264« št. — 5* leto. Poštnina pavšatlrana. posamezne številke ID. V Ljubila** trtek, 16. novembra 1923 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno !5 D Letno IBO D. Inozemstvo: Mesečno 30 D. Letno 360 D Oglasi: eaostolpna mm vrsta ■nitrat 50 para, večkrat pop m JUGOSLAVL. Uredništvo: Woltova ulica l/L Telefon 300 n' frankn. Uprava: trg S. Telefon 44 >kopisi ee ne vračaj«. £antem ie priložili tm sa odgovor La RS DlNAE-JEDViOAl Demi$;ia nemške vlade. NEMŠKI KANCELAR PREDLOŽIL DEMISIjO CELOKUPNE VLADE. VZROK DEMISIJE JE ZADRŽANJE SOCIJALNIH DEMOKRATOV. — DEMISIJA VLADE JE BILA SPREJETA. Berlin, 15. septembra. (Izv.) S pristojne strani se izjavlja, da odstop državne vlade ni v nikaki zvezi s programom stabilizacije nemške marke, čigar smernice vsebuje nota, ki je bila včeraj izročena reparacijski komisiji. Vlada je izročila noto šole po podrobnem razmotrivanju z voditelji dosedanjih koalicijskih strank, nemške in bavarske ljudske stranke. Vsaka bodoča vlada bo morala torej stati za tem programom. Berlin. 15. novembra. (Izv.) Soci-lalno-demokratska frakcija v državnem iboru je predšnočnjim sporočila, da ne bo vstopilo v koalicijo z nemško ljudsko stranko. Vsled tega je vlada skle-nila, da poda ostavko. Berlin, 15. novembra. (Izv.) Državni kancelar dr. Wirth je snoči v poznih arah posetii državnega predstavnika £berta in mu predložil demisijo kabi-tteta, ki je bila sprejeta. KomimistKn! nemiri v Nenrtiii. SPOPADI MED STAVKUJOCIMI KOVINARJI IN POLICIJO. - STAV« KUJOČI PLENIJO TRGOVINE IN POBIJAJO ŠIPE IZLOŽB. - PRI NEMIRIH JE PRIŠLO DO KRVOPRELITJA. Mainz, 15. nov. (Izv.) Komunisti so ▼ Kolnu far Dfisseldorhi proglasili stavko kovinarjev. Predvčerajšnjim je prišlo do spopadov med stavkujočimi in policijo, tekom katerih je bilo več oseb ranjenih, okoli 30 pa aretiranih. K51n, 15. nov. (Izv.) O nemirih po-fodom stavke kovinarjev, se še dozna-Va: V ponedeljek okoli 7. zvečer so se kle zbirati razne osebe po ulicah, ki jih Ja pa policija razgnala. Trgovine so bile Večinoma že pfed to uro zaprte. V Juž-ftem delu mesta je bilo mnogo trgovin, V katere so vdrli ljudje, večinoma stav* kujoči delavci, oplenjenih. Policija je Imela težko delo, ker jo je ovirala go- sta megla. Škoda znaša več milijonov mark. Pri pobijanju okenskih šip je bilo več oseb ranjenih. Koln, 15. nov. (Izv.) Uradno se objavlja, da je bilo dne 13. t. m. do 6. zvečer v mestu mirno. Ob tem času se je zbralo kakih 1000 oseb, ki so na poziv stražnikov, naj se razprše, začeli redarje obmetavati s kamenjem in jih zasramovati. Policija je ntao izpraznila ulice. Na Neumarktu so stražniki ob 6.30 zvečer razgnali veliko gručo ljudi. Policija je morala vsled grozilnega nastopanja demonstrantov streljati, vsled česar je bilo' več oseb ranjenih. Pogaianla hrv. bloka v Beogradu. ODPOTOVANJE HRVATSKIH DELEGATOV V ZAGREB. Beograd, 15. novembra. (IzvJ De-legati hrvatskega bloka so danes razpravljali z dr. Hrasnico, zastopnikom muslimanskih levičarjev, t zastopnikom Jugoslovanskega kluba Baričem, »ato ponovno s Stojanom Protičem, kakor tudi z delegatom zemljoradni-fitega kluba Avramovičem. Sestali so se zopet z Ljubo Davidovičem In dr. Vojo Veljkovičem. Konferirali so tudi z republikancem Gjonovičem. Zvečer ob 7.40 so se povrnili v Zagreb, kjer bodo poročali glavnemu izvrševalnemu odboru hrvatskega bloka o uspehu svoje misije. Pred reSitviie reikesa vpralanla! 1TALIJANAŠI PRIPRAVLJAJO NOVA NASILJA. - KLAVERNI USPEHI REŠKIH DEMOKRATOV. Kraljeviča, 15. novembra. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenega vira« *e sestane tukaj v kratkem reška kon-stituanta k seji, ha kateri bo storila važne sklepe. Govorilo se bo tudi o reškem vprašanju, ki pride do razgovora med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Lausamti. Kraljeviča, 15. novembra. (Izv.) Italijanski državljani, ki se nahajajo na Reki so imeli v nedeljo 12. t. m. zborovanje, na katerem so sklenili, naj italijanski državljani na Reki sklenejo dogovor z legijonarji, po katerem naj bi se aktivno udeleževali bodočih volitev na Reki, da na ta način omogočijo popolno zmago italijanstva in da očistijo mesto vseh sovražnikov Italije. Zahtevali so. naj pridejo italijanski držav- ljani, ki prebivajo na Reki, v volilno listo in da se potem udeleže tudi volitev v razne komisije, da tako aktivno sodelujejo pri bodoči ureditvi reške dr. žave in ojačijo zaščito italijanskih interesov na Reki. Kraljeviča, 15. novembra. (Izv.) Gothardijeva demokratska avtonomistična stranka je sklicala za pondeljck sejo, na kateri naj bi se storili nekateri važni sklepi pred sestankom glavnega zborovanja stranke. Doznava se. da se je te seje udeležilo vsega skupaj pet pristašev, ki so zahtevali od Oothar-dije, naj odgodi sejo zaradi prepičle udeležbe. Gothardi je izjavil, da tega ne more storiti, ker na prihodnjo sejo ne bi prišla niti ta petorica. Potem je zahteval, naj se sprejme že poprej pripravljena resolucija, kar se je tudi zgodilo. Drugo poglavje uradniikega zakona spreleto. PROGRAM ZA PRIHODNJO SEJO ZAKONODAJNEGA ODBORA. izpremembami, na katere je pristal tudi poročevalec Reisner. Seja se je končala ob 12.25. _ Za prihodnjo sejo, ki je sklicana za petek ob 10. uri dopoldne, je določen sledeči dnevni red: 1. razprava o izjavi ministra za pravosodje. dr. Markoviča o odklonitvi njegovega zakonskega načrta glede začasnih sodnikov in odvetnikov po pododboru zakonodajnega odbora, 2. po* Beograd 15. novembra. (Ijiv.) Zakonodajni odbor je imel dopoldne sejo, je potekla brez incidenta. Razpravljali so o drugem poglavju uradniškega Zakona, ki govori o podeljevanju službe in Uslužbencev. Govorilo je več poslancev, nakar je odbor prešel na glasovanje o posameznih členili. Celo ~5ugO ;RC2j.avie uradniškega zakona je sprejeto od člena 7 do 12 z malimi HS&SSM AGRARNO VPRAŠANJE PRED MINISTRSKIM SVETOM Beograd, 15. novembra. (Izv.) Danes ob 5. popoldne je bila kratka seja ministrskega sveta pod predsedstvom Pašiča, ki se je bavila z agrarnim Vprašanjem. Minister za narodno zdravje Omerovič in minister za trgovino in Industrijo Vilovič, sta zahtevala, naj se takoj začne z izplačevanjem zaostalih obrokov, izvirajočih iz ureditve agrarnih odnoŠajev v Bosni in Hercegovini. Finančni minister dr. Kumanudi je obljubil, da bo takoj izdal agrarni direkciji v Sarajevu nalog, naj začne z izplačevanjem. POLEMIKA O PRIHODU BLOKA-ŠKIH POSLANCEV V BEOGRAD. Zagreb, 15. novembra. (Izv.) Listi se bavijo s prihodom delegatov Hrvatskega bloka v Beograd in s pregovori, ki jih imajo z raznimi politiki. Iz tega povoda sta začela polemizirati o tej stvari »Riječ« in »Slobodna Tribuna«. Prva trdi, da misija delegatov Hrvatskega bloka ni imela uspeha, dočiin piše »Slobodna Tribuna«, da je misija uspela in da se bodo v kratkem pokazale posledice. Edino »Hrvat« ne omenja stvari niti z eno besedo. — Zdi se nam, da bo imela »Slobodna Tribuna« prav. (Op. ur.) ITALIJANSKI DEMANTI O NASTOPU FAŠISTOV IN ITALIJANSKEGA DELEGATA V REŠKEM VPRAŠANJU. Beograd, 15. novembra. (Izv.) Italijansko poslaništvo je prejelo iz Rima z uradne strani sledečo brzojavko: »Vest iz Beograda, da so imeli fašisti na Reki zborovanje in da so zahtevali, naj Italija anektira Reko ter da se je tega zborovanja udeležil tudi zastopnik Italije, je neresnična. Zaradi tega se naprošate, da jo demantirate.« NAPETOST MED POLJSKO IN RUSIJO. London, 15. nov. (Izv.) Kakor poroča »Daily Te!ej;nipli* iz Varšave, je Poljska sporočila sovjetski vladi v Moskvi, da bo smatrala vsak napad rdečih čet na romunsko Besarabijo kot casus belil. DOSEDANJI REZULTATI NA MEDNARODNEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU. Dunaj, 15. nov. (Izv.) Na današnji mednarodni šahovski tekmi je ostala igra dr. Tarrasch—Konig neodločena. Rubinstein je zmagal proti Bosoljubovu, Aljehin proti Saemischu, Wolf proti Knochu. igra Spielmann - Reti je ostala remis. Neodločeni sta še partiji dr.Tark-takower—Grunfeld in Maroczi—Takacs. Tretji dan je bilo stanje igre sledeče: Aljehin in Rubinstein 2M>, dr. Tartako-wer 2, Wolf 2, Grfinfeld ln Maroczi 1V2 (H), Reti 1 Vs, Bogoljubov 1 (H), Sniel-mann in Vukovič 1, Konig V2 (H), Sae-misch in dr. Tarrasch V2 in Takacs 0 (H). Bo*zn* Dorotffa. Zagreb, 15. nov. Devize: Dunaj 0.0835 do 0.0885, Berlin 0.81—0, Budimpešta 2.40—2.70, Bukarešta 41.25—42.75, Italija 286—2T0, London 273.50—278.50, Newyork 60—62. Pariz 407.50—412.50, Praga 198.50—201.50, Sofija 39—41, Švica 1123—1133, Varšava 0.43—0.53. Valute: Ameriški dolarji 60—61, avstrijske krone 0.0865—0, bolgarski levi 38— 40, češkoslovaške krone 195.50—198.50, francoski franki 400—0, nemške marke 0.8.3—1.03, poljske marke 0.45—0.55, romunski leji 39.50—0, švicarski franki 1112.50—1122.50, italijanske lire 282— 286. Beograd, 15. nov. Devize: Dunaj 0.088, Berlin 0 85, Budimpešta 2.70, Bukarešta 41, Milan 289, London 276.50, Nevvyork 61.25, Pariz 410, Praga 200, Sofija 46, Švica 1135. Curih, 15. novembra. Berlin 0 0725, New York 544.50. London 24.35, Pariz 36.20, Milan 25.10, Praga 17.30, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.225. Bukarešta 3.55, Varšava 0.0?5. Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0075. Berlin, 15. novembra. Beograd 11.670, Dunaj 9-77, Budimpešta 299, Milan 34.314, Praga 23.840, Pariz 49.126, London 33.565.85, New York 7496.21, Curih 136.657. Praga. 15. novembra. Beograd 49.25, Dunai 0.037, Berlin 0.385, Rim 143.75, avstrijske krone 0.0375, italijanske lire 122.50, Pariz 208.75, London 139.75, New York 31 -25. CUrih 575. ročilo pododbora o odklonitvi tega zakonskega načrta, in 3. podaljšanje podrobne debate o zakonskem načrtu o civilnih državnih nameščencih. Razmejitev z Albanijo. Daaes, po Štirih letih državne samostal-nosfl, še ne moremo reči, da je naš terltort] krog in kros razmejen, imamo še nekaj sporov 2 Romunija Ogrska se je pritožila na Društvo narodov. Italija (ieia veliko, vznemirjajočo in klepetavo politiko s koš-čekom zemije okoli reke in Sušaka- Toda vse to le malenkost proti naši meji napram Albaniji. Tamkaj je Društvo narodov odme-Jllo širok nevtralen pas, ki Je v upravnem, političnem in mednarodnem oziru unikum. Z ozirom na analfabetna nazlranja, ki so Jih imeli gospodje Društva narodov o balkanskih narodih, so menili, da ]e najbolje, ako Albanijo ločijo od Jugoslavije s širokim nevtralnim pasom, ki se vleče od ohridskega do skadarskega Jezera. Čudno se nam zdi, kako da so mogli naši zastopniki pri Društvu narodov požreti ta nevtralni pas brez odločnega odpora in da je volja naših nasprotnikov morala trlumiiratl tudi v ustanovi, ki bije v obraz vsem pojmom miroljubnosti, rednih odnošajev med državami in pa evropskim interesom balkanskega miru. Poglejmo sl od blizu, kako izgleda ta nevtralni pas. Pas se vleče, kakor rečeno od ohridskega do skadarskega jezera in je približno Štiri do šest kilometrov širok. V njem vlada danes pravcata anarhija. Niti naše, niti albanske upravne oblasti tamka] ne poslujejo. Tako le ta deželica prepuščena sama sebi. V njej kraljuje razbojnik in tolovaj, ki Izrablja tamošnje miroljubno, po večini srbsko prebivalstvo, na naravnost neverjetne načine. Hodi od vasi do vasi, nalaga mesečne davke ter se Izdaja kot nekak državni vodja nevtralne državice. Ko je potovala komisija Društva narodov po nevtralcem pasu, se Je dosodilo, da J: vprašala za občinskega predsednika ali pa za kakega drugega upravnega činltelja, pa Je prejela negativen odgovor. Torej ozemlie, ki nima nobene uprave, niti najprimltlv-nejše, občinske ne. Tako ozemlje, oziroma tak nevtralni pas Je Društvo narodov ustanovilo med našo ln albansko držnvo. Morebiti je b’l ta sklep za Albanijo Časten, ker se je stavila v eno vrsto z veliko Jugoslovansko sosedo. Za nas pa Je bila institucija nevtralnega pasu velika sramota. Sramota za našo obmejno službo, o kateri Imalo gospodje v Ženevi slabo mnenje, da ni snosobna vzdržati mirnih In pravičnih odnošajev z bližnjo državo. Končno pa le ne moremo za to, ako drugi o nas mislijo slabo. To Je končno njihova svoboda. Seveda so pri tem Igrali Izvesta® vlogo tudi mahinacije nam sovražnih ostavijajoč na Balkanu točko prepira, ki M bo v zgodnem trenotku politično In tisti! drugačl Izrabljala. Saj Je znano, kako spret« no se zna vesti v tem oziru naša sosed« Italija. Nevtralni pas med Jugoslavijo In Albanijo je naša mednarodna sramota, je tod! sramota za Evropo, toda v prvi vrsti sao mi tanglrani. Naša javnost se lahko zgraža nad tem dejstvom, toda ministrstvo zuna> njih poslov bo odgovarjalo, da je DruStve narodov zaenkrat še vls major. Toda popolnoma je ne moremo oprostiti. Vsaka zunanjepolitična akcija začenia z notranjo akcijo, vsako reševanje kriz se začenja i Izražanjem nezadovoljnosti, Značilno Se za naše zunanje ministrstvo in za njene me* tode, da se našega tiska v svojih prizade* vanjih prav v nobenem slučaju ne poslu« 2u]c. To pa izhaja od tega, ker Je v zunanji politiki po večini pasivno in da o kakih posebnih prizadevanjih našega zunanjega ministra sploh ne moremo govoriti. Kajti sl* cer bi že bil naročil, da se javnost postavi vendarle v bron proti sramoti nevtralne cone med našo in albansko državo. Ali smo torej res nesposobni Imeti natančno določene meje, ali pa Je še čas, d« opozorimo zapadnoevropske politične fini« telje, kako zahteva naš ponos, Interes In st* guma bodočnost, da se odpravijo vse mo*, uostl za kakršnekoli mednarodne zapietijafc Kdo nam jamči za to, da ne bo Italija Pfr likvidaciji reškega vprašanja začela rova* riti po nevtralni albanski coni, da ne be tamkaj plačevala razbojnikov zar vpade v Crnogoro In staro Srbijo, da ne bo pod pretvezo stalnih neredov premikala mejo Viko« do naše države in končno poslala ostanke črnogorskih odmetnlkov proti teritoriju m* še države. Zadostuje pa, da je nevtralni pas me* Albanijo In Jugoslavije naša mednarodna sramota ter nevarnost za bodoče balkanske zapletljaje. Z vso odločnostjo se mora po« staviti jugoslovanska javnost na branik naših tnmošnjlh Interesov in pritisniti na na~ šega zrnanjesa ministra, da razvije primerno mednarodno časopisno delovanje za ukt« njenje albanske nevtralne cone. Tudi vprašanje te nevtralne cone ie-znak. kako malomarno se pravzaprav vodi zaščita naših zunanjih državnih interesov ter da zunanje vodstvo države ni r dovoli zavestnih In krepkih rokah. Sela narodne skupSflne. RAZPRAVA O POROČILU IMUNITETNEGA ODBORA. Beograd, 15. novembra. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvo-ril predsednik dr. Lukinič ob 5.15. Po sprejetju zapicnika zadnje seje je stavil poslanec dr. Momčilo vprašanje na finančnega ministra, zakaj ne odgovarja na njegovo interpelacijo, ki jo je stavil na prejšnjem zasedanju narodne skupščine. Predsednik dr. Lukinič je odgovoril poslancu, da je bila njegova interpelacija stavljena v prejšnji seziji narodne skupščine in da jo mora zaradi tega obnoviti. — Zbornica je prešla nato na dnevni red: Razpravo o poro*' čilu imnunitetnega odbora. Poročevalea dr. Mihailovič je prečital poročilo od*; bora iz leta 1920. — Poslanec Stjepaui’ Barič (jugoslovanski klub) je predlagaj-naj se poročili imunitetnega odbora n? let 1919 in 1920 vrneta odboru, ker st* večinoma že zastareli. Od imunitetne* ga odbora je zahteval, naj izda poro*, čilo 9 vseh teh predlogih. — Po kratki debati je bil sprejet predlog poslane« Bariča. — Seja se je zaključila ob 6.15; Prihodnja seja jutri ob 4. uri popoldne. Oriientsko vprašanje. ANGORSKA VLADA PROTI TUJEMU VMEŠAVANJU V SVOJE ZADEVE. — ANGLEŠKA SPOMENICA. — TURŠKA GROZODEJSTVA V TRAC1 JI. Carigrad, 15. novembra. (Izv.) Re-fid paša namerava danes izročiti vr-liovnim komisarjem zavezniških velesil noto angorske vlade, ki izjavlja, da velika narodna skupščina v Angori ne more dopustiti tuje vmešavanje v svoje upravne in civilne zadeve. Zagotavlja pa, da bo slejkoprej spoštovala muda-nijski odgovor, in pričakuje isto od zavezniških velesil. London, 1.5 novembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja: Mnogo vzroka je za domnevo, da se bo v vprašanju bližnjega vzhoda dosegel predhodni dogovor med zavezniki. London, 15. novembra. (Izv.) Angleška vlada je poslala danes zaveznikom spomenico, v kateri prosi za nji- hovo mnenje o vprašanjih, o katerih se morajo vlade po njenem mnenj«-’ sporazumeti pred orijentsko konferenco v Lausanni. Angleška vlada izraža/ v tej spomenici tudi svoje lastno nazi-^ ranje. Zunanji minister lord Curzon s« bo odločil o svojem potovanju šele potem, ko dobi odgovor iz Pariza ln Rima. Beograd, 15. november. (Izv.) »Politika« poroča iz Aten: Francosko, po-veljništvo v Odrini je poslalo komisijo v Lozengrad (Kirkilise), kjer je izgi--' nilo 30 grških orožnikov. Našli so 23 trupel teh orožnikov, ki so bili strašno'■ razmesarjeni. Mednarodna komisija Je odredila preiskavo, da se ugotove krivici. ZANIMIV ZAKLJUČEK ZANIMIVE PRAVDE. Praga 15. novembra. (Izv.) Praško civilno deželno sodišče je zavrnilo tožbe občine Prage proti bivšemu cesarju Karlu zaradi povračila posestev, ki jih je cesar Ferdinand I. pred tristo leti odvzel mestu, ker je medtem že češkoslovaška država postala lastnica teh posestev. PORAVNAVA ITALIJANSKO-RUSICEGA SPORA. Rim, 15. novembra, (izv.) Italijan-' sko-ruski spor se je po večdnevnem obravnavanju poravnal. Italijanska vlada je ponovno zagotovila ruski misiji eksteritorialnost. Nato je moskovska vlada razveljavila prepoved pristajanja italijanskih ladij v ruska pri*' staniiča in druge represalije. atran Z JUGOSLAVIJA11 16 novembra 1922. Itev. 264. Grozodejstva fašistov nad našim narodom. Trst, 13. nov. Mislili smo, da preneha fašistovski teror, kakor hitro pridejo na vlado fašisti sami, ali motili smo se. Fašistovski teror traja dalje, nasilja so vedno huja. Mussolini, voditelj fašistov, predsednik vlade ter notranji in zunanji minister, je lagal, ko je dejal, da bo njegova prva skrb vrniti deželam mir in red. Ali pa se fašistovske tolpe sploh ne držijo njegovih ukazov in delajo kar na svojo roko dalje, kar se jim poljubi! Naj bo že kakor hoče, resnično je, da imamo sedaj v Italiji dve vladi, ki delata vsaka na svojo roko, a se v početju popolnoma strinjata — oficijelno in privatno fašistovsko vlado. Fašisti počenjajo še vedno, kar se jim poijubi — nihče jih ne ovira pri njihovih podiih in zločinskih dejanjih. Prej so pretepali, morili, ropali, zapirali In požigali, sedaj si izmišljujejo nove brutalnosti da človek ne trpi samo fizično, temveč tudi moralno. V Bistrici so prisilili ljudi poklekniti v blato in vzklikati Italiji. Te dni so pograbili v Trstu Človeka na cesti, ga namazali po obrazu in laseh z mizarskim klejem, mu prilepili na obraz liste »11 Popolo« (fašistovsko glasilo) in ga nato vlekli tako ošemljenega skozi mesto. Za procesijo je stopala žena ošemljenega delavca z otrokom v naročju; jokala sta oba — ali ni ga bilo človeka, ne stražnika ne orožnika, ki bi posredoval in ustavil nesramno početje. Fašisti, stražniki, orožniki — eno in isto! Podlost, nad katero bi se moral zgražati ves svet, je napajanje naših ljudi z ricinovim oljem. Fašisti prihajajo k komunistom in k našim ljudem ter jim vlivajo s silo ricinovo olje v usta. Nato moralo izpito olje še plačati. 2rtev tega nesramnega početja je mnogo. (Uredništvo ima mnogo imen na razpolago.) Nekaj oseb je zaradi pitja tega olja tudi težko obolelo, tako neki duhovnik v Pazinski okolici ter župnik Furlan v Sv. Križu pri Trstu. Oba ležita v bolnici. Izpiti sta morala po poročilu liste »11 Piccolo della Sera« od 4. novembra. 350 gramov ricinovega olja. Italijanski listi ne skrivajo tega podlega početja, ampak javno pišejo o njem in ga odobravajo. To dokazuje, da se Italijani niti ne zavedajo svole nizkotnosti in svoje, podlosti. Po njihovem mnenju spada seveda tudi nova infam-nost'v 201)0 letno kulturo! Te dni Je bil odstavljen Bogumil Medvešček, učitelj v Dekanih pri Kopru. Odstavljen je bil brzojavno. V brzojavki mu je bilo ukazano, da mora zapustiti službo v 24. urah. Vzrok odstavitve ni bil naveden. S predsednikom »Učiteljske Zveze« sta se šla pritožiti na namestništvo, ali tam sta dosegla edino to, da se je Medveščku dovolilo vložiti prošnjo za uvedbo disciplinarne preiskave. Bogumil Medvešček je predsednik Učiteljskega društva za koprski okraj, bil Je tudi član občinskega sveta, a je bil prisiljen te dni odstopiti. Pred kratkim je bil tudi števni komisar pri ljudskem štetju dekanske občine. Italijani so se pritožili, da je naštel preveč Slovencev in premalo Italijanov. Uvedena je bila revizija in ta je »dognala«, da je v dekanski občini več Italijanov, kakor jih je naštel Medvešček. — To so vzroki odstavitve!! V soboto, 11. novembra je priredil škedenjski »Dramatični krožek« v dvorani »gospodarskega društva« v Šked- ledgridsko pismo. nju Martinov večer. Sredi prireditve so prihrumeli v dvorano fašisti ter ukazali občinstvu, da zapusti dvorano v 20. minutah. Ko se je to zgodilo, so ukazali zapreti dvorano in izročiti ključe. Ključe dvorane so fašisti odnesli s seboj. Včeraj so priredili fašisti v dvorani svojo zabavo. (Dvorano ima v najemu Dram. krožek.) Slovenci imajo sedaj v svojih rokah j od sveh dvoran v Trstu in spodnji okolici edino še eno in sicer pri Sv. Jakobu v Del. kons. društvu. V Trstu, v Bar-kovijah. Rojanu in pri Sv. Ivanu so dvorane požgane in ne več zgrajene. Škedenjska je okupirana, ostala je edino šentjakobska. In še ta je že bila enkrat zažgana. Zgorel je oder. vse kulise in električna naprava. Pred štirinajstimi dnevi (5. nov.) pa so fašisti vrgli v dvorano med otroško predstavo (Kraljestvo palčkov) več bomb, ki pa k sreči niso eksplodirale. Vendar pa je bilo vsled zmešnjave nekaj otročičev ranjenih. Tako se godi pol milijonu Slovencev v zasedenem ozemlju! Tako se godi tretjini slovenskega naroda!! Trga se nam kos za kosom pravic, jemlje se nam kos za kosom našega Imetja! Ne trpimo samo v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Glavni pridelki našega kmeta ostanejo doma. Vino ima hudo konkurenco, sadje rav-notako. Izvažanje sadja v severne dežele je nemogoče radi visoke carine in dolge vožnje. V mestih pa je brezposelnost, ki se ne manjša, ampak veča. Tako se godi tretjini slovenskega naroda! In zdi se, da se za vse naše težave ne briga nihče na svetu. VVilfanovci so politično trudni in zdi se, da stopajo v ozadje z resignacijo. Sčckovci imajo dosti dela z goriško avtonomijo in s pogajanjem s popolari (ital. ljudska stranka). Na podrobno organizacijo ne misli nihče. Vse se opravi s par frazami in z zaupanjem v boljšo bodočnost Naši politiki v zasedeni Primorski se vse premalo brigajo za našo usodo! Napraviti bi morali vse potrebne korake pri italijanski vladi, da bi vsaj vedela, da čutimo vsak udarec, informirati bi morali tudi ves jugoslovanski svet o krivicah, ki se nam gode, a jugoslovanska vlada bi morala tudi napraviti svojo dolžnost. Doslej le storila bore malo! Ne zdi se ji vredno niti protestirati pri italijanski vladi in pri Zvezi narodov! Ne zdi se ji potrebno informirati vse slovansko in inozemsko časopisje o podlih in infamnih početjih nad jugoslovansko manjšino v Italiji. jugoslovanska vlada mora ustvariti Javno mnenje o italijanski podlosti v zasedenem ozemlju. Kadar se že odloči izdati ogromno vsoto 800 milijonov dinarjev za vojne namene, naj vrže tudi drobtinico za propagando v inozemstvu, da se pokaže Italijane v pravi luči. Morda bi jih slabo javno mnenje pri tujih narodih nekoliko iztreznilo, da se bodo sramovali svojih dejanj. Ukreniti karkoli, samo da vidimo dobro voljo. Zganite se — pol milijona Slovencev, pol milijona Jugoslovenov ječi v gospodarskem in nacijonalnem suženjstvu pod nedisciplinirano, podlo italijansko vlado. Slovensko, jugoslovensko časopisje, politiki in državniki — kriknite v svet, da izve o našem suženstvu in o podlosti 2000 letne italijanske kulture. Beograd, 14. nov. 1922. Politična konstelacija je v stagnaciji. Boj med radikalci in demokrati se bije naprej in oba voditelja Pašič In Davidovič zasledujeta isto taktiko. Pašič zavlačuje delo v parlamentu z zakonom o vojni odškodnini, Davidovič pa konečno odločitev v dem. klubu do izglasovanja tega zakona. Vsekakor je predlog o vojni odškodnini zelo značilen za naše »zdrave« politične prilike v vladi. Predlog je bil v posebnem odboru dolgo pretresovan, a se vladne stranke, predvsem radikali in demokrati, niso mogli zjedlniti. Radi tega je koncem julija vladna večina predložila plenumu Narodne skupščine dva predloga. Poslanci obeh klubov so protestirali in končno sabotirali seje. Radi pomanjkanja kvoruma, ki so ga onemogočili vladni poslanci, je odšla skupščina na počitnice. Med počitnicami seveda vlada ni imela časa izjaviti se definitivno za en predlog. In tako je ostalo pri tem, da sta bila dva predloga sedaj v načelni debati v skupščini, vlada pa je molčala. Predlog se mora vrniti nazaj v pododbor, skupščina pa se je kregala na 4 sejah za oslpvo senco v znaku demokratske državotvornosti — ker vlada od sistema ne popusti. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je predložil tudi predlog zakona o sodnikih in odvetnikih. V to svrho je zakonodajni odbor izvolil poseben pododbor, ki je na svoji prvi redni seji cel predlog brez vsake diskusije krat-komalo zavrnil. Edino oba radikalca sta se nekoliko obotavljala, sicer pa sta tudi ona morala priznati, da se o predlogu ne more resno razpravljati. Minister dosedaj še krepko sedi na svojem stolcu, — najbrže čaka prihoda hrvatskega bloka in skupne demisije. Najvažnejša zadeva pretečenega tedna pa je bil predlog o novem izvan-rednem kreditu 800 mil. dinarjev za oboroževanje naše vojske. Vlada je preko noči sklenila ta predlog na zahtevo novega vojnega ministra Pešiča. Res je, da je naše vojaštvo skrajno slabo opremljeno in da je neobhodno potrebno, da imamo sredstva, da si omogočimo obrambo svoje zemlje in države. Načelni pomisleki ne morejo biti tako dolgo merodajni pri oboroževanju, dokler vidimo, da se vse evropske države oborožujejo, dokler komunistična Rusija vlada v imenu militarizma, dokler nemški socijalisti podpirajo celo tajno oboroževanje Nemčije, dokler v Avstriji, Madžarski in predvsem v Italiji socijalisti s svojim nastopom dokazujejo, da so najprej enotni s svojim narodom, tako dolgo tudi naše jugoslovansko delavstvo mora resno In trezno misliti o obrambi naše države in naše samostojnosti. O vseh teh stvareh bi bila morala vlada dobro razmišljati in obvestiti vse stranke o faktičnem položaju. Tega vla- da ni storila, temveč je preko noči zahtevala nove velike kredite. Opozicija je v finančnem odboru odločno proti temu nastopila in povdarjala, da tej vladi ne more zaupati tolikih kreditov tudi iz tega vidika, ker ta režim do sedaj ni naši vojski posvečal one pozornosti, ki jo zasluži, ampak je pustil vojaštvo golo, boso in slabo tehnično opremljeno. Debata je bila zelo burna in posledice so se takoj pokazale. Pogreške so se storile, uprav nedopustne! Ako bi bilo vladi in njenim strankam resno, da se zadeva častno in pošteno reši, bi bili vladinovci morali popolnoma drugače nastopiti. Opozicija je šla do skrajnosti in žal, bila v tem uprav izzvana od vlade g. Pašiča. Neobhodno potrebno je, da imamo toliko tehniškega orožja in drugih pripomočkov, da ž njimi naš narod more braniti svojo zemljo. Ravnotako neobhodno potrebno pa je, da se nabava teh sredstev vrši pošteno in pod kontrolo skupščine, da se v bodoče onemogoču-jejo razne malverzacije en gros, kakor smo jih pri vojaških nabavah doživeli v naši državi. Vlada g. Pašiča in Pribi-čeviča je vse to ignorirala in tako pač ni bilo druzega za pričakovati, kakor one uprav sramotne scene v tajni seji narodne skupščine, kakor so se vršile na predvečer obletnice Rapalla. Iz vseh teh vzrokov sta narodnosocijalistična poslanca odločila, da se v znak protesta ne udeležita te seje. Gotovo je, da bode NSS radi tega napadana iz desne in leve. Odgovor je kratek in jasen. Oni, ki so v vladi, so direktni krivci,'da je država do sedaj potrošila velike svote nepravilno, da so se nekaznovano vršile malverzacije in da je danes naša vojska tako slabo opremljena. Oni pa, ki so proti in v opoziciji, pa so v tej zadevi pokazali samo svojo strankarsko strast. Ljudje stranke, ki je v bivšem avstrijskem parlamentu imela svojega člana za predsednika »Wehrausschussa« in dovoljevala Habsburgovcem vse mogoče vojaške kredite proti Slovanom, nimajo pravice, danes govoriti o miroljubnosti in načelnosti. Zastopniki internacijonale pa so leta 1914 dokazali, da jim je antlmilita-rizem fraza. Sedaj pa njihovi -sodrugl v Rusiji, Nemčiji in tudi drugod vladajo z bajoneti. Včeraj dopoldne je imel finančni odbor prvo takozvano konferenco na prošnjo dr. Smodlake in »Jadranske plo-vidbe«. Na tej konferenci so dr. Smodla-ka in predstavniki naše trgovske mornarice povedali take stvari o razmerah v našem Primorju, Dalmaciji in otokih glede obalnega prometa, da so vladni poslanci molče morali priznati vse go-rostasnosti in upravne nezmožnosti sedanjega režima. Odbor je bil enoglasno mišljenja, da se na prihodnji seji v smislu § 25 finančnega zakona za 1. 1922/23 zahteva odločno od vlade, da pojasni, zakaj je do sedaj tako zanemarjala našo pomorsko plovidbo. D. Politične vesti. »Slovenec« Je priznal, da iaže. Včerajšnji »Slovenec« je priznal, da je lagal, ko je trdil, da je bil Ivan Der-žič v zvezi z dogodki na Zaloški cesti. Seveda pri tem priznanju po svoji klerikalni naturi ne more drugače, da očita Ivanu Deržiču znova denuncijacijo. Seveda brez dokazov! Ali pa ne ve, kaj vse pomeni beseda »denundrati«? Mogoče se še na to spomni — pred sodiščem. V drugem delu notice pogreva (seveda zopet brez dokazov), da je neki »protektor« NSS denunciral dr. Brejca v Beogradu. Poživljamo »Slovenca«, da pride z dokazi na dan. Kaj bi samo namigovali! Bitoliski demokrati za Davldovlča. Glasom »Narodne Politike« je demokratska organizacija v Bitoliu poslala ministru dr. Kumanudlju obširno spomenico, v kateri zahteva, da se oklene g. Ljube Davidoviča in da se v politiki drži smernic, ki jih je postavil zagrebški kongres. Ako tega ne stori, mu izraža okrožni odbor vnaprej nezaupnico in ga opozarja, naj se nikar ne drzne vrniti se v bitoljsko okrožje. Dr. Ku-manudi spada, kakor znano k najbližjim oprodom Svetozarja Pribičeviča. Uverjeni smo, da bodo tej družbi sledili v najkrajšem času še hladnejši opomini. Kako delajo Italijani z našim narodom. V tržaškem »Marameo« se nahaja notica, ki je značilna za Italijane. Po eni strani zahtevajo udanostne izjave in lojalnost primorskih Jugoslovanov, po drugi strani pa skušajo blatiti nost naših voditeljev, dolžeč jih dvoUčnega vedenja. »Marameo« piše: Isti dan, ko je poslanec šček zagotavljal voditelju goriških fašistov udanost soriških Slovencev novi italijanski vladi, je učitelj Fajgl v Ajdovščini spremljal na vijolini svoje učence, ki so peli ju-jugoslovansko bojno pesem »Naprej zastave slave, v boj junaška kri!...« Z ozirom na to dejstvo zahteva tržaški listič, naj vlada temeljito razčisti ljudske šole na Goriškem. Ta notica 1® značilna za metode, ki jih uporabljajo Italijani proti našemu življu v Julijski Benečiji. Vsaka narodna ali slovenska pesem je Italijanom bojna in jugoslovanska. V resnici se zavedajo, da hoče naš goriški narod s svojim petjem izražati samo svoja narodnostna čustva in opevati svojo milo govorico. Kljub jasnim in lojalnim izpovedim goriških po* litičnih predstaviteljev pa gre Italijanom za to, da čim prej Iztrebijo iz go-riškega ozemlja osovraženi jugoslovanski narod. Njim ne gie za mirno in prac vično sožitje z našim narodom. Hočejo ga ugonobiti za vsako ceno in pod vsako pretvezo. Narodni boji na Češkoslovaškem. Poslanska zbornica je te dni bre* razprave odklonila s 133 glasovi proti 82 predlog poslanca Ceha, da se sesta- vi poseben odbor za izravnavo naro: v v^ITcJ Izbiri. liobliaca, iv. Petro nasip iti v Pouk v vezenju brezplačen! Istotam ig-le, olfe, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strolev in koles. - Potiebščine za SKIIjC. krojače, čevilarle, brivce, s«d'arle, toaletno modno blaga srake, kravate. Ščetke, palice <3a'anterlja. gumbi, na veliko In malol Nalnlžje cenel Točna postrežbaI Podpisana upravna sveta Slovenske eskomptne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bodeta odslej vodila posle pod tvrdko Srčna zahvala hrabri slovenjgraški požarni brambi, vsem nameščencem mojega podjetja, p. t. orožni-štvu in vsem omin, ki so tako hrabro pomagali pri gašenju požara moje tovarne. Tovarnar Karl KOllner Slovenj grad ec. TRGOVSKA BANKA Sprejemališče: Selenburgova ul. Stev. 4. Podružnice: Maribor. Zagreb. Kočevje. Novo mesto. Novi zavod razpolaga z delniško glavnico od K 60,000.000 - in precejšnjimi rezervami ter bode mogel ustreči zahtevam svoje cenj. klijentele najkulantneje. Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu in beležimo Upravni svet Upravni svet Zahtevajte »MEDICINAL KONJAK" z znamko „Alko* modri krilec" in najfineiše krem-likerje' „8180“ Ljubljana-Haiizej. Tiska »Zvezna tiskarna* Izdaja »Jugoslov. novinsko dL d«. Glavni in odgovorni urednik £orko t~akiiL Razne ves'i. * Nepoznana Tlepoiova slika. Arhitekt Alberto Riccoboni je našel v cerkvi Santa Maria della Consolazione v Piranu eno, doslej še nepoznano Tie-Polovo sliko. Slika predstavlja Madone z angeli. Italijanska vlada je dala to krasno in dragoceno sliko restavrirati profesorju Cherublniju. Slika bo razstavljena v izložbi v Fiorenci. * Sedemkrat poročena. Ni dolgo temu, ko se je v Kingstonu v Angliji sedmič poročila starka s 85. leti Njen mož je dvajset let mlajši od nje in je Izjavil novinarjem, da je srečen, ker je starka izmed petero prosilcev izvolila njega za moža. Redko se dogaja, da bi kaka mlada krasotica imela ksr pet j o tej starki, ki je Imela 16 otrok, od ' katerih je še .šestorica živih. Od teh otrok ima starka devet vnukov in pet pravnukov. Iz tega sledi, da so sturei bolj željni zakona, nego današnja mladina. To je deloma tudi povsem naravno, če se vzame, v ozir, da so ma-terijalne zahteve starcev skoro vedno boljše od mladih, njihove zahteve pa mnogo manje. * Službeni Jezik na Krimu. Sovjetska vlada na Krimu je izdala dekret, s katerim se službeni jezik na Krimu smatra tatarski jezik. Vsi zakonodajni skti se imajo odslej izdajati v tatar-SKem jeziku, vsi napisi in objave morajo imeti tatarski tekst. * Kinematograf za aristokracijo. Znano je, da angleški kraljevi dvor sil- da imajo mnogi aristokrati v svojih palačah zasjebne kinematografe. Sedaj pa se v Londonu gradi eden povsem privatni kinematograf za visoko londonsko aristokracijo. V dvorani bo samo 75 sedežev in ena dvorna loža. * Dete v cerkvL V katedrali v Amiensu je našla neka starka, ko je prišla zgodaj zjutraj v cerkev, na neki klopi kakih pet mesecev staro dete, zamotano v krpe. Ona je mislila, da se nahaja mati nekje v cerkvi in da pride po dete, a ko Je ni bilo, je uvidela, da je prišel nekdo pred njo in tam odložil dete. Starka je obvestila policijo, ki je pričela s preiskavo, ki pa je bila doslej brez uspeha. Otroka so oddali v neko sirotišnico. * Pes-rešitelj. V Narboni v Franciji trafiko, kjer sta bila samo dva starca, mož in žena. Da bi se ne izdali, niso hoteli streljati, ampak začeli so moža in ženo neusmiljeno tolči z držaji od revolverjev. Starca sta bila te na pol mrtva, ko se naenkrat zakadi med tolovaje domači pes ter jih začne strahovito mesariti. Razbojniki so hitro pobegnili, zlasti eden je moral biti zelo ranjen, ker je puščal za seboj krvavo sled. Pes je letel na ulico in tam tako lajal, da je priklical sosede, ki so prišli starcema na pomoč. * Francoski slikar Bonnat umri. Pretekli mesec je v Parizu umrl nestor francoskih slikarjev Leon Bonnat. Bil je član Instituta, predsednik društva francoskih umetnikov ter ravnatelj šole lepe umetnosti. Sloveče in znameni- nec« in »Adam in Eva pred mrtvim Abelom*. Upodobil Je najslavnejše Francoze devetnajstega stoletja: Du- masa, Renana, Hugo-a, Pasterura, Lessepa in druge. Umrl je v 89. letu * Koliko se popušl na mesec. Po statistiki finančnega ministrstva, je ta* lo v CehoslovaŠki meseca novembra lanskega leta popušeno tobaka za 182 milijonov Kč. Vojni erar je v tem času nabavil tobaka za 11.17 milijonov Kc. * Ve'Ikanska želva na Hardingovi gostiji* Prvosednik Harding je priredil v Beli hiši pojedino, po kateri ni ostal gotovo nihče lačen. Harding je namreč prejel od nekega prijatelja iz Indije v dar velikansko želvo, ki je tehtala nič manj kakor 400 kg in je bila po sodbi učenih mož stara 500 let. Iz nje so sku*