fl_'i3L)NT>jT*,'</ L \RjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t. 8 (tiskarnh I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. •'opoldn. in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov Rokopisi fre ne vračajo. Nefrankirana pisma se n«
•	•	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom z« Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1’50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za
• '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K SO-—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
fctev. 262.
V Ljubljani, v soboto dne 20. aprila 1912.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko* .* .• .•	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*.
UPRAVNIŠTV0 se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 0, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvretica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
     ii.ii i- Reklamacije lista so poštnine proste. ■ ■ ■ ■ ■ ■—
Leto II.
Sodrugi in sodružice!
V	zmislu strankinega statuta in sklepov strankinega zbora razpisujemo
VHI. redni zbor
jugoslovanske soc. dem. stranke
*n ga sklicujemo za binkoštne praznike, to je
dne 255., 27., event. 28. maja v Ljubljano.
Provizorično predlagamo naslednji dnevni red:
1. Poročila.
2. Politični položaj.
3. Organizacija..
4. Tisk.
,	5. Jugoslovanska socialna demokracija in
bratske stranke.
6. Agrarno vprašanje.
7. Volitev izvrševalnega odbora.
8. Raznoterosti.
Zastopstvo na strankinem zboru določa strankin statut. Vse organizacije, ki imajo po h določilih pravico do udeležbe oziroma do ^stopstva, poživljamo, da pravočasno izvo-'jo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalcu odboru.
Predloge, ki naj pridejo na strankinem 2b°ru na razpravo, je treba vsaj štirinajst dni Dred zborom naznaniti izvrševalnemu odboru.
Vsak delegat se mora na zboru izkazati z JJiandatom svoje organizacije. Formularji mandatov se lahko dobe pri izvrševalnem odboru.
Vse organizacije opozarjamo na važnost ^fankinega zbora, ki se je vsled raznih volitev ln nujnega dela nekoliko zakasnil, pa ima izpolni naloge, ki so za razvoj stranke največjega |)°ntena. Važnost tega zbora pojasnjuje splošni ?°litični položaj in predlagani dnevni red. Pričakovati je torej, da se bodo vse organizacije ^služile svoje pravice in poslale na zbor svoje begate.
v Vse podrobnosti objavi pravočasno j ^arja«.
^	Izvrševalni	odbor.
Zdrami se naša vest in samozavest.
■ Prvi majnik je pred durmi in veselo se de-?vske množice po vsem svetu pripravljajo,
■cl dostojno praznujejo svoj dan, praznik dela ,!' hoja. Tudi zavedno slovensko delavstvo, JUdstvo upornih src in ponosnih duš, hrepone-?e. Pričakuje pomladni praznik, da se ozre na-'aivPo svojem delu in da pogleda naprej. v,bo-?cnost novih načrtov in novih bojev. Svetohlinska pravljica pripoveduje, da se je stvar-
*	sedmi dan stvarjenja zamislil in zaglobil I svoje stvarstvo. Modernim stvarnikom, deškemu ljudstvu je prvi maj dan premišlje-vania, ko se zamisli v sad svojih prizadevanj, stvarstvo svojih rok. i, Minulo leto je za slovensko delavstvo leto 'Pesnih bojev. Pustimo na stran državno-Za^rske volitve, ki so pokazale, da se armada i tiin ?.n!*1 delavskih bojevnikov nevzdržema ttl in da so se naše vrste v zadnjem času y Cno zgostile, preskočimo tiho in nevidno, 0')ak vztrajno in plodovito delo. ki smo ga javili v naših političnih, izobraževalnih, °kovnih in gospodarskih organizacijah, ki Usf1 PHiPravlja bogate sadove za bodočnost, ^vitno se pred krono našega stvarstva, ^ našim dnevnikom! ltQv ~e se spominjamo onih skromnih počet-katerih se je razvil naš politični tisk. ^ Pogledamo na one čase — in prijatelji, ti 'niso daleč za nami — ko je tedenski »Rde-din/ap?r<< najhujših finančnih žrtvah poe-dre?ev. i" stranke, do pasu v deficitu, dramil i]l0 Tlai°če slovensko delavstvo, in če se ozre-}>i|a na sedanjo stopnjo našega političnega gladil' i se !e razvii° v eden največjih sloven-tfei j dnevnikov, prešine vsakega slovenskega bj ki je sodeloval pri tej mogočni zgrad-Ok , Pravičen ponos in razkošno navdušenje. ilQ *nisli. da si je tlačeno in teptano, izkoriščata'^zaničevano slovensko delavstvo, v kate-katoSe Je Pravkar predramila razredna zavest, Cren«u se je komaj odklenilo socialistično in /Panje, da si je to delavstvo, po svoji volji je * lastne moči izkovalo jekleno dnevno orož-dru?-,0ra vsak slovenski delavec, ki se je pri-VesJ! izrednemu gibanju, od prekipevajočega 1Ja in zadovljstva zavriskati, ti^.^npak, sodrugi. nekaj peče našo vest in iz -»kali našo samozavest. Iz delavske moči. Hi sl aYske požrtvovalnosti rojena »Zarja« še »aŠ00 ila se Prav hudo naslanja in opira na v’la ,, ar>ko. »Zarja« ni še nabrala tistega šte-Hoga,laro^nikov. da bi stala krepko na svojih ln je še zmerom navezana na denarno <j V stranke. To razmerje pa ni zdravo, je ko^sko gibanje škodljivo in mora čimprej !'°akov Sranki’ ki mora dober del svojih do-’n ne V Zrtv°vati za list. so izpodvezana krila nUju0 ',l0re razvijati živahne delavnosti, ki je ^eiQ ‘?°trebna; važno in neobhodno potrebno \ lruie in zastaja na vseh koncih.
Ozdravljenje te hibe, ki ovira naše delovanje in ki kazi naše veselje, v resnici ni težavno. le nekaj požrtvovalne ljubezni je treba in nekaj resne volje! Ce pridobi vsak odjemalec našega dnevnika »Zarji« le enega novega naročnika — in to je ob živi ljubezni, ki jo uživa »Zarja« med delavstvom in ob resni volji, ki je vsakega sodruga dolžnost, otroška igrača
—	se povzpnemo mahoma do take finančne sile, da bodo stranki naši enkrat za vselej odvzete skrbi za list, in prekosimo vse ostale slovenske dnevnike po številu svojih odjemalcev. In prijatelji, ta cilj ni fantastna želja, ampak je častna zadeva slovenskega delavstva! Ce pomislimo. da je delavsko ljudstvo ogromna večina slovenskega naroda, se nam zdi naravno, da delavski dnevnik po številu naklade nad-krili vse ostale slovenske dnevnike. In potrebno je. če pogledamo od nacionalizma razjedene in od klerikalizma otrovane razmere v slovenskih deželah.
Dober teden dni nas loči še od 1. maja. Glejmo, da nam »Zarja« na dan delavskega praznika sporoči veselo oznanjenje, da je finančno samosvoja in da stoji krepko na svojih nogah. Vsak od nas smatraj za svojo častno dolžnost, da do 1. maja pridobi našemu bojnemu glasilu novega rednega odjemalca, vsak od nas smatraj za svojo sramoto, če do 1. maja ne opravi te lahke naloge in če ne pokaže toliko požrtvovalnosti in resnobe! Vsak dan izprašujmo svojo vest:
Ali sem že »Zarji« pridobil novega naročnika?
Socialni demokratje zoper na-silstva na Hrvaškem.
Infamno nasilje, ki ga je nad hrvaškim ljudstvom zagrešil zloglasni Khuen, je po vsej Avstriji razvnel vihar ogorčenja. Da izzovejo demonstrancijo avstrijskega parlamenta zoper strahovlado na Hrvaškem, so socialni demokratje vložili na vlado interpelacijo, ki zahteva od vlade jasen odgovor, če je protestirala zoper Khuenov državni prevrat in ki nalaga vladi dolžnost, da od krone in od vlade zahteva odločno upostavitev ustavnih razmer na Hrvaškem in v Slavoniji. Motivacija interpelacije kaže ustavolomno Khuenovo lopovstvo v tako jarki luči. da jo navajamo dobesedno.
Ogrska vlada je odpravila ustavo Hrvaške in Slavonije, izročila kraljevskemu komisarju diktaturo v obeh deželah, suspendirala društveno, zborovalno in tiskovno pravo in u-postavila čisto nenališpan absolutizem na Hrvaškem in v Slavoniji. To nasilstvo nima podlage v nobeni določbi ogrske ali hrvaške ustave — na nič drugega se ne opira kot na dejstvo, da ogrska vlada razpolaga z bajoneti ne le ogrskih, temveč tudi avstrijskih polkov, da z brutalno silo potlači trpinčeno ljudstvo. Tega nasilja ni povzročila revolucionarna vstaja in ne protizakonit upor zoper legalne oblasti, temveč golo dejstvo, da hrvaško-slavonski sabor v okvirju svojega zakonitega delokroga, s popolnoma zakonitimi sredstvi pobija nasilno politiko madjarskih mogotcev.
To nasilstvo nad Hrvaško je močno škodljivo avstrijskim interesom.
Hrvaška ustava je sestavina ustave celokupne države. V ogrski ustavi je izrečeno načelo. da morajo ostati v vseh državnih sestavinah ustavno določena načela zakonodaje in uprave v veljavi. Ohranitev ustave v vseh državnih sestavinah smatra za osnovni pogoj skupne uravnave v zakonskem členu XII z leta 1867 označenih skupnih zadev. Na podlagi teh določil si je Ogrska lastila pravico, da posega
v	avstrijske notranje dogodke. Zatorej tudi nam ne more nihče odrekati pravice, da posegamo v ogrske notranje zadeve, če se ruši osnovni pogoj državne skupnosti in se s tem krši avstrijski interes.
Zaplenjeno.
Oborožena sila, ki se nanjo opira na Hrvaškem osnovana diktatura, obsega tudi avstrijske čete. Skupna armada, ki je sestavljena iz avstrijskih državljanov in vzdrževana z avstrijskim davčni rndenarjem, ščiti protiustavno oblast, postavljeno po državnem prevratu.
Sovraštvo, ki ga nad Hrvaško zagrešeno nasilje vzbuja v vseh jugoslovanskih narodih, je resna nevarnost za avstrijski mir. Nasilna politika ogrske vlade truje naše razmerje do Bosne, neozdravljivo kvari naše odnošaje do Srbije in do ostalih balkanskih držav ter je resna opasnost za ohranitev miru.
Iz navedenih razlogov je bila dolžnost avstrijske vlade, da protestira zoper dogodke na Hrvaškem. Ponovno je avstrijska vlada protestirala zoper dogodke na Ogrskem, če je menila, da so avstrijski interesi ogroženi. Tako je Oautscheva vlada ugovarjala v poletju 1905 tedaj nameravani volilni reformi na Ogrskem. Prav tako je Stiirgkhova vlada še pred nekaj tedni ugovarjala nameravani resoluciji na O-grskem. ki naj bi bila zavarovala pravice ogrskega parlamenta pred oblastjo krone. Če je
avstrijska vlada v teh slučajih ugovarjala, je bila dvakrat dolžna, da ugovarja v trenutku, ko je bil sklenjen državni prevrat na Hrvaškem
Volitve v Srbiji.
V	nedeljo so bile na Srbskem volitve za i v narodno skupščino, kakor tam imenujejo dr- | žavni zbor. Volitve v narodno skupščino so i najvažnejši politični dogodek v državnem življenju Srbije. Skupščina je v Srbiji odločilen faktor vse državne politike, ker na Srbskem nimajo gosposke zbornice in ker vladajo tam na podstavi parlamentaričnega vladnega sistema. O politični situaciji, ki je vladala v volilnem času in o udeležbi srbskih sodrugov pri volitvah poročamo v naslednjem.
Na Srbskem obstoji socialno demokratična stranka približno dest let. Pri volitvah, ki so bile v zadnjem desetletju, je postavila socialno demokratična stranka kandidate le v mestnih volilnih okrajih. Število njenih glasov je naraščalo, a v parlamentu je imela le enega zastopnika. ki je bil izvoljen v Kragujevacu. kjer se nahaja velik državni arzenal. Bil je to sodrug Kaclerovič, ki je vsem še v živem spominu vsled svojega odločnega in pogumnega nastopa v skupščini, ko je pretila vsled aneksije Bosne in Hercegovine vojna med Avstrijo in Srbijo. On edini je v celi skupščini ohranil bistro glavo in premotril jasno položaj, v katerega bi zašla Srbija z vojno. Vsi drugi so bili bojaželjni do skrajnosti, v fantaziji so se že videli kot osvoboditelje celega Balkana in še avstrijskih Jugoslovanov povrhu. Pri sedanji volilni kampanji je socialistična stranka postavila svoje kandidate tudi v 6 kmečkih občinah (vseh kmečkih občin je 21). Dve leti je od tega, odkar se je utrdila strankina in strokovna organizacija v mestih. Svoje delo je stranka sedaj raztegnila tudi po deželi. Pri obubožanih ljudskih množicah je našel socializem Krepak odmev. Pridno so se ustanavljala izobraževalna društva in politične organizacije, ki so širile socialistične časopise in knjige med ljudstvo. Šele potem, ko je bilo to organizatorično delo na trdnem temelju, so si upali srbski sodrugi postaviti kandidate tudi v kmečkih občinah. Okraji, v katerih kandidirajo socialisti, imajo že precej industrijskih delavcev. Bati se je bilo namreč, da bi meščanske stranke izkoriščale delavcev pri volitvah, ako bi ne postavila socialno demokratična stranka lastnih kandidatov. V kmečkih volilnih okrajih volijo 6 do 12 poslancev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Število poslancev je odvisno od števila volilcev dotičnega okraja. V mestih se voli po en poslanec, le v Belgradu 4, v Kragujevacu in Nišu pa po dva.
Ves volilni boj je bil buren. Na shodili meščanskih strank še ni bilo nikdar tako divjih prizorov kakor sedaj. Množica je izžvižgavala najuglednejše politike, vlekla jih iz govorniškega odra, meščanstvo je bilo razdrapano na vse strani. Nobene razlike ni bilo med opozi-cionalnimi in vladi prijaznimi strankami. Na Srbskem so namreč štiri meščanske stranke: konservativna, narodnjaška in 2 radikalni. Pr-
vi	dve stranki združujeta kmečke mogotce, ki so se v strahu za svoj obstanek zvezali po vsej deželi. Radikalni stranki sta bili prvotno združeni in sta imeli velik ugled, ko sta se bojevali zoper samolastno birokracijo in za parlamentarno vlado. Po zmagi je razpadla radikalna stranka, nastali st dve struji, stroradi-kalna in mladoradikalna stranka. Mladoradi-kalna stranka si sicer pridevlje priimek demokratična. ali že tri leta so staro- in mladoradi-kalci v zvezi. Pred volitvami sta se sprli, ker so staroradikalci pahnili demokratičnejše elemente z vlade, da bi si tako zagotovili boljše volilne uspehe.
Ljudstvo se je naveličalo buržvazne politike. Ne samo Srbija, tudi druge balkanske države, so postale zadnji čas največje zaščit-nice kapitalizma, ki pleni te svoje kolonije na ;vso moč. Carinske pristojbine so postale na Srbskem neznosno visoke, kapitalisti so dobivali koncesijo za koncesijo, vlada jim je dajala državno in občinsko posest, popuščala davke, zniževala prometne tarife, pri dobavi za javna dela jim je dajala visoke profite, celo denar iz državne blagajne jim je bil na razpolago, na njihovo željo je zatrla delavsko gibanje kratkomalo država je pošteno pitala kapitaliste. Strah, da bi primanjkoval kapital, je kmalu izginil; kakorhitro so bile dane gospodarske in pravne podlage za pridobivanje velikih profitov. je tekel evropski kapital v mogočnih rekah na Balkan. V najkrajšem času so se ustanovili v Belgradu domači in veliki inozemski denarni zavodi, dežela je bila z denarjem kar preplavljena. Na vseh koncili in krajih so pričeli graditi železnice. Otvarjali so se rudniki, kapitalistična sekirai je zapela v pragozdih, kapitalistična podjetja so cvetela. Ves balkanski polotok je sedaj sredi tega naglega gospodarskega preobrata.
Posledica tega je bila, da seje zrušila prejšnja idilična agrarna država. Obenem s prodiranjem kapitalizma se je zbudil meščanski nacionalizem. Državne meje so preozke, meščanstvo spozna, da je gospodarski razvitek le tedaj mogoč, če se razmaknejo državne meje. Vstal je klic »do morja«. V dosego tega namena napenja buržvazija vse moči. in jači militarizem — na stroške ljudstva seveda.
A k novemu življenju ni vstala le buržva-
zija. tudi proletarske mase so se pričele zbujati. Neznosni indirektni davki so jim odprli oči. Ker se izvršuje ves razvoj tako naglo, ga niso mogle široke mase zasledovati. Vsi mislijo. da prihaja zlo od slabih državnikov, zato so na shodih nastopali tako burno in jezno proti njim.
Socialna demokracija ima v teh časih važno historično nalogo, da izpremeni temno nezadovoljnost proletarcev v jasno politično spo-zanje. Delavske plasti se morajo odcepiti od meščanskih strank, organizirati je treba boj proti kapitalizmu, obstoječa razredna nasprotja se morajo izražati v razrednem boju.
Socialna demokracija je nastopila to delo z vso močjo in zjasnim ciljem pred očmi. Agitacija, kakršno je razvila sedaj naša stranka, je
v	Srbiji brez primere. Več kot pol milijona letakov in drugih tiskovin je prišlo med ljudstvo. Agitatorji so potovali od vasi do vasi, od hiše do hiše. Povsod so se vršili shodi, ki so bili sijajno obiskani, tako da stresa buržoazijo strah in groza. Najbolj jih je osupnilo dejstvo, da se je vaško zasužnjeno ženstvo tudi udeleževalo shodov. Od svojih otrok, ki hodijo v šolo so zahtevale žene, da jim bero glasno letake, časopise in agitacijske spise. Zenstvo se je z vso energijo zavzelo za volilno pravico.
Zal, da se ves ta politični preobrat v mišljenju srbskega ljudstva ni mogel izraziti pri volitvah tako močno, kakor se kaže že sedaj v organizacijah, ki vedno naraščajo, in v časopisju, ki se vedno bolj širi. Srbija nima splošne volilne pravice. Volilno pravico ima le oni, ki prebiva že 3 leta v volilni občini, ima tudi občinsko pravico in plačuje najmanj 15 frank, direktnih davkov. Te določbe seveda delavstvo izključujejo od volitev. Zato pa nahaja zahteva socialnih demokratov po splošni volilni pravici za moške in ženske v volilnem boju največ odmeva. Ljudstvo je sprejelo to zahtevo z navdušenjem. Meščanske stranke nečejo o splošni volilni pravici ničesar slišati. Poleg splošne volilne pravice so postavili socialni demokratje v volilnem gibanju v ospredje svojih zahtev zakon za delavsko varstvo, odpravo militarizma in združitev balkanskih držav v federativno republiko Prvič stopa sedaj socialna demokracija pred ljudstvo, zato se na vsakem shodu socialne mači tudi glavna in končna zahteva socialne demonstracijo avstrijskega parlamenta zoper sredstva v svojo last. Ljudstvo razume te zahteve in obrača buržoaziji hrbet. Volilni boj, ki ga je od vseh strank edino socialna demokracija vodila strogo načelno, je izdatno pomnožil vojskujočo se armado revolucionarnega delavstva in je prinesel dva zastopnika v narodni skupštini — ob mizernosti veljavnega volilnega reda naravnost sijajen uspeh!
NOVTCR
* Največja tovarna letalnih strojev. Iz Be-
rolina poročajo: V štirinajstih dneh bo v Jo-hannistalu dogotovljena največja tovarna letalnih strojev na kontinentu. Prejšnje podjetje je namreč razširilo svoje delavnice, da se sedaj ploščina tega podjetja razteza čez 3000 kvadr. metrov. Osobje se bo povečalo na 400 oseb.
V	teh delavnicah se bo vsak mesec lahko izgotovilo deset do dvanajst letalnih strojev.
* Smrten dvoboj pruskih častnikov. Med poročnikom v. Heeringenom, nečakom nemškega vojnega ministra, in nadporočnikom v. Tuttkamerom v Halberstadtu je prišlo do dvoboja s samokresi. Pogoji so bili izredno težki in so se glasili na boj do nesposobnosti. Poročnik v Heeringen je dobil strel v spodnji del telesa in je kmalu nato po poškodbi umrl. Tutt-kainer je bil lahko ranjen. Vzrok samomora je bila baje ljubeznska afera.
* Potovanje skozi Saharo. Francoski grof Rene le More je napravil znamenito in pogumno potovanje skozi Saharo. V 13 mesecih je prepotoval 8000 km. Dvakrat je prehodil vso Saharo od Alžira do Titnbukta. V Timbuktu je ostal četrt leta. V novembru 1910 je odšel iz Ghardaje, ki je na severni strani puščave. Francoski grof je potoval v spremstvu dveh Arabcev, od katerih eden je bil tolmač in vodnik, drugi pa sluga. Ekspedicijo so spremljali trije veljblodi in niso imeli mnogo prtljage seboj. Francoski grof je bil torej skrajno slabo opremljen za iako nevarno potovanje. Hodi! je po potih, katerih pred njim še nihče ni uporabljal. Do oaze Insalah je potoval seveda po glavni cesti, od tukaj se je obrnil na pot, po kateri je leta 1904 prvi šel Laperrine. Potem je zapuščal znana pota in iskal novih. Ko je prišel do reke Niger, se je po njej peljal do mesta Tim-bukta. Ob povratku je potoval zopet po novih potih. Potovanje je bilo silno nevarno, ker se mu je bilo vedno bati sovražnih napadov. Na Francoskem so dvomili o uspehih grofovega potovanja, mislili so. da mu bodoTuaregi odrezali glavo. Najbolj varno je šla ekspedicija v. popolnoma neznanemu ozemlju južno od Ta-inanrasset. Na potovanju so našli mnogo ostankov ljudi, katere so napadli in usmrtili roparji. Posebno ob povratku so roparske čete napadale grofa in njegove spremljevalce. Ame-rikanske puške so jim služile izvrstno. Glavni namen grofovega potovanja je bil, pregledati natančno vso Saharo, katero misli pozneje pre-leteli z aeroplanom. Misli, da bo to lahko izvedljivo, ker mu bo gotovo pomagala francoska vlada pri poletu. Francoska vlada namerava na severnem robu Sahare v Biskri usta-
Po zaplembi druga izdaja.
noviti glavni tabor za vojaški letalni oddelek. Severni del Sahare, ki ga je le More prepotoval, ni tako pust, kakor ostala Sahara. Rastlinstvo je precej razvito. Ozemlje v sredi Sahare je zanimivo za botanike, ker uspevajo v tem delu zgolj afrikanske rastline. Južni del Sahare pa je skoraj gotovo ves zelo pust.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Ljubljana in Kranjsko.
— Kako »Slovenec« vara svoje čitatelje?
O odločnem nastopu socialno-demokratičnih poslancev zoper sramotna nasilstva Khueno-vega pandurja na Hrvaškem smo poročali že včeraj. Ministrski predsednik grof Sttirgkh je takoj odgovarjal na tozadevne interpelacije socialnih demokratov in jugoslovanskih klerikalcev in se v svojem govoru precej ostro obrnil proti izjemnemu stanju na Hrvaškem. Odgovor ministrskega predsednika je bila pravzaprav kopija socialno demokratične interpelacije. le v bolj počesani in porazirani obliki. kakor se za ministrskega predsednika spodobi ... Iz odgovora grofa Stiirgkha je »Slovenec« brž skoval — imenitno potezo in sijajen uspeh dr. Šušteršiča. Poslušajmo, kako katoliški »šmok« prekuje odgovor na socialno-demokratično in klerikalno interpelacijo v Šušteršičev uspeh: »Akcija hrvaško-slovenskega kluba je imela popoln uspeh in je s svojo resnostjo na zbornico globoko učinkovala ter je splošno prepričanje, da je taktika hrvaško-slovenskega kluba edino pravo zadela ... Akcija hrvaško-slovenskega kluba pomeni uspeh, kakršnega do zdaj v hrvaških zadevah jugoslovanski poslanci v avstrijski zbornici še niso imeli .. Takojšnji odgovor avstrijske vlade v tej obliki znači neoporočeno sijajen uspeh hrvaško-slovenskega kluba.« Taka pisava, ki je namenjena, da prevara in v zmoto pripravi či-tatelja. kateri svojih vednosti ne zajema iz druge, nego onesnažene »Slovenčeve« sklede, je prav tipična za nekorektno postopanje katoliške žurnalistke, za neiskreno, zalagano razmerje katoliške žurnalistike in katoliškega bralca, ki je kakor na konjskem sejmu med me-šetarji v večni nevarnosti, da bo opeharjen. Celo »Slov. Narod«, iz katerega diha strupeno sovraštvo do socialne demokracije, obsoja lažnjivo »Slovenčevo« poročanje in pravi:	Z
istim »sijajnim uspehom« bi se namreč lahko postavljali tudi socialno-demokratski poslanci, ki so takisto o razmerah na Hrvatskem stavili interpelacijo na vlado. »Sijajen uspeh« svoje akcije bi socialni demokratje tem upravičneje lahko povdarjali in naglašali. ker nosi njihova interpelacija mnogo več podpisov kakor ona jugoslovanskih poslancev.« Ljudje, ki so politični jetniki klerikalnega časopisja, so v resnici
Siromaki!	...	,	J	*i1
— ulavna posojilnica in nje elani. Kakor
smo poročali, je višje deželno sodišče v Gradcu tožbe Robežnika, Koužca in Žnidaršič & Valenčič proti G'avni posojilnici na pripoznanje, da niso njeni člani, zavrnilo in s tem izreklo, da so člani ti, kakor tudi vsi oni, ki so pristopnice k Glavni podpisali, dasi niso bili sicer na seji pravilno sprejeti. Vsi ti se bodo sedaj pritožili na najvišje sodišče na Dunaj. Uspeh je zelo negotov. Najvišje sodišče bo namreč že v prihodnjem mesecu imelo soditi o pritožbi Agromerkurja proti razsodbi graškega nadsodišča, ki je razsodilo, da Št. Janška premogokopna družba ni Agromerkur-jeva članica, ker ni bila na seji sprejeta, pa četudi je podpisala pristopnico. Graško nadsodišče je torej v ti zadevi drugače razsodilo kaljor o zadevah Glavne pod sicer istimi okolnostimi. Zadnjo besedo bo sedaj izreklo najvišje sodišče. Ker pride zadeva Agromerkurjeva prej na vrsto, bo ta sodba kolikortoliko že pokazala, kakega mnenja so na Dunaju glede na članstvo.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti" je pridno na delu in si je takoj na prvi seji naložil celo vrsto nalog, katerih izvršitev je nujno potrebna, če hočemo v polni meri zadostiti štatutaričnim namenom zveze. Sodrugom v odboru je močno žal, ko vidijo, da se ne more vsem večkrat popolnoma upravičenim željam, ki prihajajo z dežele ustreči tako, kakor bi bilo v interesu stvari nujno potrebno. Predvsem je treba konštatirati, da so ustanovni stroški ob ustanovitvi zveze in podružnic ter njih uprava zahtevali skoro vse redne dohodke, akoravno se je štedilo, kjer in kolikor se je le moglo. Prve težave so pač premagane, toda sedaj se mora misliti na to, da se store vse priprave za redno poslovanje. Troški, ki jih bo imela zveza s tem, bodo večjidel le enkratni in se bodo prej ali slej bogato obrestovali, korist od tega bo pa imelo le delavstvo. Da se vse to izvrši, pa ne zadostuje samo dobra volja, temveč je treba računati tudi z razmerami, ki so dostikrat močnejše od volje. V očigled temu ter da ne bo ostalo samo pri sklepih, je odbor pooblastil predsednika sodr. Kocmurja in blagajnika sod. Lehpamerja, da izvedeta akcijo, ki naj bi zvezo gmotno podprla in jej dala na raz polago sredstev, ki b » z njimi mogoče vršiti delo, ki bo trajne koristi. Sodrugi, ki bodo prihodnje dni prejeli pismena obvestila, so torej vljudno naprošeni, da se jim zanesljivo odzovejo, kar storiti jim bo tem lažje, ker se ne želi ali zahteva od njih nikakih žrtev. Vse sodruge pa prosimo, naj bi se ob primernih prilikah spomnili tudi svoje izobraževalne organizacije in jej z izrednimi prispevki pomogli izvršiti veliko kulturno nalogo. Za vse pošiljatve zadostuje naslov: Društvo .Vzajemnost*, Ljubljana.
— Centralna knjižnica. Da bo mogoče knjižnico »Vzajemnosti" čim prej urediti, so naprošeni vsi sodrugi, ki imajo izposojene kake knjige, oziroma so si jih svoj čas izposodili pri knjižnici »Strokovne komisije", da jih v teku enega tedna vrnejo, ker sicer bi moral knjižničar poslati ponje, kar bi bilo seveda združeno s troški. Upravitelj centralne knjižnice je sodrug Alojzij Slanovec in je na razpolago vsak dan od 6.-7. zvečer, čez dan pa strokovni tajnik sodrug Viktor Zore. Pri tej priliki se ponovno prosi, naj sodrugi in sodružice pridno nabirajo knjige in
jih darujejo v obče koristni namen. Prav tako se prosi vse one organizacije, ki se še niso odzvale, naj se čim preje izjavijo za priklopitev k centralni knjižnici.
Sodrugi in sodružice, uporabljajte pri dopisovanju, na veseličnih vstopnicah, pri šaljivem srečkanju itd. delavski kolek.
— Koncert .Slovenske Filharmonije" bo v nedeljo 21. t. m. v veliki »Unionovi* dvorani pod vodstvom g. kapelnika P. Teplega. Posebej opozarjamo na Fčrsterjevo »obletnico", ki se prvikrat izvaja v Ljubljani. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin.
— Nenavadna smrt. Mrtvega so našli pod Smoletovim podom na Igu 37let starega slaboumnega Franceta Kapeljna. Vzrok njegove smrti je izreden. Kapelj je bil občinski siromak, ki je dobival hrano pri raznih gospodarjih. Snedel je pa toliko, da štirje odrasli tega ne zmorejo in vendar je še vedno trdil, da je lačen. Dne 16. t. m. je pri Smoletovih pojedel toliko kaše in krompirja, da njegov abnormalen želodec ni mogel več prenesti. Vlegel se je pod pod in začel bljuvati iz sebe, kar ga je zadušilo. Truplo so prenesli v ižansko mrtvašnico.
— Podivjani alkoholiki. V nedeljo zvečer dne 14. t m., sta se vračala posestnik Anton Kofalt in njegova žena Ana iz Praprovt z vinske gorice domov. Prišedši skozi Štrekljevec jima stopi na pot pred vinotočom »Pod vejico“ Martina Derganca tolpa pijanih razgrajačev. Jože in Matija Smrekar, Jože Šuklje, Anton Podlesnik in Jože Movrn, vsi iz Črešnjevca, se zapode v mirno idoča Kofalta in ju potolčejo z ročico na tla. Kofalt je težko ranjen na glavi, pod očmi, na čelu in na podlehti; na trebuhu je smrtno nevarno poškodovan. Njegova žena ima rane na glavi, nosu in v hrbtu. Rane so prizadete od nožnih sunkov in so jako težke; najbrže, da podiežeta oba smrtonosnim poškodbam. Divje napadalce je oddalo orožmštvo okraj, sodišču v Metliki.
— Elektrokinematograf „Ideal“. Spored za soboto, nedeljo in ponddjek: .Reja aligatorjev v Kaliforniji", znanstveno. »Pathe Jc u nal, najnovejše vesti, šport, moda". Lepa drama »Nenavaden slučaj". Luka nastopi zopet kot Lehman in Moric kot cvetličarica, ta dva izborna komika skrbita za mnogo smeha. Dodatek zvečer iz serije Aste Nielsen »Preganjana do smrti", učinkovita drama in velefina veseloigra »Društvo za varstvo mladih deklet". V torek velikanska kom. privlačnost »Maks Linder contra Nic Winter".
Zagorje ob Savi.
— Županska volitev. Pri včerajšnji volitvi župana zagorske občine je bil izvoljen Tomo Koprivc s 15 glasovi. Polšak in Wake. liberalna kandidata pa sta ostala v manjšini. Liberalci so imeli 4 kandidate za županski stol. Zategadelj je bilo treba trikrat voliti. Pri prvi in drugi volitvi je oddalo sedem socialnih^ demokratov prazne glasovnice. Peter Savšek pa, ki je bil izvoljen tudi s socialnodemokratičmmi glasovi in je v zadnjem času presedlal pod Fli-skovo komando, pa je glasoval za liberalnega kandidata Ferdo Polška. Pri tretji volitvi so potem socialno - demokratični glasovi odločili za gora j omenjenega Tomo Koprivca. V starešinstvo je z liberalnimi izvoljenih šest liberalcev. en rudniški in pa izprideni socialni demokrat Peter Savšek, ki bi moral na podlagi sklepa socialnodemokratičnega kluba izvolitev od-kloniti. Socialnodemokratični klub jc imel, ka-kor smo že poročali, dne 11. t. m. svojo sejo, na kateri se je sklenilo kandidirati v starešinstvo sodruga Miha Cepina in Josipa Repovža. Obenem se je sklenilo, da namerava liberalna stranka koga druzega proti volji socialnih demokratov izvoliti, da pa ima vsak odkloniti izvolitev. Savšek, ki je bil izvoljen s sociatno-demokratičnimi glasovi, se toraj že pri volitvi ni držal klubovega sklepa, toraj tudi ne more več veljati za socialnodemokratičnega zastopnika. ker ljudi, ki so brez vsake discipline in se ne pokoravajo sklepom večine, se ni smatrati za socialne demokrate. Josip Repovš in Miha Cepin sta ostala z 12. oziroma 10 glaso-
vi	v manjšini. Omeniti moramo k izidu volitve, da je za zagorske socialne demokrate sedaj jasno, komu je namenjen boj in sovraštvo te klike. Vedno so liberalci povdarjali, da so socialnim demokratom prijazni, da se strinjajo z njih stranko, da ie boi samo proti Cobalu. Današnji izid volitve pa je pokazal, da ni boj proti Cobalu. temveč proti stranki. Kajti sodruga, ki ju je kandidiral socialno-demokratični klub v starešinstvo, nista imela nikoli osebnih bojev z liberalno stranko in bi zaradi osebnosti ne imeli vzroka liberalci proti njima. Nadalje pa je tudi jasno kot beli dan. da je brezznačajni Peter Savšek imel zvezo z liberalci že dalje časa. Mogoče je on tisti mož, ki je nosil razne laži liberalnemu dopisunu, na katerega se je dopisun skliceval, da je opozicionalec jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Zagorskemu delavstvu v teh razmerah odločitev m težka. Jasno je vsakemu, da je ves boj liberalne kiike namenjen vsem poštenim socialnim demokratom, ki zastopajo program razrednega boja. Liberalni stranki gre zato. da bi zanesla prepir med delavstvo samo in potem ribarila za svojo gnilo in prhlo staro liberalno politiko. Sigurni smo si, da bo vsem sedaj, ki so se pustili zadnji čas farbati od Taufarjeve klike s pomočjo Savška in mogoče še koga drugega, sedaj jasno, s kom so imeli opraviti in da ostanejo zvesti rdeči zastavi, ki bo nas privedla do zmage.
— Z lažjo in obrekovanjem! Gnusna, osebna kampanja proti sodrugu Cobalu v buržvaz-nem »Slovenskem Narodu« se vodi z nečednim orožjem laži in obrekovanja. Kvo vam dokaza! Korespondent »Slovenskega Naroda« trdi, da je prebral na zadnji revirni konferenci v 1 r-bovljah sodrug Cobal članek v »Slovenskem Narodu« z dne b. aprila, res pa je da ga je prebral sodrug Tokan. Prav tako je debela laž, da so se vsi udeleženci konference razen sodrugov Tokana in Sitterja strinjali z napadom na sodruga Čobala in zaupnike v zadnjem mezdnem gibanju. Ponavljamo, da je ta trditev debela laž. zakaj kako naj si potem razložimo sogla-
sen sprejem resolucije, ki je obsojala imperti-nenten članek, poln zavijanj in obrekovanj? Resnica je. da je bilo na konferenci splošno ogorčenje nad nesramnimi dopisi iz Hrastnika in Zagorja ob Savi.
— Zadeva strojnikov. Korespondent »Slovenskega Naroda« je sploh nad vse famozno informiran možakar. Tako piše, da ravnatelj ni hotel dovoliti strojnikom petodstotnega povišanja plače in da se je uklonil šele na energičen nastop sodruga Peterlina. Da javnost spozna, kako brezmiselno tjavendan polni korespondent »Slovenskega Naroda« predale tega buržvaznega lista s svojimi čenčami, pojasnimo zadevo, kakor se je v resnici zgodila: Dne 1. aprila sta bila sodruga Peterlin in Repovš pri ravnatelju zaradi povišanja plače strojnikom. Ravnatelj je izjavil, da dobe strojniki z mesečno plačo od novega leta dalje povišanje. preje pa se mora še informirati, kako so urejene plače strojnikov v Trbovljah, da jih potem še on uredi tako v Zagorju. Tako se je torej zgodila vsa zadeva, ne pa, kakor jo tvezi »Slovenski Narod«. Dopisnik »Slovenskega Naroda« naj se raje preje informira, kako se je stvar izvršila, preden pošilja svojemu buržvaznemu listu tako popačena poročila.
— Fantazije »Slovenskega Naroda.« Poročevalec »Slov. Naroda« ima silno bujno domišljijo. tako bohotno bujno, da navsezadnje morda verjame svojim lastnim izmišljotinam. Tako sanjari, da so po Kisovcu in Lokah delavci z veseljem in kar — čujte — po petkrat brali »Narodov« članek. Ker nam je bila ta od »Slov. Naroda« pripovedovana navdušenost zameščanski list povsem neumljiva, ker je ob nepremostnem prepadu med proletariatom in buržvazijo tudi povsem neverjetna in nenaravna, mo se v tem hvalisanju »Narodovega« ko-respondenta informirali. In res smo dobili odgovor. kakor smo ga bili slutili: Ni res, da bi bili ljudje po Lokah in Kisovcu »Slov. Narod« z veseljem brali in kar po petkrat, res pa je. da v Kisovcu in na Lokah lahko na prste seštejemo vse tiste, ki so ga brali, še manj pa je tistih, ki so tisto pisarjenje v »Slov. Narodu« z dne 6. aprila o zagorskih zadevah odobravali. Pač pa je vsak razredno zaveden delavec takoj obsodil tisto pisarjenje in izrekel, da tega ni mogel pisati noben socialist, ampak liberalec, ki se je našemil s krinko opozicionalca.
Delavsko pismo. Cenjeni gospod urednik! Dovolite mi malo prostora v Vašem cenjenem listu. V zadnjem času sem čital precej napadov na socialno-demokratično stranko; posebno se napadajo posamezne osebe, zato se mi zdi potrebno, da obvestim javnost, kakšen namen imajo napadi. Kdor bi mislil, da je čvekanje o Cobalu res namenjeno temu cilju, da ga uničijo. se nahaja v hudi zmoti. Stranki sami so sicer gospodje sovražni in bi jo najraje, če bi se le dalo. uničili. Ali tudi to ni glavni smoter teh člankov! Vzrok teh člankov tiči nekje drugje. Liberalna gospoda si je postavila pred dvema letoma Sokolski dom. V tem zidovju tiči precej tisočakov, dom pa ne donaša niti o-bresti. Liberalna posojilnica pa je svoje prihranke pred leti nalagala v glavno posojilnico tako. da je imela v času. ko je prišla glavna posojilnica v konkurz, 267.000 kron tamkaj naloženega. Toraj vidite, da je liberalno gospodarstvo v nevarnosti, ako bo pri glavni posojilnici izguba. Dosedaj. kakor je nam znano, se vloge glavne posojilnice splačujejo izpod 50 odstotkov, toraj če zadene zagorsko posojilnico udarec, da dobi za svojo vlogo samo 50 odstotkov. je za posojilnico nevarno, da ji poberejo vlagtelji svoje vloge. Jaz nisem sicer tako hudoben, da bi jim to privoščil, ampak najbrže se bo zgodilo, da bo pri vlogi prav občutna izguba. Njih dom pa je itak že pasiven. Cobal pa ima v Zagorju precej zaupanja in pri zadnjem navalu za dvig hranilnih vlog. ko se je izvedelo, da ima zagorska posojilnica vlogo v glavni, so se gospodje liberalci obrnili osebno na Cobala, da je ljudi pogovarjal, kar je baje tudi storil, kakor sem izvedel od posameznih vlagateljev. Obenem je takrat objavil tudi poslano v »Rudarju« in v »Rdečem Praporju«. To je tudi precej pomagalo, da niso ljudje pobrali vseh svojih vlog. Sedaj se liberalna gospoda boji. da bo izpadlo pri glavni slabo za nje; dobro vedo. da jim Cobal ne bo storil te usluge in pregovarjal ljudi in jih branil v časopisju. nasprotno, še boje se ga. da bi jim nasprotoval. zato pa bi radi spravili moža ob zaupanje. da bi se ljudje v takem slučaju ne obračali nanj in spuščajo svoja neslana obrekovanja v »Slovenskem Narodu«, hkrati bi radi zbudili v ljudeh zanimanje za druge reči in odvrnili njih pozornost od svojega gospodarstva.
Štajersko
— Trboveljsko delavstvo pozor! Zaupniki delavskih organizacij so sklenili obhajati proslavo letošnjega prvega majnika na sledeč način in z vsporedom: Ob 5. uri zjutraj priredi rudarska godba budnico po Trbovljah. — Ob 9. uri dopoldne se vrši na dvorišču »Delavskega doma« velik javen ljudski shod z dnevnim redom: Zakaj praznujemo prvi majnik. Po shodu se vrši od Delavskega doma okoli rudniške restavracije in nazaj manifestacijski sprevod z godbo in zastavo na čelu. Ob 3. uri popoldan se prične na slavnostno ozaljšanem dvorišču Delavskega doma velika ljudska veselica pri kateri bo svirala rudarska godba in sodeloval rudarski pevski zbor; vrhu tega bo preskrbljeno za najraznovrstnejša razvedrila. Vstopnina na veselico znaša za posameznike 30 vin. in za družino 40 vin. Vstopnice za veselico se dobivajo v predprodaji v rudarskem tajništvu, v občnem konzumnem društvu, v tobakarni gospe Antonije Treo, pri zaupnikih podružnice Unije rudarjev in na dan 1. majnika pri blagajni. Tovariši! Rudarji! Delavci in delavke! Prvi majnik je praznik delavstva vsega sveta. Na nas je ležeče, da proslavimo delavski svetovni praznik na najsijajnejši način. Da napravi manifestacija za delavske pravice čim največji vtis, vas vabimo, da se udeležite shoda, sprevoda in veselice v kar največjem številu. —
Možje! Žene! Na dan prvega majnika vsi na noge! — Nihče naj ne ostane doma!
— Rudarski pevski zbor »Vzajemnosti« v Trbovljah priredi v nedeljo dne 21. aprila 1912 svojo prvo veliko pevsko veselico v veliki dvorani g. R. Mihelčiča v Zagorju. Na veselici sodeluje rudarska godba iz Trbovelj. Po dovršenem sporedu ples. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina za sedeže prve vrste 1 K, druge tri vrste 80 vin., tretje tri vrste 60 vin., ostale vrste sedežev 40 vin. Stojišča 20 vin. K inno-gobrojni udeležbi vabi odbor.
— Vsem onim sodrugom v Trbovljah, ki se udeleže dne 21. aprila 1912 pevske veselice v Zagorju naznanjamo, da se zbiramo do 3. P°' poldne v »Delavskem Domu« odkoder odkorakamo točno ob 3. z godbo na čelu.
— Trbovlje. Vsi sodrugi, ki so se meseca marca t. 1. vpisali v Unijo rudarjev, naj pridejo v tajništvo po članske knjižice.
— Trbovlje. (Zahvala.) Ob smrti mojega moža mi je osobje cementne tovarne trboveljske premogokopne družbe podarilo večji denarni znesek kot podporo, za kar se darovalcem najprisrčneje zahvaljujem. Ravno tako se zahvaljujem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. — Ivanka Mlinarič. v
—	Najuen mrlič. V Št. Urbanu pri Ptuju je dne !4 t. m. zjutraj potegnil mlinarski pomočnik Jože Školiber pri Školiberjevem mlinu v Svetincih iz Pesnica mrtvo moško trupj0. Utopljenca so spoznali za posestnika Alojzij® Toplaka iz Dragoviča, fara Sv. Lovrenc v Slov-goricah.
— Požar. Pri posestniku Janezu Kukovcu '' Veliki nedelji je nastal te dni ogenj, ki jz u i-1* hišo in gospodarska poslopja z vsem pohištvom, orodjem in živežem. Vse skupaj je bilo zavarovano le za 1200 kron, škoda pa znaša 9000 K-Vzrok požara je neznan. Požarna bramba ni mogl3 vslea pomanjkanja vode veliko pomagati.
Koroško,
— Nadomestna volitev v beljaškem okrai11'
Le še nekaj dni nas loči od 23. aprila, ko odloči, kdo bo za naprej zastopal beljaški okraj v državnem zboru: ali zastopnik delavskega ljudstva, ali zastopnik nemško-nacionalne klike. Za vsakega zavednega človeka bo od'0' čitev lahka. Ce le količkaj pozna politične boje in delovanje političnih strank, bo vedel o° zamore biti uspešen in odkrit zastopnik liu“' skih koristi samo poslanec socialno-demokratične stranke. Toda ne zadostuje, da si je le sanj o tem na jasnem. Dolžnost vsakega zavedne^ volilca je, da pouči in pridobi zase tudi n®' zavednega volilca. Cas je kratek. Uporabrt ga za najintenzivnejšo agitacijo! Vsak naj ŽIe' da. da prepriča vsaj enega, dva ali tri indi>e' rentne volilce. Vsak zaveden volilec bodi skratka agitator. Le tako nam bo zasigurana zm*' ga naše stranke. Pazite predvsem na naspr°l' niške spletke. Nasprotniki bodo volilce. v kolikor jih ne bodo pridobili zase, v zadnje^ trenutku begali z različnimi manevri. Saj s v vernberški okolici širili n. pr. letak z imeno*11 našega sodruga Eicha. Vse to zasleduje nf' men. da cepi naše vrste. Bodite na straži pazite, da bodo glasovnice naših volilcev Pr* vilno popisane. Vsak naj ima napisano na sovnici:
Florijan Groger,
urednik v Celovcu.
— Ne vrzite legitimacij proč! Po glavni volitvah ne vrzite glasovnic stran, temveč °' hranite si jih za eventualno ožjo volitev! ,e
— Poskušen samomor. V Beljaku se > zastrupila natakarica Margareta Cegnarjeva z fv} pleno kislino. Stara je bila 34 let, doma baje ^ Kra ijskega. Vzrok samomora domači prepiri D peljaji so jo v bolnišnico, vendar je malo uP nja, da bi okrevala.
— Naplavljeno truplo. Iz Beljaka P01”0^, jo:	Delavec Franc Ebker je našel blizu Magdalene ob levem bregu Drave trUP'° "e. do 60 let starega moža, delavskega ali kfl* čkega stanu. Pri mrliču so našli tudi nekol' denarja in pa vozni listek 111. razreda za * lezniško progo Špital-Celovec. Truplo, ki i? nekaj dni ležalo v vodi in kojega identne_
in
dosedaj še niso mogli dognati, je bilo razen
ne'
znatne praske na čelu brez vsakoršnih P škodb. Srajca in nogavice so bile zaznam vatte s črkama: J. F.
Goriško.
letos
—	Prvi majnik v Gorici se bo tudi ^ praznoval skupno z italijanskimi sodrugi- ,, tančni spored priobčimo pravočasno. Slo^^ sko delavstvo iz Gorice in okolice pa ze s .-0 opozarjamo, da se pripravi na kar najsijaJ11 proslavo prvega majnika!
Trst.
— Ljudski oder se je odločil v oblastila zadnjega občnega zbora k
ztnish1 P°j važnem.
koraku: na zadnji petkovi seji je sklenil znižati ženskim članom društvo članarin
> dtl
polovico t. j. samo na 10 v na teden, ne pri tem trpele niti v najmanjši meri l,J1v0ii članske pravice. Tudi je odbor sklenil d° ženskim članom neko gotovo samoupra ^ okvirju društvenih pravil t. j. združiti nase ^ stvo v poseben odsek »Ljudskega odra«-men je razviden iz posebnega oklica n.a ^ ženstvo. ki sledi tu spodaj. Oklic se poslal po večini moškim članom, ker na ^0. slovi našega ženstva niso tako dobro zna da z izrecnim nalogom, da se oklic 0 j za stvu in da se tudi pridno agitira med n,,olTlu‘‘ udeležbo na sestanku v »Delavskem prihodnji pondeljek ob 8. uri zvečer. A*o ^ tera naših sodružic ali prijateljic naseg* ^j0, štva dobila posebnega povabila, naj nam sti to pomoto. Vabljeno je sploh vse na ^ stvo že tem potom. Pričakujemo pa	tis'1
odzovejo in pridejo na ta sestanek. moški člani, ki jim je mar kaj ženska zba.	»Ljudski	oder
—	Socialističnemu ženstvu. Podpisat' y štvo »Ljudski oder« vabi Vas	:zob^
ne in dekleta, da se pridružite tudi vc
tfii
Dober tek!
Zdrav želodec immo in nič nas ne tišči v želodcu, nobeuih bolečin, odkar jemljemo Pellerjeve odvajajoče rabarbarne praške i zna nko »EUapillen". Pravimo Vam iz izkušnje, poskusite jih tud urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic franko 4 K. Izdeluje jih le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg St. 252 (Hrvatsko).
ževalnemu stremljenju Vaših soprogov, bratov, znancev in prijateljev socialističnega mišljenja.
. Ve žene ste ravno tako potrebne poduka m izobrazbe kakor možje. Potrebna Vam je izobrazba zato da Vas usposobi sodelovati z možem ne samo v dnevnem boju za ohranitev golega, bednega življenja v sedanjosti, marveč tudi v boju za pridobitev boljše, srečnejše. človeka vredne bodočnosti.
Vse žene ste dložne sebi, svojim otrokom in celemu človeštvu, povzpeti se z možem na enako višino duševnega napredka, sicer se zavleče naš pohod k onim vzvišenim ciljem socializma. ki so skupni obema, tako moškemu kakor ženskemu svetu.
Ve žene ste zato tudi dolžne poiskati si Pravo pot in primerna sredstva v dosego gorenjega namena.
Podpisano društvo Vam hoče predlagati eno tako sredstvo in Vas zato tem potom vabi v^svoje društvene prostore (via Madonnina st. 15 III. nadstropje. Delavski dom) na s'esta-Pek. ki bo v pondeljek dne 22. aprila 1912 ob uri zvečer.
Za društvo »Ljudski oder«: dr. Josip Fermija m. p., t. č. predsednik. Franc Skobi m. p.,
t- e. tajnik.
Ni ga nikakršnega dela
Ipri katerem bi se ne utegnili raniti. Tudi čisto neznatne rane, če jih ne zakrijemo, postanejo lahko vsled nesnage hudo in težko ozdravljive ter imajo za posledico h ide bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsako hid: n ijmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvezo. Že rad 50let priznano obvezilno domače zdravilo, an-tiseptično, hladeče, bolečine lajšajoče, prisad odvrača-j|i joče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je prav dob o znano Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-Per v Pragi 203-111. Pušica po 70 h se dobiva po vseh le-a’n:>h, vendar je strogo paziti na ime preparata iu izdelo-Va>ca. Kjer se ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri izdelovalcu proti vpcslatvi K 3'16 za 4 pušice franko.
Vestnik organizacij.
Vaje pevske podružnice „Vzajemnosti“ se vrše v naslednjem redu: v pondeljek 22. t. m. novinci, torek 23 in phtek 25. t. m je pa skupna vaja celega zbora. Vsakokrat točno ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova 6. H. nadstr. — Pevci, prihajajte točno in redno k pev-
skim
vajam; 1. maj se bliža, z njim pa tudi nastop pev-
*kega zbora, ki se mora izvršiti častno in dostojno. Novi Pevci dobrodošli!
„ Odbor lesnih delavcev v Ljubljani ima v torek dne *>• aprili ob 6. zvečer izredno sejo v društveni sobi.
. . Jesenice. Sodrugi, ki imajo veselje do petja, naj pri-nejo v nedeljo dne 21. aprila ob 9. dopoldne k .Jelenu” na ravL kjer ima podružnični odbor .Vzajemnosti” sejo. Želeti ■e. da se priglasi čim več sodrugov-pevcev, da bo zbor tem
P°Polnejši.
Člani nogometnega odseka „Vzajemnosti“ se pozi-Vai°, da čim prej oddajo svoje mere, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	:	:
9.	izkaz:
sp, . O priliki občnega zbora v Škofji Loki 210 vin., v go-v jn.i Kodermac po Andr Tomšiču 356 vin., omizje pečarjev Ljubljani 54 vin., Ivan Šušteršič 130 vin., namesto ciga-ivv , i oVln’ ne>menovan za „Vi” 10 vin., Ivan Sevšek za •J?®vet 200 vin., pri sestanku v gostilni Jeras v Gorici 332 n. ker je v Trbovljah Kauf Kokalja dražil 100 vin., Kauf mesto vrčka piva 20 vin, Kauf še 20 vin., vse to je po-ke° t i°-’ se ie na',ra^° še 30 vin., drug sodrug 18 vin , v v. *rdi .Johann Škrjanc", da socialisti zahtevajo vedno ,.eeje plače, davka pa nočejo nobenega dovoliti, zato dovo* v«ie s|e(Ieči sodr. železničarji v Trstu (Južni kolodvor) da-ek miljonskemu skladu: Veit Cepin 200 vin , Georg Mapo ® 20 vin., Luka Starc 20 vin., N. N 20 vin, Fr. Germ fr Fr. Borstncr 20 vin., 1. Mikaluzzi 40 vin., Viktor . uller 20 vin., I. S. 30 vin., I. Kocjančič 20 vin., And. Pir-javec 30 vin., Franc Kranic 40 vin., Lovr. Česnik 40 vin., v!s- Slave 20 vin., Mart. Štok 20 vin., Al. Gomsi 20 vin., vjr Konstantini 20 vin., Jos. Matschnig 20 vin., I. Nagoda p . vim, Mart Stojkovič 20 vin., Jos. Gerbec 20 vin., Peter nstavcc 20 vin., Lovr. Sagmeister 20 vin., Antonija Sag-?}eister 10 vin, N N. 10 vin., Fr. Pirman 20 vin, Tomaž z*argon 30 vin., I. Pahor 20 vin., Iv. Slavec 20 vin., Fran kraba 20 vin, 1. Sevšek 20 vin, I. Klun 20vin., Al Šabec p vin., M Vovk 20 vin., N. N. 20 vin., Fr. Mežgur 20 v., pr- Lapajne 50 vin., Fr. Biškak 20 vin., M. Saftič 20 vin., IL Valenčič 20 vin., Jos. Lavrič 20 vin., Jak. Kapel I. 20 v., s- Gomolj 20 vin., Mat. Rodica 20 vin., Jernej Marucelj 20 > Jos. Renar 20 vin., Fr. Starc 20 vin., Jos. Čibej 20 v., Ani' ,Iere 20 vin, Jak. Dovgan 20 vin., I. Kolenc 20 vin., ?h p* ^eri 100 vin ■ D. Iglič 10 vin., Ant. Sibeljo 40 vin., alio 20 vin., Fr. Brezingar 20 vin, Jos. Spetič 20 vin., I. j alak 20 vin., A. Logar Kanzd. 20 vin , M. Zuzzi 20 vin., p j ,vmnčak 20 vin., Fr. Skolb 40 vin., M. Milavc 50 vin., Vin fmderšič 200 vin., Fr. Lemut 40 vin., Jos. Kočevar 40 vin ?S- Kumar 50 vin., G. Kusel 40 vin., P. Miklavec 50 2o-’. f. Iskra 20 vin., Jos. Fabjančič 20 vin., Anton Fatur Ana'n'’ Zupan 20 vin., M. Hrušovar 20 vin., I. P. 40 v., be • Bahun 150 vin., Mikec 100 vin, Hrobat 100 vin, Sa-banx-i v,n ’ M. Sardoner 100 vin., Iv. Makuc 100 vin, Ur-Tra '90 vin., Iv. Logar I. 100 vin., Jakob Jenko I. 40 v., p.,tnPuš 20 vin., B Pelan 20 vin., Mat Oblak 40 vin., Iv. jtur 40 Vjn _ jvje2a Fatlir 20 vin., Ivanka Fatur 20 vn., L(nrad Fatur 20 vin., Fr. Klinc 40 vin., Fr. Makove 40 v , vj er Novak 40 vin., Jos. Kaučič 20 vin., M. Krušovar 40 Ma-t i ' ^us 30 vin - iv Vfenk 100 vin , St. Glavmic 20 v , last žanc 40 vin., Jos. Rus 30 vin., Mihlerjeva II. zbirka vin.
j^upaj 22210 + 6672 = 28882 vinarjev.
hram?V.ke 2a miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko bilt ,nico“ >n izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, taj-s,fokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6 ^	II.	nadstropje.
—-———.—.—...-------....i
Bombardiranj e Dardanel.
Otal"Kakor strc'a z iasnega jc udarila vest, da i »lansko brodovje, obstoječe iz sedemindvaj-bojnih ladij bombardira Dardanele, vrata 'Ku a ^r‘8rada, in grmenje topov pred utrdbo • lo Kale je močno pretreslo evropski mir. stol v1}?111 mesecev se že vleče tolovajska pu-n '°vščina italijanske vlade, sedem mesecev že Ve 11;»ka človeška kri severni del libijske pušča-itai-ampak usPeha na svojem roparskem vlomu Wanska arma(Ja ni še dosegla. Sicer je par-p0|.jnt.komedijantovsko razglasil aneksijo Tri-lova -iie’ ampak delo parlamenta je bila le ja-ŠteJ.,ln smešna gesta. Vzlic aneksiji, vzlic ne-‘mini človeškim žrtvam, ki jih je tripolitan-kspedicija terjala, vzlic ogromnim stro-ha	ie	Požrla,	je	Italija tam, kjer je bila
$0m t ■ ku vojne in gospodari le nad ozkim pa-Slje 7 .lpo*itanskega obrežja, kamor sežejo kro-' 'talijanskih bojnih ladij, v Italiji pa se godi dalekosežeti preobrat v°ina Kiliu: batriotiono navdušenje se ohlaja, čuti * /iazn°st se iztreznuje. Prebivalstvo, ki mzke udarce vojne pustolovščine, ki ne
vidi nobenega uspeha in ki bolj in bolj spoznava neuspešnost ekspedicije, postaja nezadovoljno in to nezadovoljstvo raste od dne do dne.
Protivojno gibanje doma je motiv, ki je napotil italjansko vojno, da presaja vojno strahoto iz Afrike v Evropo. Nejevolja ki se polašča italijanskega prebivalstva, je premotila italijansko vlado, da načenja kočljivo dardanelsko vprašanje, da lehkomiselno trosi iskre na Balkan in da brezvestno spravlja v nevarnost evropski mir.
Ali je bombardiranje Dardanel le vojaška demonstracija, le pritisk na turško vlado, da sklene mir, da sname Italijanom hudo skrb z glave in da reši italijansko vlado iz zadrege ki ji postaja od dne do dne neprijetnejša? Ali hoče pritisniti z grmenjem topov na velevlasti, da zastavijo z večjo odločnostjo svoj vpliv pri tur ški vladi v prilog miru? Ali hočejo izvesti že pred meseci napovedano blokado Dardanel, ki bi zadela na najodločnejši odpor vseh evropskih velevlasti, interesiranih na neoviranem trgovskem prometu? Ali namerava italijansko brodovje udreti skozi Dardanele in izpred Carigrada diktirati Turčiji mirovne pogoje?
Vsa ta vprašanja pušča po strategičnem zasnutku nerazumljiva in pa svojih posledicah katastrofalna akcija italijanskega brodovja nepojasnjena. Evropi pa postaja italijanska pustolovščina ki ji je bila doslej nadležna, nevarna in ogroža njen mir.
Bombardiranje Dardanel.
De 18. aprila se je italijansko brodovje, sestavljeno iz štirih križark, 20 torpednih rušilk in štirih torpedovk, pod poveljst. odadmirala Leona Viala nenadoma prikazalo pred Dardanelami in bombardiralo trdnjavo Kum Kale. Dardanele so 1.3 do 7.4 kilometrov široka in 71 kilometrov dolga morska ožina med maloazijsko obalo in polotokem Salipoli, ki zapira dohod v Marmorsko morje in v Bospor, ob katerem stoji Carigrad. Dardanele, ključ do Carigrada so Turki že od nekdaj dobro zavarovali in utrdili; sedaj so jih še dobro podminirali, tako da je največjemu brodovju le z velikanskimi izgubami mogoče udreti skozi to ožino. Dardanele so po mednarodnih pogodbah zaprte za neturške vojne ladje in se Rusija že dolgo, a brezuspešno trudi, da bi dosegla prost prehod za svoje črnomorsko vojno brodovje.
Vhod v Dardanele branita trdnjavi Kum Kale in Sid el Bar. Pred tema utrdbama se je ustavilo italijansko brodovje in jih začelo z vso silo bombardirati. Z italijanskih ladij je bilo oddanih do 200 strelov, ki pa so zgrešili svoj cilj. Turki so bili na napad pripravljeni in so z večjim uspehom, odgovorili z granatami, ki so močno poškodovale eno italijansko oklopno križarko, ki je bila poslana naprej, da razdre podmorske mine. S težavo je priplula do otoka Tenedos, kjer je obtičala napesku.Bombardiranje je trajalo do treh popoldne in je bilo razločiti grmenje topov naotokih Tenedos in Umros, ki ležita pred Dardanelami. Ker je italijansk brodovje u-videlo, da je bil napad brezuspešen se je umaknilo. Turki niso imeli nikakih izgub.
Drugi napad na Kum Kale.
Po bombardiranju utrdb Kum Kale in Sid El Bar je odplulo italijansko brodovje proti o-toku Lemnosu a se je kmalu zopet vrnilo in znova pričelo bombardirati utrdbi. Tudi vdru-gič je bilo bombardiranje popolnoma brezuspešno.
Dardanele zaprte.
Vsled nenadnega napada italijanskega brodovja je pristaniška prefektura zaprla Dardanele in ladje ne smejo zapustiti pristanišča. Turki so spustili v morje mine, da onemogočijo italijanskemu brodovju pasiranje Dardanel. Ruska vlada je vsled blokade Dardanel energično protestirala, ker pomenja katastrofalen udarec za rusko trgovino.
Državni zbor.
Dunaj, 19. aprila.
Današnja seja je bila posvečena strahovladi na Hrvaškem. Z enodušnostjo, ki je redka v avstrijskem parlamentu, so zastopniki vseh avstrijskih narodov in strank obsodili zločinstvo, ki se izvršuje nad hrvatskim. ljudstvom. Višek hrvaške debate je dosegel socialnodemokratični govornik dr. Adler, katerega govor objavimo v eni prihodnjih številk dobesedno po stenografskem zapisniku. Z blestečimi izvajanji, v katerih so kar blestele duhovite sarkastne puente, je razcefral vladno modrost, ki je v navadi v habsburški monarhiji, in s težkimi udarci, katerih vsak je držal kakor pribit, bičal zločinsko nasilje, ki obhaja svoje orgije na Hrvaškem.
V	naslednjem podajamo podrobno poročilo.
Hrvaška debata.
Na predlog posl. Dulibiča sklene zbornica soglasno, da se otvori debata o včerajšnjem odgovoru ministrskega predsednika na interpelacije o dogodkih na Hrvaškem.
Mladočch posl. dr. Fiedler izjavlja da se češki poslanci brez pridržka pridružujejo akciji jugoslovanskih poslancev. Važnost Jugoslovanov za monarhijo je v tem trenotku še celo važna in uspehi naše balkanske politike so tesno spojeni s simpatijami ki jih goje jugoslovanski narodi do monarhije. K protestu zoper absolutizem na Hrvaškem nas sili tudi čustvo solidarnosti vseh slovanskih narodov v Avstriji. Govornik opozarja na to, da zgledi kršenja ustave kvarno vplivajo, kajti kje je garancija, da se kaj sličnega ne zgodi tudi v tej polovici države?
Klerikalni koslanec dr. Krek pravi, da avstrijski parlament ne sme privoliti v to, da napravijo Ogri iz Hrvaške pars subjecta et sub-jugata. Mi tukaj smo zastopniki svobodnih narodov, madjarski zastopniki pa govorijo le v imenu neke oligarhije. Madjarska oligarhija hoče inadjarskemu ljudstvu, Hrvatom in celi monarhiji diktirati ostave. Mi smo v tej državi postali svobodni in se borimo za svobodo cele mo-tem našem boju. in že to pomeni, da se tak zlo-narhiji diktirati postave. Mi smo v tej državipo-
čin, kakor se je izvršil nad Hrvati, ne sme nikoli več zgoditi! Ce ne, je vse izgubljeno!
Posl. dr. Baljak svetuje ministrskemu predsedniku, da ne potuje na Hrvaško; kraljevski komisar bi ga dal takoj zapreti, ker se je pre-drznil izreči, da Čuvajeva diktatura ne bo trajala večno.
Posl. dr. Leo izjavlja v imenu poljskega kola, da se poljski narod povsod zavzema za svobodo in pravice tistih, ki so zatirani. S tem je dano stališče napram hrvaškemu vprašanju. Ker smo resnični prijatelji Ogrov, zato tembolj obžalujemo, da se je ukinila ustava v tako važni deželi monarhije, kakor je Hrvaška.
Posl. dr. Trešič-Pavičič pravi, da je hrvaški narod sit praznih obljub in detajlirano opisuje Čuvajevo strahovlado, njegovo špijonažo, šikane proti časopisju, kršenje pisemske tajnosti itd.
Posl. Nemec (soc. dem.) protestira proti kršenju ustave
v imenu češke socialne demokracije. Nečuveno je, da se v času, ko je Kina uvedla republiko, odpravlja pri nas dolgoletna ustava brez pravega in stvarnega razloga.
Posl.dr. Adler (soc. dem.) zavrača ministrskega predsednika, ki je v socialno demokratični interpelaciji pogrešil spoštljivost do neodgovorne cesarjeve osebe. Ustavolomstvo ni nič takega, kar bi vzbujalo posebno spoštovanje. O osebi, ki je odvezana od odgovornosti za ustavna dejanja, je človek lahko teh ali drugih misli^ ampak zahtevati spoštljivost v trenotku, ko se je očitno kršila zaprisežena ustava, je vendar prehudo, celo za avstrijski kazenski zakon. Vlom v deželo, ki se ne more braniti, z vojaki, ki morajo ubogati, ni posebna umetnost. Za odpravo ustave, ki je kos papirja, ni treba posebnega poguma. In tudi posebna dobrota ni kaznovanje siromašnega ljudstva, siromašnega po krivdi vlade.
Zgodovinska kazen
je. da mora avstrijski parlament braniti hrvaško ljudstvo, ki so ga 1848 izrabljali, ko so se avstrijski narodi šiloma borili za ustavo.
Posl. Daszynski: Drugič Hrvatje ne pojdejo na led.
Posl. dr. Adler:	Upam,	da so se izučili:
narodise uče iz zgodovine, monarhi nikoli. (Živahno pritrjevanje). Avstrijski režim zbuja vtisk, kakor da bi z desno nogo gazil po Srbih, z levo po Hrvatih.
V	imenu mednarodne solidarnosti protestiramo
opravi svojo nalogo (viharno odobravanje, da nekaznovano izvršuje svoje ekscese. Vsak greh rodi navado in avstrijska vlada, ogrska pa še celo sta v ustavolomstvu zločinski iz navade. (Veselost in odobravanje socialnih demokratov). Izjemno stanje poznamo iz lastnih izkušenj in socialni demokratje prav posebno simpatiziramo s tistimi, ki so po njem prizadeti. Ampak nič manj nego podlo je izjemno stanje na Hrvaškem tudi noro. Zakaj prenese se izjemno stanje že; to tolažilo lahko damo Jugoslovanom. Avstrijsko delavstvo je živelo v izjemnem stanju več kot šest let. in vendar smo se lepo razvili in smo bolje izhajali z izjemnim stanjem nego vlada z zakoni (veselost in viharno odobravanje). Ni slučaj, da je bila prva žrtev izjemnega stanja na Hrvaškem so-cialno-demokratičen list. Ampak hrvaško delavstvo bo preživelo izjemno stanje in strahovlado in se lepo razvijalo (odobravanje). Avstrijski parlament izvršuje le svojo dolžnost in z njim socialno demokratična stranka, če izraža z zločinskim nasiljem zatiranemu ljudstvu svojo solidarnost in če od vlade zahteva, da odpravi svojo nalogo (viharno odobravanje. Govorniku častitajo).
Posl. Daszynski (soc. dem.) protestira v imenu poljske socialne demokracije zoper vladna nasilja in zlodejstva na Hrvaškem. Poljaki poznamo brezpravnost, izjemno stanje in tiranijo. Čuvaj je pritlikavec v primeri z gališkimi cesarskimi namestniki. Izjemno stanje je konec vladne modrosti. Resnične so Čuvajeve besede, da z izjemnim stanjem vlada lahko vsak osel. Vdrugič je dinastija v kleščah ogrske žlahte, vdrugič je potrkala politična nujnost, splošna in enaka volilna pravica na vrata dvora, in vdrugič so
Habsburžani odrekli deželi, kar je nienega in namesto da bi pravico razširili, zaplenili pravico.
Podpredsednik posl. Pogačnik (slov. klerikalec!): Prosim, da ne vlačite krone v debato
Posl. Daszynski; Hrvatje bodo sedaj trajno ozdravljeni svoje bolezni iz 1. 1848. Sedaj vedo. da so njih zapisane pravice, njih s prisego potrjena ustava le kos papirja, če se najde lopov, kakor je Čuvaj, ki izvršuje na Hrvaškem načrte ogrskih mogotcev. Hrvaškemu ljudstvu pošilja prisrčne pozdrave in željo, da odpravi ne le z malim lopovom Čuvajem, tem- ( več tudi s povzročitelji te lopovščine. (Viharno odobravanje).
Nato se je nadaljevala razprava o reformi hišno-najemninskega davka.
Prihodnja seja v torek.
ZADNJE VESTI.
ITALIJANSKA POMORSKA AKCIJA.
Italijanski vladni komunike.
Rim, 20. aprila. Agenzia Stefani poroča: lz poročil poveljnika kraljevih pomorskih sil, ki so prišle na vlado, je razvidno, da je mornarica sijanjo rešila svojo nalogo, da izvede naglo križarjenje po Egejskem morju. Operacije niso imele namena napasti Dardanele)?). Ko je priplulo italijansko brodovje pred Dardanele. se je pojavil ob vhodu turški torpedni lovec in obstal. Naša divizija se je približala lovcu. Obenem sta pričeli streljati obrambni utrdbi z obeh strani iz velike daljave na našo divizijo. Brodovje je bilo prisiljeno, da bombardira okolo dveh ur vnanje utrdbe. Turški torpedni lovec je medtem takoj izginil v ožino. Na naši strani ni škode.
Prerezan kabel.
Rim, 20. aprila. »Agenzia Stefani* poroča: Poveljnik prve divizije drugega oddelka je brzojavil, da je prerezal podmorski kabel med malo Azijo in turškimi otoki v Arhiplu in da je potopil turško topničar k o, ki je plula proti Samu.
Proti otokom.
Carigrad, 19. aprila. Vojno ministrstvo poroča uradno: Predvčerajšnjem so videli pri Lemnu 24 italijanskih bojnih ladij. Včeraj zjutraj sta pripluli pred Samos sovražna križarka in torpedovka ter bombardirali vojašnico. Pred Rodom sta zaplenili italijanska križarka in torpedovka jahto, ki je last kediva. Križarka se je ukrcala pred Rodom, torpedovka je prerezala kabel.
Na Rdečem morju.
London, 20. aprila. Iz Perima poročajo: Italijanska križarka »Puglia* je bombardirala danes zjutraj utrdbo Šejk Sajd in odplula v severni smeri.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 20. aprila. Po zanesljivih poročilih ni bil doslej noben kabel poškodovan. „Tanin“ sodi, da izžene vlada vse Italijane iz Carigrada, ako se napad ponovi.
KATASTROFA NA ATLANTSKEM OCEANU.
Boj na »Tltanicu*.
Novi Jork, 20 aprila. Nekateri popotniki so hoteli S'loma k rešilnim čolnom, a so jim častniki zabranili. Razvil se ie boj, en častnik je bil ustreljen in 13 popotnikov.
Kapitan Smith,
Novi Jork, 20. aprila. Očividec poroča o smrti kapilana Smitha: Stal je sam na krovu. Val ga je podrl na tla, a zopet se je dvignil. Ko se je ladja pogrezala, ga je zgrabil val in potegnil v globino.
Rešeni in mrtvi.
Novi Jork, 20. aprila. Število rešenih omahuje med 6 6 2 in 745, število mrtvih navajajo s 1601. »Titanic* se je potopis v poltreh urah. Rešenih je 200 popotnikov prvega razreda 125 druzega in 200 z medkrova.
O	1 moštva se je reš lo 39 mornarjev, 4 častniki, 96 stevardov in 71 strojnikov. Več rešenih častnikov je izvršilo na Carpathii samomor.
Kapitalističen zločin.
London, 20. aprila. Listi prinašajo dolga potočila, iz katerih je jasno razvidno, da je zakrivilo samo nezadostno število čolnov smrt tolikih popotnikov.
Prihod „Carpathle“.
Novi Jork, 19. aprila. Ob pol 9. je alarmirala Novi Jork vest, da je »Carpathia* priplula. Takoj je privrela ogromna množica k pristanišču. Ob pol 10. so opazili vrh parnika. Spustili so mostove in rešenci so prihajali z ladje na suho. Par hipov je bilo vse mirno; nenadno pa so se oglasili z raznih strani kratki, pretresljivi kriki. Možje so objemali rešene žene. Potem so dospele starejše žene, ki so se jim razločno poznali sledovi prestanih muk; med krčevitim ihtenjem so jih sprej-li njih sorodniki. Pozneje so prihajale mladoletnejše Američanke, ki so bile videti povsem mirne in zdrave. Prve ranjence so prinesli na nosilnicah. Potem je sledil star gospod, oprt na dva moža, ker sta mu bili zmrznili nogi. Odigravali so se pretresljivi prizori med rešenci in njih sorodniki ter znanci. Več moških bi se bilo kmalu onesvestilo. Med vožnjo je umrlo na .Carpathii* deset oseb vsled prestanih naporov. Nadalje poročajo, da je dvajset rešencev zblaznelo vsled užitega strahu. Popotniki z medkrova so v Novem Jorku popolnoma tuji in jih ni nikdo sprejel; nabrali so zanje 20.000 dolarjev, obenem so oblasti vse potrebno ukrenile za njih oskrbo.
UPOR V MAROKU.
Zarota.
Pariz, 20. aprila Sultan Mulej Hafid je popolnoma osamljen v palači. Noč je bila mirna, včeraj dopoldne se je boj vnovič začel. Vstaja se je najbrž izcimila iz zarote.
Osvojena utrdba.
Pariz, 20. aprila Major Fellert je dospel iz Sefrua v Fez z bataljonom vojakov in zasedel južno utrdbo, ki nadvladuje staro mesto in evropski del mesta Padla sta dva častnika in en korporal. Enega moža pogrešajo.
Odgovorni uredniK Fran B a r 11.
Izdaia in	saložbs	Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zahtevajte
pri Vašem trgovcu ne samo »kocke za govejo juho*, nego izrecne
kocke
kajti te so
najboljše!
Samo prave z imenom MAGGI in
varstveno
znamko
+
zvezdo s križcem
=========== Srez konkurence!	■-=*
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov cloma^e^si Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Najnižje cene«
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
Celo noč v. odprto
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Celo ^ noč odprto
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi.
Nič masti,
Nič čebule,
Nič dišav, samo „Vertes“
guljažev dodatek
kupuje razumna gospodinja
Vpp1p<!IW 8uliažev d0‘
V	ul ItJuUV datek 20vin.
za pripravljanje mesnih, sočivnih, krompirjevih i. dr. jedil.
Kdor potrebuje dobro obleko
naj se poslužuje le trgovine
Bohinec Sc Comp. v Trstu
Via della Torri 2	Via	S.	Lazzaro 17 (|
(za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska zaloga izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke
Najsolidnejša postrežba. — Priznano nizke cene. — Sprejemajo se naročila po meri.
Ceno posteljno perje!
 — Najboljši češki nakupni vir. ——
m.	1 kg sivega dobrega, pn-
Ijenega 2 K; boljšega '	* 40 X; prima polbelega
VV	2 80 K, belega 4 K; be-
^	\\^	lega puhastega 6 1C K;
velefinega anežnobelega, Upi 1	puljenega 6 40 K, 8 K;
.M	puha sivega 6 K, be-
a M ,e2a. finega 10 K; nai-T	nuejSi pisni puh 12 K.
-r~ D^nisch	Uročila od 5 kg na-
prej franko.
Zptavljene pastel e	t:
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zgiav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70.17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 etn šir 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denai. Natan. cen. gratis in fr.
S.	Benisch, Defienice 758, Češko.
Izdelki solidni
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Ljubljana, Rimska cesta II.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
Trgovina s kolesi in deli.
Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles.
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej,
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
O	Sprejemajo se tudi jj—j* opreme hotelov.	EL..JI
Naznanilo.
Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu v Trbovljah, da sem otvorila v Lokah v hiši gospoda Martina Juvana
kemično čiščenje
vsakovrstnih oblek
za katera dela se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
Snažim in perem moške in ženske obleke po najnižji ceni.
S spoštovanjem
Antonija Bašič.
Zmerne cene
Gričar & Mejač |
Ljubljana, Prešernova ulica 9.	|
Velkia zaloga izgotovljenih oblek | za gospode, dečke in otroke. Kon- § fekcija za dame in deklice. g
Solidno blago po čudovito nizkih cenah. jP
.: ~.- Ceniki zastonj in franko.	—^
Kavarna Centra!4.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
Gramofoni - autoinati!!
o ca a tovarniška zaloga o a d   u BBa m?— ----------------—
^OAHixcuv|ujam/ AA iaj 20 Xeb
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
,	Piccoll	iii	pri	gosp.:
(fnl Franc Babič,	Josip Mihelič,
rwvl	IM!	Berjak & Šober,	J. Oblak,
*	Viktor Cantoni,	J. Perdan,
/ i i	Cvančara,	V. Petričiča nasl.
I	m	\f»	L. Češnovar,	J.	Samec,
\ ')y\	9	Marija Jemec,	Ivan	Pintar	(Šiška),
ki Mmžtmmi	Aan, j?iačin*	jA-
//	vf	n	A. Jerše.	A. Stacul,
/a	\hi	p—SH	Anton Kanc,	A. Sušnik,
i	1	H	Lod. Kotnik (Šiška), A. Šarabon,
//l	1	II	O	i	!1	J- Krivic,	F. Sark,
lij 1 V V L—*	ii	Ant. Krisper,	M. Spreitzer,
4ircrlWxijiriimffP	Leskovic & Meden,	Franc Terdina,
Jp	7^-T,ji	ffllEi p,« |H	Antonija Mehle,	J. Vodnik (Šiška)	pr
m	[ Hi	Tomaž Mencinger,
aflaJ	JIM'	.Konsumncm društvu*za Ljubljano in okolico.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon - Atelij er
očoclncu/Raocu
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	a
Vse potrebščine In vsukovrstno kolesje v zalogi.
9Leoručaru jncudottuuAuhjJuu>Zf I
XotiUfiuuE^eoa/
ranzns«r
-	Potniki .....——
v severno in južno AMERIKO
se vozijo setlaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Hlo de Janeiro