Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 12 2ADRUGAR Glasilo »Nabavlfalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji41 v Ljubljani VB Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številko stane Din VSO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana € _____ _______________,___________________________________________w_________________ Zadružni pokret in uspeh Maloikatero polje je za vzgojo in izobrazbo delavskih teženj tako primerno, kakor zadružni pokret. Eno je gotovo, da zadružni pokret s svojimi različnimi konzumnimi, produktivnimi in kreditnimi zadrugami v znatni meri prispeva, da se dvigajo delovni pogoji in življenjski interesi mezdnega delavstva. Posebno kar se tiče upliva konzumnih zadrug v zvezi s produktivnimi zadrugami na cene na svetovnem tržišču, se bo našel malokdoi, ki bi hotel ta upliv zmanjševati ali celo zanikati. In ravno radi praktično dokazanih uspehov se je ta zadružni pokret tako hitro in mogočno razmahnil, da danes obsega in objema zadružna ideja skoro celi svet. Ta praktični pomen in učinek daje impulzivno moč vsem, ki še živijo od dela svojih rok, da vidijo rešitev svojih soci-jalno-gospodarskih in kulturnih ciljev le v zadružnem pokretu. Značilno za presojo praktičnega učinka naj navedemo en sam primer, ki v dovolj jasni luči dokazuje gorenje trditve. V letu 1914 v času, ko so topovski streli pretresali ozračje po vseh deželah, je zašlo gospodarstvpi Evrope v najtežjo krizo, ki je bila videti skoro nepremostljiva, imamo zaznamovati ravno v času največje krize velikanski zadružni razmah. Od tedaj pa do danes nismoi opazili v zadružnem pokretu prav nikakega nazadovanja, marveč stalen napredek. V nekaterih deželah Evrope se je zadružni pokret potrojil, da celo početveril. Tudi po vojni se je zdelo, da bo zadružni pokret zašel v neizbežno krizo, pa je bil učinek ravno nasproten. Zadružni pokret ni samo ostal na doseženi višini, marveč je zavzel še večji razmah navzlic dejstvu, da je demoraliza-cija in materijalističen egoizem slavil svoje največje orgije. Kar je v svojem jedru zdravo, to ne propade nikdar. Moč zadružne misli je pritisnila ob zid vse takozvane osrečevalce ljudstva, ki so hoteli iz ljudske bede izkoriščevalcem in pijavkam zasužnjenega proletarijata kovati svoj posebni kapital. Kdor danes nastopa proti zadružništvu, je temu kriva velikanska nevednost žili pa prirojena zloba. Enoi in drugo sicer lahko ovira uspešen in hiter razmah, vendar ga zaustaviti ne more več. V zadnjih 10 letili se je število konzumnih in drugih zadrug tako pomnožilo, da o dosegi končnega cilja, ki ga goji in propagira zadružništvo, nihče več ne dvomi. V Nemčiji, Švedski, Franciji in na Finskem se je zadružništvo tako razmahnilo, česar nihče ni pričakoval. V Švici je danes 15% vsega prebivalstva organiziranji v konzumnih zadrugah, da ne omenjamo pri tej priliki velike matjuške Rusije in zibelke svetovnega zadružništva, velike Britanije. Kljub temu, da so zadružniki v pretežni večini družinski očetje, smemo brez skrbi verjeti, da v teh deželah več kot tretjina prebivalstva daje zadrugam na razpolago del svioje kupne moči. Sedmino porabe čaja in sladkorja, ki se ga porabi na Angleškem, prodajajo zadružne nakupovalnice na debelo. Na Švedskem razdele njihove zadruge skoro 30% porabljenega suhega kruha. Še večji pomen zadružnega pokreta pa nam postane še bolj jasen, če pomislimo, da znaša promet angleških konzumnih zadrug skoro štiri in pol milijarde nemških mark. Angleška velenakupovalna zadruga sama je največje trgovsko zadružno podjetje, najvažnejši fabrikant in največji veleposestnik na Angleškem. Razpolaga s 100 obrati v 40 različnih panogah obrtne produkcije; njena produkcija, ki se je po vojni podvojila, je vredna čez 600 milijonov nemških mark. Konzumno-zadružni pokret je postal v vseh evropskih državah važen delodajalec, ki zaposluje znatno število mezdnih delavcev. Splošno se priznava, da so se konzumne zadruge trudile ustvarjati in vzdrževati za svoje osobje vzorne delovne pogoje. V mejah, ki jih določa konkurenca in splošna blaginja, so konzumne zadruge orale ledino za napredek delavske zakonodaje z ozirom na delbivni čas, mezd, zavarovanja, dopustov itd. Odkar se je omajalo svetovno kapitalistično gospodarstvo zlasti evropsko, je zadružni pokret igral odlično vlogo, katerega pomena niti ni mogoče preceniti. Zadružna mreža, ki se razteza preko vseh narodov, in ki druži vse družabne sloje, je bila v času po vojni najtočnejša opora za obnovo zrahljanega gospodarskega življenja, brez katere bi bile marsikatere gospodarske reforme nemogoče. Iz goraj povedanega sledi, da se stop-njema in sigurno približujemo novemu gospodarskemu redu in da bo po strmoglavljenju današnjega kapitalističnega reda zavladal zadružni gospodarski red,. Edino zadružna moč in praktični uspehi zadnjih deset let nam jamčijo, da se nismo zmotili. Kreditiranje Naša zadruga je dajala od vsega po-četka članom blago na kredit. Ustanovljena po Uredbi o »Nabavljalnih zadrugah in v smislu določil te uredbe sploh ne bi smela dajati na kredit. V kolikor je dajal na kredit je napram »Savezu« odgovarjal upravni odbor, napram občnemu zboru pa občni zbor sam, ki je to dovolil. Do aprila 1927. je šlo vse dobro, ko je smela zadruga odtegovati kreditirane zneske pri izplačilu. Po onem času pa, ko je morala zadruga izbirati, ali pusti odtega-vati kreditirane zneske potom spiska obu-stave, kot je to določila direkcija, ali si drugače pomaga, je zadruga izbrala pot, da so člani sami direktno vplačevali, kar so vzeli na kredit. Priznati moramo, da so člani dosti redno plačevali, treba je bilo sicer pažnje in opominov, toda samo pri ca 5% članov. Občni zbor je šel aprila 1927 tako daleč, da je sklenil, da se daje članom, ki so penzijonirani, a še ne prejemajo pen-zije, živila na kredit do nadaljnega, dokler ne dobijo pokojnine. Navedeni položaj je par članov izkoristilo in ga skušajo še izkoriščati. Zaznamovati pa imamo tudi slučaje, da so intervenirali člani sami, ali pa nasprotno njih žene, zakaj da se daje toliko na kredit, ker da se s tem člane samo zapeljuje v nepotrebne dolgove. Da se to vprašanje uredi, smo započeli akcijo, da se sme take dolgove odtegovati pri plači ter smo to izvedli pred par meseci. Sedaj imamo več pregleda, delo odtegovanja je znatno olajšano, članom pa povečini tudi bolj- ugodno, da se ni treba nastavljati pri blagajni ali pri pošti. Ker so se v času od 1. aprila 1927. pa do septembra 1928. radi navedenega sistema prostovoljnega plačevanja, posebno ipa še pri velikanskem navalu po likvidaciji Gospodarske poslovalnice nekateri člani prekomerno zadolžili, dosti njih za to, ker niso niti vedeli, da morajo sami plačevati in da se jim ne odteguje kot pri Gospodarski poslovalnici, je upravni odbor sklenil, da se dovoli v takih izrednih slučajih odplačevanje dolga v obrokih. Obenem pa je dal ponovno točna navodila blgajnam, kako in koliko se sme dajati na kredit. To moramo povedati, da se ne bi kdo jezil nad blagajničarko. Medtem je pričel tudi »Savez Nabavljalnih zadrug« z novo uredbo, glasom katere je kreditiranje dovoljeno, seveda samo do gotove meje in pod pogojem, da ne nastanejo neizterljive postavke, ali pa, da je podano popolno jamstvo za plačilo teh zneskov. Zadruga postopa v tem oziru pravilno in kolikor mogoče kulantno. Rednim plačnikom, in teh je ogromna večina naših članov, se bo dajalo na kredit, kolikor je to možno in dopustno. Pri stalno nerednih plačnikih, in pri članih, pri katerih še nismo imeli prilike uveriti se, ali so redni ali niso redni plačniki, bo zadruga postopala previdno, v smislu omenjenih zahtev »Saveza« in občnega zbora. Ker nami je članstvo poverilo na občnem zboru upravljanje njih premoženja, bo gotovo na bodočem občnem zboru tudi odobrilo sedanje korake upravnega odbora, ker se pojavljajo namreč zahteve, ki bi precej prevrgle sigurnost sedanjega poslovanja. Prejeli pa smo na drugi strani od članov s proge dosti pametnih nasvetov ravno glede vprašanja kreditiranja, koliko, komu itd., ter prosimo, da se stavijo na-daljni predlogi ali pritožbe radi poslovanja kreditiranja v zadnjih mesecih, tako glede višine kredita, ki ga določi zadruga ali katerega nasvetuje splačujoč blagajnik ali službeno mesto. Žalostno je sicer, da se moramo ba-viti s takimi vprašanji, ker načelo zadružništva je, ne kreditirati. Ni pa zadruga kriva, da so zašli železničarji pri sedanjih sramotnih plačah v dolgove in da ne morejo shajati kljub vsemu štedenju in računanju. Zato se mora sklep upravnega odbora le pozdraviti, ako nastopa v vseh slučajih z največjo obzirnostjo in kulanco, da pa istočasno varuje koristi premoženja celokupnosti. Zadružni tisk Smotreno propagando za katerokoli stvar, je mogoče vršiti uspešhpi le potom tiska. Mi železničarji smo sicer imeli na razpolago svoje strokovno časopisje, ki pa je z ozirom na važna strokovna in službena eksistenčna vprašanja obravnavalo le strogo strokovne stvari. Pogrešali smo sicer v njem gospodar-sko-zadružnih člankov, vendar tega nedo-statka nismo šteli v greh, dobro vedoč, da skromni prostor in še skromnejše razmere tega ne dopuščajia Vsled pomanjkanja zadružnega tiska tudi ni nikdar prišlo do jačjih gibanj, ki bi železničarstvo zainteresiralo za zadružno udejstvovanje. Radi teh vidikov je bilo tudi mogoče, da se je velika večina železničarjev izrekala proti ustanovitvi železničarske konzumne zadruge takrat, ko bi se dalo ob treznem presojanju dejanskega položaja marsikaj rešiti železničarstvu v korist. Milijone se lahko računa škodo, ki jo je železničarski stan utrpel le vsled nevednosti in nezanimanja za gospodarstvo. Bilo že kakor bilo. Škoda ni več popravljiva, ker so zamujeni trenutki, ki se nikdar več ne povrnejo. Akd bi imeli v onem času na razpolago dovolj močno zadružno glasilo, bi gotovo odpadlo vprašanje železničarskega samogospodarstva povsem drugače in ugodneje kakor je. Naš list »Zadrugar«, ki je namenjen le v zadrugo vpisanim članom, je sicer vršil hvalevredno nalogo, a žalibog je bil delokrog čitateljev omejen, kar pač ni moglo uplivati na železničarje v toliki meri, da bi bila odločitev vseh taka, kakor je zahteval dejanski položaj. Zakaj se spominjamo teh dogodkov? Tz dveh vidikov, in sicer: Prvič, da dokažemo potrebo zadružnega tiska in drugič, da pokažemo na tozadevno obstoječe hibe. Naš železničarski zadružni razmah se je pričel z uspehom širiti tisti trenutek, ko je naš občni zbor sklenil izdajati svoje lastno zadružno glasilo »Zadrugar«, kot zadružno vzgojni, propagandni in informacijski list. To svojo nalogo je pod najtežjimi razmerami doslej vršil najvestneje, kar dokazuje dejstvo!, da je bil naš list tisti čini-telj, ki je zanesel v najskromnejše kotičke naše Slovenije blagovest, da je zadružna ideja edina rešiteljica gospodarskega propada v objemu izkoriščevalcev se nahajajočega železničarskega proletarijata, le ako si ustvari lastno gospodarsko institucijo, v kateri ni nihče hlapec, ampak solastnik. Pod najtežjimi razmerami, ko se je okoli nas zarotilo skoro vse, da nas onemogočijo v naših ciljih in hotenju in da nam zaustavijo pot do cilja, ima naš list nedvomno prvo in edinoi zaslugo, da je znal z dobrohotno besedo preprečiti uspeh nam nenaklonjenih činiteljev. Umirile so se razpaljene strasti, padel je dvom in nezaupanje v pravično stvar in danes smo postali faktor, ki bo igral v bodočnosti še jako važno vlogo s podporo še predvčerajšnjih sovražnikov zadružnega gospodarstva. Tudi ta uspeh je ob vztrajni žilavosti dosegel naš list. Naše zadružno delo pa ni ograničeno samo na Slovenijo, marveč je naša dolžnost, da zanesemo zadružno idejo v sleherno kočo v celokupni naši državi. Tega pa s svojim samoslovenskim glasilom ne zmoremo, kakor tudi drugi zadružni listi, pisani v cirilici, ne morejo do nas preko Sotle. Ta činjenica mnogo, mnogo škoduje pravilnemu in uspešnemu zadružnemu razmahu v državi, ker se vsako glasilo giblje le na njemu prilagodenem jezikovnem teritoriju. Jasno je, da se zadružništvo sicer razvija v posameznih okrajih; mnogo večji uspeh pa bi bil, ako bi se vršila sporazumna gospodarska propaganda po enotnem načrtu z enotno umerjenostjo in taktiko, z enotno urejevanim zadružnim glasilom za železničarje. Predočiti si je danes treba samo število vseh železničarjev, kako odločilna in uplivna bi bila njihova gospodarska kupna moč, ako bi bili vsi železničarji organizirani v enotni zadrugi, v tisti zadrugi, ki smo si jo izvolili Slovenci. Sicer je zadružni pokret železničarjev izven Slovenije zelo močan; tako v Sarajevu kot v Beogradu in Zagrebu že obsto- jajo tozadevne zadruge, vendar se vsaka od njih po pravilih skoro bistveno razlikuje. Tudi svoja lastna glasila imajo, tako na primer izhaja »Željeznički zadrugar« v Beogradu, tiskan v cirilici in »Zadružni Glasnik« v Sarajevu, tiskan v latinici. Koliko bi se dosegla, ako bi vsi ti trije listi delali in propagirali eno enotno gospodarsko železničarsko zadružno! ustanovo? Načeli smo to vprašanje z eno samo željo, da bi skoro prišel čas, ko se bo ta zaželjena potrebna enotnost pokazala tudi v praksi. Dotlej pa vsi, ki imate srce in razum na pravem mestu, na delo! Volja je močnejša od zaprek! Posmrtnine Članom je znano, da ako jim umre žena, da dobe za njo od zadruge posmrtnino v iznosu Din 1000 (po dvoletnemi članstvu). Ako pa umre član sam, dobi žena za njim istotako 1000.— Din (po enoletnem članstvu). Ta način se je uvedel največ radi tega, da ne pride zadruga v položaj, od preostalih izterjavati zneske, katere po bolezni pokojnika dolgujejo. Člani pa po večini ne računajo s tem, da je treba ta denar tudi od nekod vzeti in da je že treba pri prodaji blaga računati s tem izadtkom. Imeli smo slučaj, ko je nekdo na občnem zboru javno govoril, da kupuje pri trgovcu za to, ker mu je bolj pri roki, ali ker je ponekod cenejši, da pa je pri zadrugi samo zato, da dobi posmrtnino. Bilo je dosti predlogov in jih še bo, naj se zviša sedanja posmrtnina. Vse se da napraviti. Tudi 10.000 ali celo 100.000 Din se lahko izplačuje za vsak smrtni slučaj, ako se najde kritje za te izdatke. Ne sme se delati skokov od leta do leta, marveč se mora izdelati načrt in proračun za daljšo dobo, vsaj za dobo ene generacije. Načeli smo že parkrat v našem »Za-drugarju« vprašanje naših podpornih društev, Maribor in Ljubljana, ali so reelna in solidna, ali bodo tudi čez 15 let sigurna in plačila zmožna? Dosledni in previdni moramo biti tudi pri podobni akciji v zadrugi sami. Potrebno je tu, opozoriti na zahteve članstva, ki vodi veliko kritiko, ker se v zadrugi dela z dobičkom, ker se nabira rezervni in obratni kapital. Zahteva se, naj se dela brez dobička, in da se eventuelni dobiček v obliki nizkih cen sproti razdeli. To pa največ radi bojazni, da ne bi pozneje kdo drug užival te prihranke. V podpornem društvu pa je narobe. Zahteva se tudi naj se plačujejo čim višje posmrtnine tako, da bi tudi delali brez rezerve za bodočnost. Predpostavljamo, da bi rad vsakdo še živel vsaj 20 let, če ne več. V tem slučaju pa ne reklamira on denarja za sebe, temveč za one, ki jih doleti sedaj usoda, da gredo na oni svet. Kaj bo za njega ostalo, če se plačuje še naprej take posmrtnine pri enakih prispevkih, to si lahko vsak zračuna sam. Enaka je pa zahteva samo v tem, da množica ne trpi denarja, pa naj se gre za rezervni sklad zadruge ali za rezervni sklad podpornega društva. Naša dolžnost mora biti, da računamo za par let naprej, in da na to opozarjamo tudi članstvo, ki nima dovoljnega vpogleda, pa tudi nima časa baviti se podrobneje s temi vprašanji. Ne sme se plačkati sedanjega premoženja na račun bodočnosti. Povprečno mora nositi članstvo izdatke za izplačane posmrtnine. Po kalkulaciji, ki smo jo že večkrat iznesli v »Zadrugarju« glede Podp. društva, bi moral plačevati vsak član za sedaj veljavno posmrtnino od 1000.— Din za ženo in za člana 5.14 na mesec. Pri povprečnem nakupovanju in prometu znaša to % % od prometa, ako člani ne plačujejo omenjenega zneska, temveč votira zadruga za članstvo vsako leto odgovarjajočo svoto % % od prometa. Ne smemo pozabiti, da je sedaj pristopilo na 10 tisoče članov, ki še niso ničesar doprinesli k rezervnemu skladu in po-smrtninskemu fondu zadruge. Treba bo, v prihodnjih letih te fonde primerno izpolniti ih povečati. Ako bi pa imel kateri član drug predlog, da se zviša podpora ali slično, prosimo, naj ga stavi in obenem računsko utemelji. Za to debato je naš list radevolje na razpolago. Prosimo pa za stvarnost in reelnost. Gradba lastnih domov Splošno je znano, da prispevajo k omiljenju stanovanjske bede največ srednji sloji, to so oni, ki morajo operirati z dragimi posojili, med tem ko petični ljudje nalagajo svoj odvišen denar v banke in razna industrijska in dobičkanosna podjetja za skrajno visoke obresti. Iz gorenjega dejstva posnemamo, da stanovanjske bede še ne bo tako kmalu konec, ker jo nepremožni sloji ne bodo kos zajeziti, ako se ne bo v ta namen nudila možnost cenenih kreditov, na drugi strani pa taktika naših petičnih ljudi ustvarja baš nasprotni učinek, da se krediti draže in da se radi visoke obrestne mere nahaja naša industrija v stagnaciji, ki pospešuje veliko brezposelnost in še večjo ljudsko bedo. Vsa peza krivičnih razmer pada le na malega človeka, in vendar si ta mali človek poleg vseh bremen upa največ še žrtvovati, nanašajoč se le na svojo pošteno voljo. Le-tem nekoliko nasvetov. Vsakdo, kdor si hoče in želi postaviti svoj lasten dom, brez ozira, da li ga k tej misli silijo neizprosne določbe sedanjega stanovanjskega zakona, bodisi, da se hoče ubraniti brezstanovalstva, ali pa da se hoče ubraniti prevelikih dajatev za skromno stanovanje, naj se predvsem ne ustraši izdatkov in potov. Ker je navezan na posojilioi, naj se v zgradbo spusti le tedaj, ako mu s svinčnikom zračunan minimalni donos nameravane hiše pokaže možnost točnega in rednega odplačevanja najetega posojila. Kdor si hoče zgraditi hišo samo za svojo lastno uporabo, ta naj stokrat premisli, predno gre na delo, ker mora biti v naprej siguren, da ne bo zmožen s svojo skromno plačo zadostiti svojim obvezam, posebno ako bo nova zgradba nad 50% obremenjena s posojilom. Pri najemu posojila naj gleda, da ga dobi vsaj s 6—6 in pol procentnim obresto-vanjem. Vsaka višja obrestna mera ga tira v nesrečo. Akoi je še posojilo vzeto na amortizacijo, potem naj gre do največ 4% amortiziranje kapitala, tako, da bi celokupne obveznosti ne znašale z obrestmi in amortizacijo vred največ 10%. Vsaka višja obveznost je v naprej obsojena v pogin in neuspeh. Zato mora vsakdo, ki si želi zidati hišo, računati z gotovim donosom, ki naj tvori temeljno garancijo za možnost kritja gotovih obvez. Zato mora skrbeti, da pridobi v hišo sostanovalca, ki mu bo vsaj -deloma brez posebnega izkoriščanja ali odiranja sopo-magal dvigniti donos nove stavbe. Kdor pa le želi zidati samo za svojo lastno uporabo, potem mora ta imeti brez posojila vsaj 60% celokupnega lastnega kapitala. Pomisliti mora dalje na možnost bolezni, nesreč in drugih neugodnih pojavov, ker zlo usodo človeštva vedno in stalno zasleduje. Pri iskanju kreditov se je obračati le na solidne in poštene denarne zavode, ki se ne pečajo z nikakšnimi bančnimi špekulacijami. Sigurnost vsakega denarnega zavoda se spozna le po višini ponujane obrestne mere za vloge. Ministrstvo za socijalno politiko v Beioigradu je dajalo kredit za zgradbo stanovanj po ugodni obrestni meri 5%, toda le 75% proračunane vsote, do največ 100.000 Din. V to določena vsota 5 milijonov dinarjev je že izčrpana. Vendar se še dajejo posojila iz tega fonda, toda le v oni meri, v kolikor se je nabralo denarja od vračajočih se posojil. To je tako malo, da ni za računati, da bi kak nov prosilec prišel še na svoj račun. Edina akcija, ki zna imeti uspeh, je ta, da bo naš »Savez nabavljalnih zadrug« v Beogradu dajal potrebne stavbene kredite našim stavbenim zadrugam, posebno našemu »Bajtarju«. Pioisojilo se bo dobilo po ca 5%. Seveda je vsa akcija še v razvojnem štadiju ter je težko reči, kdaj se bodo pričeli nakazovati potrebni krediti. Vsekakor dolgo ne boirloi čakali. Dotlej ostanejo vsem, ki si hočejo graditi svoj dom, na razpolago le še naši domači denarni zavodi, ki sicer vživajo sloves, pa je treba le biti stokrat previden, predno se kdo odloči za zidavo. Nekoliko pojasnila Med železničarji vlada veliko razburjenje, ker se jim je pričelo odtegovati po 10 in 5 Din mesečno za Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu. Alarmantne vesti krožijo med železničarji, češ, da se 1i odtegljaji vršijo za to, ker da je Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu pred konkurzoim, ker da so se vršile razne manipulacije in da se ga hoče s temi odtegljaji rešiti. V pomirjenje duhov smo v stanu izjaviti, da so vse take vesti gole izmišljotine in plod fantazij nekaterih nezadovoljnežev. Nezadovoljstvo je pač upravičeno v toliko, ker se gorenji zneski odtegujejo nasilno, mesto da bi bilo to odvisno od proste volje posameznika. Ker se pa sprememba Uredbe za to odtegovanje določa z zakonom, se ne more ničesar ukreniti. Dasiravno tudi mi ne soglašamo popolnoma s prisiljenimi odtegljaji, vendar čutimo, za svojo dolžnost pojasniti, kaj se z odtegljaji nabranega denarja namerava, kak ima namen in komu pride v korist. Skoro na vseh kongresih »Saveza« tako v Skoplju, Splitu, Beogradu in Vel. Beč-kereku, se je ventiliralo vprašanje kreditiranja članom, ker so se vsi delegati izrekli za to, da »Savez« prinese tozadevne predloge v odobrenje. Doslej smo poznali samo »Nabavljalne zadruge«, ki so se pečale z nabavo in razdelitvijo življenjskih potrebščin. Z novo spremembo uredbe se pa ustanove še »Kreditne« in Stavbene zadruge in za cživotvorjenje teh dveh zadrug, je namenjen denar, ki se danes odteguje, ki bo končno zopet prišel le v korist železničarjev. Velikanska stavbena beda, ki vlada v naši državi in veliko pomanjkanje cenenega kredita, ki prihaja pri tem v poštev, bo vsaj deloma rešeno z novo snujočimi se zadrugami, ki bodo razpolagale s cenenimi krediti, za katere se bo nabral kapital iz goraj amienjenih odtegljajev. Pri nas bo prišel v poštev naš železničarski Hranilni in posojilni zavod, ki bo z od Saveza nakazanimi krediti v smislu Uredbe, lahko dajal svojim članom po visokosti razpoložljive imovine cenene kredite ali posojila, ki jih železničarji rabijo, ali za jesenske nakupe živeža in drv ali za zidavo ali prezidavo poslopji i. t d. Tudi naš »Bajtar« bo prišel na svoj račun čim postane član »Saveza«, ki mu bo dal gotovo količino imovine za oživljenje gradbene akcije. Torej na kratko. Odtegljaji se vrše v svrho sanacije mizernih razmer, kakor smo goraj navedli in ne za sanacijo kake polomije v »Savezu« ali pri eni njegovih članic. Pri vsem ni prav samo to, da mora biti zopet mali človek tisti, ki mora žrtvovati za sanacijo od velikih ljudi ustvarjenih neugodnih razmer. O tem pa kaj več (prihodnjič. Eno pa je gotovo pri celi stvari: od- tegljajev ni povzročila nepoštenost. Vendar se gibljejo Pred več kot dvemi leti se je pritožil član naše zadruge g. Č. na upravo humanitarnih fondov radi predrage tarife za dela železniškega zobotehnika. Navajal je kot dokaz pretiranosti te tarife: 1. Zobozdravnik porabi za zlato krono ali zlat zob (mostiček) največ 2 grama zlata, cena po kurzu 89 Din, je 78 Din mate-rijal. Kaj naj stane delo par ur celih 350 Din? Koliko naj računa potem zlatar za izdelano verižico? 2. Pred vojno pa tudi med vojno se je plačevalo za zlato krono prednji zobje 10 Din, zadnji po 20 Din. To bi odgovarjalo po kurzu danes ca 120 in 240 Din. Kljub pairkratniim, opominom ni bilo drugega kot obljube, da se mora to rešiti preje v Beogradu in enako za celo državo. Vemo pa, da je računala beograjska zadruga po 200 Din za zlato krono, z delom vred. V našem slučaju naj bi šlo delo na račun bolniške blagajne, samo materijal na račun člana. In materijal ne stane tu več kot 78 Din, če se vzame v poštev še izredno delikatno delo lotanja na trdo, naj bo 200 Din. Plačevali smo precej preveč, oziroma radi teh visokih tarif je bilo marsikomu sploh onemogočeno dati si vstaviti zlato krono. Sedanje cene so razglašene v razpisu direkcije št. 137—H. F. — 28 kakor sledi: Člani boln. fonda plačajo za svoje družinske člane zobozdravniku 50% znesek spodaj (pod a) do h) navedene tarife za dela: a) snemanje umetnih zlatih kron ali vadenje klina Din 15.—; b) proteza od kavčuka Din 60.—; c) vsak umetni zob v protezi od kavčuka do vključno 5 zob Din 30.—; č) vsak umetni zob v protezi od kavčuka preko 5 zob Din 25.—; d) vsaka zaponka iz navadne kovine v protezi od kavčuka Din 15.—; e) poprava proteze iz kavčuka Din 40.— ; f) sesalec na protezi iz kavčuka Din 10.—; g) porcelanasti zob na kraku iz navadne kovine Din 60.—; h) zamena porcelanaste krone na kraku ali v zlatem moshr (če jo je treba sneti, ali zamena klina, pri zobu na kraku) Din 30.—. Člani bolniškega fonda in njihovi upravičeni družinski člani plačajo zobozdravniku sami brez obveznosti bolniškega fonda v naslednjem od 1. do 10. navedena dela po tarifi: 1. zlata zaponka na protezi iz kavčuka Din 80.—; 2. namestitev snete zlate krone Din 25.—; '3. manjši popravki na zlati kroni ali členu mostiča po dogovoru; 4. zlata krona na sprednjih zobeh od 1 do 5 Din 200.—; 5. zlata krona na kočnjakih od 6 do 8 Din 220.—; 6. krona iz zlata ali iz zlata - porcelana v mostu Din 240.—; 7. krona iz porcelana in zlata pritrjena s klinom in zlato kapico za koren Din 250.—; 8. krona iz porcelana, pritrjena za koren s klinom in zlato kapico Din 180.—; 9. zlata krona v protezi iz kavčuka Din 120.— ; 10. za sesajočo protezo na brezzobe čeljusti, ako član zahteva doplačilo, Din 200.—. Te tarife veljajo tudi za zobozdravnika dr. Ivana Vereona v Ljubljani in dr. Frana ,Stamola v Mariboru. Za zobno zdravljenje in zobotehniško oskrbo članov bolniškega fonda in njihovih upravičenih svojcev ostane piri vseh zobozdravnikih bolniškega fonda do nadaljnega dosedanji postopek v veljavi, j,,it. 1007 28. Inž. K 1 o d i č s. r. Zadružni vestnik Vsem članom! Radi skontracije zalog v zadrugi bodo trgovine, tako v Ljubljani, kot v Mariboru 31. DECEMBRA 1928. ZAPRTE. Nakupni termin se vsled tega začne mesto 25. decembra že 20. decembra t. 1. Člane prosimo, da se ozirajo na ta razglas, da ne bo kasneje nepotrebnih pritožb. Upravni odbor. Iz trgovine. Opozarjamo članstvo, da so cene rozinam sedaj znatno padle, ker je danes mnogo manjša uvozna carina na rozine. Cena bo Din 16.— za rozine srednje kvalitete, in Din 24.— za najboljše vrste. Na potu so suhe dalmatinske fige, ki jih bomo prodajali po ceni Din 6.— za kg. Moka. Opustili smo dosedanjo tipo mehke moke ničla, ter bomo v bodoče držali samo: Od ničle dvojno sipko in navadno sipko, katera se da ravno tako porabiti za beli kruh kot mehka ničlarica. Mesto mehke ničlarice prodajamo moko dvojko, ki je izredno lepa, kruh okusen in je povprečno 20 do 30 para cenejša kot ničla. To bomo označevali kot mehko moko. Krušne moke držimo še vedno v zalogi dvoje vrste, petico.in šestico. 'Premog nam še vedno prihaja neredno in pozno. Kar smo pred enim mesecem naročili, dobimo šele, če dobro gre, koncem novembra. Kljub vsemi intervencijam pri Trboveljski, ne moremo doseči hitrejše dobave premoga. Kolobarjev imamo zadosti na razpolago. Bukovih drv letos ne naročamo več. Za božične praznike bomo imeli kot vsako leto tudi letos v prodajalni zaklane goske in purane. Naročila sprejemamo do 7. decembra. Naročeno blago se bo delilo dne 22. in 24. decembra. Nakupne knjižice. Opozarjamo člane naj vzamejo knjižice tudi pri nakupovanju proti gotovini s seboj. Knjiži se sicer v evidenco za obračun dividend vsak račun; koder so pa enaka imena, ne vemo, kateremu knjižiti. Razglašamo: V slučaju, da ni prinesel član knjižice seboj, ne odgovarjamo za točno knjiženje računa. Člani mariborske podružnice lahko kupujejo manufakturo tudi v Ljubljani, toda le proti nakaznici, ki jo izstavi prodajalna Maribor. Razvoz živil na progo. Za leto 1928. smo organizirali brezplačen prevoz živil in embalaže na progo, na podlagi izrabe ugodnosti, ki jo ima vsak železničar, kot oseba, to je 10 kg sme dnevno prevažati. Podobno bomo organizirali prevoj tudi za leto 1929, ter obveščamo o tem vse članstvo na progah, da bomo v njih imenu prosili za propratnice. Kdor. bi reflektiral rajše na pošiljanje mleka, kot na brezplačno pošiljanje živeža, naj nam to takoj sporoči. V poštev pridejo le člani s proge in teh je malo. Pri tej priliki, ko naročamo propratnice, bi nam bilo dosti pomagano, da jih naročimo skupaj, da ne bi bilo potreba zopet vedno in vedno naročati. Zato prosimo naše dosedanje zaupnike in člane, da poprašajo železničarje, ki nameravajo pristopiti, pa še oklevajo, da se sedaj odločijo, ko naročamo propratnice. Kdor bi rabil več tiskovin, članskih prijav, naj piše na zadrugo. V kolikor ne bi imeli dotičniki sedaj denarja na razpolago, se lahko izjavijo, da se jim prvi obrok deleža odtegne 1. januarja ali 1. februarja. Z dnem vplačila prvega obroka postanejo člani. Pcdružnica Maribor. Cenik za dostavo živil, premoga in kolobarjev. V mejah notranjega dela mesta in sicer: Pristaniška—Strosmajerjeva, Krekova, "\ razova, Maistrova, Kopitarjeva, Rjavčeva, Trstenjakova—Ob brodu—Železniški most, Linhartova, Tochova—Novavas, meja Maribor koroški kolodvor: znaša dovoz za živila Din 4.—; za premog Din 1.50 za vsa-kih 100 kg; za kolobarje Din 4.— za 10 kolobarjev; za vsakih nadaljnih 10 kolobarjev zopet Din 4.—. Izven goraj navedenih mej: znaša dovoz za živila Din 6.— do 8.— po oddaljenosti; za kolobarje Din 0.50 za kolobar; za premog Din 2.— za vsakih 100 kg. Ta cenik je veljaven do preklica. Vprašanja in odgovori Vprašanje: Ali je mogoče, da bi dobili starejši člani zadruge ob zaključku poslovne dobe večji odstotek na povračilu, od novo pristopivših? G. J. Ljubljana. Odgovor: Iz zadružnega vidika je kaj takega nemogoče, ker mora vladati enakopravnost v zadrugi. Pa tudi, ako bi to vprašanje obravnavali samo iz strogo kupčijskih vidikov, da so stari člani z žrtvami zbrali sedanje premoženje v zadrugi, med tem ko mlajši člani niso prinesli še kapitala, marveč samo prirastek na zadružnikih in da se okoriščajo na dosedaj zbranemu premoženju, bi razlika, kakor goraj zaželjeno, ne bila utemeljena in pravična, ker je zadruga s pristopom novih članov samo pridobila. Ta pridobitev se izraža v en gro nakupih, ki poprej radi malega števila članov ni bila mogoča. Razne predmete sedaj nakupujemo na vagone direktno od producenta iz prve roke, kar je znatno cenejše, med tem, ko smo se mogli radi malih količin sedaj posluževati vmesne trgovine. S prirastkom novih članov se je pocenila tudi režija, ki je na glavno sedaj mnogo manjša, kakor je bila pred vstopom novih članov. Vse te razlike, ki gredo končno le v korist zadruge, narekujejo, da je popolnoma upravičeno in pravično, da se vprašanje visokosti povračil, vodi le iz vidika vzajemnosti in enakopravnosti vseh članov. Vprašanje: Nepoučenih, na novo pristop ivših članov, kaj bo z njih »dividendami« pri Gospodarski poslovalnici za leto 1928 (januar—maj)? Odgovor: Tozadevno smo intervenirali pri direkciji oz. pri g. komisarju za likvidacijo, ter stavili vprašanje: Ali se more konzumentom bivše Gospodarske poslovalnice, na pedlagi statutov »Bestimmungen fiir die Lebensmittel-magazine« priznati za plačila v mesecih januar—oktober 1928. analogno prejšnjim letom dividenda 5 % ali več. Ako se ne smatra direkcija ali komite za ishrano kompetentnim odločati v tej zadevi, prosimo, da se stavi nemudoma predlog »Generalni direkciji« ali Min i star stvu Saobračaja«, naj se dovoli izplačati za leto 1928 sporne dividende, ter prosimo obvestil, kak odlok je dalo Min. Saobračaja na tozadevni predlog. Ako in kadar dobimo odgovor, ga priobčimo. Stopi v krog zadružnikov, ako nočeš ostati osamfjen ! Cenik žrvll asa mesec december 102® Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Hlevski izdelki. Moka pecivna, ostra Ogg kg 4'20 Moka Om ali Og >> 4'20 Moka krušna št. 2 1f 4'— Moka krušna št. 5 y> 3 80 Moka krušna št. 6 yy 3*20 Moka ajdova II a }y 4-80 Moka ajdova I a yy 6 — Moka ržena >> 4'— Moka koruzna yy 3'40 Moka krmilna yy 2-40 Zdrob pšenični yy 460 Zdrob koruzni yy 440 Otrobi pšenični yy 220 Otrobi koruzni yy 2'20 ! Testenine Makaroni v kartonih kg 12 — Špageti v kartonih yy 12 — Makaroni jajčni yy 940 Makaroni domači yy 840 Polži jajčni iy 940 Polži domači y> 840 Rezanci domači široki yy 8'40 Špageti domači y» 8-40 Fidelini domači yy 8'40 Bleki yy 840 Zvezdice za juho yy 8 40 Zrnje Riž I. vrste kg 960 Riž II. vrste M 750 Koruza v zrnu yy 3-40 Kaša n 4’80 Ješprenj n 4'80 Ješprenček yy 9 — Fižol la yy 950 Fižol Ha n 9 — Leča la yy 18'— Leča Ha n 9'— Grah zelen yy 20’ — Sladkor Sladkor v kockah kg 15 — Sladkor sipa yy 13'20 Sladkorčki (bonboni) yy 24 — Sladkor v prahu n 15 — Kandis yy 22 — Sol. Sol mleta kg 2 75 Kava Kava Perl kg 66 — Kava Portorico yy 64 — Kava surova L vrste yy 54'— Kava surova II. vrste yy 46'— Kava žgana 9) 64'— Kava žgana »Special« yy 74" — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna >> 8 — Kava vidrova yy 13 — Kava figova yy 22'— Kava Enrilo zav. 22'— Kava Enrilo škatlja 16 — Cikorija Franck kg 18'— Cikorija kolinska yy 17'— Mast. Mast kg 29 — Mast v dozah po 5 kg doza 150 — » v dozah po 10 kg yy 300'— Ceres, bel, rumen kg 28 — Čajno maslo la yy 52 — Čajno maslo Ha yy 44'— Kuhano maslo yy 40 — Delikatese Slanina soljena kg 30 — Slanina Tirolska yy 32'— Slanina krušna yy 28 — Slanina »Hamburška« yy 30 — Slanina prekajena debela yy 32 — Slanina papricirana yy 30 — Salame ogerske yy 72'— Salame krakovske yy 34 — Salame, letne yy 26 — Salame navadne yy 18 — Kranjske klobase yy 5 — Reberca yy 28 — Prekajeno meso yy 28 — Šunke yy 33*— Krače yy 16'— Svinjski parklji yy 10'— Svinjske glave brez kosti yy 18 — Sardine velike Vs kg škatlja 14'50 Sardine velike % kg yy 11 — Sardine srednje 1/5 yy 9 50 Sardine male 1/10 ff 6'— Sardelni obročki s kaperni yy 12 — Sardelni obročki s kaperni yy 7'50 Postrvi yy 18 — Med kg 20 — Sir Chalet kom. 3'50 Sir trapist kg 26 — Sir pol ementalski L yy 36 — Sir »Alpina« yy 26 — Sir Permažan yy 80 — Maggi velike steki. 27'— Maggi srednje yy 16 — Maggi male yy 11'— Maggi na drobno dkg 175 Juhan velike steki. 12 — Juhan male >? 6'— Juhan na drobno dkg 1'10 Gorčica (žen!) kozarec 10 — Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih zav. 5, 6 Keksi a 1 kg kg 24 — Keksi a 1 kg yy 50' - Otroški piškoti zav. 15 — Oblati zavitek — Polenovka suha kg 26 — Slaniki novi komad 2' — Guljaž goveji škatla 8' — Jetrna pašteta „ 6'— Sardelna pašteta 7'- Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6 Čaj v zavitkih 7, 11 Čaj v zavitkih „ 12, 14 Čaj na vago kg 64'— Kakao na kg „ 36- Paradižniki 1/5 doza 6'— Paradižniki V2 „ 14'- Marmelada kg 20'— Marmelada marelčna „ 30'- Čokolada a ^ tabl. 12 — Čokolada a 1/1o „ 5'- Čokolada a 1/2o „ 2'50 Čokolada z lešniki „ 3 — Sadje * Češplje suhe bos. 80ice kg 10 — Hruške suhe domače yy Orehi celi ,, 6'— Rožiči celi 7'— Mandelni la „ 60'- Rozine fine la • „ 24'— Rozine fine Ha „ 16'- Groizdiči - Vamp eri i „ 18 — Čebula „ 380 Česen „ 12- Limone kom. 1'— Fige v vencih kg 10- Fige dalmatinske 6 — Jabolka namizna „ 3'60 Cvebe nove „ 16 — Pomaranče komad 1'— Pomaranče 1*50 Mak plavi kg 16'— Rožičeva moka 8'— Lešniki celi „ 38 — Zelje kislo 3'— Tekočine Kis vinski lit. 6'— Kis dvojno močan 4'— Olje namizno „ 18'— Olje bučno „ 20 — Olje olivno „ 20*- Konjak 0.35 stekl. 38'— Konjak 7ia 64'— Rum Ha a V2 1 „ 22 — Rum la a V2 1 „ 38 — Rum la a 1 1 „ 67'— Žganje borovničar a M? 1 „ 30 — Žganje hrušovec a V2 1 „ 26 — Tropinovec a V2 1 „ 26 — Brinjevec a V2 1 „ 26- Slivovka a V2 1 „ 26'- Marelčno žganje Vh 1 stekl. 26'— Vino črno lit. 12 — Vino dezeirt, črno steki. —— Vino belo liter 12 — Vino dezert, belo 7/i0 1 steki. —-—. Žganje »Brazay« jvel. >f 26'— Žganje »Brazay« mal. ff 12'— Rum esenc tt 8'— Malinovec a V2 1 3 f 15 — Mineralna voda a IV2 1 ff 6 — Radenska voda V2 1 ff 7'50 Grenka voda Fr. Jožefova fj 8’50 Medica iit. 8'— Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali >f 1'50 Cimet cel in mlet veliki n 3 — Cimet cel in mlet mali tt 1'50 Klinčki (žbice) tt 250 Dišave cele in mlete vel. tt 2-50 Dišave cele in mlete mal. tt 1-50 Lavorjevo zrnje (lorber) tt 2'50 Janež It 2'50 Kumna tt 2-50 Muškatovi orehi komad 070 Vanilija v šibkah )> 2 — Vaniljni sladkor za v. 1'— Pecilni prašek tt 1'— Žefran tt 0 80 Paprika mleta velik it 3 — Paprika mleta, mali tt 1'50 Muškatov cvet tt 3 — Limonadni prašek tt 1 — Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5 — Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht tt 15'20 Milo Zlatorog tt 14'— Milo Zlatorog terpentin tt 16 — Milo Gazeta tt 14’— Milo v kockah ala Marseill t> 15'— Milo toaletno »Apolo« kom. 7'— Milo toaletno »Elida : tt • 8-— Milo toaletno »Speick tt 6 — Milo toaletno »Glycerin« tt 9'— Milo toaletno viola tt 4'— Milo toaletno »Marija« tt 10*— Milo Mandeljnovo tt 9'— Milo za britje tt 3'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2'50 Boraks tt 2-50 Škrob rižev škatla 5 — Škrob rižev zav. 1 '50 Pralni prašek >t 2-50 »Tri« soda tt 350 Pralni prašek »Radion« tt 650 Pralni prašek »Persil« tt 6'50 Pralni prašek »Labod« n 7 — Vrvi za perilo vel. kom. 48'— Vrvi za perilo mal. tt 27'— Potrebščine za čevlje Ilirija velika škatlja 12'— Ilirija mala „ 5'— Schmoll krema škatla 7'— Krema rujava tt 5'— Krema Jadran tt 5'— Krema Lux „ 5'— Krema Fox tt 7'— Krema Pr oj a tt 5'— Krema bela tt 5, 3 Mast vazelina tt 5'— Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati tt 1'50 Krtače za svetliti tt 12 — Vrvice za čevlje dolge par 1'50 Vrvice za čevlje kratke tt 1'25 Vrvice za čevlje rujave tt 2'— Olje za mazanje podplatov steki. 10 — Druge potrebščine Kalodont za zobe tuba 7-— Krtače za zobe kom. 8, 12 Krtače za obleke tt 18 — Krtače za ribati tt 4'— Omela za parkete tt 30 — Omela mala i t 14 — Metle rižove vel. kom. 14’— Metle rižove male tt 13'— Čistilo za parkete vel. tuba 24'— Čistilo za parkete mat. 13 — Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 Svitol čistilo za kovine tt 4'80 Vim, (čisti vse) kom. 3'50 Smirkovo platno pola 1'50 Tepači veliki kom. 18'— Tepači srednji tt 13'— Tepači mali tt 8'— Sveče velike paket 9 — Sveče velike kom. 1 '50 Sveče male paket 9 — Sveče male kom. 1'— Vžigalice paket 10 — Vžigalice škatl. 1 — Zobotrebci zvezek 0'50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki nav. kom. 1'20 Svinčniki tintni tt 3'— Peresniki tt 2'— Mera metrska tt 4'— Slama za predsobe la. komad 12'— Slama za predsobe Ha. tt 4 — Muholovci tt 1'— Prah za čiščenje obleke it 12'— Šampon tt 3 — Drva mehka kolobar 4 — Sveče za božično drevo karton 6'— Svečke čudežne škatla 1'50 Manulaktura. Žamet barvasti za defije obleke m 35—58 Štruks za hlače „ 125-130 Rusko platno za moške letne obleke » 46'- Sukno in štofi za moške od 100 obleke „ do 350 Kamgam beli m 190'— Baržun v vseh barvah „ 46—100 Lister, črn in modri „ 80 — Hlačevina „ 22, 33, 70 Volneni rips za ženske obleke „ 85—138 Cvirnato blago za ženske obleke „ 23'— Crepp za ženske obleke „ 27'- Koton za ženske obleke „ 12'- Modra tiskovina „ 12-19 Svila siva (umetna) „ 32'- Svila za plesne toalete „ 60—80 Rips črn „ 19'50 Pique „ 22'50 Crepdechin v vseh barvah „ 114, 160 Crepp Jourguet „ 150'— Svila surova „ 65—170 Rips barvani m 30'— Flanela „ 13—28 Ruš m 20'— Klot črni „ 32, 100 Klot barvani „ 30, 40 Oksfort za srajce „ 13, 23 Serg „ 50'— Elastik-podloga „ 24, 38 Žima podloga 26 — Rokavina „ 21, 25 Kanafas „ 22 — Brokat podloga za damske plašče „ 70'- Inlet barvani „ 21—42 Met beli 32'— Chiffon ,. 16—21 Batist chiffon „ 25- Etamin beli „ 34 — Etamin beli za zastore „ 50'— Kafanas za blazine „ 15'— Platno belo „ 12—15 Platno domače za rjuhe „ 28'- Platno za kapne „ 37-54 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30'50 Kotenina rjava (Molinos) „ 28'- Kotenina rjava za rjuhe „ 11, 14 Platno za nahrbtnike tt Platno za zastore 100 cm „ 22—32'— Platno za blazine belo 32 — Gradi modri „ 19—38 Gradi za spodnje hlače 32'— Gradi beli »Raye« „ 18,23 Gradi za žimnice 40,70 Platno za obrisače „ 17- Obrisače Frotir kom. 60'— Obrisače za kuhinje kom. 9—14 Servijeti „ 15 — Mizni prti barvani m 73—80 Mizni prti damast „ 100- Stenske preproge kom. 70—195 Posteljne garniture gara. 56Q—855 Odeje posteljne (deke) kom. 145-160 Dežni plašči kom. 200—837 Fustian ,, 59'- Rjuhe flanelaste „ 48—80 Rips svila za damske obleke m 45'— Volneno blago za obleke in kostume (Kacha) » 45—120 Double za moške suknje 143-320 Palmaston za črne suknje Ji 176-380 Sukno za železn. uniforme Jt 143-210 Barhent za damske obleke if 17—35 Barhent za spod. per. beli n 19'— Barhent za spod. jpier. modri JJ 18—22 Silk-saten podloga J> 20—35 Svileni cefir Jf 59 — Surova svila, črtasta jj 41'— Zimske »Haferl« nogavice par 18'— Dokolenice j j 35—42 Volna »Gebschihld« štrena 15 — Zimske triko srajce moške kom. 50—66 Zimske triko sp. hlače JJ 53—58 Zimske triko reform hlače ženske n 32—55 Zimske triko spodnje hla- če damske n 52—82 Zimske triko turist, srajce JJ 90, 96 Dežniki ženski jj 60—150 Dežniki moški JJ 60—200 Otroške spodnje obleke za 2 leti kom. 30—55 Crepp Marochen svila mtr. 150'— Svileni popelin JJ 31-50-35 Klot odeje kom. 215-275 Schymy robčki JJ 12—20 Damsko perilo >komibine« JJ 105-185 Spalne srajce damske JJ 88-125 Damske srajce bele JJ 30-60 Damske hlače JJ 58'— Damske maje JJ —•— Nahrbtniki veliki in !tnali JJ 34—144 Obleke za dečke, 8-16 let obleka 300-1000 Suknjiči moški kom. 510'— Suknje otročje » 250-260 Moški ovratniki mehki JJ 5 — Pletenine in galanterija. Srajce moške bele kom. 48—60 Srajce moške Cefir JJ 54—110 Srajce moške, panama JJ 60 — Srajce moške skaut JJ 45 — Srajce moške mrežaste JJ —•— Srajce moške oksfort JJ 45 — Spodnje hlače moške JJ 26—48 Nogavice moške par 6—28 Nogavice ženske jj 10—52 Nogavice otroške, dolge n 9—24 Nogavice otroške, kratke jj 9—23 Majice moške kom. —•— Majice sokolske >> 32-— Damske rokavice, letne par 18—40 Damske rokavice zimske jj 18—90 Moške rokavice zimske jj 25—95 Kokarde za žel. uniforme kom. 5-75, 10-- Peroti za žel. uniforme JJ 12'— Gumbi železničarski JJ 0'85—1 Porte zlate in srebrne m 5,10,13-50 Elastika za naramnice kom. i •— Moške naramnice JJ 15—50 Otročje naramnice JJ 15—19 Vata tabl. 5 — Samoveznice (kravate) kom. 10—70 Damske podveze par 18—32 Moške podveze JJ 6—15 Elastika za rokava JJ 5'— Elastika ozka m 1 '50—4 Elastika za podveze jj 4—9 Traki črni in beli m 0'50 Pavolca D. M. C. rdeča in modra štrenca . 2'— » D. M. C., bela JJ 1 50 Igle varnostne duc. 1 '50 Bucke JJ 3 — Šivanke JJ 1'50 Meterska mera za šivilje kom. 4'— Sukanec beli in črni 10—16 20—36 i 40—70 špula Din 5‘— 3'75 3.— Pulover kom. 120-200 Vest je damske JJ 72—150 Vestje otroške, raz. vel. JJ 50—70 Reform hlače letne, bar- vaste in črne JJ 32—110 Namizno platno voščeno, m 105 — Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko črna, na zalogi kg 29—100 Obutev. Čevlji moški visoki par 220—260 Čevlji moški kovani a 190—360 Čevlji moški nizki Schim> v 186—210 Čevlji moški visoki Schimy jj —'— Čevlji ženski visoki boks jj 235'— Čevlji ženski nizki boks n 195'— Čevlji damski s špango jj 180—190 Čevlji nizki, beli M 60'— Čevlji otročji, črni JJ 28'— Sandali veliki JJ 52 Sandali srednji Jf do Sandali mali Jf 110 Copate iz filca JJ 12—20 Copate z usnjen, podplati JJ 52-75 Copate z vrvenimi podplati Jf 30—71 Kuhinjska posoda. Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke Umivalniki Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila Delavski lonci Rešeta za salato Nočne posode Peke za kruh Cedila za čaj Kozice lite Penovke Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4'— "^iniiiniiiinnnTiiTiTiTmmTiTrmTmuiTiTTiimTriTiimTriTmTTimTTmTiTTTMmmrmnTiiMiTiTTTmiTTiTTTiT Tiezadružnikje groBofzop fastne sreče Nakupovalni termini Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Za nakupovanje na kredit se določijo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi: Za Ljubljano loco in okolico od 20. dec. Za izven Ljubljane stanujoče člane od 6. do 19. Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine: Za prodajalno gorenjski kolodvor: Dolenjske proge od 5. do 8. Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12. Za prodajalno glavni kolodvor: Rakek-Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7. Ljubljana-Savski Marof od 8. do 10. Rimske Toplice-Celje od 11. do 12. Izključno Celje-Velenje od 13. do 17. Reklamacije upoštevamo le, ako je nedostatek prijavljen v roku enega tedna po prejemu nakupljenega blaga. Ako se pa član iz kateregakoli vzroka ne drži termina in zahteva, da se mu blago dopošlje izven termina, plača sam stroške prevoza, kakor tudi tovorni list. Drugače pa plača te stroške zadruga. Tudi za dopo-šiljanje zabojev in druge embalaže, ako se jo dopošlje k terminu, plača zadruga tovor-nino, le tovorni list plačajo člani. Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.