DELAVSKA POLITIKA
r-	     -1	IZHAJA	DVAKRAT	TEDENSKO,	OB	SREDAH	IN	SOBOTAH!
Naročnina v Jugoslavifi znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravni Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Ljubljana. Do-lavska zbornica —< Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din i Wmali oglasi, ki služijo v. socialne namene delavstvu iu nameščencem, vsaka beseda Din OJt
Štev. 31 m Maribor, sobota, dne 16. aprila ,1,93B__g_LetoJ
Kongresu svobodnih
strokovnih organizacij I
Pozdrav delegatom in gostom kongresa URSSJ-a v Zagrebu
Kulturno delo je
naše
Tudi za uveljavljenje zdravih načel je potrebno delo!
V razvoju se pojavljajo nove ideje in nazori. Vse zdrave inicijative človeškega duha imajo svoj izvor v razmerah in imajo eno glavno tendenco, če so zdrave. Vse žele korigirati slabosti družabnega reda tako. da se odpravijo v njem krivice, ki se gode večjemu ali manjšemu delu človeštva. Take ideje imenujemo interesne in vkolikor se tičejo socialnih krivic, pa razredne.
Boj med interesenti pa je razredni boj,
ker se v tem oziru dele interesenti v dva nasprotujoča si razreda izkoriščevalcev in izkoriščancev.
Socialne razmere so vodile tudi probleme svetovnih naziranj, ki danes objemajo že ves svet, in o katerih se vrši v letih po vojni strašni in neobzirni boji.
Pripomniti je treba, da niso zdrave one ideje in oni problemi, ki skušajo s kakršnimikoli lažnjivimi gesli, ali zapeljivimi frazami zaščititi obstoječe krivice. Take ideje so izrodek prepotentnosti (oblastnosti) in nesocialne abotnosti (domišljavosti) v svrho izvajanja tiranije nad vsemi onimi, ki so potrebni kulturne in socialne zaščite.
Tako nam pravi razum. Tako mislimo, ker priznavamo človeštvo za socialno edinico, ki ima nalogo, da računa s splošnimi interesi človeštva, to je,
da priznava vsakemu posamezniku enake socialne pravice.
Ob tem spoznanju se pa moramo prav dobro zavedati, da je reakcija s svojim terorjem in s svojo lažikul-turo v stanu silno ovirati in zadrževati zdrave ideje in probleme. Prav današnja doba nam bridko potrjuje to dejstvo.
Reakcija je povsod zatrla, kjer je le mogla, vsakršne svobodomislene in v razvoju utemeljene ideje in probleme.
Ne govoriti in ne pisati ne smemo po nekaterih krajih o njih, lagati nas uče, silijo nas k hinavstvu. Samo resnice, samo o problemih moramo molčati, ki jih razvoj sam diktira nam in človeški družbi.
Zaradi teh idej in problemov prepovedujejo tudi politično udejstvovanje, češ, da se politika zlorablja in da ogroža svetega malika Moloha.
Mi se tolažimo s tem, da je reakcija v današnjem zmislu črn oblak pred nevihto.
Bolestni in krčeviti boji kapitalizma so ti pojavi, ki jih pa delavstvo in napredno razumno človeštvo ne sme opazovati samo s prekrižanimi rokami, da zamre in otopi.
Proti reakciji je treba postaviti kulturno delo, ki je najmočnejše orožje.
Kulturno delo se mora raztezati na vse panoge delavskega udejstvovanja. Potrebna je politična akcija, Potrebno je kulturno delo v svobodnih strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah pa tudi v športnih. Povsod mora biti delavec ali nameščenec apostol duhovne in socialne kulture, da bo delavstvo vedno
Jutri in v pondeljek bo zboroval v Zagrebu četrti kongres Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije, katerega se bodo poleg delegatov naših svobodnih strokovnih organizacij iz vse države* udeležili tudi številni delegati, predstavniki bratskih organizacij iz inozemstva, kjer, kakor pri nas. tvorijo strokovne organizacije v vsaki državi eno celoto in imajo enotno vodstvo.
Delavstvo Jugoslavije se zaveda velike važnosti svojih strokovnih organizacij v dobi sedanje socialne in duhovne krize. Zato organizacije zvesto ščiti in jih hoče ščititi in pospeševati tudi v bodoče.
Četrti kongres URSSJ-a ima nalogo, da to voljo delavstva in name-ščenstva vzpodbudi in okrepi. Delavstvo in nameščenstvo Jugoslavije stremi
po popolni konsolidaciji delavskega razreda, stremi po enotnosti gibanja
in obljublja, da bo s svojo neomahlji-vo solidarnostjo in zvestobo do svojega gibanja povsod delovalo v tem duhu.
Vsi resni delavci in nameščenci, vse delavke in nameščenke zro z zaupanjem na kongres in Vaše delo na njem.
Kongres bo obravnaval važna organizacijska in socialnopolitična vprašanja. Razpravljal bo o dosedanjem in bodočem delovanju zveze, o delavskem socialnem položaju, o na-redbi o minimalnih mezdah, o tarifnih stvareh in socialnih ustanovah. To so same važne, prav naše stvari.
Delavstvo želi, da prineso te obravnave na kongresu najboljše sklepe. Kongres naj obenem okrepi v delavskem gibanju idealno sodružnost, okrepi čut solidarnosti in discipline ter prepotrebno nesebično lojalnost med seboj in požrtvovalnost, ker je uspeh naših organizacij odvisen predvsem od teh lepih vrlin sodelavcev v delavskem razrednem gibanju.
Kongres naših svobodnih strokovnih organizacij ima pa svoj pomen tudi kot
sposobno, da izvrši ko pride čas. svojo misijo, ki jo ima v družbi. Tudi vsak posameznik ima isto dolžnost, kakor delavski razred sploh.
Glavni vir naše izobrazbe in kulturnega napredka pa mora biti naš delavski tisk,
mora biti »Delavska Politika«, »Ljudski. glas«, »Delavec«, »Vzajemna Svoboda«. Delavec, ki ni naročnik naših listov, dasi bi lahko bil, ni naš. ni zanesljiv in je danes pri nas. jutri pa. če ne drugače, tudi v službi reakcije, ker ni prepričan in utrjen v svojem značaju.
Zgodovina nam pripoveduje, kako velikega pomena je kulturno delo. To delo je sicer naporno, rodi pa sadove, ki jih lahko uživajo rodovi. Kulturni človek misli sam in ne pod-
manifestacija demokratične misli,
čije nosilec je tako v naši državi, kot tudi v ostalem svetu organizirano delavstvo.
Organizacijo demokratične miselnosti predstavljajo svobodne strokovne organizacije tako po svoji strukturi, kakor tudi po svojih težnjah in zahtevah, čijih cilj je odprava izkoriščanja človeka po človeku in uresničenje prave socialne demokracije.
K temu cilju stremi organizirano delavstvo v vsaki državi na svoj način. Izraz tega stremljenja delavskega razreda na vsem svetu pa je
intemacijonala,
ki veže svobodne delavske organizacije vseh dežel in predstavlja na ta način mednarodno enotno usmerjeno gibanje milijonskih množic.
Koliko so si že prizadevali nasprotniki teženj delavskega razreda, da bi ugonobili mednarodno organizacijo delavstva! Upali so, da je in-ternacijonala umrla v svetovni vojni. Pa so se zmotili. Vstala je znova k življenju. Moč organiziranega delavskega razreda je narasla. Zato so sklenili ugonobiti jo na drug način: z zatrtjem svobode delavskega gibanja; s pomočjo stanovščine, ki naj prepreči, da bi delavstvo in delovno ljudstvo kdajkoli postalo večina v dr-
Vsaka diktatura doseže pri plebiscitu rezultat, ki si ga želi. Tako je bilo že od nekdaj. Napoleon je dobil pri ljudskem glasovanju sedem in pol milijona glasov in je s tem postal predsednik Francije za deset let. Vsekakor se je to zgodilo po krvavi zadušitvi proletarsko republikanske protiakcije. Leto dni pozneje je pri novem plebiscitu prejel Napoleon 8 milijonov glasov in bil izvoljen za francoskega cesarja, Napoleona III. — Znano pa je, da Napoleon 111. ni umrl kot cesar.
lega praznim frazam. Kulturni človek razume probleme iu svetovna naziranja. Take kulturne ljudi potrebuje delavstvo.
To je dovolj tehten razlog, da se posvetimo temu delu v kritičnem času, ko vrši reakcija onanijo nad človeškim umom in duhom. Zakaj,
le kulturni človek je svoje sreče kovač, ker ve kaj hoče in kako more doseči svoj cilj.
Kjer ni dela in akcije za ideje in probleme, bodisi socialne ali politične, ali celo ne za kulturo, tam nastopa razkrajajoče mrtvilo, ki ga delavsko gibanje najbolj obsoja in sovraži.
Naše vstajenje je zaradi tega le v delu in boju za kulturo in socialne pravice!
žavi; s povdarjanjem verskih razlik, zlasti pa nekih domnevnih nacionalističnih in rasnih predpravic in dopovedovanjem delavstvu, da more složno s svojimi izkoriščevalci zavojevati druge narode in države ter na ta način dobiti, česar mu domači kapitalisti in mogočniki ne dajo.
Kakor ima trenutno ta boj nasprotnikov mednarodnega delavskega gibanja na videz uspeh, tako nam navzočnost predstavnikov te internaci-jonale na zagrebškem strokovnem kongresu potrjuje,
da zavest mednarodnosti v delavskem razredu kljub vsemu živi, da bo ideja intemacijonale doživela svoj končni triumf, ker le socialna demokracija more biti podlaga pravičnih odnosov v državi in med malimi ter velikimi narodi, v znamenju miru in kulturnega napredka.
Četrti kongres URSSJ-a sprejmi te naše želje sodružno na znanje. So-druge in sodružice delegate ter goste na kongresu pa sodružno pozdravljamo z željo in v nadi, da to željo in nado na kongresu podpro da s tem olajšajo in utrdijo naš boj
za svobodo in boljšo socialno bodočnost delavskega razreda.
Družnost!
Rezultati glasovanj pod diktaturo kažejo samo, da diktatura — vlada.
Sporazum med Anglijo in Italijo
Daritvena žrtev: abesinski lev
Sporazum med Anglijo in Italijo glede Sredozemskega morja in Sueškega prekopa je sklenjen. Menda se sporazum tiče tudi Španije, v kateri si hoče Anglija zogotoviti svoj vpliv že zaradi morskega preliva Gibraltar, t. j. vhoda iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje.
Kakor pri vsaki kupčiji, tudi pri tej ne bo šlo brez plačila. To plačilo bo priznanje zasedbe Abesinije po Italiji z angleške strani. Abesinski lev bo »daritveno jagnje«. Angleški diplomati izroče Italiji Abesince iu njihovo zemljo. Abesinski cesar pa se sme nadejati, da bo prejel primerno rento.
To pogodbo bosta potrdila Mussolini in angleški vojni minister Hou-re Belisha, ki ga je za Veliko noč povabil Mussolini v Rim.
V	Zagrebu je dne 16. t. m. izbruhnila stavka oblačilnih delavcev, ki zahtevajo 15 odst. povišanje mezd. — Stavka nad 800 krojaških pomočnikov in pomočnic.
Plebisciti in diktature
Kaj uči zgodovina
V Kataloniji odi
ocen
J
odpor vi
Protinapadi vladinih čet imajo uspeh
ladinili cel
Francova ofenziva v Kataloniji sc je izčrpala, predno je bila dosegla svoj cilj, prekinitev zveze med Katalonijo in ostalo republikansko Španijo pri Tortozi ob morski obali.
V okolici 30 km od Tortoze se sedaj razvijajo boji, ki pa niso posebno srečni za naciste, predvsem Italijane, ki operirajo na tem odseku. Proti koncu preteklega tedna so republikanci baš v tem odseku s protisun-kom vrgli naciste za več kilometrov nazaj.
Uspehe beležijo republikanci tudi v okolici Leride in jugovzhodno od tega mesta, pri Fragi, kjer se stekajo reke Segre, Cinca in Ebro. Tu so republikanci vrgli naciste na desni breg rese Segre in Ebra in ogrožajo zvezo med nacističnimi armadami na jugu in severu katalonske fronte.
Tudi severno od Leride, pri Bcla-guer, so bili republikanci po srditih' bojih uspešni.
Položaj v okolici mesta Tremp v Pirenejih severno od Belaguer, je še neugoden za republikance. Toda tu nacistična vojska ne bo daleč prišla radi gorovja. Važno je, da se v dolini Tremp nahajajo elektrarne, ki poleg drugih dobavljajo električni tok Kataloniji.
Na guadalajarski fronti
ima inicijativo v rokah general Mia-ja, ki se odlikuje po svojih strateških sposobnostih. Armada generala Mia-je je pritegnila nase znatne sile nacistične vojske, ki bi sicer operirala v Kataloniji.
Vlada je odredila splošno mobilizacijo
vseli za vojno sposobnih moških od 18. do 50. leta. v kolikor posamezni letniki doslej še sploh niso bili vpoklicani.
V odseku Cordobe
so oživeli boji vsled poskusnih napadov nacistov, ki so domnevali, da je vsled dogodkov na severu vlada odpoklicala znatnejše sile s tega dela fronte. Prepričali so se pa, da so bili ti računi napačni.
Obletnica proglasitve
španske republike
Dne 14. aprila 1931 je bila v Španiji proglašena republika. Predsednik republike je letos na dan obletnice sprejel predstavnike raznih organizacij in ob tej priliki dejal, da je dolžnost vsakega Španca, da brani svobodno in neodvisno Španijo.
Prezident dr. Beneš
je ob priliki obletnice poslal predsedniku španske republike brzojavko in želel vse najboljše republiki in španskemu narodu.
Nova I
ka vlad;
rancos
Daladier lovi ravnotežje med demokracijo in reakcijo — 576 glasov za, 5 proti
ske in finančne ter vojno cbrambene ukrepe z dekreti.
Daladier je dobil pooblastila, kot jih je zahteval Blum. Razredno sovraštvo je narekovalo francoskemu senatu, da je Blumu odbil pooblastila s 239 proti 43 glasovom, Daladicru pa jih je dal z 288 proti 1 glasu. (Za »Slovenca« je stvar sedaj v redu.)
V vzhodnih Pirenejih z veliko večino
izvoljen socialist
Dne 10. t. m. so bile nadomestne volitve v okrožju Ceret v vzhodnih Pirenejih. Izvoljen je bil socialist No-gueres z 9605 glasovi proti fašističnemu kandidatu, ki je dobil 2800 glasov.
Stavke
Ob pričetku tedna je stavkalo v Parizu 135.000 kovinarjev. Stavkajoči so zasedli tovarne. Strokovne organizacije so odsvetovale nadaljevanje stavkovnega gibanja, ki tudi že pojema.
Daladierova vlada se je predstavila parlamentu in dobila zaupnico. Za njo je glasovalo 576 poslancev, proti 5.
Izid glasovanja pove, da so za njo glasovali tudi socialisti in komunisti, dasi sami v vladi niso zastopani. Za njo pa se je. izrekla tudi desnica.
Izgleda, da so socialisti prišli do prepričanja, da drugačna vlada zaenkrat ni mogoča. Z ozirom na zunanje politični položaj ne kaže ostriti notranjih sporov. Razmere zahtevajo, da uživa Francija v svetu vpliv in ugled, notranje homatije pa bi slabile pozicijo republike nazven in njeno slabost bi porabil fašizem v inozemstvu in doma, da bi podminiral demokracijo.
Desnica je s pomočjo reakcionarnega senata izsilila sedanjo vlado, ve pa, da v narodu nima izgledov. zato se je potuhnila, v upanju na boljše' čase.
V tej situaciji izgleda, kot da so v Franciji
sile demokracije in reakcije uravnotežene.
Vendar je to samo videz, ki lahko vara. Sile demokracije imajo med narodom res večino. V čigavih rokah in pod čigavim vplivom pa je državni upravni aparat in vojska, je težje reči. Nerodno je zlasti, da je radikalna stranka braniteljica demokracije, a prav tako vneta zagovornica razrednih predpravic, in da velik del predstavnikov te stranke v odločilnih trenutkih ceni razredne kapitalistične interese višje od demokracije.
Za socialistično gibanje v Franciji je važivo, da se v takem položaju skrbno izogiba napak, ki so lahko posledica precenjevanja ali pa tudi podcenjevanja lastnih sil.
Blumu ne — Daladieru da Daladierova vlada je dobila pooblastilo, da sme izvesti gospodar-
doma U+ f to- svetu
Vstajenje
Narava je vstala k novemu življenju in se odela v cvet ter zelenje.
Prastari narodi so proslavljali ta dogodek in v znak hvaležnosti darovali bogovom najrazličnejše stvari, ki spominjajo na rodovitnost in plodnost. Velikonočni pirhi so ostali kot spomin na tisto dobo. Kajti jajce pomeni rodovitnost; zajec, ki ga vidimo često na velikonočnih razglednicah pa je bil prastarim narodom vzgled največje plodnosti v živalskem svetu.
Katoliška cerkev je dala temu prvemu pomladanskemu prazniku hov zmisel in pomen s tem, da ga je proglasila za praznik trpljenja, smrti in vstajenja odrešnika človeštva.
S smrtjo in vstajenjem Kristusa je po naukih cerkve prišlo odrešenje človeštvu. Seveda samo odrešenje v posmrtnem življenju.
Odrešenje na zemlji pa ostane še naprej cilj hrepenenja izbičanega in zatiranega človeštva.
Mnogo jih je, ki verujejo, da bo 'prišlo odrešenje po enem človeku, delavski razred pa se zaveda, da je odrešenje v nas samih, v veliki človeški skupnosti, ki si bo izbojevala pravico in svobodo za vse in za vsakogar.
Cena pšenici gre navzdol. Prizad (Priviligirana izvozna družba) kupuje pšenico po Din 159 za 100 kg. Izjavljajo pa, da se bo cena še znižala, ker je naša pšenica za Din 47 dražja od kanadske.
Posledice odprave nerubljivosti delavskih mezd se kažejo v hitrem naraščanju rubežnih predlogov pri sodiščih, v čijih področju se nahajajo večja delavska naselja. Tako na pr. je pri sodišču v Laškem število rubeži že doslej večja, kot je bilo lansko leto julija meseca. Te številke dajo misliti:	Tudi delavstvo bi bilo po-
trebno vsaj takše zaščite, kot jo je deležen kmet.
Visok sneg; < je zaoadel v začetku te£a tedna v južni Srbiji, kjer tako muhastega vremena ob tem času še ne pomnijo zlepa.
Otona Habsburškega tudi krive. Proti pretendentu na avstrijski in madžarski prestol. Otonu Habsburškemu, vrše nemške oblasti veleiz-dajsko preiskavo. Habsburška posestva v Avstriji bodo pa zaplenjena.
Francoska socialistična unija, ki jo je vodil Pavel Boncour, desident socialistične stranke, se je pričela razkrajati, ker so nekateri člani pri senatnih volitvah volili desničarsko, namesto pristašev ljudske fronte. —
Koliko novih naročnikov
boš pridobil „ Delavski Politiki“ do delavskega praznika l.maja? Za dosedanjo naročnino 10'—Din mesečno, boš v kratkem prejemal . Delavsko Politiko “ trikrat tedensko na dom!	_____
Letos še ne bo volitev v narodno skupSiino
Napovedanih volitev v narod.no skupščino po izjavi ministra Kalju-djerčiča letos še ne bo. Ta narodna skupščina bo odobrila še en proračun, šele na to se bo razpravljalo o novih volitvah. I » ...... .■*
Podpore za starost in onemoglost
za tiste, ki so bili po 1. juliju 1925 zavarovani vsaj 250 tednov, ali pa so 70 let stari in bili zavarovani po I-1925 vsaj 500 tednov
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo izplačeval od 1. decembra 1938 iz posebnega sklada, ki se bo nabiral iz enega dela sredstev, katere vplačujejo delavci in delavke za svoje starostno zavarovanje.
Prošnje je vlagati pri tistem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri katerem je bil prosilec zavarovan predno je postal nesposoben za delo.
Prošnje je vlagati do 1. julija 1938.
Za podporo, ki bo znašala od din 60 do din 300 mesečno pridejo v poštev onemogli delavci brez zaslužka ali če zaslužijo manj kot eno tretjino tega, kar zaslužijo zdravi delavci v istem poklicu in kraju. Morajo pa biti brez premoženja, od katerega bi lahko živeli.
Prošnji treba priložiti:	ubožno
spričevalo, z navedbo, da prosilec nima sorodnikov, ki bi pca po zakonu morali vzdrževati, nadalje rojstni list ali domovnico in potrdilo zdravnika o nesposobnosti za delo.
Taki neznačajneži pač ne spadajo v src;alistično razredno gibanje. S tem činom so pristaši unije dokazali svo-io nezrelost za socialistično oolitiko. Izstonil ie tudi predsednik Boncour,
Slavni ruski bdsist Fjedor Šaljapin ie umrl v Parizu. Šaljapin je bil delavec. Uč'l se je čevljarstva in muzi-čarstva. Pozneje je bil nosač v reških pristaniščih. Odkril ga je glasbenik in uvedel v gledališko karijero. Odlikoval se je z jako prijetnim glasom ter je gostoval po mnogih svetovnih mestih. Občutil pa je pogostoma prezir »akademskih« pevcev v svojih službah.
Kitajci še vedno pode Japonk.
V smeri proti Šangaju se vodijo veliki boji med Kitajci in Japonci. Japonci se še vedno umikajo s težkimi izgubami.
Rusija močno utrjuje svoje meje ob Litvi.
1000 Din kazni — radi sestanka ievliarjev v Mariboru
Predstojništvo mestne policije v Mariboru je obsodilo v jeseni p. i. predsednika mariborske podružnice »Splošne delavske strokovne zveze« s. Stanko Kokola radi prekrška §a 23 zakona o društvih, shodih in posvetih na denarno kazen Din 1000 ali 20 dni zapora, ker ni prijavil strokovnega sestanka čevljarskih pomočnikov, ki se je vršil v društveni sobi. Obsojeni s. Kokol se je proti obsodbi pritožil na 'bansko upravo iz razloga, da tega sestanka ni on sklical, niti o sestanku ničesar ni vedel, ampak se je vršil sestanek ibrez vednosti in njegove odobritve. V podrejeni vrstr se je s. Kokol pritožil tudi radi visoke odmere kaizni, ker so čevljarji na tem sestanku govorili samo o strokovnih zadevah in o ničemur nedopustnem. Sklicatelji niso imeli nobenega zlega namena in se je prijava .opustila le vsled površnosti in nepazljivosti. Banska uprava je pritožbi samo toliko ugodila, da je kazen znižala od Din 1000 na 500 Din, ker je bil sestanek strogo strokoven in nepolitičen. — Proti tej odločbi banske uprave je vložil s. Kokol tožbo na upravno sodišče, o koje rešitvi bomo še poročali. Objavljamo obsodbo v svarilo sodrugoim odbornikom organizacij, da vpoštevajo stroge določbe zakona o društvih in da se tudi čuvajo ovaduhov.
Guštanj
Kaznovanje društvenih odbornikov
Pred nedavnim sta ibjla od sreskega načelstva v Dravogradu policijsko kaznovana sodrug Vauče Matevž, predsednik tukajšnje »Vzajemnosti« in sodrug Čapelnik Josip, predsednik tukajšnje podružnice SMRJ, ker je prvi baje nameraval organizirati pobiranje prostovoljnih prisipevkov za nekega brezposelnega nameščenca, drugi pa baje neupravičeno pripustil temu brezposelnemu nameščene,11 .dostop na sestanek SMRJ, čeprav ni bil član organizacije. Dejansko je sodrug Vauče Matevž zgolj nameraval z. internim .pobiranjem med člani plačati neki dolg »Vzajemnosti« nasproti dietičnemu! nameščencu, do izvedbe načrta pa sploh ni prišlo, ker ga je oblast .prepovedala. Sodrug Čapelnik pa je imenoma povabil dotičnega, naj prisostvuje sestanku SMRJ kot gost, če ga zanima, ko se je slučajno poprej z njim raztovarjal. Kljub temu, da bi bil po.dan v prvem primeru komaj poizkus prekrška, tudi če bi šlo za javno nabiranje, in je šlo v drugem primeru zgolj za izvrševanje predsedniških pravic, sta bila oba sodruga kaznovana, in sicer s 75 in 100 din .denarne kazni. Oba ,sta vložila proti izrečeni kazni pritožbo na bansko utpravo. Poročali bomo
svoječasno, kako bo pritožbo obsojenih so-drugov rešila banska uprava kot druga instanca.
Ruše
Kaznovani pevci. Dne 26. februarja t. 1. bi se moralo vršiti pri podružnici »Vzajemnosti« v Rušah predavanje za delavce o zgodovini smrtne kazni. Ko so prišli delavci k predavanju, pa so zvedeli, da je isto prepovedano, ker je bila med tem podružnica »Vzajemnosti« razpuščena. Delavci so se nato podali k neki prireditvi v Sokolski doan in so med potjo na trgu zapeli, par pesmi, nekdo pa je zakričal tudi ».dol Šebenik!«-Orožništvo je nekaj delavcev naznanilo sre-skemu načelstvu, ki je uvedlo preiskavo in nato obsodilo s. Frica Janka na Din 500 denarne kazni in s kaznijo po Din 250 ss. Adolfa Kreuha, Josipa Bulhmajstra, Vili Šeneta, Janka Pistotnika, Ivana Gerželja, Feliksa Or,ojnika in P.udolfa Piščanca in še enega sodruga, ki je med tem .že odlšel v vojaško službo. Skupno so torej bili prizadeti delavci obsojeni radi tega dogodka na Din 250° in so se proti obsodbi pritožili na bansko upravo.
Vesele In srečne vellKonoine praznike želi vsem svojim ceni. odjemalcem manufaktura „češk! magazin", Maribor, Ulica X. oktobra
7g naštU Ucaiev
Redni letni občni zbor
„Cankarjeve družbe44
se bo vršil v sredo, dne 20. aprila 1938 ob 19. uri rv društvenih prostorih v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/A-I s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in nadzorstva ter razrešnica; 2. volitev novega odbora; 3. razprava o proračunu in določitev članarine; 4. knjižni program za leto 1938-39; 5. samostojni predlogi.
»»bovli«
Izplačane nezgodne rente.
Po trimesečnem zadržku je sedaj krajevna Bratovska skladnica izplačala vse nezgodne rente onim prizadetim delavcem, ki so zaposleni in so že prejemali pred 1. januarjem tega leta priznano nezgodno rento. Nezgodna renta zase je izplačala na podlagi razsodbe razsodišča rudarskega zavarovanja v Ljubljani, češ, da so nezgodniki pred 1. januarjem 1938 uprayičeni prejemati nezgodno rento. Vso delavstvo ipa oppzarjamo, da ponesrečenci po 1. januarjem 1938 ne bodo imeli pravico na nezgodno rento, če bodo še pri rudniku zaposleni in opravljali isto delo z isto plačo, kot pred nezgodo. Ponovno pa opozarjamo delavstvo, da pri delu skrajno pazi, da ne bo nezgod ter da zahteva povsod vse varnostne naprave.
Rubeži. Okrožno sodišče v Celju je po-noivno izreklo, da so rudarske plače neruib-liive in s tem vse prizadete opozarjamo, da -se na sodišču takoj pritožijo, kakor hitro prejmejo obvestilo, da se jim hoče iplača Tubi ti.
Hrastnik
Nezvišane mesne cene. V zadnjih dneh le v koloniji med rudarskimi ženami nastalo silno razburjenje radi neosnovanih govoric, katere so povzročile žene same, češ, da se bodo cene mesu zvišale za 2 din pri kg, ker •so rudarji dosegli zvišanje mezde in hočejo mesarji prvi zvišati svoj dobiček! To razburjenje je šlo tako daleč, da so se v četrtek, dne 7. t. im. zbirale cele gruče žen pred »Delavskim domom«, kjer so zahtevale od delavskih zaupnikov, da store potrebne korake, da se cene mesu ne bodo zvišale. Drugi dan je sklical župan s. Malovrh vse mesarje. 'Na razgovoru se je ugotovilo, da cene ostanejo neizpremenjene. Pozneje se je tudi izvedelo, odkod izvira ta želja po zvišanju cen; res je, id!a se pri nas dobavlja pretežno volovsko meso, na driugi strani pa, ako primerjaš cene mesu s cenami v drugih Ttrajih, da pri nas gg. mesarji pridejo na svoj račun.
Črna pri Predali »h
Občni zbor »Vzajemnosti«. Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor »Vzajemnosti«, kateri je bil odi strani članstva lepo obiskan. Občni zbor je otvoril in vodil agilni predsednik s. Ravšer. Poročila blagajnika, tajnika, knjižničarja in nadzorstva so ibila soglasno sprejeta. Tudi novi odbor, kateremu stoji na čelu s. Ravšer, iv katerem je še več dosedanjih odbornikov, je bil soglasno izvoljen. — Nato je poročal s. Petejan
o	pomenu naše kulturne organizacje in o potrebi izobrazbe za delavstvo. Njegova izvajanja so ibila sprejeta z živahnim odobreni em.
Prepovedano predavanje. Dopoldansko predavanje s. Petejana o Franciji se ni vršilo, ker ni bilo od oblasti dovoljeno. — Številni sodrugi, ki so prišli na predavanje, so se mirno razšli.
Lešani bodo igrali. »Vzajemnost« z Les bo uiprizorila dne 18. aprila ob 3. uri pop. v Knezovi dvorani v Črni Golijevo dramo v 6. dejanjih »Bratomor na betavi«. Vse, ki jim je mar naše kulturno dlelo, vabimo. — Nastop naših igralcev pa bo tudi zadovoljil gledalce. Zato naj nihče ne manjka!
Slovenska Bistrica
Kovinarji za izboljšanje svojega položaja
V nedeljo, dne 10. t. im. se je (vršil v Zg. Bistrici zelo dobro obiskan sestanek članov podružnice Saveza metalskih radhika Jugoslavije, ki ga je vodil predsednik s. Blažič Franc.
Na sestanku je referiral o pomenu strokovne organizacije in dolžnostih delavstva do svoje organizacije, s. Eržen. Njegova iz-vajania so izzvala splošno odobrenje.
Za tem je pričela razprava o pripravah za izvedbo akcije za izboljšanje kolektivne pogodbe. Položaj je na kratko obrazložil s. Bera Pavel, govorila pa sta ss. Kranjc Ludo-vik in Germ Ludovik.
Izvoljen je bil širši odbor, v katerem so zastopane vse kategorije delavstva v tovarni Zugmaver & Gruber, ki bo predelal kolektivno pogodbo in ipotem sestavil predloge.
V kratkem se bo vršilo zborovanje, ki bo odločilo glede nastopa delavstva.
Ob koncu sestanka je bil sprejet sklep, da bodo delavci v maju prispevali po 1 Din za Protituberkulozno ligo.
Uspeh sestanka je zlasti v tem, da se je Poživelo delo za organizacijo in razen tega se je priglasilo 7 novih naročnikov na »Delavsko Politiko« ter nabralo Din 42.50 za tiskovni sklad.
Naši kovinarji so delovni tudi na polju izobrazbe in delavskegasiporta in hočejo to delo še stopnjevati. Tako je: organizaciji le treba prave podlage!
Ljubljana
Shod s. Topaloviča jim ne gre v račun.
V	»Slovencu« z dne 28. marca sem čital članek o našem socialističnem shodu. »Slovenec« bi ne bil »Slovenec«, ako ne bi napisal tega članka v svojem znanem »katoliškem žargonu«, ki po svoji surovosti in neotesanosti prekaša marsikakšne izrodke časnikarstva. Nekaj je gospodom razen tega le še treba povedati: Ni vse odvisno od lepe spomladi in marčevega snega, kakor bi »Slovenec« rad. Zato ga je shod s. Topaloviča presenetil in je, hočeš nočeš, moral priznati socialistom, da so ga dobro pripravili. Toda ve naj, da bi nam bil potreben prostor na Kongresnem trgu, ako nam prijazni »Slovenčevi« gospodje izposlujejo potrebno dovoljenje za to, ker se nam zdi, da bi ga mi sami najbrž ne dobili. Kar pa se tiče socialističnih obljub ali obljub s. Topaloviča, pa »Slovenec« ne bo imel kaj na »vago« dati. Ako je njegov poročevalec o tem kaj slišal na shodu, je bilo to najbrž v zamaknjenosti ali pa je prišel šele s kakšnega »Slovenčevega« shoda, da so mu obljube še brenčale po glavi. Kar se tiče socialističnega prijatelja z JNS-režimom in Živkovičem povemo »Slovencu«, da nika-
kor nismo mogli priti v »stih«, ker nas je odrival tisti klerikalni veljak, ki se je mastil pri Živkovičevem koritu, da se mu še danes kolca. Razen tega se nam zdi bratstvo med JRZ in JNS bolj naravno, ker kakor so pokazale volitve v Črni, traja še dandanes. Ne vemo tudi, zakaj s. Sedej za svoja izvajanja zasluži grajo. On je vendar povedal, da imamo moderno*. napredno in zelo lepo socialno zakonodajo. Toda povedati je moral tudi še drugo resnico, namreč, da se ne izvaja in sabotira. Iti kakšne garancije, gospodje, imamo, da ne bo ustreženo delodajalcem, ki zahtevajo ukinitev cele vrste paragrafov socialne zakonodaje. Socialistično delavstvo je opravičeno nezaupljivo, ko gleda, kako čudno se mota zadeva glede izvajanja uredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah. — »Slovencu« so na dan našega shoda pomagali L.iot:čevci s svojim protishodom. Uspeli niso, kakor ne bo uspel »Slovenec«, ki bi rad razbijal naše sklenjene socialistične vrste. Mi pojde-n;o naprej preko vseh obrekovanj, združeni si bomo priborili; kruh in svobodo! — Druž-nost!	D.	J.
Maribor
Majska akademija
se bo vršila v soboto, dne 7. maja t. 1. V veliki Unionski dvorani. Sodelovala bodo vsa delavska kulturna društva. Sodrugi in
sodružice, opozorite že sedaj svoje sodelavce na to lepo delavsko prireditev.
društva vljudno vabimo. — Odbor.
Borba za delavsko zaščitno zakonodajo
Minuli torek se ie vršilo v dvorani Delavske zbornice dotbro obiskano predavanje, ki ga je sklical KMO v okvirju zaupniškega tečaja. — Predavanje je otvoril in vodil s. Vidovič, predaval pa je s. dr. Reisman. — Predavatelj je na lahko razumljiv način o-risal določila § 219 obrtnega zakona, ki se nanaša na mezdo v času bolezni delavca, S 220 o izstavitvah in neplačanih dopustih, § 221 o plačilu za orožne vaje, o zastaranju nadurnih zahtevkov, o odpovedni dobi zlasti z oziirom na stavbinsiko stroko itd. — Baš tega določila bi se radi iznebili delodajalci, o čemer so pred kratkim obširno
razpravljali na plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljani ter zahtevali splošno spremembo obrtnega zakona. Znano je, kako se pri nas socialna zakonodaja izigrava, kljub temu pa industrijci ne mirujejo in bi se enostavno radi otresli vseh obveznosti, ki izvrajo iz socialne zaščite. V zvezi s tem je govornik zlasti pozival delavce, d& okrepijo svoje strokovne organizacije in širijo delavski tisk, da ibo delavstvo lahko uspešno branilo svoje ogrožene pravice. Predavateljeva poučna izvajanja so bi la sprejeta od navzočih z velikim odobravanjem. Prijavilo se je tudi več naročnikov za »Delavsko Politiko«.
Železničarski vpokojenci se vesele 30. aprila. Klub železničarjev JRZ v Mariboru je imel v nedeljo, dne 10. t. m. članski sestanek, katerega se je, poleg drugih gospodov iz Ljubljane, uideležil tudi minister g. dr, Miha Krek. To priliko so porabili nekateri prizadeti železniški uslužbenci ter u-ipokojenci, ki se jim igodi največja krivica, ker se jim ne štejejo ona službena leta za pokojnino, za katero so dejansko preko 20 let vplačevali prispevke v provizijski fond. Tem ljudem se računajo samio takozvana nastavljena leta, ne upoštevajoč službo pred nastavitvijo (v kateri je n. pr. M. K. prebil 32 let, med tem ko je imel nastavljenih samo 8 let). Taisti M. K. je predal gospodu ministru prepis vloge, ki so jo prizadeti vposlali 24. februarja 1938 narodni skupščini in senatu. Gospod minister dr. Krek je izjavil, da bo tozadevno vprašanje kakor tiudi vprašanje kronskih upokojencev in rentnikov rešeno do konca aprila 1938. Prizadeti želez-
ničarji, ki se nahajajo v največji bedi in .pomanjkanju ter se borijo za to pravico že par let, so izjavo g. ministra sprejeli z veliko radostjo; saj prejemajo nekateri za malo manj kot 40 letno službo okrog 400 Din mesečno, namesto Din 1400. Prizadeti so tembolj prepričani, da bo to, kar jim je zagotovil ig. minister, držalo in da bodo vsaj prihodnji prazniki za njih boljše kot so pred-stoječi. ------ —.'ir—... •«.	► | ho
Požar v tovarni lepenke na Sladkem vrhu je izbruhnil minuli četrtek opoldne. — Kljub napornemu trudu delavstva in gasilcev je bilo baje 20 vagonov lepenke upepeljeno. Škoda gre v stotisoče.
I. mariborska delavska pekarna sporoča, da na velikonočne praznike ne bo obratovala, zato vljudno vabi cenjene odjemalce, da si pravočasno preskrbijo kruh in pecivo v njenih prodajalnah.
Cede
Obramba Češkoslovaške republike.
V	sredo, dne 20. aprila t. 1. priredi »Društvo Jugoslovenskih akademikov« v Celju ob 20. uri v dvorani »Delavske zbornice« predavanje dr. Avig. Reismana:
»Zakon o obrambi Češkoslovaške.«
Češkoslovaška republika je izdala leta 1936. zakon o obrambi države in je torej predavanje ravno v teh dneh zanimivo za vsakega prijatelja bratske demokratične države. Pri teh obrambnih načrtih pa se bo vsakdo spominjal tudi naše meje.
Pridite vsi!
Stavbinci se dramijo. Po (podpisu kolektivne pogodbe stavbinskih delavcev so člani SGRJ položili puško v kot misleč, da bodo podjetniki pogodbo na vekomaj spoštovali. Vsied slabe konjunkture v stavbni stroki pa je delovnih moči toliko na razpolago, da ne sme delavec niti spomniti več na izvajanje kolektivne pogodbe. Ker ipa so nekateri podjetniki s svojim izkoriščanjem šli predaleč, se je začelo jasniti tudi stavbinskemu delavstvu, da brez organizacije ne gre ter se slišijo vsak dan želje po skupnosti, t. j. po organizaciji.
Brezposelnost in zasilna dela. Pri zasilnih delih, predvsem pri regulaciji Savinje rabi podjetje še več delavcev, vendar jih kljub velike brezposelnosti ne more dobiti. Na drugi strani pa vidimo delavoljne ljudi, katere se smatra za delomržneže, češ, da je pri zasilnih delih dovolj dela. Večkrat smo že opozorili, da naj se ipri oddaji javnih del določi rtudi primerna mezda za delavstvo, da se istega ne bo moglo izkoriščati po mili volji. V to smer se mora polagati več pažnja, sicer bo mera polna tudi ipri najbolj potrpežljivih. Kot davkoplačevalci! smelo zahtevamo od občinske uprave, da se zgane in napravi konec uničevanju delavne moči. Uoamo, da bo naš dobrohoten opomin za- I legel.
KINO DOM, CELJE
Dne 16., 17. in 18. aprila: predigra »Rapsodija«. ŠKANDAL, v gl. vlogi Žarah Lean-der. Matineja: DIH SMRTI. 19. in 20 aprila: SIBIRSKE NOČI. 21. in 22. aprila: LETO NEVIHT.
Studenci pri Mariboru
Občinski proračun
Občinski odbor je tudi letos z vso skrbnostjo predelal občinski proračun in ga soglasno sprejel. — Izdatkov je predvidenih 514.512 Din, ki so kriti. Doklada znaša 50%, enako kakor lani. Pri proračunski debati se je povdarjalo, da občina hitro raste, da pa rastejo tudi potrebe, katerim je treba zadostiti, ako hočemo, da bo občina socialno, zdravstveno, gospodarsko in kulturno prednjačila. Od avtonomije občin ni več mnogo ostalo. Vedno se nalagajo občinam večja bremena od zgoraj, ki jih ne zmorejo niti davčno močnejše olbčine, kaj še le proletarske! Največja ovira za občinsko gospodarstvo je dejstvo, da banska uprava ne upošteva nalog, ki jih ima delavska občina na polju socialnega skrbstva in ki so zd&teJka večje, kot v kmečkih občinah, da bi ji priznala temu primerno podporo iz bednost-nega sklada. Kljub temu, da so delavci in nameščenci, ki tvorijo večino Občinarjev, plačali že velike vsote v banovinski bed-nostni sklad.
Kljulb vsem obljubam in intervencijam, naša občina še ni prejela niti pare iz banovinskega bednostnega fonda.
Za vzdrževanj meščanske šole v Mariboru je določen prispevek 47.500 Din, kar je pretirano, ker del učencev iz Studenc samo stanuje v naši občini, dočimi so pristojni v bogatejše kmečke občine. Ker je predpis te vsote sporen, se bo občina, ako treba, tudi pravdala. — Odbor je skušal ugoditi mnogokaterim prošnjakom, ki želijo popravilo cest in napeljavo elektrike.
Imamo pa občane, ki neprestano rujejo proti občinski upravi; tudi letos so sklicali protestni shod davkoplačevalci. Na ita velikanski shod davkoplačevalcev je prišlo — 38 od 5500 prebivalcev! Več kot smešno j£, ako potem taka peščica ljudi sklepa proteste. V resnici znašajo vse davčne doklade v naši občini komaj eno četrtino celotnega proračuna, vse ostalo so trošarine na pijače, meso in druga živila ter takse, ki jih plačuje vsak, zlasti pa — žal — siromašni sloji, kateri so povrh še obremenjeni z visokimi najemninami za gg. »haushenrje«. Čudno pa je, da gospodje — ipo izkazu davčne uprave — dolgujejo na davčnih dokladah nad 130.000 Din občini! V tem se najbolje vidi demagogija, ki jo uganjajo na račun revežev in ob-čine-
Značilno za to gospodo je, ds se zgraža celo zaradi giinunalnega zvišanja ' urnin delivcem od 4 din j	na	4.50 din,
I	ki ga je izglasoval odbor. Gospodje pravijo, da kmečke občine plačajo le 2.50 din. In baš s tem si ta družbica daje v teh težkih časih, ko matere ibedinih otrok ne vedo kaj bodo dale jutri v lonec, žalostno spričevalo, To naj bo svarilo vsem občanom, da se zavedajo, kaj imajo od takih ljudi pričakovati! Saj ne poznajo drugega, kakor samega sebe! Toda o tem bo še prilike dovolj, da se bomo temeljito pogovorili!
Tudi davkoplačevalec.
Llmbuf
Pevski koncert priredi delavsko pevsko društvo »Enakost« iz Studenc, dne 18. t. in. v dvorani Sokolskega doma v Limbušu. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Začetek ob 16. uri. Ljubitelje petja in pevska
Kolesu „Merer“
v vseh cenah in izdelavah
OtroSki vozički
na krogijlčnih ležajih v najmodernejši opremi
Franc LeooSa
Maribor, Aleksandrova c- 30
Najnižje cene! Ugodno odplačevanje na obroke
VpraSanje kolektivne
za
Pojasnilo javnosti.	1
Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v več mesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaciji in dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo, katere veljavnost je potekla z 31. marcem 1938.
Pri razpravah so sodelovali stalno zastopniki Združenja pooblaščenih graditeljev, Združenja zidarskih mojstrov, Združenja tesarskih mojstrov in Inženjerske komore, vsi iz Ljubljane, delno tudi zastopniki Združenja zidarskih mojstrov iz Maribora ter sekcije pooblaščenih graditeljev iz Maribora. Za delavstvo pa zastopniki Saveza gradji rad-nika, JSZ, NSiZ in ZZD.
Dosegel se je sporazum glede besedila kolektivne pogodbe, večje ovire pa so nastale pri reševanju vprašanja novih mezd, kjer ni bil dosežen sporazum. Obe stranki 'ta se sporazumeli, da naj se to vprašanje končnoveliavno rešava v smislu čl. 15 uredbeo določanju minimalnih mezd, poravnavanju in razsodništvu v poravnalnem postopku pod predsedstvom kraljevske banske u-prave. Tozadevno sta se obe stranki potom
pogodbe stavbinsko defavstvo
Delavske zbornice obrnili na Inšpekcijo dela, da čimprej skliče poravnalne razprave.
Lillla
Prvi izlet priredimo. Na Velikonočni pondeljek, dne 18. t. m., priredi »Vzajemnost« prvi izlet na priljubljeno izletniško točko Sv. goro. Zbirališče je od 6. do 7. ure pri g. Lapu. Vabimo vise člane kakor tudi simpatizerje, da se izleta v čim večjem; Številu udeleže. Ravno tako vabimo vse sosednje podružnice! Na svidenje!
Zabukovca
Dramska predstava. »Vzajemnost« priredi na velikonočni ponedeljek o|b 16. uri v prostoru ge. Amalije Piki J. Kranjčevo komedijo »Skedenj«. Pridite!
Ruf«
Izleta podružnice I. delavskega kolesarskega osrednjega društva, podružnica na Pobrežju, dne 10. aprila k Sv. Martinu smo se radi neugodnega vremena udeležili le v malem številu. Prihodnjič ipa se bomo odzvali povabilu vsi. Družnost! Delavski kolesarji.
ELITNA KONFEKCIJA
MASTEH
¥edno najnouejše za dame In gospode 1
Maribor
Jubilej	socialnega
Petdesetletnica delavskega bolniškega zavarovanja
Šele po prevratu v letih 1919. in 1920. se je posrečilo združiti
vse v Sloveniji obstoječe bolniške blagajne z bolniško blagajno v Ljubljani.
Po načrtu, ki je bil pripravljen, bi bila okrajna bolniška blagajna za Slovenijo mnogo več lahko storila za zavarovance, kot prej pritlikave blagajne, ki so bile raztresene po vsej pokrajini.
Ljubljanska blagajna je že pred in med vojno pričela urejevati svoj ambulatorij, po vojni je kupila okrevališče »Jadran« na Rabu. S tem je bila dokazana volja, da hoče čimbolj ustreči potrebam zavarovancev, ki so opravičeno terjali vedno več za svoje zdravje.
Maja meseca 1922. je bil v Jugoslaviji uveljavljen zakon o socialnem zavarovanju, po katerem je pripadla tudi okrajna bolniška blagajna v Ljubljani Osrednjemu uradu za zavarovanje delav-
cev v Zagrebu. Starostno zavarovanje, ki bi moralo biti uvedeno po tem zakonu že 1. julija 1925, se je uvedlo šele dne 1. septembra 1937.
Novemu bolniškemu zavarovanju se sicer mora priznati nekatere prednosti pred avstrijskim bolniškim zakonom. Velik napredek je v tem, da je zavod velik, le žal, da še obstojajo zavarovanja, ki niso v sklopu splošnega socialnega zavarovanja, to so predvsem rudarji in železničarji ter štiri druga zavarovalna društva, ki so več ali manj samostojna.
Potreba izpopolnitve podpornih in zdravilnih panog
v socialnem zavarovanju je tesno zvezana z gospodarskim razvojehi. Potrebe današnjega bolnega, ponesrečenega delavca ali nezaposlenega, so večje in krutejše, kakor so bile pred petdesetimi leti. Lahko trdimo, da socialna preskrba ni toliko napredovala, kakor so se poslabšale eksistenčne razmere delavstva v slučaju bolezni ali nezaposlenosti.
Delavski nravni svetovalec
Pregon na predlog zasebnega udeleženca (Zavodnja)
Vprašanje: Očetu je bilo ukradeno 5000 Din in je bila uvedena preiskava zoper do-tičnega, ki je bil osumljen tatvine. Sedaj je bil oče obveščen od sodišča, da je državni tožilec odstopil od pregona zoper biotičnega in da ima oče pravico v roku 8. dni nadaljevati pregon. Ali je zdiruieno nadaljevanje pregona s kakimi stroški?
Odgovor: Kolekovine očetu ne bo treba plačevati, pač pa se ibo moral udeležiti razprave. Vendar pregona ne kaže nadaljevati, če ne more oče predlagati prič, ki bodo
dokazale krivdo osumljenca, in ki doslej še sploh niso bile zaslišane ali ipa so bile le površno zaslišane. Če takih prič ni, uspeha ni pričakovati.
Takse v gradbenih zadevah (Selnica).
Vprašanje: Prijavil sem občini gradnjo nove stavbe, nakar se je vršila občinska komisija in sem dobil račun za stroške komisije.
Odgovor: Po § 103 gradbenega zakona je občina upravičena pobirati posebne u-pravne gradbene takse za poslovanje v gradbenih zadevah; vendar morajo biti te takse predpisane z občinskim pravilnikom, odobrenim od pristojnega bana. Zahtevajte torej pri občini pravilnik in preglejte, če je račun pravilno sestavljen.
Mestna hranilnica v Mariboru
pij C
d a j e . pajvišje dovoljene obresti za hranilne vloge dO 5%. ' j ( Za vse vloge'jamči Mestna občina mariborska z vso-davčno močjo mariborskih davkoplačevalcev in z Vsem svojim premoženjem.
Daje po'sojlia na hipoteke, menice In vrednostne papirje.
' '
Uradne ure vsak delavnik dopoldne-
Orožnova ulica 2.
Čuješ
Velika
hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj ,iJa|nine“ postavimo. Vsa družina bo vesela, ko bo v skledi jed dubtela.
CENJENE DAME!
Trajni kodri s 6 do 8 mesečno garancijo samo Din 60- —
Barvanj« las v vseh niansah samo
Din BO1— v najmodernejšem frizerskem salonu Anton Vasalko, Maribor, viiam kavami Oritnl
Za pomlad
ročne torbice, potovalne kovčke, aktovke, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike 1. t d. priporoča
lVDn Kravos, Maribor, flleKsondrcpn c. 13
B.PANGUS- KRANJ
zlatar in juveilr Sodni cenilec
Vellkazaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni ceniki
Cuetllfm Korslko
Svetč v Ljubljani
Miklošičeva cesta - v palači OUZD
In paviljon na Zaloški cesti - nasproti Leonišča
se vsem delavskim organizacijam najtopleje priporoča. Organizacije imajo znaten popust.
Zato je klic po izpopolnitvi socialnopolitične zakonodaje danes še prav tako utemeljen, kakor pred petdesetimi leti.
Starostno zavarovanje.
Načelno prav je, da je uveljavljeno zavarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt ter podpiranje vdov in sirot. Vendar to zavarovanje ne ustreza današnjim socialnim potrebam. Najprej je predolga starostna doba 70 let, ki opravičuje delavca do te podpore. Onemoglostne in starostne rente, odpravnine vdov in preskrba otrok so tako majhne, da ne* ustrezajo potrebi. Zakon bi se moral novelizirati, znižati starostna doba na 60 let, zvišati pa rente. Delavstvo, kakor težko plačuje prispevke, ker je plačano mnogo pod pariteto plač v mednarodnem svetu, ne bi nasprotovalo višjemu prispevku, če se mu nudi jamstvo, da ne bo uživalo rente šele na onem svetu.
Naša socialna zakonodaja je po besedilu moderna. Na višku v praktičnem pomenu pa je le deloma. Zato mislimo, da bodi ta
jubilej bolniškega zavarovanja
povod boju za dobro socialno zakonodajo.
Socialno skrbstvo se je torej v teku let razvijalo, vendar ne tako, kakor to zahteva gospodarski razvoj. Kapitalistično gospodarstvo je napravilo znatno večji skok, ki bolj in bolj o-groža delavstvo.
(Konec)
Vsak naročnik gotovo želi. da bi »Delavska Politika« začela l.mpreje izhajati'* trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je 1 treba naročnino poravnati sproti vsak me-| s ec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?•
Kranj
Delovne razmere v »lnteksu«, Delavstvo v »lnteksu« občuti vedno večje izkoriščanje. Zaslužek je pri vsakem ponovnem izplačilu vedno manjši. Svojevrsten mezdni' in priganjaški sistem vlada zlasti za tkalce. Za strežbo štirih strojev znaša 'temeljna mezda za določeno število narejenih viodkov (šusov) Din 20 na dan, preko tega števila' narejenih vodkov pa prejema vsak tkalec premijo. Toda premija je težko dosegljiva, poleg tega pa je sistem za odmero premije tako kompliciran, da se delavstvo ne spozna. V ilustracijo tega nevzdržnega stanja delavcev naj še podčrtamo, da tkalci zaslužijo štirinajstdnevno od 2.50 do 300 dinarjev; niso pa redki slučaji, ko niti tega zneska ne 'dosežejo. Kaj misli podjetje s, tem, da v času vedno večje draginje življenjskih potrebščin, znižuje delavstvu zaslužek, nam ni razumljivo. Morda ima res namen, delavstvo pripraviti do spoznanja, da se bo zavedlo, kje mu je mesto in kaj’ ja njegova naloga.
Jesenice
Redni letni občni zbor krajevne proti-tuberkulozni lige se bo vršil dne 19. aprila 1938, s pričetkom ob .19. uri v osnovni šolr. na Jesenicah. Dnevni red običajni. Odbor-
Zvočni kino Radio predvaja v soboto, nedeljo, pondeljek in torek (od 16. do 19.. t. m.) ob 8. uri zvečer, na velikonočno nedeljo in pondeljek tudi ob 3. uri pop., krasen velefilm »Sestra Marija« (Njegov model) s Camilo Horn in Al. Švedom v gl, vlogi. Med: dodatki tudi glazb. film »Vesela menažerija«, in Paramoutov zvočni tednik. —■ Sledi: »Escapade«.
Športna rubrika
SK Amater—SK Terazia. Za v nedeljo, dne 17. t. m. je povabil SK Amater v goste prvorazredni športni klub »Terazia« iz Zagreba. Moštvo se je plasiralo v prvenstvenem tekmovanju la razreda na 4. mesto, kar priča, da je v dobri formi. Ker je ta tekma vezana z velikimi izdatki, se obračamo na športno publiko, da poseti to prireditev v čim večjem številu. Tekma se -prične ob 4. uri pop. s predtekmo.
registr. pomožpa blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 47.
Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34 . V
*	.	•	■. ■ ,	.	•	_j|fr	.	;.m
naznanja smrtne slučaje svojih članov, v mesecu'
marcu 1938
Želj Anton, delovodja gradb. urada, Maribor; dr. Dereani Emanuel, zdravnik, Celje;. Zagmojster Ivan, mlinar in pos., Brezovica p. Bizeljsko; Gregorčič Jera, zasebnica, Ruše; Zmazek Josip, užitkar, Godemerci p. Mala Nedelja; Pišek Katarina, zasebnica, Kustošija; Rebernak Franc, vet. major, v pok., Ljubljana;. Arko Ivan, tajnik posojilnice v ipok., Ribnica na Dol.; Jakopič Ivan, rudar v pok., Trbovlje; ^Goršek Franc, posestnik, Gor. Ponikva; Črne Ivan, užitkar, Orle p. Ljubljana; Vidic Ana, posestnica, Krčevina p. Ptuj; Kramberger Antonija, užitkarica, Sv. Lenart; Domadenik Matilda, viničarka, Rače; Švare Ivan, Košaki pri Mariboru; Pevec Uršula, prevžitkarica, Pijov.ce p. Šmarje pri Jelšah; Žaberl Uršula, prevžitkarica, Studenci; Bizjak Josip, loto arhivar v pok., Poljčane; Baloh Marija, posestnica, Črnova p. Sv. Janž na Vinski gori; Povoden Josipina, žena lesnega trgovca, Pobrežje; Wer-douschegg Marija, zasebnica, Celje; Lobnik Katarina, prevžitkarica, Razvanje p. Hoče; Novak Liza, prevžitkarica, Zasadi p. Juršinci; Kac Andrej, prevžitkar, Slov. Bistrica; Kovačec Valentin, užitkar, Oslušovci; Seiler Vincenc, zlatar, Maribor; Dikavčič Franc, posestnik, Braunšvajg; Zidarič Marija, posestnica, Središče; Verstovšek Neža, zasebnica, Maribor; Mrak Marjeta, užitkarica, Begunje pri Cirk-nici; Hiittig Terezija, zasebnica, Celje; Grajžl Ana, užitkarica, Cerovec p. Sv. Jurij ob juž. žel.; Požar Helena, zasebnica, Maribor; Strgulec Ivan, trgovec, Ljubljana; Reberšak Franc, zasebnik, Verače p. Buče; Friedl Terezija, posestnica, Rogoza p. Hoče; Gilg Katarina, zasebnica, Maribor; Nedeljko Kajica, hišnica, Maribor; Lačen Marija, žena drž. žel. Maribor-Tezno; Singer Antonija, zasebnica, Celje; Žgajner Janez, prevžitkar, Muta; Kunst Marija, užitkarica, Trebče p. Sv. Peter pod Sv. Gor.; Tomažič Marija, dninarica, Josip dol p. Ribnica na Poh.; Tepuš Justina, zasebnica, Drstela p. Sv. Urban pri Ptuju; Reberšak Jožef, užitkar,_ Sv. Lenart_ pri Brežicah; Trstenjak Marija, posestnica, Frankovci p. Ormož; Kleindienst Viljem, mesar, Sv. Marjeta niže Ptuja; Ješovnik Barbara, posestnica, Dev. Marija Brez;e p. Hoče; Ozim Terezija, posestnica, Ruše; Merzel Julijana, posestnica, Knezdol p. Trbovlje; Tič Boštjan, užitkar, Stranice p. Velenje; Marčič Andrej, žel. prem. nad-ziratelj v pok., Sl. Bistrica; Jager Matilda, zasebnica, Loke p. Trbovlje; ”‘,aier" huber Franc, zas., Rogatec; Lavtižar Franja, vdova po iministr. tajniku, Ljbbljana; Dobovičnik Neža, užitkarica, Pristava.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem
znesku Din 437.900a—
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača
polna podpora ■ brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo.	BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO.
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Tržen v Mariboru.