UDK 801.73 Martina Križaj Ortar Filozofska fakulteta v Ljubljani
OHRANJANJE IN ZAMENJAVA ZUNANJIH KAZALNIKOV PRI
NEPREMEM POROČANJU O PRVOTNEM GOVORNEM DOGODKU
Vsako besedilo je izdelek/rezultat zaključenih sovisnih govornih dejanj enega ali več govorcev, ki določenemu naslovniku pred določenimi pričami v določenem času in prostoru z znamenji besednega jezika posredujejo svoje razmerje do stvarnosti in svojo miselno predstavo stvarnosti, pri tem pa s t. i. zunanjimi kazalniki ubesedujejo tudi istost prvin svoje miselne predstave stvarnosti in prvin zunanjega sotvarja svojega govornega dejanja. Zunanji kazalniki torej navezujejo besedilo na točno določeno sotvarje; zato se pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku ohranijo ali pa ne.
Every text is the product/result of completed interdependent speech acts of one or more speakers, who with the signs of verbal language relate their relationship to reality and their mental image of the reality to a certain addressee before certain witnesses, at a certain time and place. In doing so they - with so called exophoras - also express the identity between the elements of their mental image of the reality and the elements of the situational context of their speech act. Exophoras therefore connect the text to the particular situatiational context; hence, in an indirect reporting of an original speech event they are either preserved or not.
1.0 Kazalniki/deiksi' so prvine besedila, in sicer tiste, s katerimi govorec ne ube-seduje prvin stvarnosti, temveč njihovo istost s prvinami sotvarja2 svojega govornega dejanja, in sicer zunanjega/tvarnega (prim. Ana naj pride v sobo, proti Ana naj pride sem.) ali notranjega/sobesedilnega sotvarja (npr. 'Ri mi je povedala Ana.).
Kazalniki so dveh vrst, tj. zunanji oz. eksofore in notranji oz. endofore.1 Zunanji kazalniki izražajo istost prvin stvarnosti in prvin zunanjega sotvarja govornega de-
1Izraz ka/alnik se tu (na predlog J. Toporišiča) uporablja namesto prevzetega izraza deiks/deiktik. saj grška beseda deixsis. iz katere izvira, pomeni 'kazanje' (Lyons 1968: 275). - V slovenski izvorni/prevedeni jezikoslovni literaturi se po navadi navaja prevzeti izraz, in to bodisi deiks. prim. »Kazalni (deiktični) izrazi povezujejo poved s kontekstom.« (Kunst Gnamuš 1981: 67), »Samopredstavitev udeležencev pogovora lahko upazujemo v zgradbi pokaznih izraznih srestev (deiksov) /.../.« (Kunst GnamuS 1992: 27) ter »pokazni izrazi - deiksi« in »votle oblike/deiksi« (Kunst GnamuS: 1994: 1. 55), bodisi deiklik (prim. A. Derganc in T. Miklič v De Beaugrande-Dressler 1992: 119). V ToporišiCevi Enciklopediji slovenskega jezika pa so sestavki »dciksa -e : - Gl. Kazalstvo.« (Toporišič 1992: 21), »deiktičnost -i Vloga kazanja, natančnejšega določanja ali okrepljenega označevanja, posebno kot značilnost zaimkov.« (Toporišič 1992: 21) ter »kazalstvo -a .v /.../ Lastnost besednega /namenja, ki se stvarno prav razume, če se upošteva sotvarje (konsituacija) sporočanja, družbene in duševnostne okoliščine sporočevalne združbe ipd., npr. osebna zaimka za 1. in 2. osebo, kazalni zaimki, velika začetnica v pisanju častitev (honorofikacija), npr. Eksetenca, vikanje/tikanje/ onikanje itd « (Toporišič 1992: 81).
' Izraz sotvarje je pri nas uvedel Toporišič, in sicer namesto prevzetega izraza konsituacija (Toporišič 1992: 81) o/ stvarni ali položajni kontekst (Toporišič 1992: 296).
'Delitev kazalnikov v dve skupini je povzeta po Hrbdčku (1994: 13). Po de Beaugrande-Dressleiju (1992: 118) sta izraz eksofora predlagala Halliday in Hasan 1. 1976, in sicer po analogiji z anal'oro in kataforo, ki sta uporaba za-oblike po »koreferirajočem izrazu« ali za njim (De Beaugrande-Dressler 1992: 50); eksofora pa »ni resnična koreferenta /.../, zato ker se razen za-oblike v
janja (npr. Ana naj pride sem.), notranji pa istost prvin stvarnosti in prvin notranjega sotvarja oz. sobesedila (npr. To mi je povedala Ana.). V našo obravnavo bodo zajeti le zunanji kazalniki, in sicer jaz, ti, ta, tukaj, sedaj/prej/potem ter glagolske prvo-/-dntgoosebne in časovne oblike.
1.2 Zunanji kazalniki so torej tiste prvine besedila, ki se navezujejo na zu-nanje/tvarno sotvarje govornega dejanja, katerega izdelek/rezultat je besedilo. In kaj je zunanje sotvarje govornega dejanja? Zunanje sotvarje govornega dejanja so udeleženci in okoliščine govornega dejanja.4
Po Toporišiču sta udeleženca govornega dejanja dva, in sicer tvorec/govoreči in naslovnik/ogovorjeni.5 V naši obravnavi ločujemo tri udeležence: govorca, naslovnika in pričo - govorec je vršilec govornega dejanja, naslovnik je tisti, ki mu je dejanje namenjeno oz. na kogar je naslovljeno, priča pa je bitje ali stvar, ki je v trenutku govorjenja v prostoru govornega dejanja, ni pa ne vršilec ne naslovnik govornega dejanja;6 priča torej je udeleženec govornega dejanja (in sicer pasivni), ne pa njegov neudeleženec.7
Okoliščini govornega dejanja sta dve, in sicer čas in prostor. Čas in prostor govornega dejanja sta vedno le čas in prostor govorca, torej zdaj/ta trenutek in tukaj/na tem prostoru."
besedilu ne pojavi noben drug izraz.« (De Beaugrande-Dressler 1992: 119). - De Beaugrande-Dressler navajata dvojno rabo za-oblik (angl. pro-forms): I ) namesto izrazov, s katerimi »koreferirajo (tj. imajo skupno referenco /...)« (1992: 50) in 2) »namesto pojmovnih poimenovanj za predmete ali dogodke« (1992: 118).
4Prim. Toporišič (1992: 296): »sotvarje -a s V sporočanju položaj govornega dogodka v okoliščinah, kolikor jih zaznavajo čutila obeh udeležencev sporočanja. Te okoliščine soodločajo o izbiri besed, skladenjskih vzorcev in njih besednih izrazitev (zaradi večje možnosti izpustov, odkazovanja na v govornem položaju prisotne stvari, potrebe po nančnejšem določanju povedijskih udeležencev). -Šopom, kontekst (stvarni ali položajni).« in »Vse okoliščine/sporočanja/ imenujemo sotvarje: k njemu torej poleg T /tvorca/ in N /naslovnika/, prostora, časa ..»sporočanja spada tudi občinstvo, ki besedovanju le prisostvuje (npr. v gledališču).« (1994: 174). - Po Toporišiču (1994:173-174) sotvarje tvorijo: tvorec, naslovnik, občinstvo, čas in prostor ter tvorčeva (in naslovnikova) »stopnja obveščenosti o s (stvarnosti), j (jezikovnosti), p (prenosništvu), b (besedilju), n (naslovništvu) in t (tvorčevstvu).«
'Tvorec je »/k/dor kaj ubesedili, kdor napravi (dela) besedilo, kdor beseduje. - Šopom, avtor.« (Toporišič 1992: 336), govoreči pa je »/u/deleženec govornega dogodka, ki govori in sebe imenuje jaz« (Toporišič 1992: 53). Naslovnik je »/u/deleženec sporočanja, ki besedilo dekodira (razveže/razvezuje, razbere/razbira) v predstavno podobo in tako pride do v njem vsebovanih obvestil« (Toporišič 1992: 126), ogovorjeni pa »/u/deleženec pogovora, in sicer tisti, ki se nanj obrnemo z. besedo, t. i. 2. glagolska oseba, izražajoča se s «'.«.(Toporišič 1992: 160).
''Pri Toporišiču (1994: 174) bi bilo to morda občinstvo (kot tisto, kar »besedovanju le prisostvuje«),
7 Bitja/stvari v prostoru govornega dejanja prištevamo med udeležence govornega dejanja zato, ker jih govorec pogosto vključuje v svoje besedovanje (npr. Postavi ui v kot.). Torej ne morejo biti neudeleženci govornega dejanja, temveč so le posebna vrsta udeležencev, t. i. priča (Pričg).
"Čas in prostor govorca/tvorca/sporočevalca ni nujno isti kot čas in prostor naslovnika, prim, čas in prostor pisca proti času in prostoru bralca ali prostor govorca in naslovnika pri telefoniranju ipd. - Ko govorimo o času in prostoru govornega dejanja, govorimo vedno o času in prostoru njegovega vršilca, torej govorca.
1.3 Ko govorec ubeseduje prvine svoje miselne podobe stvarnosti, tj. pomenske podstave/propozicije9 (Epp), jih postavlja v istostno razmerje do prvin zunanjega sotvarja svojega govornega dejanja (Epp: Ezsog);10 če so prvine pomenske podstave iste kot prvine zunanjega sotvarja njegovega govornega dejanja (EPp=Ezsog), jih izrazi z zunanjimi kazalniki (npr .jaz, ti, ta, tukaj), če pa niso (Epp^ EzsoOg), jih ubesedi s polnopomenskimi besedami (npr. Ana, Peter, stol, doma).
Med prvinami pomenske podstave je ena prvina, ki jo govorec vedno določa v razmerju do zunanjega sotvarja govornega dejanja, - to je čas pomenske podstave (Cpp), ki se vedno določa v razmerju do časa govornega dejanja (Čpp : Čg). Tako je C,,,, lahko isti kot čas govorjenja (Čpp = Čg) ali pa ne (Cpp£ Čg); če časa nista ista, je Čpp bodisi pred Čg (Čpp < Čg) bodisi za njim (Čpp > Čg). Čas pomenske podstave (Čpp) torej dobi svojo vrednost (AČPP) šele v razmerju do časa govorjenja (Čg): ACPP = Cpp — Q.
Če je čas pomenske podstave (Čpp) isti kot čas govorjenja (Čpp = Čg), je vrednost časa pomenske podstave 0 (AČPP = 0). Ničta vrednost Čpp oz. sedanjost se izreka s sedanjikom nedovršnega glagola (npr. Dežuje.), ob njem pa lahko pa tudi s sedan-jostnim (istostnim) kazalnim zaimenskim časovnim prislovom/prislovno zvezo, torej z zunanjim kazalnikom to časovno enoto oz. ШЈ (npr. sedaj/ta trenutek/to minuto/to uro/danes/ ta teden/ta mesecAetos).n
Če čas pomenske podstave ni isti kot čas govorjenja (Čpp ^ Čg), je njegova vrednost negativna ( AČPP < 0) ali pozitivna (AČpp > 0), odvisno od tega, ali je Čpp pred Čg (tj. Čpp< Čg) ali pa je po njem (tj. ČPP> Čg). Negativna vrednost Čppoz. preteklost se izreka s preteklikom (prim. Deževalo je.): z dodanim preteklostnim kazalnim zaimenskim prislovom/prislovno zvezo, tj. z zunanjim kazalnikom določeno število časovnih enot pred to časovno enoto oz. N/ pred tem t (npr. pred eno uro/včeraj/ prejšnji teden/pred tremi meseci/lani), pa se ubeseduje še dejanska negativna vred-
4 Po Češki slovnici je pomenska podstava/propozicija miselna podoba/predstava izseka stvarnosti
(19X7: 9), po Toporišiču (1992:192) pa »/p/redstava o glagolskem dogodku (povedju ali predikatu) in njegovih udeležencih (participantih) dveh vrst, namreč delovalnikih (aktantih) in okoliščinah (cirkumstantih), ki je obojih več vrst.«
lu »Govorec z jezikovnimi sredstvi popisuje določen izsek stvarnosti; pri tem mora izraziti tudi razmerje med udeleženci govornega dogodka in udeleženci jezikovno izražene propozicije (tj. ali so enaki/različni) ter razmerje trenutka govorjenja do časa dogodka, o katerem govori.« (Češka slovnica
1987: 8). - Toporišič obravnava ubesedovanje razmerja prvin propozicije do prvin zunanjega sotvarja govornega dejanja v obravnavah dveh upovedovalnih določitev, in sicer določitve glede na udeležence sporočanja in določitve do trenutka govorjenja (prim. Toporišič 1976: 428-^29 ter 1982: 250-252,
252-259 in 1992: ustrezne sestavke). Sicer ima tudi istovetenjsko določitev (prim. 1976: 424; 1982: 229-231 ; 1992: 62), ki pa je ne pojmuje kot določitev istovetnosti prvin propozicije s prvino zunanjega
sotvarja govornega dejanja, temveč kot »/d/oločitev pomenske podstave stavka tako, da se kateri njenih
udeležencev ne zamenja z drugim.« (1992: 62).
11 Čas govorjenja (Čg) je namreč točka z veliko razsežnostjo - vsebuje več časovnih enot, in sicer uro, dan, mesec, leto ... (npr. 3. 12. 1996 oh 8.13). Čas pomenske podstave, ki se navezuje na čas govorjenja, je lahko istoveten z vsemi enotami časa govorjenja (npr. zdaj) ali pa ne - npr. ne z uro (prim. tlanes), ne z uro in dnem (prim, ta mesec), ne z uro, dnem in mesecem (prim, letov). S sedanjostnim (istostnim) kazalnim zaimenskim časovnim prislovom/ prislovno zvezo (zunanjim kazalnikom ta t) govorec torej natančneje določi, na katero od enot časa govorjenja se navezuje čas pomenske podstave.
nost ČPP (AČ,,p = —N/). torej vrednost №, tj. ne samo pred tem t. temveč tudi število časovnih enot pred tem t. npr. pred eno uro/pred enim dnem/pred enim tednom/pred tremi meseci/pred enim letom.
Pozitivno vrednost ČPP oz. prihodnost (ACPP > 0) izrekamo s prihodnjikom dovršnega/nedovršnega ali s sedanjikom dovršnega glagola (npr. Deževalo bo.. Pridem.), dejansko pozitivno vrednost Čpp (tj. AČPP = +N7) pa z dodanim prihod-nostnim kazalnim zaimenskim prislovom/prislovno zvezo, torej z zunanjim kazalnikom določeno število časovnih enot po tej časovni enoti oz. N/ po tem t (npr. čez. eno uro/jutri/prihodnje leto).
Ubesedovanje razmerja Čpp : Č( = ubesedovanje AČPP
AČpp = O	AČpp * O
AČPP < 0	AČpp > 0
I	i
Sedanjik12 Preteklik	Prihodnjik13
+ +	+
ta t Nt pred tem t	Nf po tem t
(sedanjostni preteklostni	( prihodnostni
kazalni zaimenski časovni prislov/prislovna zveza)
Neisti čas pomenske podstave in govornega dejanja (Čpp* Čg) se lahko izreka tudi /. nezaimenskimi prislovi/prislovnimi zvezami "(npr. v soboto, marca), ki pa imajo še vedno ka/.alniško vrednost - le-to jim določa časovna oblika glagola ob njih (prim. V soboto sem šel/bom šel na izlet. - Prejšnjo soboto sem šel na izlet./Prihodnjo soboto bom šel na izlet■)■
Toliko o ubesedovanju časa oz. časovne prvine pomenske podstave (Čpp). Govorec pa ubeseduje tudi druge, torej nečasovne prvine pomenske podstave (Epp) -le-te so lahko iste kot govorec (Gg), naslovnik (Ng), priča (Pričg) ali prostor govornega dejanja (Pg); istost prvin pomenske podstave (Epp) in prvin zunanjega sotvarja (E/.sog) izreka /. naslednjimi zunanjimi kazalniki:
(1) istost prvine pomenske podstave in govorca (Epi> = Gg) s prvoosebnim osebnim/svojilnim zaimkom/glagolom, torej z zunanjim kazalnikom jaz (prim. Peter me čaka. - Vesna ima moje pero. - Poslušam ptičje petje.).
12 Mišljenje sedanjik nedovršnika.
11 Tudi sedanjik dovrSnika.
(2)	istost prvine pomenske podstave in naslovnika (Epp= Ng) z drugoosebnim osebnim svojilnim zaimkom/glagolom, tj. z zunanjim kazalnikom ti (prim. Peter t£_ čaka. - Vesna ima tvoje pero. - Poslušaš ptičje petje.),
(3)	istost prvine podstave in priče govornega dejanja (Epp = Pričg) s posamo-staljenim istostnim kazalnim pridevniškim zaimkom, tj. z zunanjim kazalnikom la (prim. Ta mi ne bo solil pameti. - Peter je dal to na mizo.),
(4)	istost prvine podstave in prostora govornega dejanja (Epp= Pg) pa z istostnim kazalnim zaimenskim prostorskim prislovom, tj. z zunanjim kazalnikom tukaj (npr. Tukaj stanujem od rojstva. - Pridi sem.).
Ubesedovanje razmerja Epp : Ezs0
Epp - Ezso
= G„ = N. = Pričo = P„
jaz
v
ta
tu
kaj
Sotvarni kazalniki
Epp ^ Ezso
Polnopomenske besede
2 V besedilih so torej ob naklonskih, polnopomenskih in slovničnih besedah (in oblikah)14 tudi zunanji kazalniki, tj. besede in oblike, ki se navezujejo na zunanje sotvarje govornega dejanja in ki besedilo umeščajo v točno določeno zunanje sotvarje. Zaradi njihove vezanosti na določeno zunanje sotvarje jih je treba ob prenosu besedila v kako drugo zunanje sotvarje (npr. pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku) spremeniti (prim. Daj to sem. —» Ana je rekla Petru, naj da knjigo na polico.).
Poročanje o prvotnem govornem dogodku15 je govorno dejanje, s katerim poročevalec naslovniku posreduje svojo vednost in predstavo o že minulem govornem dogodku, v katerem je bil neposredno udeležen (kot govorec, naslovnik ali priča).
14Govorec z naklonskimi besedami in oblikami (npr. Svetujem ti, da greš domov, Pojdi domov. Zagotovo te obiščem, Peter je strahopetec) izreka svoje razmerje do stvarnosti (npr. hotenje, prepričanje, vrednotenje); s polnopomenskimi besedami (npr. Ana bere časopis.) ubeseduje tiste prvine pomenske podstave, ki niso iste kot prvine zunanjega sotvarja govornega dejanja; s slovničnimi besedami in oblikami (npr. Ana izdata knjiga trn polica ) pa izraža razmerja med prvinami pomenske podstave (in razmerja med pomenskimi podstavami).
"Toporišič je poročanje o prvotnem govornem dogodku poimenoval preneseni ali poročani govor (1976: 525); poročani govor mu je »/o/bnovitev prvotnega govornega dogodka s premim, odvisnim ali polpremim govorom.« (1992: 196).
Poročevalec poroča/pripoveduje o tem, da je kdo komu kaj rekel, in o tem, kaj mu je rekel. Zato poročanje o prvotnem govornem dogodku ni le poročanje o besedilu prvotnega govornega dogodka, temveč o vseh treh sestavinah prvotnega govornega dogodka: o govornem dejanju, njegovem sotvarju in besedilu. Temeljno je poročanje o govornem dejanju in besedilu prvotnega govornega dogodka, medtem ko se poročanje o sotvarju prvotnega govornega dejanja lahko izpusti (prim. Govori se, da ie Ana zbolelo.. Baje ie Ana zbolela., novica o Anini bolezni proti Peter je rekel Sonji.).
O prvotnem govornem dejanju se poroča z glagoli rekanja (npr. je povedal),16 lahko pa tudi z glagolniki/deležniki/deležjem/členki iz glagolov rekanja (npr. pri-poved/rekoč/baje);17 temeljno je poročanje z glagoli rekanja. O besedilu prvotnega govornega dogodka pa poročevalec poroča tako, da besedilo navaja dobesedno ali pa ga interpretira s svojimi besedami - ga obnovi (in sicer popolno, npr. Peter mi je povedal, da je Ana bolna., razcepljeno, npr. Peter mi je o Ani povedoval, da je bolna.. ali nepopolno, npr. Peter mi je povedal, kaj je z Ano.), strne (npr. Peter mi je
Glede na to, kako se pri poročanju o prvotnem govornem dogodku poroča o besedilu prvotnega govornega dogodka (tj. ali se ta navaja z besedami njegovega govorca ali pa se interpretira z besedami poročevalca), ločujemo dve osnovni vrsti poročanja o prvotnem govornem dogodku: premo in nepremo poročanje oz. premi/direktni govor in indirektni/odvisni govor.19 Pri premem poročanju je težišče poročanja na tem, kako/s katerimi besedami je bilo kaj rečeno, pri nepremem poročanju pa na tem, kaj je bilo rečeno; nepremo poročanje o besedilu prvotnega govornega dogodka je torej poročanje o pomenski sestavini besedila, ne pa tudi o njegovi jezikovni (slovarsko-slovnični) in izrazni'(slušni/vidni) sestavini - poročevalec namreč ukinja/nevtralizira vsa zaznamovana, tj. govorca razodevajoča jezikovna znamenja.
V našem prispevku bo natančneje obravnavano nepremo poročanje o besedilu prvotnega govornega dogodka, in to ne v celoti, temveč bo zajeta le ena od ravni nepremega poročanja, in sicer poročanje o t. i. sotvarni sestavini besedila, tj. tisti
"'C) govornem dejanju se poroča s preteklikom dovršnih glagolov rekanja, le izjemoma s sedanjikom nedovršnih glagolov (npr. pri poročanju o pisnih govornih dejanjih, prim. Delo poroča,...). - Na to je opozoril že S. Škrabec ( 189X in 1911).'
17 Prim. Thompson (1994).
IKPo Daneš-Hlavsa idr. (19K7: 150-164).
14 V slovenskih in tujih obravnavah poročanja o prvotnem govornem dogodku se pogosto navajajo še drugi načini, npr. nepravi premi govor, polpremi govor ali delno citiranje. - Nepravi premi govor, ki je »premi govor / dobesednim navedkom, zapisanim brez narekovajev oz. brez narekovajnega pomišljaja« (SP 1990: 204) in polpremi govor, ki je »/o/blika poročanja o prvotnem govornem dogodku (lahko samo notranjem), pri katerem se tudi udeleženca pogovora podajata le v 3. osebi, v obliki t. i. toka zavesti« (Toporišič: 1992:190 ll)l), ne sodita k poročanju o prvotnem govornem dogodku, saj se z njima ne poroča o govornem dejanju, temveč o mišljenju, toku zavesti ipd. Delno citiranje, ki je dobesedno navajanje dela besedila prvotnega govornega dogodka, pa je le podvrsta nepremega/ odvisnega govora. - Tudi Toporišič v svoji zadnji knjigi omenja le dve vrsli poročanega govora, in sicer premi in odvisni govor ( 1996: 190).
sestavini besedila, katere eden izmed jezikovnih znakov so zunanji kazalniki.20 Zanima nas namreč, kaj se pri nepremem poročanju zgodi z zunanjim kazalniki, torej s tistimi besedami in oblikami besedila prvotnega govornega dogodka, ki so vezane na zunanje sotvarje prvotnega govornega dogodka. Skušali bomo ugotoviti, ali poročevalec zunanje kazalnike ohranja ali ne, kdaj jih ohranja in kdaj ne ter s čim jih zamenja, če jih ne ohranja.21
3.0	Zunanji kazalniki v besedilu prvotnega govornega dogodka (npr. jaz) so znak istosti prvin pomenske podstave prvotnega govornega dogodka in prvin zunanjega sotvarja prvotnega govornega dejanja (EPP= Ezsog)- Zato mora poročevalec pri nepremem poročanju o besedilu prvotnega govornega dogodka paziti na to, ali je zunanje sotvarje prvotnega govornega dejanja (ZSog) isto kot sotvarje poročanja (ZSop) ali ne, tj., ali je isti govorec (Gg : GP), naslovnik (Ng : Np), priča (Pričg : Pričp), prostor (Pg : Pp) in čas (Cg : Cp).
Če je prvina obeh zunanjih sotvarij ista (Ezsog = Eszsop), se zunanji kazalnik ohranja, sicer pa ne (prim. Daj to sem. —> Pravkar sem ti /tukaj/rekla, da daj to sem. proti Ana mi je /včeraj v knjižnici/ rekla, naj dam knjigo na polico.).
3.1	Zunanji kazalnikjaz, ki se v besedilu prvotnega govornega dogodka pojavlja kot prvoosebni osebni/svojilni zaimek/glagol (prim. Zebe me. Pismo je moje. Lačen sem. ) in je znak istosti prvine pomenske podstave in govorca prvotnega govornega dejanja (Epp= Gg), se pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku ubeseduje glede na istost/neistost govorca prvotnega govornega dejanja (Gg) in udeležencev poročanja (Up):
(1) Če je bil govorec prvotnega govornega dejanja ista oseba kot poročevalec
(Gg = Gp), se zunanji kazalnik jaz ohranja, prim.
Zebe ma (Epp = Gg). —> Rekel sem (Gg= Gp), da um (jaz. = jaz) zebe.
Pismo je moje (Epp= Gg). —> Rekel sem (Gg - Gp), da je pismo moje (jaz - jaz).
Lačen sem (Epp = Gg). —> Rekel sem (Gg = Gp), da sem (jaz. = jaz.) lačen.
20Sotvarno sestavino besedila (povedi) omenja O. Kunst Gnamuš, prim. »Pomensko in oblikovno je /poved/ odvisna od položaja (situacije), v katerem poteka sporočanje /.../. Sestavino, ki poved povezuje s položajem, imenujemo kontekstno. Pomenska odvisnost povedi od konteksta se vedno uresniči s posebnimi izraznimi sredstvi.« (1981: 38), »Poved tvorijo tri pomenske sestavine: propozicijska, naklonska /.../ in okoliščinska (kontekstna).« (1983: 36), »Med sporazumevanjem, tj. izrekanjem stavka v konkretnih družbenih okoliščinah (kontekstu) se tvori tretja pomenska sestavina -sobesedilna ali kontekstna.« (1983: 47) in »Pomenska in oblikovno odvisnost povedi od konteksta, položaja, sobesedila, sporočevalčevih izkušenj in znanja ter njegovih postavk o naslovniku pojasnjuje kontekstna komponenta. Poved je pomensko in oblikovno ujeta bolj ali manj v okvire konteksta. Na eni strani imamo povedi, ki so pomensko povsem vpete v konkretni položaj, v katerem so izgovorjene, in zunaj njega niso razumljive. Na drugi strani pa so povedi, ki so pomensko in oblikovno vstavljene v sobesedilo ter so razumljive zunaj časovnih in pomenskih okvirov konkretnosti.« (1983: 78). - Podobno Grepl-Karlfk (1986: 22): »Med osnovne značilnosti povedi sodi to, da imajo praviloma neko vsebino (PROP) in komunikativno funkcijo/sporazumevalno vlogo (KF), tj. So mišljene kot vprašanje, ukaz ... naslovniku) in da so vedno zasidrane v določeni (konkretni) komunikativni situaciji.«
21 Pri nas sta o tem pisala zlasti J. Toporišič (1970: 163-170; 1976: 525-532) in O. Kunst Gnamuš (1983: 148-158).
(2)	Če je bil govorec prvotnega govornega dejanja oseba, kije naslovnik poročanja (G» = Np), se zunanji kazalnik jaz zamenja s ü. prim.
Zebe me (Epp = Gg). —» Rekel si (Gg = Np), da te. (jaz. —> ti) z.ebe.
Pisma je moje (Epp = Gg). —> Rekel si (Gg = Np), da je pismo tvoje (jaz —> ti).
Lačen sem (Epp = Gg). —» Rekel si (Gg = Np), da ai (jaz. —> ti) lačen.
(3)	Če je bil govorec prvotnega govornega dejanja človek, ki ni udeleženec poročanja (Gg ^ Up), se zunanji kazalnik jaz zamenja z notranjim kazalnikom ш (tj. tretjeosebnim osebnim/svojilnim zaimkom/glagolom), prim.
Zebe UK. ( Epp = Gg). —> Peter (Gg ^ UP) je rekel, da ga (jaz. —» on) zebe.
Pismo je moje (Epp = Gg). —> Peter (Gg Ф Up) je rekel, da je pismo njegovo (jaz —» on).
Lačen sem (Epp = Gg). —) Peter (Gg * Up) je rekel, daj£ (jaz —> on) lačen.
Ubesedovanje zunanjega kazalnika jaz (Epp : Gg)
če Gg = Gp
če Gg = Np
če Ge * UD
jaz
v ti
on
22
3.2 Zunanji kazalnik li (v besedilu prvotnega goVornega dogodka se pojavlja kot drugoosebni osebni/svojilni zaimek/glagol, prim. TiL zebe? Je to pismo tvoje? Si lačen /, in je znak istosti prvine pomenske podstave in naslovnika prvotnega govornega dejanja, tj. Epp = Ng), se pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku izreka glede na istost/neistost naslovnika prvotnega govornega dejanja (Ng) in udeležencev poročanja (UP):
( 1 ) Če je bil naslovnik prvotnega govornega dejanja ista oseba kot poročevalec (Np = Gp), se zunanji kazalnik li zamenja /.jaz, npr.
Tsl (Epp = Ng) zebe? —» Peter mu (Ng = Gp),je vprašal, ali uiiL (ti jaz.) zebe. Je pismo tvoje (Epp = Ng)? Peter >ж ( Ng = Gp) je vprašal, ali je pismo moje (ti —» jaz). Si (Epp= Ng) lačen? —> Peter me. (Ng = Gp) je vprašal, ali mu (ti —> jaz) lačen.
22 Prim. Poštar mi (Epp = G g) je prinesel pismo, —t Povedala ши (GK = Gp) li. da tm (jaz = jaz) je poštar prinesel pismo. —» Povedala л (GK = Np) mi. da li (jaz —» ti) je poštar prinesel pismo. —» Ione (GK* Up) mi je povedal, da иш (jaz —> on) je poštar prinesel pismo. Nekdo je ukradel moje (Epp= GK) kolo.
—> Potožil mu (G k = G p) ti, daje nekdo ukradel moje (jaz =jaz) kolo. —> Potožil ii (Gu = Np) mi, da je nekdo ukradel tvoje (jaz —» ti) kolo. —> lauc(Gn* Up) lilije potožil, daje nekdo ukradel njegovo (jaz -» on) kolo.
(2)	Če je bil naslovnik prvotnega govornega dejanja isti, kot je naslovnik poročanja (N„ = Np), se zunanji kazalnik ti ohranja, prim.
TjL (Epp = Ng) zebe? —> Peter le (Ng = Np) je vprašal, ali le(ti = ti) zebe. Je pismo tvoje (Epp = Ng)? —> Peter le (Ng = Np) je vprašal, ali je pismo n>oje ( ti = ti). Si < Epp = Ng) lačen? —> Peter le. ( Ng = Np) je vprašal, ali si (ti = ti) lačen..
(3)	Če je bil naslovnik prvotnega govornega dejanja kdo, ki ni udeleženec poročanja (Ng * Up), se zunanji kazalnik ti zamenja z notranjim kazalnikom on (tj. s tret-jeosebnim osebnim/svojilnim zaimkom/glagolom), npr.
Te (Epp = Ng) zebe? —> Vprašal sem Petra (Ng * Up), ali ga (ti —> on) zebe. Je pismo tvoje (Epp = Ng)? —> Vprašal sem Petra (Ng Ф UP), ali je pismo njegovo ( ti —> on). Si (Epp = Ng) lačen? —» Vprašal sem Petra (Ng * Up), ali je (ti —» on) lačen.
Ubesedovanje zunanjega kazalnika ti (Epp = Ng)
če Ng = Gp	če Ng = Np	če Ng * Up
jaz
v
ti
3.3 Zunanji kazalnik Ш je znak istosti prvine besedila in priče prvotnega govornega dejanja (Epp= Pričg), prim. Tega še ne poznam. Daj la v predal. Pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku se ubeseduje glede na istost/neistost priče prvotnega govornega dejanja (Pričg) in udeležencev poročanja (Up): (1) Če je bila priča prvotnega govornega dejanja oseba, ki je poročevalec (Pričg = Gp), se zunanji kazalnik la zamenja z jaz, npr.
Tega (Epp = Pričg) še ne poznam. —> Peter ti je rekel /kažoč name (Pričg= Gp)/, da
Ш£. (ta —» jaz) še ne pozna.
23 Prim. Je Mojca pri tebi (lini' = NK)?
—» Ana UK. (Ng = Gp) je vprašala, ali je Mojca pri meni (ti —* jaz).
Ana_l£ (NK = Np) je vprašala, ali je Mojca pri [i±i (ti = ti). -* Ana je vprašala Petra (GKФ Up), ali je Mojca pri njem (ti —» on). Nekdo je ukradel ûïik ( Epp = NK) kolo.
—> Peter mi (Nk = Gr) je telefoniral, da je nekdo ukradel moje (ti —> jaz) kolo. —> Peter li (Nf, = Np) je telefoniral, da je nekdo ukradel tvoje (ti = ti) kolo. —> Peter je telefoniral Tunelu (NK* Up), da je nekdo ukradel njegovo (ti —» on) kolo. Kam grdt (Epp= Nf.) ?
—» Sonja ик. (Ny = G p) je vprašala, kam grem (ti —» jaz). —» Sonja Ul(N>;= Np) je vprašala, kam greš (ti = ti). —> Sonja je vprašala Е£1Ш (Nx / Up), kam griL (ti —> on).
on23
(2)	Če je bila priča prvotnega govornega dejanja oseba, ki je naslovnik poročanja (Pričg = Np), se zunanji kazalnik ta zamenja s ti-, prim.
Tega (Epp = Pričg) še ne poznam. —» Peter mi je rekel Aažoč nate (Prič„ = Npy, da
t£_(ta —> ti) še ne pozna.
(3)	Če je bila priča prvotnega govornega dejanja oseba/stvar, ki je priča poročanja (Prič» = Pričp), se zunanji kazalnik ta ohranja, npr.
Tega (Epp = Pričg) še ne poznam. —> Peter mi je rekel /kažoč na tega
(Pričg = Pričp)/, da tega (ta = ta) še ne pozna. Daj tj) (Epp = Pričg) v predal. —> Peter mi je rekel Aažoč na to (Pričg = Pričp)/, naj
dam Ш (ta = ta) v predal.
(4)	Če je bila priča prvotnega govornega dejanja oseba ali stvar, ki ni udeleženec poročanja ( Pričg Ф Up), se zunanji kazalnik Ш zamenja s polnopomensko besedo, prim.
Tega (Epp = Pričg) še ne poznam. Peter mi je rekel /kažoč na Aleša (Pričg * Up)/,
da Aleša (ta —> Aleš) še ne pozna. Daj tu (Epp = Pričg) v predal. —> Peter mi je rekel Aažoč na knjigo (Pričg * Up)/,
naj dam knjigo (ta —» knjiga) v predal.
Ubesedovanje zunanjega kazalnika ta (Epp = Pričg)
če Pričg = Gp če Pričg = Np če Pričg = Pričp če Pričg Z Up
jaz
v
ta
on
24
3.4 Zunanji kazalnik tukaj, ki je znamenje istosti prvine besedila in prostora prvotnega govornega dejanja (Epp - Pg), prim. Tukaj bo stala nova šola, se pri poročanju o prvotnem govornem dogodku ubeseduje glede na istost/neistost prostora prvotnega govornega dejanja (Pg) in prostora poročanja (Pp): 1 ) Če sla prostora ista (Pg = Pp), se zunanji kazalnik lukąj ohranja, npr.
24 Prim. Seje Peter temu ( Epp = Pričg) le opravičil/
—» Ana te je /kaleč name ( Pričg = Gp)/ vprašala, ali se tili (ta —» jaz) je Peter le opravičil —» Ana meje /kaloč nate (Pričg = Nr )/ vprašala, ali se ü (ta —> ti) je Peter le opravičil. -> Ana me je /kaloč na üxü ( Pričg = Pričp)/ vprašala, ali seje Peter lenni (ta = ta) le opravičil. —> Ana me je /kaloč na Aleša (Pričg * Up)/ vprašala, ali se je Peter Alešu (ta -> Aleš) le opravičil. 7'еца (Epp = Pričg) ne jem.
—> Rekla sem ti /kaloč na tu ( Pričg = Pričp)/, tla uxu ( la = la) ne jem —> Rekla sem ti /kaloč na divjačino ( Pričg * Up)/, da divjačine (ta -» divjačina ) ne jem.
Tukaj ( Epp = Pg) bo stala nova šola. —> Peter mi je /tukaj (Pg = Pp)/ pov
tukaj (tukaj = tukaj) stala nove 2) Če prostora nista ista (Pg * Pp), se zunanji kazalnik tukaj zamenja s skim krajevnim prislovom/prislovno zvezo, npr. Tukaj (Epp = Pg) bo stala nova šola. —> Peter mi je /na križišču Ljubelj Gorazdove ulice (Pg * Pp)/ povedal, da bo na križišču Ljubeljske in G. ulice (tukaj —» na križišču Ljubeljske in Gorazdove ulice) stala nova .
Ubesedovanje zunanjega kazalnika tukaj (Epp = Pg)
če Pg = Np	če Pg t Pp
v	v
tukaj	v mestu25
3.5 Med zunanje kazalnike v besedilu prvotnega govornega dogodka uvrščamo tudi časovne oblike glagola - z njimi je namreč izraženo razmerje časa pomenske podstave (Čpp) do časa govorjenja (Čg). S sedanjikom nedovršnega glagola (npr. Peter pmhlM. glasbo.) je izražena istost časa pomenske podstave in časa govorjenja (Čpp= Čg) oz. sedanjost/ničta vrednost časa pomenske podstave, s preteklikom (npr. Ana je odšla na izlet.) preteklost oz. negativna vrednost časa pomenske podstave, s prihodnjikom (npr. Irena mi bo telefonirala.) in sedanjikom dovršnega glagola (npr. Res ti prinesem knjigo.) pa prihodnost oz. pozitivna vrednost časa pomenske podstave.
Sedanjost/preteklost/prihodnost oz. ničta/negalivna/pozitivna vrednost časa pomenske podstave, ki je v besedilu prvotnega govornega dogodka navadno izražena s sedanjikom/preteklikom/prihodnjikom, se pri poročanju spremeni, in sicer zato, ker čas govorjenja (na katerega seje navezoval čas pomenske podstave) pri poročanju izgubi svojo ničto vrednost - ničla vrednost namreč pripada času poročanja. Čas govorjenja zato v razmerju do časa poročanja pridobi negativno vrednost (AČg < 0), saj se je prvotno govorno dejanje vršilo pred poročanjem (Čg < Čp):
Č Č
1-
AČg
25 Prim. Postavi stol anil (Epp= PK).
—> Reklo sem ti /tukaj ( = Pr)/. <la postavi stol шм (tukaj = tukaj).
—> Rekla sem ti /v kuhinji (/\ * Pp)/, da postavi stol v kuhinjo (tukaj —» v kuhinjo).
Spremenjenih časovnih razmerij Slovenci ne izrekamo z zamenjavo glagolske časovne oblike, saj pri poročanju o besedilu prvotnega govornega dogodka ohranjamo prvotno časovno obliko glagola26 (prim. Oče je bolan. —> Mama mi je povedala, da jc oče bolan.; Andrej seje vrnil iz šole. —> Ana mi je sporočila, da sa jiL Andrej vrnil iz šole.; Novakovi se bodo preselili v Kranj. —» Soseda mi je povedala, da se bodo Novakovi preselili v Kranj. ); vendar pa z njo ne izražamo več razmerja med časom pomenske podstave in časom poročanja (tj. absolutnega časa27), temveč razmerje med časom pomenske podstave in časom prvotnega govornega dejanja (tj. relativni čas28).
Časovne oblike glagola v vsebinskem odvisniku29 (npr. Soseda mi je povedala, da se bodo Novakovi preselili v Kranj.) torej ne zaznamujejo absolutnega, ampak relativni čas oz. ne zaznamujejo časa. ampak dobnost30- sedanjik v vsebinskem odvisniku ni znak sedanjosti, ampak istodobnosti pomenske podstave in prvotnega govornega dejanja, preteklik ne izraža preteklosti, ampak preddobnost pomenske podstave (tj. pred prvotnim govornim dejanjem), prihodnjik pa ne prihodnosti, temveč zadobnost pomenske podstave (tj. za prvotnim govornim dejanjem).
Ubesedovanje sedanjika/preteklika/prihodnjika
Sedanjik 'sedanjost '
Sedanjik 'istodobnost '
Preteklik
'preteklost'
Prihodnjik 'prihodnost'
Preteklik	Prihodnjik
'preddobnost '	'zadobnost '
2,1 Prim. Miklič (1994: S): »Drugače kol slovanski jc/iki, ki v poročanem govoru /poročanj govor je /a avtorico nepremi o/., odvisni govor/ ohranjajo 'časovno' stopnjo glagolske paradigme, kot je/bi bila v premem govoru, romanski jeziki in angleščina (v nemščini je opazna oscilacija) praviloma uporabljajo za poročani in polpremi govor v preteklosti 'preteklostni set' in se tako premi in nepravi premi na eni strani in poročani in polpremi na drugi v tipu paradigem razlikujejo.«
'7 Prim. Toporišič ( 1992: 1 ), sestavek absolutni čas »Časovno obdobje glede na trenutek govorjenja: sedanjost, preteklost, prihodnost. Nasprotje: relativni čas.«
28Prim. Toporišič (1992: 254), sestavek relativni čas »Oblika za obdobje časa, ki ni določeno na trenutek govorjenja (ij. na pravo sedanjost), ampak glede na kak drug del časovne premice. V tej vlogi časovne oblike izražajo t. i. dobnost: istodobnost, preddobnost in zadobnost. V taki vlogi nedovršni sedanjik izraža istodobnost (Pravijo/Pravili so/bodo, tla je daher človek/da dobra gospodari), dovršili sedanjik in prihodnjik zadobnost (Pravijo/Pravili so/bodo, da se sin kmalu vrne oil vojakov/tla se bo sin kmalu vrnil od vojakov), preteklik pa preddobnost (Pravijo/Pravili so/bodo, daje bil dober človek/da je marsikomu dobro storil).«
29Vsebinski odvisnik je »/o/dvisnik, s katerim se izraža vsebina (predmet) glagolov rekanja in mišljenja, npr.: Obljubil je, da pride: Vpraševal seje, kaj mu je storili; Mislil si je, ali ne bi bilo bolje, da bi ostal doma.« (Toporišič 1992: 359).
1,1 Prim sestavke čas. isiodobnost. miluhliusl in preddobnosi pri Toporišiču ( 1992: 15, 62, 365, 205).
3.6 Zunanji kazalniki v besedilu prvotnega govornega dogodka so tudi zaimen-ski časovni prislovi/prislovne zveze (npr. danes, včeraj, jutri), saj je z njimi ube-sedena celotna/dejanska vrednost časa pomenske podstave iz razmerja do časa prvotnega govornega dejanja; gre za sedanjostne, preteklostne in prihodnostne zaimenske prislove/prislovne zveze oz. za zunanje kazalnike tai, Nf pred tem t. N/ po tem t:
(1)	Zunanji kazalnik taj (npr. zdaj/danes/ta teden/ta mesec/letos) ubeseduje sedanjost oz. ničto vrednost časa propozicije (AČPP = 0/), tj. istost časa pomenske podstave in časa govornega dejanja.
(2)	Zunanji kazalnik Nf pred tem t (npr. prej/včeraj/prejšnji teden/prejšnji mesec/lani) izraža dejansko negativno vrednost Cpp (ACPP = -Nf).
(3)	Zunanji kazalnik Nf po tem t (npr. potem/jutri/prihodnji teden/prihodnji mesec/prihodnje leto) pa ubeseduje dejansko pozitivno vrednost CPP (ACPP = +Nf).
Vsak zaimenski časovni prislov/prislovna zveza v besedilu prvotnega govornega dogodka vsebuje naslednje parametre vrednosti časa pomenske podstave: 1 ) ()/-/+, tj. ničto/negativno/pozitivno vrednost (npr. ta/pred tem/po tem),
2)	N, tj. število časovnih enot (npr. dva/pet/deset), in
3)	t, tj. razsežnost časovne enote (npr. ura/dan/mesec/leto);
prim, danes = ta dan: AČrp= 0 dni; predlani = dve leti pred tem letom: AČPI, = -2 leti; pojutrišnjem = dva dni po tem dnevu: AC,,,, = +2 dni.
Iz zaimenskega časovnega prislova/prislovne zveze v besedilu prvotnega govornega dogodka (prim, lani) torej razberemo ne le ničto/pozitivno/ negativno vrednost časa pomenske podstave in število časovnih enot (npr. lani: ^i), temveč tudi razsežnost časovne enote, tj., na katero enoto časa prvotnega govornega dejanja (npr. na uro/dan/mesec/leto/...) se navezuje čas pomenske podstave (prim, lani: -1 leto: jutri: +1 dan; letos: 0 ki; čez tri mesece: +3 meseci).
Enota časa prvotnega govornega dejanja (fČg), na katero se navezuje čas pomenske podstave v besedilu prvotnega govornega dogodka, pa je lahko ista kol enota časa poročanja (fČg = fČp) ali ne (fČp Ф /ČP). Prvotno govorno dejanje se je sicer vedno vršilo pred poročanjem (Čg < Č,,),11 ne pa nujno tudi v drugi časovni enoti lahki1 je bilo v isti časovni enoti kot poročanje ali pa ne (prim. Lani (Čpp = -1 leto) smo bili na Voglu. —» Letos (fČg = fCp) si mi povedal, da ste bili lani na Voglu, proti Ixmi (tCg ^ fČp) si mi povedal, da ste bili predlani na Voglu):
QG>'
Čg < Čp 'Čg = /Čp
Č <Č tč. * tč n
11 Saj gre za poročanje o minulem/že izvršenem govornem dejanju.
(u k) '
Ravno od istosti/neistosti časovne enote prvotnega govornega dejanja in časovne enote poročanja pa je odvisno, ali se vrednost časa pomenske podstave v novem zunanjem sotvarju ohrani ali ne in ali se zaimenski časovni prislovi/pris-lovne zveze pri nepremem poročanju ohranijo ali ne (prim. Včeraj sem bila na Vršiču. —> Ana mi je rekla, da je bila včeraj/pred tremi dnevi/prejšnji dan na Vršiču.):
(1)	Če je bilo prvotno govorno dejanje v isti časovni enoti, kot je poročanje (fČf = /Čp), se vrednost časa pomenske podstave ohrani - zato se pri nepremem poročanju o besedilu prvotnega govornega dogodka ohranijo zaimenski časovni prislovi/prislovne zveze, prim. Včeraj smo bili na Vršiču. —> Ana mi je /danes/ povedala, da so bili včeraj na Vršiču.; Letos bom začel igrati tenis. —» Peter mi je /letos/ rekel, da bo letos začel igrati tenis.; Cez dva meseca bodo sprejeti novi carinski predpisi. —> Državni sekretarje /ta mesec/ izjavil, da bodo čez dva meseca sprejeti novi carinski predpisi.
(2)	Če prvotno govorno dejanje ni bilo v isti časovni enoti, kot je poročanje (/Č, * /Čp), se vrednost časa pomenske podstave (AČPP) spremeni, in sicer se zniža za negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja. To pa pomeni, da mora poročevalec zaimenske časovne prislove/prislovne zveze zamenjati, npr. Včeraj smo bili na Vršiču. —» Ana mi je/pred časom/ povedala, da so bili predvčergjšnint/ pred desetimi dnevi na Vršiču).
AČpp oz. zunanji kazalnik ta t/Nt pred tem t/Nt po tem t se pri nepremem poročanju
ohrani	spremeni
tČp = /Čg	fČp Ф tČg
Vrednost časa pomenske podstave (AČpp) se takrat, kadar prvotno govorno dejanje ni bilo v isti časovni enoti, kol je poročanje (/Čg Ф /Čp), spremeni, in sicer zniža za negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, tj. AČPP + AČg (< 0): (1 ) Ničla vrednost časa pomenske podstave (AČPP = 0), izražena z zunanjim kazalnikom łaj (npr. danes, letos), se zniža na negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, prim.
AČpp = 0, AČg < 0 (-b) => AČpp + AČg = 0 + (-b) = -b
č AČg < 0
0
Č č pp p
Prim.: Sedąi (AČPP= 0) vas zdravnik ne more sprejeli. —>
Pred dvema urama (AČg= -2 uri ) ste mi rekli, da me zdravnik ne more sprejeli.
(2)	Negativna vrednost časa propozicije (AČPP < 0), izražena z zunanjim kazalnikom N/ pred tem t (npr. včeraj, lani), se poveča za negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, prim.
AČpp < 0 (-a), AČg < 0 (-b) => AČPP + AČg = -a + (-b) = -a - b
Č Č 0
I-V-1-y-1
AČpp <0 AČg < 0 Čp
Prim.: Gorski reševalci so p red včerajšnjim (AČPP= -2 dni) reševali pod Špikom. —» Peter mi je pred štirimi dnevi (AČg= - 4dni) povedal, da so gorski reševalci (kot) pred šestimi dnevi (- AČPP + AČg = - 2 + (- 4)) reševali pod Špikom.
(3)	Pozitivna vrednost časa pomenske podstave (AČPP > 0), izražena z zunanjim kazalnikom N/ po tem t (npr. jutri), se zmanjša za negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja. Glede na to, da je pozitivna vrednost časa pomenske podstave lahko enaka negativni vrednosti časa prvotnega govornega dejanja (AČPP = AČg) ali pa je od nje manjša (AČPP < AČg) ali večja (AČPP > AČg), je nova (znižana) vrednost časa pomenske podstave:
a) ničta, če je prvotna pozitivna vrednost časa pomenske podstave enaka negativni
vrednosti časa prvotnega govornega dejanja, tj.
AČPP > 0 (+a), AČg < 0 (-a) => AČPP + AČg = a + (-a) = a - a = 0:
Č AČpp <0 č
C,g	PP	^pp
-
AČg<0 čp
Prim. Ce z štirinajst dni (AČPP= + 14 dni) bom dobil službo. —»
Aleš mi je pred štirinajstimi dnevi (AČS= - 14dni) povedal, da bo (kot) danes (= AČPP + AČg= + 14 + (-14)) dobil službo. h) negativna, če je prvotna pozitivna vrednost časa pomenske podstave manjša od negativne vrednosti časa prvotnega govornega dejanja, tj. AČpp > 0 (+a), AČg < 0 (-(a + b)) => AČPP + AČg = a + (-a - b) = -b:
Čg AČPP > 0 čpp	0
-1-*-1-=1-
AČg<0	Cp
Prim. Čer śtirinąist dni (AČPP= + 14 dni) bom dobil službo. —> Aleš mi je pred tremi tedni (AČg= -21 dni) povedal, da bo (kot) pred sedmimi dnevi (= AČpp + AČg = + 14 + (-21 )) dobil službo.
c) pozitivna, če je prvotna pozitivna vrednost časa pomenske podstave večja od negativne vrednosti časa prvotnega govornega dejanja, tj. AČpp > 0 (a + b), AČg < 0 (-b) => AČPP + AČg = (a + b) + (-b) = a:
Čg	< 0 Q	Čpp
)
AČPP > 0
Prim. Cez štirinajst dni (AČPP = + 14 dni) bom dobil službo. —»
Aleš mi je pred desetimi dnevi (ACg = - lOdni) povedal, da bo (kot) čez štiri dni (= AČPP + AČg= + 14 + (-10)) dobil službo.
Znižana vrednost časa pomenske podstave (do katere pride zaradi stika s časom poročanja) se izrazi z zamenjavo zaimenskih časovnih prislovov/ prislovnih zvez iz besedila prvotnega govornega dogodka - možni sta dve zamenjavi: ( 1 ) Zaimenski časovni prislovi/prislovne zveze iz besedila prvotnega govornega dogodka se zamenjajo z zaimenskimi časovnimi prislovi, ki ubesedujejo nižjo časovno vrednost (npr. Jutri bo trgovina odprta. Ana mi je rekla, da bo danes trgovina odprta.). Pred zaimenski časovni prislov/prislovno zvezo se po navadi doda členek kol, ki izrecno opozarja na časovni zamik vrednosti časa pomenske podstave (npr. Ana mi je rekla, da bo (kot) danes trgovina odprta.). S tem se čas pomenske podstave, ki je bil v besedilu prvotnega govornega dogodka izražen v razmerju do časa govornega dejanja, pri poročanju prestavlja v razmerje do časa poročanja (tj. absolutni čas).	'
(2) Druga možnost zamenjave zaimenskih časovnih prislovov/prislovnih zvez pa je zamenjava z zaimenskimi dobnostnimi prislovi/prislovnimi zvezami, tj. pris-lovi/prislovnimi zvezami, ki v novih časovnih razmerah ubesedujejo staro/prvotno razmerje časa pomenske podstave do časa prvotnega govornega dejanja (tj. relativni čas/dobnost), prim, danes ('sedanjost') —» tisti dan ('istodobnost'); včeraj/pred enim dnem ('preteklost') -4 prejšnji dan/dan pred tem/dan poprej ('preddobnost'); jutri/čez en dan ('prihodnost') -» naslednji dan/dan za tem ('zadob-nost'); npr. Zdaj grem k zdravniku. —» Pred tremi urami si mi rekla, da greš tisti trenutek k zdravniku.', Včeraj sem bil na izletu. —> Pred tremi dnevi si mi sporočil, da si bil prejšnji dan na izletu. ; Predlani sem diplomiral. —> Lani si mi rekel, da si dve leti poprej/dve leti pred tem diplomiral.; Jutri bo snežilo. - Predvčerajšnjim ste napovedali, da bo naslednji dan snežilo.
O spremenjeni vrednosti časa pomenske podstave se torej poroča ali z zaimenskimi časovnimi prislovi/prislovnimi zvezami z nižjo časovno vrednostjo ali z zaimenskimi dobnostnimi prislovi/prislovnimi zvezami - ob enih in drugih pa se po navadi navaja še negativna vrednost časa prvotnega govornega dejanja ali koledarski čas prvotnega govornega dejanja (npr. Jutri bo trgovina odprta.-* Ana mi je pred tremi dnevi/3. 6. 19% rekla, da bo kot danes/naslednii dan trgovina odprta.).
Zamenjava zaimenskih časovnih prislovov/prislovnih zvez oz. zunanjih kazalnikov ta t/Nt pred tem t/Nt po tem t
z zaimenskimi časovnimi	z zaimenskimi dobnostnimi
prislovi/prislovnimi zvezami	prislovi/prislovnimi zvezami nižje vrednosti
danes —> /kot/ včeraj	danes —> tisti dan
jutri —» /kot/ včeraj	jutri —> naslednji dan
Oglejmo si še, s katerimi zaimenskimi časovnimi prislovi/prislovnimi zvezami nižje vrednosti se zamenjujejo posamezni zaimenski časovni prislovi/prislovne zveze (zunanji kazalniki):
(1)	Zaimenske časovne prislove/prislovne zveze tipa ta_J (npr. sedaj/danes/letos) zamenjujemo s preteklostno zaimensko prislovno zvezo AQ pred tem t. s katero je prvotna ničta vrednost časa pomenske podstave znižana na negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja. Nova (znižana) zaimenska časovna prislovna zveza se postavi v glavni stavek, torej se navede kot podatek o negativni vrednosti časa govorjenja, prim. Danes ti bom kupil zvezke. —> Pred tremi dnevi si mi obljubil, da mi boš kupil zvezke.; Sedaj vas zdravnik ne more sprejeti. —> Pred dvema urama ste mi rekli, da me zdravnik ne more sprejeti.
(2)	Zaimenski časovni prislovi/prislovne zveze tipa N/ pred tem / (npr. včeraj/pred enim tednom/lani) se zamenjajo s preteklostno zaimensko prislovno zvezo (kot) Nf + AQ pred tem t. ki ubeseduje prvotno negativno vrednost časa pomenske podstave, povečano za negativno vrednost časa govorjenja (AČpr„P+ AČg = -a + (-b)), npr. Gorski reševalci so predvčer((jšnjim reševali pod Špikom. —> Peter mi je /pred štirimi dnevi/ povedal, da so kot pred šestimi dnevi reševali pod Špikom.
(3) Zaimenski časovni pri slov/pri slovno zvezo tipa Nf po tem t (npr. jutri/čez tri dni) pa se zamenja s prislovno zvezo (kot) ta tAl pred tem t/x t po tem f. s katero je prvotna pozitivna vrednost časa pomenske podstave znižana za negativno vrednost časa prvotnega govornega dejanja, npr. Ce: štirinajst dni bom dobil službo. —> Aleš mi je rekel, da bo kot danes/včeraj/čer štiri dni dobil službo. Če je pozitivna vrednost časa pomenske podstave (AČ pp > ü) enaka negativni vrednosti časa prvotnega govornega dejanja (AČg < 0), je zaimenski časovni prislov/prislovna zveza Nf po tem t (npr. jutri) zamenjan z zaimenskim časovnim prislovom/ prislovno zvezo ta t (jutri > danes). Če je pozitivna AČppnižja od negativne AČg, se zaimenski časovni prislov/prislovna zveza Nf po tem t (npr. jutri) zamenja z znižanim časovnim prislovom xf pred tem t. npr. jutri > včeraj (a je razlika med pozitivno AČppin negativno AČg); v zgornjem primeru je razlika negativna, saj je AČPP( 0) < AČg ( 0). Če pa je pozitivna AČPPvišja od negativne AČg, poročevalec zaimenski časovni prislov/pris-lovno zvezo N/ po tem t (npr. jutri) zamenja z znižanim časovnim prislovom/prislovno zvezo x/ po tem t. npr. pojutrišnjem > jutri (x je razlika med pozitivno Čpp in negativno AČg,; v tem primeru je razlika pozitivna, saj je AČPP( 0) > AČg ( 0).
Zamenjava zaimenskih časovnih prislovov/prislovnih zvez ta f. N t pred tem f. N t po tem f z zaimenskimi časovnimi prislovi/prislovnimi zvezami nižje vrednosti
ta t	Nf pred tem t	Nf po tem t
(danes)	(včeraj)	(pojutrišnjem)
AČg pred tem t Nf AČE pred tem t	ta t \t pred tem t \t po tem t
(včeraj) (predvčerajšnjim) (kot danes) (kot včeraj) (kot jutri)
Zaimenske časovne prislovi/prislovne zveze iz besedila prvotnega govornega dogodka torej pri poročanju o prvotnem govornem dogodku ubesedujemo na tri načine:
( 1 ) jih ohranimo (če je bilo prvotno govorno dejanje v isti časovni enoti, kot je poročanje, tj. /Čg = fČp), npr. Včeraj sem bila na Vršiču. —> Ana mi je rekla, da je bila včeraj na Vršiču., - s tem ubesedujemo isti absolutni in relativni čas pomenske podstave,
(2)	jih zamenjamo z zaimenskimi časovnimi prislovi/prislovnimi zvezami nižje časovne vrednosti (če prvotno govorno dejanje ni bilo v isti časovni enoti, kot je poročanje, t j. fČg Ф /Čp), npr. Včerc\j sem bila na Vršiču. —> Ana mi pred tremi dnevi rekla, daje bila kot pred štirimi dnevi na Vršiču., - s tem ubesedujemo absolutni čas pomenske podstave, tj. čas pomenske podstave glede na čas poročanja;32
(3)	jih zamenjamo z zaimenskimi dobnostnimi prislovi/prislovnimi zvezami (če prvotno govorno dejanje ni bilo v isti časovni enoti, kot je poročanje, tj. /Čg * fČp), npr. Včeraj sem bila na Vršiču. —» Ana mi je pred tremi dnevi rekla, da je bila prejšnji dan/dan poprej/en dan pred tem na Vršiču., - s tem je izražen relativni čas pomenske podstave, tj. čas pomenske podstave glede na čas prvotnega govornega dejanja, ne pa glede na čas poročanja."
4 Lahko rečemo, da je ubesedovanje zunanjih kazalnikov pri nepremem poročanju o prvotnem govornem dogodku precej zapleteno, kar velja še zlasti za ubesedovanje zaimenskih časovnih prislovov/prislovnih zvez. Vendar pa se da tudi tu ugotoviti določene zakonitosti, ki se jih govorci po navadi niti ne zavedajo, jih pa bolj ali manj dobro obvladajo - če pa to ubesedovanje povzroča težave, se raje odločijo za premo poročanje, tj. za dobesedno navajanje besedila prvotnega govornega dogodka, torej tudi za citiranje zunanjih kazalnikov.34
12 V vsebinskem odvisniku imamo torej kar dve razmerji, in sicer: I. dobnostno (relativni čas), ki je
izraženo s časovno obliko glagola, in 2. časovno razmerje (absolutni čas), izraženo z zaimenskimi
časovnimi zaimki (npr. Ana mi je rekla, da nam ha /kol/ danes telefonirala Л.
UV vsebinskem odvisniku je le dobnostno razmerje, ki pa je izraženo dvakrat, tj. z glagolsko
časovno obliko in / zaimenskim dobnostnim prislovom (npr. Ana mi je rekla, da nam hll naslednji dan
telefonirala. ).
Navedenke
Daneš, Hlavsa idr., 1987: Vétné vzorce v češtinč. Praga. De Beaugrande, Dressler, 1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana. Grepl, Karlik, 1986: Skladba spisovné češ tiny. Praga. HrbaČEK. J.. 1994: Nârys textové syntaxe spisovné ćestiny. Praga. Kunst GnamuŠ, O., 1981 : Pomenska podstava povedi. Ljubljana.
—	1983: Govorno dejanje - družbeno dejanje. Ljubljana.
—	1992: Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana.
—	1995: Teorija sporazumevanja. Ljubljana.
LYONS, J., 1968: Introduction to theoretical linguistics. London.
Miklič, T., 1994: Besedilni mehanizmi učasovljanja zunajjezikovnih situacij. Uporabno
jezikoslovje 2. 80-99. Mluvnice ćestiny. 3. Skladba, 1987. Praga.
škrabec, S., 1898: Boj z učeno senco. Cvetje z vertov s. Frančiška. XVI. tečaj. 8. zvezek.
—	191 I : Praesens effectivum. Cvetje z vertov s. Frančiška. XXVIII, tečaj. 7. zvezek. Thompson, G., 1994: Reporting. London.
Toporišič, J., 1970: Slovenski knjižni jezik 4. Maribor.
—	1976: Slovenska slovnica. Maribor.
—	1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana.
—	1992: Enciklopedija slovenskega jezika. L jubljana.
—	1994: Slovenski jezik in sporočanje I. Maribor.
—	1996: Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor. Toporišič, J., idr., 1990: Slovenski pravopis. I. Pravila. Ljubljana.
Summary
Exophora is a textual element expressing identity between an element of a semantic base and an element of the situational context of a given speech act, i.e., exophoras are jaz 'nie' and/or 1st person personal/possessive pronouns and verbs, ti 'you' and/or 2nd person personal/possessive pronouns and verbs, nominalized demonstrative pronoun ta 'this', pronominal local adverb tukaj/sem 'here', verbal temporal forms (present, past, future tense forms), and pronominal temporal adverbs/adverbial phrases (present, e.g., danes, past, e.g., včeraj, future, e.g., jutri).
Since exophora refers to an exact situational context, in indirect reporting of the original speech event, the reporter has to pay attention to whether the element of situational context of (he original speech event that the exophora refers to is the same as the element of the situational context of the reporting or not. Depending on this the reporter will decide how to express the exophora from the original text, i.e., if the elements of the situational context of the original speech event and the report are the same, the exophora is preserved (cf. Zebe um. 'I am cold.' —) Rekel sem, da иш zebe. 'I said 1 was cold.'), if the elements are not the same, the exophora is replaced by some other word (cf. Zebe ш. 'I am cold.' —> Rekel si, da tŁ zebe. 'You said you were cold.'), or the same form is preserved, but its meaning is changed (cf. Novakovi se bodo preselili v Kranj. 'The Novaks are going to move to Kranj.' —>
"Ker pa jih naslovnik pogosto ne more razumeti (saj so vezani na drugo zunanje sotvarje), mora poročevalec v spremnem stavku navesti tiste prvine zunanjega sotvarja prvotnega govornega dejanja, na katere se navezujejo, npr. Peter ie pokaral lia kniiyo in potim 1er reke! Лпј- »1}ц11аИШ «
Sosedova mi je povedala, da se bodo Novakovi preselili v Kranj. 'My neighbor told me that the Novaks were going to move to Kranj.': future tense 'future' vs. 'subsequent action'). By comparing the two situational contexts we can predict what word will replace the exophora, e.g., Ce: stirinąist dni (ATpp = + 14 days) bom dobil službo. 'In fourteen days I will get a job.' -> Aleš mi je pred tremi tedni (Tg = A21 days) povedal, da bo (kot) pred sedmimi dnevi (ATpp + ATg = +14 + (-21 )) dobil službo. ' Aleš told me three weeks ago that he would have got a job (as of) seven days ago.'
The paper describes and explains for each exophora ( 1 .jaz 'me', 2. ti 'you', 3. ta 'this', 4. tukaj 'here', 5. verbal temporal forms, and 6. pronominal temporal adverbs/adverbial phrases) which element of the situational context of the original speech event it refers to and what happens to it in indirect reporting of the original speech event, i.e., when it is preserved and when it is not, what it is replaced with and/or what part is replaced and what the replacement depends on.