k

Nemške želje.
NEMČIJA SE BO ODPOVEDALA OSVOJENEMU O ZEMLJU NA VZHODU IN ZAPADU. — OČI NEM ŠKIH DIPLOMATOV SO OBRNJENE PROTI JUGO VZHODU. — NEMČIJA JE DELALA PO NATANČ NEM NAČRTU. — PO VZGLEDU BISMARCKA. — PODJARMLJENJE AVSTRO OGRSKE. — DALEKO VIDNOST NEMČKE POLITIKE. — POGOJ ZAVEZ NIKOV JE: OSVOBOJENJE SLOVANOV, ITALIJA NOV IN RUMUNOV IZPOD TUJEGA JARMA.
Iz vojaških krogov. j
Newyorska milica na francosko bo- j i išče. — Lzbira novincev bo trajala najmanj dva meseca. — Inžinirji '
Washington, I). ('.. 20. nuija. — Prihodnja nemška mirovna deklaracija s«* l><» »ajbržo odpovedala ozemlju na vzhodu in zahodu, kar j«' i»rcj. š<» pred vojno, zahtevala Neim'-ija wi sebe.
Državni department ima dokaze, da je Nemf ija šla v hoj za to. da napravi nepremegaljivo mllitaristieno in spodarsko enoto, ki hi se razširjala od Severnega morja do Sredozemskega morja, da hi razdelila za stalno Evro->Mt. kontrolirala Dardanele, Egejsko in Baltiško inorje in j»i postavila podlago za svetovno prusko državo.
V	ltiei nemške zgodovine so vidi, kako skrbno je Viljem zasledoval polit\rne in ekonomiene metode Bismaek-ove politike "krvi in železa", da bi utrdil prusko mor.
Z (»žirom na dosedanje uspehe nemškega orožja je Viljem po|K>lnoma dosegel svoj namen, ne oziraje se na to, kaj hi se imelo zgoditi z okupiranim ozemljem v Franciji, Belgiji in Rusiji.
Zavezniški državniki so vedno trdili, da so nemške mirovne ponudbe vedno pripravljanje na novo vojno. — Prezgodno premirje bi dalo Nemčiji le odmor, da bi se pripravila na še večjo vojno proti jugovzhodu, proti deželam, katere si je pridobila |hx1 prevtezo prijateljske zveze.
Dasiravno no se javni funkeijonarjo izogibali povedal i, kaj zahtevajo Združene države kot jamstvo za stalen kaj zahtevajo Združene države kot jamstvo za stalen mir, vendar nam to jasno pokažejo Wiisonove besede, da se bodo Združene države bojevale toliko easa. ''dokler ni svet pridobljen za demokracijo'*.
Pri tem pa se moramo spominjati Balfourjevih besed, da bodo le težki boji dobili zmago; misliti moramo na to, da je ameriški generalni štab priporočal, da se mora dežela pripraviti na najmanj triletno vojno; v mislih pa moramo tudi imeti dejstvo, da v nobenem glavnem zavezniškem mestu ne mislijo na to. da hi bil mir v kratkem času mogoč.
Kako natančno in dosledno so Nemci izvrševali svoj načrt, se razvidi iz informacij, katere je dobila zvezna vlada v zadnjih tednih.
Ameriški diplomati so se vrnili iz centralnih držav, prišla j«' angleška in francoska komisija, situacija se je razpravljala v nemškem državnem šahom, prišli so iz Evrope tudi razni ameriški zastopnki. ki so pazili na mirovno gibanje, vse je to razkrilo temne težnje nemške polit ike.
V	svoji j>olitiki. ki je bila obrnjena proti jugovzhodu. j«' nemška vlada sledila v celoti že davno izdelanemu načrtu vsenemške zveze, katero se je smatralo zunaj Nem čijc hrez|K)inenibno in preinalcnkostno, da bi jo imeli za resno; rekli so, da je to samo delo nekaterih — pivnape-težev.
Kakor je IVusija dobila nadvlado nad vsemi nemškimi državami, t:iko je hotela potem Nemčija razširiti svojo nadvlado proti jugovzhodu, na Balkan in v Malo A-
zijo.
Spomladi 1011 je vsenemška zveza razširjala ^lejo. da se naj Nemčija razširi proti Aziji, napravili so zemljevid. na katerem so bile označene meje, kakoršne so sedaj IhkI silo nemške, avstrijsko-ogrske, bolgarske in turške
vojske.
Posamezne vlade niso sumničile Nemčije, da bi bila naklonjena ideji vsenemške zveze, toda propagandistom J«- vlada dovoljevala, da nadaljujejo svoje delovanje v t«'j smeri. Tudi časopisju je bilo dovoljeno pisati v tem smislu.
V	teku sedanje vojne se je jasno pokazalo, da je nemška vlada jx»dpirala to idejo z vso svojo energijo.
Sledeč stopinjam Bismareka, ki je porabil francosko prusko zvezo, da je spravil Badensko. Bavarsko in \Vuer-temberško v nemško zvezo in potem v nemško cesarstvo, je cesar Viljem izbral vojno kot pripomoček za prodiranj«' proti jugovzhodu, kar so bile velike sanje za uresničenje Velike Nemčije.
Podjarmijenje Avstro-Ogrske, kar bi bilo pod navadnimi pogoji zelo težaven in nevaren poiskus. je bilo v sedanjih razmerah lahko in enostavno.
M nogo jezični vstroj, ki ni imel nič skupnega, pa ga je stari cesar Frane Jožef še držal skupaj, je bil obsojen na razpad. Avstrijska slaliost se je takoj pokazala v začetku vojne, ko se ni mogla upirati ruskim armadam.
Nemška politika je takoj posegla vmes in je podredila svoji oblasti celo avstrijsko-ogrsko armado. Tu se jasno vidi dalekovidnost nemške politike.
Avstrija je sedaj popolno podložna Nemčiji v vojaške ni in gospodarskem oziru. Nemški častniki poveljnik Avutryakin. armadam, nemški agenti so preplavili {Nada I je vanje na drugi strani.) •
Pričakujejo, da so bo nahajal« milica države New York v evrop skih za kopih še pred nastopom zime. V akcijo bo stopila šesta divizija.
To so izjavile dane« visoke vojaške oblasti, ki so prišle do tesra -kk-iva na jjodlasi objave v arniad-nem in mornariškem žurnalu. Objavo v tem listu so polofieielne v vojaških krofih. V vi otic nem član kil se^razpravija J?lede razpolaga njti 7. milico-ter je reC-fvno med dru-irim:
Po1 kraticam obstanku v lokalnih orožarnah, tekom katerega bodo razdelili in spravili v red vso po trrbno opravo, bodo poslali milice v divizijska taborišča. Ta bodo ista kot ona nove narodne armade, katero bodo vpoklicali v kratkem. Milica bo v teh taboriščih že prej ter se bo tam izurila. To pomeni, da bodo odvzeli posameznim državam skrb za lastna državna taborišča. J*'
Registracija za novo armado.
Registracija za armado, ki jo hod o rekrutirali potom izbornpgra sistema se bo vršila dne 5. junija Sojrlasno z izjavo vojnega tajnika Bakerja bo trajalo delo izlooenja j nezaželjenih in nesposobnih z vojaškega stališča nekako dva mese ca in vsled t^ga najbrže ne bc ; mosroče prej kot do prvesra septembra poslati prve novince v ta borišča. Medtem pa bodo imele na-, rodne garde cela dva meseca časa za intenzivno vežbanje.
10,000 inžinirjev za Francijo.
Washington. 1). C.. 21. maja, — * Fairloux Harrison, predsednik Southern R. R. ter načelnik vojne-' sra odbora za železniške zadeve v ; rodnem obrambnem komiteju je ' objavil danes posameznosti glede organizacije zbora devetih polkov pinonirjev. ki naj bi odšli v Francijo. Ti polki naj bi bili refcrutira-ni iz vrsrt. ameriških železničarjev Skupno število mož v teh devetih i polkih bo znašalo nekako deset -tlsoč mož. iti bodo vsi vpisani "v armado Združenih držav kot redni vojaki inžmirskeira zbora. Pet teh j }>olkov bo predstavljalo konštmk cijske organizacije za delo na železniških progah ; en polk bo dolo-! čen za delo v delavnicah, ostali trije polki bodo pa sestajali iz železniških oi>eraterjev. ki bodo pre-j vzeli železniški sistem v Franciji. Največja i»otreba, ki ie zdaj, ^ glede častnikov za te polke. V tem oziru niso storili še d'osti potrebnih korakov.
Strašen požar.
V.Atlanta. Ga. je napravil požar nad šest milj on ov dolarjev škode 10,000 ljudi brez strehe.
Atlanta, Ga.. 21. maja. — Da lies p<tfpoldne je izbruhnil v delu mesta, kjer so skladišča in kjei prebivajo zamorci, strašen požar Velik del mesta je pogorel.
Kolikor se ie nuiglo zvečer dognati. znaša škoda nad šest miljo-nov dolarjev.
Kakih 10.000 ljudi je brez strehe. —
V bližini požara so morali razstreliti vec poslopij z dinamitom da bi so. o2en i preveč ne razširil
Vsled močnega vetra se je ogenj silno hitro širil in je segal sled njič v razdaljo ene milje.
Oginjegasci so bili na svojem mestu, toda veliko niso mogli o-praviti, ker je zavzel ogenj p reve liko razsežnost. '
Oblasti so dognale, da je izbruhnil požar na treh mestih obenem
Ognjegascem je pomagala policija ter na stotine miličarjev. • Med prebivalstvom je nastala velika panika. Žene in otrci so kričali. da je bilo groza.
C'cstni promet je bil vstavljen.
Pohištvo in druge vrednosti, katere so oernjegasei metali fz srore-eih hiš, so odvažali privatni avtomobili na varno mesto.
Iz Rusije.
Ruska demokracija je odločno pro. ti imperialističnim ciljem in osvo-jevalnim težnjam.
Boji ob Soči.
Petrograd. Rusija. 21. maja. — Tukaj je vse zelo presenetila izjava anjrleškecra blokadnega ministra Sir Cecil Greva, da se Anglija nikakor ne more strinjati s cilji ruske vlade. Rusi namreč zahtevajo da bi se sklenil mir brez aneksije in da bi se za naprej vodila vojna br<'z vsakih osvojevalnih ciljev.
Ruski demokratični voditelji prav dobro vedo. da bi bilo za Rti «injo naravnost pogubonosno, če bi nstrajala pri osvojitvi sovražnega ozemlja.
Ko je rekel lx>rd Robert, da morajo zavezniki na vsak način odvzeti Nemcem Alzacijo in Loiarin-jrijo, je naletel pri ruskih demokratih na velik odpor.
Rusi upajo da bo alzaško-lota-rinško vprašanje na kak drugačen način rešeno kot pa na račun ruske svobode.
Ce pa zavezniki kaj takega nameravajo. bodo Rusi najprej šči-j rili svoje Interp.se, potem šele tuje. —
•
Pred kratkim je bilo sporočeno iz Petrograda, da je znani socja-listični vodja l^enin neznanokam izerinil ter da je bil najbrže umor-ien. oziroma, da ara je zadela ista usoda kot je zadela meniha Raz-putina.
Tukajšnji židovski lifct "Vor-waerts" je dobil včeraj iz Petro-irrada brzojavko, da Lenin ni mrtev.
Petrograd, Rusija. 21. maja. —
V Kijevu se vrši skupščina malo-rirskih delegatov vojaške strani«. Delegatje zahtevajo za Ukrajino avtonomijo ter osnovanje posebnega ministrstva za maloruske zadeve v novem ruskem kabinetu.
Vseh Malorusov je kakih 3.5 mi-ljonov.
Judovsko masakriranje.
Stockholm, Švedsko, 21. maja. Brzojavke judovskih družb v Palestini na socialistično konferenco v Ktockholmu poročajo, da preti j ud o in masakriranje enako armenskemu masakriranjai. Apelirajo na socialiste vseh dežel.
Poročilo pravi, da je turška vlada izdala povelje, da se morajo judje izseliti ii Palestine. Ta sikaz se izM-šuje z vso natančnostjo.
Ta odredba je namenjena najprej za jude v Judeji in Jeruza lemu, pozneje pa tudi v Galileji.
Torpedo na kopnem.
Neki Abraham Must iz Canade ie izumil kopni torpedo, obstoječ iz voza, ki votli eksplozivni torpe do in sredstva za vodstvo slednje sn. Torpedo se nameri proti za kopu sovražnika ter ga eksplodira vojak, ki ga vodi s pomočjo p-*ri-?»kopa-
Iznajba je patentirana v Združenih državah.
Turki.
Petroffrad. Rusija, 21. maja. — Neka turška stotnija je vprizorila včeraj v Kavkazth več. napadov katere so pa Rusi odbili/ Turki imajo zelo velike izgube. Oddelek turške kavalerije. ki je bil dospel do Baneha, se je moral z velikimi izjrubami umakniti.
Stavka v hotelu. '
fctrajkajoči natakarji v hotelti Bismarek v Chicago. 111.,, so sklicali sejo za 30. maja. da razprav* Ijajo o naualjnih korakih v stavki
Glavni govorniki .na ®eji bod« John Fitzpafrick. predisedii "Delavske federacija" v Chieagu John H. V alker, predsednik "I>r-žavne delavske fedecaejje", mi Ben F. Parker, predsednik orsta nizacije ratakarjev.
Zastonj sns
ne državljan gJrafcMh dAr, — Fttttt v njapa ilipfiji m; SLOVUIO PUBLlUlHfl 00H
Iwi^P	Mit
Rim, Italija, 21. maja. — Artilerijski boji. ki so se pričeli v j nedeljo, so se nadaljevali v Tren-trnu. Zel hudi so bili boji v dolinah Adiže in Tarraemolo.
V	soboto smo odbili krajevne naskoke pri (Jueeei in v dolinah reke Lepro, Fre<ldo in Astieo. Včeraj so Avstrijci obnovili napade pri jezeru Potppoio. pa niso imeli nikakih uspehov.
Pozno zvečer so Avtsrijei naskočili naše postojanke pri Monte Dente. pa smo jih odbili z velikimi izgubami.
Ob Soči smo odbili v*e avstrijske napade na severnem pobočju nore Sv. Marka in v bližini hriba št. 26S. Zavzeli siuo hrib št. :*63 med Palliova in Britavo. vzhodno /1 Plav. Raztesnili smo s\-oje postojanke v smeri proti Vo<.licam.
Vjeli smo nekaj sto avstrijskih vojakov ter vplenili mnogo vojnega materiala, katerega ^o pnsti-i Avstrijci.
V	zračnih bojih smo izstreTili Ive avstrijski letali.
Dtinaj, Avstrija, 21. maja. — Lahi so včeraj nadaljevali svoje napade ob Soči: posebno 1 juti so bili napadi med Vodicami in Solkanom. Vse sovražno prizadevanje :e bilo brezuspešno in niso mosrli zavzeti niti čevelj ozemlja.
Zjutraj so Lahi v gostih oddelkih dvakrat naskočili Sv. Goro Prvi napad smo odbili, še prodnr >e je dobro pričel.
V	diiierein naskoku so sovražne čete vdrle v naše zakope pri samostanu na Sv. Gori. Zakope sc porušili. Naše čete pa so v zvezi v mariborska črno vojsko sovražnika zopet pregnale z bajoneti.
__ Proti večeru so Lahi na <Tolgi fronti med Vodicami in Sv. Gore naskočili naše poziciie. Pri Vodi-eah so Lahi, ki so prišli na vrh hriba. doživeli zelo velike izgube.
41. pešpolk je nato navalil na sovražnika, ki je bil mnogo močnejši ; vnel se je boj na bajonet in sovražnik je bil prisiljen bežati. Na Sv. Gori smo sovražnika z artilerijskim ojrnjem pojrnali v njegove zakope.
V	včerajšnjih bojih smo vjeli 200 Lahov in smo vplenili lepo število strojnih pušk.
Zaradi izvanredno različnega značaja bojev na Krasu ni mogoče dognati, kameri polki so se posebno izkazali pri naših uiipehih.
V	zračnih bojih smo uničili pet sovražnih letal.
Živilska Kontrola.
Irsko vprašanje.
Irci bodo najbeže dobili samovlado. — V kratkem se b vršila velika skupščina. — Vse stranke.
Morilec avstrijskega ministra obsojen.
Kodanj, Dan>sko, 21. maja. — Dr; Friedrieh Adler, ki je umoril avstrijskega ministrskega ipred t tednika grofa Stm-gkha, je bil oh t sojen na smrt.
Adler je vstrelil ministra za to, ker ni hotel sklicati avstrijskega d rža vnega zbora.
Kitajski kabinet resigniiai. j
Peking. Kitajsko, 21. maja. — Kazen ministrskega (predsednika r>o dares resigi.irali vsi člani kitaj-. ga kabine* :'- Ministri se niso j mogli sporazumeti, kakšno stališče; naj zavzamejo napram sedanji j vojni.
Na Kitajskem zelo primanjkuje! živil. Če se se temu ne bo kmalo1 odpomoglo, bo v nekaterih krajih: izbruhnila lakota.
Žito na Angleškem
London, 21. maja. — Žito na! Angleškem zadostuje za dvanajst; tednov, kakor naznanja ravnatelj (živilskega gospodarstva, Kennedy Jooes. Ko bodo to žito porabili. • bo dobiti ie no\-o. Treba pa je z žitoiji varčevati, kajti ledina bo i zadostovala samo za 24 tednov.
rani
London, Anglija, 21. maja. — Angleški ministrski predsednik Lloyd Geoi-ge'je pojasnil danes a poslanski zbornici svoje stališče napram irskemu vprašanju. Rekel je, da je njegova največja želja da bi bila irska kriza čimprej končana ter da se bo v kratkem vršila konferenca, pri kateri bo določena forma za .samovlado na Irskem. Pri tej konferenci bodo zastopniki vseh irskih strank, ne izvzemši •Sinn-Feinerjev.
Predsednika konference bo imenoval angleški kralj.
Zborovalei bodo sestavili načrt za irsko vlado in sra predločili angleškemu parlamentu. Pri konferenci ne bo smelo biti razen zboro-valcev nobene druge osebe.
Unionist Sir John Lon,sdale je rekel, da bo predložil predlogr ministrskega predsedniku svetu Ul-Šherskih unionist o v, ter pristavil da "ima zelo malo upanja, da bi bi-ii unionsiti ž njim zadovoljni.
Nacjonalrst John Redmond je izjavil, da se je zgodlilo prvič v zgodovini Irske, da bodo Irci sami reševali problem svoje vlade.
On je prepričan, da se bodo u-delcžili konference zastopniki vv-h strank.
Dve bolniški strežnici ubiti.
Dve ameriški bolniški strežnici, elanici chicaškega Rdečega križa, ki sta bili na potu na Francosko, »ta bili ubiti na nekem ameriškem parniku; tretja pa je bila nevarno ranjena.
Nesreča se je prigodila okoli pol treh popoldne v nedeljo. S topom na sprednjem kancu pamika so imeli vajo v streljanju. Strel so videli prileteti- na vodo 175 jardov od parnika. Vsled centri-Pugaliie sile pa se je izstrelek obrnil in priletel na ladjo, kjer je zadel ponesrečene, ki so, opazovale vaje v dmžbi zdravnikov in častnikov.
Pamiik se je nato vrnil v neko ameriško ipn.stamiače, kamor je prišel včeraj zjutraj. - Ena je bila Mrs. Edith Avers, stai-a 37 let, iz Chicago, 111., druga pa Mrs. Helen Burnett Woods, 2S let, iz Evanston, III.
Pristaniški delavci s o sastavkali.
V Havnui. Kuba, so zastavknii pristaniški dehrvci ]n zahtevajo povišanje mezde. •
Vsl^d stavke je zastal promet na morju. Stavkarji sc obnašajo mirno m do sedaj ni bilo ioredov
Demoratični senatorji kritizirajo predsednikov načrt. — Ljudska množica več ve kot en človek.
Washington, D. ('.. 22. maja. -Debata o živilih in kontrolerju je bila zelo burna.
Zelo so kritizirali predsednikov načrt o živilih demokratični senatorji Reed, Underwood iii Smith Kakor pra-vijo v senatu, ne bo predloga sprejeta pred 1. julijem.
Senator Reed je bil tudi proti temu. da bi se vsa moč centralizirala v \iadi. Rekel je. da se ljudstvu zelo redkokedaj moti in ni opravičeno mnenje, da ima en človek eč razuma kot ljudska množica.
Rekel je tudi, da Hoover, ki je namenjen za živilskega diktatorja vidi položaj živeža v slabi luči. kajti živil nikakor ne priman,iku-
J> 7
Nato je napaldel tudi poljedelskega tajnika Houstona, ki je mož na Sto jem mestu v svojem prvotnem poklicu, da pa so tisoči far-nierjev. ki bi lahko poučevali r poljedelstvu in kontroli živeža.
»O ■ M a	— « m
Francosko bojišče.
Pariz, Francija. 21. maja. — Ob Chemin des Dames so se ponoči ndaljevali artilerijski boji severo-zapadno od Brays-en-Laonnis in na fronti med ferny in Ilnrtebise. Nemški napad pri Proidmont smo odbili, predno je sovražnik prišel do naše erte.
Zelo vroči artilerijski boji so bili med Miette in Aisne in severo-zapadno od Rlieimsa. — V okraju Chevreus smo nekoliko naprnlo-vali in sino vjeli nekaj vojakov. V Champagne smo pri Carnilett zavzeli nekaj so^Tažnih zakopov.
Vsi važni opazovalni kraji so zdaj v naših rokah. Vjeli smo okoli 800 Nemcev. Nemški zakopi so bili razbiti in napolnjeni z mrtveci.
Nočno poroeilo:
Po dnevu iii bilo ve-čjih bojev razun v f'hainpasne. kier so Nemci ljuto obstreljevali nase postojanke pri Moronvilliers, k.it^re smo včeraj zavzeli.
V	noči od 19. do 20. maja so naši zrakoplovei vrtrli na železniško postajo v Epove in Bethenville 2200 kilogramov eksplozivih snovi. 20. maja so naši letalci bombardirali zrakoplovno postajo v Hasbheim in taborišče pri Pont-Favergei- in Bethenivillc.
Isteira dne smo uničili dve. nemški letali. Tri nemška letala so se morala spustiti na zemljo, ker so bila poškodovana.
Včeraj popoldne je bilo zelo močno bombardiranje pri I)ixniu-de. —
London, Anglija, 21. maja. — Ponoči se ie naše prodiranje na Ilindenburgovi črti nadaljevalo.
Naše čete, ki so včeraj zjutraj zavzele prvo vrsto zakopov v Ilin-denburtrovi črti in ki so odbile mnosro sovražnih protinapadov, so proti večeru obnovile naskoke in so v bajonetnih bojih zopet zavzele nekaj zakopov.
Odbili smo vse nemške protinapade: sovražne oddelke, ki so na-skakovali na odprtem polju, smo razpršili z artilerijo. V zasedenih postojankah smo našli mnogo mrtvih Nemcev.
V	teh bojih smo vjeli okoli l.~>0 Nemcev. Včeraj so se vdeležile teh bojev dve nemški diviziji.
Zgodaj danes zjutraj so Nemci poskušali približati se našim postojankam. pa smo jih" prepodili.
Nočno poi*očilo:
Nove pozicije v Hindenburgovi črti smo vtrdili navzlic hudim sovražnim protinapadom. Poročila pravijo, da so imeli Nemci zelo težke izgube.
Razun 2000 jardov dolge fronte zapadno od Bullecourta imamo celo Ilindenburgovo črto v rokah, to je od Bullreourt do Arras.
Severno od Searpe je bila sovražna artilerija zelo živahna.
Vršilo se je mnogo zračnih bojev. Vprizorili smo vec poletov nad sovražne postojanke in smo z u-spehom bombardirali nekatere kraje. Letalci so v zvezi z infante-rijo obstreljevali s strojnimi puškami sovražne zakope.
Uničili smo •edem nemških letal od katerih je eno padlo v našo bojno črto. Osem jih je pa bilo poškodovanih.
Pogrešamo štiri letala.
Bratomor. Cumberland, Md., 21. maja. — 35-letani James "VV. Haws je včeraj ponesreči ustrelil svojega brata. — Vsled tega svoiega čina je bil tako prestrašen, da ga je zadela kap.
ROJAKI! — KUPUJTE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že mano, ne sprejemamo nič več denii sa isplaiilm X
•triji, Ogrski
in Nemčiji.
Lahko pa vedno ie izposljujemo izplačila vojnim ujet* nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so »medeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo Tojnetfl ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni našloVa
- ■ frm
■ ,	.	,1 ,	.J
^ .^.ZSXDKA FRANK BATOKR, WCfarttaAdt Street,	Hew York, K. Y,
JlN^e^ovenski"^^ |	T A ^>1 . A T| /\T\ A	^
III < ^ Zedinjenlh državah > III	■ ■ f\ ^^ _ l^kl /1 ■ BIB /1	Jlk -c in the United States t- ill
ifl VeUaza vse leto... $3^0 M	VJ 1 JI XkJ JL ^ Jl jLX wV/Xd/JLjL	ffl Issued every day except Simdays [K
W Za pol leta $2 00 H	lil	Legal iday>° ill
Is^O^r^^^B^J_List slovenskih delavcev v Ameriki. MM M 1| k	^ "'-^g6
TILKFOW PMAlNi; 4«87 COETLAHDT.	KnUrsd m —cond^lMs MttUr. —pUmbsr 11, liO^ at tb« Post MSm aft Wmm York, M. T, ndm tka Asi of Oangrmm <* Marsh ^ 117».	CBLirOK TUAMWB: M87 00KTLAHDT.
NO. 120. — ŠTEV. 120	NEW YORK, TUESDAY, MAY 22, 1917. — TOREK, 22. MAJA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
* ^
GLAS NARODA, 22. MAJA 1917
"GLAS NARODA"
lltllill *wv iV 11! ni« ooipiiT
mwfim,	tOUlB BH1DIK. TiTto
^»^OortlajHtt BtrmL bJct^ S'llsnhaft««, N«w Tor* CKt.^IT"^*
Wm pals Iste vsljs tU« m 1—1» I Zs «lo tete s* mmto New I«t
bi Otud«_________PM Ztpolleun memte New XorS~ LM
9k 9* LN b Mit Uk ■ BMto Nt« I«fl — tecrt tete________- lliiZs lao——tes m mto tete —Mi
■AmODA" lafcaji flaa IsrawsM Mig t» prailkor.
1111 N A IO D r
(*V«Im of tU* Peopte") Ml day except Sasdsy* asi Mili ___■■»■■Hpto yearly <3JH>._
flaplal kree podptea ia oaahnotl aa m prioMoMe TTaaar aaj aa Mscovsll poBljaU po ^ Money Order, fp MMaM kraja narotelkor prodao, da aa aaaa tudi mMl RvriWi
_—da hitreje aejdeme naetorntta.
F J T1«'iMkV®1??-",BT,,a
9 rwtnM< W»	_Mew Tee* rat>
__Tetetoa: 4H87 Ooetlaadt>
ggBSahL4
___
Rojakom!
Kilor i k nioiv | •omagat i t »-j veliki ill bogati državi, v kateroj smo našli vsi iSoIim zavetje, 7. orožjem v roki, naj |>omaga z denarjem.
Združen«* dr/a ve sedaj nahajajo v vojni z oliolo N« mrijo in klirejo nas vse, da storimo svoje dolžnosti.
Xa> invdsednik ji* določil dan 3. junija t. 1., da se imajo prijaviti vsi možki v starosti od 21. do M. leta, to se ima zifoditi določeni dan o<l 7. zjutraj do 7. ure zvečer. — Vsakdo, ki je dosegel starost omenjenih let. se mora registrirati, drugače ga doleti stroga kazen.
Nikakor ne bi bilo na mestu, da bi se naši rojaki odtegovali temu | m »vel ju in bi bili zasledovani po pristojnih oblasti. To bi bilo sramotno za nas.
Katerega rojaka pa iu- zadene ta dolžnost, pa dobro stori, a ko pomatra Združenim državam z denarjem. Prostovoljno posojilo, katero lx»de dajalo obresti po tri in pol na l» to obresti, izplaeljive vsakega pol leta, je najprimernejša pomoč*.
Bondi za ve«\je zneske s<- lahko registrirajo in na ta način zavarujejo proti izgubi, tatvini in požar ju. Ti bondi bodo izdani dne M. junija, kor vzame le po en bond v znesku ali #100, ga Ixxle moral takoj plačati, kdor pa vz^uie bonde za večji znesek nego $100, ta pa jih lahko počasi plačuje in sieer ima položiti takoj, ko se prijavi, dva odstotka od zahtevane s vote, dalje pa: osemnajst odstotkov dne 28. junija 1917; dvajset odstotkov dne 30. julija 1D17: trideset odstotkov dne 15. avgusta 1917; trideset odstotkov dne :U). avgusta 1917.
Ti bondi so sigurni, ker jili izda najbogatejša dežela na svetu, izplačljivi bodo v eeloti v :i0 letih, a država si pridrži pravi.-o, da jih izplača lahko tudi v 15 letih. Ako bi pa hotel kdo preje prodati te bonde, lahko to stori in dobi za nje eeno dnevnega kurza.
Na bonde. kateri niso registrirani in so poleg njih kuponi, je treba dobro čuvati, da jih kdo ne izgubi, ali da mu niso ukradeni, ker taki bondi se lahko takoj prodajo in so enaki gotovemu denarju.
Pojasnila za te bonde dajo vse banke in ekspresne družbe, ako na kak rojak želi kaj več pojasnila, se lahko obrne tudi na tvrdko Frank Sakser, 82 Čortlandt Street, New York, N. Y.
-000-
Delilci plena«
liavarska jo pričela postajati nemirna in trebit jo je bilo pomiriti. — Razdelimo ii Alzaeijo in Lotarin.ško med P.avarsko ia Pru h i jo, — j« rekel nemški dr/avm kaneelar. Tako je Bavarska, zopet zadovoljna in hoče v st rajati v vojni ter podpirali državnega kaneelarja. Države, ko naprimer Saška, ki so bile verne in i|»ožrtvo-valne brez upanja na kako povračilo. stn se razjezile. Vest o razdelitvi. ki je bila po gtwiu Centru -mu, to je klerikalni stranki, je Vila objavljena v 'Derlinor Post ", dočini jo je cenzor izbrisal iz vseh drugih listov. Business, ka terena sla se vdeležili le dve državi zveze, mora vzbuditi zaviwt drugih, ki niso bili ničesar delež«.
Naravnost presenetljiva pa je rairnmt postopanja, ta razdelitev in aneksija eessrskih dežel, ne da bi se vprašalo prebivalce sied-njih im tudi n« <lržavnega zbora J r.4o postopanje se je izvršilo prav v duhu Metterniehc. in Dunajskega kongresa. T« kongres kraljev, pmicev, cesarjev, diplomatov in drža trnkov je priklopi! Belgijo Holantlaki, izročil Norveško Švoditki, razočaral nemške s« ijo»aliste tur postil Italijo le kot "zemljepisni izraz"'.
Ta kongres j« postil na strani]
l ' i< »j* u iiWc^ t u- roi..»i-ii
V 1
)
se oziral le na korisli velikih sil, prav tako kot si sedaj Bavarska Ln Prusija delita Alzaeijo in Ix>-
| tarinško.
I T.eta 1012 je rekel nemški cesar j — razjarjen vsled imraščajočega t prot imimškega razpoloženja v Al-zaei>i in Lotarinški, daairavno se je dalo deželama navidezno samoupravo — proti županu v •Strassbungu:
-- Rrrzbil bom vašo konstituei-jo na kose ter vas priklopil kot provinco k Prufoji. —
K~rt je rekel neki socijalist w nemškem državnem zboru. to prkznsaaije. da je priklopljenje k Prusiji najhujša karton, ki more zadeti kak narod, adi istovetno I "z doamrt.no ječo ob prisilnem (deln". To je bila sieer ž^oea iro-,nija, a resnična. Ta bazen bi zadela Lotarinško. 1'soda Alzaea-nov bi ne bila tako kruta, raz ven i Če so se dobrodušni Bavarci v , tem času že preveč popru sili. Res-, niča pa obstaja, da bi bilo razpo-I loženje Lotarinške in Alzaeije cisto drugo, da je ime-la te deželi od leta 1870 Bavarska, Bad enak« ali VirtetnberSka.
Leta 1872 so morali prebivalci teh dveh dežel ali postati Nemci, i ali pa zapustiti svoja domovja. Francozi pravijo, da se jih je več kot 200,000 inelilo v Fnmeijo v septerobm doGJnega te ji
zadnjega meiseca pa*ed odločitvijo.
Oni. ki st« ostali, so morali prisiljeno prejeti pogoje. Priala je l>rosperiteta. Če bi se postopalo; <z njimi spodobno in človeški, čei bi Pru>i sploli ve<leli, kako postopati 7. narodi, bi ne bilo oika-j kih težkoč. Sedaj pa poznamo i dolgo in brutalno zgodovino izza onega eass. Zabern spada le ne-j kaj imd tri leta v preteklost. — ' Adz.i«*ija in Lotarinški je so\Taž j i viška dežela. — je dekel berlinski; polievjski predsednik von Jasrow i To je na kratko zgodovina štiri-de-ietih let pruske vlade v tel: j dveh deželah. Historično ni biloj niktiar nobepega pravega opravi čila aneksijo Alzaeije in Lotarinške. das-iravno trdijo nemški zgodovinarji nasprotno, da se je namreč hudovik XIV. krivično, policial teh dežel, ki sd padale! prej poti nemškega cesarja kot| rimskega. 1'ranco-ska kultura jc-prevladovala v vseh deželah. Dih franeoske revolucije je zavel pre-1 ko oIr-Ii. Nikdar bi ne moeli po-1 stati pruski deželi. S strani zmagovite Nemčije pa so prevladovali strategični in ekonomski obzir i, čn t tuli želja raztelesiti Francijo. ( Co ^e ho"-o vzeti vpoštev tndi iz-j vor Ln jezik, bi Nenieijo z veliko večjo pravico laliko anektiraln nemške kantone v Švici.
Preti nekako dalj kot šestin-šestdesetimi leti se je poslatnec iz Alzaeije in Lotarinške na franco-1 sken? narodnem zborovanju v j Bordeaux izrazil na sledeči na Sin:
— Izročeni, kljub vsej pravici! ter z obžalovanja vredno zlorabo-sile, vladi tujega nam vladarja.: proglašamo še enkrat kot ničev" :n prazne dogovore, potom katerih se je razpolagalo z nami brei našega dovoljenja. Vi, bratje vi Alzaeiji in Lotarinški, ločeni na! ta način od skupne družine, boste ohranili, dasiravno daleč od ognjišč, zvesto ljubezt-n do Frai»-eije. dokler ne napoja dan, ko se j bomo zopet vrnili na svoja mesta i v svojem dotnovju. —
Alzaško-lotarinški komitej v| Parizu je ra\-nokar izjavil, da bt-l do prebiva^ei teh dveh dežel1 vst raj iil i pri sv a ji zalite vi, da se i jih zopet spoji s Francijo. To je takoj v začetku vojne zahtevala franeoska vlada in isto je zalite vaj tudi Viviani ob priliki svojega obiska v Združenih državah.
Ta zahte\a se sevv^da zdi Nemčiji nesramna in predvsem Bavar ski in Pruski, ki sta se dogovorili. tla si razdelita ozemlje, ne i trziraje se na druge nemške države in na razpoloženje prebivalcev v teh dveh deželah.
Revanšne ideje nd mogoče iztrebiti iz 1'raneoskega naroda, do-lilcr ne pripadata ti d\e dežeJi zopet Franciji. V smislu modernega. prosvitljenega državništva bi bilo to tem lažje mugoče, ker bi event uelno glasovanje v obeh J de/.olah pokazalo, da so najširši ljudski sloji za odcepljanje od Prusdje in priKkupljeaije k francoski republiki.
Kako brezobzirne namene pa ima Nemčija glede Alzaeije in Lotarinške, nam kaže ravno ta delitev pod roko, ki se je završila
med Prusko in Bavarsko.
~—————————
Dopis.
Benton, Pa.
Dne 15. maja sem se napotil okoli naškh rojakov, da bi kaj na bral za revno Zupanovo družino. Akoravno je pičlo število naših rojakov, so vendar vsi usmiljene ga s-rca ter -vsak Slovenec je daroval po svoji moči in brez obotavljanja. Niti ede*i ni izostal. To je lepo; vein, da bi po večjih na selbmah lahko kdo nabral mnogo več.
Darovali so sledeči: po $1.00: Martin Kastelie in Matevž Eržen po 50*: Fr. Bole, Fr. Kastelie, A. Zidanšek. Fr. Petrič, Štefan Bole, Jolm Slabe, Blaž Likar, Jakob Likar. Geo. Bogataj, Ignaerij Fa-tur in John Kleraenčič; do 35f: Igu. Velikonja in Terezija Kosmač; po 25f: John Fatur, Jakob Fatur, John Kera, Geo. MUler, Frank Škerl, John Vehar, Pavel Kosmač, Anton Čepek, Fr. Rupar, Martin Puc, Anton Jelovean, Peter Kosmač. Marija Kosmač, Jakob Starman; Italjani: Paolo Pc-nasa, Pino Edandi, Boltani: Harry McVode, Nigar in Silvester Kastelie; John Primožič 20*1. Skupaj $13.05.
Ako ni kdo objavljen po imen«, naj se zglaai pri meni.
Anton Zidsnsek, R. F. P., Bok 6S> Paiiasw, Tu
UHM ftlljmil VAIOD
c	sAMmt
Nemške želje.
(Nadaljevanje s prve strani.) avstrijski »-ogrske dežele in držijo različne narode skupaj, da jih ni mogla razdvojiti niti ruska revolucija niti cesarjeva smrt, niti domaf-a stiska.
Bolgarska je na strani Nemčije napovedala vojno zaveznikom pod vplivom nemških diplomatov in v jasni luči se vidi, da je Nemčija postavila za cilj te vojne prosto pot skoz — Dardanele.
V	napovedi vojne je Bolgarska povedala samo en vzrok. namreč, da ji je Nemčija obljubila del Srbije, in da bo Bolgarija mejila na Avstro-Ogrsko.
S to Zvezo je Nemčija dosegla, da si je pridobila nadvlado nad Balkanom proti Aziji.
* *
■ * «
Nemčija je mnenja, da ji je Turčija mnogo bolj podložna kot Avstrija in Bolgarija. Ne samo, da je pomagala Turkom braniti zemljo in uničevati Turkom nenaklonjena ljudstva v Armeniji in Siriji, temveč je organizirala tudi turško industrijo in mnogo nemških profesorjev je poslala v turške šole. <t?i razširjajo nemško — kulturo. ..
Ta dejstva posvetijo tudi v mnoge druge dogodke pred sedanjo vojno.
Dolgo se namreč ni mogla razumeti Viljemova izjava v Damasku leta 1898, ko je rekel, da ga naj vsi mohame-dani smatrajo za "prijateljskega pokrovitelja".
Zdaj lahko tudi razumemo, zakaj je bilo Nemčiji toliko ležeče na tem, da je dobila leta 1899 dovoljenje, da sme graditi bagdadsko železnico, ki je v sedanjih vojnih operacijah tako velike važnosti.
Vseskozi v sedanji vojni je nemška želja podjarmiti ves jugovzhod. Značilno je. da je opustila nemška armada prodiranje proti zapadu in da je hitro podjarmila Srbijo, Ornogoro in Ri imuni jo in da je zabranila zavezniško prodiranje od Dardanel in iz Soluna.
Do zadnjega napredovanja angleških čet v Mezopo-tamij ni pretila Nemčiji nobena nevarnost nd Perzijskega zaliva do Baltiškega morja.
V	podjannljenju tega ozemlja je imela Nemčija gospodarske namene, kakor leta 1828, ko je spravila v nemško zvezo posamezne nemške države, katere je 40 let pozneje združila v nemško cesarstvo.
V	zvezi s sedanjo nevarnostjo se je vršila v Parizu gospodarska konferenca, kako bi se zavezniki zadržali
naproti nemški trgovini po vojni.
•
Kaj bi Nemčija zahtevala, ako bi se sedaj sklenil — mir ?
Odpovedala bi se gotovo vsemu okupiranemu ozemlju na zapadu in vzhodu; zahtevala pa bi, da se poveča Bolgarija; zase pa bi hotela imeti toliko ozemlja, da bi imela — prosto pot do Carigrada. Njen namen je, da se napravi zveza Bolgarije, Avstro-Ogrske in Turčije, da bi se po-nemčila vsa industrija na Balkanu.
Nekateri celo prerokujejo, da bo Nemčija skušala voditi zunanjo politiko skupno z Avstro-Ogrsko.
Zdaj razumemo, zakaj si prizadeva Nemčija, da bi se sklenil hitro mir. S tem hoče doseči, da bi ji nad Balkanom ostala nadvlada.
r - Nemčija velikoduno izjavlja, da ne mara ozemlja, toda samo tam, kjer ji ni mnogo do tega, na pr. na Rusko Poljskem. Nemčija ima sicer v svojem načrtu, da postane Poljska samostojna država, toda ostala bo pod nemško kontrolo in nadvlado.
Da pa ne bi prišlo do nemško-avstrijsko-bolgarsko-turške zveze, ker bi bili Jugosloveni v tej zvezi uničeni, zato so zavezniki v odgovoru na Wilsonovo mirovno poslanico zahteali, da se osvobodijo Italjani, Slovani in Ru-muni tujega gospodstva, da se osvobode narodi izpod turškega gospodstva, da se mora izgnati turška vlada iz Evrope ter da se mora oživiti srbska, črnogorska in rumun-ska država.
Na ta način bi se razpršile nemške sanje o svetovnem i gospodstvu.
Ameriška vlada se sicer ni zavezala, da bo pripomogla vstanoviti nove države, toda vlada razumeva položaj slovanskih narodov v južno-vzhodni Evropi in zaveda se težavnih bojev, ki pridejo, predno se dobi svet za — pravo demokracijo.
Odgovor Rusije.
Nemški državni icaneler je stavil v torek Rusiji svojo ponudbo separatneira mirn. Velikansko odo-1 »ravanje državnejra zbora je na jasen način kazalo kje m na kak način upa doseči vsaj cjplno zrna-so. —
Odgovor revoucijoname Rusije je že tnkaj in sicer obstaja v reorganizirani vladi, koje cilj je na daljevanje vojne. Obstaja nadalje v razveljavijenju .resisrtiaeij jrene-ralov Brnsilov in Gurko ki se takoj vrneta na fronto. Kaj pa bo morebiti to pomenilo, je jasno onim. ki se spominjajo vsesra, 'kar Je bil storil Brusilov pred nekako letom dni.
To je odgovor Rusije na intriire nemškega cesarja. Odgovor Rusije nemškim masam pa se trlasi: — Tn je naša revoiuciia. Kje je pa vaša t
Vsi do 60. leta morajo delati.
Cl»srls*©n, W. Ya., 21. maja.— Po postavi, katero ste »prejeli obe ^MMmiei postavodaje, mera vsak sposoben moški v West Vir-giaiji Mi 1& in 60. Istom deiati
nagMtoj 36 ur na teden,
• ~ • - -
Največji zaklad Alaske.
— Med vsemi zakladi Alaske jc morski pes morda največ-"klad — pravi profesor Parker Harvard vseučilišča. — V primeri z mineralnimi bosrastvi, ki poidejo, ne more ta vir dohodkov nikdar sahnifti in sieer raldi velike rax množevalne sile, ki bo prinašala vedno večje dobičke ob primerni kontroli.
Največja lovišča teh živali se nahajajo ob Sa. Georce in St. Panl otočju v Be r in govern morju. — Tam jih je sedaj nekako tretina miljona. Terminologija, katero se uporablj za te živali, ni dosledna Popolnoma odrasle samse se imenuje bike in odrasle samice krave. Mlade samce se označuje kot' samce \ Bika v spremstvu večjega števila krav se imenuje harem m cela skupina haremov ob obrežju je lovišče.
Stari samei pričenjajo prihajati na ta lovišča v maju m junija. — i Krave pridejo nekoliko pozneje, v juliju in av*u»ta. Nato si samci izberejo harem od ene do 106 krav. | a povprečno nekako šestdeset krsv Dan ali dva potem* ko pridejo as-
mice ob obrežje, porodi vsaka po enega mladiča. Harem se pričenja prazniti že koncem avgusta. Tekom dveh ali treh mesecev vzgojt ne okusijo samei nikdar nobene jedi. V novembru je cela kolonija že odpotovala.
V prihodnjih šestih do devetih mesecih se*morski psi nikdar ne približajo kopnemu. temveT* plavajo po Tihem oceanu ter i^premi-nja'io svojo mast v mit»/ce.
Morski psi žive oil dvanajstih do štirinajstih let. Krave imajo vsako leto po enega mladiča ter so godne v starosti dveh let. Samci pa niso zreli do šestega ali secmie-ga lera. V prvih dveh letih se možki mladiči družijo z mladiči sploh. Posneje pa zasedejo mesta v bližini haremov. K n pa so stari šest ali sedem let, pričeniajo ustanavljati svoje lastne harem«1.
Macedonsko bojišče.
Pariz, Francija, 21. maja. — celi fronti so se vršili vroči artilerijski boji. Petkrat je poskušal sovražnik vreči Srbe iz postojank, katere so zavzeli v zadnjih dneh.
Zofija, Bolgarsko. 21. maja. — Po artilerijskem pripravljanju je sovražnik izvršil ljut napad na vzhodno od Dobrega polja. Napad smo odbili z artilerijo in strojnimi puškami. Oddelke, katerim se je posrečilo približati se našim prednjim črtam, smo uničili z ročnimi granatami. Sovražnik je iinH zelo težk*1 izgube.
Življenjska doba bakterij.
Kako dolgo moreio živeti bakterije pod ugodnimi razmerami, je dokazal \V. M. Lyon (»e • "Wash, ington vseučilišča. Pripoveduje o koloniji organizmov paratLfoida katero se je obdržalo zapečateno več kot deset let v stekleni posodi na Howard vseučilišču. Ko se je po tem času preneslo kolonijo na drug medij, je bilo opaziti reakcije, ki so kazale, da so bakterije žive in aktivne.
POZOR ROJAKI!
Vsi med 21. in 31. letom se
morajo registrirati!
t _
Kdor se ne bo registriral, bo najmanj eno leto zaprt. — Bolniki se morajo registrirati potom pošte. — ! Izvzeti so samo tisti, ki so že v vojaški službi.
Predsednik Wilson je zapove-i dal, da se morajo dne 5. junija med sedmo uro zjutraj in sedmo uro 1 zvečer registrirati vsi možki. ki so I dovršili 21. leto in še niso stari 31 let.
Kdor ne izpolni tega povelja, je lahko kaznovan z zaporom enega leta.
Noben izgovor nič ne pomaga Vsak omenjene starosti, mora vedeti, kaj je njegova dolžnost.
Kdor ni slučajno 5. junija v o-nem kraju, kjer se ponavadi nahaja, mora iti k mestnemu klerku po registracijsko karto, katero mora izpolniti in jo poslati po pošti, tako do dospe v roke registracijske oblasti njegovega okraja.
Kdor je težko bolan, mora c svoji bolezni obvestiti mestnega klerka. Mestni klerk bo poslal k njemu posebnega agenta, ki ga bo registriral.
1 Registracije so oproščeni samo j častniki in moštvo zvezne armade i zvezne mornarice, milice in mornariške milice, seveda le s tem pogo-ljem. da sta mornarica in milica isti čas v službi Združenih držav
Tukaj je nekaj vprašanj in odgovorov. katere naj blagovolijo rojaki posebno vpožtevati in se rav nati po njih.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki. ki bo 6. junija staT 21 let?
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se morajo re gistrirati možki. ki bodo stari dne 5. junija 21 let?
Odgovor: — Da, oni se morajo registrirati.
Vprašanje: — Kako je z onim ki bo star 4. junija 21 let t
Odgvor: — On se mora registrirati!
Vprašanje: — Ali se mora regi strirati možki. ki jc izpolnil dne 4 junija 31. leto.
Odgovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 5. junija 31 let?
Odtrovor: — Ne.
Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki. ki bo star 6. junija 31 lstf
Odgovor -. — Da, on se mora re-ristrirati.
«
Napravilo je miljon mož srečnih.
ZAGOTOVITE TO SREČO TUDI SEBI.
<atl miljon delavcev, ki delajo dan :a dnem. rabi Pedisin. Njihove nore se nikdar ne pote. nikdar ne »tečejo in nikdar ne pečejo. Ti ne lobe izrastkov. Ti mož j p niso ni-, ednr utrujeni.
Vi napravite lahko ravno to. Sa-no pošljite po Pedisin. To je edino sdravilo na svetu, ki krepi živce na logah. Ne potrebujete nikakih nepotrebnih negovanj. Ni treba nog iopati. Edina stvar, ki jih noge potrebujejo je Pedisin.
Nami lžite s Ped i sinom svoje nore vsako jutro predno greste na lelo, in Pedisin bo napravil pravilno svoje dflo. Kr« pU bo vaše noje skozi celi dan in bodo ravno tako čvrste zvečer kor zjutraj.
Veliki družinski zavitek, dovolj sa več mescev, stane le >1.00 in ga lobite pri:
CROWN PHARMACY .
»81? K. 79lh St.. K. Cleveland, Ohio.
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ičiti naseljence ia jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila ia pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyorski urad: 230 Fifth Ave.
Urad ▼ Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildin«.
I*CE SE MOŽE
delati t usnjarni. Dsbrs plača, stalno dels.
C. Moeruch Sons Company,
l:<—4 * d*	Oawnnda. N Y.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tempotoau naznanjam prijateljem in znancem, da je umrl moj preljubi mož
ANDREJ OBLAK po dvainpolletni bolezni jetiki v starosti 3."» let.
Doma je bil i/. Gorenje vasi nad Skofjo Loko. V Ameriki .ie bival 21 1<4 in je l>il član društva sv. Jožefa ši. 58 KšKJ in slov. podjj. društva sv. Barbare postaja štev. 46 v Penn Station. Pa.
Izrekam v^eni prijateljem in društvom najsrčnejšo zahvalo, ki so mi tako lepo pomagali ob časn smrti mojega moča, posebno lep<» hvalo izrekam društvu sv. Barbare post. 4G za lepi rožni venec in za veliko pomoč ob času bolezni mojega moža. lianjki je bil ja-ko priljubljen med rojaki, kar j11 dokaral njegov pogreb.
še enkrat lepa hvala vsem. Tebi, nepozabljeni nio<Ž in oče pa kličem r Sfpavaj v miru in lahka naj ti bodu žemljica.
Žalujoči ostali: Cecilija Oblak, soproga. Emilija, Marija in Agnes, hčerke. Frank Oblak, brat.
Penn Station. Pa.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnžnim srcem naznanjam -prijateljem in znancem, da mi je. po dolgi in mučini bolezni, previden s sv. zakramenti, 13. maja umrl ljubljeni so-prog
FERDINAND VAVPOTIČ.
Doma je bil i-z I liana pri Domžalah na Kranjskem.
I [vala vsem, ki so ga obiskali za časa bolezni, na mrtvaškem odru in ga spremili v tako obilnem številu na pokopališče. Pred vsem se pa najsrčneje zahvaljujem našima častitima duhovnim pastirjema Rev. Renignu Snoju in Rev. Kazimiru Zakrajšku, k«^' sta skrbela za Wagor njegove duše. Bog plačaj stotero! Nadalje se zahvaljujem S. S. P. Društvu, katero je storilo vso svojo bratsko dolžnost, in pa vsem darovalcem krasnih vencev. Naj ostane vsem v dobrem spominu. Tebi. nepozabljeni, pa lahka tuja zemlja.
Žalujoči ostali: Marija Vavpotič, soproga. Mihael in Frank, brata.
Neža, Ivanka, Katra in Franca, sestre.
New Vork, N. Y.
(22-23- 5)
MČIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
OLAS NAKOPA. '22. MAJA 1917
Zakaj smo v vojni?
Mb<>CA jih j«*, ki še ne vedo. zakaj »o Alp Združene države v —
Ena stvar je gotova. Amerika je v vojni. ne. ker si je želela vojne. temveč je bila urisrijcna — ker s.» Nemci kar na debele morili amer:"'-e državljane in so teptali nafte pravice.
Primorani smo bili braniti se.
Vojn« jt* napredovala v kri vie i «*| M rani Nemčije; toda ne oziraje na to. je veliko večjega pomena dejstvo, da so Ilohenzollern-ei m llababuržani sili v boj proti
Na* »e ne »me smatrati za več-j«- morilo Nemcev kot Angleže n«
V	nemških vrstah w> \-pili:
V treh tednih Pariz; v treh
mesti-1 h Loihlon; v treh letih — New York!
To no vpili, m* pred p o so jih Kmcmri zavrmlr ob Mami. Dve leti je bilo treba, da smo se prepričali, da m> tudi Združene države v nevarnosti pre*! nemško vojsko.
V	Imj mijo šli v samoobrambi.
Hilo bi bolje, tla smo šli prej.
Oni, kateri »-<> sedaj naši zavezniki, so bili pocrnssti v veliko stisko. Kram i ji je zmanjkovalo vojakov in Angli ja je bila v velikih stiskah zaradi pod morskih čolnov. T etra M* mi nismo zavedali, dokler nšuno iM»setrii v l*>j in so naši zavezniki pojasnili vse svoje žalostno stanje.	|
Preprečiti moramo, da ne bodo naši zavezniki uničeni; niti edenf i*l njih. To bi pomenilo tudi ka i tastrofo za nas.
\ prib<y Injih tfslnih se bode.; naši vojaki Itorili na francoskih! bojnih t"'!Janah »Hi .strani Angle-1 zev in Kranrozov. Naš* ladje bo-1 do plule preko morja, vozile bo ! do eetc in živež skozi vode ogro-
žene po nemških podmorskih čolnih.
A ko v za kopih ne bo dov oljno hrane, potem ostane breme ob rambe samo na nas.
Preprečiti moramo pomanjkanje in lakota, Graditi moramo ladje ki bodo odpravile podmorsko nevarnost, da1>o mogel živež iti neovirano v vrste naših zaveznikov. Graditi se morajo iz jekla in lesa.
Lati je moramo oborožiti.
Že se opaža, da se podmorski čolni ogibljejo oboroženih trgovskih paru ikv.
Zdaj je v službi 1.500 prevoznih ladij. Ocean je širok tri tisoč milj. Ako bi poslal' naenkrat vse laMje na morje p-d enim skupnim poveljstvom, potem bi na vsakih osem milj prišle štiri laMje: dve tja. dve nazaj.
Ako bi podmorski^ čoln napadel eno ladjo, bi druge bile pokvarjene in bi se umaknile, ali pa ■se pripravile na obrambo.
Ako pridenemo trgovskemu bro dovju še bojne ladje: ameriške angleške in frane<w»ke. potem je z lo dvomljivo, ako bodo podmorski čolni še imeli kak uspeh.
Glavna naša pomoč zaveznikom pa je denarna podpora, kajti vojna potrebuje denar. Ako kdo kupi hon,le, denar posodi državi, ki ie najbogatejša na svetu in jamči za varnost z vso zemljo.
Zdaj nosijo hondi H in pol od storkov obresti, ki pa se bodo I mogoče še povišale, ako bo vojna trajala še dolgo, i Vsak državljan mora pomagati domovini v vojni; pomaga se tudi ; z nakupom bondov.
PoJeg tega nas vodijo v boj de-| mokratiena načela; bnriti se mo-I ramo proti Nemčiji, ker si je že-i "eia .svetovnega vladarstva.
Združene države se bore za — •'•;ist. svobodo in svojo eksistenco.
Poprava angl. prekopov, i
\ Angliji xe je oživila zanimanje' z.i fti*tein ničnih vodnih eest ali! prekopov m to vsled akcije vlade j ki je ;tvila vse vodne ceste v An g!i' * slu/t..« države. I'rekope je pričelo zanemarjiiti ter dovolje-: vali njih razpad od leta l^Hi na I f prej. ko so železnice onemogočile' vsak<> uspešno konkurenco prekopov. V-»pričo povišanih tovornih, pristojbin pa upajo zagovorniki] sistema vodnih poti doseči veliko! povečanje prometa v prekopih ali i kanalih.
Sir Maurice Fitzmaurice, pt*sve«' tujči inžuiir velike i rkušen ost i v vladni službi, je bil imenovan na-j čelnikom odbora, imenovanega od Trgovskega sveta in naloga tega odbora je preštudirati vprašanje vodnih poti v dr/r.i ter ugotoviti, kaka popravila in uredbe bi bil* potrebne in umestne v prid deželi.
V Angliji in na Irskem je ne kako 4,500 milj plovnih vodnih poti. Od teh tvori nekako :t.<)00 v Angliji meil seboj zvezano skupino ali celoto, vendar pa je plo-vitev enega tipa čolnov po vseh teh prekopih onemogočena vsled raznolikega načina teh prekopov Čolni in zatvornree niso zgrajene T>o enotnem načrtu. Manjka nadalje tudi centralizacije kontrole ker so prekopi last ra-lienih d ružb.
Zele/niee last nje jo sedaj več kot 1,300 milj tega sistema prekopov. vključno večino najbolj važnih zvez. Z oz.irom na upliv
(železnic na vodne poti se navaja ^ da ne more noben promet po vodi stopiti v bogati industrijski okraj Birminghama ali odpluti iz njega. up da bi se rabilo pri tem pre kopov, ki so last kake železniške družbe.
Zagovorniki notranjih vodnih poti v Angliji pravijo, da spoznavajo resnico, da je dežela daleč za Nemčijo in Francijo glede izrabe njenih kopnih vodnih poti
Upajo pa, da bo imel nauk, ki ga je dala v o in a potom visokih tovornih pristojbin na železnicah ter preobloženja teh železnic, za posledico večje zanimanje za zgrajenje novih vodnih poti ali prekopov v dnevih, ki bodo »ledi-li sklenitvi mirti.
Pet Apior ov. > Philadelphia, Pa.. 21. maja. — Danes ho tukaj aretirali pet oseb ki so obdolžili i r-piou&že. Tri so umirali, ko so hoteli fotografirati nek most. Dozdaj jim niso m opri i
dokazati ie nikake krivde.
# -i
Zaloge živil v tropičnih krajih.
"Haltiaore Star" pravi: — (V; visi morda nad civiliziranim človeštvom oblak |>omanjkanja ali de-1 janskega stradanja ki bo mrda na -! | stopilo prej ali slej. najde člove-j ška duša polne utehe v misli, ka-i ke nerazvite živilske in prehranh-; ne možnosti nudijo tropične deže-j le sveta. V primer navajamo poro-! čilo ameriškega konzula Henry P Starretta iz Mombasa, angleška i iztočna Afrika. V tem poročilu se opisuje nasade kokosovega oreha v Afriki in kaj vse bi se dalo stori-i ti potoni urnnesra in smotrenega j dela.
| Predno pa govorimo o kokosovim orehu, naj omenimo banano i Nje velikanska hranilna v r edinost, velikanske množine banan, katere , je mogoče pridelati na enem samem akni. jo delajo naravnost neprecenljivim sadežem.
V Mehiki, Centralni Ameriki in I severnih okrajih Južne Amerike je | še dosti neobdelanega sveta, na katerem bi se moglo pridelati dvaj-Isetkratno sedanjo množino banan Toda vrnimo se k kokosovemu orehu ter posušeni "copra", ki ima še večjo hranilno vrednost kot i banan. Prav do zadnjega <fefeet-I let ja in eelo do današnjih dni se pokrije svetovno potrebo in kon-sum kokosovih orehov in "eopre" s sadežem divjih dreves. Kokosova palma raste divja in številna v juž-no-paeifiški in južno-atlantiški regiji.
Konzul St arret t pa javlja, da sc je v angleški in nemški iztočni A-i friki zasadil 75,000 akrov s kokosovimi palmami in da se nahaja sedaj na teh akrih nekako 4 miljo-na dreves. Te orehove plantaže se šele razvijajo ter le kažejo prilič-no, kaj vse bi se dalo storiti.
Zemlja in podnebje sta primerna in prilagodena tem sadežem. — Posušeno eopro se lahko zmelje v moko ter io porabi na različne načine. To je zelo kusna in zelo re-drlua hrana. Iz kokosovega oreha se prideluje zelo fino olje in iztisnjeno zrno tvori izvrstno in zelo močno hrano za živino. Kultivaei-ja kokosovega oreha pa se nahaja šele v razvoju.
Iščem svoja dva brata ANTONA in JANEZA MALJAVAC, po-doniače Knezova iz Šepjan, fa-ra Jelša ne. Primorsko. Cc kdo izmed rojakov ve za rnju nasiov, naj ga mi naznani, ako pa sama ibereta, naj se oglasita ker poročati jima imam žalostno novico. — .loaipina Maljavae, oiuožena Valencia, Hastings, Colo. .	(22-24—5)
Amerika - tržišče japonskih igrač.
Statistike japonske eksportne trgovine za preteklih pet let kažejo veliko razširjenje japonske industrije z.a igrače. Japonski ek-sport igrač je dosegel leta 1916 .t3.S0S.550 proti £945.370 leta 1912 ter se je uvedlo od teh v Združe-( države leta 1916 v vrednosti! *1,211.363.
Sedanji ameriški kupovale i v Japonski ki so se obrnili na to deželo za zaloge cenenih igrač, katere so preje dobivali iz evropskih i dežel, so skoro soglasno mnenja da ne bo sedanja prosperiteta ja-j ponske igračne industrije p revi v o j la sedanje vojne. Ta preobrat pa bo posledica zopetnega oživljen ja te industrije v Evropi Ln tudi posledica inferijornosti ali manjše vrednosti japonskega izdelka.
Ne sme se pa misliti, da bo japonski izvoz igrač po vojni popolnoma izmrl.
Ponkouzul William Langtlon v Vokohami. pravi, tla ne bosta zaman dva in pol leta ugodnih razmer. pod katerimi se ie ta industrija razvila na Japonskem. Ugodno za nadaljni obstoj tp industrije je hilo tudi pomanjkanje tuje kon-iiurenee. nadalje skrbna instrukci-ia od strani tujih kupovalcev glede potreb in zahtev tujih trgov ter nadzorovanje izvoza od. s t ran i via de. —
Izkušenost, ki si jo je pridobil od pričetka te vojne japonski izdelovalec igrač, m« bo tudi po vojni nudila možnost ohraniti zase dobršen del trgovine, katere je tiil deležen radi vojne. K temu prid« še nizka eena dela ter druge ugodne prilike, ki mu omogočujejo izdelovanje igrač za nizko ceno. Izurjeni izdelovalec igrač dobiva na-itrimer na dan plačo 75 sen. to Je 37 centov in podjetniški stroški s«< izvanredno nizki, ker se izdeluje večino igrač v domovih delavcev >amih.
Pod vodstvom inozemskih izvedencev so pričeli Japonci uspešno izdelovati prinčike* iz porcelana. ki nosijo kavkaške obrazne poteze.
Nekateri teh izdelkov se dajo ugodno primerjati s srednje vrste punčikami evropskega proizvoda — (»le le mehaničnih in einkastili igrač so bili Japonci neuspešni in izvedenci so mnenja, da bodo dobili dotični japonski izdelovalci pn vojni kaj malo naročil. To dejstvo >e pripisuje do gotove meje pomanjkanju materijala. ki jp potreben za izdelovanje teh igrač ter tudi majhni izkušenosti v izdelovanju kovinastih predmetov, kojih mehanična natančnost je večje vaz nosti kot pa zunanja oblika.
Japonske lesene igrače so postale v inozemstvu precej priljubljene. Te lesene igrače, čudno oblikovane in zagonetne, škatljice, so niično izdelane, napravljene iz trdega lesa in dobro spojene skupaj.
V splošnem se lahko reče. da so dosegla Japonci na tem polju precej dobre uspehe in da jih ne bo tako lahko izriniti iz mest. ki so jih zavzeli tekom te vojne.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Napravimo konec plemen-'
skemu smešenju, i
:-. i
S tem .da je podpisal Murphy;
predlogo, s katero se prepoveduje uporabo živih črncev kot tarče za velike žoge, je pripomogel gover-ner Whitman k stvari boljšega; združenja celega ameriškega na-! roda in človečanstva sploh. Vsaka i oblika zabave, ki ima za cilj sme-] j št nje plemen, je neprimerna in neamerikanska. Naše prebivalstvo je sestavljeno iz vseh plemen in narodov sveta. Veliki cilj ameriških institucij in naprav je združiti te raznolike dele v ustaljeno, enot-j i no maso. Poniževanje ali smešenje j j kateregakoli plemena ne služi isti-nitim, življenjskim interesom A-merike.
Dobri čut ameriškega naroda je pričel počasi spoznavati resničnost tega.
Irski komedijant z naravnost nemogočimi rdečimi brki je šel pot po kateri je šel že preje Indijanci* tobačnih prodajalcu. Tako je izginil tudi "dutch" -gledališki " u-metnik" s svojim velikanskim trebuhom. ozkimi hlačami ter tako-zvanim "nemškim" dialektom, ki ga ni bilo nikdar slišati ne na suhem. ne na morju. Počasi pa izginja tudi židovski igralec s svojima kvišku dvignjenima rokama ter ve likanskim kljukastim nosom ali 44 kumaro".
Te metode smešenja dozdevnih plemenskih znakov so veliko pripomogle k razširjanju plemenskega sovraštva in malicijoznosti v preteklem času. Te meode so varia eije stupidne nezmožnosti razumevanja in simpatiziranja. To se kaže še v ohranjenih priimkih, s katerimi se "časti" člane različnih narodv. Italjanu se pravi **\Vop" Ogru "Hunkv'': Zidu "Sheeny" in Cehu "Rohunk'\ j Iz istega vzroka nerazumevanja i so dali Slovani Germanom ime "Nemec"', dasiravno ne v zanič-ljivem smislu.
Kitajci označujejo evropska plemena kot "bele hudiče". Tako bi lako šli naprej skozi eelo vrsto plemenskega nerazumevanja in plemenskega sovraštva, ki še ved-i no obstaja nuni narodi, j Ta plemenska sovraštva in iie-j razumevanja pa nimajo nikakega j prostora v življenju Amerike. Vsa plemena so Ameriki enaka. Predloga newyorskega senat. Murphy, ki je postala vsled podpisa govci-nerj zakon, je lep korak v smeri k odpravljenju zla plemenskega sovraštva in smešenja.
Kje je farmer?
t _ _ ___
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom žirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	ir
(Regiment po cesti gre	■ "C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo ^r
(Divja rožica	luC
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -jr-(Slišala sem ptičko pet'	I dO
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa,
COPYRIGHT HARRIS « EWING. WASH.
Emil C. de Marchienne, novi belgijski poslanik v Združenin državah.
Sirom Amerike.
Minneapolis. Minn. — 7.a elan-j ^tvo v minneapolski trgovski zhor I niči se je letos ponudilo $7000. —j Vsakdo se ie čudil, ko se je pravi-j ca članstva pred kratkim časom! prodajala i>o .4=f>000. Pač vedo. za-' kaj toliko plačujejo.
— Tekom petih ur je hilo na Ir-J ving š»li .">00 otrokom cepljeno] koze.
Eau Claire, Wis. — Cena kruhu j je poskočila od 12 na 15 eento-vi pri večjih hlebcih, in od 16 na 10 centov pri manjših hlebcih.
Soldiers Grove, Wis. — Tukajšnje prebivalstvo je bilo jako raz-Lurj mmio minulo nedeljo jutro. V noči od -obote na nedeljo snel je uckilo na visoki šoli ameriŠKo za-1 stavo in obesil na drug banditsko z mrtvaško glavo. Sedaj hudomuš-j n-*žu še niso prišli na sled, držav-nI pravdnik pa pravi, da ne bo razumel v tej zadevi nobene šale j marveč, da !»<► predlagal prav ob-i čutpo kazen.
East Portage, Wis. — Pozno v'
noči skočil je na neznan način iz j tira tovorni vlak mihvauške pro-j ge. Tovorni vlak jp imel naložene' saim avtomobile in vsi vozovi so zdičali čez nasip. Ranjen ali ponesrečen ni nikdo. Več ur je bila nato proga blokirana. Oblasti pre iskujejo zločin, ker sumijo pri tem zločinsko roko vmes.
Kenosha, Wis. — f ora ^r. Cink jp prišla zadnji te<len v naborni urad in rekla, da bi rada stopila v vojno službo. Ker niso vedeli, zakaj bi jo porabili, so jo vprašali, kaj misli, za kateri posel bi bila najbolj sposobna. Rokla je, da za ogleduhinjo. češ. da ima nekoliko
vednosti o	službi in bi mogla
vladi gotovo mnogo korititi.
La Crosse, Wis. — Da sta moža ki sta iz Steffensonove garaže-vkradla avtomobil, bržkone umori-j la tudi policaja Oonneva. ki je na neznan način izginil, da ni o njem' ne duha ne sluha, je mnenje tukajšnje policije. Oba sta pobegnila z ukradenim avtomobilom v Min-' neapolis, kjer jih je imenovani policaj aretoval. On ie vstopil v avto. tla bi se z njima peljal na puli eijsko postajo, od tega časa pa ni več o njem slišati. Moža sta ukradla še en drug avtomobil in sicer v Stokkard. — Tega so našli blizu; Stephaus Place pri La Crosse, pustila sta ga zločinca tam. ker jim je zmanjkalo gasolina. Iz No.line Minn., pa poročajo, da ie bilo tam ukradeno precej gasolina in av-mobilna tablica s številko in licenco. —
Milwaukee, Wis. — V Smith' bolnišnici v South Milwaukee je umrl radi zastrupljenja krvi letni Feliks Kuezinskv. Delal je v j Federal Rubber Co. v Cudahy. in I se je pred kratkim slučajno ranil nekoliko na nogi. Pričetkoni se /;i to ni mnogo brigal, toda rana po istaiaal je dan za dnevom hujša I dokler ga niso morali prepeljati v j bolnišnico,
i Valejjo, Cal. — Vsi zasebna pi-| sina. ki gredo i/. Xavv Yard v J Mare Island, pregleda cenzor, da j se ne bi razneslo kako gibanje la j dij. častnikov in moštva, kakor j tudi materijala.
Ista odredba velja za vojne la-; d je: poveljnik pregleda v<a zasebna pisma.
t
Poslanci kot vojaki.
Poslanec Scot t iz Peiuisvlvanije je vložil danes predlogo, katere namen je omogočiti kongresiiikoin. ki vstopijo v armado, pridržanje njihovih sedežev ter povratek v kongres po končani vojni. Predloga določa nadalje, da more vsak. kdor je v kakem zveznem uradu ohraniti svojo službo, a to pod pogojem. da sc odpove vsakemu plačilu ali odškodnini za čas. ko se nahaja pri vojakih.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Michigan naznanjam, da jih bo v
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naroč-inino za "(Ilas Naroda" in izdajati tozatlevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v
ikaterih so naši rojaki naseljeni in >■ povsod dobro poznan. — Upati je. da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno se. ker ima »pokvarjeno levo roko. f •	Uredništvo.
ZNIŽANE CENE ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN
TKI
HILL LODGE
NASPROTI P. R. R. POSTAJE — KAST PITTSRI RMI, PA.
r~-1
ZA PEČLARJE	_
Posamezne postelje. Električna luč.	Velika jedilnica.
Tuš kopelj.	itd.	Kosilo se pripravi.
VSE ZA $5.50 NA TEDEN. Dovolj posla in dobro delo v naj bližnji okolici.
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Kdor ne moro Z jed. državam pomagati v tem čas« osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dohiti po .$50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti.
Vsakdo naj stori svojo dolžnost.
Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
ftLAS NARODA', 22. MA.TA 1917
GeneraflPetain.
(IfOVI NAČELNIK FRANCOSKEGA GENERAL. ŠTABA.)
Mož. v katerega zaupa dane« Francija, namreč general Philippe P eta in. jc nameraval malo preti izbruhom svetovne vojne stotnti v pokoj, ker se ni mogel kljub rvo-; jim f>8 leti povgpeti preko čina j polkovnika.
RMil *e je leta 1856 v Cauchv' a la Tour, v okraju Pas de Calais ted je vstopil leta 187f» častniško j šolo Saint Cyr.
Leta 1K!K) je bil imenovan stot-| uikom ter se ga začasno uporabilo! kot vojnega učtelja ter načelnika! štaba pariškega governerja. — V sploiirit-m so se m* »tri i ozira-ti čast I nirki. ki so kot on na najvišji vojni šoli poučevali taktiko, na pre-i ••ej hitro karijero. Njegova narava pa najbrž ni bila po tem. da bi igral dvojno ulogo. ki je za na prenriovanje vojaka v republiki tako zelo t>otrebna. namreč dvo , riti sedaj političnim fftMpodarjew jn %e<iaj aop*-t iia7adnja«kini gene-ralom. t (lede n.ie«*»vejrc odločnega! m ravnega značaja ko se razširili! tekom vojne številne anHidote. ki
ga delale simpatične.
Ne da bi se ga imenovalo bn j'
i • • . ' gadmra peneramm. se mu je spo-!]
mladi 11*14 poverilo poveljstvo ne- .
ke brigmie. v rastotMtvu drugega j
/»' »ki pnih spopadih pa je dobuij
naslov brigadnega generala. Zelcjt|
uspešno je vodil umikanje pri.,
♦	harhrol in še pred bitko pri Mar- , ne se j'* nafea.tal Petam ie na celn , divizije.	j
Kofnem jeseni i>ieifa leta se mu i je poverilo poveljstvo celega ar f inadio-ffa zbora ker pa je pri njem, | imenovanje v višji čin vedno kora s kalo /a ir * >>rn delom, je dobil'} š»-le spmladi na<Jov divi/ijskega , j gen»-raltt. Takrat je vdrl s svojimi» 'M. /borom iadatno v nemške po » stojanke ter tr>!i. da bi se mu j pn-bitje fr»4n*e popolnoma posre-U <■ bi imel pravočasno na snI pola g« i zadostna ojačenja. V pole I j t ju 1 f* 1 -» -e je stavilo njegovotf poveljstvo dn.cr.» armado in kma , lu nato eelo skupino armad. Fe bruarja li*H> je dobil naslov "re-j; šifelja Verdima injirbetkom ma j "j .ia jra imenovalo vrhovnim .. poveljnikom armad eetilnmia. kih oblegajo «*1sek od Soi^son« do, i Verdnna.	' i
M i rki de Castelnau, ki je po ne- t pri*'p kovanem «»*Ktopu maršala t .foffre popolnoma samostojno raz t * pata tf al s franeONko annado. je o 'I či* ulno smatral Petama za svojega t najbolj sposobnega generala. Sam > mu je naročil, naj odrfdi vse po h trebno Za nameravano pomladne t ofenzivo zaveznikov. Tedaj pa je prišel nemški naskok ob reki Mo 1 sel. Mi je v sled svoje velikanske si < le zdrobil vse. Tedaj je nastopil 1 Petain kot r**itel j t»-r ustavil nem -i ško prodiranje.	i
Zanimive črtiee glede značaj; I novega načelnika francoskega ge c neraluega štabo je priobčil Gusta r ve I le r ve v *La Vietoire". Neki r čast n i k pripoveduje, da je Petain j že kot polkovuik preizkušal svoje n
•	astnike nalik svojim konjem gled« s njih fizične ali tel.-sue zmožnosti s V Arras mu je neki hišni gosp«. i dar odpovedal stanovanje, ker j» t s tvojimi telesnimi vajami povzro s « id preveč ropota. Z gibčnost je j \ mačke je splezal na drevesa, če s* i je hotel prepričati o stanju boja t Enkrat je izrekel besede, ki so p<> s stale preroške m sieer v pogovo-(* ru * nekim kavalerij.sklm častni ' kom. -—	poročnik, enkrat jj haute še obžalovali, da niste služil pri infantertji. V bodoči vojni bo 1 itaela infauterija poleg glavnega . dela tudi glavno slavo. — Ko» | P«4kovrnk HCt. infant erij*k^gg pol f ka je bil Petain s svojimi misli t mi vedno pri vojni. To pa se je I zgodilo v času, ko so mislili drug.'f <'a*triiki le na napredovanje in zabavo.
tl«wr*eral ('harfiIs zagotavlja, da c s«' je pečal Petain Je kot mlad po i ročnrk veliko i nauki nemške boj l ne taktike in da je na vojui šoli i vedno dal izraza svojemu obe ml o I vaju nad vst raju ost jo n<-mdke<r;< f eenemla Alvesleb«*n pred Viott-vrtle.	\
Kot je že navada v Franciji., se i je generala Petain v pričetku čez t merno hvalilo ter ga slavilo kot re : šiU-ljjs Venluna. Imenovan je bil \e eifftsrkom francoske Častne legi j je. \an*dušenje za Petaina pa se:f je i»očs*i ohladilo in v jeseni 1011*1 s je se izginil s pozorišča. M est r j njega pa se je pojavil drugi, gene | ral N i vel le.
<*«n#ral Nrr«fle. novi vrhovni veljnik ns zapadu. je artilerijski J častnik. Vdeleiil se je leta 1900 Ikv i
h C del poznejšega |hi t A lir i
<■ '■'■!>-* iifi t. . " \
* ru. V pričetku vojne jc bil infan-J terijski polko^-nik. 24. oktobra-- 1911 je postal brigadni general in 22 decembra 191H armadni povelj-ni k.
lj Svojo slavo pa je užival primeroma le malo časa. Na njegovo me-r,( sto \ občudovanju naroda je stopil zopet Petain. ki je bil ravnokar
i
imenovan načelnikom generalnega štaba, tla meri svoje moči z onimi -! Hindenburga.
Philippe Petain je dospel do vi-1 ška svoje popularnosti. Če obudi v opominu, kako se je godilo v tei 'vojni dmjfiin ljubljencem franco ^k *a naroda, gotovo ne more mir-' j no in brez strahu zreti v bodoč-j
»Inost.
Ruska narodna himna.
-
Kusko narodno himno bo treba | spisati nanovo. Sedaj, ko se je ko j iiei-no strmoglavilo s.taro vlado in se je narod izjavil za «lemokraci-: jo. bi se pesem '"Bože, esira hra-l ni' Kuj uduo glasila iz ust na r;-da. ki ga je ravnokar i»oslai meti staro šjii-o. I'pati pa je, da se ho pridržalo napev te narodne I hitunc. Ta najK'V je monda naj holj veličastna skladba ined vff-ini narodnimi himnami ter je postal znan tudi v Ameriki, kjer se ga rabi nri eerkvefnili himnah .t ela pesem pa je zložena tako! umerjeno, da vzbuja čustva in spoštovanje, kjerkoli se jo sliši Kavno v sled te lastnosti se jc ta uaroidna himna nenavadno gloibo-ko vkoreninila v «lušo ruskega nar.Kla. Z mi stičnim nagueiijetii niskega i:arod<i tor njega dosedanjim spoštovanjeiu "batjuške"" je postala ta pe«om obenem sred sivo. s katerim se je izražalo lju l>ezeu celega naroda do rodne de-žele. Pred sedanjimi prevrati je bilo igranje ruske narodne h-mn* v*-dm> j»\tH-ai: dogodek.
I eta ls'{:; je obiskal ruski car -Nikolaj I. Avstrijo in IVusijo. lake n a Dunaju kot v Herlinu se , ■f-1 je sprejelo z velikimi častmi-! Vojaške "jodlu* v obeh niefitih so »grale njih lastne narodne himne, kjerkoli se je Nikolaj prikazal, ter bi seveda tudi igraje rusko na rodno himno, če bi bila katera nr ] razpolago. V dotičneni času pa mi bilo niti ene ruske skladbe, kate j, ro bi m- po pravici lahko imeno ! i valo narodno, in vse. kar so mo-j, gli godbeniki storiti, je bilo igra ti ti ruske pesmi sploh.
Ta dogodek je spravil Nikolaja i I. v veliko zadrego in sklenil je dati liustji lastno narodno himno, ki bi se mogla meriti z liajbolj-«ini drugih narodov. Ko se je vr ; uil domov, je dal princu Alcksiju I>vovu, pretej nadarjenemu skla- : datelju. narrn Ho, naj zloži narod- i fio himno. Princ je posvetil ve«j ; nu se cev tozadevnemu .dela ter je pri te.in temeljito študiral an,gl» ; ske. franeoske, nemške in avstrij sl:e na^m*ve in himne. V primeri i * temi modeli ali vzorci je hotel < ustvariti nekaj, kar bi imdo prednosti vse>h teh lunin, a bi bilo v bi i stvu vendar pristno rusko. Sledo- -ve vseh štirih narodnih himn je i mogoče najti v napevu 4<Iiože. ca ra hrani**, ki je glede besedila siičen angleški liimni, pričenjajo iči se na siičen način. Najti je tu- i di odmeve iz marseljeze, vendar < pa je eeia skladba pristno ruska j
Narodno himno "liože, earu ( hrani se je prvikrat igralo dne , ».1. nmembra ieta 1S>:$ v carski | privatni kapHi. Cat je poesmo j pf»s! ušai na j prvo svitanje himne , v orkestru, nato v zboru, s sprem Ijevanjem orgel. Konečmo se je , obrnH proti Lvovu ter mu rekH: ;
Prine, to je krasno!
Par dni pozneje jo bil izdui' i earski ukaz. s katerun se je pro i glasilo to skladbo za narodno « himno Rusije. V spomin na njegovo izvrstno delo je dobil princ « Lvov od «-arja zlato tobačno dozo. , posejano r. demanti.	I}
Ne kot pri dragih narodnih;, himnah se je pri ruski naiprvo|( napisalo napev in šele na podlagi! tega uspeva l»esede.
Kompo/kija ni posebno kompli-eirana. a kdor jo jc enkrat slišal, je ne ho nikdar pozabil, kajti ne- , hote vzbuja misli o širokih pro-' ■<torih ter heroičnih idealih.
I
Govedina v Parizu.
Pari*. Francija. 21. maja. — Zdaj sta v Parizu dva postna dneva. Funt govejega mesa stane tpert frankov. Pnd—inla is is. tiMh so-čivje m druga iivila.
" ' • *	I -
Pregled bojev na soški fronti.
V glavnem stanu annaduega po I veljnika nas je. komaj došle in še (i vse zaprašene, sprejel armadni po-jveljnik sam. Tudi to označuje moža. Kar lahko takoj storiš, m odlašaj na pozneje.
Stali smo torej pred generalnim polkovnikom Borojevičem. kojega ime je znano že iz galieijekega pohoda leta 1914 in iz obrambe Dukla prelaza v Karpatih. Za vedno pa bo spojeno to ime s 21-me-sečno junaško obrambo soške fronte.
Hitrih in elastičnih korakov je! stopi! armadni poveljnik proti' nam ter podal vsakemu posamez-j i nemu roko. "Na vitki, srednje veli-, ki postavi generala z bliskajočimi j 'se očmi. je videti vse živce. Kljub j temu pa je ravno Itorojevie v kri-1 tičnih položajih 'eden onih maloštevilnih poveljnikov, ki sploh nimajo živcev.
* par besedami nas je pozdra-: vil v svojem okrožju ter dal po-1 velje. naj nam se da popolno pro-! stost, prav do najsprednejših za-j kopov. Velika b'tka se setlaj ravno ne vrši. vendar pn se dogajajo neprestano spopadi. Sovražnik dela velikanske priprave, vendar pa je upati, da nas Bog tudi sedaj ne bo zapustil.
—	Cpam. — tako je sklenil general. — videti zopet gospode pri obedu.
j
Deseta ofenziva.
—	Pričakujemo desete ofenzive. — nam je rekel eden izmed častnikov armadnega poveljstva. — Izza ustavljenja devete ofenzive pri Soči so t ore i potei-'J skoro štirje meseei. Toliko časa je potreboval nekdanji zaveznik, da si opomore od izgube krvi. katero so mu povzročili branilci soške fronte, ("e se torej skozi cele tedne s soške fronte ničesar ne čaje kot "dogodilo se ni nič posebnega". se nc sme pozabiti, da tvori ravno to največjo slavo branilcev. ki so vzeli sovražniku — kljub njegovi premoči ves a-petit za nadaljjie naskoke.
Cela vrsta simptonov pa kaže da se pripravlja sovražnik na — deseto ofenzivo.
"Med bitkami".
Stanje, v katerem se nahajamo .sedaj, se lahko označuje kot. ''Med bilkama . To je tudi pravi tre-nuted, da se vrže pogled nazaj na devet ofenziv Italijanov proti soški fronti. Iz njih se jasno razvidi. kako se je taktika Cadorne v teku časa izpremenila.
Dne 23. maja 1915 je napovedala Italija Avstriji vojno in že v isti noči so prekoračile prve italijanske čete primorsko mejo.
Dne C. junija so zadele prednje straže Cadorne na ono linijo, kjer je nameraval nuditi avstrijska ar mada svoi prvi odpor. Bila je to črta goriškega mostnega pročelja z doberdobsko visoko ravnino na jugu — z 275 metrov visoko goro sv. Mihaela ter 609 metrov visokim Sabotinom, Podgoro in Ločnikom neposredno severno od Gorice.	»
Nadalje severno ob Soči so tvorili Plave. Tolmin ter 2246 metrov visoki K ni konečni steber soške
fronte.
Prva ofenziva.
Prvi ofenzivni poskusi Italijanov so imeli svoj višek v taktiki, da se s silovitim navalom podre ali poruši redke obrambne vrste. Od 6. do 20. junija je vodil Ca-dorna svoje kolone v boj ob dolenji Soči, nadalje pri Žagradu. Plaveh in pri goriškem mostnem pročelju. Kljub temu, da je italijanski kralj sam bodril svoje ljudi. se ni posrečilo ničesar drugega kot 7. velikanskimi izgubami prekoračiti dolenji tek Soče v sekt oni Tržič-Žagrad ter srednji pri Plaveh, kjer so se italijanske čete nato zakopale.	1
Tedaj pa je izpremenil Cadorna svojo taktiko ter se odločil prodreti z globokimi formacijami na primeroma majhnem ozemlju. . To je privedlo do prve soške bitke od 30. junija do 6. julija 1915. — Dne 30. junija se je pričel naskok z osemnajst ur trajaiočim neprestanim ognjem iz 800 topov nakar je naskočila 3. armada proti doberdobski planoti s šestimi divizijami. proti Gorici pa s tremi.
Naskok se je izjaloVil. Krvsve izgube Italijanov so znašale 25 ti-I toč mož.
š i ■
Drogi poskus.
Za svoj drugi oienzivni poskus je ojačil Cadorna svoja napadal-
^rmste	^fttf dfco S8<
'	- V- .1 taftSfe.. h
ja je vzdržalo ppldrug tisoč topov neprestan in vedno naraščajoč o-ffenj proti doberdobski visoki planoti in temu je sledila od 18. flo
10.	avgusta 1915 druga soška bitka oil Plav pa do morja.
Te bitke se je vdeležilo kone-čno 23 italijanskih divizij, o<l katerih je bilo postavljenih med Plava mi in morjem eelih IS.
I spe h je bil, izvzemši par majhnih poprav na doberdobski planoti. enak — ničli. Krvave izgube j Italijanov pa so znašale približno 1100 tisoč mož.
Tretja soška bitka.
' Med koncem avgusta in sredino oktobra je prišlo le do delnrti I ofenziv, med Bovcem in Tolminom. ki tudi niso prinesle nikakih trajnih uspehov. Od 18. oktobra pa do 5. novembra ie sledila nato tretja soška bitka.
Zopet je povedel Cadorna v boj oječene čete in na veliko širši fronti. Po 50-urnem artilerijskem pripravljanju s.pomčjo 1500 topov se je vprizorilo dne 21. oktobra glavni naskok dveh italijanskih armad s 25 divizijami in sieer od Krna pa do morja.
Vse pos-tojanke pa so ostale v; rokah branilcev.
Kljub temu je moral Cadorna i iz političnih ozirov povesti svoje' čete že pet dni pozneje v mesnico' in prišlo je do četrte soške bitke I ali tako zvane "parlamentars'ke* . ki je trajala <«1 10. novembra pa'
11.	decembra in koje glavni eilj je bilo zavzetje — Oorice.
Te bitke se je vdeležilo 26 oja-, čenih divizij s 350 bataljoni. Raz j ven malenkostnih delnih uspehov! pri Oslavju. pri Sv. Martinu in Sv. Mihaelu se ni doseglo ničesar j izdatnega. Krvave izgube sovraž i nika v zadnjih dVeh bitkah so zna šale 150 tisoč mož ter se jc ujelo nad 9.000 Talijanov.
Od srede decembra leta 1H15 je nastopil na soški fronti razmeroma mir, katerega so prekinili le! delni krajevni boji.
Peta soška bitka.
Od 11. do 19. marca leta 191fc; je sledila kot peta soška bitka j spomladim ofenziva Italijanov, ki; je obstajala le iz delnih in krajev j nih napadov in koje namen je bi-| lo preprečen je odpoklieanja av-! strijskih čet s te fronte.
Odbilo se je vse naskoke Itali-i janov na Plave. Podgoro, Tolmin Doberdob in Ločnik.
Cadorna se je odJočil nato za j oblegovalno vojno s "minami in j saj>erji, vsled česar se je bojna čr-i ta obeh nasprotnikov vedno bolj ni i bolj približala druga drugi. Med-j tem je tudi italijanska armada izdatno pridobila na vojnih izkušnjah ter bila posebno uspešna v uporabi ročnih min.
Avstrijska ofenziva v južni Tirolski je CadoVno prisilila, da je začasno potegnil s soške fronte del svojih čet. Ko jc ruska ofenziva generala Brusilova dala Italijanom nekoliko duška, ter prisilila Avstrijo do ustanovi jen ja o-fenzive pri Asiago, je bilo za Ca-dorno lahkota prevesti svoje čete zopet nazaj na soško fronto.
Potom izdajstva nekaterih pri-bežnikov glede oslabi jen ja črt branikrev je poskusil dne 6. avgusta 1916 s preseiietilnim napadom na goriško predmostje. ki je uvedel šesto soško bitko od 6. do 17. avgusta. Potem ko se ni moglo več držati višine Sv. Mihaela, ki obvladuje Grico, se je v noči od 8. na 9. avgust po junaški obrambi izpraznilo goriško predmostje ter v redu umaknilo v pripravljeno drugo postojanko ali bojno črto.
Novi poskusi.
Ta druga črta je potekala lc 1,500 korakov od goriškega gradu in iztočno od samostana Kostanjevice. Temu sledeči glavni naskok Italijanov na drugo obramb! no črte od 11. do 17. avgusta t j 22 divizijami ali 300 bataljoni se je popolnoma izjalovil in Italijani so imeli izgube do 100 tisoč mož in 6,000 jetnikov.
Novi poskus, da bi se prodrle avstrijsko fronto, se ie vprizorilo od strani Italijanov od 14. do 18. septembra 1916, ki je znan ko* sedma soška bitka.
Ta bitka je prinesla Italijanom le delni krajevni uspeh, obsegajoč 200 čevljev v širini ter 400 korakov v globini pri Žagrada kjer je žrtvovala napadajoča 3 italijanska armada (enajst divi-zij) 45 time mož mrtvih in ran je Bih ter l,000 ujetifa.
..V	.	- - - V • •
Osma soška bitka.
Osma soška bitka je trajala, u-vedena z deset dni trajajočim neprestanim artilerijskim ognjem ter metanjem min le tri dni. namreč od 9. do 12. oktobra 1916. — Naskok. katerega sta Se vdeležili druga in tretja italijnaska armada, je prinesel nasprotniku pri O-patjem selu in Novi vasi dejansko pridobitev ozemlja v širini nekako 2,100 korakov ter v globini 700 korakov.
To osvojitev so morali plačati Italijani z izsmbo 65 tisoč mrtvili in ranjenih ter 3,000 ujetiii.
Tudi deveta, ki je bila do naj novešega časa zadnja soška bitka. je trajala le tri dni. namreč od 31. oktobra pa do 2. novembra 1916. Naskok šestnajstih italijanskih divizij je prinesel nasprot niku pridobitev pri Kostanjevici v globini dveh in pol kilometra, kar so istotako plačali z izgubo 65 tisoč mož.
Konec devete soške bitke je prišel povsem nepričakovano, dokaz da je bila ofenzivna sila italijanske armade za nekaj časa zlomljena.
Skupne izgube Italijanov v devetih soških bitkah znašajo na mrtvih in ranjenih nekako 600 ti-jsoč mož, iiri čemur niso vštete I izdane izgube v bojih, ki so se vršili v presledkih med posameznimi velikimi bitkami, ter izgube ! vsled bolezni itd.
Pridobitev .ie bila nekako na pol tako velika kot pridobitev — Angležev in Francozov pri reki Sommi ter se je raztegala laška bojna fronta od Solkana do jadranske obali z največjo globino med Sv. Martinom in Kostanjevico, ki je znašala nekako šest kilometrov.
Francoščina splošni vojni jezik.
Skoro vsaka beseda v angleškem jeziku, ki ima kaj opravka z vojno, z armado ali armadnimi napravami. je bila vzeta iz francoščine. Tako je tudi z imenovanjem častnikov. Od korporala do generala so vsi vojaški naslovi francoskega izvora. Francoski so nadalje izrazi kot "Siege", obleganje; fori, trdnjava; manoevre, vojaška vaja ; melee. ročni spopad : nadalje splošno znane besede kot grena-dor. bajonet itd.
Vzroka za to dejstvo ni treba daleč iskati. Francija je bila velika vojaška sila na kontinentu od prvega pričet ka sedanjega veka ter je vodila svet v izoopolnjenju vojaške vede. Naravna posledica tega je bila da je postala francoščina splošni vojaški jezik. Mlade može iz cele Evrope se je pošiljalo v Francijo, da se izurijo v umetnosti vojskovanja in ti možje so se vračali domov s francoskim voka-bularjem za vse stvari, tikajoče se njih stroke.
Armade drugih držav se je ran-deliziralo po francoskem uzoreu in naravno je. da so dobile vse reči tudi francoska imena.
Celo Angleži kot zagrizeni sovražniki Francije, so kopirali njih uzoree. Molborough. eden največjih angleških vojakov, je natančno študiral francosko taktiko ter boljše poznal francoski vojaški sistem kot kateri drugi človek izven Franeije.
Ker so bili Francozi učitelji ruskih armad tudi v sedanji vojni in ker bodo izurili najbrž tudi ameriško veliko armado, so bili vsled tega skozi stoletja vojaški učitelji eelega sveta. V prejšnih dnevih je bilo najti na vsakem evropskem dvoru in pri vseh armadah francoske učitelje v svrhe izobrazbe. Ob gotovih časih, so hotele francoske oblasti ustaviti to praktiko, ker se je s tem dajalo informacije morebitnim bodočim sovražnikom.
Bukev.
Bukev moja poLnolista. lepše barve ni zelene kakor tvoja nežnočista. dražje znanke ni nobene zate. kakor bela cerkev vrh gorice je zelene.
Kadar cerkev se oglaša, sapica je poučena, vse pozdrave ti doilaša. Ti pa resna v' svoii rasti h cerkvi jrlsdsš ia se klanjaš božji slavi božji časti. Tvoja srčasta peresa trepetajo kakor srea, ki se jim smejo nebesa.	i
Surova in kuhana jajca.
Surova jajca se oliranijo v dobrem stanju veliko daljše kot pa kuhana, tudi če so sle<bija kuhana v trdo. To je dokazal dr. Leo Lin deta. član pariškega higijenskega sveta, potem ko so številni francoski vojaki sporočili, da so bila trdo kuhana jajca, poslana jim z doma, pokvarjena, dočim so ostala, surova porabna skozi več tednov
Dr. Lindet pojasnjuje to dejstvo s tem. da je napravilo kuhanje notranji membran pristopen za pline, tekočine in mikrobe. Beljakovina kuhanega jajca postane zmes albnmrna in nekega seruma ki tvori tla ali temelj, na katerem številni mikrobi izvrstno uspevajo. —
Vsled tega se je splošno dalo na znanje, naj se ne pošilja na fron to trdo kuhanih jajc.
Umetno mleko.
" Popular Science Monthly" poroča. da izdelujejo v Angliji umetno mleko, ki je baje tako popolno. da se dvigne na njem smetana in da je mogoče delati iz njega sir. Posamezne sestojine so zmleta zrna grašjega oreha (Peanut), So.va-fižol. sladkor, voda in mineralne soli;
Nekako 400 zrno v potasium fosfata ali enako količino sodium fosfata se raztopi v 200 pintail vode pri 176 stopinjah Fahrenheita. Doda se dovolj sladkorja da tvoril slednji 4.5—10 odstotkov v koneč-jnem produktu. Vmeša se 40 funtov j moke. napravljene iz dotienesM zd rabi j ene ga oreha in fižola. To mešanico se nato kuha v loncn /. varstvenim parnim pokrovom. Produkt pride nato v Vakuum-po-sodo ter se mu konečno doda knl
Primoran nehati delati.
I)ra;ri ^oKpo<!:—
S]H>zii&ni za nevredno l»itj«\ k»-r vam nisem takoj pi«al, kakfien u<ik-1i je imel vaš čaj pri povrnitvi zdravja, .laz sem imel sitnosti z želodcem; ni prebavijal eela štiri leta. in sodite lahk.. moj jtoložaj. ker sem moral prenehati delati. Zeniti I sem ves up v vsaka z« lr.i-vila. in ker sem cul za vaš čaj. žrtvoval s»-m en dolar pole« Urufciii. ki S4>ni jih že potrošil za razna zdravila. Topot s«- nisem zmotil. Takoj jh» prvem zavžit-ku. sem čutil izpr.-nu-mlio v f-istenju in 7jmIoM1 s«'m tek. in kar je glavno, zdaj lahko delam. J*rosim ]M>šljite takoj š.-s<tl»'m škatelj na moj naslov, da jat bom imel vedno dovolj v zalogi. Se pripon, eam vaš Ivan Harl.ani.-h, lSos m.,.,-sup. Conn.
Nikar ne žrtvujte svojega zdravja i ponaredbaiui. Vedno vzemite origiu.il s podpisom H. H. Vnn Sehlieka na ku. Za sedem mesecev zadostuje le .<1.00 s poštnino vred. Pošljite ;j..t«.v denar, znamke ali money order, ali pa naroČite Da C. O. I>. Prirejen in jnm.Vn le pri:
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBCR<;H. F A.
Opomba. Ako hot-ete. da zavitek pi i-poroeimo. i»otem pošljite Se lOe.
turo mlečnih bakterij, dokler s« ne doseže potrebne stopnje kisli ne. Nato se ga pasterizira in ohla di. nakar se še pridene nekaj <-i tronove kisline.
Xa ta način napravljeno uileki se lahko kondenzira ter prodaja v kositrnih posodah. Lahko se ga tu di posuši in stoh'e v prah ali pri prodaja v steklenicah. Dodatek o rehove maščobe bn dal crotovo proporci jo smetane.
Ce se uporabi zadostno množim mlečnih bakterij, se lahko napra vi i/, tega mleka namizno MiietaiK ali pa kislo smetano, iz kat. re M-nat-o izdeluje sir.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA. RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRJE. VELIKA I
Frank Petkovšek
i Javni notar (Notary I'uMi«*) | 718 720 MARKET STREET
F	UUKKUAN, II. I..
m m m
^^^^^^^^ PRODAJ A fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PHONE 24G PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-■	škili črt.
_ Zastopnik	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in
"GLAS NARODA' pošteno.
82 Cortlandt Street, 1'PRAVLJA vse v notarski posel spada« New York, X. Y.	joča dela.
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
[%2 CORTLANDT ST. NEW YORK, N." Y
POUČNE KNJIGI:
▲Uhot nemfikoangleXkl tolmai,
vesan	t—-J50
Cerkvena sfodovlnm	fe^.70
Poljedelstvo	asJO
PostreSbs bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	saJ2B Slov.-angleikl in snsL-ilor,
slovar	11.50
Srednji katekizem .	—.60
Trtna ni in trtoreja	t-.40
Umna tlrlaorej*	(—>90
Umni kletar	I—.80
Umni kmetovaiss	ta. 60 Veliki aloTensko-anglcikl
tolmač	12.00
VenCek častitk	:--.28
' IABATNI IN BAZNI DKUfll DWGI;
Dott • orni J—	—.60
Rubald pripovedke	;—.20
Imnaint, mala Ja potika	—.23
Izidor, poboCni kmet	—.25
Is rsasik stasor (peamlce)	—.20
Jana nad Dobraio	t~J20
Jaromil	^.20
Joan Miscris	«1.00
Juri baron Vega	—.28
Kraljičin nečak	j-,40
Korejska brata	«c40 Nekaj is ruska seodovin* ^^ —.20
O Jedki	>- .16
Pegam in lAmbasgar	iff
PraBd Judek	.-.tO Preganjanje lndijanaklb miai-
JeftarJev	t=«4D
Prisega huroaskega glavarja	— 40
RepoMev	t-39
BlhKtf ato	ih.1I
tinWiiarts arsea	—.«0
Wwm» norele In povesti	>—M0 liiilllin
SodJ^na J—okrsdja Stanley v Afriki
ThnotsJ Ia »Hamoa	«iJ ^OPOaflMMVarottom Ja prtMBtl
VJetnlk na galeji	—Ji
Vojna na Balkanu. 16. svea.	9UM Zgodovina c. in k. peapolka it. 17
a slikami	t—.H Zla tok op 1	„ .40 Zlatarjevo s Lato	gi.00 Življenje ns sv»tr. dvora stl Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Mejerllnga)	m-,T9
Sherlock Hebneai
V rak vi kraj bombe	s.11
Zaklad kupčevaica s snlnjl	t—.Ig
Ena aama kaplja Craila	—.11
Grob t svetilniku	—.IM
Goepa a kanarskim briljantoa	fc-.l*
Kako bo vjelt Jacks rasparača	t—JJI
Londonski ponarejalcl denarja	—^lf
Plemia	«.11
RAZGLEDNICI r NewyorSke a cvetlicami, bomo-rlstlčne, boilčne, novoletne la velikonočne komad po	,—M d neat po Album mesta New Torka c krasnimi slikami, mali	—t|
ZEMLJEVIDI t
Združenih držav mali	mJ| veliki
A vatro-Italljsnaka vojna ms o«	^.11
Balkanskih drfav	i-.h
Kvrwpe	k-JI
Evrope, vaaaa	<—m
Vojna stenaks mapa	flJM
Vojni atlas	»-.V Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Ksnsas, Montans. Ohio, Pennfl^rleaala, Mlnwota Wisconsin, Wjoming iu West Virginia In v sab drngfh driav
po	0.M
Avstro-Ografea mall	«-.!•
veliki vssaa Cell svet
drugI strani pTeS sva«	UM laifi no vratfaosC bodisi r gotovini.
«JLA£ NARODA. 22, MAJA 1917
Jugoslovanska ^^^ Kafol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
9LAVMI UKIDHED:
•todsedmlk: MTHAMTj EO V ANŠKK, K. F. D No. 1, Oonema***,
Fa.	_
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pserl Ave., LonK Okla
•lami tajnik t JOSEPH PISHLES, Ely, Min*. •Urni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, M!t»« Blagajnik N. S.: LOUIS CO0T1LLO. Sallda. Cole,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
0* JOSHPH V. CRAHKfL 848 Kut Ohio Street. Plttsbarai.
iidzoihdi
JOHN 60UOT, Box 106, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 0641 Avenue "M", So. (Jkleago, m.
JOHN VAROGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburg Pa.
FOSOTNIKI:
•EO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, WmAl LEONARD 8LABODKIK, Box 480, Ely, lfln. JOHN RUPNTK, Box 24, 8. 1L, Delmont, Pa.
OOSPODAESKI ODBOR:
I08EPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet Mlak.
JOHN MOVERN, 483 lfesaba Ats^ Dnluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W Madison St, Room 605, Chlcag s, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BUDO LP PERDAN, 6024 St. Clair A^e., N. B. Cleveland, Ohio. FRANK SKRAUEO. Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Colo«
FRANK KOCHEVAR, Box S86, Gilbert, Minn.
Vd dopisi, tikaj oil se uradnih sadev, kakor tudi denarne MiUjmtre, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, rse pri-loibe p« na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradni pisma od strani članov se ne bods oaferalo.
Društveno glasilo- "OL AS NARODA"
Vstaja Škendefbegova. >
3!
— ZGODOVINSKA POVEST. —
l
Angleški spisal Benjamin Disraeli < Karl o L Lieaeoustielil.	I
V.
Vest, da »o kristjani podrli |
svoj labor in s>e začeJi umikati 1
je kmalu dospela do KarambegraJ ^
ki je nemudoma poklieal Šken '
d»*rba. da se posvetujeta o potreb- L
ni k odrwlbal?. Poveljnika sta bila
istih misli, da je treba takoj na j
»dedovati no\ražnika, in kmalu s:. .
je o!) pobočju z«ile:iega, divjejr« "
Jlaema vsipala or a lahka konji-!
ca. ki je bila morebiti «e bolj u
solepitliiin *iia tnrike armade ka-1,
kor sloviti januarji. Krožili so1",
(vkirli /adnjib *tra£ umikajočih se1' j> * . ^ .j krmtjaiutv, napadali omahujoče.)
lovili noopresne. Nemogoče ie bi lo v*ta\ljati m» njihovim nessd mm in ailnim napadom. Ko i>* bi
i
10	Hmiva<lijir. ki se je v sprem
stvu ubranili viteiov sam podal
k zadnjim stradam, neprestanih j
napstlov dovolj, je dal povelje. ,
»la ne voftka vstavi in ponudi
bitko.	.	I
• 11
Njihovi zuMeaovalei sn se ta-]
koj umaknili, se polagoma razde-• lili na dva oddelka in eakuli pri hoda bližajoče se tnr£ke vojske. ) Mosliini se prihajali v polnem i' bojnem redu in z zaupljivim pe ; Rum"1^ ki jih je navdaja! vspri-!' < o gotove ziua?e. Od daleč je bilo1' videti Skenderbnga, ki je jezdji 1 v iv«»jem »kri nt s stem plišču na ' svojem vrane«' rn vihtel jrroj svit 1
11	m i meta r.
•Imučarji ko z velikim vpitjem prvi napadli. KKč-anaki vitezi so1, <vprej«4i Turke % svojsmi auliesmi J Toda onega jutra se je /lomila marsikatera plemenita suliea in marsikateri drzen jcudee in krasen bojni konj se je zvalil v prab pred napadom nepremagljivega' Ntevila silnih nspsdovaleow Po 1 v sodi Ivi/gale krogi jc in i-', ce po zraku.
Iskuheui Htinyad* je z uspe-J toatjo pričakoval lazvoj turšk-vojske. Z o*irom na prostor je priarl doslej 1«» en del obeh vojak do boja in >*k«*nderbeaj je stai vedno na strani. .Sedaj pa, ko je boj vsak hip hoja« divjal in j/ bilo oerto, da mora priti glavna mo»" obeh vr»i»k do !»oja je Hu-1 T»%-adi a wtraino napetostjo čakal, ali grUci knez hotel ali eel<»> mogrl ii\rfcti as-nj načrt. KrsAan ski junak je vedel, da se lir«« nje j ga ko**-a boj % porazom križa.
skenderbeg je z enako nape , tost jo opazoval rszvoj stvari. Ka : Karam bog ga je ie večkrat po / al. 'ia poteze s svojimi Epirei v
1
Vaporided je poslal turški poveljnik bolj začuden kakor razjarjen »vojega glavnega tajjiikii ^luso, ! » sj>»<r(»ri tovarišu j.jegovo po- : velje. tla zve /a njegovo mnenje . in si pojasni njegovo postopanje, (ilavni tajnik Karambega je bij preveč premeten dvorjan i k, da bi kazal s\oja čutila, in je i/i\-rsil s\"oje naročilo tak'», da se je zdelo, kakor da hi p-ri^l prosit sveta in ne sporočit ukora.
' Tvoj gospodar je moder človek*, Musa". ;e odgovoril Skenderbeg, -'toda celo Karainbeg sc 1 lahko moti. On niisii, da se bitka ne mere <lohiti s tem, da se podaja pod senčnatim drevjem. No, p jaz sem drugih inisJi kakor on in jj«z eelo upam, da amsgam danes s tal: tin postopanjem. Vendar je sedaj gotovo čas da začnemo | Smehljaš se v izpolbudo, dobri Musa. Jurij, Drmetrij, s*torita «v<»jo dolžnost!: *
Pri teh besedah sta »stopila k ne-rečnemu tajniku dva krepka Epirea, na prijela. 2vezala in ga , pokadila na konja pred enetra svojih tovarišev.
S»nlaj mi pa sledite vsi. ki lju- , lite svojo domovino!'* zakliče Skenderbeg. In s letni bt#edamit , ie na čelu pet tisoč konjikov t , j naglem dim zapustil bojišče.
VI.
Z neverjetno hitrostjo so jezdili Skander in njegovi konjiki preko rirmelji»kLh planjav in so niso, razun kratkih odmorov počitka. vstavili prej, dokler niso dospeli do gorate krajine Enim; bili so petdeset milj daloč od nje-i^ovevta glavnega mesta Kroje.
P redno j»> stopil Skender na zenijjo kraljestva svojih očetov, i je nkazai svoji straži pripeljati i preden j Kamml>ee'»vega glavne-i ga tajnika. In pripeljali so obupanega Muso, ki je bil napo! mrtev vsled naporov, trpljenja ii groze.
I	pogum, častiti Musa!" je
rekel Skender. "Naporno smo jezdili. vraidar sedaj upam, da do-| bimo z božjo pomočjo -v kratkem i dobra bivališča. V bližini se na-i haja mesto, ki ae imenuje Kroja, . ju v katerem bi sinu mojepa očeta ni bilo treba prositi vstopa, kakor nekateri pravijo. Nič /ato. . Meni se zdi, častiti Masa. da si ti .edini «lnvek v naši družbi, ki .zna podpisati svoje ime. Pojdi torej in napisi mi za guvernerja te;*a mesta povelje, ki naj bo podpisano od Kjirambe«ra; v tem pismu r«»e mu naroča, da fzroči mesto hrabremu bojevniku pohinieseea. škenderbegu; ako se to zgodi, , bo« v prihodnje je/,dil tako, ks-.kor je bolj primemo tajniku. t ( astit i Musa se je priklonil bo tal vied iz svojoffi pasu svoje pi-saluo orodje, napisal zaželjeno ; pwelje in izročil škendru; ta ■ je pogledal napis in ga vtaknil v
a. At 4Alntmitr
ipiovnia.	o . .
4	Jaz odidem z nekaterimi pri-jateJji proti Kroji", je rekel Škeoidcr, ' vi pa, moji pogu.'iiiii tovariši, pojdite za menoj v raz-deljenih skupinah in po raznih potih. Jutri se pa v pozni noči zberite vsi pred vrati mesta Kroje."
5	temi besedami te je Skender poslovil od svojih čet in edjezdil s svojimi- spremljevalci. Kmalu so prekoračili gorovje in stopili na rodovitno ravnino Epira.
Ob solne nem vzhodu so zagledali Skender in njegovi prijatelji lepo mesto, ki se je s\etilo na d rtičem koncu rjianine. Obdane je bilo z visokim zldovjen; s štiri-oclatimi stol]>i ob straneh in sezidano na majhni višini; bil je veličasten pogled. Za njim se je vzdi-govalo visoko slikovito gorovje, čegar najvišji vrhovi so bili po kriti s snegom. Na eni strani one-stfa se je razprostiralo lepo jezero kai;or srebrno T>oljc, na zelenem 'poliočju bližnjih gor pa so se svetile bele hiše.
Tam leži Kroja!" vzklikne Skender. "Naši očetje so si znali izbrati svoj-e bivališče, tovariši. Videti hočemo. aJi ko tratili svoi ■ čas in svoje zaklade za tujce, ali za svoje lastne potomce."
Pri teh besedah so vz.podbodli| svoje konje in kmalu dospeli d<> mesta.	"i
Mesto je ol>dajaia lepa pokra-' jina žitnega polja in sstdnegnj drevja. Nat i cesto so visele vejei košatih dreves. Na vejah so žvr-j molele ptiee. Hilo je veselo, krasno jut m. Skender je utrgal oljkir.'^ vejico, ko je jezdil mimo.
' Dragi prijatelji", je rekel in I se ozrl z navduševalnim nasmehom naokoli. ''vzemimo našo pivo žetev!"
In nato je vsakdo hitro iztegni' roko vzel vejico iri jo po vzgledi1 svojega poveljnika vtaknil za če pieo.
Kmalu so d<*q>eli do vrat mesta Kroje, kjer se je nahajala močna posadka, ir .Skender je jezdil v" spremstvu svojih jezdecev narav-j •lost proti grridu.
Ko je s-topil raz konja, so ga! peljali v go ve mer je v stan, kjer je si ari j>nš.'i sprejel premagalca Karamanije z a*so spoštljivostjo. kakor je pristojala tako slovitemu bojevniku polu meseca. Po o-biča-jnih pozdravih gostoljubnosti mu je Skender vljudno izročil povelje. da izroči ta grad njemu. Stari paša se je z orijentaisko po-nižnostjo udal v svojo usodo in ixn-oeii Skendru ključe mesta in j eitadelr ter ga. prosil, da sme nemudoma zapustiti prizorišče svo jega poveljevanja.
Ko je Skender zapustil citade io. se je podal v mesto in popol j dne nadzoroval na velikem trgn turško vojsko. Ker je bivši gover ner ?elel še istega dne zapustiti' Krojo. je Skender odredil, da ga spremlja velik del posadke kot častna, straža in se povrne nasled-; njega jutra zopet v mesto. Ostale vojake je razdelil po raznih delil«, mesta, mestna vrata pa je izročil straž- svojih lastnih tovarišev, j O polnoči so dospeli Epirei zve i sti svojemu povelju in se združili 'pod mestnim ozidj&m; ko so dali dogovorjeno znamenje, so sc jim odprla vrata. Močna četa se je podala takoj v < itadclo in se je jc polastila. Ostali -so pod vodstvom določenih vodij ter obkolili Tinke v njihovih bivališčih. In naenkrat je nastal v velikem mestu tak hrup in ^ rišč, da so prebival «-i prestrašeni planili fc spanja in se spogledovali. V trenutku so se pre«I vsako hišo zasvetile baklj ? , in j »ostalo je svitio kakor ob be i leni dnevu. (Vte oboroženih mož ho h>Klile po ulicah; vihteli so sel-
-	metarje iu jagatami ter klicali: ! "Križ! Križ! Svoboda! Grška! i Skender in Epir!"
Meščani so po govorici in oble-
-	ki spoznali svoje rojake. Skende-
-	rovo rine je vp4i\-alo kakor čar.
-	Niso se vstavljali, da bi popraše-> vali. Neka črna .slutnja jib je na
-	mali prepričala, da se je ta veliki , človek po milosti nebes zopet po-
-	vrnil k veri in v deželo svojih oče-. tov. In tako je vsak meščan po-
-	grabil najbližje orodja in z rodo-i ljubnim navdušenjem planil na » Milit-o ter klical: "Križ! Križ! j Svoboda! Grška! Skender in J Epir!" Da. eelo ženske so ae otre-
-	sle bojazljivosti ter so vzpodbu-i jale in navduševale svoje gospo r> da rje. Nosile so jim oro&je, držalo u ha kije. jih podWjale od doma j. i, obljubami, molitvami ter prosuja
-	nii: otroci so se oprijemali njihove obleke in navdušeno ponav
o ljali besede, katerih niso mogl
-	razumet i.
o Turki so u .bojevali z obupa a nostjo ljudi, lu ču&go, da so iz v dani ter morajo nmroti. Male i« osamljene čete so Epirei kanale
vse pobili, vse z mrzlim jeklom. | kajti v onih časih še niso uporabljali strašnih iznajdb modernega vojskovanja, četudi so bile neka-, tere že znatne.-Na gradu so se pač nehajali topovi, toda večina voja-' kov je zaupala svojim zakrivljenim sabljam in svojim nezmotlji-j vim kopjean.
OlaATii oddelek turške posadke: je imel svoje bivailišče v neki sta ri nadškofovski palači, ki se jej nahanala sredi mesta na malo j vzvišenem in odprtem prostora ter je bila zgrajena iz neobdela-j nega kamena. Tukaj so se branili) Turki z največjo obupanostjo, če-, tudi so bili odkoljeni od vseh' strani, in rabili svoje samostrele s str&ŠuLm uspehom; ko je bilo! eelo mesto osvojeno, j g prišel semkaj tudi Skender. da izpopol-i ni s', ojo zmago.
Orki so skušali vdreti glavua vrata paiače, toda vrata so bila' tako močna, da so se vstavljala njihovim največjim naporom, in piuščice oblegan cev so jih primo-! rale, da so se umaknili.
Škendei je ukazal pripeljati v/. grada dva topova in ž njima razstreliti vrata. Dalje je odredil, da so nanesli pred posJopje velikanske kuj>e vlažnega dračja, da se zažge, tako da bi oblegamei vsled dima ne mogli meriti. Navdušenje ljudstva je bilo toliko, da so! topi kmalu streljali proti palači Ln usptiii tega streljanja se jc kmalu pokazal. Masivna vrata so se vdala in se po nekoliko udarcih 7. oblegovalnim ovnom poru-j šila. Skozi odprtino so planili Turki. katere je sprejela ploha irr škega ognja, tako da so .se morali med grožitiiu vpitjem umakniti Nekateo'i so skušali ute*-I skozi okna: take so pobili s sulicami ali meči; drugi so se pokazali na ravni strehi ter vili roke.
Naenkrat se je razne sel «las. da palača gori. Visok belomodri-kost plamen je š\ignil iz oblakov dima in kmaiu je hilo celo ozadje poslopja obdano od švigajočih jezikov rdečih plamenov. Sredi kri ičanja in vpitja ter vriskanja, nio-! litev in kletev se je z velikanskirr treskomi vdrla s-trclia palače. To je povzročilo med oblegovalci za trenutek strašno tisliio; toda v naslednjem trenutku so se zopet obudili u svoje čudne nedelavnosti, planili naprej, skočili v kadeče sc razvaline, dovršili svojo zniarro in dosegli svojo svobodo.
(Dalje prihodnjič).
D AKO VI za nesrečno družino J. Zupana,
Grove Chy. Pa.
Kristina Mikluš ..................*2.00
' Prank Lupša ........... 1.00
A. Ausenik ..........................—
A. Škulj ......-......... 1.00
i Mike ki Pavlina Novak... 2.00
| Mary Drolc ............ 1.00
! Frank Cibei ........................—-50
Josip Cievbc,' ........... 1.00
1 Anton Auiič ......................—.50
John Omezzo ........... 1.00
Frank Chernelich ....... 1-00
A. Korenčsui ........................—-">0
| M. Oman ..............................—-:>0
!J. Gantar .............. 1.00
i J. G rabeliek ............ 1.00
Frai,k Turk ............ 1-00
Dniži?na Ostennaai ....... 1.0C
Mike M o nan ........................—.ZO
Mait in Owterman ..............—'
Raymunu Salomon ...... 5.00
John TLsovec ......................—-550
3(ath. Belak ........................—'.50
John Gregorka ......... t 00
John Pere .............. 1-00
Anton Zidanšek nsbrai . .	13.05
Skupaj ............ $38.30
NAZNANILO.
Tužnim srecm nalzsnanjam sorodnikom in prijateljem preža-lostno novifro. da je 27. aprila preminul moj ljubi soprog
MATIJA VALENČIČ v najlepši moški starosti 35 let Vzrok smrti je bila eksplozija v rovu. Materi zemlji smo ga izro čili dne 8. maja <na katoliškem po kopališču v Trinidad, Colo. Ranjki je bil doma iz Lisca ni ■ Primorskem. V starem kraju za pušča očeta, m-nter rn tri brate, k 1 so vsi v vojn L Tukaj zapušča me ne žalujočo »progo v blagoslov ljenem »tann in dvn m pol leti
•	staro hčerko.
5 Tebi, ljubljeni in neporabljen ' soprog oziroma oče. naj bo lahkf ' tuja zecnija in večna luč naj t
*	sveti.
Žalujoč ostali:
' Josipina VridribČ,
roj. Maljavac soproga.
HbW hčerka Hastings, Colo.	_
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo '" Ron a irski Slovenci'' št. 70 SDPZ. v soboto 26. maja 1917
--v svoji lastni dvorani--
na Bon Air. Pa. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Veselica se priredi v zabavo občinstva. za katero bo vse dobro preskrbljeno; vesele poskočnice bo pa s viral . hrvatski taburaški zbor "Sloga'' iz Johnstowna. Pa., natakarji bodo točno izvrševali svojo nalogo in ravno tako bode tudi kuhinjsko osobje skrbelo, da bodo vsi posetniki veselice preskrbljeni 7. okusnim prigrizkom.
Torej, rojaki in rojakinje iz Bon Air in okolice, vdeležite se vsi te naše veselice, da bomo skupaj preživeli nekoliko veselih nr.
Vstopnina za moške je $1.00 in ženske so vstopnine proste.
Društvo Bonairski Slovenci" kliče vsem veseli: dobrodošli 20. maja!
Anton Jakobe, tajnik. (21-22—5)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trjK.-/.no iu zanesljivo. V popruvo zanesljivo vsakdo poSlje. ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. popravek vzamem kranjske kak.»r vse druge harmonike ter računam no delu ka-kor.sno kdo zahteva. Imz nadaljaih v] >raša n j.
JOHN UENZEL. 101; Kast 6?nd St., Cleveland, Ohio.
CRITERION THEATRE,
j Broadway & 44. St., New York.
WV DVAKRAT ONEVNO «v7^r
■ V obliki: Premikajoče slike. 1'činek: Pravi čudež.
CHRISTUS
Dveh ur ne boste nikdar pozabili. NIZKE CENE: 500 DOBRIH SEDEŽEV Pop. 25<* & 50^ Zvečer 50f & $1.00.
Rajstanjšasloiensko-bnatskatrgoiini z likery v Ameriki.
Ml TSH sadlMo mašo ssk^t nJMjlk metlev w	nmH
Brtajere«, ssboj (§ Bteklml«) . .............................. $ soo
Brlajevse, asboj (12 stekleni«) ................................ ir,00
Trorinjerec, cslona .................f2Jm, $200, »2-T» la 1-09
Tropinjevec, bbNoJ (S Mekleal«)—	_______ ».»
Troplnjer«, aaboj (12 atekl€!nl«)w_______________ io.O(t
Bllvorka, galoa	------f2.7| la«______ roG 1
BrlnsTac, (pnwmnni ateklenlcm) — — — —	Mi
■si slavni -fur Pura Bjrs Whiskey, T let star
ssboj (i steklenic)_— ---- i-H ■sboj (12 steklaal«)___________________ um
OomeorU vino, rdsis, tarS_____________H2.M
Coneord vino, rdete, pol	—— _ —	____
Pri od lernu B ln 10 ga Inn, rtin« _________j|
Pri odjema ene same galotie pa.. — — ..«.___________LiO
Belo vino, berel _____— ___— __ ______ZZZZ	ss.00
Belo rtno, pol berela ...___________— — — ^ — —ZZZZZZZ 1&.0«
Pri odjema B aU 10 galon, stane salona___— — _ZZZZ l.M
Prt odjema ene same salone p«.. — —	_ZZZZZ x.2S
Za posodo računamo sledeče cene: se S, 4 ln 4% salone soOike U eentov, sa B, fl ln 10 galon sodfke II 00 la m 28 salon (pol berela) I1JI Berele pa damo zastonj.
Z naročilom pošljite redne tudi lfoaey Order all na banfel M Zn vse blago Jam«	*
THE OHIO BRANDY [DISTILLING COMPANY
•lil—4 iT. CLAJX ATI,	CLKVKLAND, OHO.
Velika zaloga vina in žganja.
Si^A	Kflo vino. -M paUin je..................$40.00
Hflk ZJJbL;
■BJIy^B^X I Mere vino, 50 calnn je................ $.°.0.00
I'.rinjevee 4 palone sodček je..........$17.00
flnHBK' I »rožnik. 4 salone sodček je............$1^ 00
I^HH^^^^	Matije kakor M salon se mora plačati posoda.
^^^H^H^^V- *	Naročilu se more priložiti denar.
■j/B^^Pž	5308 St- c lair Ave- N E- Cleveland. Ohio.
MARIJA GRILL, 1148 St. Clair Ave, N. C, Cleveland, Okle.
Zmaga.
:— __1
Kadar so gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, k;:-kor tudi I»-po vrejena prenočišč.i za potnike, takrat jo zmaga vedno na moji strani.
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in a ko je sive otožno, pridi k men i na komer iu postregel te bom prav izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 Butler St, Pittsburgh, Pa.
Dolenjsko pri Notranjskem.
VPOŠTEVAJTE.
AkO i^edeti ** djisIot ■▼ojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.
Ako želite prodati posestvo, Hilo, trgovino itd,
Ako želite objaviti krst, leniter, žalostiiiko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe* Ako želite objaviti družtvene naznanila	j i
RABITE VSELEJ	^	vi
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; ▼ vsakem etUf v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinieuih državah, kake* tudi v Canadi itd.
*'Qlas Naroda*' je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni bIovM-ski list na svetu.
"Glas Naroda" je razx>oslan na leto v Štiri in pol miljone (4,500.-000) istisih in je torej najboljše sredstvo za oglaievanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane fl.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane —	j— t—i-^.—w $1.00
Enkratno iskanje delavce r stane__________ $1.00
Enkratno iskanje dela stane............... $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane _________ ______________ $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri a talnih oglasih.
naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite Bal
"GLAS NARODA"
Iu Portland t Strni	—l«^_-	Hew Yak, M. T.
Opomte: Bojaki, vpoAtevaju. naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je sa vsakem nri naročilih p4 poŠti.	"Ttfl
C.T,AS XATSOnA. 22. MAJA 1017
ISOTIVIVO
B	—B
"	^H^^^Hk ji u. m - xa.	■
slip, irnitrc mg® sviti Birtart
m— eh
KA PDHJD1 DKtiVl UVItn ilWIjt
■idti: FOREST CITY, PA. hlmiiiiu Imn. jM«tfja imi v Ms«i rumi »n
GLAVNI URADNIKI l
ffemdmSM: P. 8. TAUCHRR, «74 Alimj Ava^ Rock Sprla«*. W T+ »edpredeednlk: JAKOB DOLENC, box 181, Broogbton, Pa. rajala: f&ank Pa vlovčiC, box «47. romt city. Pa. •—lini tajnik: AVGUST GOSTI S A. box 810. Forest Olty, Pa. Macajnlk: JOSIP MAR INC I C. 5800 8t Clair A v®.. Cleveland. Okla Pomotol blagajnik : AST. BOCBETAB. KFD. No. box 11 Bridgeport. Uble.
NADZORNI ODBOR!
*redeednlk nada. odbora: JOSIP PETERNEL, box PS. Wllloek. Pa
t. nadzornik: J Kil MU H A FN F K. hov Cm, Burdiue, Pa. • aadaoralk: IVAN GBOflKLJ. 880 R. l«7tb St.. Olevetaa«. OW»
POROTNI ODBOR: PrSdaadalk porot, odbora: 1LABTIN OBRK2AN, box 72. R Mineral, Kaaa L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. A oox 14«, Port Bmltk. AvftL t varotaik: JOSIP GOLOB, 1010 Bo. 14tb St., Springfield. DL
VRHOVNI ZDRAVNIKI Os. JOSIP V. CRAHRK, M R Oblo 8L, PltUbargk. Pa.
^vagae glaaile: "OLAB NARODA", 97 Cortiaadt Rv. Maw Tert, R. X»
Cenjena draStva, oaLroma njlb uradniki ao naproAenl podjatl vse «e-M* direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj ae pa pe-Rija edino potom poitnib, ekapreanlb ali bančnih denarnih nakani«, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naalov: Frank PavlovtiO, JTmrmmn 0 Ml iter« National Bank, Foreet City, Pa.
T slataju. da opaxljo društveni tajniki pri po rod lih glavnega tajnika laka pomanjkljivosti, naj to nenadoma naananljo uradu gla*. tajnika. «a •• aamore napako popraviti
J VALEEA:
Pepita Jimenez
ROMAN.
Za "< Jlas Naroda" priredil J. T.
piv i |»ar l«ti j.' umrl v X. gospo.1 dekan. Zapustil jc veliko knjiir. listin iu d mere ropotije.
Al"l win t.m s,, j,- naiiajal tudi nek zapisnik, ki je trotovo pre-r..m; l par va^i m okra jev pivdno j* dospel v moje mk«\ Š»* danes se mi zdi ♦'•iiduo. da m- n. i/.jrubii nolun list. — Zapisnik je hiJ samo na
pl;itiii«-.iI, n.'kuliK.....irjrnjon. v splošnem je bil r>a T-isto mpoSko-
dovau.
Zapisnik itua tri d»Ie. Prvi del ima naslov "Pisma mojejra nr<-.-:,:a . .iniL'i d»| - - Ha/ja>ii< uj< tretji del pa "Pisma mojega brata".
":,| V' P"trl< I m' vidi. .I.i j.* ves zapisnik pisala samo ena r> ka. K«-r j«- v*.«' skupaj kot io kak roman oziroma novela, s«Tn mi-s il. <i.t j.- piV-.d pokojnik v pr. >lih urah s pisateljevanjem. tod» slo- v j»<>>anir/ni!i oMavkili je tako razlieen, <la lahko z gotovostjo trdim, da jt- »osfiod dekan pismi prepisal.
Priznati »tonam, da pri branju pisem nisem doijroeasil. — t iiuholj s,-m bral, tembolj so me zanimala.
< »-I;, /ji.i.-va >< ti.".- in>k<i_;i - m*niščnika. ki mu je bil pokojni dekan stri«-.
Mladega m«./a I m mi imenoval .len I.uis de Varjras. Zapisnik >♦• /aren j a takole:
I.	i'.-ina nioifira nei-aka.
-2. marea.
Ljubi -trii* in spiKŠtovani učitelj! Pr-,i Minmi rln.-vi s»-m dospel srečno v svoj rojstni kraj. Zdra-i vi vsi m< j o.-e gospod vikar, prijatelji, sorodniki in znanci. — K«': snu mi« i pr\«' .'iii vrlikn lela. vam res nisem mojcfol prej pisati,-I pain, da mi I »o-te oprostili.	I
K"r » m kot majhen d< č« k zapustil sv,, rojstni kraj. v katere- j vrnil /daj kot d«./..n I mladenič, je jasno, da me je vsaka i najmanj*;« »tvar /»*!n zanimala.
\'s. >,» mi /di majhno, m«h-t:kostno, kljub temu pa neskončno ljubo iu drasro.
II.vi	nioj.^a i.,'-»-ta j«- i»r--trj veliko poslopje, toda veliko manj-j se kot j-- sennmšče. Kro» hiše je Krasen vrt. Hrenovi potoka so |»o- i ra^Vui / mlado travo-, po kateri v- v polno krasnih e vet lic.
in koliko p t nVv je vse povsod.
O. j,. r«-ke!. .la mi bo razk.-./i 1 oljčne saje, vinograde in kle ti. t ia do/daj ni»etu nisem se ničesar videl. Niti korak se nisem i ipr.n i v.i-i. Pa tu li nisHii n otrel. ker me vsak dan obiskujejo
ljudje.
Pravijo mi !.iu>ito. ('era\ nn s.-ni že star dvaindvajset let. C'e me »lučaju.• ui	vprašujejo r.Četa, kako je z "otrokom"".
Moj o.-.- j«> župan. Županska čast v vasi je že velika čast. Xikonr.tr m- «_rie- v glavo zakaj hočem postati duhovnik. Vet' ljn.li m. j. že sv tovalo. naj sl.-č. tn semenisko haljo, češ, da je du-ho\ niko* več kot ivreveč. — Jaz kot sin bogatega m uglednega moža naj hi o/mil. ter naj hi se na stara leta veselil in zabaval s svojimi otroei	*
ha hi s,- prikupili mojemu oč« tu. pravijo možki in žensko, da si-in It p ndadenič, da imam lepe o i in mi pripisujejo vsakovrstne druge lastnosti.
Samo to jim ne dopade, ki-r sem preeej suh. — Pravijo, da j« to od prevelikega učenja i«i strdiranja.
Jutri bom obe loval v hiši znamenite Pepite Jimenez, o kateri fcte PHOVO že kaj siišali. — Tukaj ve že vsakdo, da je moj oče zaljubljen tujo in da jo hoče vzeti ia ženo.
Moj cM-e je /daj star petinpetd-set let. — Močan je, krepak in nagel, dar -e lahko ko«-a z vsakim petindvajsetletnim mladeničem.
Žensk in dobrih gospodinj bi ni n ne manjkalo, toda on se razen za Pepito, za ncbmio ne zmeni.
Pepite Jimenez š.- ne poznam. — Vsi pravijo, da je zelo lepa Najbrže je kaka kinei ka lepotica.^« Marsikaj so ini pripovedovali t nii. trxla jaz ie nisem o njenem z i%čaju po7»olnoma na jasnem.
stara dvajset let in je že mhnra. — Poročena je bila samo tri leta. Ona je hči g«wpe Frančiške <Jalvez.
ho s\ oji-ga šestnajstega h ta j.* živela Pepita pri materi. — /u, >ta \ slabih razmerah in malo je manjkalo, da nista stradali.
Pepita je imela striea oona <>i merfinda. lastnika malega pose-*t\a. ki si je pa s pridnostjo in varčevanjem priftobil preeejanje preuiiettje. Posebnih /.aklailov «i.-er ni imel, toda znal ie na pre-meten na u prHasčevati si posestva drugih. — Skupuh ni bil, rado->r>-' (i t o« It ne, par pa nekako v sredini med obema.
o k star-« se je vedi.o dostojno, skoraj p gospodsko oblačil.
T
Xa njegovi obleki, ki sieeV ni bila najnovejšega kroja, ni bilo najmanjšega madeža.
Povedal sem že. da j? bil Pepitin .stric.	?
Ko je bil on star osemdeset let, je bila ona šestnajst. — Bil je 1 .rnovit. ona pa uboga in zapuščena. — Njena mati je bila priprosta {ženska in je naravnost oboževala svojo hčer. — Kljub temu, je pa . neprestano tarnala, koliko denarja mora izdati zanjo in kako mo- J i i-ate obe skupaj stradati.	-
Kazen Pepite, je imc-Ia tudi sira. potepuha, ki se je par let kla-raril po -*v»*tu iu slednjič prišel materi na rame.
Stric Gumerfindo je bil vedno pri Pepiti in njeni materi.
Nekega dne. ko je bil ravno dobre volje, je vprašal dekleta -. Ali se hočeš poročiti z menoj ?
To vprašanje je bilo stavljeno v šali. — Pepita se je zasmo-jala. mati jo je pa dregnila z komolcem rekoč:
No. nikar ne b<>di tako nenljudna ! Odgovori strieu kot se snodobi: Stric, seveda, da se hočem pročiti z vanii. — Iz srea rada. stri«-!
In te besede j<- Pepita ponovila » trepetajočimi ustnicami: — Seveda, stri«*, samo če hočete, stric.
lirezpogojno ^e je uklonila prigovarjanju matere in želji svojega strica.
Kaj ne. da vam malo predolgo opisujem Pepito in njeno zgodbo? — Toda mene zanima in upam. da bo tudi vas zanimala. — V kratkem času ho ona vaša svakinja iu moja mačeha.	«
Zanaprej ne boni nobene >tvari tako na široko opisoval. — Vam je gotovo vse že vsaj poviniio znano, akoravno niste bili že dolgo časa v 1em kraju.
Pepita je torej postala Humeri in d ova žena.
Tri leta je čisto zadovoljno in srečno živela poleg starca. — In ludi starec si- je bil že v>aj na videz nekoliko pomladil.
Ko je zbolel, mu je neprestano stregla. - 1'mrl je v lijenon. naročju in ji zapustil veliko premoženje.
Pred dvemi leti ji je umrla mati. pred poldrugim letom pa mož ona pa še vedno nosi črno žalno obleko.
Zamišljena je in žalostna kot bi žalovala za fantom ne pa za , osemdeset letnim možem.
Vsi jo spoštujejo. — Prvič zato. ker je lepa. drugič pa zato kor je bogata. Nešteto možkili jo je že snubilo, toda ona je vsakega uljudno zavrnila.
Po vasi govore, da tudi moj oče nima pri nji nikake prednosti ter da postopa ž njim ravnotako kot z drugimi snubci.	»
Znjim je prijazna, samo če začiiQjnoj oče govoriti o ljubezni, s* i i na mrši čelo in obrne pogovor v drugo smer.
Vrjeraite mi, dragi stric, da sem zelo radoveden, kakšna je ta /»Tiska. — Ne smete misliti, da je v moji radovednosti kaj pregreš-inega. — Jaz mislim ravnotako kot misli Pepita. namreč, da bi si i i.-.bral moj oče starejšo nevesto.
S Pepito bi se strašno rad seznanil.
Ako bi si ne izbral duhovniškega stanu, bi seveda želel, da bi j ( stili moj oče samec. — Po njegovi smrti bi podedoval vsj bogastvo ■ i:i bi bil nauglednejši mož v vasi.
Toda jaz bom postal duhovnik in bom do konca vstrajal pri tem \ 'klepu.
Zdi se mi. 'ia me je neka višja sila izvolila za ta stan in vsled i-^ga ne obožujem zemeljskih zakladov.
Tukaj ne bom ostal dolgo časa. — Prihodnje leto ob tem easti , bom že duhovnik in trdaj bom začel drugače presojati o vseh stva-1 reh. —
Zdravstvujte, dragi stric! — Prihodnjič vam bom vse natančno popisal kot sto mi naroČili pri slovestf?
___(Dalja prihodnjič).	__
Dr. KOLER
, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa
iSLOVENSKUZDRAVNlIC
or. (our mi _ ...	(tvtjM akivaaaKt
^ffJ!*.	MkravullL, l9<«!|*-
^WwBf^.	ilsl -v 11ttiB«rvM.
SKgieZ-, ^ ki IU Mletno »rak
jBfl&a*> rfs. ao v mOš >tI1*uj.
- ^ tajnik Mcakia a*
"A atflll« aH aaava ^^	»Ucnj« krvi adravi
>y \	• tUMTlUa t««, ta
** f* tnuMi še. prof. artl«k- Ca I-'	»at» moaoija aa
^	mahurMca po t*U-
■a^r grm, tepaaanja laa, boieCIn« * Kaatak, PfUttta tn ls«latll vam bo kri. Sm Cakajta, ker ta tooleaen aa natoaa.
aomenotok, kapavae aH tri por in raoi vao druae posledico, kt naatanojo radi toga. To boloanl edravlm po aagag metodi ▼ najkrajiem Času.
Kakor hitro opaatte. «a tuh po-aakajo aoftt xato*noe«. ao eakoj«* soatvo* pridi to m »oa vaat fo Pem topo« pevmu.
■■Najt oovf. m »odi ta aMkor«o »tnTla e krttlu« tuo. K^drooots Ui vodenice, kilo ozdrovtoa r M ortk in elcar bros operacije.
Belaaal mokurjo. U povaroCito Mi ttae t Jota« ta arttu in vCaota imi prl^apoMaafB voeo. *Mr*«la • m*
ftauMattum. traanjo, hoMim. oao Mina. »ranico. * krofi« in eruae ketnt aolMnl. fit aaatanafo valod aoefite tort iBdi ovia e krotko« Imi ia al potroa aa lefla«.
Ueatea are:Vr ponadodksh. arodo» ia petkih ed a afatraj do I. aopoMa« t terasa, eotvruua ia oohot&k o« I •re efatraj do S. aro avočor. — Oft todoU&h po do dvok popoMno a po#to ao dotam. — Pridi t* - No paaoMto lat ta Mtfflktl
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam «voja
HASAVHA VIHA
Is najboljieca groedja.
Najboljše atsro belo vino Biasing 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL 115.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon U4-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon 125, rdeče vino 27 do 28 galon 112.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gaL 112,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tndi vojni devek ss vino. S apoitovanjem
& JACKS* Bex 1<X_8t. Hels—» OsL
BOJAKI NAKOČAJTS n HA "GLAS HAKODA", HAJVWOtl BLDVmmi UHHf H1E ▼ ZD*. WATAX.
ŽENITHA PONUDBA.
•laz sem vdovce, staj '.iS let. ter bi .se rad seznanil s kako vdovo, jr-e iirui prav dva ali tri otroke, v ;starosti do MS let. Ponudbe po-j*ljit" na-
Vdovec, t: o (Jlas Naroda. Covtlandi .M.. New York, X. V.
NAZNANILO.
; Naznanjam, tla imam na prodaj
salun. Prodam ga zaradi dntžin-' t • t
skin razmer. Cen^L je ugodna. Katerega veseli, naj se oglasi in «»-1 gletla ]>ri lastniku:
1212 — 1. cesta, (22-2S—, _La Salle. 111.
POZOR ROJAKI
^CiaML MUtoo. bata tam. kmtt ta a>.oU ^gH^y J aMggm^tarn. pmto takSm
lAKOBWAXOia,
rfW lam Ave. OtonkaA Me.
Pri
DALMATWSKI-CAUFORNUSKI VINARSKI ZADRUGI
40 Liberty St- Hew York, H. Y, Kupujejo ie danes vsi oni, U " oznajo dobro naravno kapljico;
VSI, ki nečejo piti nii dragega, s kot pravo domado kapljico; 1 VSI, ki so osdraveli in o treba-9 jejo moči;
1 VSI, ki jim primanjknje krvi in \ da dobijo kri, treba jim je pravera 3 naravnega vina is grosdja.
VSI, ki posnsjo naravno vino is 1 iganje in nečejo, da se jih slepi s 1 ponaredbemi;
VSI, t splošnem, ki hočejo obdr-tett svoje sdravje; VSI oni, ki is niste poskusili na-. isga Uaga piiite ie danes na:
; DALMATWSK0-CALIF0RNUSKA t VINARSKA ZADRUGA . WMy^j^r m. v.
KJE SE NAHAJA
•TO.SIP GROZDA * V marcu je! stanoval na «036 St. (lair Ave., Cleveland, Ohio. Oglasi naj se v naši podružnici: 6104 St. Olnir^ Ave., Cleveland. Ohio, radi denarne pošiljat ve štev. 452r»4 z dne 5. marea.
TVRDKA FRANK SAKSKR.
1 Br. LORENZ. I
I I Jaz aem edini slovensko goro- jjj | j revi Specialist mofiklh bolezni t K j jPittsburghn, Pa.	S
I » ii
I Uradne ure: dnevno od 9. do- { J
poldne do 8. ure aveCer. V pet- | !
bib od 9. dopoldne do 2. popoL 11 Nedeljo od 10 dop. do 2. jiopol. I { I>R. I.OKENZ,	S j
Specialist molkih bolezni. f j
644 Tenn Ave. II. nadst. na ullea, ! | ^	PlttMhursh. Fa.	j I
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI FABME
V ST. HELENA, N. C.
St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tu imamo še čez sto izčišee-nih in razoranik farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sieer 3 mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne preinraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm so prodane St. 9, 11, 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišemo zopet par farm, ki Se niso prodane.
Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana priknp ljiva hiša. Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče-ra in kakih osem akrov je izora-iiih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Gena $1150, plaea se $287.50 takoj iu I »o $172.50 na leto v petih letih.
Farma št. 19. — Ta farma ob sega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala Šupa, studenec i a mali vinograd. Leži ob glavni eesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko šo izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172.50 vsako leto v petih letih. '
Farma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dole ler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice, okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-čišeena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in pe $75 na leto v petih letih.
Farma št. 276. — Ta farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči-š^-ena lesa. Sedanja cena je $700, toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbere in tndi imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejene ca razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hngh MacRae & Co. in na zemljiicih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tndi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraja. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem Sele kupi. Družba noče Špekulantov, ampak le pridne naseljenee, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj-dom in ne pa z mešetarijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker zs zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek v me seen je znižana cena za veinjo iz Washington«, D. C., do St. Hele na, N. C.T in stane le $11.10 s« sem in tja. V slučaja, d« sf odi« cite z« obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi site in mi vam bojno dragevolje pojasnili, kar boste želeli
Worth American Faras Asa. n Hatter? Ft, Ham Y«rfc p, Y.
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
URADNIKI:
f
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 E. 82. St., Cleveland, Oblo. Podpredsednik: C UST STRAJNER, 993 E. 63. St., Cleveland, Oblo. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St., Cleveland, Oblo. Podtajnik: ANTON OORENC, 7728 O sage Ave., Clveland, Oblo. ISlagajnlk: MIKE VRČEK, 3684 E. 78. St.. Cleveland, Oblo. Zapisnikartca: ROZI SIAUER, 3522 E. 82. St., Cleveland. Oblo.
NADZORNI ODBOR:
MAKI Gl.IHA, 3606 E. 78 St.. Cleveland. Oblo. MARTIN^MARTINŠEK, 3509 E. 81. St., Cleveland, Olilo. FRANK VRČEK, 36S4 E. 78. St., Cleveland, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN "ONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland. Obfo. FRANCES ZAIitJKOVEC. 3C84 E. 78. St. Cleveland. OUlo.
VRATAR:
LCDVIK GRUDEN. 3084 E. 78- St., Cleveland. Oblo.
Seja se vr§l prvo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Mike Plutevl dvorani, 3011 E. 81. St., Cleveland. Ohio.
I Had hi izvedel za naslov svoje se striene MARIJE SELLER, o-rnožene ZIMMERMAN. Pred 10. meseci je bila v Cincinnati, Ohio, iu zdaj je baje nekje v Kentucky. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njen naslov, da sa mi naznani, ali naj se sa-nra oglasi, ker poročati ji imajn I nekaj važnega. — A. Seller. 1501 Main St., Heading Ohio.
(21-23—5)
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsylva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
FRANK MEH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ea toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo na roke.
Upravnižtvo Glas Naroda.
Zakaj?
Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od na tih rojakov ss razne ameriške in importirane pijače f — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih I
V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega iampanjca.
Ignatz Podvasnik,
6326—27 STATION ST., 2. E. PITTSBURGH, PA. Phone Hfland 111.	SVOJI K SVOJIM.
POPOTNIKI.
Vaam ealaa. ti sto aaaM&jeol potovati v Cleveland, poaafcae ako tauta Srnllno, bo potrebno nabaviti pohištvo ln kuhinjsko opravo ako sa hofeu nastaniti v nail naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoja velike Prodajalne, kjer dobita raa kar le potrebujeta. Pri aual imata veda« »» Maso ln sanesljlro blago.
Ako doapeta v Cleveland na postajo ia sa aa vesta kam obraltl, p*. BUnte na telefon Prlneeton 18S1 ali pa Roaedale 1881 ln Jas bom poslal aa avtomobil po raa. Ako pa vaamete poceatno karo aa peljlta a St. COatr kara do S2. east* la aa vocaln Bt. Clair Ave. je naslov:
A- GRDINA,
j 6137 Clair Ave.,	Clsveltnd, O.
Prt meal aa vadaa dobi latal koledar aa SO«, jntilb mmj.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
|	(Notary Public)
j	r GREATER NEW YOBKU
| ANTON BURGAR
S2 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
I	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške proinje in ds;e potrebni naavete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šole dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne inforznaeije gla. de d stums izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste toino in solidno
poatreienl
Veliki vojni atlas
'	j
vojskujočih se [evropskih držav in pajko-	i
lonijskih posestev vseh velesfl.	!
Obsega 11 raznih zemljevidov | j STKNSKO MAPO CKLB XVEOPX fLM
VELIKO STEHBKO KAPO, HA ENI STKANI UM-	j DIH JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET.
0XNA tl.iS.	]
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	J
MAGIJE Z MEJO AVSTEO-OOBSKE S ITALIJO, «•	{
OKNA JE 15 CENTOV.	\
CENA SAMO 25 CENTOV.
NaroWa in denar pošljite aai	i
Slovenic Publishing Company	j
•I OortlaaAt St„ N«w Torftc, E. T.	i
' . - ' •	1
Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini I
- -V