jele začasno. Ob vsej svoji krščanski skromnosti so namreč vendar rajši gospodarji na svojem, nego gosti pod tujo, če tudi bratovsko streho. Tako se poroča, da so nakupili znano kopališče Mitte-wald na Koroškem od baronice Langove, v Grižah pri Bolcanu pa veliko zemlje za stavbo posebnega samostama. V Saleburgu so se že skoraj pogodili za nakup neke večje posesti. Da se mislijo portugalske nune naseliti tudi v Ljubljani, se je že tudi poročalo. Kadar jih bo pa na Kranjskem toliko, kolikor jih je bilo na Portugalskem, se jih bo tudi slovensko ljudstvo naveličalo. Brez bridkih izkušenj se mu itak ne odpro oči. Zanimivo pa je, da i-majo te dame in genflemani, ki so- morali baje goli in bosi bežati s Portugalskega, naenkrat toliko denarja, da kupujejo lahko graščine, zemljišča, kopališča, da snujejo industrijska podjetja, da bodo ždali likerje itd. To je pač tudi le po katoliški matematiki mogoče, da se združuje milion-sko boagstvo s samostansko revščino. — AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO! *ne bode zahtevalo od mene, da bodem kje drugje življenje napravil, ako sem v tej trgovini. — Konštatirati pa moram, da sem z Slovenci začel zemljo prodajati a ob sklepu leta 1910, moja knjiga potrjuje, da sem to leto prodal za $140,160 zemlje in za $25,480 Slovencem, vse drugo Nemcem in Amerikancem, in na vsakega Slovenca, kateri pride zemljo kupovati, pride 10 Ameri-kancev. In če bi se bavil izključno z Slovenci, ne bi bil v položaju, strganih hlač nositi. Glede skupne naselbine, sem danes tako zoper, kakor sem bil v mojem zadnjem dopisu, le pribiti moram, da gosp. Brunshmid ni hotel razumeti mojega dopisa, to je skupno zadružno življenje. Nikakor pa nisem nasproten da veliko rojakov kupi velik kos in ga razdeli med seboj. Dalje Brunshmid trdi, da jaz nisem nič storil in sem le agent. Jaz ne trdim, da sem sploh kaj storil, a več kakor vsi slovenski agentje skupno v Ameriki; gotovo, jaz nimam denarja, kupovati, napravljati stroje plemensko živino itd. Ako bi on mogoče preskrbel $10.000 za vse ono z 3—4 obresti mu bodemo vsi .Slovenci hvalo peli. Dalje se tudi pisatelj moti, da nisem sam kmetovalec. Ako se potrudi v dveh letih v te kraje in da sem zdrav, videl bode pri meni na mojej kmetiji vse, kar se zahteva od kmeta, isto tudi kako se zemlja rabi v 20 stoletju in napravi denar na nji. Ako pride to leto avgusta, pokazal mu bodem kako se zredi 150 prašičev na 45 akrili zemlje. Jaz ne trdim, da sem sploh kmetovalec, a pribijem. da več vem danes od zemlje in kaj se lahko napravi na nji, kakor taki pisatelji, kateri niso kmetje. Želim pa, da l>i gosp. Brunshmid ne samo govoril, temveč “go ahead” in napravi naselbino in potem bode mož, ako še nima sivih las vedel, kaj je skrb in nadzorstvo, v smislu kar on piše. Potem bode le želel, da gre zopet nazaj v svojo obrt in preklinjal minuto, ko je začel, kaj bi pa dosegal se bi pa videlo. Govori in piše se lahko; napadanje, to je pa že tako stara slovenska pesem. Tudi ni res, kar on piše od Wisconsin in prodaje krav, temveč fakt je ono, kar sem jaz pisal. Vsak Slovenec, kateri živi v Wisconsin in Michigan, bode potrdil, da leta 1910 v poletju ni živina imela kaj jesti v omenjenih državah; dalje trdijo tudi to državna poročila, in če bi se pisatelj prej vprašal, bi se gotovo ne blamiral. Konštatiram pa še enkrat, da bi Slovenci lahko od tukaj poslali danes 1000 funtov surovega masla vsak teden in da ga ne ni moja krivda, temveč v prvi vrsti kjer ima povprečno vsak nasel-nik premalo denarja, in bi jaz preskrbel vse potrebno le z $10,-000 in teh gosp. Bnmshmid žal nima na razpolago; nasprotno pa malo več kakor ono svoto — dol- Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910 letni skušnji sem tako izpolnil moj NOVI NAČIN ADKAVLJfcNJA, da zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim drugi zdravniki in Instituti niso mogli niti pomagati še manj pa 1 " ' ozdraviti. J , Vsak dan dobivam pisma od mojih hvaležnih patientov ka-1 tere sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere so’ njih zdravniki proglasili za neozdravljive. _ ^ zrok in izvor vsake bolezni je'iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi. PO MGjEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, čisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdrav e ter spravi v red vse življenske organe. PIŠITE PO MOJO KNJIGO “NOVA METODA’! ter priložite par poštnih znamk za poštnino. Knjiga Vam vse natančno pojasni; — zavržite pal sve stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in.škodljive; 1 Citajte vsebino pisma, kakoršna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov: Veleučeni eospod Dr. Hartmann I Velučeni gospod ! Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih po- Šiejem sl v dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za pi i- polnoma ozdravil, in upam da mine bode treba več rabiti zdra- poslana zdravila, s katerimi sem v dveh teduih popolnoma uzdi a- vil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat vila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. ■ - , . ... , Ob jednern Vas prosim, da mi dopošljete zdravila za slabo me- prtsrcno zahvaljujem na Vasem ozdravljenju. Vaš Hvaležni bavljanje. na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna FRANK BORAK, Bos 123. Josephine, Pa. HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave„ So. Chicago. 111. Zglasite se ali pišite na naslov: MA.OISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Boot 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsiburg, Pa. Box 108. «LAŽ ČELIK. Adamsiburg, Pa. Box 28. *■" VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa bla gajniku in nikomur drugemu. Renko 156, Frank Lebar 157, Anton Bizjak 158, Andrej Puch 159, Jos. Žale j ek 160, Anton Žve dič, 161, Frank Panschitz 162, Ivan Maček 163, Valentin Spoett eng 164, Matija Gorenc 165, Henry Mitteregger 166, Max Pieter ski 167, John Žabjek 168, John Zorko 171. John Repovš 170, Fr. Renko 171, Mike Strašitz 172, Viktor Palsenberger 173, Martin Golob 174. Družtvo šteje 45 čl. Prestopli člani od dr. št. 1 v Darragh, Pa., k dr. št. 7 v Livingston, 111.: Stefan Eržen, cert. št. 36; potujoči člani od dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Paul Mahkovc, c. št. 11. Od družtva št. 2 v Adamsb urg, Pa.: Jos. Klaužar, c. št. 1 Novo izvoljeni društveni uradniki družtva št. 1 v Darragh, Pa. Predsed. Anton Klančar. Arona, Pa;, taj. John Primožič. Darragh, Pa Box J40 : blag. Jjs. Haupt- man, Darragh, Pa. Box 140 Družtvo št. 2 v Adamsburg, Pa. : Predsed. Štefan Flere, taj. Alojz Flere, blagj. John Flere. — Vsi v Adamsburg. Pa. Družtvo št. 6 v Roslyn, Wash. ima svojo sejo vsako prvo nedeljo v mesecu. Jos. Hauptman, gl. taj. Novo sprejeti člani k društvu št. 4 v Waukegan, 111., Jos. Kucler, cert. št, 175. Družtvo šteje 23 članov. K društvu št. 7 v Livingston, 111.: Louis Anbroš, 155, Ignac URADNE URE : Med tednom od to. dap. do 5 pop. Ob nedeljah od 10, dop. do 1. pop. ga. Glede drugih držav in zemlje, jaz nisem nikoli trdil, da je Missouri najibolji; enake zemlje pa, ko jo je tukaj za dobiti ni veliko v Ameriki, a trdim, da se e-naka zemlja kakor tukaj nikjer ne dobi za enak denar, in naj si bode Oklahoma ali Minnesota ali kjerkoli, kajti zemlja na katerej se pridela pavole jedno lilo na aker in katera plača 80 M.; ni nikjer v Ameriki več po 15—20 dol. aker za dobiti. K sklepu želim, da gosp. Brunshmid gre res na kmetijo in potem dokaže kdo bolje zna; jaz rad pridem k njemu in se učim ker ne znam še vsega, kajti človek nikoli vsega ne ve, in meni še tudi veliko manjka. Pozdrav vsem rojakom, želeč jim srečno leto 1911 in povsod polne lonce. F. Gram. posestne pravice. Sel sem ž njim in papirje so se vložili kakor zahtevamo. Ko sem se aprila 1908 naselil v Naylor, čul sem, da Mo-ranšek sploh ni vzel one farme, temveč se preselil v Poplar Bluff in 4 milje proč kupil 120 akrov za svoto $3600 oh jednem zvedel, da je plačal vsaj 2000 dolarjev preveč za omenjeno posestvo. Jaz Moranška niti videl nisem nikoli in še danes za gotovo ne vem, ke-do ga je ociganil. Konštatiram pa, da sem bil jedenkrat iz Ghi-cage v Juž. Missouri in drugikrat iz Ohieage v St. Louis ž njim, a za moj denar. Konštatiram tudi, da nisem nilkli dobil nobenega centa niti od Long Bros. niti od Moranšek. Kaj in kako se je gospodaril Moranšek in da bi bil jaz njegov policaj, mislim tudi gosp. Brunshmid z vso njegovo učenostjo ne bode zahteval. Cenjeni bralci, če se hoče informirati o resničnosti moje izpovedbe naj se informira pri J. Moran-shek. Gosp. Brunshmid namiga-va, da sem jaz oskrbnik vsakega Slovenca, kateri je v Missouri. Ali ni malo preveč zahtevano v dvajsetem stoletju? Dalje trdi, ida sem jaz trgovec, to je čisto naravno; vendar se KMETIJSKE STVARI Naylor, Mo., 1. 1. 11. V številki 52 Glas Svobode berem kritiko oziroma trdi se neresnica mojemu poročilu. Da bi se bralec osebno prepričal ali pa, kar sem pisal od mlekarstva temu ne, temveč kakor sploh učenjak iz knjig dobil svoje znanstvo ali pa pri bari, odločno trdi oni gospod, da je pretirano ali laž. Kjer ljudje splošno kateri nič ne razumijo le upijejo ni res, in da občinstvo samo sodi glede Thayer, Mo. in mlekarstva naj se cenjeni bralec obrne: J. Gibbons, Thayer, Mo., kateri prevzema smetano od kmetov in ta mu bode idal podatke, kedaj so se začeli ljudje ukvarjati v živino in koliko se pošlje smetane dandanes na trg. Ali pa naj piše učeni pisatelj k “The Frisco R. R. Co.”, St. Louis, Mo. in zahteva izkaz dveh let izvoza smetane od postaje Thayer, Mo. in tu bode dobil, razvoj živinoreje in mlekarstva; tam bo dobil učeni mož podatke, da ne bo več javno trdil ni res, temveč se preje prepričal pred-no hoče dopisnika na laž postaviti. V Missouri Almanac za leto 1911 kateri je izdan po državi je sledeče: “In the German settlement of Oakton, they have established a sort of cooperative farming scheme. All the farmers bring in their dairy and poultry products and ship them in car lots. About 5000 lb. of butter is shipped every , week by these farmers.” To je nova industrija v tem kraju in vseh kmetov ni skupno 25. Kadar se hode mož vprašal od Thayer, dobil bo bolje podatke ali večje številke kakor od tega kraja. Gosp. Brunschmid, ne da bi i-mel natančne informacije, n »migava, da so nekega slovenskega farmerja tisočaki viseli v obup ti v vzhodnem Missouri. Če bi bil Mr. Brunshmid pravičen, nikoli ne bi onega farmerja z mojo o-sebo skupaj tlačil, a da se nami-gavanju konec stori enkrat za vselej in podlej zlobnosti, si dovoljujem jaz bolj natanko onega farmerja opisati. -T. Moranšek je prišel z Milwaukee, Wis. leta 3907 v Chicago k meni, da boče kupiti farmo v Missouri. — Šel sem ž njim in on je zaaral 120 akrov farmo, 2Vo milje od Greenville, Mo. od Long Bros. in plačal omenjenim ljudem v mojej pričujočnosti $100 in napravil o-brok da plača drugo febr. 1908 v celoti $1600. Moranšek je prišel febr. zopet v Chicago in me prosil naj grem z njim v St. Louis, da bode Title and Trust Co. pregledala njegove SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te VTste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terfcovec & Co. Naslov: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapabce SL. Din ver, Colo. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA Laura.. Oceania Alice.......... 18. Jan. 1911 M. Washington.. 28. Jan. toil Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašeg-a doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU GLAVNI ZASTOR ZA AMERIKO 2 Washington St New York, N. Y Velecenjeni zniavoTli i"“""" Pred nedavnim časom sem bil popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro po-(|Pfc l| poln orna zapusti- sem le, tako da brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich. VERUJTE m ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE Antony Bartasevich. sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudjenaj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim ueiskušenim zdravnikom iu samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče iu tisoče originainih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod soluce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: ¡ÊüE.eeoTu/ïg. ustanovitelj AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slab* prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo , neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov nakar Vam bode poma-gano. Moj dragi zdravnik I Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost ri nas. Večkrat jih vidimo pozno po polnoči meriti v “natrkanosti” naše strite. — G. fatra Lavriča sedaj prav prijazno opozorimo na njegovega stanovskega tovariša župnika Šorna na Štajerskem. To so ti bratci; le to je razloček, da jo je Lavrič z Bonaventurovo pomočjo naglo pobrisal čez lužo, Šorn pa pokuša ričet, kakor piše Gl. Nar. — Toliko za danes; nabiramo pa gradivo. Vsem čitate-ljem pa želi srečno novo leto. Newburgški vesekdo. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Najprej: — Srečno, veselo, zdravo novo leto in Vam in vsem naročnikom vsestranski napredek! — Nekaj časa, sem molčal, ker sem čakal, da se nabere kaj novic. Posebno pa sem pričakoval, da bo kdo poročal o burni debati, ki se je povodom zidanja šole vršila meseca novembra med g. Filipom Godina in “prvim” cerkvenim nadzornikom Valentinom Stergar. Upam da se kdo oglasi, da svet zve, kaj so izobraženci in pa gotovi svetohlinski butci! — Pri naših družtvih se je marsikaj spremenilo. Znani Lojze je zletel iz presedniškega stolca, a kot fipomin za svoje polletno “predsedovanje” mu ostanejo vsaj pri judu sfehtane hlače. Jožefov predsednik — kteremu vsa čast — je dobil za pomoč “napeto struno”. To pa še niso vse novice. Pisal sem že enkrat in zraču-nil ljudem, koliko zmečejo denarja , s krvavimi žulji prisluže-nega, v kratkih ulicah po saloo-nih. Sedaj je pa se odprl še eden slovenski saloon in sicer ga je pričel zgoraj imenovani Lojze. On je dela sit, misli si: Vsaj so ljudje dosti butasti, da bodo tudi k meni nosili svoje groše, začnimo saloon. In odprli smo ga 17. decembra. Ker je dober katoličan, ga je odprl na Kvaterno soboto. Blagoslovili so ga tudi, deloma z vodo, deloma s krvjo, kakor je pri takih svetnikih navada. Glede ‘‘poštene” kapljice in “dobre” postrežbe pa so se slišale vsestranske pritožbe, če tudi so ‘ ‘ milostna gospa ’ ’ prav izurjena in “flink” in gospod v tako imenitnih hlačah. Bo pač najbolje, če si ohranimo svoje težko prislužene nikeljne, za katere sta se lani Lojze in Ivan tako potegovala, v svojem žepu. — Poročali ste tudi že jeseni, da bo naša fara res klosterška. Takrat so tajili na vse strani. Sedaj vam pa, g. urednik, iz prav zanesljivega vira lahko poročam, da na našo faro dobimo še kaplana; menda nekega Poljaka. Kuhar se že pripravlja za novo Biužbo, da bo vsestransko znal postreči. Nek Anglež je rekel: It will make four priests in the two parishes here (we don’t need so many) — Punctum! Da ste mi zdravi! Klubaš št. 1. Superior, Wyo. Glas Svobode: — Pri nas gre z delom kot po navadi. V leto 1910 smo tukajšnji Slovenci in Slovenke dobro napredovali. Ustanovili smo že četrto slovensko podporno društvo z imenom “Delavska trdnjava” in ga priklopili k S. S. P. Zvezi. Do tega koraka nas je pa privedlo več razlogov. Prvič za to, da ei zagotovimo nekako samopomoč v slučaju bolezni ih pesreč, drugič pa za to, da vdovam in njih Otrokom po moževi smrti ostane kaka podpora. Tretjič pa, da se pri medsebojnih sestankih izobražujemo in kaj vrednega po- menimo. Dne 2. okt. smo imeli tudi glavno sejo in zvoljen je bil odbor. Za prihodnje leto je pa naše dr. št. 66 v Superior, Wyo., izvolilo 10. 'dec. te-le može: Preds. Ch. Perushek, Box 48; tajnikom Frank Krashowitz, Box 284, blagajnik Jos. Kolman, Box 223, vsi v Superior, Wyo. Seja družtva bo vsako 2. nedeljo ob 2. uri po-poludne pri Oh. Perushek-u, 206 C. Hill. Z bratskim pozdravom Frank Krashowitz, ta j. Wilburton, Okla. Glas Svobode: — Nimam mnogo za poročati. Z delom gre kot po navadi. Delodajalci pa nam so še zadnji teden obljubili počitnice, ker primanjkuje vode in zatorej ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Pošljem vam tudi naročnino za dva rojaka. Vedite, da imamo tu-Idi tukaj nekaj Slovencev, ki se ne brigajo popolnoma nič za delavske razmere in- jim je kaka organizacija deveta briga. Da bi se z novim letom poboljšali, želi Frank Laufar. Kokomo, Ind. Glas Svobode: — Z delom gre bolj počasi v naši mali naselbini, zatorej ne svetujem rojakom,- da bi v tukajšnji kraj za delom hodili. Imeli smo tudi veselico in prišlo je mnogo rojakov, ker vsak se rad malo razveseli in pri dobri kapljici smo se docela tudi sprijaznili, ker prej smo bili kot raki v košu. Ob veseli priliki smo nabrali tudi majhno svoto za Westmore-landske štrajkarje in sicer so sledeči (darovalci: Frank Jerina $1.25; po $1, John Buch, Andrej Hafner in Jos. King; po 75c, John Hornovc, Jos. Jansha; po 50c, John Petkovšek; po 25c F. Š., Frank Miller, Jos. Pečnik in John King. Skupaj $6.25. Veselo novo leto! Jos. King in Jos. Jansha, nabiralca. Sheboygan, Wis. Glas išvobode: —- Upam, da ste brali v Am. Slov. izbruhe g. Črneta. Resnica seveda oči kolje, škoda, da sem resnico še vse premalo povedal. Jaz nisem še nikoli spremenil svoje barve in značaja, in je zatoraj od Črneta hribovsko, mene imenovati to, ¡kar nisem, ker resničnost spisa lahko dokažem. Če mi pa ne poveste, kje in kedaj sem trkal pri farjih, vas imenujem navadnega obrekovalca. Tudi tisto o Glas Svobodi, katero prebiram, sem na to ponosen in z mano tudi več tovarišev in pomilujemo tiste reveže, med katerimi ste tudi Vi, pane Černe, ki vam je v (dušno hrano list iz Jolieta. Da vam pa tudi danes ne povem svojega imena, veste sami, zakaj ne. Na delo za Glas Svobode, delavci ! Kukalo Glas Svobode: — Cleveland, O. V Clevelandu kaj radi kozle streljajo različni ljudje, da bi i-meli pa še več uspeha, jim pa pomaga Cl. Am. in jim gre z urednikom na čelu povsem na roko. Zanimivo je bilo citati dopfe IVrbovskega v 97 št. Cl. Ara., z dne 6. dec. 1910. Dopis je že sam na sobi smešen in se je porodil v možganih človeka, ki spada v newhurgško blaznico. Dopisnik pa še pravi, Ida bere “dopise” v Cl. Am. po dvakrat in celo trikrat, mogoče za radi tega, da dobi ja na j več j e odpustke in da mu ne bo treba ostati toliko časa v vicah! Celo smešnost pa ne obstoji v dopisu — temveč na ramah u-rednika, katerega je Vrbovški pošteno potegnil in izrabil v svoj namen in urednik mu je šel nedolžno na limanice. Zraven pa še laže in piše, v “delavskem” listu ! Rad bi vedel, kdo, razun u-rednilka samega, je imenoval Cl. Am., delavski list. Če pa misli, da •bo stem potegnil na se slovenske delavce, se pa moti. Jaz mislim, da se bo vso stvar ob pravem času pokopalo — in to za večno. Znano je še čitateljem, kaj je pisal omenjeni list ob konvenciji S. N. P. Jednote v Clevelandu Takrat se je urednika tudi prijelo in je obljubil, da se bo poboljšal. Tudi sem bil naprošen, da naj kaj za list pišem, ker pa “žegnane’’ vode nimam pri hiši. sem se zbal, da bi se dopisi ovrgli. Ta Cl. Am. pa tudi piše, po receptu ljubljanskega škofa; namreč tja in sem udri-hne po klerikalcih, kar pa stori samo za reklamo in voljo lepšega. Lalhfco trdimo, da je Cl. Am. naj bolj starokopitno pisan list v Ameriki. V listu se mnogo piše o delavstvu, — pove pa nikoli nič. Tako se po mnenju teh gospodov rešuje delavsko vprašanje! Vrbovški meni obljublja “ričet”. Rečem mu, da meni ne bi bila težava, mn ga preskrbeti —-a še ričeta z svojim kameratom ni vreden! Tu se vidi, koliko razumejo ti ljudje polemizirati in kakšnih vejic se oprijemljejo. Vrh ovski in P. me opozarjata na dopise v Gl. Sv. Gotovo, za fanatike starega klerikalnega kopita, ta list ni krščen! Tistih spa-kedur in klečeplastva Glas Svobode ne pozna. List Gl. Sv. je delavski list in ni še nikdar zašel od'cilja, katerega si je v prvi številki zapisal. Ako hi ne imeli Slovenci v Ameriki Glas Svobode, tudi o “Proletarcu” in glasilu S. N. P. Jednote ne bi bilo sluha!, Kdor pozna do cela zgodovino teh listov, mi ne bo oporekal. — List Gl. Sv. je bil prvi, ki je ves humbug spoznal in ga začel krtačiti. List Gl. Sv. je bil tudi prvi slov. list v Ameriki, ki se ni vstrašil lemenatarjev in drugih farski h podrepnikov in povedal ljudem, kake gade si rodi na svojih prsih. Kdo se pa briga za moralne pridige Vrbovškega in P.? Nobeden! Kar se tiče Westmorelandskih štrajkarjev, sem sklenil, da ne grem nikoli več nabirat. Vrhov-ski ni prispeval niti centa, a vendar me je blatil po Cl. Am. Menda za to, ker sem stemi 18 dol. štrajkarjem pomagal? A _ j a! delavski list . . . Clevelandski roj alki, posebno pa člani dr. L. i A. in dr. Naprej št. 5 S. N. P. J. ob priliki vam povem, koliko je v vseh predalih Cl. Am. resnice in kaj je o tistih “milionilh” tiskovin, ki jih je o-menjena tiskarna izvršila in se sedaj urednik z njimi tako po sa-loonih hvali. Pa dudi Westmore-landskim štrajkarjem oh priliki pojasnim, s kom imajo opraviti. Naj mi gg. Vrbovški in Pirc o-prostita, da na druge budalosti ne odgovarjam. Naj omenim še to. Po preteku nekaj dni, ko je prišel tisti dopis v Cl. Am. sem se osebno o-glasil pri g. Pircu in ga vprašal to in ono. On se je pa zvijal na vse mogoče načine in še pristavil, da je dopis prišlo pohvalit že 50 ljudi? in.da je že kopico novih naročnikov dobil, kaj tudi na račun onega dopisa? (Pa naj se mi oprosti zvedavost.) Če je to res, potem imamo Clevelanldčanje še 50 zaroibljencev in dušnih rev. Potem pa mi še g. Pirc reče. Mr. Kužnik, pa še vi spišite kak zagovor ali temu podobnega, bomo priobčili. To sem tudi storil, a dopisa le ni bilo, le ni bilo na dan. Povprašam, kje so zapreke in g. Pirc mi odgovori, da to, kar sem napisal ni za njegov list, pa za njega bi še bilo — a kaj da porečejo bralci, bralci! TaJko se je stvar zaključilo in bo še dolgo časa pričala o žalostni dobi, ki so jo in jo še žive v božjem strahu Clevelandčanje, posebno pa ljudje, ki se tistega rdečega soda preveč radi ne o-gibljejo. Slovenski pozdrav! August Kužnik Najvišje odlikovanje. Ameriško blago zadobiva vedno več odjemalcev v Evropi in naš eksport se viša od leta, do leta. Naše blago je večkrat tako izborno, da ga odlikujejo z najvišjimi nagradami. V prekrasni zadnji razstavi v Aleksandrovi palači v Londonu, na Angleškem in v veliki svetovni razstavi v Brusel-u v Belgiji, je “Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino” zadobilo najvišje odlikovanje, ali takoimenovani “grand priče” in zlato svetinjo. To je novi dokaz tega ameriškega produkta. Tovarnar pa pravi, da najvišje odlikovanje mu je pripoznalo ljudstvo samo, ker se ga vsako leto več proda in rabi. To v resnici priča, da je najboljše zdravilo za pokvarjen želodec, nervoznost in slabo kri. Je na-uspešnejše zdravilo v slučajih zabasanosti in jo odpravi. V lekarniških prostorih Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Lep stenski koledar, če se priloži znamka za 10 centov. kterikrat Ulica in štev. ali Bci Mesto . Država nmm Kupon za Brezplačno Knjižico. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, IH. Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ime ŽELODČNE BOLEZNI Revmatizem ledvice, jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek žlvljenskega soka, sifilis alf zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, strlktura, varicocele In vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite: Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. 60,000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $¡0 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj In pošljite ga nam. ZGUBA. Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptom nerednega prebavljenja potem so: JOSEPH TEINHE’S Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh, vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje. S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju, Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino. Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker: popolnoma ociste telo ne da bi ga oslabilo. Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER IZDELOVATELJ KEMIKALIJ 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil. The KoiuadSchreieiCo. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fiflk St, Tel. Oanal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAF? 1/18 So, Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakeriti potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. c RAZNO IN DRUGO} Kranjcu ni treba več v Ameriko, oznanja dir. Lalmipe in dostavlja : “Novo gospodarsko gibanje daje vsakemu zaslulžka — kramp v trolke in paunet ralbi. “Slov. Narod” pa pristavlja: “Da se dr. Lampe le ne ženina takih trivijal-nosti, ki naposled le kažejo, da nima pravega pojma o vzrokih izse-lje/vanja. Kaj misli dr. Lampe, da hodijo ljudje v Ameriko, ker doma ni prilike, prijeti za kramp? Naj 'vpraiša kateregakoli kmeta, pa mn bo povedali, (kolika ‘krampov je ¡na razpolaganje, pa jih nobeden meče v roke vzeti. Kmet že sikom ne dobi hlapca, ker gredo ljudje rajši v Ameriko, (kakor da bi doma 'kramp sukali. Tudi podjetniki že skoro ne dobe domalčih tde'lavcev, nego morajo porabljati Macedonce. Vse to ima svoj jako ipriprosta 'vizroik: na Kranjskem domale nekvalificiran delavec ne (zasHoži dovolj, zato gre raje v A-aneriko, in hodil bo tja še dolgo, toliko časa, dokler bo mogel v A-meriki mnogo več zaslužiti, kakor doma, pa na)j dr. Lampe zida še toliko cest in vodovodov in elek-raren. Vzrok izseljevanju ni pomanjkanje prilike za zaslužek, nego pomanjkanje dobro plačane prilike in teh razmer dr. Lampe še dolgo ne bo odpravil. Kranjci bo dlo nehali hoditi v Ameriko kaplar bodo lahko doma vsaj toliko zaslužili. da jih dobri aimeriikansOd easiMiki ne bodo več mikali. Kranjska špar kasa ve, kje jo črevelj žuli! V vsaki ravnateljski seji v otira kramjlstka hranilniea raznim klerikalnim društvom razil ione sv Ote denarja, dOeim se skrbno ogiblje dati kaj enemu ali drugemu nefkili rilkailnemm zantopu. — Kranjlska šparkaisa izpušča iz mošnje tisočake, škof Jeglič pa kuje zanjo pmstirsika pasma. Tako se klerikalci ravnojo po naukih tistega Kristusa, ki ga imajo znni-raj na hinavskem jeziku. Seveda pa pravijo, če jih primeš za goltanec: Ne glejte me, samo poslušajte me! Kdo je sposoben za duhovnika. K nekemu kmetu, ki je imel tri sinove, je prav rad zahajal domači župnik. Nekoč je dobil vse tri sinove lepo skupaj doma in je vprašal Očeta, kaj mMi ž njimi storiti. Ta je odgovoril: Prvi ho bržčas kmet, ker je najraje pri volih in vozovih. Drugi bo menda mesar, ker najraje lovi muhe in vsako u-bije. Tretji pa bo gotovo mašnifc. ■‘‘Zakaj?” vpraša radovedni župnik. — “Zato, ker neče nikoli moliti drugače, kakor če mu dam (krajcar. ’ ’ Ruski zrakoplovec v Zagrebu. Itiuaiki zralkoplovee inženir Masle-nikov je pretekli teden napravil v Sofiji več vspelilh vtzlefcov. Njegovim vzletom je prisostvovala tudi .bolgarska kraljevska rodbina. Car Ferdinand se je celo vsedel v zrakoplovu o gondolo ter se z Masle-niknvkn dvignil v zrak. Masleni-kov namerava prirediti več letalnih poizkusov tudi v Belgradu. Z ozirom na to so prijatelji zrako-plovnega športa v Zagrebu sklenili, povabiti Maslenikova, da bi prišel s sivojim zrakoplovom tudi v Zagreb. Vabilo so brzojavno poslali Maslenikoivemu v Sofijo. Maslen ikov še ni odgovoril, vendar pa je toliko kakor gotovo, da se odzove vabilu. Odlikovanje mlade skladateljice. Gdč. Fanika Brandl, enajstletna hčerka g. Josipa Brandla, izdelovalca orgelj v Mariboru, je za SOletni rojstni dan cesarjev zložila in uglasbila pesem ter jo poslala cesarja Frane Jožefu, ne da bi starši ali kdo drugi kaj vedel o tem. Ces&r je nad tem izkazom ljubezni in nadarjenosti o-trokovo bilo* talko vzradoščen, da je odredil, da se pesem in skladba pridruži c. in kr. družinski fidej-komisni biblioteki. Na Nemškem bodo zopet pomnožili vojsko. Državnemu zboru je predložen zakonski načrt, ki za hteva tako pomnožitev, da bo do leta 1915 samih vojakov brez čast nikov in podčastnikov 515.321. — Število podčastnikov se ima določiti primemo s številom vojakov. V®led te pomnoižiifive v miru še i-inajo pomnožiti tudi vojaški oddelki, tako da bo štela infanterija 634 'bataljonov, kavalerija 510 e-skadron, poljrfka a/rtilj eri ja 49 bataljonov, pionirji 29, prometne čete 17 m vozarrttvo 23 bataljonov. Izdatki se imajo zvišati za enkrat za 82 milionoiv mark, vsako leto pa redlno za 12 milionov mark. Leta 1911 se ima ustanoviti 107 novih št oitni j za strojne puške. — V Nemčiji je mololh pač najbolj nesramen. Original bolgarske ustave — u-kraden. Poroča se, da je izvirnik bolgarske ustave uikraJdan. To vest je priva priobčila belgradsika ‘ * Tribuna”. Dotična številka “Tribune”, piše o tej tatvini to-(le : “Iz najizainesljivejšega vira smo izvedeli, da je ukraden original bolgarske usitave iiz leta 1878, M jo je sprejelo urvo veliko narodno sobranje. Ulbraden dokument je nosil originalne podipise vseh poslancev, M so sodelovali pri sest avljanju bolgarske ustave. Kot dragocen dokulmemt je bil shranjen v poselbni blagajni v poslopju narodnega sobranja. Vlada prikriva to tatvino pred javnostjo, sklicala pa je tajno anketo, ki ima nalogo, da preišče ta tajinsbveni dogodek. Ta anketa, ki čuva naj-stirOžjo tajnost o svtojeim delu, je dognala samo to, da je original bolgarske ustave izginil pred 10. leti, ni pa se moglo dosedaj kon-statirati, kdo je izvršil tatvino in na kak način. Z ozirom na to tatvino bo bolgarska vlada najbrže primorana, sklicati veliko narodno sobranje. Konec rdečega fesa v turški armadi. Rdeči fes bo iz turške armade popolnoma izginil. Pri vseh treh armadnih vojilh, ki so* šli letos zoper uporne Albance, je nosilo rdeči fes le nekaj generalštalbnih oficirjev in poveljnik Šefket Tor-gent paša. Sicer pa nosijo sedaj turški vojaki siva pokrivala, top-ničarsfvo pa vrh tega še črno obrobljene čepice. Kmalu, kmalu bomo videli turške vojake s pikel-hauibaimi, ker so te tako strašno praktične. Pom'šiiti je le treba, kako važno orožje utegne biti pi-keffiiaiuba, da bo moral izginiti celo bajonet. Sovražnika, ki se ti predrzno približa, nabodeš kar na ost svoje čelade in če si si dal zrasti na vratu močne mišice, ga vržeš kvišku kakor kak španski vol v aremi nesrečnega pikaidorja. O ti preljuba germanska kultura! Kako kmalu bodo imeli tudi v turški armade plešaste vojščake! Grozen samomor vojaka. Iz i>e ljaka na Koroškem se poroča: Rezmere pri huzarskem eskadronu, ki je štacijoniran v Jezernic; pri Beljaku, morajo biti nežno sne. Pred par meseci se je zarodi teh razmer nek vojak usmrin. — Pretečeni teden se je pa zopet zgodil tak slučaj. Huzar Štoiaii Palic, ki je na ta način končal življenje, da se je vrgel pod vlak. Palic je bil od 47. pešpolka tians-leriran k huzarjem v Jezernico. Bil je šele par dni v novi garniziji. Proti svojim tovarišem je rekel, da le nerad služi pri hiu.ar-jih, ker ne zna ravnati s konji. Njegovi predstojniki so pa rekli, da mora služiti. In tako je sklenili, da se usmrti. Našli so ga no daleč od vojašnice na železniškem tiru grozno razmesarjenega. Leva roka je bila pri komolcu odtrgana, ravnotako tucL leva noga. Spodnje telo je bilo po poinoma razmesarjeno. Glava je bila popolnoma razbita, mozgan sploh niso našli. Raztresene uoe so zbrali ter jih prenesli v mrtvašnico. Pravijo, da se mu je zmešalo. Tudi mi verjamemo, ua se mu je zmešalo — seveda brez-dvomno zaradi prevelikih seiia-tur. Kopniški stotnik na Moravskem. Iz Klobouka pri Brnu poročajo: Znani stotnik iz Kopeni-ka je dobil na Moravskem naslednika, kateremu se je celo posrečilo prav pošteno potegniti celo okrajno sodišče z uradmstvom vred. Pred par tedni je prišel v ta moravski kraj imeniten gospod, nastanil se v ondotni gostilni ter se dobro prespal. Drugega dne je šel na vse zgodaj k okrajnemu sodišču, se predstavil kot višji sodni svetnik iz Brna ter naznanil, da bo revidiral sodišče. Uradništvo je z največjo udanostjo, pa tudi s strahom predlagalo nepravemu svetniku vse akte, pri čemur je gospod svetnik kazal nenavadno znanje. Proti koncu revizije je prosil, naj mu predlože akte o slučaju kmetskih sinov Vitka in Petra iz Mor-kuvek, ki so v zaporu zaradi po-skušenega roparskega umora. Ko se mu je sporočil, da so akti v Brnu, je “svetnik” naznanil, da je potrebno sestaviti nov protokol, ker se bo oela obravnava po- novila in takoj je zaukazal, naj gre komisija z njim v Morkuvke, kjer so v resnici še enkrat zaslišali vse v procesu udeležene priče. Po zasliševanju je poklical g. “svetnik” kmeta Petra, očeta od enega izmed kaznjencev, ter mu vljudno rekel, da lahko dobi svojega sina iiz ječe, če mu da za kolke in drugo 800 kron. Oče je bil ves vesel ter mu takoj izplačal 160 kron, obenem mu je pa obljubil, da mu prinese ostalih 640 K drugi dan v gostilno. Nato se je komisija vrnila v Klobouke, kjer je gospod “svetnik” obiskal še miklavževo zabavo. Razume se, da so ga z velikim veseljem sprejeli. Druzega dne je pa prišla Nemezis v osebi orožniškega stražmojstra, ki je častitega gospoda “svetnika” brez dolgoveznega obotavljanja aretiral ter ga odvedel v zapor k ravnotistemu okrajnemu sodišču, ki ga je prejšnjega dne revidiral. Kmet Peter se je namreč po vasi hvalil, da mu gospod svetnik da za 800 kron njegovega sina iz zapora. Ko je orožnik to slišal, je kar naenkrat napravil konec slavi gospoda “svetnika”. V goljufu so spoznali že večkrat kaznovanega Karela Juraseka, ki se je že z u-spehom izdajal za poročnika, drugič pa za finančnega ofičija-la. Okrajno sodišče ima gotovo s svojim gostom veliko veselje. Zločin blaznika. Iiz Roba se poroča, da je mlinar Rudoilf Mihelčič,''ki ima v najemu JaJkličev mlin, si v oji ženi v hipni blaznosti obsekal obe roki in sebe na glavi ranil s sekiro. Najiprvo je s sekiro zamahnil po sebi. Ko je žena skočila k njemu, da bi miu zabramila še hujše, jo je zagrabil za lase im mahinil s sekiro trikrat po levi roki im potem po desni, kjer ji je odsekal prste, dve rani ima na glavi in dive na vrata. Nato jo je vlekel do vode in jo pahnil v vodo. Ko se je rešila iiz vode, jo je prijel in jo tiral k gospodarju Jakliču in jo pustil tam z besedami: “Tu jo i-mate, pa jo živite!” Ko se je vrnil, je dobil v mlinu neko žensko, ki mu je komaj ušla, ko jo je lovil s sekiro. Otroci, petero v starosti dveh do osem let, so že prej zbežali do sosednih hiš. Nalto je izginil. Doma sta oba iiz Drage pri Višnji gori in oktobra meseca je bil izpuščen iz blaznice kot ozdravljen. Prijeli so ga v Vel. Laščah, kamor je prišel ves speham. Šel je v cerkev, od koder ga je izvabil nek voznik. Ali ste ga prejeli? Izdaja Severovega Almanaha za leto 1911, je izšla in je najboljši, kar jih je bilo še izdanih. Vsebuje popolen koledar in njegove strani so napolnjene z zanimivim poučnim in koristnim čtivom za vsakogar. Tudi obsega zdravniške razprave o raznih boleznih ter njihovem zdravljenju, kakršnih ne najdete zlepa v drugih izdajah te vrste. Iztis tega lepega Almanaha lahko dobite zastonj, če vprašate lekarnarja, ali če pišete na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 6-20 ZAHVALA. Družt.vo št. 7 iz Arona, Pa., se vsem članom S. S. P. Z. zahvaluje za darove, ki so’ v tej stiski tako pomagali štrajkarjem, sobratom. Dobili smo podporo iz Black Diamond, od dr. št. 4 po taj. Math Petehniek $3.71, od dr. št. 47 iz Ohicage, 111., po tajnici Antonia Ivanšek $2.50, od dr. št. 35 iz Frankin, Kans., po taj. John Spelič $5.00, od dr. št. 70 iz Dun-lo, Pa., po taj A. Strle $3.28 in od Glas Svobode poslano svoto $15.67. Vsem darovalcem srčna hvala! M. R., taj. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici, v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v vsaki lekarni za 25 centov steklenica, treba je paziti le na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in steklenici. Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in ji dobiti pri V. J. Kubelka, 538 'Wj. 145. St., New York, N. Y. «VOJ K OJI /VI! Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate I denarje v staro domovino 3 0 > /) * n 0 > ali kadar namtravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cordandt Street, Nev/ York City, ali na podružnico 6104 Sl. Clair Ave„ N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že t brniin v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Kdor Vam drugače svetuje ni. Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ 2 #■« m 1 UMI »VuJI K «VtJ»Ji/V\! Severova Družinska Zdravila učinijo, kar druga samo obetajo učioiti. it Najboljši svet ki ga morem dati vsakomur, katerega muči kašelj, vnetje sapnika, pljučna bol ali hripavost, je, da izbere in uživa zdravilo, o katerem je znano, da je pomagalo drugim,” piše gospa Katarina Komenda, Box 317, Everson, Pa. “Mojega sinčka je mučil strašen kašelj. Poizkušala sem razna zdravila a brez uspeha Končno sem mu začela dajati SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA Učinkoval je čudovito. Kmalu so nevarni znaki izginili, dihanje je bilo lajše in kašelj je prestal. Slično si naš sosed ni mogel olajšati hudega kašlja in pljučne bolesti, dokler mu nisem svetovala uživati ta Balzam. V kakih treh dneh mu je mučni kašelj prestal. Na moje vprašanje o njegovemzdravju je odgovoril: “Ko bi bil samo vedel o tem imenitnem zdravilu mnogo preje.” Dvoje velikosti: 25c in 50c. Gorenja slika je natančni posnetek Severovega Balzama za pljuča. Dobite ga pri svojem lekarniku. Zahtevajte samo “Severovega”; vsi drugi so ponarejeni. _ Vprašajte Severov Almanah za leto 1911. Nič ne stane. za DA HITRO IN GOTOVO OLAJŠATE hromoto, bolečine in muke, občutljivost, rdečino, oteklino, mrzlico, pritisk krvi in okorelost namažite se z Severovim Oljem sv. Gothnrda 50c. steklenica. ZA SPLOŠNO SLABOST onemoglih in priletnih ljudi, skrbipolnih mater, ^ bledih, malokrvnih deklet, okrevavcev, za neprebavnost ali zapeko ni nič boljšega nego Severov Zivljenski Balzam 75e. steklenica. Najboljši zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ODVETNIK PATENTI GIRL STROVE! (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. tCHICAGO, ILL Tbl, 3889 MAIN Dobra Unijska GosHlna»10"" ________________ dobi jqs. s. stastnv 2005 Blue Island Ave. delikš Dvorana za društvene in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoemhofem pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Til » *» Mr S i J. J. DVORAK & Co. I g ■-. j» #1 1853-55 Blue Island Ave. Telefon Canal 1198. iuvunïuufunuuuuïs potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. | 25c popusta na vsaki dolar Največia razprodaja, kar so jih še videle vaše oci in ne zamudite prilike, ogledati si je. Pod nizko ceno posebno: muslin, oblačila in čipke, obleke, spodnje obleke, srajce, obleke za deklice in dečke, suknje, kožuho vine in obuvala in pokrivala za može in fante, hišne potrebščine in pohištvo. Albert Lurie Co. znamke se dajejo kot po navali zastonj. 1816-1818 -1820 BLUE ISLAND AVE čila zadnjo besedo ter odločno zahtevala, da morajo Francozi kar takoj pozvati domu vse svoje vojščake iz Švajcarske m iz Holandije, da morajo sardinskemu kralju dati primerno odškodnino za Piemont, a Malto da morajo na daljnih deset let pustiti Angležem. Od vsega tega se m ničesar zgodilo, *in dne 16. maja je Angleška napovedala vojsko ter takoj z bojnim brodovjem svojim začela loviti francoske in holandske ladije, ob enem pa tudi napadla prekmorske naselbi- Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Napoleon cesar (1804—1815). Akoravno veljavni možje Napoleona niso več tako čislali m j^poštovali kakor nekdaj, odkar je samolastno in krivično obsodil najprej Jakobince, potem pa vojvodo Enghienskega, slavila ga je velika večina naroda francoskega vendar še zmiraj kot prvega in najboljšega varuha svojega, in zadnja zarota je zopet z nova obudila veliko udanost in zaupanje v prvega konzula. Iz tabora pri Boulognu došlo je poročilo, da vojščaki namerjavajo Napoie-onq za cesarja oklicati; iz raznih mest dohajale so zaupnice, ki so razodevale isto željo; a za takoš-nim skazovanjem udanosti nista hotela zaostati niti “starešinstvo” niti “državno svetoval-etvo”. Vse pa' je prekosil tribu-nat, ki je za Napoleona kar naravnost zahteval cesarsko krono in pravico nasledovanja na vladarskem prestolu za vse njegovo potomstvo. Jedini Čarnot je imel toliko poguma, da ni zatajil prepričanja svojega, ampak glasoval je zoper cesarstvo. Starešinstvo je sklepu tribunata pritrdilo, ali pri tej priliki hotelo je tudi sebi starešinsko svojo čast za erairaj utrditi ter nekoliko razširiti pravice svoje, baje zato, da hi se tako tudi narodu zagotovile pridobljene svoboščine. To je Napoleona hudo razkačilo in ni mogel zadušiti jeze svoje, ampak v državnem svetovalstvu jo je očitno pokazal rekoč, da bi takošno Starešinstvo ugonobilo svobode naroda francoskega ter jih prodalo Burboncem, kakor hitro ni na prestolu sedel slab vladar; starešinstvo da se usti, kakor da hi bilo kdo ve kaj, a v resnici je ravno tako odvisno od vlade, kakor vsaka druga oblast. Oslanjaje se na sklep tribunata naročil je Napoleon posebnemu odboru, da napravi načrt za novo državno ustavo, in v ta namen naj se poda v Saint-Cloua, kjer ga ne bode motil velikomestni hrup. Poverjeniki so načrt v nekolikih dneh izdelali, a na to ga je državno starešinstvo takoj z veliko večino sprejelo dne 18. maja 1804. Najimenitnejše na-redbe te šeste francoske ustave so te-le: Napoleon Bonaparte je “cesar Francozov”, a za njim i-majo to vladarsko oblast posedati najbližji in najstarejši od njegovih potomcev, dokler jih bode kaj moškega rodu. Udje cesarske rodbine se zqvejo “francoski princi”. Cesar ima na leto ustanovljenih pet in dvajset milijonov liver dohodkov; on mora med drugim priseči, da bode eu val in branil vse svoboščine in koristi, ki si jih je francoski narod pridobil v veliki prekuciji; on .si izvoli šest najvišjih državnih uradnikov, da ga obdajajo v cesarski njegovi časti. Državno svetovalstvo, starešinstvo, tribunal in postavodajalni zbor imaio tudi v prihodnje ostati, kar so bili dotlej; samo to je rečeno, da se tribunat nikdar ne sme ves skupaj shajati, ampak ločiti se i ma v tri oddelke, ki se bodo vsak o drugih stvareh posvetovali. V starešinstvo stopi vsak princ ki je izpolnil osemnajst let, sicer pa sme cesar to čast podeliti vsakemu, v kogar ima posebno zaupa, nje. Po želji starešinstva je o ae-dičnosti cesarskega prestola imel odločiti narod sam. Dne 19. maja so francoski državljani zopet zapisovali imena svoja pri srenj-ski oblasti in bilo jih je 3,572.-329, ki so glasovali za cesarstvo, in le 2569, ki niso bili za,to. V nekaterih krajih je srenjski pisar kar sam zapisal vsa imena polnoletnih gospodarjev srenje svoje, ne da bi komu bil le besedice zinil. Že drugi dan potem, na binkoštno nedeljo, oklicali so Napoleona za cesarja, ki je takoj tudi imenoval najvišje državne častnike in maršale, da je dal s tem dobro zasluženo plačilo možem vojaškega in nevojaškega stanu, ki so mu pripomogli, da se je tako visoko povzdignil. Pa Napoleonu ni bilo dovolj, da ga je ves narod potrdil v cesarski oblasti; hotel je tudi cei-kveno posvečenje in ni odjenjai, dokler ni sam papež prišel v Pariz. Dne 2. decembra 1804 vršila se je v cerkvi matere božje notredamske redka svečanost z nepopisnim sijajem in hrupom. Papež Pij VII. je moral celo uro čakati na prevzetnega cesarja, a ko ga je po cerkvenem obredu pomazi-lil, vzel je hitro Napoleon krono ter si jo je dejal sam na glavo; potem si jo je snel ter tudi ženo svojo ovenčal z njo. Leta 1805. je francoski cesar italijansko republiko izpremenil v kraljevino I-talijo, sebe pa oklical za kralja italijanskega; a ko je spomladi prišel v Italijo, dal se je v Milanu dne 26. maja svečano kronati s starodavno “železno krono”. Zdaj se je Napoleon zval vladar ‘ ‘ po božji milosti ’ a francoski državljani, ki so toliko krvi prelili, da bi bili vsi jednal.i, bili so njegovi “podložniki.” Tretja zaveza zoper Francosko. Še prej nego so se ravno omenjene državne izpremembe godile doma na Francoskem, kazala so vsa znamenja, da bo kmalu zopet vojska. Angleži so se nadeja li, da bo Napoleon po amienskem miru sklenili z njimi trgovinsko pogodbo, po kateri bi angleške ladije smele svobodno dohajati na Francosko ter prodajati domače in prekmorske pridelke svoje. Kakor hitro so torej videli, da so te njihove nade splavale po vodi, zaceli so se takoj zopet prepiri s Francozi. Angleški časopisi so našli na Angleškem vsek^ar varno zavetje; vlada angleška pa nikakor ni mislila imenjtni o-tok Malto povrniti duhovnim vi tezom, kakor je obljubila v pogojih miru. Na pritožbe Londonu, onove odgovorili so v Londonu da tudi Francozi ne izpolnujjjr sklenjenih pogodeb ter se prot vsem mednarodnim pravicam s< molastno vtikajo v razmere tuji' držav. Naposled pa je anglesk vlada dne 23. aprila 1803 pore ne francoske. Napoleon je snoval velike o-snove, kako da bode z velikansko vojsko šel na Angleško, a da bi si za te priprave dobil potrebnih novcev, prodal je severno-ameri kanskim zaveznim državam za o semdeset milijonov francosko naselbino Louisiano. Da bi nasprotnikom kar takoj pokazal svojo moč, zajel je vse Angleže, ki so o kakem koli opravilu slušajno bili na Francoskem. Bilo jih je več tisoč, in še le konec leta 1814 smeli ,so se vrniti domu. Tudi je Napoleon že takrat Angležem prepovedal, da niso smeli trgovati ne s Francosko, ne s tisti mi državami, ki so s Francosko v kaki bližnji zavezi. Ker je angleški kralj takrat ob enem bil ha noveranski, šla je francoska vo sJaa črez reko Emso ter se v kratkem polastila čele Ilanoveranske. Tamošnja deželna vlada je bila vsa zbegana, pa ni vedela, kaj bi storila; narod pa tudi ni bot prelivati krvi za vladarja, ki se je tako malo brigal za-nj. Grof Wallmoden se je sicer ustavljal sovražnikom v malem boju pri Nienburgu, v katerem so se Ha-noveranci skazali hrabre vojščake, ali Francozom le niso bili kos ter so se pred njimi po pogodbi Suhlingenu umaknili nazaj za re ko Labo. Ko kralj Juri lil. ni o dobril te pogodbe, pripravljal -e je AVallmoden z nova na boj, an deželna gospoda hanoveranska ga je pregovorila, da je dne 5. juni ja z nasprotniki sklenil novo po- godbo ter razpustil vojsko. Francozi so bili zdaj gospodarji na Hanoveranskem, pa so takoj prepovedali vso trgovino in kupčijo z Angleži. Med1 tem so se v Boulognu in sosednih primorskih mestih na Francoskem neprenehoma delale priprave za vojsko zoper Angleže. V samem Boulognu bilo je 120.000 vojščakov, in še so se ved no množili. Tudi ladij za prevoz in drugih potrebščin bilo je dovolj ; in brž ko bi prvi Francoz1' na Irskem stopili na suiho, obljubili so Irci, da se bodo vzdignili. V1 tem so se na morju začeli jesenski viharji, in francoski poveljniki si niso upali odrinita, vzlasti ker so morja vajeni Angleži s eveternim brodovjem pre žali na nje, da bi jih med potjj ustavili. Napoleon se je zelo to gotil na nje, in hote ali ne note moral je vojsko odložiti na prihodnje leto 1805. Črez zimo se je marsikaj izpremenilo. Angleška, Ruska, Švedska in Avstrija niso hotele priznati novega francoskega cesarstva, a ko se je Napoleon oklical tudi za kralja italijanskega ter za podkralja imenoval pa storka svojega Evgena Beauhar-nais-a; ko je nato ligursko repu bliko samolastno zjedinil s Francosko, vojvodino Parmo pa z italijanskim kraljestvom svojim; in ko je naposled republiko Lucco izpremenil v vojvodino ter jo podelil svaku svojemu Bacciochu, bilo je uzroka dovolj,' da se je zoper njega vzdignila nova zaveza. Angleški minister Pitt je najbolje vedel, kako nevarno bi se Napoleon povzdignil, ko bi sc ma posrečilo priti na Angleško; napel je torej vse moči, da bi ura nakopal na glavo mogočnih sovražnikov, ki bi ga zadrževali onkraj morja. Najprej je dne 11 aprila 1805 dobil ruskega carja Aleksandra I. na svojo stran; meseca avgusta je tej zavezi pristopila Avstrija, meseca oktobra oa Švedska. Nikakor pa zavezniki niso mogli pruskega kral' pregovoriti, da bi se jim bil pn-družil. Miroljubni Friderik Vi 'jem III. ni prav zaupal vojšČa-tom svojim in zatorej ni hotel po ~ e gniti na nobeno stran. Zopci ’o.isko bil je tudi avstrijski nadvojvoda Karol. Rekel je, da je eba avstrijsko vojsko popolnoma preuravnati in zboljšati, pred om 1806 pa to ni mogoče, zn "rej naj bi vsaj dotlej počakali Dalje prihodnjič. Zemlja n kmetije, in kmetije § MISSOURI! MISSOURI! g /a Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake A Vt vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 nj gg dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, gg /a aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. n Kmetije 16—30 dolarjev aker. © Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos j/s v zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah ® © enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz j/t v) ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- g' Sr reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih Sj ® laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov ^ © zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na 1« pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. j/t | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. | NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St., CHICAGO, ILL. j Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke io suknje Največja izbira v Chicagi po ecni od..................... $7.50 do $25.00 Oleke in suknje za dečke. $2.00 do $10.00 Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. Hiašparjeva Državna BankaP vogal Blue Island Ave. & 19. ul. VLOGE 83,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva In edina češka držav«» banka v Chlsagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vi. dal. ^^veta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe. ^ Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. tooi PERU PIVO. PERU BEER COMPANV, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 95S. Moja trgovina poliištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri ineni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAPER I MAQNET Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.