Št. 66.
V Gorici, dne. t^Mja 1900.
Izhaja trikrat na teden *• 4estiU lzdanjlh, in sioor: vsak torek, četrtek in soboto, /jutranje iz-(Idiije opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prn-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse. leto    .  /\  .  .  . -v.13X.20 lij.aUjeld. 660
pol leta .  .  ......6 , 60 .   .    >" 3-30*    '*
četrt leta.......3 , 40 „   ,    ',    1'70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v» Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSčpk vsak dan od 8. nre zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na iijiiočilu brez doposlmie nui-očiiltic w ne oziramo.              •    -»«....       .—.
,,1'MMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak pet<'k in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-CO.
«Soč?.» in «Piin;orec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scliwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavren5ič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravni^tvo se nahaja v Gosposki ulici  št. 9.
.Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upraruiStra.                                                     J
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne
(Zjutranje izdanje).
Oglasi in poslanice
se računijo po, petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnin« lu oglase je plačati loco Gorica.
„«orlška TIskarna*« A. GabrSček tiska in zalaga men «Soče» in »Primorca* še -Slovansko kiijižnicA katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr, — Oglasi v »Slov. knjiznioi« se računijo po 20 kr. petit-vrerioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna > A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
in naša stranka.
Neovržuo je bilo Že dokazano v našem listu, da po triletni neplodni abstinenci je kapituloval dr. Gregorčič s svojimi pristaši pred vlado in Lahi, udal se jim jo na milost in nemilost, in kot pvspeh« abstinence smo videli priti v deželni zbor tržaškega namestnika grofa Goossa v gala-uiliformi, smo videli, kako trdno se je držal deželni glavar dr. Pajer pozicije nad Slovenci, preziraje do skrajnosti slovenski jezik ter pomagaje laškim zahtevam do potrebne veljave v vsakem pogledu, puščaj e v nemar slovenske, in končno smo videli, kako ponižno, kako lakajsko se je vedel v deželnem zboru »ljubljenec naroda« dr. Gregorčič, ki je v svojem dobrikanju do Lahov zašel tako daleč, da so je pri Čitanju odsekovih poročil in v znani debati poslužil celo laškega jezika. Vse to jo bila posledica kapitulacijo dr. Gregorčiča pred vlado, do katero sta ga spravila brez dvoj bo kardinal, deželni glavar in v nič manjši meri strah pred izgubo mandata vsled razkola med nami.
To smo trdili opotovano, ali »Gorica*, ki je glasilo dr. Gregorčiča, nam tega n a r a v n ost ni oporekla, ker ve, da naša trditev je istinita. Skuša le hvaliti »tiho delovanje«, katero pa je samo golo slepilo, kar smo deloma že dokazali in še dokažemo v prihodnjih številkah.
Naš glas o kapitulaciji dr. Gregorčiča pred vlado in Lahi, vsled česar je pozicija Lahov nad Slovenci zagotovljena v dež. zboru in vsled tega na sploh, dokler nas bo tam »vodil« — »ljubljence narodi , potrjuje nam sedaj tudi laški list »II Friuli Oricntalo«. Ta list je glasilo naših goriških Lahov, in da ti slede pazljivo nam v vsem gibanju, jo umevno samo po sebi; za listom stoji tudi več laških dež. poslancev,  in  pravijo,  da  tudi  sam   deželni
•aProkleti ste...T"
V zbirki   «lz niažarslcejja raja*.
Češki  spisal Jan Janča.
Poslovenil Pohorski.
*B°g ga daj!« odgovori uljudno duhovnik, častitljiv starček, kateri, podpirajo se s palico, se je približal pastirju, ne da bi ga bil ta opazil. »Kje imate Jurčka, da se daste tako lahko prestrašiti ?«
»Prav, da ste me spomnili, častiti gospod. Tu imate in darujte za Jurčka jedno sveto mašo, da bi ga čuval angelj varuh in oskrbovala sveta Mati Božja«.
Stari Botto izvleče goldinar ter ga nudi duhovniku.
»A čemu to?«
»Jurčka sta odpeljala gospod grof in gospod učitelj —«
»Kaj pravite!..... Kedaj?«
»Sedaj, pred nekaj trenotki.«
»Botto, stari prijatelj, kam ste dejali pamet?«
»Čemu, častiti gospod?
«Da se z menoj niste poprej posvetovali.«
»Nisem mogel, častiti gospod. Prišla sta taktf nenadoma in Jurček je odšel
glavar. »II Friuli Orientalo« je prinesel pretekli teden članek »Dal campo slo-, veno s v katerem so bavi z našo stranko in z ono dr. Gregorčiča. Med drugimi pravi *ni g n t r e G a b r šč e k e T u n» a sulialoro bandiora dalla tinta progressista scrissero la parola d' o r d i n e d e 11 a p i u sove r a intran si genza, d on Gregorčič e d i s a v i p i e g a r o n o a p i ii m i t i eonsigli ritomando alTanticu p o 1 it i c a r o m i s si v a*. To bi se reklo po slovenski: Med tem ko sta zapisala Gabršček in Turna na svojo zastavo napredne barve kot geslo skrajno nestrpnost (pretiranost\ so se upognili Gregorčič in njegovi modrijani milejšim sredstvom, v r n i v š i s e k s t a r i popustljivi politiki!... Malo nižje pravi, da Gregorčič se zadovoljuje s »stat u s o m q u o« ter skuša s tega stališča, pridobiti kaj za Slovence, kar skušata, namreč : pridobiti kaj za Slovence, tudi Gabršček in Turna, ki pa še sanjata o velikem ilirskem kraljestvu, o j solidarnosti Slovanov, za katero so dola iz dolnjega Potrograda, in v njihovo zvezo spravlja celo učenjaka Boudoina do ('ourtonay-a in pa publicista Gor-lova, ki ima baje iz Potrograda nalog, preštudovati jugoslovanske odnošajo itd. Laški list dobro ve, da taka podtikanja Gabrščeku in Tu m i so le fiksne ideje njega samega, ker mu je znano predobro, da naš boj gre v prvi vrsti za dosego ravnopravnosti na svojih rodnih tleh. Da pa ne smemo pustiti izpred očij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narodi, to je umevno glede na našo zgodovino in na naš politični položaj že tako samo po sebi.
Naša narodno-naprodna stranka je povedala jasno v svoji prvi resoluciji pod točko 8. a), da zahteva popolno enakopravnost in enako veljavnost slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju. Za tem teži našo stremljenje, in to moramo tudi doseči.
takoj ž njima. Toda kaj vam je, častiti gospod?  Čemu  ste se tak6 zamislili?*
Napadla sta vas torej tak6, kakor volk napade *ovce, kakor jastreb plane na kokoši. Ta učitelj..... Sam je sin slovaških starišev, pa pomaga spravljati pod jarem svoje rojake, pomaga kovati za nje verige nasilja.... Škoda Jurčka, škoda tako bistrega fanta.... Toda prav na take imajo naši sovražniki namerjeno. Vabijo jih, omamljajo, kupujejo jih za Judežcve grošo, da napravijo iž njih izdajalce svojega naroda, tirane svoje rojstne pokrajine.«
»Toda saj je grof obljubil, da mu vere ne vzame.*
Obljubil; da, oni obljubujejo! Ob-ljubujejo gore, doline.... Nemara mu ne vzame vero on, toda vzame mu jezik, napravi iž njega izdajalca svoje narodnosti, a takšen izdajalec odvrže potem sam vero in vest, ker bi mu težila njegovo črno dušo.«
sJoj, kaj mi je bilo početi, revežu?»
Besede starega pastirja so se tresle;
po njegovem licu se je razlila smrtna
bledica. Mišice na licu so se mu krčevito
zvijale.
»Kaj vam je bilo početi?... Seveda.,.. Toda zaupajmo v Boga, da so vse obrne k dobremu. Denar ste dobili?.... Le obdržite ga, dragi prijatelj; tudi brez tega hočem moliti pri sveti maši, da Bog čuvaj njegove korake na vseh njegovih potih, da ne bi zablodil. Bog uslišfnaše l prošnje ter nas ne zapusti; saj jo on I najpravičnejši....«
Prav v nasprotju z našo stranko pa stoji ona dr. Gregorčiča, ki se zadovoljuje s položajem, kakor jo, s »statusom quo«, ki toroj priznava Lahom primat v deželi, jim prepušča vso njihovo pozicijo nad Slovenci ter je zadovoljna, da smo goriški Slovenci le p od roj oni Lahom, da oni gospodarijo, oni ukazujejo, mi pa ubogamo! Taka je tista Gregorčičeva »antica politica remissiva«, tako jo tisto njegovo toli hvalisano »tiho delovanje«, zato pa je nam pokazalo minolo zasedanje deželnega zbora, kako smo šo oddaljeni od ravnopravnosti!....
Dr. Gregorčič bi rad vso to prikril v svojem glasilu, zato pa skuša hvaliti samega sebe, koliko pridobitev jo priboril v deželnom zboru, pri tom pa njegovi znani pristaši in on pisarijo v »Norici; vedno najgrše proti dr. Turni, Gabrščeku in celi naši stranki, da bi le odvračali pozornost občinstva od tistega velikega neodpustnega narodnega greha, kateri jo zakrivil dr. Gregorčič, ker so je udal na ceii črti ter pahnil s tem goriške Slovence v njihovi borbi za ravnopravnost zadnjih let za lota in lota nazaj.
In tak človek ima šo to predrznost, da  so  imenuje   > ljubljenca naroda•!! < Pristoja mu pač povsem drugo ime. i           Ti, slovenski narod  na Goriškem,
j pa sedaj veš,  da dr.  Gregorčič  je iz-j brisal iz svojega programa točko o boju : za ravnopravnost, za katero  so se bo-| rili že od   nekdaj in se  še bore"   tvoji j pravi možje, noče se brigati za to, da j bi bil slovenski narod j e d n a k o p r a-v e n in j e d n a k o v e 1 j a v e n z laškim, kateremu slednjemu priznava p r i m a t j nad  nami,  ta   tvoj   »ljubljeno«*   te   je j pustil na cedilu v obrambi in boju proti laški preširnosti in objestnosti ter so jo udal tvojim nasprotnikom, da bodo gospodarili nad   teboj po   načelu   »status quo«  kakor  poprej,   oni, in  v  njihovi družbi o n!
Taka je slika popustljivo politiko Gregorčičeve,   katera stoji v največjem
Grofica Elizabeta Piizmandv-jeva ni bila posebno dobre volje. To "so čutile tudi njene cvetice — imela jih je.v salonu za cel vrt. Drugekrati so je ž njimi razgovarjala, božkala jih kakor živa bitja, kropila jih tako nožno, da se je bala odkrhniti kateri peresca. — Danes pa je polila po njih cčle curke vode, polomila jih nekoliko, izdrla ter vrgla v prednji sobi nekam v kot. Potem je na pol sedla, na. pol legla na zofo ter premišljevala. Čudne misli so ji rojile po glavi, — take, da je stiskala pesti in časih celo zaškripala z belimi zobmi. In to cepetanjo z nogami je bilo pomenljivo znamenje, grofičine slabe volje.
Ko jo tako prebila molče nekoliko minut, sede popolnoma, lice se ji še huje zamrači, da je bila podobna petdesetletni starki, dasi ji je bilo šele trideset let, ko še v človeku kipi življenje, kipi upanje. Začela je zamolklo govoriti:
»Bolje bi bilo potopiti se v valove Dunava, nego imeti dalje tako življenje... Kaj pravim: življenje? To je prava puščava, brez ljubezni moža, brez ljubezni otrok..,. Moj mož!.... Prikoval me jo k sebi, sedaj pa pohajkuje po cele dni in noči naokrog; klateč se,,- je zapravil zdravje, možatost, moč, zapravil zado-voljnost vodbine, zapravil srečo, ki blaži ženo revnega dninarja....«
V sobo stopi grof Pazmandv, pet-desetletnik, na katerem je bilo opazo-
nasprotju s politiko naše narodno • napredno stranke in torej vseh veljav-niših mož in zavednega ljudstva v deželi, S tako politiko dr. Gregorčiča na sploh pa tudi ne 'moro in ne smo biti zadovoljen ilikdo, kdor se imenuje Slovenca, Zato pa tudi ta politika nima jedra za obstanek mod nami, ostano pa, kadar so poruši njo žo tako trhlo stojišče, vidna kot črn madež v naši žo tako britki zgodovini..,.
DOPISI.
h V«v8 mi LJubljani. (S ta v k a p a-p i r » likih dela vcev v Vevčah). — Komur je le površno, znan značaj delavcev Vevške papirnice, so bode čudil nemalo, dn so začeli delavci v Vevčah stavkati.
Do tega obupnega koraka jih je prignalo nečloveško ravnanje vodstva tovarne oziroma uradnika Majorja.
Delavci v Vevčah so večinoma domačini in imajo skoro vsi svoja hilico, katere so si zgradili z varčnostjo in trudom, ter . so tako navezani na svoje koče, da se la težko ločijo od njih, da bi si iskali kruhu po svetu. To okolnost pa je znalo vodstvo tovarne dobro porabiti s tem, aa je pritiskalo na delavce z nizko plačo, z denarnimi kaznimi itd. Ako se pomisli, da je imel družinski oče s peterimi otroki po 75 kr. na dan in da je za to moral prenašati vročino ter nositi na hrbtu nad 100 kg. od jutra do večera, potem se ni čuditi, da vejtina naših Ijudij podleže jetiki. V«sndar vse to so prenašali naši delavci molče in zadovoljni. Molčim, kako se postopa z delavkami,, koliko morajo pretrpeti in to za borih 35—50 kr, na dan. Ako delajo od kosa, se jih za polovico zaslužka kako spravi, čeS, da preveč zaslužijo: lako konečno revice delajo zastonj. Tovarniški zdravnik je postopal z bolnimi delavci tako kot z živino.
Vse to in pa posebno slabe plače je prisililo delavce do toga, da so pred kakimi 4 tedni šli nekateri k ravnatelju, da bi se jim plača povišala. Toda ravnatelj jih :?.a-vrne, da on ne more plače povišati, a da naj se obrnejo pismeno na centralno vodstvo na Dunaj, To so delavci tudi storili. Delavec Bricelj je napisal prošnjo na ravnateljstvo, in k;\j se zgodi ? Ko je ravnatelj zvedel za to hudodelstvo, je odpustil Briclja mahoma iz službe, plačavši mu štirinajstdnevno mezdo naprej. Ko so drugi delavci to zvedeli, so šli k ravnatelju s prošnjo,
vati vsa znamenja izumirajočega rodit. Grofica se nanj niti ne ozre, vsa zamišljena v svoj govor,
«Zares, srečnejši je revna žena, ki živi od dne do dno z rok6 v usta, ki se ubija po zimi in po leti, da si pridela svoj vsakdanji kruh; srečnejši je, ker more poljubovati svoje dete.....
»Zopet se daš premagati od svojih turobnih mislij.«
Grof in j a se nehote zgane.
»Le pustite me, gospod soprog, pri mojih turobnih mislih. Vi jih ne preže-nete. čemu bi se tudi trudili vi, ki ste že dovolj užili razkošja, užili ga v naročju krasnejših gospa nego sem jaz! Vi že veste, kaj to pomeni:  živeti; vi
ste živeli že dovolj, tak<5 dovolj, da.....
ah, čemu vam to praviti?«
Čemu, moja draga, ta pesimizem?«
»Pesimizem?.... Da, zares, vi ste še optimist.... Vi ste bili optimist tudi takrat, ko so kot soprog niste sramovali poljubovati — tujo ženo. Da, gospod soprog, to je vaš optimizem!«
»Toda, moja .draga....«
»Hočete se opravičiti? Blagovolilo torej začeti toda le dovolj bistroumno j nemara še .verjamem vašim izgovorom.«
»Rekel sem že, moja draga, da se prepuščate preveč pesimizmu -- nemara opazujete, da sem posnemajo vas tudi jaz začel vas vikati, — Toda to je le mi* mogredč. Pesimizem pa je najpriprav-nejši pot k znorelosti ali k samomoru...«
naj   obdrži Briclja v službi, sicer vstavijo j delo vsi.   Ravnatelj pa jim hladno zavrne, da naj le vstavijo, ako fcoSejb,rte "v resnici je v četrt ure stala vsa tovarna. To se je zgodilo dne 16. maja ob 4. uri popoldne.
Delavci so se sesti na dvorišču, naznanili slučajno navzočemu okrajnemu komisarju svoje težnje ter se potem mirno razšli brez vsakega nereda, in tako še do danes ni bilo čuti o najmanjšem izgredu.
Ravnatelj je pozva! stotnijo vojakov, došlo je tudi nebroj orožnikov, in to ne zato, da bi pomirili delavce, ker so mirni, ampak da bi se delavci vstrašili bajonetov in šli zopet na delo. Toda delavci vsfrajajo z upanjem, da se vgodi njihovim opravičenim zahtevam, ter da se v prihodnje postopa z njimi kot z ljudm, a ne kakor dosedaj kot z živino!— P. s. Delavcev v Vevški tovarni je do 750.
I& Štanjela. - V »Gorici« od 25. maja znani širokoustnež trdi, da »Soča" se čita v ,kontrabar»" pri nas. Kako to mislr, ne vem, ker mi je znano, da jo čitamo za pošten denar. Ce jo pa morda kedo posodi prijatelju ali komu drugemu vsled prijaznosti, to vtndar ne more  biti fckontrabanf!
—  V nič devati svojega bližnjega ter povzdigovati samega S3b3 in se zagovarjati, io je izboren posel nekaterih gospodov, ali poglejmo danes malce na drago stran! —Včasih je bila navada pri nas, da so je plačalo za poroko 3 gld., sedaj se plača okroglo število 10 K, maše so bile včasih po 60 kr., sedaj so po 2 K, v pol ure oddaljeni cerkvi pa se mora plačali zanjo 3 K, dočim je bila stara navada 1 gld. itd. Odkod take prena-redbe? Poprej se ni nikdo brigal za to, ljudstvo je molčalo, ali sedaj so začeli le nekateri premišljevati, odkod izvirajo taki poviški, odkod so take prenaredbe?
Dotaknil bi se še drugih rečij, ali kaj hočem, ko je povedal g. nune v cerkvi, da ni odgovoren nikonm polagati račune nego samo Bogu! Zato pa čakamo sedaj, da pride gospod Bog pregledal vsO   .odgovornost"!
—  Občinsko starešinstvo bi se moralo tudi malce ganiti v kakem pogledu!
Povedati bi imel Vam še marsikaj ali zadostuj v naglici za danes. Zdravi!
S Poulkev. ¦— (Romanje na sv. Višarje). — Navada je, da hodijo ljudje na Božje poti, bodisi k Mariji pomagaj na Brezje, na sv. Goro pri Gorici ali na sv. Višarje. Tako so šil tudi iz naše občine na sv. Višarje dne 4. t. m., in sicer po željah in prizadevanju našega g. vikarja, kateri je * v ta namen že teden prej oznanil izpred altarja svojim ovčicam, da bo omenjenega dne sv. maša ob 5. uri zjutraj, in da če ima kateri namen iti na Božjo pot, naj se zdaj pripravi ter naj se pri njem oglasi, da bo vedel, koliko voznikov naročiti in potrebno pripraviti.
Tekom tedna se jih je oglasilo 21, in sicer 3 moški in 18 žensk, a kakor povsod, tako je bilo tudi tukaj toliko zaprek, da ne bom vseb našteli, kakor samo to, da je g. nune dobil komaj enega voznika. Hodil je od Poncija do Pilata in še zadnji, dan se ni vedelo, kateri jih bo peljal. Pomislite: 18 žensk na enem vozu, cel semenj! Moški pa so se peljali v kočiji.
Pa pravijo, da ni denarja, in da pri-mankuje delavcev na polju! Od vožnje plača vsaka 3 krone, za svoje potrebe in za podobice zopet toliko, torej vse skupaj 108 kron. Res lep denarček v današnih slabih časih, katerega bi pri drugih okoljščinah krvavo potrebovale.
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Poštnim praktikan-tom so imenovani H. Cassoni, F. Canforti in Vikt. Zupančič za Trst, H. Lenassi za Ljubljano.
«Ej, gospod soprog, .naučili ste se cel6    modroslovja!....    Izvolite    nada- | Ijevati...«                                                       j
»Pesimist vidi vse črno, zdi se mu, da je neprestano proganjan po usodi, dokler se mu ne zagnezdi v duši misel, da je vsak, ki ga sreča, njegov sovražnik. Pa se izogiblje javnosti....<
»Prenehajte, gospod soprog. To modroslovje je preveč suhoparno in močno smrdi po — krščanskem dimu.«
»Kaj torej hočete?«
».Kar mi vi ne morete dati.«
»Danes je pripeljal vaš oče zalega fanta. Kakor hitro mu oskrbi obleko, pripelje ga sem.«
»Nam? Komu — nam? Nemara si vendar ne mislite, gospod soprog, da zaupam vam nadzorstvo nad fantom? Lahko bi postalo iž njega isto tako zanimivo bitje, kakor ste vi. Tega fanta, ste rekli, je pripeljal moj oče; vi gospod grof, imejte skrb za tiste, katerim ste vi oče.....«
»Grofica....!«
Ne razčilujte se. Ta vaša očetovska
skrb ne bo tako velika..... Lahko boste
ž njo sedeli Štiriindvajset ur na dan tam. kjer se znate na svoj način najbolje zabavati.«
»Zdi  se mi,  kakor bi vam  samo
Eeklo narekovalo te jezične in raz žaljive esede.«
Ignacij   Nučič,   nadzornik   policijskih I agentov v Trstu v pokoju, je dobil od cesarja srebrni križec za zasluge s krono.
Namestnik je imenoval namestniškega koncipista Frana Vasica okrajnim komisarjem in konceptnega vežbenika Ernesta Evgenija pl. TVeissenbaJia namestniškim koncepistom.
Predsedništvo finančnega ravnateljstva je imenovalo blagajniškega oficijala Jakoba Trauna blagajnikom v IX. plačilnem razredu na deželni finančni blagajni v Trstu; računske oficijale Josipa Froglio, Avrelija Sinslerja, Ivana Kukarja, Antona Vin-šeka in Hermanna Volpija računskim re-videntom v IX. razredu; računske asistente Alojzija Poli j a, Josipa Gandinija, Karola Coffoua, Karola Kraljičefca, Oskarja i Schiemerja in Ivana No duša računskim oficijalom v X. razredu; davčnega oficijala Aleksandra pl. Gavarda začasnim oficijalom na deželni finančni blagajni v Trstu; začasnega računskega asistenta Silvija F a brisa ter računske vežbenike Ilermenegilda Caste-lanovicha, Nerea Orlicha, Ivana Za m-pari j a, Benvenuta Farolfja, Romana Leporija in Karola Medanicha računskim asistentom v XI. plačilnem razredu.
Smrtna   kosa. —  Včeraj   popoludne | so pokopali v Renčah č, g. Andr. Znidar-čiča,  vikarja na Gradišču.  Pokojnik je bolehal že dolgo časa. Bil je brat g. Žnidarčiča, župana v Renčah. N. p. v m.l
Druga železniška zveza s Trstom. — Sedaj, ko so pregledali končno progo te železniške zveze iz Gorice do sv. Andreja v Trslu, pridejo na vrsto pregledovanja še ostalih delov načrta. Tako je določena za pregled železnice Pvhrnske doba od 25. do 28. t. m., bohinjsko črto do Gorice bodo pregledovali prvi teden prihodnjega meseca, v drugi polovici istega pa pregledajo črto čez Karavanke, tako, da do konca julija bo pregledana cela proga druge železniške zveze s Trstom. Seveda, graditi se more pričeti železnico šele potem, ko bo dovoljen v to svrho v drž. zboru potrebni kredit, drugače ni mogoče. Da bi pa Čehi sedaj opustili ob-strukcijo, na to ni misliti, torej tudi ne na \ takojšnje pričetje grajenja te železnice. '          Opozarjamo.že naprej veljake po Soški
in Baski dolini, da pri pregledovanju naznanijo svoje želje ali morebitne nasvete ter da se potegnejo tudi za to, da nova železnica bo kazala po svojih napisih itd., da teče po slovenskih Ileh.
Važne kazenske obravnave. — Naš domači razkol na Goriškem se pokaže v svoji pravi luči — pred kazenskim sodnim dvorom in pred poroto. Na te obravnave opozarjamo že danes, ker bodo naši stranki v popolno zadoščenje brez ozira na konečno razsodbo sodnikov. - - Doslej ni bilo mogoče* spraviti n. pr. dr. Gregorčiča izza meglenega ozadja, da bi govoril kakor se spodobi možu; skrit je vedno za ubogim odgcvornim urad-* nikom — črkostavcero. Na .bodočih obravnavah ga bomo pa videli in slišali.
Proti »Gorici* sta naperjeni dve kazenski pravdi — od Gabrščeka in dr. Turne; od prvega radi znanih dolženj glede na posojilniško blagajno, od drugega pa radi napadov in žaljenj radi pooblastil na zadnjem občnem zboru posojilnice. V obeh slučajih ni ostala druga pot nego tožba, ker »Gorica* gre dosledno za postavljenim ciljem: oblatiti poštenje teh dveh mož.... Proti Gabršče-kovf obtožnici so podali pritožbo, ki je bila pa zavrnjena; reč pride torej pred porotnike. — V drugi pravdi se vrši šele preiskava.
Glede Gabrščekove afere je •čitateljem znano, da je zahteval zadoščenja v »Gorici", s katerim bi bila reč poravnana. Kakor je »Gorica* sama sporočila, je zahteval zadoščenja, dostavivši, dasi ga sicer poišče sam. — AH dr. Gregorčič se za zadoščenje  ni  brigai,  pač pa   je   Gabrščeka
ovadil državnemu pravdništvu.....,  češ, da je
zakrivil  hudodelstvo izsilovanja  (§ 98. kaz.
»Ej, gospod soprog se čuti celo razžaljenega? Toda ne govoriva o tem, — Fanta si torej odgojim sama, kakor I bom sama hotela, časih ga že boste še videli, to vam že privoščim, da boste občutevali, kako izgleda nedolžnost, kak6 izgleda nepokvarjeno telo" in duša; da boste videli, kako se bode fant pod mojim nadzorstvom razcvetal v mladeniča in v moža, polnega svežosti, moči in ognja; da bi vi, živi mrtvec, spomnili se vsigdar pri pogledu nanj, da bi tudi vi mogli biti dalje takšen, tak6 cvetoč, ko bi bili živeli' drugače. Vi se bosto shajali ž njim, in kadarkoli ga pogledate, oglasi se v vas glas hudo vesti, katerega se več ne znebite; oglasi se v vas in vam bo očital: Tudi vi bi mogli biti oče takega krepkega dečka, takega pogumnega moža, ko bi ne bili svoj ogenj vr siili v vinu, svoje življenje ne bili p Ukopali z nočnim klatenjem, svojo mol pa zlomili s pustolovnim življenjem.«
Te t' ;sede je izrekla grofica vsa razčiljena '— v očesu seji je zalesketala solza bolesti, solza nesrečne žene.
Grof je stal pred njo kakor grešnik, zavedajoč se'svoje krivde in čuteč vso I težo teh očitanj.....«
(Dalje pride).
I zak.) Preiskovalni sodnik ;e reč preiskal, na I kar je državno pravdništvo kazensko posto-( panje kar — ustavilo. Ali dr. Gregorčič se je zopet oglasil, dokazoval svoj .strah", preiskava se je nadaljevala, in sdaj ima Ga-bršček v rokah obtožnico po §. 98.b (kazen G—12 mesecev). — Zagovornik bo g. dr. Triiler iz Ljubljane. Najet bo stenograf, in cela obravnava bo tiskana po njegovem zapisniku. Upamo, da bo ta zapisnik popolna stika našega položaja.
Več danes ne smemo pis-aO. Rečemo le toliko, da Gabršček ne poda pritožbe proti obtožnici, marveč gleda hladnokrvno bodočnosti y obraz, ker večjega zadoščenja mu nikdo ne more dati nego bo ta obravnava brez ozira na izrek sodnikov.
»Šolski Dom" in narodno-napredna stranka. — »Gorica* od torka je spustila v svet krilato trditev, da narodno-napredne stranke — čnjle!.... nikjer ni in daje potemtakem kot taka odveza na vsake možnosti in dolžnosti, »podpirati" naše šolske zavode*....
Po teh besedah »Gorice" naši pristaši zdaj vedo, pri čem so; mogočni gospodje, ki izrabljajo »Sol. Dom" v strankarske svrhe, niti ne marajo za njihovo »podporo". — Kakor dokazujejo izkazi v .Gorici", je darov tudi vedno manj, a še ti so večinoma od pristašev naše stranke. Od 10. do 31. maja je izkazala celih 75 kron. Naši pristaši se torej kar naravnost odbacujejo!  Tudi pravi
—  Toliko na to stran. Naše stranke ni?! Čemu pa tako obupen hoj   dr. Gregorčiča za mandatek? Čemu toliko  —  strahu,  kolikor ga kaže »Gor.* v vsaki številki ?
Pri volilvi 29. januarja je dobil naš kandidat 133, »Goričan* Goronini pa le 120 glasov ; da je bil izvoljen vsaj v ožji volitvi, je moral priskočiti na pomoč— dr. Pavlica s svojo strančico. Sicer pa smo dovolj dokazali, 'tako sramotno so zmagali! — In v očigled tej tako kričeči istini blebeče »Gorica", da naše stranke — ni! Koga hoče slepiti? Naša stranka se je v redu organi-z o v a 1 a šele po tisti volitvi. Imena so znana!
—   »Soča* in »Primorec* sta glasili stranke, kakor smo že naznanili. Vstanovil se je tudi močen konsorcij, ki si je postavil nalogo, da vzdržuje »Sočo" in »Primorca" v vsakoršnih razmerah. »Gorici" v veselje izide v kratkem — javno naznanilo in proglasilo.... Ta konsorcij je prav velik; zato naj si gospodje izbijejo iz glave ono fiksno idejo, da so se iznebili »Soče", ako so ugonobili Gabrščeka.
Tat s Kostanjevice pred sodnijo. —
V  lorok je stal pred tukajšnjo okrožno sod-nijo II. Povše, to je tisti bivši cerkovnik na Kostanjevici, ki je na Veliko nedeljo v cerkvi
• tam gori storil znano tatvino, kakor smo jo opisali svoj čas v listu. Tajil je ves čas, da bi bil on kaj ukradel, češ, da tistih 422 K, katere so dobili pri njem. so le njegov prihranek. Sodnija ga je obsodila na 11 mesecev težke ječe in na zaplembo 422 K, katere so dobili pri njem. Proti razsodbi je podal pritožbo ničnosti.
Napad. — Poročajo nam, da ko je šel v preteklem tednu neki dan ob 10. uri zvečer Anton Gorjup, doma h Kala, proti domu iz Kanala, je stopil blizu Bodreža na ovinku k njemu neki nepoznan človek, ga prijel za obleko ter zakričal nad njim: Denar ali smrt!
V    roki je imel neko podolgovato orodje. Gorjup se je v naglici vsuknšl in vrgel od sebe napadalca, ali ta gaje prijel drugič, pa Gorjup se je zopet ojačil, ga sunil z dežnikom v prsi, da se je zvalil po tleh, potem pa mu je srečno ušel. Pri sebi je imel Gorjup 50 gld. Morda je vedel napadalec, da ima Gorjup denar pri sebi, ker zida in je bil šel po denar. Neznanega napadalca  niso dobili.
Kakd pišejo klerikalci. — »Gorica" ! je napisala v torek več duhtečih rožic oGa-j brščeku. Na enem mestu pravi:
»Kar bramarbazuje »Sočin" veličijec o vzgoji naše mladeži in o izkoriščanju iste za strankarske strasti, so pa to tako sumljivi pojavi glede njegovega duševnega položaja, da ne verno, uko ni že čas blizu, ko ga bodemo I zagledali — na psihiatrični kliniki, v katere j iz vestni oddelek že mogoče spada*.
Ali ni to ljubeznivo od katoliškega glasila ? Čudno le, da je ta Gabr. še vedno tako nevaren človek, dasi je zrel za — norišnico, j Čudno, da ga toliko ljudi posluša, kakor či-I tamo v drugem  sestavku,  v katerem govori j za  uvod o »Leginem*   otroškem   vrtu  proti Sočinemu mostu in pravi potem:
»Ako se ljudstvu pusti, da dela, kar I hoče, kamor ga vleče strast in kri, bode hitro tudi ondi, kjer ga hoče naš narodni sovražnik. In zdaj vzemimo, da lahkomiselnost ljudstva še izkorišča za svoje osebne namene I človek, ki je zapisal na zastavo svojega »narodnega dela" črno maščevanje nad onimi, ki niso mogli gledati dalje, da bi izkoriščal svoje ljudstvo za — svoj žep,*) do kakega zaključka pridemo? Pohujšanje v najžalošt-nejem pomenu besede! In takega človeka imamo, Bogu bodi potoženo t goriški Slovenci v svoji sredi, človeka, ki izbesni jeze, da i se ga je prijelo za hudobno roko, dela med nami, kakor deroča zver, da rajše zapelje lastni narod v pogubo, kakor pa da bi spoznal svoj nevarni »jaz" za obstanek slo-
I        *) Pa sami trde, da ima polno dolgov?! Revež
I  ne ne sme torzj nill dolgov reSili?! Take Škandale
j  piiejo o slovenskih založnikih,  knterim hc nojslnhSe
I  godi! — Ur.
venskega naroda na Goriškem in se odmaknil s pozorišča. Poznate tega Človeka, čita-telji, radi tega ni treba, da Se imenujemo to žalostno ime. Ako ta človek v nekem listu piše glede ital. otroškega vrtca: »Slovenski stariši! ne nalagajte si grozne odgovornosti in ne izdajajte svojih otrok v gotovo pogubo — ne pošiljajte jih v »Legine šole!", so to le stare, obrabljene fraze brez jedra, govorjene v neki drugi jezi, nego v jezi proti 1 a h o n s t v u. Kajti ta človek po drugi strani dela na hudobni način na to, da se naše ljudstvo odtuji svoji narodnosti, ker iz gole sebičnosti o metava ž blatom vse, kar je količkaj ljudstvu svetega in v resnici slovenskega, a ne trobi v njegov sebični rog. Na ta način omrazuje ljudstvu zvestobo do naroda, kar tudi hoče doseči in ga šiloma rije v naročje lahonstvu. Ali bi ne bila za naše ljudstvo pravcata iešitev, da se ta-cega javnega  pohujšljivca   prej ko prej od-
_strani.jod_sioyenskih_rri-jasli_?__TakLsQ.JuzrQki_____
poitalijančevanja našega ljudstva, katero moramo ohraniti — čilo in moralno zdravo, ako hočemo, da se obdrži pred skušnjavami tujstva, ne pa pustiti, da ga po-hujšajo naši notranji sovražniki, Naše ljudstvo mora spoštovati in ljubiti svoje dobrotnike, ako jih hoče ubogati, kako pa naj jih spoštuje in ljubi, ako jih devlje v nič hudobna klika narodnih pijavk!?"
Ali naj tem besedam kaj dodamo? Menda ni treba! Tu se vitli, kak6 »katoliški* porabi »Gorica* celo nemogoče prilike, da udriha po politiškem nasprotniku! — Reči treba pač, da Lahi niso še nikogar tako sovražili kakor Gabrščeka, saj se je še le ž njim v Gorici vse spremenilo, kar Lahi vedno priznavajo — zdaj pa taka pisarija »Gorice* I Niti besede daije v odgovori
Klerikalna »poštenost*. — Obrnitno ! Ne več lopovščine, marveč klerikalno »poštenost* osvitljujmo. — Zadnjič smo zavrnili »Gorico" radi »kšefta" z »Ruskim slovarjem in slo v ni eo", kateri je očitala Gabrščeku. Na to smo dobili med drugim ta-le odgovor:
„Mi   mu  ne  zavidamo,  marveč želimo mu  obrtnega  uspeha,  toda  svetujemo  mu, naj ne dela reklame na tako neroden način, kakor je to storil s tistim   »kmečkim rnlade-! ničem", o katerem vsak ve, da se je porodil        I j |e   —   v   uredništvu   »Soče" !   Ako   delate j reklamo za  slovar,  delajte jo odkrito, ne        I ! pa po izmišljenih »kmečkih mladeničih" ! To i jo, kar se nam no zdi   povso naravno in | vsiljuje  sum,  lukoršen  se  nam je že prod goriškim »razkolom* večkrat vsiljeval, namreč, da bi g. Gabršček no delal toliko »za narod", ako   bi s tem   delom   ne   bil   združen tudi namen do bič k ari je. Saj nas menda razumete, za božjo voljo I"
Vedno tista pesem! Tudi oni dopis »S Krasa* se je rodil v našem uredništvu I In s kako resnostjo to  trde! Prav po kato-         ;
liško! Kaj hočemo na to odgovoriti? Ali naj        I naš  mladi  dopisnik  nastopi s polnim  podpisom ?!
Enako čudna je izjava o »delu za narod*   in   »dobičkariji*!   Kdo  je   oni   »mi"? Radi bi ga poznali 1  —  Kar  se   Gabrščeka tiče, povemo pa na ves glas,   da je ustanovil tiskarno in je izdal  celo vrsto knjig (in        j jih bo še) v poleg drugega tudi z namenom,        j da  bo  imel dobiček in ne zgubo. Po       j »Gorici*   sami  sodeč je Gabršček še danes,       I po   tolikih   letih  dela  — revež, dasi vodno       I kriči o »kšeftih*.— Od takih ljudij niti Gab.       I ne pričakuje priznanja in zahvale. Ein Schelm,       I der mehr gibt als er hat!                                    I
Igrati se z revolverjem, je  vedno      1 nevarno. — Neki delavec v Gorici je vihtel       I v svoji roki v torek revolver,  misleč, da je       1 prazen. Bila pa je v njem še ena kroglja. Ko       I I je napel petelina ter sprožil, je  vstrelil svo-       1 I jega tovariša 28 tetnega Al. Durjavka iz Ce-       1 dada v prsi.   Kroglja je obtičala med rebri,       1 ker k sreči ni zadela nevarno. Prenesli so ga       i J v bolnišnico; upati je, da krmilu okreva.             I
Naliv. — Včeraj okoli 4. ure por-  -»...     ! je začelo   nenavadno  temniti,   nebo  je Dilo       I prepreženo s težkimi   oblaki, kar se je vsul      I dež, in lilo je kakor iz škafa. Hipoma so bile      1 prazne vse ulice in ceste, nikjeri ni bilo vi-       I J deti  nobenega  Človeka,   ceste pa so se pol-       F J nile   z   vodo,  ki  je  udirala tudi v pritlične      i prostore  hiš.   Narastcl je zopet hitro, kakor      j.1 po navadi.  Koren, ki  je vdrl v bližnje hiše      I ter  prizadel   mnoge   škode,   zlasti   na  poti      |§ I proti pokopališču, kakor tudi drugodi.                 I
Pod mostom, ki pelje od ulice sv. Klare I I proti Soškemu mostu, je odtrgal Koren velik i j del zidu, vsled česar je bilo prepovedano iti I J z vozom čez mostiček, le ob levi strani je 1 J bila prosta pot za pešce.                                     i
Ko je  prenehal dež,   je  vpadla voda      H hitro po mestu. Škode je dosti.                            1
j           Iz okolice čujemo,  da je povodenj na-      [ j
redila velike škode, odplavila cele njive,, tudi        I toča je padala.                                                     \ 1
V   občinskem   sveta   goriškem   je      • \ grmelo v torek. Dr. Graziadio je interpeloval
podžupana, (ki  je predsedoval mesto odsot-       i
nega župana), zakaj da je neki tehniški uradnik      i
naročil opeke za pokrivanje pri prenarejanju       I
prostorov za pokriti  trg — iz neke tovarne       JI
v Ljubljani, češ, kako more municipij kaj ta-      I
kega dopustiti. Povdarjal je Graziadio, da je      I
to   vzbudilo splošno nevoljo itd. Podžupan ni      I
vedel takoj  odgovoriti,  marveč je rekel, da      I
pride odgovor na interpelacijo v prihodnji seji.      I
Bomo videli,  kako pač  se  odreže tačas   g.      I
županl                                                                i
r=T' ¦¦      - '                              ¦ ¦¦¦ .    ¦'"¦'";';,.>
3*$">lTOPP8l$!WPfpi
Don  Zoratti  se je odpovedal časti I mestnega  očeta v isti seji, ker ni bil voljen v nikak odsek,  češ, da je nepotreben v ob- j Cinskem   svetu.  Odpovedal  se je poprej že ; tudi radikalec Seppenhofer, kar vse kaže, da , ni vse tako lepo v redu v mestni hiši, kakor bi bilo potrebno, .marveč, zdi se nam, da nastaja stranka, ki gre proti sedanjemu županu,  ki tudi  ni kds-vaJkako^poaojjen za. tako mesto.                                     \
Za kolesarje. — »Zveza slovenskih kolesarjev" je v svesti si svoje naloge, širiti in podpirati kolesarstvo, ustanovila letos zopel nekoliko novih pomočnih postaji in sicer ne.sajajp,!,(), kakor je bila v začetku namerava, temveč 17. Na Gorenjskem in Dolenjskem, kakor tudi .za cestni progi Trst-Celje si je izbrala za svoje postaje priznano dobre gostilne, kolikor možno ob glavni cesti, kjer dobi kolesar razun kolesarskih potrebščin gotovo tudi izborno postrežbo. Vsaka postaja je označena^ zunaj ž "velikim zveznim znakom ter je opremljena z zvezno omarico, v kateri je kolesarsko orodje, špe~ cijalm zemljevid dotičnega kraja, obliž, »prva pomoč* (obveze itd.) Raba kolesarskega orodja je dovoljena vsem kolesarjem, in sicer članom zveze slovenskih kolesarjev proti izkazu za vsako leto posebej izdane legitimacije
—  brezplačno. Oni kolesarji pa, ki se ne morejo izkazati z legitimacijo Z. S. K., plačajo za rabo orodja 60 h. »Prva pomoč*, katera se vporablja le v slučaju večje telesne poškodbe, velja brez izjeme €0 h. Denar se izroči nadzorstvu pomočne postaje. Vseh zveznih postaj je zdaj 29 in sicer: Bled -gostilna gosp. Jakob Peternel-a, Boliinska Bistrica — gostilna gosp. Janes Mencingar-ja, Celje — »Narodni dom", Domžale — gostilna na pošti, Grahovo •*- gostilna gosp. Matija Krajec-a, Grosuplje ~ gostilna gosp. J. Rusa, Idrija — gostilna »pri črnem orlu", Jezersko - gostilna gosp. Fran Muri-ja, Kamnik — gostilna gosp. Josip Kende, Kan-dija-Rudolfovo — gostilna gosp. Jos. Win-diseher-ja, Kranj — gostilna gosp. Peter Maverja, Ljubljana — »Narodni dom", Logatec — gostilna  gosp. Kramarja,  Medvode
—  restavracija gosp. Jarca, Postojna — gostilna gosp. Vičiča, Podbrezje — gostilna gosp. A. Pavlina, Št. Peter — gostilna gosp. Ivana Spilar-ja, Razdrto — gostilna gosp. Kavčiča, Sežana — gostilna gosp. Mohorčiča, Škofja Loha — gostilna gosp. J.  Deisingerja, Trst
—   »kavama commereio*, Trebnje — gostilna gosp. A. Pavlina, Trojane —- gostilna gosp. Konšeka, Vrhnika - gostilna »Mantua", Vransko — gostilna gosp. Šentaka, Velike Lišče — gostilna gosp. Fran Grebenca, Vipava — »hotel Adrija*, Žalec — gostilna gosp. Hausenbichlet ja, Žužtmberk — gostilna gosp. Jos. Pehani-ja.
Listnica. — G. A. M. v N. Pride prihodnjič. Hvala! __________
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Včeraj je bil olvorjen državni zbor. Seja je pričela ob 11. uri in 55 minut predpoludne. Novoizvoljeni poslanec Pavel Stwierdnia je položil prisego. Predsednik se je v prisrčnem govoru spominjal pokojnega poslanca Tittingerja. Med vlogami se nahaja mej ostalim kvotni zakon in poročilo kvotne deputacije. Pravosodni minister je doposlal načrt zakona o pristojnosti obrtnih sodnij za pravne spore uslužbencev in nastavljencev železnic in paro-brodnih društev. Trgovinski minister je uložil načrt zakona o delni preosnovi zakona z dne 9. junija 1868. o organizaciji trgovinskih obrtnih zbornic.
Vlada je predložila zakonski '.ačrt, ki odgovarja docela dogovorom med kvotnima deputacijama obeh državnih polovic. Načrt urejuje kvoto od 1. julija 1900. do 31. decembra 1909. ter odgovarja dejanskemu stanju od i. januvarja 1900., kakor je isto določeno z lastnoročnim pismom cesarjevim od dne 30. decembra 1899. začasno za prvo poluletje 1900. Istodobno je vlada umaknila svojo dotično predlogo, ki jo je predložila lani.
Citanje čeških peticij v svrho obstruk-cije je trajalo do 33/4. Predsednik je pretrgal isto ter dal besedo ministerskemu predsedniku Korberj u, ki je obžaloval, da provi-zorni proračun, čeprav je na dnevnem redu že v nekaj sejah, še vedno ni bil predmet r;»zpravi; vlada noče več nadaljevati življenja od dnč do dne. Predložen je načrt jezikovnega zakona, ki naj bi služil v to, da bi se doseglo sporazumljenje med Cehi in Nemci. Cehi da s svojo obstrukcijo ne morejo doseči ugodnih vspehov.
Železniški načrti m druge investicije, od katerih odvisi prospeh trgovine in obrti, še niso sprejeti. Le malo časa še je izgubiti itd. Apeloval je na zbornico, da se loti dela ter reši parlamentarne naprave, dokler je še čas.
Cehi so ugovarjali, Herold je dokazoval, da ni češka obstrukcija kriva sedanjih razmer, marveč dogodki zadnjih 3 let. Seja je bila na to zaključena.
Desnica je prišla po današnjih poročilih vendar le po svoji večini do tega, da ne zapusti Cehov, četudi ne dela z njimi ob-strukeije. Poskus, združiti razne stranke proti Cehom, se je korenito izjalovil. Zato se pričakuje odgodenje državnega zbora.
Državni železniški svet. — Spom-ladno zasedanje sveta državnih železnic je otvoril včeraj  železniški  minister  pl. Wittek
z nagovorom,  v  katerem je naglašal vedno I rastoči pomen  nalog, katere ima železniški svet,  ter  izjavil,  da   dandanes dalekosežne želje udeležencev  zahtevajo  bolj   nego kdaj poprej vestno preiskavo, v kolikor je mogoče • istim ugoditi o neoporečni fmancijski depresiji, ki vlada v prometu.  Minister se nadeja | docela, da bo železniški svet vedno mislil na j .najstiožio varffiost ter je prepričan,   da železniški  svet  istotako   težko občuti  oviro v j svobodnem razvijanju rednega investicijskega ; delovanja,   kakor  jo   provzročajo   parlamen- : tarne razmere,   ter  odklanja v imenu železniške uprave v tem oziru vsako odgovornost.
Zveza slov. in istreko-nrvatskih županov. — V »Slov. Narddu* od torka ei-tamo tako-Je poročilo:
»Včeraj dopoldne vršil se   je  dvorani »Mestnega doma* ustanovni občni zbor slo-| venskih in istrsko - hrvatskih županov. Nav-I zoče- pozdravil je  v imenu   pripravljalnega odbora župan ljubljanski, g. Ivan  Hribar, ki se je v kratkih potezah ozrl na zgodovino J „Zveze." Na shodu slovenskih županov dne 17. avgusta 1898. nasvetoval je župan   kanalski, gpsp. Zega, naj bi se ustanovila kot trajna organizacija »Zveza   slovenskih   in   istrsko-I hrvatskih župana v", a županu ljubljanskemu, J oziroma pripravljalnemu odboru se je naro-J čilo, da sestavi   pravila  ter stori   potrebne j korake, da se zveza oživotvori, Ker je vlada J delala ovire, se je zadeva  nekoliko  zakas-I nela   a  odbori,   za  to  ne   zadene   nobena krivda. Svoj   pristop  prijavilo je dosedaj 96 županov,  podžupanov in  občinskih   svetni-J kov iz vseh  delov  slovenske domovine; to J sicer razmerno ni   veliko  število, vendar  ni I dvoma, da   se  bode  »Zveza*  sedaj,  ko  so J premagane prve  ovire,  krepko  razvijala  in napredovala. »Neprijetno me je zadelo*, — rekel je govornik  —   »da  je  neki  dnevnik I koj, ko so bila  pravila  potrjena, z vso  silo J padel   po  meni.  Pripravljen   sem   sicer   na ' napade  v  svojem   javnem   delovanju,   a  v tem slučaju   bil  sem   iznonaden,   ker   misli o županski  zvezi  nisem   sprožil  jaz.   Sicer pa »Zveza*   nikakor  nima  tistega  namena, kateri  jej   podtikajo   njeni   nasprotniki,   in skrajna zloba je torej, spodkopavati tla pre-koristni narodni organizaciji,  katera  ima  le nalogo, služiti kulturnim in gmotnim .koristim celokupnega slovenskega  naroda. Ti  napadi nnj nas vspodbujajo, da tem  vstrajneje delujemo za to našo  organizacijo,  in nadejam se,   da  prihodnji   občni   zbor   dokaže,   da »Zveza* trdno obstoji*. Po nasvetu g. župana Hribarja bil je potem začasnim predsednikom shoda izvoljen gosp. Luka  S ve te c.  Preči-tali so  se potem  brzojavni in pismeni  pozdravi, kateri so došli pripravljalnemu odboru. Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora vršila se je po listkih. Izvoljeni   so bili:  predsednikom  soglasno župan   ljubljanski  g.  Ivan  Hribar, njegovim namestnikom  župan  škofjeloški  g. Niko L e n č e k,  v  društveni odbor pa gospodje, in sicer  za Kranjsko (razven  predsednika  in podpredsednika)  dr.  Karol vitez Bleiweis-Trsteniški,  podžupan ljubljanski ; za Štajersko   župan  velenjski Vinko Ježovnik in rajhennurški  Ivan  K u n e j; za Primorsko župan kanalski Miha Zega in župan pazinski dr. Širne Kurelič;  za Koroško župan Ijibuški Karol  P o d r i č n i k in žiipan kotm.uoveški  Josip   Prosekar.  V razsodišče  so   bili  izvoljeni   gospodje:   dr. Romih, dr. Šegula, Slavoj  J en k o,   Bračuh in Kobentar.
Glede določitve kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor, soglašali so zborovalci, da je prvi občni zbor sklicati v Ljubljano kot duševno središče slovenskega naroda. Ker je bil s tem dnevni red končan, zahvalil se je predsednik zborovalcem za udeležbo ter ustanovni občni zbor zaključil s pozivom, naj vsakdo* v svojem krogu deluje za pristop k zvezi. Po občnem zboru zbrali so se udeležniki k skupnemu obedu v »Narodnem domu", kjer se je izrekla marsikatera krepka beseda v prilog »Zvezi* in njenemu razvoju. Tudi mi izrekamo željo, naj bi nova organizacija krepko delovala ter po možnosti dosegla svoj namen*.
Tržaški župan Sandrtnelli je povodom inštalacije županom govoril o laški narodnosti in zraven še o onih, ki so v Trstu gostje, in katere tudi hoče spoštovati. »Ed.* pravi na to:
»Slovenski živelj je tu del avtohtonnega prebivalstva in kakor tak ne neha zahtevati istega prava na tem ozemlju, kakor ga uživa italijanski del. Za to jednako pravo se bori naš živelj in za nič drugega, in zato šmo zelo radovedni, da-li ni gospoda Sandrinellija oblivala rudečica, ko je govoril, da se jim hoče vzeti njih plemeniti jezik, katerega sta tu sem postavila nebo in zemlja I Kdo hoče vzeti? Nikdo! Ako pa meni gospod župan, da jim Slovenci hočejo vzeti ta njih plemeniti jezik, vzeti s tem, da zahtevajo pravico svojemu jeziku, ako meni, da je obstanek italijanskemu jeziku zagotovljen v Trstu le tedaj, ako je zatiran slovenski jezik, ako hoče torej braniti hegemonijo jedne narodnosti na tem ozemlju, potem mu moramo reči, da ne bo mogel držati besede, dane o slovesni priliki in na slovesen način, besede: da hoče on prvi dajati izgled, kako treba spoštovati zakon! Gospod župan ne bo mogel spolnjevati te dane obljube, kajti v deželi, kjer zakoni govore o ravnopravnosti, no more nikdo služili ob onem načelu nar. hegemonije in   - zakonu J*
O položaja na Kitajskem prihajajo vesti, da bdxefji so kake 4 milje oddaljeni od Tientsina. Pričakovati je, da napadejo mesto. 2000 Kozakov je dobilo nalog, kora-* kati proti Pekingu. Pri Toku je pričela baje bitka z boxerji.
Za višnjansko občino v poreškem okraju so razpisane nove občinske volitve. Pri- zadnjih volitvah *šo~ "bili zmagali v drugem in tretjem razredu Hrvatje, ki so vložili županom svojega moža Anton Radoša. Občinska blagajna je bila tako vzorna, da so našli v njej celih 20 novč., novo županstvo pa je kmalu preračunih), da občinski dolgovi znašajo 5227 gld. 00 novč, ter skušalo spraviti v red to velikansko nerednost, katero so provzročili Lahi, ki so poprej gospodarili občini. Ali glej I Lahi so napenjali vse svoje moči in vlada jim je šla na roko. Ubogega Radoša so postavili celo pred sodnijo, da je ponarejal volilneliste, ali sodhija ga je oprostila obtožbe, ker se ni moglo dokazati niti trohice kake krivde, ali med tem časom, predno je govorila sodnija, je razpustilo na-mestništvo občinski zastop, češ, da občinski možje niso sposobni za tako delo ter dalo upravo v roke nekemu Lahu I
In sedaj se trudijo Lahi, dobiti občino zopet v svoje roke; kakih 80 njih ee je oglasilo za patente za obrti in trgovine, da bodo le mogli priti v liste ter voliti, potem pa odtegnejo patente l
Kaj takega je mogoče pač samo v naših deželah neverjetnostij, kjer brijejo z najviših
I mest s Slovani norce v prilog Lahom. Da bi
I že bilo konec slovanske potrpežljivosti proti takim nečuvenostim I
»Trebcvld*. — Slavnost a razvitju zastave velikega pevskega društva „Trebevič" v Sarajevu je vspela najsijajnejše. Udeležilo se je iste več tisoč oseb. Od vseh strani hrvatske domovino so bili došli gostje, med njimi tudi nekaj Slovencev. Sprejem je bil neki izredno prisrčen in navdušen. Od vseh
J vetrov so došle čestitke-brzojavke.
Veselica »Lipe* v Bazovici se ni mogla vršiti v nedeljo radi izredno slabega vremena. Zato so odložili sla vije na prihodnjo nedeljo ter bo veselica ob isti uri in z istim
J programom, kakor naznanjeno.
Vojna v Južni Afriki. - O bitki pri Scnekalu 29, pr. m. poročajo, da je trajala ves dan. Buri so bili na visokem hribu dobro zavarovani. Angleži  so imeli  37 mrtvecev,
J ranjenih so imeli 115, pa tudi Bure so zadele izdatne izgube. Poveljnik Villeres je ranjen težko. Slednjič so le prodrli Angleži in general Clements je dospel v Senekal. — Poročajo dalje o hudi bitki, ki je bila pi i Irene, kakih 8 milj od Pretorije proti jugu. Buri so se držali trdno do solnčnega zahoda. — Krflger izjavlja ponovno, da Buri so priprav-
I I jeni, bojevali se do konca, pa naj se zgodi karkoli. — O Johannesburgu   poročajo, da
J v mestu je mir, prebivalstvo oddaja svoje orožje in konje. V trdnjavi so ostali le trije mali topi.
Angleži   so že v  Pre to r i ji in z
J vladnega poslopja vihra angleška zastava. — S tem je pač zapečatena usoda
J Burov.
Narodno gospodarstvo.
Sadni trg v tforici. — Včeraj je bilo
J na trgu izredno veliko črešenj, in sicer 3000
q,česarbaješenibilo. Cena je vsled tega padla
na 10 K za kvintal, dočim je bila še prejšnji
dan M K.
Južna železnica je s 1. junijem t. 1. j predrugačila svojo dosedanjo organizacijo na ta način, da je združila inšpektorate za j vzdrževanje proge, za obrat in za odprav-j Ijanje vlakov ter komercialni inšpektorat, ki I so doslej vsak posebej delovali, tako da bodo j zdaj vsi jedtuitno združeni pod imenom I »Obratni inšpektorat v Trstu". V I službeno okrožje obratnega ravnateljstva v J Trstu spadajo proge: Trst-Zidani most-de-! želna meja pri Zagrebu; Ljubljana-Vrhnika: j št. Peter-Reka (ozir. deželna meja); Na-Jbrežina-Kormin. Obratni inšpektorat I ima svoj sedež v Trstu v admimstracijskem I poslopju južne Železnice (ViaMiramar št, 5.), j kjer se nahajajo vsi oddelki za komercialne I posle, kateri ostane iz ozirov na udobnost J trgovskih krogov v svojih dosedanjih prosto-I rih v tržaškem kolodvoru. Vodstvo obratnega I inšpektorata v Trstu se je poverilo podrav-I natelju gosp. Juliju N e s s l e r j u. Ustanovitev j obratnega inšpektorata spada, poleg znanega j obsežnega investicijskega programa, mej tiste j uredbe, za katere se je odločila južna že-j leznica, da svoje uredbe spopolni in da ko-I Ukor mogoče ugodi vedno rastočim potre-I bam prometa.
I           Državni uradniki v Evropi. — Fran-
coz Turgnau je sestavil tako statistiko: V j Franciji pride na 1000 prebivalcev 11 drž. uradnikov, v Avstro-Ogerski 1*6, v Belgiji 8, na. Španskem 3, v Italiji 3, v Rumuniji 4.8. Poprečno računana plača: na Francoskem 1490 fr., v Avstro-Ogerski 2400 fr„ v Belgiji 1725, na Španskem 2200, v Italiji 1750, v Rumuniji 2480 fr. Pokojnin plačajo: Nemčija 125 milj. fr., Anglija 162, Rusija 116, Francoska 238, Avstro-Ogerska 142 milj. frankov. Lep denar stane državna uprava, zlasti ako bi prišteli k tem svotam še *eli-kanske troške za vojaštvo, kateri v veliki meri neopravičeno ter6 kmeta ter ovirajo I razvite!: narodnega gospodarstva, oziroma ga
pehajo celo na kraj prepada, "kar vidimo, žal, marsikje v Evropi!
Kanal med Dunavom in AdrJjo. — Po načrtu inženerja "VVagenfuhrerja na Dunaju bi se dotikal ta kanal od Alberna pod Dunajem iz Dunava Dunaj. Nov. Mesta, Neunfcirchna, Gloggnittza, Semernika, (na morski višini 950), Murzzuschlaga, Brucka, Gradca, Špilfelda, Maribora, Pragerskega, Ponikve, Celja, Zidanega mesta, Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Planine, Razdrtega, Sežane, Opčine ter bi imel v Barkovljah svojo luko. Doig bi bil 513 km, stal bi pa 560 milj. K.
Ker pa ima država pač še nujnejše potrebe, se ni nadejati, da bi v bližnji prihodnosti se mogel uresničiti tak načrt, čeprav bi bilo z gospodarskega stališča to želeti.
Sibirska železnica bode dolga po novem izračunjenju 7000 km., stala pa bode eno miljardo rublje v. Kakor videti, se res veliko denarja potroši, ali kaj za to, ko bode pa na drugi strani neprecenljive važnosti malone za celi svet!
Vinska klavzula in vinski vdetržcl. .
—  Časopisi poročajo, da so se avstrijski ve-letržci z vinom obrnili na merodajno mosto v ministerstvu ter izrazili svoje mnenje, češ, da bi jim odstranitev klavzule močno Škodovala, da naj ostane tako, kakor je bilo. Nam je seveda ta vest vzbudila sum, CeS: tu se že nekaj namerava, kajti taki približno so znakovi avstrijske diplomacije vedno. Potem ima vsaj mal vzrok, da poreče: davkoplačevalci so bili mnenja, ali pa: iz krogov davkoplačevalcev se jo nas prosilo itd, Našo mnenje pa je: z vinsko klavzulo proč, ker nadaljno tako njeno obstanje, kot je sedaj, provzroči smrt našemu vinogradništvu. Poštena trgovina z vinom pa z odstranitvijo vinske klavzule ne bo prav nič oškodovana,
j ker bo  že doma  vina dovolj, s katerim bo j trgovati I
J          Vest, da se je društvo avstrijskih ve-
J likih trgovcev z vinom izjavilo na takem < mesto za klavzulo, nas pa zopet, vzpodbuja ] na intenzivnejše delovanje proti klavzuli, i proti ti kvariteljici in uničevalki našega vinogradništva. Bodimo pozorni, da se obranimo pretečih ne varnosti j!
Češki glas o »TrgOTskein in ohrt-noni druitru zn Goriško*. — »Naledoba«, najznamenitejša revija češkega naroda, ka-I tero ureja vseučiliški profesor dr, F. G. | Masarvk, piše v majnikovem znesku na str, 621 pod naslovom; »HospodaM^ ruch mezi Slovinci* (»Gospodarsko gibanje mej I Slovenci*) zelo pohvalno o našem »Trgov-J skem in obrtnem društvu za Goriško", Navaja dejstva, katera so našim čitateljem že znana, ter končuje, da se od takega društvu pričakuje še prav mnogo. — Tak glas nas prav zeio veseli, kajti kaže nam, kako pridno in vestno slede tudi v ptujini delovanju našega društva. Gospodom, ki v Gorici tnko radi zabavljajo proti društvu, svetujemo, da naj si preberd ta češki glas. Ce imajo sekaj poštenja, brez dvombe jim oblije lica rdečica sramu. Zanikati, smešiti in podobno, o, to je lahko.. Ali delati vstrajno, delati neumorno, to seveda pa jim ne diši, ker je težko! In delo »Trg. in obrt. društva" je težko, poštenjak ga tudi hvali, zlobnež pa -— grajati ne more — no, zlobnež pa smeši.
O vzrokih padanja rokodelstev. (Dalje).
—  Tako bi prišla rokodelstva do pravega razcveta in bi ne bila pastorke, kakor so sedaj, z ozirom na veleobrt. Rokodelec naj se trudi, razmišlja, dokler ne pride do podobnega. Ne bode - li v rokodelstvu -amem dovolj sil, ne pomaga mu nobena druga stvar. Le to je neprecenljive vrednosti, kar naredi rokodelec s svojo lastno pridnostjo in energijo.
Daljša razlika med veleobrtjo in rokodelstvom se javlja v načinu vodstva in opravljanja vsega, tudi imetka. Veleobrt je preskrbljena poleg tehniškega personala tudi z administracijskim. V pisarni skoro vsake veleobrti, vidimo vsaj knjigovodjo, ali pa še celo blagajnika, korespondenta, magazinerja itd., katere pa nadzoruje gospodar ali pa še cele poseben ravnatelj (vodja), ki ima zavod ve no pred očmi, ki se vsak hip lahko prepiha iz nalašč zato vedenih knjig o stanju o .tU, premoženja. V veleobrti se zapisuje vse, kar se tiče tehniških in trgovskih stvarij, v celo vrsto knjig, ki dajajo pa vedno o stanju premoženja jasen pregled ter tako omogočujejo lastniku razvitek podjetja.
Poglejmo pa k rokodelstvu, k mali obrti. .Malokje vidimo kakoršnokoli zapisor vanje. Na redno vedene knjige, ki bi podajale vse dohodke in stroški v rokodelstvu, še misliti ni. Večine rokodelcev je mnenja, da jim ni treba nič zapisovati razven tega, kar delajo na dolg. Kako velikanska je laka zmota. Kako mnogo mnogokrat bi se odvrnila nesreča od rokodelstva, če bi imel rokodelec vse napisano, kar izda in kar prejme. Vzroki, zakaj rokodelec ne zapisuje svojih stroškov in dohodkov, so razni. Glavni vzrok je pa iskati v nedostatni izobrazbi našega rokodelstva. Mlajša generacija bo na tem malo boljša, ker razne obrtne-nadaljevalne šole že vsaj v malem obsegu razvijajo smisel za knjigovodstvo v obrti. Dobro sredstvo, s ' katerim bi se moglo temu kričečemu ne-dostatku v rokodestvu opomoči, bi bilo po mojem mnenju v uvedbi praktične smeri za višje razrede ljudske šole, dalje reforma meščanskih šol v praktičnem smislu. Velikanske važnosti in vrednosti bi bile strokovne šole za posamezna rokodelstva. Tu ima vlada krasen delokrog.                       (Konec pride).
Izdava in prošnja.*)
Zlobni, obrekovanja željni, olikani in neolikani ljudje hočejo vedeti, da dopis iz Loga pod Predelom v štev. 62. čislane „3oče8 od dne 29. maja t. 1. je moj   duševni   produkt.
Hvala za toliko zaupanje, priznanje in Čast — a dobro vem, kam pes taco moli.
Dovolj, a to pot se zlobnosti ni posrečilo.
Gospod urednik! zanašajoč se na Vaše poštenje, prosim, povejte**) vsemu takemu svetu, in to pravici na čast," da jaz nisem pisal omenjenega članka in da sploh nisem Vaš dopisovalec, in ko bi tudi hotel, da nimam potrebnih zmožnosti.
Bovec, dne 4. junija 1900.
Alojzij Sorč, c. kr. poštar.
*) Za vsebino pod tem nosovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. urtd.
*•) Potrjujemo, da niste Vi pisali notri navedenega dopisa. Ur,
Za poletje!
Novi počivalni divan s kožo tapeciran
lir je na prodaj, "ta Josip Marvin, tapetar
v Gosposki ulici.
Anton OMtlič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 fiW~ v Gorici, ^M9
priporoča se
H raznovrstna naroČila pi meri
za gospe in gospode. Naročila se Izvršuj« hitro.
DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI,
Ivarina je najboljša cikorija.
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja/
Ne iajle si vsiljevati togih izdelfnv cikorij, ampak
zahtevajte pevsid najbiijši pridevek k pravej bsfaivi
kavi, ti je ciksrija ali: „fava družbe sv.
Cirila in metoda v Ljubljani'*
¦IV*   Dobiva se povsod!
Slana alip pi: mil JEMfflH * Uriljm
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalisce nfrnberSkega in diobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctlnjfee. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave" trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje,.prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jesfvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače. n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga^
Glas gre po deželi
a
yi    da so se testenine »Prve kranjske tovarne testenin Žnideršic & Va a5    lenčic iz Ilirske Bistrice" priljubile  v vsake j   rodbini  kjor so jih
****************
mm- VELIKA ZALOGA ~*m
ŠIVALNIH STROiEV M DVOMLES SAUNIG a DEKLEVA V GORICI
,   ulica Munieipio št. 1
mehanična delavnica v Nunski nlici št 16.
V  zak^t imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojač«. «evijarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi j    v zalogi dvokolesa prvih *     tovarn kot avstrijskih in (Ure* konkurence!)         inozemskih.
OP1-   Cene so od gld. 90 naprej.   -*OI
Z uaml je vsaka konkurenca namogoča ! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
****************
Bj    pokusili. Makaroni fidplini  in  razne  vloge za na  juho so  zanesljivo XS                          prave le v kartonih po '/» kg z gornjo firmo.
r^^^^^^^v^^^^**^^
*l
l^arol prašdK,
pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za rnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
-Ivan Schindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,   za   obrtne in  gospodarske nnmcno.
Cene nižje kakor drugod
Ugodni  poerojl plačevanja.
Za  roealno postrežbo se  garantira.
Solidne zastopnike se- išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. Diiiinj, III. Erdbergent št. 12.
jM;
aurenač f rane,
čevljarski mojster
v ulici sv. Aniona (Kopačeva hiša) št. 7,
priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah.
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo)
prefl nadškofi jo šIy. 5. Podružnica konec Rafitela štv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št 7. v posojilnici hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohlinega, štedilna ognjlsea, peči, cevi in predpečnika, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanlh livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in  Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    i
_      prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.    d
©©©©0©@©@©0©0©©00©0©©(
© ©
0 © © © © ©
Tiskarna ustanovljena teta 1893... je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
»Salonska knjižmea"
„5loYanska Knjižnica".        knjižnica za mladino".
„primorec".
,.SOČA".
„r\ažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRSČEK, 7ili§a vsakovrstnih izgaiovijenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in drage'urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor:
vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-
ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike,
raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegant-
.nimi skatijicami.
Gskovine po uzorcu za zasebnike, urade, drušbra itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni coni. Sledeč« tiskovin« ima tiskarna izgofovljan« v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališca (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade :Uhzx bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik jtd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naroVlo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku 29 ur.
8 zalogi Joriške f isitae" #. Babršcek so izšle knjige
»materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
»Zgodov. črtice iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
»Venec slovanskih povesti", i. knjiga: Črtice iz ruskega,poljskega, slovaškega m hrvaškega življenja. L Cena 55 kr. II. knjiga: Pre-^ vodi iz raznih slovanskih jezikov. - Cena 55 kr.
Simon Sregoršiieva zbirka pesmi. Gena lični izdaji 30 kr.
M. funtka izbrane pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kriianove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Anfon Rloditev »Materin blagoslov". Cena s poštn. iS kr.
»Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino 12 kr.
»Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca leta , 189» je izšlo 9:} snopičev. kateri so deloma še vsi zalogi.
»Knjižnica za mladino", izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakem« snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle,  začela izhajati začetkom 1.  189J.
I. zvezek „G te  ženske!"  stane gld. 1*10.      II. zvesek: ,.HamIet",
zaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in  sedanja metoda njih vzgojevania.   350
strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. t'30. »Bele  noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „Ben-ffur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace,
poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 1-30. »Kako je ravnati z mlekom f" Slovenskim  živiuorejcem  posebno
udom mlekarskih zadrug  spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis
15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Na žalitev pošiljamo cenik naših Izdaj zastonj I
Trdo vezan gW. 1-90.
PSTHHOit
Mehko vezan gW. 1-60.
PyCCK0-Cl0BHHCKlft   OlOBAPB
(Ročni Rtjsko - Slovenski Slovar)
*.                          m
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTKaa rpsiMMfvniKa P^ceicaro H3wica) V kratkem izide „Slovensko-rtiski slovv" in „nisko-slovenska slovnica".