W7. Min.
I KlilijMi, i poirtljrt, 30. jniji 1913.
' XLVI. Ido.

.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
*elo leto .••••••    K 24 —
pol leta  •   .   •   •   •   •   •     . 12*—
četrt leta     ••••••     .   6 —
na mcsec    ••••«•     9   t—
v upravništvu prejeman: ćelo leto.......   K 22*—
pol leta  ..•••••    • 11"—
četrt leta •.•••••    •   550
na mesec    ••••••    •   1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredntttroi Esaflova ulica *L S (v pritličju levo.) telefon *t 94.
lihafa Ttak šmm ivcćer li*x#»M nedelfe ta prasoik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin    Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin  Pri večjih insercijah po dogovoru,
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L tcL,
to je administrativne stvari
———   Posameua iievllka volja 10 vinari**.                   ■'
Na plamena natočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „Ifarotna liakarna" telefon it SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .*•«•••    K 25-—
pol leta   .,••••.     # 13 —
četrt leta     ..•»••     .   650
na mesec    .•«•••     #   230
za Nemčljo: celo leto ...              .    .   K 30--L
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravclštvo (spodaj, dvorišče levo). Kcaflova ulica it. 5, ioi«3on At 85.
Vse boda razbili.
Dr. Steinwender je postal rabi-Jaten. Zmerjaioč na vse pretege, na-znanja v graški »Tagespošti«, da bo-do nemški nacijonalci na jesen v dr-žavnem zboru vse razbili, »dass die Scherben fliegen- in da razženejo parlament, ker ne marajo več prena-šati obstrukcije.
Že nekaj let sem je stari Stein-wender boli papeški od papeža: hujši fiskalist, kakor finančni minister in bolj sovražen parlamentu od najveć-jega reakcijonarja. Njegova jeza je postala zdaj toliko večja. ker so nemški volilci sami začeli spoznava-ti„ da slabših zastopnikov, kakor so ti nemirni nacijonalci, že sploh ne moreio imeti.
Steinuenderjeva jeza se obrača zoper obstrukcijo. Svoj čas se je sam udeiežil nemške obstrukcije. a danes mu je seveda vsaka obstrukcija ne-prijeten pojav, kajti danes je na kr-milu izrazito nemška vlada in nem-ška birokracija ima večjo moč kakcr kdai poprej. Dani so vsi pogoji za tako vladanje, kakršno žele nemški nacijonalci, le to je križ, da se zdaj ta. zdaj druga stranka loti obstrukcije.
Na jesen mora biti drugače. oznaiija dr. Steinwender; Če na jesen ne bo konec obstrukcije. razbije-jo nemški nacijonalci ves parlament. Revolucijo v parlamentu hočejo napraviti in prisiliti vlado, da ustavo-lornnim potom, namreč s § 14. ukre-ne vse, kar želi dobiti in česar parlament izlepa ne dovoli ter povrh še za vedno ubije vsako obstrukcijo s tem. da vpelje oster državnozborski poslovnik, morda po vzorcu slovite-ga Tisze.
Kar je Steinwender z buršikoz-no predrznostio izbruhnil iz sebe, to je — in v tem tiči pomen njegove^a rastopa — res mišljenje nemških srrank. Veliavna ustava nima dants hujsih nasprotnikov v državi, kakor so nemške stranke. Z uvedbo sploš-rc in enake volilne pravice so se raz-mere vsaj v parlamentu predru^ači-le. nemška moč je v parlamentu oslabljena in zato bi Nemci najraje videli. da bi ustava sploh izginiia in bi mogla nemška vlada    s    pomoć" io
nemške birokracije gospodovati po svoji volji — nemštvu bi to ne bilo na kvar.
Vse razbiti L To je, kakor se kaže, nemška parola za bližnjo pri-hodnjost. Ćeško kraljevino so nemški obstrukcijonisti spravili na rob propada in vlada se pripravlja,da od-pravi deželno ustavo in izroči oskr-bovanje avtonomnih poslov posebni cesarski komisiji. Iz čeŠkega dežel-nega zbora je samo en korak v du-najski državni zbor.
Z demoliranjem ustavnih teme-Ijev v državi hočejo Nemci zagoto-viti svojo nadoblast in svoje gospodstvo nad Slovani. Demoliranje je njihovo zadnje upanje. Izjalovilo se bo tuđi to, kakor se je še vsak tak nc-naiavni poskus. Ce priđe do napove dane jesenske revolucije, se zna zgoditi, da bo pod ruševinami drž. zbora pokopano ravno to, kar bi dr. Stein-v.enaer tako rad in za vsako ceno rešil. namreč nemško gospodstvo. Sicer pa naj se zgodi karkoli: te moči nimajo ne Nemci ne vlada, da bi slovanske narode še kdaj potlačili pod nemški podplat.
Rrizs na Čcskca
Vse nedeljsko češko časopisje se peča z e\ lex - stanjem, ki se ima še ta tetlen po cdstopu deželnih odbor-nikov in z vpostavitvijo posebne ce-sarske upravne komisije uvesti na Ceškem. Tozadevne sklepe ministr-skega sveta, ki se je vršil v soboto, je že predložil ministrski predsednik grof Stiirgkh cesarju v potrdiiev. F^rezdvomno bo tuđi razpuščen de-želni zbor, katere^a mandati itak po-tečejo jeseni. Finančna sredstva dežele so takorekoč že izčrpana in sredi prihodnjega tedna bodo deželne blagajnice  popolnoma prazne.
Češki realisti so izdali oster protest proti tej nameri. V tem svojem protestu izjavijajo, da je bila taktika lnladočehov in agrarcev že od začetka nanačna. ker ni imela smotre-nega programa. Edino mogoč temelj za pravičen sporazum obeh narodov je demokratizacija volilne pravice za deželni zbor in občine. Vlado podpira pri njenem postopanju plem^tvro, ki lioče na vsak način obdrža i    svoje
...          --                            —                                                 -^c-—^
gospodujoče stališče v deželi. Situacija je kritična, vlada mora napraviti nov poskus, da omogoči delo-zmožnost češkega deželnega zbora. Če bi se pa ta poskus ponesrečil, te-daj naj razpusti deželni zbor ter raz-piše nove volitve.
Organ čeških agrarcev »Ven-kov<^ izjavlja. da se mora energično proti temu protestirati, če namerava vlada nagradili na stroŠke Čehov nemško obstrukcijo. Vlada naj ne misli, da morajo krizo na Čcškem nositi le Čehi. Kriza na Češkeni je danes zadeva ćele monarhije. List svari vlado pred absolutističnimi ko-raki, ki bi mogli pri Čehih otresti ve-ro v ustavo.
V glasilu soc. dem. stranke »Pravo Lidu< izjavlja poslanec dr. Smeral. da žele češki socialni demokrati, da se ohdrži avtonomija, ;;i da že danes protestirajo proti ex le\-stanju. Posl. dr. Smeral naznanja oster boj svoje stranke proti konii-sariatu.
>Česko Slovo« je izvedelo iz informiranih krogov, da bo komisariat na Češkem toliko časa obstojal, da bodo Čehi pod pritiskom od zgoraj in pod pritiskom odpravljene avtono-mije sklenili mir z Nemci. Ključ imu-jo češki deželni odborniki, ki imajo v zvezi s konzervativci večino v de-zelnem odboru. Če češki dežeini ad-borniki ne resignirajo na svoja me-sta, tedaj bi bilo izključeno, da bi konzervativni deželni odborniki to storili.
Razvidno je torej, da hoče vlada s represalijami prisiliti čehe, da se sporazumejo z Nemci. Če pa bo tak sporazum trajen, je veliko vpra-šanie.            _________
Slovenci — predstraža 3ugoslQvansfva.
»Riečki Novi List« priobčuje iz-pod peresa »Delminiensisa^ z oziroin na vest, da namerava vlada ustanoviti vseučilisče v Sarajevu, Članek -Adrijski problem in vprašanje vse-učilišča v Sarajevu«, v katerem se z izredno toplino in odločnostjo izreka za slovenske vseučiliške za-htcve.
Tako piše med drugim: »In za-kaj je gospoda nasprotna vseučiiišju v Ljubljani in na podnožju Juiijskih Alp? Zakaj prihajajo z argumenti, kakor da bi v Ljubljani ne imeli li-cejske knjižnice, ki obstoja že od Na-poleonovih časov, kakor da bi ne imeli muzeja, ki že 60 let zbira prirodno in starinsko blago z marljivirni rokami Dežmana, Rutarja, Pavlina in drugih?
Čemu računajo tako brezobzir-no na politično brezbrižnost naših poslancev, ki bi naj ne spregledali, da je vprašanje naših vseučilišć zapostavljanje naših kulturnih potreb in zahtev — ad kalendas graecas? Čemu pa Sarajevo in ne Ljubljanu?!
Dobro bi bilo, da se ustanovi vscučiiišče tuđi v Sarajevu, ako financija moč dežele to pripušča, toda to se ne sme nikdar zgoditi na račun Ljubliane!
Slovenci so naše predmestje, oni so naše narodno zaledje. Slovenci braniio hrvatstvo. Hrvati srbstvo, a Srbi boigarstvo od navala germanizma.
To resnico. ki temelji na zgodo-vini in na zemljepisju, je treba vedno uvaževati.
Mi smo se že v sedmem stoletju naselili v teh pokrajinah ob Adriji, a Nemci, ki so nas v naši hiši razlasti-li, se sedaj pripravljajo na to, da nas prežene z naših ognjišč. Imajoč na lazpolago upravo, gospodarska in prsmetna podjetja gonijo nas, iti s trebuhom za kruhom, a oni se naj vgnezdijo ob Adriji ter gospodarsko in prometno zagospodarijo od Baltika do Jadrana ter nam vzemo iz rok to prirodno svetsko cesto.
Ta prirodna cesta je najdrago-cenejši kapital naše monarhije.
Germanska povodenj hoče Slovence in istrske Hrvate potisniti vse nižje in nižje ne samo do morja, mar-več celo v morje in preko morja, madžarski naval pa tira podravska Hrvate vedno nižje in nižje, vedno dalje in dalje do Albanije, potem pa tuđi z njimi v morje ali pa preko morjn.
Hrvati se morajo z vso dušo postaviti za slovensko vseučilisče v Ljubljani, samo obžalovati je, da Ljubljana ne leži na Stajerskem. Oa-
LiSTEK.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
»Z ozirom na vse, kar sem slisal o njenem značaju — da. V Elliso-vem gospodarstvu so ražen zakonske dvojice en kletar, kuhar, pomi-valka, Karolina Wel!s in en laka], nadalje odgojiteljica miss Grace Mauri-ce. bivša učiteljica, o kateri še nisem dovolj informiran. Ta je hči nekega propadlega zdravnika, ki je na tako slabem glasu, da se kar ne morem oprostiti nekega suma napram njemu. Doktor Charles Maurice ima ražen te hčere še enega sina, ki je — kakor njegova sestra — hitro odlo-čen, zapustil očeov dom, ko mu ic postalo bivanje tam neznosno. Ta značajnost postavlja v ugodno luč brata in sestro. Mladi mož je bil baje nato nastavljen v neki trgovini za koksa ter je postal pozneje šofer; ker pa od tedai ni občeval niti s svojim očetom, niti s svojo sestro, so ga kar zgrešili. Vse osebe v Ellisovem gospodarstvu so bile natančno zasliša-ne, ne da bi se pri tem proti kateri teh oseb pojavil kak sum.«
»Kaklni odnošaji vladalo zdaj med doktorjem in njegovo hčerjo?« sem vprašaL
»Nikakršni, in sicer že p >r let. O vzgojiteljici imajo v Ellisovi hiši ravno tako kar najboljše mnenje, kakor o nesrečni otroški varuhinji. ki je od žalosti in bolesti kar izven sebe. So-čustvovanje vzgoiiteljice sicer ni tako oči vidno, vendar pa ni — kakor meni mrs. Eliss — mani globoko in pristno. Ker je mala slefterni dan z mnogimi osebami občevala, otežuje to zasledovanje, ker se prvi sum seveda obraća proti domaćim ljudem in ker se s tem lahko zarnudi zasledo-vanje pravega sledu. ki morda vodi proti popolnoma tujim osebam.«
Brezupno sem zmajal z glavo — tuđi meni se je dozdeval ves slučaj tako temen in zagoneten, kakor le mogoče.
»Neposredno potem, ko je Mary izginiia,« je nadaljeval Conners,« »je vprašala Karolina Wells policijskega uradnika še precej brezskrbno, ali ni morda videl otroka, in sele, ko se je prepričala, da je bil otrok ukraden in odpeljan, sta prevladala strah in razburjenje deklico. V tem hipu pa se je pojavil nov in morda važen Činitelj v vsej zadevi.
Skoraj dve leti je neki mladi mož z imenom Rafael Henges večkrat ob-iskoval v soseščini sobe, v katerih so stanovale služkinje. In čeprav so ga vsa dekleta v okolici rada videla, je vendarle v zadnjem času protežiral edinole Karolino Wells. Henges je krepak in gibčen mornar in ima vse
one lasnosti, ki morejo učinkovati na srce kake služkinje. Onega kritične-ga dne je kar naenkrat prihitel z neke sosednje ceste, ko je zaslišal vpit-je služkinje, je razburjeno izpraševal policijskega stražnika ter rotil Karolino, naj mu pove vzrok svoje žalosti. Potem je spremil deklico domov, pomagal ji tam razjasnjevati, kako je izginil otrok, ter je šel takoj nato s kletarjem preiskovati soseščino. Seveda je prav natančno poznal Mary, bila je celo njegova Ijubljenka, kadar je prišla v suterenske prostore Elli-sove hiše. Seveda je Rafael Henges zdaj pod policijskim nadzorstvom. Če sta s Karoiino Wells v resnici dogo-vorjena, tedaj pač ni treba mnogo razmišljevati, kako je bila mala od-peljana; pač pa je predvsem naša naloga, izvedeti, kje se otrok zdaj nahaja, ter napraviti vse potrebne korake, da ga zopet dobimo.«
»Ali caka policija na to, da bo dobila kako sporočilo od zločincev?«
»Seveda, ravno tako kakor jaz; kaj nam pa drugega preostala? Saj more biti to samo še vprašanje Časa, kajti predolgo lopovi pač ne bodo več čakali; prav dobro vedo, kdaj bo njihova ura prišla. Mož žrtvuje vse za svoje življenje, mati pa vse za svojega otroka.«
»Ali hočete morda s tem reci, da se bo ugodilo zahtevam zločincev?« sem vprašal razjarjen. »Ali boste v resnici plaćali?«
Oči so se Connersu nekako Čudno zasvetile, ko je odgovoril: »Mo-goče borno — plačali, razkrinkali, kaznovali. Na stališče filistrske morale se pri tem seveda ne smemo postaviti — lahko je človek junak, čeprav mora plačevati. Tuđi ne smemo napraviti otroka za igračo svojih pravnih pojmov, vsled česar je pri takih zločinih v gotovih slučajih odobravati kompromis z zločinci. Koliko denarja bi morda vi žrtvovali, da si ohranite svojo Jennv! Sicer pa no-Čem biti že s tem zadovoljen, da privedeni roparje do tega, da izroče otroka, čeprav mr. Ellis ničesar drugega od mene ne zahtevata.«
»Vi imate prav,« sem odgovoril po kratkem premišljevanju. »Treba je poskusiti lopove izvabiti iz njihove rezerve; prav lahko čutim, kako grozno mora učinkovati to strašno pri-čakovanje na starše.«
»Gotovo, in vsled tega komaj Čakam.da dobim kako oporišče,in naj bo tuđi najmanjše, ali pa da izsledim koga, ki bi mi dal, četudi najmanjši pripomoček, da bi mogel potem raz-grniti vso tajinstveno zadevo. Vi poznate mojo spretnost, toda v tem slučaju, kakor se bojim — mi bo delo še s tem otežkočeno, da najbrže ne bom dobil ničesar pismenega v ro-ko.«
»To se prav lahko zgodi!« sem pritrdiL
»2al,« je vzdihnil Conners. — »Kmalu boste videli, da imam prav.«
Oštri glas teleionskega zvonca je prekinil najin pogovor. Kakor elek-triziran sem skočil s stola. 2e je imel Conners slušalo pri ušesu ter poslu-Šal z napetim interesom.
»Vendar!« je zamrmral ter olaj-šano vzdihnil. Takoj nato pa je odlo-žil slušalo ter segel po svojem po-vršniku. »Pojdite, dragi prijatelj!«
Hitela sva k hišnemu dvigalu in v par minutah sva že sedela v vozu, katerega dobro znani voznik je Con-nersove misli že poznal, če mu je ta prikimal.
»V ženskem časopisu »Telegram« stoji,« mi je pojasnil moj prijatelj; »poklicala bova prvega proda-jalca časopisov, ki ga srečava.«
»Vendar pa je še prezgodaj, če ne gre za posebno izdajo,« sem pri-stavil.
»Kakor pa se mi je ravnokar te-lefonično sporočilo, gre ravno za posebno izdajo.«
»Ali delate  skupno s policijo?«
»Ne, jaz delam sam, vendar pa mi policija vsa svoja dejstva takoj sporoča. Harper Deanova soproga je poslala mr. Ellisa k meni, oziroma je svetovala mrs. Ellis, naj se obrne na-me. Norma in ona sta intimni prijateljici, vsled česar se toliko boli zanima za ta slučaj.«
(Dalje prihodnjiC.)
Stran 3.
SLOVENSKI    NAROD.
147  štev.
da ]e postopala brez tuje intervencije. Že pred tremi tedni je v neki notu naslovljeni na velevlasti, izjavila, da v slučaju konflikta med balkanski mi drŽavami ne bo ostala ne-vtralna. Će pa se bo Bolgarska spo-razuinela s Srbijo, tedaj Romunska ne bo napravila nikakoršnih nadalj-nih vojaikih odredb in tuđi ne zahte-vala od Bolgarske ozemlja za od-skodnino. V dunajskih poučenih kro-U»h menijo nadalje, da se bo Bolgarska vendarle na ta ali oni način izjavila za to, da posije svoje zastopnike na petrograjsko konferenco.
Predno pa bo Rusija zopet pozvala balkanske države na to konie-renco, bo skoraj gotovo zahtevala, da balkanske države prej demobili-zirajo, kar je brezpogojno potrebno, da se onemogočijo dogodki. kakor pri Zletovem. Diplomatični krogi so dobili iz Belgrada porocilo. da so v Srbiji z največjim zadoščenjem pozdravili nastop Romunske proti Bol-garski. Zdaj smatrajo za izključeno, da bi Srbija pokazala kakorsnokoli popustljivost napram Bolgarski. •Vsled tega je Pašić tuđi preložil svoj ekGpoze na danes. Govori se, da bo Pasić danes drugače govoril, kakor je prvotno nameraval.
* Spopadi med Srbi in Bolgari.
Neka bolgarska četa je naletela med Bitoljem in Ohrido na močtn srbski vojaški oddelek. Po ostrem boju se je cetašem posrećilo, prebiti se skozi vrste Srbov. Na obeh stra-neh so imeli občutne izgube. Tuđi pri laječaru so se vršili v petek in v so-«cto spopadi.
Romunska - srbska zveza.
^Adevcrul poroča. da je srbska vlada v zadnjih dneh na nasvet fran-coske in z dovoljenjem ruske diplomacije predlagala v Bukareštu. naj se sklene romunsko - srbska zveza. ki naj bo naperjena proti BolgarskL Z izvedbo tega nacrta tripelentente je bil baje poverjen francoski poslanik v Bukareštu. Blondel.
Avtonomna Makedonija?
Ne ve se se. ka] bo Bclgaiska podvzeia proti postopanju Albunije, posebno z ozirom na makedonske Bolgare, ki zdaj najbrže ne bodo dosegli, da bi jih priklopili BolgarsVi. Nekateri menijo. da se bo Boćarska predvsem sporazumela z Romunsko. Romunska pa izjavlja. da tuđi tedaj ne bo izpremenila svojega doseda-niega stulišča. če dobi večie koncesije. Misel, z ustanovitvijo avtoncm-ne Makedonije resiti krizo, zopet stopa v ospredje.
Štajersko.
Trbovlje. V sredo 25. t. m. se je vrsil precei dobro obiskan občni zbor inoške C. M. podružnice. Iz vzorao sestavlienega poročila blagajnika g. Oseta je razvidno, da je imela podružnica okrog 1200 K prometa, 136 članov, 29 nabiralnikov v oskrbi, ka-teri so vrgli družbi okrog 260 K. Narodnega blaga je prodala za ckroglo 80 K. Priredile so se štiri gledališke predstave pod vodstvom £. režiserja Pertota, kateremu se občni zbor zahvali. Prvenstvo pri r.abiralnikih je dobila gostilna Poei-vavšek, najpridnejša nabiralka je bila pa Ocepek. Zborovalce je v nad eno uro trajajočem krasnem govoru vspodbujal pot. učitelj g. Ante Beg. Odbor se je sledeče sestavil: Josip Moli ml., predsednik, Jože Letnik, podpreds., Juro Naglav. tajnik, Josip Tory, namestnik, Franjo Oset, blagajnik, Franc Feštanj, namestnik. Odborniki: Franjo Pertot. Anton Po-čivavšek, Josip Mahkovec, Franjo Pungerčar. Pregledovalca računov gg. Omerzu in Velkavrh. Odbor nam jamči, da bode podružnico tuđi v bo-"doče delovala, da ostane kakor dose-daj najvzornejša na deželi. Sklenilo se je, da se priredi letos večjo slav-nost skupno z žensko podružnico. Z željo da podvojimo število članov, zaključi predsednik občni zbor.
iz Celja. Nemška dekleta so ustanovila lastno podružnico »Siid-marke«. Predseduje pa ji hčerka ti-stega I g 1 a r j a , ki je menda še ved-no na dopustu kot nadučitelj v Loki pri Zidanem mostu, zato, da na celjskih nemških šolah proti mastni od-škodnini poučujejo slovenščino. Pozvali smo že večkrat deželni šolski svet, naj to zadevo uredi, pa naproii renegatom ima ta spoštovana c. kr. oblast očividno oči zavezane. Bivši znanci in prijatelji Iglarjevi in vsa siovenska javnost bo sedaj vedela, kaj se ima o tem človeku misliti.
Iz Celja. Ker se je morala zadnja seja občinskega zastopa vsled nastale nesklepčnosti prekiniti, se je ista cianes, v nedeljo, dopoldne pod predsedstvom župana A. pazar in-
ča nadalje vala. V imenu županstva je poročal občinski svetovalec dr. A. B o ž i č. Glede gostilniških koncesij Ploj - Seitz in Pirman - Straše* v Oaberju je izjavil občinski zastop, da ni za nadaljno izvrševanje istih lokalne potrebe. Domovinska pravica se je podelila Jožetu BorŠtnarju, Francu in Ani Antlej, Martinu in Te-reziji Arčan, Urbanu Korzetu, Antonu Weberju in Ivanu Kvasu. Tri prošnje so bile odklonjene. Istotako se je odklonila prošnja za zvišanje podpore Rdečemu križu, ures ck    :e.gKeuo
Velika iz guba klerikalne posojil-nlce v Celju. »Sloga« poroča v svoji zadnji številki: Klerikalna posojil-nica (pri »Belem volu«) v Celju je imela posojeno na nekem falitnem mlekarskem podjetju v Medvodah na Kranjskem vsoto 100.000 K. — Pod-jetje je faliralo in posestvo je prišlo na dražbo. Kakor ie razvidno iz raz-delilnega sklepa c. kr. sodnije v Ljubljani z dne 16. junija 1913 opr. štev. E 3479 12-68. na str. 8., pod postavko 12, je klerikalna »Ljudska posojil-nica in hranilnica« v Celju propadla s ćelo terjatvijo 100.000 K z vsemi obrestmi vred.<^ Odgovornost za to porocilo prepušcamo seveda »Slo-gi«. Sicer pa borno videli, kaj bodo rekli na to mariborski časopisi.
Iz Celja. (Priporočljiv za-v o d.) Bivši Hausenbichlerčin pen-zijonat je prevzelo neko društvo nemških gospa pod protektoratom naših prusakov na magistratu. V zavodu pa ste samo dve nemški dekle-ti, vse ostale gojenke so Slovenke in Hrvatice. Za slovenske in hrvaške siarše bo zanimivo zvedeti, da sili vodstvo zavoda slovanske gojenke k nemškim slavnostim (včeraj na pr. so ta dekleta pri Rauscherju na mi-moidoče turnerje metala cvetlice) in iim vceplia na ta način sovraštvo do materinskega jezika in roda. Pripo-ročamo drugim slovenskim in hrva-škim časopisom, da ta skandal glede celjskega  »Madchenheima«  pribijejo.
Lepo posestvo s pekarijo, ki izborno uspeva. je pod ugodnimi pogo-ji v večjem kraju na Dolenjskem na prodaj. Informacije daje moška podružnica Branibora v Celju.
Iz Žalca. Tu je umri brat bivšega zdravnika dr. Bergmanna st., mag. [»harni. Franc Bergmann. Pogreb se je vršil včeraj. Ugledni rodbini naše sožalje!
Iz Šoštanla. Včeraj, v nedeljo, je mislil imeti — dr. Petritschek pri Breschniku shod. na katerem je nameraval na znani svoj način govoriti o razmerah pri Šoštanjski posojilnici. Slovenigrasko okr. glavarstvo je pa shod prepovedalo, s čemur je tuđi prav storilo. Nesreće, ki lahko zade-nejo vsako gospodarsko podjetje, ne smejo služiti posameznikom v reklamo in dernagogične namene.
V Škofjji vaši pri Vojniku se vr-šijo v kratkem občinske volitve. Vo-lilni imenik je razpoložen do 7. juli-ia. Ker izkazuje več nepravilnosti, bo dobro, da si ga naši somišljeniki ogledajo.
Še odmevi frankovske slavno-sti. Iz Ormoža nam pišejo: Kako zelo se je ponesreči! nemškutarski požar-niški »Gautag- v Loperčicah in kako velik vtis je napravila od 2000 kmeč-kih ljudi obiskana slovenska proti-prireditev, kaže najlepše besno zmerjanje šnopsarskega »Štajer.a«, ki se še vedno nadaljuje. Znani poštenjak s predolgimi prsti, ki so s ga Nemci kupili kot kako domačo ži-val za ta nečeden posel, zmerja vse skupai, narodne in klerikalne časni-karie, »Slovenski Narod« in »Stražo-, Brenčiča in dr. Serneca. To je pristno germansko maščevanje za poraz. Pa ne bo napravilo na nas in naše ljudi nobenega vtiska. Kadar razna ščeneta lajajo, je znamenje, da mi jahamo! Zanimivo je. da nemŠku-tarji tajijo, da bi bili peli »vahtarico« in da se bojilo bojkota nemških trgo-vin. Će bi bili junaki, bi izjavili, da so peli svojo veličastno himno in da jim ni nič za slovenske odiemalce! Le psujte in denuncirajte naprej!
Proti občinskim volitvam v Ore-hovi vaši pri Račah, kjer so zmagah pred 14- dnevi z velikimi težavami v 2. in 3. razredu državni poslanec Pi-šek in tovariši, je vložen ugovor.
Iz Ptuja. Poročil se je dne 28. t. m. v Pragi g. dr. Vekoslav Visenjak, odvetniški koneipijent v Ptuju, z go-spico Manjuško Rvdlovo iz Smicho-va. Bilo srečno!
Iz Majšperka pri Ptuju nam po-ročajo: Tu je umri posestnik in go-stilničar gosp. Janez K o r ž e, star 65 let.
Sneg v Aniški dolini na Zgor-njem Štajerskem. »Orazer Tagblatt« poroča iz Fohnsbacha: Po toplih in solnčnih dnevih sredi junija je nasto-pilo mrzlo in deževno vreme. Danes, dne 26. junija, sneži že od ranega jutra. Sadno drevje pobeša veje poa težo mokrega snega, žito ie vse po-drto in leži na tleh. Tekom prcdpol-dneva so odgnali mlado živino s pla-
ninskih pašnikov. Sneg bo napravil
občutljivo škodo.
Drobne novice. Iz Ormoža. Včeraj se je vršilo v stari posojilnici neko klerikalno politično zborova-nje. Od kedaj pa spadajo take prire-ditve v — posojilnične prostore? — Pri Sv. Miklavžu pod Mariborom so zmagali, kakor poroča »Straža«, Slovenci pri občinskih vo-litvah v vseh 3 razredih. Ta zrnaca je v toliko važna, ker ne bo mogel sedaj Schulverein vriniti namera\a-ne podpore za stavbo nove sole z — nemškim učnim jezikom in ostane šola slovenska. — V S o 1 č a v i je iz-voljen za župana Jožef Kordež, p. d. Ravnicar. Občinski odbor je trdo klerikalen, zato je tuđi primerno »vnet« za povzdigo tujskega prometa. — Iz p o š t n e službe. Za poštnega praktikanta je imenovan v Mariboru Leon Werstouscheg (!). Poštnim oficijantom je imenovan Ant. Pevec za Pragarsko in Terezija Loschnig za Zalec. — Iz Maribo-r a. Novi most čez Dravo se bode otvoril tišti teden po 20. avgustu. Slavnosti se udeleži en nadvojvoda, več ministrov in štajerski namestnik. — Iz Gradca. Porotno sodišče je obsodilo graškega bankirja Jungla zaradi kride, poneverbe in goljufije na 4 leta težke ječe.
Kopošho.
Alpska avtomobilska vožnja.   Iz
Trsta so se odpeljali gosti letošnje alpske avtomobilske vožnje, med katerimi se nahajajo tuđi nadvojvodi Leopold Salvator, Josip Ferdinand in Henrik Ferdinand, ob 6. uri zjutraj čtz Istro proti Kranjski. Kranjsko avtomobilsko društvo je sprejelo gr-ste na Ljubelskem prelazu. Vožnja je potekla ugodno, pripetila se je samo neljuba neprilika, da je na nekem križišču oddelek. sestoječ iz 8 avtomobilov, ki imajo vodstvo vožnje, z^rešil pot, in je moral peljati več kilometrov nazaj. Prvi so dospe-li v Celovec okoli 4. ure popoldne. Mesto je bilo v zastavah in številne množice prebivalstva so navdušene pozdravljale goste, posebno nadvojvode. Od 43 avtomobilov, ki so odpeljali v nedeljo z Dunaja je bilo do včerai 10 avtomobilov od konkuren-ce izločenih. 15 voz, ki je zapustilo Trst še brez vsake Crne točke, je prišlo v Celovec brez kažnjivih toČk. V Trstu sta ostala baron Malberg in g. Guilleaume. Dr. Klinkosch, ki se je ponesrečil na ToblaŠkem polju, se je pripeljal v Celovec, in se udeleži nadaljne vožnje. Od 15 omenjenih nekaznovanih voz, sta tuđi dva voza Puchove tovarne, katera voza vodi-ta gospa Moraiu in grof Lamberg. V Spitaiu ob Dravi se je pokvaril avto-mobil nadvojvode Ferdinanda Henri-ka in je nadvojvoda moral vožnjo začasno prekiniti in prenočiti v Spitaiu.
Požar. Na Stasovi je pogorela niša in gospodarsko poslopje pri Bur-janu. Ogenj, o katerem se ne ve, kako je nastal, se je silno hitro širil in je ogrožal ćelo vas. Burjan je bil za-varovan za 4000 K; škoda je mnogo večja.
Smrt na železniškem tiru. Iz Be-Ijaka poročajo, da je povozil tovorni vlak nedaleč od železniškega mosta na turski progi železniškega delavca Stefana Taška. Tašku je odtrgal stroi trlavo in desno roko. Tašek je nesrećo zakrivil sam. Igral je z nekim tovarišem na progi in preslišal zaverovan v igro vlak, ki ga je pre-hitel. Mož zapušča vdovo in štiri nc-preskrbljene otroke.
Primorsko.
Iz železniske službe. Vodja trža-Ške^a inspektorata južne železnice višji inspektor Henrik S t ii m p f 1 prestopi s 1. julijem po 431etni službi v pokoj.
Zahvala. Podpisano društvo se iskreno zahvaljuie vsem činiteljem, ki so pripomogli k denarni pomoči novoustanovljenemu »Sokolu« pri Sv. Jakobu. Posebej pa se še zahvaljujemo narodnemu klubu »Triglav«, pevskima društvoma čialnice in »Iliriji«, Ciril - Metodovi podružnici, odboru trgovsko - obrtne zadruge v Trstu, godbi N. D. O., učiteljskemu zboru dekliške Ciril - Metodove sole pri Sv. Jakobu, konsumnemu društvu »Jadran« za brezplačno prepu-stitev veseličnega prostora ter vsem onim, ki so preplačali vstopnino pri zadnji veselici in vsem darovateljem daril za paviljone. — Odbor »Sokola« pri Sv. Jakobu v Trstu.
Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu je imenovala v zadnji seji štiri zastopnike v tržaški občinski svet odnosno v tržaški deželni zbor. Nato je bil sprejet nujni predlog glede sestave prevoznih tarifov mol-davskega pristanišča Holešovice. Tozadevno je bila sprejeta resolucija
približno sledeče vsebine: Trgovska in obrtniška zbornica opozarja v očigled akcije, ki je uvedena v prid tega pristanišča na dejstvo, da vsaka pre-tiravana in umetna tarifna sestava za reska pristanišča, ki gravitirajo pr-jti inozemstvu lahko nevarno vpliva na konkurenene razmere največjega av-strijskega trgovskega pristanišča v lVstu. Zbornica upa, da bodo mero-dajne kompetentne oblasti prepreči-le vsako oškodovanje tržaškega pristanišča, katero oškodovanje bi ime-lo zle posledice tuđi na gospodar-skem polju v obče. Ta sklep ima burzna deputacija zbornice prijaviti železniškeumu in trgovskemu mini-strstvu s primerno novelo in ukreni-ti vse tozadevno potrebne korake.
Albanski mogotcL Vodja provi-zorićne albanske vlade (?) Izmaii Kemal beg se je odpeljal iz Trsta v :>premstvu svojega sina, tajnika in več albanskih notablov z Llovdovim parnikom »Heiouan« v Valono.
Smrtna nesreča v tovarni za olje v Trstu. V tovarni za olje je padel ponoći med službo v kotel vrele masti delavec Štefan Kresevič, 28 let star oženjen, oče 5 otrok. Kresevič je poiioči zaspal, ko se je zbudil je tekla mast že iz napoljenih kotiov P'j tieL in on se je, ko je hitel zapirat zatvornice spodrsnil na masti in padel v kad razstopljene masti, kjer je ležal skoro 7 ur, kajti bil je ponoči sam v službi.
Obsojen policijski revirni inspektor. V soboto popoldne se je končala javna obravnava proti poli-cijskernu revirnemu inšpektorju VValterju pl. M a r t i n i t z u v Trstu. 7 a Martinitz je dne 6. marca povodom inspekcije policijske stražnice na cesti Chioggia v Trstu zapisal stražniku L. G u 1 i č u v raportno knjigo zaradi malenkostnih prestop-kov sledeče: »Jaz vam ne bom dal miru. preganjal vas bodem, da bo-dete crni.« Nato je sunil g. inspektor Guliča v trebuh s tako silo, da je Gulič padel nezavesten po tleh. Martinitz je pri obravnavi tajil vsako krivdo. Toda vse priče so izrekle na-sprotno. Sodišče je obsodilo Martini-tza na 10 dni zapora. Ko je predsed-rik senata prebral sodbo, se je obrnil Martinitz proti senatu in glasno za-kiical: »Gratuliram k temu justične-mu umoru!« Zaradi tega klica je bil Martinitz takoj obsojen na 30 kron globe, poleg tega se je določilo, da se izroče vsi spisi te nečedne Martini-tzove afere preiskovalnemu sodi-šču.
Marogasti legar. Petnajst oseb posadke »Vorwartsa«, ki so oboleli za marostim legarjem, so izpustili zdravih iz pomorskega lazareta. V lazaretu je še 6 bolnikov, ki bodo pa tuđi v teku 3 dni odpuščeni.
Ponesrečen parnik. Parnik ^Wurmbrand« je moral na poti v Trst ob istrski obali ustaviti zaradi nekega deiekta pri stroju. Potniki so se pre-peliali z motornim čolnom na suho, od koder so odpotovali proti Trstu z vlakom.
Srbske kape. Na bosansko - dalmatinski meji je konfiscirala avstrij-ska oblast več sto srbskih kap s srbsknn državnim grbom, katere kape so nosili dalmatinski Srbi. Te kape so zelo nevarne in bi lahko po-vzročile buno med dalmatinsko - bosanskim prebivalstvom.
Dnevne vesti.
+ Centrala na Završnici.      Od
uglednega strokovnjaka smo dobili naslednji račun: Deželni odbor raz-pisuje v časopisih dobavo približno 1000 k. m. žel. cevi, 1 m v preme-ru, in za 160 m bruto-padca za pri-vod vode turbinam v električni centrali na Završnici. Ne poznam projekta, le vodo samo, ter zasledujem polemiko glede zmožnosti in torej vrednosti centrale. Na podlagi zgo-raj navedene dobave se praktik lahko orientira. Pri ekonomičnem iz-korišcanju profila razpisanih cevi bo mogoče dobavljati turbinam V2 nr vode v sekundi. Ta množina bode pri netto-padcu in odštetju izgub v ce-vih, turbinah in alternatorjih proiz-vajala maksimalno 1600 konjskih moči (brez izgub v omrežju). Ker pa se, kakor sem bral v »Slovencu«, operira v projektu z rezervoarji, torej z akumulatorji eneržije, je srednja množina eneržije porabne vode manjša. V praksi je minimum polovica maksima. Centrala bo torej proiz-vajala najmanj 800 in naj več 1600 konjskih moči. Navedenim eneržijam odgovarja tuđi vodna kapaciteta Završnice. Da se centrala obrestuje, ne srne po sedanjih izkušnjah cena po-polnorna izkoriščene konjske moči maksimalne dobave (torej kompletna cenrala z omrežjern) prekoračiti 800 K. Po tem izvajanju je vsota 1,280.000 K skrajna, kar bi bilo več, je izguba.
+ Iz seje deželnega odbora dne 28. jiiaija 1913. Na prošnjo topilnice
v Litiji se pošljejo vloge na železni-ško in trgovsko ministrstvo ter na glavno ravnateljstvo južne železnice glede znižanja blagovnih tarifov. — Centralni komisiji za ohranitev spo-menikov se poroča, da se bo sezidal pri Sv. Janezu v Bohinju betonski most, maskiran s kamnom, da obrani starinsko lice. Lesene ograje se pa ne napravi. — Za cesto Lipoglav-Sostro se dovoli 33% deželni prispe-vek do zneska 3000 K. — Za plemenske živali (bike, mrjasce) izdata de-žela in država za Kranjsko skupaj vsaj 100.000 K letno. Poleg tega vzdržuje dežela še na Robežu pri-stavo za bike, ki jo stane letno nad 10.000 K. Sklene se akvirirati pri-mernega gospodarskega veščaka za nadzorstvo vzreje in vporabe teh živali pri posameznih posestnikih. — Dne 8. julija 1913 ob 9. zjutraj skli-cana je pri deželnem odboru seja za dogovor med revirnim odborom in lastnikoma ribnjakov v Begunjah in v Želimljah glede pridobitve deželne in državne podpore za gojenje rib. — Za perutninski odsek pri Kmetijski družbi se dovoli podpora v znesku po 500 K. — V občinah Kleče-Stan breg na Kočevskem se dolocijo dodatna trasiranja ceste. — Sklene se razpisati dela oziroma dobave za zgradbo centralne elektrarne v Završnici in sicer za železni tlačni ce-vovod, 2 turbini po 1500 HP, 2 električna generatorja in stlkalne naprave — proračunska svota 375.000 K
—  (z večino glasov).      Deloma    se tvrdke povabijo k ofertom,   deloma se iste javno pozovejo. — Zgradbo dveh mostičev v Kresnicah se odda nainižjima ponudnikoma Konjarju in Gorencu za pavšalno svoto 4200 K.
—  Za uravnavo Glinščice dovoli se 30^c deželni prispevek, brez ozira na državno podpora. Prosi se pa državo,    naj    ona prispeva vsaj s 50 / , ostalo pa naj plačujejo interesentje.
—  Gospodarski zvezi se dovoli pod-poro 10.000 K: zeljarni v Šmartnem 1000 K: Zadružni zvezi 3000 K (z večino glasov). — Glede uniform uracl-nikov prisilne delavnice se povpraša c. kr. deželno vlado za mnenje.   — Društvu za promet tujcev se izplača 3000 K. — Zavaruje se dežela za mo-rebitne škode, provzročene po bikih na Robežu. — Pritožbi občine Moste proti    sklepu občinskega sveta ljub-lianskega    glede naprave kanala na Martinovi cesti radi tam stojeće tovarne za lep se ugodi in se mestni občini ljubljanski naloži, da ima napraviti kanalizacijo do tja. do koder je v to zavezana po stavbnem redu. Tovarna za lep ima pa napraviti kanal od tovarne do cestnega   kanala, do koder ga je mestna občina ljubljanska po stavbnem redu zavezana zgraditi.    Vpraša se mestno občino, do kje namerava zgraditi cestni kanal (z večino glasov). — Županu se-nožeškemu se izreče graja radi po-stopanja pri razdelitvi podpor iz Fab-jančičevega legata (z večino glasov).
—  Dolocijo se komisijonalni    ogledi glede mosta v Otočicah   in   nekega pota v Straži.
-f Čigava bo bodočnost? Stara resnica je, da je bodočnost vsakega naroda odvisna od tega, kako se množi in isto tako stara resnica je, da pri narodih visoke kulture, ki žive v ugodnih razmerah, množenje poje-ma. Francozi imaio že dolgo časa to veliko skrb, kaj da bo iz njihovega naroda, ki se tako slabo množi, da zaostaja za vsemi drugimi, in od zadnjega Ijudskega štetja imajo to skrb tuđi Nemci. >-Slovenec« je temu vprašanju posvetil poseben članek. Za nas Slovane sicer ta stvar še ni tako aktualna, kakor za Francoze ali Nemce, vendar bi bilo le hvale vred-no, če bi se stvar tuđi pri nas pretresala, seveda bolj resno, kakor je to storil »Slovenec«. Le-ta je stvar le porabil, da je napravil malo propagando za krščansko moralo, kato-liške ideale in klerikalizem. Pogled po svetu pa nam kaže, da je množenje narodov popolnoma neodvisno od kršćanske morale in od klerikalizma. Nekrščanski narodi se dosti bolj množe od kršćanskih in protestantje dosti bolj od katoličanov. Sicer pa, kakor smo že rekli, ni to vprašanjc za nas Slovane še tako aktualno, kakor za Francoze in za Nemce. Na zadnji obrambni razstavi n. pr. se je lahko vsakdo informiral, da se naš narod še prav dobro množi, da pa nazaduje iz dveh drugih vzrokov: vsled umrljivosii otrok in vsled iz-seljevanja. Umrljivost otrok je pač v prvi vrsti posledica malobrižnosti in nevednosti mater, ki same nimajo nič vzgoje, nič poduka in nič razuma za varstvo in prehrambo otrok. Dela in moli — otroke pa prepušča usodi. Izseljevanje pa je posledica med na-mi vladajočih razmer, gospodarske mizerje in slabe uprave. Na nevednosti in na teh razmerah pa so nal-več krivi klerikalci.
+ Obrtnike bodo tuđi reševaii, Na katoliškem dirindaju v mesecu avgustu bodo združeni slovenski in hrvaški klerikalci reševaii tuđi obrtnike. y ta namen so si naročili ne-
_L________.
147. 3tev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
kega brvaškega časnikarja in neke-ga vojaškega fajmoštra. To bo lepo resevanje obrtnikov. Posebno solda-Ški fajmoštri se razumeio na obrtna vprašanja. Kaj pa, če bi domaći obrt-niki za ta dan sestavili izkaz naročil. ki so jih klerikalci oddali tujim obrtnikom? Začeli bi laho pri generalu klerikalne stranke dr. Šusteršiču, ki ie za preuredbo svojega stanovanja potratil 60.000 K deželnega denarja. pa je ves ta zalužek šel v žepe tujih obrtnikov.
4- Značilno nasprotje. Da se za-branijo vsake manifestacije v prilog balkanskim narodom, je okrajno gla-varstvo v Spljetu pred tremi meseci izdalo prepoved, da se ne smejo raz-obešati zastave, razsvetljevati okna in okraševati hiše. S to prepovedjo določeni rok poteče s tekočim me* secem. Toda še predno je potekel ta rok. je okrajno glavarstvo podaljšalo prepoved še za nadaljne trt tnesece. Kako se ta zopetna prepoved strinja z besedami ministrskega predsednika grofa Sturgkha, ki je v svojem zna-nem govoru v gosposki zbornici re-kel med drugim: »V tej monarhiji ži-\i mnogo Slovanov, ki imajo pravico simpatizirati z brati na Balkanu.«
+ Proces proti spljetskemu žu-panu Kataliniću. Kakor znano, je državno pravdništvo uvedlo kazen-sko preiskavo proti P. Kataliniću, županu v Spljetu. radi njegovega govora, ki ga je imel meseca novembra lanskega leta povodom manifestacije v proslavo zmage balkanskih naro-dov nad Turki. Proti županu je bila vložena obtožnica in za razpravo proti njemu je i\jvišje sodišče delegiralo deželno sodišče v Celovcu. Sedaj je celovsko sodišče vrnilo ka-zenske spise proti županu Kataliniću Dreiskovalnemu sodniku v Spljetu v svrho, da izpopolni preiskavo. češ, da so dosedanji rezultati preiskave nezadostni. Kakor se torei zdi. celov-ško sodišče ne smatra krivde spljet-skega župana za zadostno dokazano, zato ni izključeno. da bi se ob koncu ne ustavilo kazensko postopanje proti županu Kataliniću.
+ Nov hrvaski list. V soboto je izšla v Zagrebu 1. ŠtevilKa ^Hrvata <, Sredinšnjega organa vrhovne uprave stranke prava za sve hrvatske zemlje. Izdajate4j -Hrvata« je dr. Mile Starcević, odgovorni ured-*•'■< pa Dragotin pL Hrvoi. Razdor ::ed starćevičami in irankovci je S :em popolen.
-r »Vi niste prav volili.« Nekje r-a Dolenjskem je imela klerikalna zavarovalnica poverjenika, ki je prav pridno in zvesto opravljal svoje dolž-nosti in sicer že več let. Mož je zdaj izvedel. da so ga neznani ljudje pri vodstvu zavarovalnice neka] tožili, in ker ima čisto vest in čiste roke, je kar osebno prisel v Ljubiiano. da iz-ve. kaj in kako. Uradniki so mu po-vedali. da je prišlo na vodstvo več pišem brez podpisov, a ten pišem mu nišo hoteli dati, niti pokazati. Končno je mož prišei pred mogočne-ga gosp. Vencajza in ta mu je pove-dal. da je od poverjeništva odstav-l|en. Seveda je mož vprašal. zakaj da je odstavljen. in je na svoje vpra-šanje tak oj dobil odgovor: »Vi niste prav volili!« — Mož se je razhudih Kako da ne. saj sem voli! po svojem mišljenju! Toda gosp. Vencajz je mož kratkih besedi: »Vi ste zato odstavljeni. ker niste prav volili pri zadnji volitvi — kar poidite, nimate nič več govoriti!^ — tako se je izja-vil gosp. Vencajz in konec je bilo be-sed. Mož je bil odstavljen. ker *>ni prav volil". Odstavljen je bil na način, ki bi mu znal na dobrem imenu škodovati. sai ljudje ne vedo, kaj je vzrok, da je bil nagloma odstav-Uen. Tako se godi poštenim Ijudem pri klerikalcih. Slaboznani župnik Josip Podlipnik bo pa le vesel, da se ie taka zgodila možu, ki »ni prav volil«.
rf Imenovanje pri Južni želez-nici. Postajenačelnik v Ljubljani, višji revident gosp. Fran Šusteršič, je imenovan za inšpektorja.
—    Odbor »Slovanskega kluba« ima danes, v ponedeljek zvečer,   ob 8. uri, važno sejo v posebni sobi re-stavracije pri Zlatorogu.
—  Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani je imela danes svoj redni občni zbor, ki se je vršil v   posvetovalni   dvorani   mestnega magistrata. Zborovania so se udele-žile vse včlanjene zadruge po svojih delegatih tako iz Ljubljane, kakor iz dežele. Zborovanje je otvorit in vo-dil   načelnik    zadruge    g. Engelbert Franchetti,    ki    je po kratkem pozdravu vseh navzočih podal kratko poročilo o vsem   delovanju zve-ze. Občnega zbora sta se udeležila v zastopu obrtnih oblasti tuđi gg. zadružni    instruktor    dr. B 1 o d i g    in mag. koncipist dr. B e r c e. Po spre-jetem    biagajniškem    poročilu   in po sprejetih raznih predlogih in resolu-cijah, posebno glede ustanovitve podružnice zavarovalnice proti nezgo-dam v Ljubljani,    glede ustanoviive meščanskih sol na Kranjskem   in po imenovanju častnih članov Zveze se
je vršilo v magistratni dvorani slav-nostno zborovanje povodom lOletni-ce obstanka zveze, ki se je vršilo ze-lo slovesno. Kot glavni slavnostni govornik je nastopil predsednik Zveze g. Engelbert Franchetti, ki je žel za svoja temeljita in za obrtni napre-dek važna izvajanja posebno zahvalo in vsestransko priznanje. Natanč-no poročilo o občnem zboru, kakor tuđi o slavnostnem zborovanju pri-občimo prihodnjič. Slavnostni govor g. E. F r a n c h e 11 i j a , ki je za vse obrtnike in sploh za ves obrtniški razvoj na Kranjskem pomenljiv, pri-občimo v eni prihodnjih številk do-besedno. Po slavnostnem zborovanju se je vrši! v hotelu pri g. Tratniku skupni obed, katerega so se udeležiii udeleženci zborovanja polnoštevilno.
—    Srećke    umetmške loterije. Vse dame in gospodje, ki so prejeli v razpečevanje srečke efektne loterije v  prid  upodabljajočim    umetnikom, Magovolijo naj skupiček za prodane srečke in pa neprodane srečke odpo-slati najkasneje do 1. ju lija t. I. opoJ-dne. Zrebanje srečk se vrši v torek, 1. julija t. 1. ob 6. zvečer v prostorih Slovenskega    ženskega    društva na Rimski cesti. Vse srečke morajo biti dne 2. julija t. 1. v Ljubljani ter se na kasneje kot prodane srečke pri žre-baniu ne bo mcglo ozirati. Da ne bo kakšne zamere, opozarjamo na to še zadnjič, r>roseč točne^a odziva!
—  Ciril -Metodov   dan   v   Ljubljani. Združeni odbor ljubljanskih ženskih podružnic vabi  vse narodne   za-vedne gospodične, da se takoj oglase osebno ali   pismeno   kot  nabiralke, oziroma  prodajalke   cvetk pri   onih načelnicah    cvetličnih   okrožij,    pri katerih nameravajo  sodelovati.   Želi se,   da  tuđi  gospodične  po  možnosti same preskrbe nekaj cvetk. Košarico za cvetke    naj  vsaka  gospodična,   kakor lansko leto,  sama preskrbi.   Odbor je v zadnji seji skienil,   da izroči oni, ki bode   v   nabiralniku   največ   nabrala, častno darilo.
—  Ciril-Metodov dan v Ljubljani. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je dala na razpolago svoje lične nabiralnike ljubljanskim  damam za nabiranje prispevkov v korist C. M. družbi dne 5. in 6. julija. Častite načelnice  bodo  dobile  nabiralnike   v družbeni pisarni (Narodni dom) dne 3. in 4. jul'ja.
—    Nekaj    o    igralcih    praške „Slavie11.  Ker vlada v  mestu veliko zanimanje za tekrno, ki se vrši to sredo na igrišču poleg Lattermanovega dre-voreda, in ker mnogi  žele vedeti podrobnosti glede  posameznih  igralcev-gostov,  mislimo,   da občinstvu   samo vstrežemo, ako podamo nekaj športno zanimivih podatkov o njih. Vsi tekmo-valci, ki pridejo v Ljubljano, so uradniki in sicer po večini uradiki  praške mestne   občine   ali    pa    posameznih kreditnih zavodov. Kljub temu so skoraj vsi izmed njih večkratni internacijpnali, to se pravi, da so tekmovali za Češko opetovanokrat proti drugim   narodom, tako proti Anšležem^Belgijcem, Fran-cozom,   Rusom   in   Špancem.   Većina izmed njih se je udeležila tuđi 1. 1911 v Roubaixu   tekme   za  svetovno  moj-strstvo med  amaterji,   kjer   so si Čehi s   končno   zmago   2: 1   nad   Angleži pridobili    to    mojstrstvo.    Posamezne igralce popisujejo športni listi sledeče: Goalman   Karei   Pimmer   je   izredno gibčen vratar,   ki   izborno   lovi   žogo. Desni   branilec   Rudolf   Krunimo    je dosedaj  že nad 300 krat tekmo\ il za ^Slavio".   Odlikuje se po svoji mirni, toda odločni  igri ter s svojo izborno igro   z   glavo.   Levi   branilec   P lard Vesely,   kapitan   moštva,  je   najuoljši češki   branilec,   ki   je   doslej  že nad 400 krat tekmoval za svoj klub.  On je Ijubljenec občinstva,  zlasti nežnega spola.  Odlikuje se po svojem bajnem startu na  žogo in natančnem  priigra-vanju srednjemu napadalcu. Desni krilec Emanuel Benda,   ki  je  izvežban  tuđi za   branilca,   se   odlikuje   po   svojem hitrern   startu   na   žogo   in  izbornem oddajanju   žoge   vnanjemu napadalcu. Srednji  krilec Rudolf Holy  igra  letos še-le prvič na tem mestu.   Dosedaj je igral izborno oba vnanja krilca. Odlikuje   se   s   svojim  hitrim   startom   na žogo,  veliko   odločnostjo   in izbornim tekom. Levi krilec Bogomil Macoun je, najboljši Čeh na tem mestu.  Njegove vrline   so:    Izvrstno    oddajanje   žoge srednjemu napadalcu, briljantna tehnika in prav   dobri   streli.   Desni napadalec Ladislav  Medek  se odlikuje   po   svoji nezlomljivi energiji. Razven tega izborno centrira, če tuđi še-le letos igra na tem mestu. Doslej je igral na vseh mestih v napadalski vrsti.   Strelja prav dobro iz  vsake  pozicije.  Nasprotne napade onemogoči  nenadoma.   Za to je Ijubljenec občinstva. Desna zveza, „strašni" Josip Belka se odlikuje po svoji kolosalni energiji,  s svojim strelom kakor iz topa in temperamentni igri. Srednji napadalec I.   Hajng,   se  odlikuje  po svoji tehniki, natančnem, mirnem oddajanju    zveze    zvezam    in   izbornih strelih.   Tuđi kot branilec je prav po-rabna moč.  Leva  zveza Gustav Jahn, kapitan   rezervnega   moštva,  je  kljub svoji mali postavi izboren tekač, ki se razven tega odlikuje z agilno igro. Z
levim vnanjirn napadalcem igrata vedno prav lepo in premišljeno skupno igro. Levi napadalec Oton Bohata je izboren tekač,   ki natančno centrira in dobro
strelja.
—   Nogometna  tekm«  „Slavit" —   „Ilirija".   Tukajšnji   športni   klub »Ilirija14   nas   naproša,   da   objavimo: Ker vlada v mestu za tekmo  s „Slavio" veliko zanimanje in ker so ložni ter   numerirani   sedeži   deloma  že  rezervirani za honoracije, ki so obljubili tekme se udeležiti, deloma že razpro-dani, je priporočati onim, ki reflektirajo na dobre sedeže,   da si  zasigurajo te že v predprodaji. Drugače se lahko pri-peti,   da   ne   dobe   nobenega   sedeža. Postavi   se   namreč   samo    doiočeno število stolov  in  lož.   Sedeži v  ložah po 3 K   (v eni loži  je   8  sedežev)  in numerirani sedeži po 2 K se^ dobe do srede popoldne do 3. ure v ČeŠarkovi, DolenČevi,  Glavni in Unionski trafiki.
—  Moštvo   praške »Slavie«,   ki tekmuje v sredo v Ljubljani, se pri-pelje v Ljubiiano že danes z brzovla-kom ob 3 4 na 6. zvečer.
—  Iz  krogov   trgovskih   usluž-bencev. Iz krogov trgovskih uslužben-cev se nam  piše:  V sredo  se vrši v Ljubljani   izredna   športna   prireditev, katero si bo ogledal — po zanimanju sodeč — vsak,  komur  le to prepušča čas.   Tuđi  izmed  nas bi si marsikdo privoščil ta izredni športni vžitek, ako bi ne bili  navezani na službo.   Ali bi morda ne bilo vstreženo mnogim, ako bi   se   ta   dan   zaprle   trgovine   malo pred sedmo,  da  bi tako lahko prisos-tvovali  gledalci  iz  naših  krogov vsaj v drugi polovici igri?
—  Vložitev napovedi za odmero osebne dohodnine in rentnine. Kakor znano, se je rok za vložitev napovedi glede osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. večkrat podaljšal;    rok se je končno do 31. julija t. 1. razteg-nil in poteče s tem dnevom. Davčnim oblastvom je ukazano,    da    morajo obrazee za napovedi, v kolikor se to že itak ni zgodilo, nemudoma stran-kam dostaviti, ki se morajo pri spi-sovanju napovedi držati določil se-danje postave. Napovedi se pa lahko tuđi že pred 31. julijem t. 1.   vlože. Ker je že precej pozno, ni izključeno, da morebiti do konca letošnjega leta ne bodo vse napoveda resene, posebno ker dosedanja podaljšanja   roka za vložitev    napovedi    nikakor    ne smeta v Škodo biti natančnosti poslovanja priredbenih    organov.      Tišti davkoplačevalci, katerim plačilni na-logi do konca novembra t. 1. se   ne bodo dostavljeni, morajo tuđi    drugi obrok davka v tišti visini vplačati. ki ie bila lani predpisana.
—  Panika   v sv, Petra cerkvi v Ljubljani.      Obiskovalci    večernega cerkvenega   opravila v soboto    dne 28. t. m. so bili priče, kako nevarno je prepuščati naprave električnih ilu-minacij   inštalaterjem,    brezvestnim nestrokovnjakom.    Na    predpraznik sv. Petra in Pavla napravila je brez vednosti mestne elektrarne neka tu-kajšna privatna elektrotehnična tvrd-ka    slavn. iluminacijo    št. Peterske cerkve z električnimi žarnicami. Ko-maj    so začeli    zvečer    prižigati    v cerkvi    električne    luči,    začele    so vsled slabe    naprave po vsej cerkvi pokati električne svetilke, dokler ni slednjič    vsa    razsvetljava ugasnila. Otroci so pričeli kričati in ljudstvo je bežalo iz cerkve. ko so mu stekleni kosci od svetilk padali na glavo.    K sreči cerkev ni bila polna. sicer bi se bila hrezdvomno   pripetila   v gnječi velika nesreča.Učinki kratkih stikov so se čutili po vsem Sv. Petra pred-mestju.    kjer so utripale    električne žarnice.
—  Razstavljen relief. V izložbe-nem oknu trgovine Gričar <k Mejač v Prešernovi ulici je razstavljen relief iz mavca, ki ga je po naročilu odbora društva klub   slovenskih kole-sarjev  »Ilirija«    izvršil slovenski kipar Lojze Dolinar. Okrogel relief, ki se je mlađemu umetniku nadvse po-srečil, predstvalja personificirano hi-trost z ozadjem mesto Ljubljana, ter bode v pomanjšani kovinasti reprodukciji    služil   kot   društveni znak. Vse hvale vredno je,   da se je društveni odbor postavil na stališče pod-pirati domačo    umetnost,   ter    delo (original) naročil pri   domaćem    ki-parju. Priporoča se, da si vzamejo v tem oziru vse naše   korporacije   za vzgled to mlado društvo,   ter se pri sličnih naročbah ozirajo v prvi vrsti na domaće umetnike, ki že itak nišo preobloženi z naročili. Tako je prav: čemu naročati    slabo    blago pri so-vražnemu tujcu, saj imamo tuđi do-inače umetnike, ki so gotovo tuđi do-sti zmožni, a naročil pa nad vse potrebni.
—  V morski hospic   v Gradežu se je danes   ob   5. zjutraj s poštnim vlakom odpeljalo 44 otrok iz Kranjske in sicer 26 otrok na stroške deželnega odbora, 12 otrok na stroške mestne občine ljubljanske,    4 otroci na   stroške    Deželnega    pomožnega društva za bolne na pljučhi in 2 otro-ka na stroške Elizabetne otroške bol-nišnice.   Dva otroka, ki ju odpošlje
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih, odpotujeta pozneje. Otroci iz Dunaja in Gradca so se že vče-raj peljali preko Ljubljane. Letos ostanejo nekateri otroci po 70 dni v Gradežu, dočim je dosedaj kopalna sezona trajala le 50 dni.
—  Umrla ie v Ljubljani po silno dolgi bolezni   gospa Leopoldina Do-berlet,    soproga za gasilstvo preza-služnega g. Frana Doberleta, V starosti 77 let.
—  Na ljubljanski realki je razpi-sano rnesto historika. Prošnje urad-nim potom do 20. julija,
—  Službe za tehnike v Bolgariji. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani   je interesentom na vpogled važno poročilo o šansah naših tehnikov na službe v Bolgariji.
—  Previdnost! Iz Trsta dobiva-jo trgovci in obrtniki pisma, v katerih se jim naznanja, da leži na želez-nični postaji sod najfinejšega olja, katero je zaradi insolvence kupca bolj poceni prodati.    Adresat    se   potem vabi, da bi porabil ugodno priliko in prevzel blago.   Na ta način se hoče Ijudem, ki dobijo pisma, predočiti, da gre za posebno ugodno kupčijo. Računa se na lahkovernost   adresatov, od katerih nekateri ćelo mislijo,    da morajo blago prevzeti. V bistvu seveda je to samo kupčijski manever, kakor se ga solidna trgovina ne običava posluževati. Na mestu je torej previdnost in opreznost.
—   Sumljivi    inozemski    bančni podjetji. Kakor se je dognalo, razšir-zata    banki    »Dansk    Depositobank Aktieselskab«      in      »Skandinavisk Commerce und Diskontobank« v Ko-danju (Kopenhagen), ki se pečata ba-je z osebnimi in hipotekarnimi kre-ditnimi posli, svoje delovanje tuđi na naše dežele s tem, da nabirata »glavne zastopnike«. Ti imajo nalog, opo-zarjati kredit iskajoče na ugodne po-goje, pod katerimi se baje dobivajo posojila pri omenjenih podjetjih. Oni, ki se odzovejo takim ponudbam, morajo najprej plaćati precejšne zneske za stroške, do realizacije posojila pa ne priđe in sicer iz navidezno ničevih vzrokov. Postopanje teh bank, ozir. njenih zastopnikov je dalo že mnogo-krat    povod    kazenskim    ovadbam. Občinstvo se tedaj v lastnem interesu svari pred kupčijskirni zvezami z omenjenima podjetjema.
Z Vica se nam piše: Pretečeni teden je zopet že znani dopisnik z Vica v »Slovencu« privlekel za lase na površje volitev v okrajni šolski svet na Viču. Žilica mu pač ne da miru, zato vedno išce in išče. To pot se vjeda, da se je volitev sklicala ravno na nedeljo ob 10. dopoldne, češ, bil je cerkveni praznik sv. Antona itd. Tega je seveda kriv že poznati in dopisniku v želodcu obležani Andrejka in več drugih. Dopisnik se je pač postavil, ozir. usedel na stol, ševe pravičnega sodnika, ter premleya že znano krivico, katera se godi, po ltmenju dopisnika Brdovcem od strani naprednjakov v Šolskem svetu. — Kadar zacnejo ljudje klerikalnega kalibra o poštenosti in dostojnosti, sploh o čednostih govoriti, takrat ne-hote preleti človeka zona! Klerikalni voditelji pa dostojnost! Ljudje, kate-ri imajo na vesti vso učiteljsko rev-ščino, ljudje, kateri drugače misleče-ga od skrajnosti preganjajo, kateri so nam z Vica pregnali izvrstne učiteljske moči, ti ljudje naj govore o poštenosti? In dalje, ako se navede, da je viška šola. katera je stala čez 160 tisoč kron, ter je na njej všolanih nad 800 otrok vsakdanjega pouka, da je ta šola dobila podpore od dežele prvo leto 100 K in drugo leto 150 K. v tem kq so dobili v sosednji dobrovski občini posestniki za svinjske in živinske hleve — poudarjati je! — živinske hleve, kateri so stali od 400 K do 1000 K, kar 400 do 1000 kron podpore, tedaj človek pač ne ve, kakšen izraz bi rabil za ljudi, ki to povzročajo! Dobrega gotovo ne! In ti ljudje hočejo še komu predbacivati, da naj pravilno ravna! Kar se tiče pomote, je v klerikalnem taboru, ne v našem. Sicer pa, kdo se briga za postavo? Glede jokanja starih že-nic, seveda vam je to smešno, ker vam je v zatišju sploh vse smešno, saj ne zasledujete svojega pokliča, ampak čisto nekaj drugega! Kar se verske stvari tiče radi nedeljske va-litve, se vam tuđi ni potreba razbur-> jati, saj imate ponovno skušnje za igre med božjo službo, seveda na katoliški podlagi. — Vičan.
Avtomobilska alpska tekma čez Kranjsko in Liubejl. Pri najlepšem vremenu ob 3/4 na 3. popoldne v soboto pasirah so tekmovalci Ljubelj. Prvi so bili angleški vozovi Rolls-Royse, kateri letos tekmujejo za prvo ceno; ta angleško-amerikanska tvrdka postavila je 4 vozove, ki bodo najbrže odnesli tuđi častno darilo. Zadnji vozač je pasiral ob pol &. obeliske na Ljubelju. Kranjski avto-mobilski klub se je zbral mnogošte-vilno na Ljubeljskem sedlu, kjer je pod vodstvom g. podpredsednika .Vinko M a j d i č a in barona dr. Karl
Borna aranžiral lep sprejem. Veselo so se zahvaljevali utrujeni tekmovalci gospem in gospodičnam, kl so jih obsipavali z cvetkami in jim ćelo servirali jestvine. Po ćeli kranjski progi bili so vozači prijazno spre-jeti, vaši in mesta so bila v zastavah, šolska mladež je stala v špalirju in mnogo zbranega ljudstva je aklami-ralo tekmovalce, med katerimi. so se nahajali tuđi trije nadvojvodi. Posebno so se odlikovala mesta Škofja Loka, Kranj in Tržič, Poljane, ki so razobesile zastave, kar je bila v prvi vrsti zasluga g. okrajnega glavar-ja Žitnika iz Kranja.
Sprejemne skušnje. Na državni gimnaziji v Kranju vršile se bodo sprejemne skušnje za prvi razred v. soboto, dne 5. julija od pol 9. napre]. — Vpisavanje učencev za I. razred vršilo se bode 3. julija od 2.—5. popoldne v pisarni gimnazije.
Posebni vlak Tržič-Krani.   S 1.
julijem bode vozil na progi Tržič-Kranj posebni zabavni vlak vsako nedeljo in praznik. Odhod iz TržiČa ob 9*48 zvečer, prihod v Kranj 10*30 ponoči in ima torej vlak tuđi zvezo z Ljubljano. Nazaj bode vozil vlak iz Kranja ob 11. ponoči ter bode imel zvezo z večernim ljubljanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. Prihod v Tržič ob 11*47. Vlak bode vozil od 15. septembra ter je jako prikladen za izletnike v Tržič in Ljubelj.
Utopil se je neki mož v Savi. Usnjarski pomočniki so videli v petek popoldne moško truplo, katero je de-roča Sava nesla mimo Kranja. Imel je srajeo na rokah do komolca zavihano in bil brez suknje. Kje je padel v vodo in kdo je nesrečnež, se še ne ve.
O besi I se je v četrtek 45 letni čevljar Lovro Kristan vulgo „Končan* na Javorniku pod Sv. Joštom. Vzrok samomora ni znan; najbrže se mu je omracil um.
Na kor se ji je mudilo. V R. na
Gorenjskem imajo seveda tuđi svojo prepotrebno in bogudopadljivo Marijino družbo, kateri predseduje 30-letna odlična cerkvena pevka, ki opravlja menda tuđi posle organist-ke, dična Marijina devica M. P. Cvetočega meseca majnika, ko imajo cerkveni ljudje posebno veliko opravila vsled običajnih šmarnic, pa je že prej bolehna prednica začela ne-kam veneti. Lica so ji izgubila prej-šnjo zdravo barvo in na čelu so se pojavile precej čudne, marogaste proge. Le z velikim naporom in sa-mozatajevanjem je opravljala na koru svojo odgovornosti polno službo, toda končno so tuđi njej pošle moči. Vodenica se je je prijemala in morala je iti v Ljubljano. Tam je mnogo zdravnikov, ta ali oni ji bo že poma-gal, da se ji zopet vrne ljubo zdravje. In res njeno trdno zaupanje ni bilo zastonj. Zdravnik jo malo pogleda ter ukaže, da naj gre v posteljo. Čez dva dni, ravno na dan sklepa šmarnic in god sv. Angele pa je deviška Marijina devica povila brez drugih posebnsti drobno hčerko, kateri so dali pri krstu ime: Marija Ksaveri-ja. Tako je bila prednica v dveh dneh srecno rešena svoje nesrečne vodenice. Še tišti dan zvečer se je odpe-ljala domov, mudilo se ji je na kor, kajti drugi dan je bila nedelja. Hotela se je tuđi čimprej pokazati med svoj-ci ter tako odvrniti od sebe vsak sum, češ: poglejte me, tu sem, pa mi recite, če mi kaj morete. Danes drobna Marija Ksaverija lepo uspe-va, med tem pa deviška prednica ne-moteno in v splošno zadovoljnost vrši in opravlja vse svoje posle in časti, ki jih ima kot cerkvena pevka, organistka in častna Marijina devica ...
Slab   spomin   na   „Novi  Lurd".
Šentjernejski župnik nam v zadnji številki „Dol. Novic" očita, da je nas list „ pretekli teden trikrat napadel „naš Lurd4*, leta 1911. ga je pa isti „Narod" zagovarjal". In zato je župnik mnenja, da ima listov „sotrudnik slab spomin". Ne verjamemo, da bi bil kdaj naš list zapisal besedo za novi Lurd, a ker nimamo časa zaradi tega „Lurda* ves letnik 1911. prelistati, borno g. župniku jako hvaležni, če nam prihodnjič kar citira dotično šte-vilko, kjer smo „naš Lurd" zagovarjali, Pač pa vprašamo župnika, kako je z njegovim dobrim spominom. Ko so prvi katoliški možje, ki so to očitno sleparijo z „Novim Lurdom* spravili v življenje, kot hudodelci se-deli na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča, tedaj je njih duhovni pastir kar sam od sebe na sodišče pisal pismo, v katerem je pri svoji duhovniški in osebni časti zago-tavljal sodišču, da je vse to, kar se uganja pod imenom „Novi Lurd" čisto navadnasleparija. Ne dolgo potem pa, ko je isti župnik sam prevzel „Novi Lurd* v roke, pa je to, kar je on oficijelno obsodil kot čisto navadno sleparijo, naenkrat postalo verska svetost ali dosledno po župnikovi sodbi: iz čisto navadne je .Novi Lurd* postal „blagoslovljena
Stran 4.
SLOVENSKI    NAROD.
147. štev.
sleparija". Župnik, ki ima tako dober spomin, se gotovo spominja tuđi tega za zgodovino „Novega Lurda* za vse večne čaše strašno neprijetnega do-godka? Morda pozna tuđi dotičnega župnika, ki je takrat „Novi Lurd" ob-sodil za čisto navadno sleparijo, zdaj jo pa še sam podpira, oziroma tuđi uganja ?
»Gloria«. — Erfindung des ffefrn Matko Malovic in Rudolfs-wert, Krain, Osterreich. Ta gospod Matko Malovic, katoliški mizarski mojster v Novem mestu, je original. Če ne nosi pri procesiji neba, se pa pusti v katoliški gostilni pretepsti m če ne prireja shodov na katol. pod-lagi, na katero se pa Jare ne upa stopiti, pa išče svojim otrokom botrov pri najhujših liberaleih in to prav v takem času. ko škof vernikom ozna-nja, da ne sme noben liberalec biti za botra. Skratka. če g. Matko Malovic le more, on že preskrbi javnosti kako zabavo. Zdaj je gospod Matko Malovic ćelo šel med velike gospode izumitelje. Iznašel je neko stvar za vli-vanje voščenih sveč. To stvar je dal patentirati. Sam bog ve, da mu od vsega srca privoščimo, da dobi patent na to stvar in na patent tuđi kaj denarja. Zgolj zaradi nasprotja v po-Htičnem mišljenju g. Matku Malovi-ču ne borno napajali pri njegovi »Glo-riji«. Tako namreč je g. Matko Malo-Vič svojo iznajdbo krstil, kar mu pa tuđi ne štejemo v zlo, če se je kot dober kristian spravil ravno nad »Glorijo . Ampak nekaj đrugega je g. M. Malovic, kar nam pri tej iznajd-bi, h kateri mu kot slovenskemu obrtniku le čestitamo, prav nič noče ugaiati. G- Matko Malovic je namreč svojo patentirano »Glorijo« v veli-kem nacrtu razstavil v izložbenem oknu »Katoliške tiskarne,< v Novem mestu. In ta veliki nacrt je veliki nas slovenski jzumitelj g. Matko Malovic od A do 2 napisal — nemško. Je že prav in lepo, če se g. Matko Malovic v dobi, ko ?a drugi premalo časte, sam sebe tako počasti, da se sa-mega sebe Imenuje gopoda. Ampak, če je že kot slovenski obrtnik zaradi obrti sestavil nemški nacrt za svojo -• Glorijo - in med drugim zgoraj napisal tuđi besede. kakor jih berete v naslovu te notice, bi bil pac lahko napravil se slovenski nacrt.
Beg iz semenišča. Nič novega ni. da pobeeme tu in tam iz semeni-šča kdo, ki spozna zakulisno življenje tistih, ki bi morali biti namestniki Kristusovi in učitelji vere, Ijubezni. Posebno trdnim značajem se zagnu-si življenje v tej »visoki soli politike«. Čisto gotovo je, da bi jih nepri-merno več obrnilo hrbet semenišču. če bi imeli sredstva, da bi se opriieli drugih studij, ali pa če bi jim bil značaj že razvit pred vstoporn v seme-nišče. Nič novega ni tore], če je po-begnil tuđi četrtoletnik Mlakar. doma \% Novega mesta. Je pa nekaj, kar je treba poudariti. Ta Mlakar ie bil nekak vzorni učenec patra Pavla. Bila sta mnogo skupai ter se obisko-vala drug drugega. Naravno je, da Je zastavi) pafer Pavel vse sile, da ga napravi za prave^a in vzornega svojega učenca. Toda ta sila, s katero se vpiiva na mlade duše. ni prida, kakor nobena sila ne in tuđi nima trajnega uspeha, ker ni prepričanja. Pri prvi priliki se zruši tak navidezni uspeh v prazen nič. Seveda se zlo ne da popraviti več, če priđe ta prilika že po mašnikovem posvećenju. Potem pa nosi tak človek svojo nanj prikovana usodo Škripaje z zobmi. ali pa potepta ravnodušno vse naložene inu ciolžnosti in dela sramoto IjuJem in svojemu sianu. Nikakor pa ni za Mlakarja. kakor mu hočejo /daj na-tveziti, da bi ga spravili nazaj v se-menišče. sramotno, da je sledil svojemu prepričanju in je to prepriča-nje javno pokazal. Vidi se, da je ohranil mladenič kljub vsem kvarnim vplivom, ki zastrupljajo dandanes mladino, nepokvarjen značaj.
Kočevska umetnost. Te dni bo v Kočevju koncert gojencev občinske glasbene sole. Že ime kaže, da vzdr-žuje to solo občina, v kateri je pre-cejšnje število slovenskih davko-plačevalcev in da torej tuđi ti podpirajo to solo in tisto „umetnost", ki se v njej goji. Vzlic temu se pri vsaki priliki pokaže kako nestrpen nemški šovinizem preveva to solo. Zelo značilni so v tem oziru lepaki, ki vabijo na omenjeni koncert gojencev te sole, „Nur far Deutsche* je zapisano na teh lepakih. Samo Nemci imajo pristop k tej priredbi — Slovenci so izključeni, tuđi tišti, ki pomagajo s svojimi davki vzdrže-vati to solo. Če bi se prireditelji tega koncerta točno držali načela „Nur ftir Deutsche", potem bi bilo na tem koncertu preklicano malo udeležnikov, zakaj većina kočevskih „Nemcev" so vendar sama izpridena slovenska kri, so vendar sami odpadniki.         —x.
Atentat so storili liberale! pri krešu v Višnji gori, tako oznanja »Slovenec«. Da so take trditve niče-ve in da baš napredno časopisje nikakor ni vzrok posurovelosti mladine, dokazujejo   številni    dogodki v
raznih najbolj katoličkih naselbinah, kjer naprednih Časopisov nikdar nima in ne sme brati. Tak dogodek se je zgodil zopet pred nekaj dnevi v strogo katoliški fari na Dolenjskem. čez 80letni starček priđe na svoje polje pogledat, če mu pastirji delajo škodo, ne slutivši, česa so taki pa-glavci zmožni. Komaj se starec ob palici prikaže, skriče 10 do 151etni pastirčki: »Kaj tu iščeš, poberi se! Kamnajmo ga!« Rečeno, storjeno. Kamni so gosto frcali in zadevall starčka, ki je prestrašen bežal, ali tem vzornim otrokom to ni bilo za-dosti, želeli so starca pobiti; lovili in kamnjali so ga še dalje, da se je v glavo zadet zgrudil. pa še ležečega so kamenjali. Starček ie bil na glavi in po životu poškodovan, le slučajno ne ubit, mlekozobi iz dobre, verne fare, se pa zlobno posmehujeio in po-našajo z dovršenim junaštvom. Kao je zopet temu kriv? — Prave Ijubezni do bližnjega naj se mladina uči, doma, v cerkvi in v soli, da se je ne prime hinavsko farizejstvo in ljudstvo  bo dobro.
Umrljivost v Ljubljani V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Ljubljani naznanjenih 598 smrtnih slučajev, od katerih jih priđe skoro 60° ,. na razne bolnice, hiralnice, zdravilisča in sanatorije, kakom zahajajo večinoma bolniki s kmetov. V prvih Šestih me-secih jih je umrlo: leta 1908. — 628, 1909. — 689, 1910. — 646, 1911. — 724 in 1912. — 648. Letošnja prva polovica je tedaj najugodnejša izmed vseh. Zanimivo utegne ludi bit% da že šesti teden ni bilo prijavljenepa nobe-nega slučaia kake infekcijozne bolezni, kar priča, da so v Ljubljani zdravstvene razmere izredno ugodne.
Kinematograf „Ideal". Dancs se predvaja zadnjikrat senzaciiska drama „Ločen od sreće* s Susano Gran-dais v glavni vlogi. — Jutri američka veseloigra „ B i U y X o b e 1, cowboy-ski milijonar.
Predrzna tatvina Včeraj popoldne med 3 in 4 uro popoldne je dosedaj še neznan storilec ukradel na Glincah lovskeme čuvaju Ferdinandu Šturmu prepelice Tat je prislonil lestvo do prvega nadstropja in razbi! klepko iz katere je vzel prepelico. Kdor bi našel kako sled o tatu ali o ukradeni prepelici, se prosi, da javi to zgoraj omenjenemu lastiku.
V kavarni „Central" bo danes zvečer poslovilni koncert damske kapele Sauer. Od 1. julija naprej vsak večer sloviti tamburaški zbor „Javor" z ženskim četverosrevom. Kavama je odprta vso noč. Vstopnine ni.
DruštvBnn nizmnili.
Članice Sokola I. bedo 6. julija na Ledini prvič izvajale ženske prošle vaje na novo skladbo. Društveni načelnik br. Stane Vidmar pravkar do-vršnje novo, izvirno skladbo za ženske proste vaje za III. zlet. Poznamo izredne, vsestranske talente br. Vidmarja za sokol. organ:racijo, poznamo njegovo skladbo za članske proste vaje, ki se odlikuje osobito po uporabnosti. Se bolj pa ugaja i po strani umetnosti i uporabnosti nova skladba za ženske proste vaje. V njej je vse domaće, zdi se, da že rrr.ogo-krat slišano v našem prostem m-odu, v naših lepih narodnih popi kan. Povdarek, živ akord nehote pcegne telovadko iz položaja v nov p '■-), v novo telovadsko pologo. Sokolski krogi bodo gotovo radi prišli poslušat novo skladbo, kl jo bo 6. julija pri javni telovadbi Sokola I. prvič izvajal orkester Sokola I.
Tekma Sokola II., ki se je vršila soboto, 28., in se nadaljevala v ne-dcijo, 29. junija, je pokazala, da Sokol II. pojmi, kaj je zdravo in ko-ristno za trdno Tvrševo organizacijo. Ta tekma, ki se je vršila v dveh od-delkih, v srednjem in v nižjem, je pokazala, kaj da mlado društvo zmore in česa mu je še potreba, da se spo-polni. — Izid te tekme je sledeči: izmed 270 dosežnih točk v srednjem oddelku je dosegel br. Raztopnik 246 točk ali 911% (I. mesto), br. Jeršek Adolf 243 točk ali 90% (II. mesto) in br. Kocjan Vinko 236 točk ali 87-4% (III. mesto). V nižjem oddelku pa: izmed 250 dosežnih točk je dosegel br. Korber Matko 205 točk ali 82% (I. mesto), br. Skrem Milan 203 točke ali 81*2% (II. mesto) in br. Schifrer Matiček 194 točk ali 77*6% (III. mesto). Tekmovalo pa je v vsem skupaj 15 bratov, ki so vsi dosegli lepe uspehe. — Sokolu II., ki se tako lepo razvija in ki tako agilno deluje v sokolskem programu, je nač želeti, da ga narodno občinstvo • pošteva in se ga tuđi spomni dne 13. julija, ko priredi svojo V. javno telovadbo v Hribarjevem gaju.
V Hr barjevem gaju . . . Napredno gospodarsko in prosvetno društvo je priredilo včeraj v Hribarjevem gaju poletno veselico, katere čisti do-biček dobi društvena knjižnica, katero hoče društvo na splošno zahtevo znatno razširiti. Hribarjev gaj, že itak lep   in   romantičen   v  svoji   naravni
opravi, seje spremeni! ta dan v krasen vrtt odet v svečano opravo. Med ze lenjem, venci in zastavami je bilo postavljenih 7 ličnih šotorov, okinča-nih v pestrih barvah. Napravljeno je bilo obširno plesišče in poseben šotor za muzej, v katerem so bile razstav-liene karikatme najnovejših političnih aogodkov. Ta muzej je vzbujal, to povem že naprej, veliko zanimanja in je imel vedno dovolj obiskovalcev. Ob krasnem vremenu se je napolnil vrt že popoldne. Zasvirala je „Škofje-loška društvena godba", kl je cei čas zelo pridno in dobro igrala, otvorilo se je plesišče, odprli so se paviljoni in po kratkem navdušenem nagovoru društvenega predsednika g. Smoleta, se je oživilo na vrtu in pričela vesela neprisiljena zabava. Po paviljonih so stregle Ijubke gospice iz krakovsko-trnovskega okraja pod vodstvom prijaznih gospa načelnic v polno zado-voljnost, zato se jim mora izreći posebna zahvala za njihov trud in po-žrtvovalno del«\ s katerim se je odločil krasen dan te prireditve. Veselico je posetila tuđi ga. dr. Tavčarjeva in več zasTopnikov našega naprednega poli-tičnega življenja. Trajala je veselica do polnoči kljub večernemu hladu. Usreh veselice je zadovoliiv in pokaže, da se zanima naše ljudstvo za veselice, ki jih prireja napredno gospodarsko društvo in jih rado poseča ter podpira drušivo fizično in moralno.
Napredno sjosooda-sko in poli tično društvo za šentDetersk1 in kolodvorski okra* je priredilo včeraj na vrtu hotela Tratnik žegnanje, združeno z veliko vrtno veselico. Kljub temu, da je leno vreme in huda kon-kurenca v Hribarjevem gaju izvabila obilo obx nstva iz mesta, je bil vrt g;. Tratnika dobro, posebno proti večeru, izborno obiskan. Pa saj ni čuda: vsakdo pozna izborno kuhinjo in klet tega hotela, če se mu pa poleg tega nudi še dobra zabava, ima vsakdo dvojen užitek. — Postavljeni so bili tuđi paviijoni za kavarno in slašči-čarno ter cvetke, v katerih so se trudile vrle naše dame pod vodstvom g%. A c c c t o v e in P o i j š a k o v e. Komur je bila sreča mila, zadel je lep dobitek, komur pa se je zljubilo plesati, ta je pri^el tuđi na svoj račun. Sviral je pri prireditvi salonski orkester Sokola I. pod vodstvom kapelnika g. SalmiČ3. Orkestru se pozna, da je zopet v dobrih rokah in upravičeno se pričnkuje, da doseže pod tako spretnim vodstvom še večje uspehe. — Petje je preskrbelo dobro znano in priljubljeno pevsko društvo „Ljublj. Zvon", ki je izvatalo več jako dobro uspelih zborov. Vodil je petje znani pevovod'a g. Zorko Prelovec, ki se mu mora priznati, da je eden naj-spretnejših slovenskih pevovodij, ki s svoiim dobrim materijalom lahko doseže izvajanja najtežjih zborov. Gospodarsko in politično društvo za šent-peterski in kolodvorski okraj si je z včerajšnjo prireditvijo pridobilo novih simpatij zavednega občinstva, ki ga bo pri težnji po lastni knjižnici in čitalnici izda'tno podpiralo.
Slov. trg. društvo ,, Merkur11 naznanja, da so za čas od 30. junija do 5. julija uradne ure vsak dan od 3. do 6. ure popoldne.
Razne stuiri.
*  Izredna c. kr. državna loterija. Dne 3. julija bo žrebanje izredne  državne loterije  za skupne  vojaške  do-brodelne namene. Igralni nacrt obsega 21.146   dobitkov   v   skupnem   znesku 625.000 K,   med  temi  glavni   dobitek 200.000 K,  dalje dobitki po 50.000 K, 30.000  K  itd.,   ki  se  vsi   izplačajo  v gotovini.   Srečke po 4 K se dobivajo, dokler bo kaj  zaloge po  trafikah,   lo-terijah, menjalnicah, na poštah, davčnih uradih  itd.
*  Goreči ribnik.   O čudnem na-ravnem pojavu   poročajo   ogrski   listi. Ljudje,   ki   so se kopali v ribniku pri Kečkemetu,   so   naenkrat   zapazili, da se v sredi   ribnika   vzdigujejo   modri plameni, ki   so   dosegali   visino   dveh metrov in ki so se  polagoma razširili po ćeli   vodni   gladini.    Ustrašeni   so ljudje  zbežali   iz   vode  ter   opazovali krasni prizor z brega.   Polagoma   so začeli plameni   ugaševati,   obenem pa je tuđi upadla   vodna  gladina ribnika za 28 cm.   Najbrže so privreli zemski plini ter prišli na površje. V odprtino, iz katere so privreli, se je natekla voda, vsled   česar   je   voda v ribniku padla.
Telefonske in brzojavna porodila.
Dogodki na Balkanu.
Sklep srbske vojne stranke. Sofija, 30. junija. Tukajšnji listi listi poročajo iz Belgrada: V stanovanju vojnega ministra v Pasićevem kabinetu, Božanovića se je vršilo v četr-tek zborovanje častnrtke lige. Navzoči so bili med drugimi prestolonaslednik, voditelji stranke in bivši finančni mi-nister Paću. Sklenili so, da se spor z Bolgarsko razreši le z z orožjem.
Ali se je že pričela vojna na Balkanu?
Belgrad, 30. junija. Uradno se javlja: Iz Skoplja sta danes prispeli dve brzojavki. Prva brzojavka se glasi: »Bolgari so izvršili danes ob dveh deset minut zjutraj napad na naše čete in sicer v smeri proti Šti-pu. Ob treh štlrideset minut zjutraj je pričel prvi aritlerijski polk boj, na kar so Bolgari v prvih jutranjih urah naskočiti vaši Redka, Bukva, Zleto-vo in Revgazi. Boj se na vsej Crti na-daljuje.«
Druga brzojavka se glasi: »BoS-gari so danes ponoći napadi! srbske čete pri Valandovu, gotovo v name-nu, da se polaste železniške proge.«
Uradno pripominjajo: »Oba napada na srbske pozicije dokazujem, da je Bolgarska brez napovedi vojue pričćla sovražnosti.«
Ta uradna nripomnja pomenja toliko, kakor da se z srbske uradne strani konstatira, da ie dejansko med Srbijo in Bolgarsko že izbruhnila vojna.
Dunaj, 3U. junija. Iz Sofije danes dopoldne došle brzojavke potrjujejo vesti o spopadih med Bolgari in Srbi na srbsko-bolgarski demarkacijski crti. Poročila o teh spopadih, tako med Bolgari in Srbi, kakor med Bolgari in Grki, slikajo položaj, kakor da bi bili napadalci Srbi, oziroma Grki. Prva sofijska brzojavka pravi, da je glavno bolgarsko taborišče dobilo poročila, da koncentrirajo Srbi velike množine pehote in topništva ob železniški postaji Krivolak (ob že-lezniski prosri Skoplje-Veles) in v blizini postaje Udovo. Srbske čete, ki stoje med Štipom in Zletovom, da so pričele zjutraj z Ijn4im napadom na bolgarske predstraže. Bolgarske čete so na srbsko ofenzivo odgovorile s protinapadom. O resultatih tega spopada ničesar ni znanega. Do drugega boja je prišlo severno od Lev-tere (v blizini Kavale), kjer so grške čete s svojih sprednjih pozicij pričela ljuto obstreljevati bolgarske oddel-ke. Razvila se je ljuta bitka, katere izid dosedaj še ni znan. — Druga brzojavka iz Sofije se glasi: Bolgarske čete pri Pravišti je snoči ob osmih zvečer presenetilo živahno streljanje od strani Dojrama. Bolgari so se postavili v red in so s klici »ura« na-skočili z bajoneti Grke, ki so se umaknili in pri tem zažgali vas Lev-tero. Bolgari so zasledovali Grke do Kale Kislika. Še ljutejši naskok so izvršili Grki pri Moštijanu in Hemal-tosu, najbrže v svrho, da razrušijo železniško progo Seres-Drama. Izid te bitke še ni znan.
Dunaj, 30. junija. Posebni kores-pondent »Reichspošte«, znani Wag-ner, brzojavlja iz Sofije, da ga je danes dal poklicati bolgarski generali-simus Savov, ki mu je podal podrobnosti o bolgarsko-srbskih, oziroma bolgarsko-grških spopadih v Makedoniji. Te podrobnosti se strinjajo z vsebino zgoraj navedenih brzojavk. Korespondent vReichspošte« pripo-minja. da dogodki, ki so se doigrali v Makedoniji, nišo slučajni in da bodo brezdvomno povzročili radikalen preobrat v ćeli diplomatični situaciji. Min. predsednik dr. Danev je imel danes dopoldne dolgotrajna posveto-vanja z dr. Malinovom in dr. Genadi-jem. Car Ferdinand je sprejel danes dopoldne v dolgotrajni avdijenci ge-neralisima Šavova.
Dunaj, 30. junija. »Siidslavische Korrespondenz« javlja iz Sofije: Min. predsednik dr. Danev je izjavil, da Bolgarska pod nobenim pogojem ne izpremeni svojega stališča o bolgar-sko-srbskem sporu. Položaj je neiz-premenjeno resen in skoraj ne more postati bolj kritičen.
Romunska odklanja bolgarske koncesije.
Bukarešta, 30. junija. Zatrjuje se, da je Bolgarska pripravljena Romun-ski koncedirati mejo Tutrakan-Bal-čik, ako se Romunska zaveže, da bo v slučaju bolgarskć-srbske vojne ostala nevtralna. Temu nasproti iz-javljajo romunski merodajni krogi, da se jim ne gre v prvi vrsti za kompenzacije, marveč za princip balkan-skega ravnotežja. Vesti, da je med Romunsko in Srbijo sklenjena voja-Ška konvencija, nišo resnične.
Srbija obdrži vse osvojeno ozemlje. Belgrad, 30. junija. Na \Tčerajšni konferenci staroradikalne stranke je min. predsednik Pašić izjavil, da so se dogodki zasukali tako, da bo Srbija najbrže pridržala vse ozemlje, ki ga }e osvojila njena armada. — Paši-ćev kabinet ostaja v celoti na krirulu. Prestolonaslednik kraljevič Aleksan-der    je    prispel    danes    semkaj    iz
Skoplja.
Akcija Romunske.
Berolin, 30. junija. „Vossische Zeitung" poroča z Dunaja: Postopanje Romunske v balkanski krizi se v tukajšnji diplomatičnih krogih mirno presoja. Romunska se nahaja ravno-tako, kakor Avstro-Ogrska vsled balkanske krize v zelo kočljivem položaju. Naiboljši temelj za mirno in smotreno
politiko obeh držav je bil položaj, kakor pred vojno. Vendar pa se ni mogla niti Avstro-Ogrska, niti Romunska upirati iz političnih ozirov razpadu donavske države. Avstro-Ogrska je v teku dogodkov našla širok, nov temelj za svojo balkansko politiko: popolno neodvisnost balkanskih držav. Ta princip skoraj gotovo zasleduje tuđi romunska politika na Balkanu. Vsled tega ni, kakor zatrjujejo v merodajnih krogih, nikakšnega vzroka, da bi se ne želei romunskim prijateljem miru pri njihovi sedanji posebni akciji uspeh. Seveda je še vprašanje, je-li bo imela Romunska s svojo diplomatično akcijo oni pozitivni uspeh, kakor upamo. Razentega se boje, da bo vsled posto-panja Romunske proti Bolgarski prišla Srbija z novimi zahtevami, kar ne bo ravno v interesu miru.
Izjava bolgarskega vojnega mini-strstva.
Dunaj, 30. junija. Dopisnik »N. Fr. Presse« brzojavlja iz Sofije: V vojnem ministrstvu izjavljajo: Srbija je vrgla Bolgarski rokovico v obraz. Njena makedonska armada je dobila povelje, da napade bolgarske pozicije pri Štipu. Ta napad je v stra-tegičnem oziru razumeti tako, da skušajo Srbi prebiti bolgarski cen-trum.
Bolgarsko-grška bitka.
Atene, 30. junija. Iz Soluna tr-zojavljajo: Med Dojranom in Solunom se je vnela ljuta bitka med Bolgari in Grki. Od daleč se sliši strahovito grmenje topov. Izid bitke šc ni znan, ker se borba še vedno na-daljuje.
Vpad   albanskih   čet v Makedonije
Rim, 30. junija. Iz Albanije so došle vesti, da se je znanemu bolgar-skemu revolucionarnu Sandanskemu akcija v Albaniji popolnoma posrećila. Na meji so že pripravljene Čete, ki vdro iz Albanije v Makedonijo.
O petrogradskem sestanku.
Belgrad, 30. junija. Vladna radikalna stranka je sprejela resolucijo, v kateri izreka ministrskemu pred-sedniku popolno zaupanje. Po prvotnih dispozicijah bi Pašić moral danes preko Dunaja odpotovati v Petro-grad. Položaj pa se je tako izpreme-nil, da je sedaj čisto negotovo, da-li se bo sestanek balkanskih nimistr-skih predsednikov sploh vršil.
Dunaj, 30. junija. »Politische Korrespondenz« poroča iz Sofije: Ako se Srbija definitivno odloči spre-jeti razsodišče carja Nikolaja, potem se ministrski predsednik dr. Danev v sredo odpelje v Petrograd, kjer se bo skušalo poravnati bolgarsko-srbski spor, obenem pa tuđi doseći sporazum z Grško potom osebnih poga-janj med dr. Danevom in Venize-lesom.
Senzacionelna afera v Pulju.
Pulj, 30. junija. V soboto je do-spel semkaj poštni in brzojavni ravnatelj, dvorni svetnik Pattav, v spremstvu bivšega policijskega ko-misarja dr. Mlekuša. koncipista Mi-roslavića in več policijskih agentov. Ta komisija se ie napotila v poštni urad v ulici Carrara poleg Narodne-ga doma. Poštni urad so takoj zaprti, uradnikom in uslužbencem so ukazali, naj tako] zapuste uradne prostore ter se odstranijo. Nato se je vršiia v poštnih prostorih hišna preiskava, kl je trajala pozno do večera. Isto-časno je policija aretirala poštnega uradnika Nikolicha in nekega posest-nika Ivaniševića. Odvedli so ju na policijo, kjer so ju zasliševali skoraj do jutra. Tekom včerajšnjega dneva je policija izvršila še več drugih are-tacij. O vzrokih teh aretacij ni ničesar znanega, ker čuva policija nai-strožjo tajnost. Zato se ne more iz-vedeti niti imen vseh aretovancev. Eno pa je gotovo, da se pri aferi ne gre za kakšne poneverbe, marveč toliko kot gotovo je, da je oblast prišla na sled neki veleizdajski aferi. Zatrjuje se. da so v afero zapleteni tuđi neki častniki.
Komisarijat na Češkem.
Dunaj, 30. junija. Cesar je danes* sprejel v posebni avdijenci ministr-skega predsednika Stiirgkha. V tej avdijenci je Stiirgkh predložil cesar-ju svoje nasvete glede uvedbe upravne komisije na Ceškem. Uved-ba te komisije se uradno sedai še ne razglasi, marveč še le kasneje.
Volitve v A radu.
Arad, 30. junija. V sobato pono-či ob pol 11. je bil razglašen resultat državnozborske volitve. Od 4033 od-danih glasov je dobil ministrski pred, sednik grof Tisza 2470 glasov, kandidat opozicije grof Aladar Szecheny pa 1563 glasov. Seveda je zmagala nasilnost ogrske vladne stranke in pa denar.
Nemška brambena predloga.
Berolin, 30. junija. Nemški državni zbor je v današnji svoji dopoi-danski seji sprejel brambno predlogo v tretjem čitanju.
147. Itcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Uspešno gnojenje pašnikov in travnikov. Pri gospodarstvu s pašniki nam preti nevarnost, da ledina, zlasti ob poletni vročini, trpi in se jesenska paša skrči, pogosto je pa sploh ni. Ako pa gnojimo s hitro učinkujočim, v vodi topljivim, fosforjevo kislino obsegajočim superfosfatom, 200 do 300 kg za ha in 50 do 80 kg žvepleno-kislega amonijaka meseca junija in julija, se doseže globoko in močno vkoreninjenje ter zvišanje poganjanja trav in krmilnih rastlin in se te obe-nem napravijo odporne proti pripeki, kar nam zagotovi jesensko pašo. Isti način gnojenja je nujno priporočati pri travnikih, zlasti ob pozni prvi košnji in so travniki onemogli vsled zmičavosti trav in izgubljajo moč poganjanja. S primernim gnojenjem dosežemo zanesljivo in polno otavo, ki nam majhne troske bogato poplača.
Darita.
Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ctril in Metodovo družbo"
Gusti Dekleva v Vremskem Britofu 4 K 24 v. (darovali c. kr. geom. Rojec Karlo, Gusti in Janko Dekleva dobiček igre na kocke), Janko Rahne c. kr. notar na Brdu 20 K, mesto vcnca na grob nadučit. Lovro Letnarjaiz Mengša, Milan Vrezec, nadučitelj v Skrljevem 4 K 76 v, nabral skrljevski fant Ovi-đoni Angelj v družbeni nabiralnik na veselici »Kmetsko izobraževalnega društva Branik" v Skrljevem, Ant. Šinkovec ml. iz Kranja 25 K, nabrano na fantovskem večeru g. Janko Saje-vica, gdč. Jožica Petan 2 K, nabrala ob priliki godovanja g. J. Gostinčarja v Klecah in dr. Janko Zirovnik, od-vetnik v Ljubljani 10 K, iz kazenske poravnave Petelin ca. Mazi. Skupaj 66 kron.
Za „Sokolski dom Sokola t. v Ljubljani: g. Jakob Babnik nabral ob priliki godovanja g. Kočareka v gost. pri Kavčiču na Pri vozu v Ljubljani 12 kron.
Za ,,Sokolski dom Sokola II. v Ljubljani": g. Jakob Babnik nabral cb priliki godovanja g. Kočareka v gost. pri Kavčiču na Privozu v Ljubljani 12 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. junija: Ana Stađier. kle-parjeva žena, 55 let, Elizabetna cesta <*.
Daiasnji list obscga 6 strani
Izdajatcf.i   In   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lasfnina in tisk »Narodne tiskarne :•
Lilijskomlečnc   milo s konjičkom
Bergmanna & Co.9  Dečin n. L.
ostane prejkoslej nedosežr.o po svojem učinku proti pecam, dalje neutrpljivo za racionalno regcvanje ko2e in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po KO h po lekamah, drogerijah, parfumerijskih trsovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Svarilo!
Koder te           _______
prodafajo penaro<fc% caročlto priitai
naravnogt od tf delovalnlce pod naslovom;
BasUInska destilacija
„FLORIAN"
w HobljanL
Postavno Tarovano.
Bonna   poro6ila.
L|mMlauka .Kreditna banka ¥ Ljubljani«.
Uradi) kmi iuajske **tt 30. janijt itlS
■•l«l»*»t paplrfl.           BtMT-  | *"*•"• 4«/, majeva renta    ....      82051     8225 4*2* , srebrna renta ....      84 50 |     84 70 V!9 avstr. kronska renta   .   .       8225 j     82 45 4«/, ogr.          ......8090       8110 4% kranjsko deželno potojllo      — —      94*50 4*/. fco. Cdke def. banke   .      86—      87 — •rftftfc*. SreCke U 1. I »60 •/,     .   .         448—     460 — „     „   „ 1864 .   .   .   .    .    675--     68«> -»     Hske......275-j   285-„     lemeljsle  1. Izdaje   .    275 -     285 — Z              „         II.     „        .     246-50     256 50 „      offrtke hlpotečne   .    .     223-     238--     don. komunalne     .         469—     479 — „     tvstr. kreditne  .   .   .    4f.9--     479 — „      IJitbllRnsl;*?    ....       60 — 1     66 — „     avitr. tđtl. križa   .   .      5**0      57 50 : Sw. :.:: *=  »= Z     tttrike......229-     232-pAlalo«. ljubljanske kredUne banke   .     413—     417 — Avttr. kreditne?« zavoda .    .    618 50    619 50 Dtmajske hanfrie drufbc .    .    508-251   F.0M5 Južne ielecnice.....121 "50     122 50 Državne Helezitfce   ....     709*40     71040 Alplnc-Montan.....923 50     924 50 Češke slađfcorne družbe   .   .    338—    341 50 Zlvnostenske banke.   .   .   .    26275     263-75 V«l«tp. CeMnl.....I   i    .       ""42        11 47 NWke.......' 118-04'   118-25 Franki    ......... li    95-60       ^5 80 Lire........       |   93 30       93 50 Rnbljf......... I1 252-75    25375 Žitne cene v Budimpešti. Dne 30. junija 1*513. Termin. Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11 34 Pšenica za april 1914    .   .   za 50 kg 1183 Rž za oktober 1913        .   .    za 50 k?   8^4 Oves za oktober 1913    .    .   za .50 ke    867 Koruza 73. julij 1913 .         .    za !>0 ks    767 Koruza za avgust 1913 .   .   za so k<i   7 87 Koruza za oktober 1913    .    za 50 kg    7*47 Cf tklli Trdneje. u#»!o$čno s??e!flo. Viiiaa atl ra*rjen 3^*2               Srtđiji zrttnl tlak 736 mn .2.    ¥anja    t mm    £5                     1 28   2.pop. 7345      17*0 vih. szah.       dež „    9. zt.  737O      15 0   sr. szah.  del.oblač. 29 \ 7. zj.    738-5      10 3    si. jug       jasno „   2. pop. 7162 !   22-2 [       „        del oblač. „     9.zv.   734 6       150   si. szah. 30-   7. zj.   735*0      133   si. svzh    brezobi. Srednja pređvčerai?na temperatura 14*6°, norm.   19 0" in   včeraišna 158\   norm. 19*0-, Padavina v 24 urah 0*6 mm in 07 mm
Zahvala.
Povodom smrti gospe           2318
Ane Stadler
nam je došlo toliko dokazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Prosimo tem potom za sočutje ob naši boli ter za lepe darovane vence sprejeti presrčno zahvalo.
taluj3či ostali.
V Linblimni, 29. iunija 191 .
Zahvala.
j       Za neštevilne dokaze presrčnega
sočutja   ob   smrti   našega    iskreno
I ljubljenega edinčka                   2314
1    ]R icota
kakor  tuđi  za  prekrasne  vence  in
šopke,   za   mnogobrojna    pismena
toložila   ter   za   zadnje   spremstvo
I gg. uradnikom  tobačne tovarne   in
1 vsem   ostalim  cenj. spremljevalcem
izrekava tem potom svojo najglobo-
kej§o zahvalo.
Arcadio BonfioU, c. kr. pristav — Adela BonfioU roj  KokalJ, starši.
Zahvala.
Za vso ljubezen, izkazano pre- I dragemu soprogu, oziroma očetu, I gospodu                                    2316 I
Lovni Letnarju
ob njegovi bolezni jn smrt!, kakor I tuđi za vse presrčne dokaze blagega I sočutja ob tej veliki nesreći se naj- I lepše zahvaljujeva.                             I
V MMtgiv, dne 29. junija 1913. I
Aaa i: ivni tetear.   I
rru Do1^rl«t Star. naznanja v lastnem in v imenu svojih otrok ter vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti svoje zveste družice, oz. matere, Mšče, stare in prastare matere, sestre, s\akinje in tete, gospe
Leopoidine Doberlet
ki je po dolgem, murnem hiranju včeraj v nedeljo, 29. junija, previđena s sv. zakramenti za umirajoče ob 7. zvečer v 78. letu starosti blaženo pre-minila.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 2. julija ob > :5 uri popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica št. 8., na pokop»ališče k Sv   Križu.
Sv. posmrtne maše se bodo služile v frančiškanski in trnovski cerkvi.
Na izrecno željo umrle se morebitni darovani venci hvaležno odklanjajo.
V LJUBLJANI, 30. junija 1913.
Irgovski guoii
mešane stroke s trgovsko solo fŠČe službe.   Prijazne  ponudbe   na   nalov.
Anton Beršnjak, Zatična.
Kiioitn liiso ali vilo
v Ljubljani; reflektiram na vrt, vodovod ter električno razsvetljavo. Oferti z nacrti, navodilom dohodkov in stroš-
kov na: Jolij M&zelle, trgovec in velepos. Gradac,  Belokrajina.
Radi bolezni ođdam takoj
pod ugodnim i   pogoji,   dobro  vpeljano na debelo (engros)       22/5
špecenisko irsovino.
18. M\m, posestniK in trgovec v Liotiljsci.
Proda se takoj iz proste roke za nizko ceno
v kateri ze nahaja dobro idoča gostilna, je   tuđi     jako   pripravna   za   mesarsko ali pekarsko obrt.  Prodajo se rudi travniki. Natančno se poizve:      2304
; Ljnbliana, KarloTska cesta 6t 28.
JPOSBStVO vjjublfam
I Karlovska Gesta štev. 28
J obstoječe iz hiše z dobro idočo go-stilno, hleva, vrta in travnikov se ceno proda« Hiša je posebno pripravna za mt-arsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam.                 1829
išče   se   za   hika|šn]e   pođjetie zanesljiva                2320 {
vešča slov., nem. in laškega jezika, perfektna v stenograiiji in strojepisju. Slovensko in nemško lastnoročno pisane ponudbe na i se pošljejo pod šifro y,ROStOrfstillJa 20" na upr. »SI. Nar«.
Slatini ljaj znamka „SladiD".
mm •*   50 0 0 prihranka tndl na mlc-
JUlI   ka la tladkortu   In   oknsen
zajtrk, (ntlao dosežejo  oni,  ki
namesto kave, čaja, kakao, sladne kave,
pijejo aladUd ćai Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, SO otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejSi. Dr. pt Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedrio |fAI| bolj priljubljen. Povsod >/4kg za* JHUW X VOj 50 vin. Tuđi pri trgovcih. Po poSti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-71fr*W%š\ kćczv; Schonbrunnerstrasse fcVI4Tje: st 109, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz Št. 4. V Gradcu: Sack-strasse St. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Tmkćczvjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednih oseb.
Slavenki dijak
srednje ali trgovske sole se sprejme pri obitelji učitelja meščanske Sole v Gradcu na stanovanje in hrano. Ponudbe pod Johano Rothel, BargerschullererGraz, Scholgasse 24, III. St
Veliko  število
iarsi nomolnilov
i«» ć ^
Sam hm. obrtnika. Zagreb. Dalmatinska Dl. 1
č
I j^               ~----
I       ^^m ^^^P   ^^^B ^^^V         ^^^m  ^I^Br          '^TkI   ^B^B IMF   ^Sl Om ^B ^H U ^BP^B
v aaiem alt na račun. 2313
Naslov  pove   uprav.   »Slov.   Naroda«.
Ova dijal^ei
se sprejmeta na stanovanje in hrano
aa Rimski c. St. 7, II. nad., vrata 13.
2317
Sprelme se takoj        2312
izurjena pioijjjlki
maDufakturnega in špecerijskega blaga, v govoru in pisavi zmožna slov. in nem. iezilca. — Ponudbe na Ivanđ Budkovića, Semič, Dolenjsko.
II yll ¥ iiil U L u £1 b L
s   primerno   šolsko   izobrazbo, zmožen obeh deželnih jezikov,   ter da ima veselje do trgovine
se   sprejme    *
pri   Leopold  Lavšu,   trgovina z meš.  blagom,   Tržič,  Gorenjsko.
Irgavshi psmonnk
meSane stroke z večletnim izpričevalom ždl
složbe. Ima veselje tuđi za urejevanje skladišča.
Cenjeni dopisi pod: „V, Z. poštnoležeče St Pe-
ter pod Sv. Gorarci,  (Štajersko.)     2299
MA*-*-    s«»            2287
dobra kuharica
za na   deželo.   —   Ponudbe na uprav-ništvo »Siov. Nar.«, pod SSB HL 2287%
Albert Drganc, brivec in posre-dovalec za starine  in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa ce^ta št 1
Ini pilšM posredovalec
za starine za vso deželo, preskrbi tudt ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje pri prodaji posestev. 2248
Pozor letovisčBPji!
Oddam za letošnio poletno sezijo šest novo moderno opremljenih
ali brez te. Vodovod v hiši. — Cena ugodna. Ponudba na Fran Mlakarja9 trgovca   v   Lescah,    Gorenjsbo«
2203
iz najodličnejših krogov, častniki in državni uradniki si prislužijo lahko visoka provizijo z razpečavanjem modernega stroja za ceno ca. K 600. — Poduzeta akcija je zelo ugledna in diskretna, ter se zahteva in obljublja v očigled obojestranskim interesom najstrožja diskrecija. Interesentje morajo obvladovatl kapital od 600—1000 K. — Informacije daje osebno ? Panek v ponedelfek In torek od 8,—12. in od 1.—3. v hotela pri Slona* 2310
Po Wm pacžMsažn Ujegovesa
ces, in Rralj. apostolskega Veličanstva,
c kr. drža¥na Eoferifa
za skupne vojaike dobrodelne namene.
Ta imm loteriia ?bsega 21.146 itišM v gotovini v sKupoem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 K.     19n
- - - Manje bo javno na Dunaju 3. jelija 1913. - Srećka slane 4 K.
SreČke se dobivalo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstr. 5, v loterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni Crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva za državne loterije.
— . .                  (Oddelek za državne dobrodelne loterije).  —:-------^=z^r-
y~~&f£^\

so priznano najboljsi.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen.
'■  Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez ■  čolnička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
NOVOST!
Ign. Vok
špecialna trgovina šivalnih strojev in koles
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Desetlctao Jamstvo. — CenlM zaston] In poštnine prosto.
Priporoča se
ANTON ŠARC
tnjoeina s perilom, pratilica m Ukahuca
Ljubljana, Selenburgova ulica «5.
874
A
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD,
147 Stcv.
TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE
Centrala: Zjubijama, Mesljeva cesta H. 26 (poleg pliname). — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb,
1428
Beton * zelezobeton * mostovi * stropi * dvorane * zazidki :::::      turbin.     :::::
Strokovna izvršitev vseh vrst naćrtov * prevzetje zgradb ♦ ; tehnična  mnenja.
Vodovodi * električne centrale * turbine * nilini * zage * ;;;; opekarne in   ;:;;
m odem e  apnenice.
* * *
Obisk   strokovnih inzenirjev na željo.
Pristen dober
se dobi pri                  41
L SEBEHIRU g Spol SIšhl.
Kavama
vso noć             '"'
odprta^
Sostilna
Florilanska vlica it. *•
Kavama Central.
Danes. in 30. Innila
poslovilni
IOHCCRT
priljubljene
iamske kagolg ta.
Od dne 1. julija naprej
svira vsak večer
:: lukaj že slovito-znani k
tamburaški zbor
s svojim divnim
:: žensMim teivnopei.:
Vstop prost. — Vso noč odprfo.
S^ncio 5 cen!
f3fin^^p^W6*£f ^Pirili
so na]bo?jši na svetu.
Visoki cevlji
za gospođe
in
dame 10-50 12-50 14-50 16-50 19-50
Nizki
cevlji
za
gospode
in
dame 9-— 10-50
_12;50_ 1450 1650
Trpežni č&vl|i za otroke, visoki ali nizkl.
Velikost   .    21—25    26-28    29-31    32—34
na zadrgo      5-90        6*90        7*90         8'90 z gumbi   .      6-50         7-50        8-50         9-50
rjavi 1 krono draiji.«
Zaloga čevljev H. KENDA
Ljubljana, Mestm trg stev. 17.
1148
Od tU. c kr. deielae vlade konceslfo-nlrano krofaiko obrtao ucillšče za pri-krofevanie za motko in damsko stroko.
Iv    • Hii
HjilfPli!
se prične 1. in 15. vsakega meseca;
v nujnih slučajih   se   sprejmejo   uČenci  tuđi
z vsakim   dnevom.
PriporoČam obenem vzorce za konfekcijo in :: po meri  za moSko in damsko stroko.   ::
Imetelj                        2315
Teodor Kose, Ljubljana, Mmsii ni. 51
Ki Me v Pnuje,
naj obišče            845
H Brii! H3
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinju.                   Zmerne cene.
Edini   slovenski   hote!   na  Rek!
SpoStovanjem             pero  TrpinaC.
1 postni zavitek
(3 kg netto) ::     popolnoma naravnega      ::
Ml lipu it liiuhli
posije franko po poštnem pov-zetju za E 5*69 c. kr. dvorni založnik  lekarnar   9. PiCCOli,
Iifaiiliana, Sran-sko. Pošilja
se tuđi v sodčkih   in v steriliziranih steklenicah.
„Zdravnik želodca" je najbollši liker za žeiodec.
JiailžilfpaHliiiiiižiiL
Oluka štedionica v inn (Dalmacija)
sprejema  hranilne   vloge   in jih obrestuje
50                              177°
O čisto.
Za  vložke  in  njihovo   obrestovanje  jamči   občina Obrovac  z vso  svojo  imovino  in davčno  močjo.
({jGlcjcirji, zeiF)teuajte
v lastnem   interesu   nemudoma  brezplaČnO in pOŠt-nine prosto prvi  slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovicah   in   uvideli   boste,   da   vodimo   prvovrstno
blago   po  nafnižjih,   brezkonkureačnih   cenab.
Kargl [amernlk & Ko.. LiiiiaE Danajska A 9-12.
fetalna trgovina s koiesi, motoriu aTtomobili ii posameznimi dsli, mehanitna delavnita in garaža.
Modna in športna trgovina
[\M\w. nasproti glavne pošte.
V zalogi so vsi športni predmeti
za letni in zimski šport
kakor klobuki, Čepiće, sviterji, pleteni telovniki, dokolenice, rokavice, nogavice, pletene, lođnaste  in  nanjate   gamaše,   volnene, tkane in mrežaste  srajce,   nepremoČlji-vi plaš<5i iz oljnate tvarine,  nahrbtniki vsake izvršitve, palice, cepini, krplje, dereze, umetnople-tene vrvi, plezalni <5evlji,  razno vrstne posode iz aluminija, thermos-posode, patentne svetili ke itđ.
JadraEika banka fillfalka v Ljubljani
i Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Rotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s  SIvafcM zveia % Amerlko.  s
Delniška glavnica K 8,000.000.
HakazUa » Amerlko lu akreditivi.
Kapule in prodala vrednostae papir]« (rente, zastarna plama, delnlce, srećke itd.) — Valnte In devize. — Promese k Tsem irefcanjem.
Sprtfema Tloge na taranllne kllžlce ij tor m Uro ta teko« rataa.   373 i
< •
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. j
iMrtBtiartk plato feamka li svofega. j
«
Eskomptlra: menlce, devize In faktore. — Zavarovanle vredn. paplrlev proti kmrzni izgnbL — Revizija žrebanja sreck krezplaćno. — Remboors-kreditL Borzna naročlla. — Inkaso.